LJUBLJANA, 26. MARCA 1957 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 24 LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveti za zdravstvo za leto 1956 (Ntidaljevitnje) Odklanjajo poskuse zdravstvene organov tudi družbeni organi uprav- oblasti in krajevnih faktorjev, da Ijanja. tudi zdravstveno službo svojega /uradi različne zrelosti do delu v družbenem upravljanju. Na splošno je pri vseh opaziti prizadevanje jx> pravilni presoji ter rešitvi problemov in pripravljenost, izpolniti naloge, ki jih kot predstavniki družbenega upravljanja imajp. Delo upravnih odborov in način njihovega obravnavanja je različen glede na velikost ustanove, množino problematike in specifičnost dejav-,, , , , , n osti. Od navadnih sej kot najobi- Ena nelahkih a koristnih nalog čajncjše oblike dela upravnih odbo-upravnih odborov je njihova skrb za r<>v_ ,)a do posebnih strokovnih, koči« m> v primerno nameščanje m pravilno misij, ki jih je ustanovil upravni kraia približajo novim pridobitvam, družbenega upravljanja so glede na honoriranje zdravstvenega kadru, odbor Poli k l' i nike." 'so "mož nos t i 7. vsemi mogočimi prepričevanji za- nakazane potrebe uspehi družbenega Problem pomeni več, kot pa km- delo in življenje upravnih odborov v zdravstvenih zavodih različne in v svoji samoiniciativnosti dokazujejo vrsti družbenega • cl nastavitev novega zdrav- upravljanja v javnih zdravstvenih krc t no reševanje dnevnega vpraša stveneča osebja in se — ko odpadejo ambulantah oziroma ustanovah raz- nja enega zdravstvenega zavoda ir. .............----------- vse drnec rešilne bilke — oprimejo lični. Dokazano je, da so zunanji odločilno vplivu na zdravstveno pr o- potrebo po tej strokovnosti, da z njo zavedejo člani upravnih odlmrov, ki gledajo blemutiko sploh. Ni namreč vseeno, upravljanja, uprav ni odbor in krajevne organe, na zdravstvene zadeve s širšega vi- zdravstveni zavod — ker ima pač Družbeno upravljanje v zdravstvu To,ti ni v se strokovno. Organizacija dika prebivalstva, v mnogih usta no- finančne možnosti za to ali pa si s sedanjim stanjem seveda še ni do- ri,,i " ,,ir„vstveneea doma prav go- vali dali novih poletov, koristnih za zna podrediti občino — plačuje eno seženo in ga je izgraditi v nadaljnji ni ^ ,nm strokovnost. Prav to, ustanovo in predvsem za skupnost, honorarno dnevno uro |h> 1000 din, -----------: ,:i:*----- razDored poslov in prostorov, pa je Objektivnih meril za presojo teh ko jc drug zdravstveni zavod kljub bit * v obravnavanem primeru oni uspehov sicer še numamo,. potreb,1 o znatni,n j*>trebam prav zaradi v,so- pa l)i bilo, da zunanji elani upravnih zuhtuv dela zdravstvenega kadra, odborov sami povedo svoje občutke svoj ih omejenih finančnih možnosti in zadovoljstvo, ki se porodi vsake- (a[j j)a morda zaradi višje zdravnini u delavcu, ko presoja svoj delovni jke etike) brez najnujnejše speciali-uspvh. stične službe. 1 Ionoma zdravstvena Priznati je, da se je ponekod delo služba se v sedanjem pomanjkanju kadra bil v obravnavanem primeru »strokovni« del in oni manever, s katerim je zdravnik skusal zavreti delo upravnega odbora, zdravstvenega doma. novega zdravnika m na drugi strani ojačati svoj vpliv m svojo privatno prakso. 1 . . ... a jt,p. upravnih odborov res omejevalo na medicinskega strokovnega Delokrog in pristojno* i ^ reševanje tekočih in administrativnih tolerira in je potrebno zlo, ki pa ra upravljanja v zi nns nalog ustanove — predvsem v cilju mora biti z gledišča splošnih potreb vedno večje. Obravnavam problenu razd»,jtv(l mlgovornnsti to pa v Predlagam naslednji nega upravljanja v »lovstvu so vedno večje. Obravnavani prot, en raz(u-lllvt. v[lg1>vvrlfljgfl _ lv , nakazujejo njihovo odgovorno* posledici kratkotrajne dobe obstoja zmeraj večjo vlogo pri sociulizc j j(, tam kjer ni bilo širokega kvn-zdravstva. cvptn, intenzivnega sodelovanja ter Privatna praksa je eden teh važ- točne zavesti o pravicah in dolž.no-nih problemov. Morda je zaenkrat stih. Svet za zdravstvo je odklanjal še nreurahieno napovedovati tak ali in preprečeval direktno in vertikalno t ik način za rešitev tega problemu administrativno poseganje v družin ie to stvar bližnje bodočnosti in Ireno upravljanje zdravstvenih usta-razvoja eno pa je' ugotoviti in v nov ter poudarjal vrednost regula-tej zveži zahtevati največjo pažnjo tornega vpliva upravnih odborov na in od-ovornost organov družbenega organizacijo m kvaliteto dela. zdrav- upravljanja: zdravstvena sluzoa v . .... , , . posameznih krajih mora biti orga- Današnji druzbeno-ekonomski razil izi ra na tako. da zajame in zadosti voj narekuje tudi zdravstvu „1 vsem potrebam in obveznostim javne zdravs venim upravnim odborom zdravstvene sšu/be; z drugimi bese- poglobljeno zanimanje m upoznava-dami - organizacijo javne zdrav- nje zdravstvene ekonomike. 1 red-stvene službe ne sme služiti privatni vsem prehod na samostojno fmans,-praksi /n to trditev imamo dokaze, ran je je neposredni poziv družbenim Ni nobenu skrivnost, in posebno v organom, da svojo dejavnost usme-Zolx>zdravstvu so primeri najbolj po- r|J« tudi v tej s meri, da je zd ra v-posti, da je javna zdravstveno sluz- st vena ekonomika eden važnih elc-ba prazna privatna praksa tistega mentov zdravstvene problematike na kraja pa polna. Stvar je jasna. Za- spol, in kot taka vazen delokrog radi nezadostne oblastne in družbene dela zdravstvenih upravnih odborov, kontrole vrše gotovi 1 j ml j v v javni Družbeno upravljanje v zdravstvu Zdravstveni službi načrtno, a tiho pa nima svojega temelju le v finanč-sabotažo, da s teni afirmirajo svojo no samostojnih zdravstvenih zavo-privatno prakso in svoje privatne dih, čeprav je bilo prvotno vpeljano ambicije. Več ali manj prikrito le tam in čeprav je prevladovalo namigovanje na nepopolnost in ne- mnenje, da bo našlo svoj delokrog ___________________________________’__________ •Ustreznost javne zdravstvene službe, delu predvsem v zdravstvenih zavor . . ... na nedopustnost ordinirunju drugih dih, ki se samostojno finansirajo, pravilno obravnavana m honorirana. zdravil, na dva meseca in še daljšo Izkušnje so ovrgle to miselnost, saj T“ .....'In dobo raztegnjena vabila, so način, danes razpolagamo s podatki, da je ki kaj lahko zavede preproste ljudi, družbeno upravljanje prav v p roče ni organa, ki bi škodljivo stanje računskih zdravstvenih ustanovah z odločnimi ukrepi zavrl. To je res našlo svojo pravo vsebino delo. lo ena smeri driižbeno-političncga in ekonomskega razvoja. Ce kje, se prav pri družbenem upravljanju saino- po sebi |xmtija njegova nadaljnja izgradnja, v smeri popolne decentralizacije, saj so prav v decentralizaciji podani osnovni elementi družbenega upravljanja sploh. Zdravstvena uprava je to čutila in je že preti sedanjo reorganizacijo občin in okrajev pripravljala decentralizacijo zdravstva in nlegovega družbenega VABILO Na podlagi 81. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni lis! LRS št. t'J-89/52), v zvezi z 48. členom Statuta okraja Ljubljana, sklicujem 16. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek, dne 29. marca. 195? ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o družbenem planu okraja Ljubljana za leto 195?. 2. Razprava in sklepanje: u) o odloku o proračunu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 195?$ b) o prenosu nekaterih okrajnih finančno samostojnih zavodov v pristojnost občinskih ljudskih odborov. 3. Razprava in sklepanje o odloku o ustanovitvi Okrajnega gasilskega sklada in imenovanje upravnega odbora tega sklada. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo in dopolnitev dnevnega reda. i Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št 16/1 (telefon 21-939). Predsednik OLO Dr. Marijan Dermastja 1. r. Je namreč izven debate, da honorarna zdravstvena služba še zdaleka ne upravljanja in je zato ob uvedbi novega komunalnega sistema svoje že izpeljane priprave lahko stavila more nadomestiti redne zdravniške nu razpolago novim organizacijskim službe in je iluzorno misliti, da bi bonoma specialistična be in je tedenska veliko torišče dela in odgovornosti je razumljivo. Ce je upravni odbor ura kaj prida od pom ogla zdravstve-družbenega upravljanja v zdravstvu! prav izbran, prav informiran in se Javna zdravstvena služba ima v zaveda, da je njegova pristojnost več tedanjem družbenem ustroju svoj kot samo kadrovska in finančna, sc *e m el j in mora svojo organizacijo, je v proračunskih ustanovah — Sbosobnosti in organe upravljanja razbremenjen materialno- finančnih . , - , , Prilagoditi v smeri, da bo v javni skrbi - z večjo silo lahko zanimal lake m podobne probleme so Nravstveni službi sprejemala tudi za organizacijo službe m za kvaliteto obravnavali upravni odbor, zd ra v- Privatnike. Cas je za to dozorel. Vri- dela. se pravi, da je laže zadel svojo stvenil, zavodov, več ali manj usneš-Pfftve za dokončno socializacijo me- pravo smer: vodil je zdravstveno "J‘ ‘w 'w ‘ ’ “ ” "" 1 Micine morajo hiti izvodom*. Od go- politiko in ne le konkretno Finančno V(>rnost zato imajo poleg oblastvenih in personalno problematiko. oblikam in novim nalogam. Problem družbenega upravljanja v zdravstvu s tem seveda še ni iz- nim potrebam kraja. Bolezen nečaka črpan in še zdaleč ne obdelan. V nu odrejeno honorarno uro in hono- dnevnem stiku z življenjem in zdruv-rurnega zdravnika in ji more uspeš- stvom prinaša zmeraj nove proble-n<> zadostiti le stalno nastavljeni me, pobude in predloge in dokazuje zdravnik zdravstvenega doma. s tem, da je z zdravstvom bistveno in odločilno povezano. Zato ga je potrebno nenehno proučevati in ga izgraditi v popolni družbeni in no, odvisno od tega, kakšne naloge upravni sistem in mu s tem dati so se jim ponujale v rešitev in osnovo, ki bo koristna zdravstvu in kakšen je bil njihov sestav ter odnos skupnosti. Preventiva Preventiva je drugi smoter, za katerega dosego se je trudil Svet za zdravstvo. Pravilnost te smeri je v moderni medicini tako trdna, da prejšnja miselnost o primarni važnosti kurative ne more več vzdrž.ati in sc je že umaknila. Se več. Zmeraj bolj glasno se pojavlja mnenje, da mora biti v zdravstveni službi tuja in nesprejemljiva celo vsaka delitev na preventivo in kurativo. Osnovno načelo je, storiti vse, kar je mogoče, da do obolenja sploh ne pride. Dolžnost vseli zdravstvenih delavcev je, preprečiti obolenja, če pa le pride do njih, jih ozdraviti. Načelo pomeni v svojem končnem bistvu, da morajo tudi kurativne zdravstvene ustanove delati v smeri preprečevanja bolezni. niče za žene in otroke, dispanzerji) opravljajo tudi kurativno delo; ambulante centralnega otroškega di-spanazerja so že v letu 1954 prevzele v svojo pristojnost vso am-bulatno dejavnost mesta na področju otroškega zdravstva, prav tako Centralni dispanzer za žene, ki poleg dispanzerske dejavnosti in ločeno od te v svoji ginekološki ordinaciji zdravi bolne žene, in prav tako Centralna šolska poliklinika, ki zdravi vse šoloobvezne otroke. To pa so zdravstvene storitve, ki jih za bolnike zavarovance (in teli je največ) mora kriti Zavod za socialno zavarovanje. V mestu Ljubljani je razvoj zdravstva v letu 1954 in v letu 1955, posebno pa v letu 1956 že odločno krenil v nakazni smeri. Pravilneje povedano, predvsem zdravstvene ustanove bivšega MLO so preusmerile svojo dejavnost v smeri preprečevanja bolezni. To prizadevanje jo že v letu 1954 ustvarilo nove in važne zdravstvene ustanove. — Dispanzer za žene, otroški dispanzer in Center za patronažno službo — ki so z mrežo svojih ambulant in posvetovalnic ter s službo medicinskih patronažnih sester pomagali ustvarjati idealni cilj socialističnega zdravstva, s svojo teritorialno organizacijo pa so še pred delitvijo mesta na občine dokazovali pravilnost začrtane nove smeri v zdravstvu. Tem skoraj izključno preventivnim zdravstvenim ustanovam mesta, v glavnem finansiranim s strani ljudskega odbora in brezplačno dostopnim prebivalstvu, se pridružuje vrsta mestnih zdravstvenih ustanov in zavodov z daljšo tradicijo, prav tako brezplačno dostopnih ljudstvu: Centralna šolska poliklinika s popolno izpeljano zdravstveno službo šolske mladine in svojo že tradicionalno ureditvijo zdravstvenih okrevališč, anti-tuberkulozni center s svozimi di- Opisani problem je bil junija 1956 razčiščen. Z ustanovitvijo finančno samostojnih zdravstvenih ambulant v sklopu preventivnih proračunskih okrajnih zdravstvenih ustanov so se preventivne in kurativne dejavnosti v teh ustanovah ločile finančno in s pravičnejšo porazdelitvijo obveznosti med OLO in 7.SZ. (do 31. decembra 1955) jim je bila priznana okrajna dotacija, omogočen jim je bil proračun za leto 1956, komisijsko jim je bila določena cena za zdravstvene storitve in s tem koordinacijsko in v merilu okraja odpravljena neenotnost, ki sc je iz razloga samostojnosti občin pokazala prav pri določanju ceu zdravstveno samostojnih ustanov, dalje je zdravstveno nadzorna uprava omogočila kolikor toliko objektivno ter potrebam zdravstvenih domov in centralnih ustanov ustrezajočo premestitev kadra, v nevarnosti, da se pred osamosvojitvijo in pred prenosom dejavnosti prehitro iztrošijo skladi prizadetih matičnih ustanov, pa je bila izvršena zapora le-teli ter s tem dana novim zdravstvenim domovom finančna osnovo. Zdravstveni domovi so sedaj že krepko zaživeli. Razbremenjeni začetnih finančnih skrbi in s primerno oporo svojih upravnih odborov so se lahko poglobili v zdravstveno problematiko svojega terena. Decentralizacija zdravstvene službe "Vzporedno z izvajano nprnvno-politično decentralizacijo je zdravstvo v letu 1955, delno pa še v letu 1956 izpeljalo svojo zdravstveno decentralizacijo. Razlogi in motivi za ta ukrep so bili omenjeni uvodoma. Tu zaradi popolnosti navajamo or-ganizacijsko-tehnične mere in ukrepe, ki jih je opravil Svet za zdravstvo pri izvedbi postavJjene naloge. sponzorji in protitubcrkuloznimi uk cijami. Okra jna higienska ■ posta ja s svojim važnim preventivnim delovanjem ter druge znane zdravstvene ustanove, ki vse pod pristojnostjo in vodstvom Sveta za zdravstvo z uspehom ustvarjajo tu nakazane zaključke. »Preventivno« prizadevanje Sveta za zdravstvo je pa našlo še rtov delokrog dela tudi z vključitvijo novega teritorija v sklop okrajne zdravstvene službe, ki je že takoj po prvih stikih s terenom in tamkajšnjo miselnostjo moralo zastaviti vse sile. da je lahko ustvarilo podlago za pot napredni medicini. V okolici Ljubljane so namreč mnoge važne in krajevno ter industrijsko pomembne zdravstvene postojanke zasedene še z zdravniki, ki jim je polet preventivne medicine tuj. ali bolje — iz privatno finančnih pogledov na medicino nezaželen. Prizadevanje Sveta za zdravstvo je mnogokje naletelo na hud odpor, ki je bil zlomljen le z odločnim skupnim nastopom Sveta za zdravstvo in krajevnih političnih ter družbenih sil, ki so pravilno razumele položaj in svoje koristi. v Zdravstveni domovi ljubljanskih občin, ustanovljeni na zadnji seji MLO Ljubljana, so po odklonitvi začetnih, predvsem organizacijskih in finančnih težhv, v decembru 1955 zaživeli kot osnovne in finančno samostojne zdravstvene ediniee na terenu, opremljene s potrebnimi prostori, opremo, strokovnim in upravnim kadrom in finančnimi sredstvi, kar vse omogoča, da so po predvidenem načrtu v tekočem letu polno prtivzeli naloge in pristojnosti, ki so bile z decentralizacijo zdravstva zamišljene in nujne: postali so splošni in osnovni zdravstveni centri, dosegljivi ljudstvu brez prevelike izgube časa, zdravniki teh zdravstvenih edinic pa so s poglobljenim delom, možnostmi in stikom, ki jih ustvarja nova zdravstvena organizacija, postali hišni in zaupni zdravniki prebivalcev svojega območja. Kot občinske zdravstvene enote so zdravstveni domovi povezani s svojim občinskim odborom in uživajo pri vseh potrebno razumevanje in pomoč. V "tej zvezi pa bi opozorili na eno dejstvo: kljub zakoniti osnovi, da je oblastna funkcija zdravstva združena v okrajnem in analogno k temu občinskem tajništvu (oddelku) za zdravstvo, je sedanji presonalni sestav občinskih oddelkov -za zdravstvo in socialno varstvo tak, dn daje možnosti za delo predvsem socialni politiki. Res, da to področje nima svoje operativne enote, kot je to pri zdravstvu v njegovih zdravstvenih domovih, toda pri marsikateri zdravstveni nkr.iji, ki je oblastna in ne operativna. se to pomanjkanje kl jub vse j dobri volji načelnikov občinskih oddelkov za zdravstvo in socialno politiko občuti in ga bo potrebno proučiti. Zdarvstvo je kot ostale dejavnosti ljudskega odbora njihov enakovreden del tudi v občinah. Decentralizacija pa ni dosežena z ustanovitvijo občinskih zdravstvenih domov, ampak mora zajeti vse veje zdravstvene dejavnosti: tudi centralni okrajni zdravstveni zavodi, -Šolska poliklinika, Antiiuberku-lozni center, Centralni otroški dispanzer in Centralni dispanzer za žene morajo najti način za postopni prehod svojih dejavnosti na teren. Isto velja tudi za Okrajno higiensko postajo. Svet za zdravstvo je po proučitvi možnosti — predvsem pa zaradi presonalnih težav — sprejel sklep da se v letu 1956 postopno decentralizira tudi zdravstvena služba nekaterih ljudstvu in zdravju naj bol j potrebnih specialnih zdravstvenih dejavnosti. Ze se čuti začeta decentralizacija otroškega zdravstva. šolske zdravstvene službe, p roti tuberkulozne, babiške in patronažne službe (ki kljub prvini težavam in nerazumevanju v občinskih zdravstvenih domovih mora najti način in možnosti za svoj raz-vPj.. v novi decentralizirani obliki). V letu 1957 sc bo dccentra-. lizaciju nadaljevala s prenosom športne dejavnosti, sanitarno hi-e službe in protituberkulozne zaščite na zdravstvene domove oziroma občine. Svet za zdravstvo je mnenju da je dolžnost občinskih ljudskih odborov skrbeti zn finanč-no stran izvajane decentralizacije, dolžnost Sveta za zdravstvo in okrajnih zdravstvenih ustanov pa strokovna usposobitev kadra za izvajane in nove decentralizacije. Poglobljeno preventivno delovanje zdravstvenih ustanov pa je že lei v letu 1954, še bolj pa v letu 1955 in 1956 prekomerno bremenilo mestni in okrajni ljudski odbor in njegov proračun. Preventivne zdravstvene ustanove so se namreč v celoti finansirale iz proračuna, čeprav poleg svojega delovanja v smeri preprečevanja bolezni (posvctoval- Usposobitcv osmih zdravstvenih domov mesta, ki pade prav v obravnavano obdobje, je bila vezana na znatne predpriprave in upravne ukrepe, ki jih je aparat tnjnišlva za zdravstvo oh pomoči odseka za, proračun uspešno izpeljal. Kr