Poštnina ntaonna v eotovInL Leto XV., štev. 46 a Ljubljana, nedelja 25. februarja 1934 Cena t.— o^iiovinbivu. ujuiiijajia. tvuailjeva ulica 6. — 1'eleiOD ŠL 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Lnseraun jUUeleK: Ljubljana, Seien-burgova Ji 3. — lel 3492, 2492. Pouruzuica Maribor; Gosposka ulica 6t 11. — leielon št 2455 Pouružnica Celje Kocenova ulica ŠL 2. — TeletoD št 190 Računi pri pošt Sek zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga ftislo 78.180, Wipn 4t inft 241 Boj proti korupciji !n demagogija Po petdnevni obširni in mestoma burni debati je Narodna skupščina včeraj soglasno izročila poslanca Huseina Ka-diča kazenskemu sodišču, ki vodi preiskavo o tako zvani sarajevski aferi. Vsa jugoslovenska javnost se živo Lnte-resira za velike zlorabe ki so se dogodile povodom likvidacije agrarne reforme v nekdanji Bosni in Hercegovini. Predmet afere je znan. Pri ocenjevanju vrednosti odkupljene zemlje se je v nekaterih okrajih poedincem posrečilo, ua so izdejstvovali cenitve, ki daleč presegajo dejansko vrednost zemlje, in da so prejeli za odškodnino državne obligacije za desetkrat previsoke zneske. Eden glavnih na tak način »honorira-nih« je narodni poslanec Husein Kadie. Za svoja, morda nekaj sto tisoč dinarjev vredna, zemljišča je dobil državne papirje v vrednosti nad 7 milijonov. Sli-čno so se skušali na račun države obogatiti tudi nekateri drugi in računa se, da bi bila država s temi precenitvami oškodovana za okrog 25 milijonov dinarjev. Na srečo je bila vlada še pravočasno opozorjena, kaj se dogaja. Posegla je z železno roko v sleparsko gnezdo. Cela vrsta državnih funkcionarjev in drugih kompromitiraiiih oseb je bila aretirana. Že i~dane obligacijs so bile dane pod zaporo. Posebna preiskovalca komisija je v naglici zbrala obširen ob-težilni material in kazensko sodišče v Sarajevu z velikim aparatom vodi zaključno preiskavo, da bi mogla najstrožja kazen zadeti vse. ki so v tej grdi aferi krivi in sokrivi. V zvezi s svojo preiskavo je sarajevsko sodišče zahtevalo izročitev poslanca Huseina Kadiča in to je bil povod, da se žalostna zadeva razpravlja tudi pred parlamentarnim forumom. Vlada, ki je z brezobzirno odločnostjo posegla v sarajevske mahinacije, je sporazumno s predsedstvom Narodne skupščine dala parlamentu najširšo možnost, da se pretrese problem pošten ja v naši .javni upravi do kraja. V debati, ki je trajala pet dni, seveda ni šlo za vprašanje izročitve ali neizročitve Huseina Kadiča. Do tega soglasnega sklepa bi bilo lahko pri-šio v petih minutah. Šlo je marveč za manifestacijo odločne volje Narodnega predstavništva, da se z energičnimi sredstvi zagotovita red in poštenje v naši javni upravi ter zabrani za bodoče vsaka zloraba javne oblasti v sebične, ko-ristolovske svrhe posameznih ljudi. Rezultat skupščinske razprave je v tem oziru nad vse zadovoljiv. Parlament je, ako je bilo to še treba, dal vladi naj-dalekosežnejša politična in moralična pooblastila. da v pripravi zakonskih ukrepov za čiščenje v našem javnem življenju gre do skrajnih konsekvenc in se tie ustavi niti pred konsekvenco, da posebno težke slučaje podvrže kazenski oceni, ii je sedaj predvidena samo za umor in za veleizdajo. Tudi v teku te debate se je potrdila •stara izkušnja, da je mnogim krogom vprašanje korupcije in poštenosti le dobrodošlo sredstvo za hujskanje javnosti in za ustvarjanje onega pesimizma v narodu, ki je pripravljen v vsem javnem delu videti le posel privatnih interesentov in v ljudeh, ki imajo v današnjih težkih časih pogum nositi odgovornost. že v naprej pokvarjene in nepoštene koristolovce. Tako je s famozno iznajdbo, da je bilo besedilo zakona v Narodni skupščini falzifieirano, poskušala desperatna opozicija spraviti celokupno večino našega parlamenta v zvezo s sleparijami sarajevske afere. To je moralo seveda izzvati ogorčenje vseh, ki so sodelovali pri sprejetju agrarne novele v pošteni in patriotični želji, da se vendar že enkrat likvidira bosanski agrarni problem in pridejo do skromne odškodnine nekdanji posestniki zemlje, ki so zaradi agrarne reforme v velikem delu postali berači. Opozicija je zlorabila dejstvo, da je potem, ko je skupščinski odbor za proučevanje agrarne novele končal svoje lelo, zaradi nezadovoljstva bosanskih poslancev z odboro-vim predlogom prišle med vlado in bosanskimi poslanci glede teksta dveh paragrafov do kompromisa, katerega tekst je bil vnesen v zakonski predlog in dobesedno pred započeto razpravo preči-tan v plenu mu Narodne skupščine od strani poročevalca, od strani resornega ministra pa v imenu vlade sprejet. To vse je na podlagi originalnih stenograf-skih beležk ugotovljeno. Karakteristično je, da se gospodje cd opozicije niso javili niti takrat, ko ie bil kompromisni tekst skupščini predložen, niti takrat, ko ga je skupščina sprejela in poslala senatu, ki je tudi sam o njem razpravljal. Dobro je. da pade sneg, da vsaka zver pusti svojo sled Kdor se je te dni malo ozrl po našem časopisju in videl, s kakšno slastjo so gotovi listi pobirali rozine iz desperatnih govorov gotovih poslancev, ta bo takoj razumel, za kai je prav za orav šlo tudi v tej kampanji. Toda diskusija v Narodni skupščini je dala še drugi nauk Pet dni so bila odprta vrata za vsako kritiko naše uprave. Pet dni so do skrajnosti nabrušeni po- NaroCnina zna&a mesečni Uin 25._> Za inozemstvo L>in 40.—, Uredništvo: Ljubljana, KntUljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu. POSL. KADIČ JE BIL SOGLASNO IZROČEN KAZENSKEMU SODIŠČU Fo zaključeni razpravi o sarajevski korupcijski aferi je bil obtoženi poslanec soglasno izročen sodišču v nadaljno kazensko preiskavo Beograd, 24. februarja, p. Narodna skupščina je danes nadaljeval? in končala razpravo o poročilu imunitetnega odbora, ki predlaga, da se v zvezi s tako zvano sarajevsko korupcijsko afero izroči narodni poslanec Husein Kadič sodišču. Narodna skupščina je predlog imunitetnega odbora soglasno odobrila. Zopet opozicijske mterpe-ladfe brez konca in kraja Kakor vse zadnie dni, je opozicija tudi danes skušala zabarikfldirati skupščino s konico interpelacij. Zahtevajoč za vse te interpelacije nujnost, so poslanci opozici-ie z dolgimi govori skušali vnovič zadrževati redno poslovanje. Komaj je včeraj Narodna skupščina z ogromno večino odklonila nredlog poslanca dr Metikoša glede izvolitve posebnih parlamentarnih anket, je danes dr. Metikoš vložil novo interpelacijo, v kateri zopet obnavlja svoj predlo«. V imenu vlade je odkionil zahtevano nujnost minister g. dr. Hamdiia Ka-ramehmedovič, ki je izrazil začudenje, da dr. Metikoš ponavlja svojo že odklonjeno zahtevo. Vlada je glede sarajevske afere podala že polne garancije, da bodo vsi krivci najstrožje kaznovani in da država ne bo trpela nobene škode Kar se tiče zahteve poslanca Metikoša. naj vlada v roku 15 dni predloži Narodni skupščini predlog zakona proti korupciji, je g minister naglasil. da je bil že pred sarajevsko afero spiužen v senatu sličen predlog, ki ga je vlada osvojila. Pri ministrstvu pravde ie bila sestavljena posebna komisija strokov-niakov, da bo ob sodelovanju poslancev in senatorjev sestavila načrt dobro premišljenega zakona, ki nai v bodoče onemogoči slična početia. Vlada se zaveda v polni meri svoje dolžnosti in svoje odgovornosti in hoče to vprašanje rešiti temeljito Zato odklanja v imenu vlade predlog dr. Metikoša. Narodna skupščina je to stališče skoraj soglasno odobrila. Druga je bila interpelacija nar. posl. dr. Metikoša, ki bo prišla na dnevni red ene prihodnjih sej. Ravno tako je po krat- kem pojasnilu ministra dr. Karamehmedo-viea skupščina odklonila nujnost interpelacije, ki jo je vložil posl. Pavlič. Sledilo je čitanje interpelacije poslanca Misirliča na prometnega ministra. Inter-pelan* graja, da so se gradnje železnic in druga večja dela oddala inozemskim tvrd-kam, kar ustvarja nevarnost invazije inozemskega kapitala. Prometni minister inž. Lazar Radivoje-vič je v svojem odgovoru izjavil, da je interpelacijska politika interpclanta že znana stvar. Kot star parlamentarec bi pač lahko vedel, da se bo o vseh teh in sličnih stvareh obširno razoravljalo o priliki proračunske razprave. Takrat bo odgovoril na vsako postavljeno vpra-anje. zato sedaj odklanja zahtevano nujnost. To stališče ie odobrila tudi zbornica. Nato je bila prečitana še ena interpelacija posl. Perka, ki zahteva pojasnil o gradnji mostu preko Dunava med Jugoslavijo in Rumunijo. Rekel je, da je bilo to sklenjeno že na 4. balkanski konferenci v Solunu, razen tega pa je bila že leta 1913. sklenjena o tem posebna konvencija. Prometni minister je pojasnil, da interpe-lant zamenjava razne stvari ter je naglasil. da so sklepi balkanskih konferenc neobvezni in imajo samo značaj priporočil Kar se tiče gradnje mostu, je stvar v teku in se vrše vse potrebne priprave. Opozicija kot dobrotnica posl. Kadiča S tem je bila interpelacijska debata, ki je trajala polni dve uri, zaključena in Narodna skupščina je okrog poldneva naposled prešla na dnevni red. O poročilu imunitetnega odbora je danes govoril najprej narodni poslanec Rista Djokič, ki je dejal, da bi bil Husejin Kadič že davno pod ključem in da se more samo opoziciii zahvaliti, da more še vedno spati doma. V opoziciji je našel svojega največjega zaščitnika. Med njegovim govorom je prišlo do čestega prerekanja med poslanci večine in opozicije. V svrho osebnega pojasnila sta govorla nato še posl. Šalih BStfir m bivši minister Pavao Matica ns v ran Važni razgovori bolgarskega kralja s francoskimi državniki — Izjava Barthoufa o Bolgariji in balkanskem paktu nedavna podpisan v Atenah. Bolgarija pri tem paktu za enkrat ne sodeluie. lahko pa vsak čas pristopi. Prepričan sem, da bo v tem pogiedu čas storil Pariz, 24. februarja, r. Na povratku iz Bruslja, kjer se je udeležil pogreba belgijskega kralja Alberta, se je včeraj ustavil v Parizu bolgarski kralj Boris. S kolodvora je odšel takoj v Elizejsko palačo, kjer ie bil sprejet z vsemi slovesnostmi, ki gredo državnemu poglavarju. j^redsednik republike Lebrun ga je najprisrčnejše pozdravi! ter ga po-vedel v tako zvani beli salon, kjer sta ostala oba državna poglavarja skoraj celo uro v intimnem razgovoru. Iz Eli-zejske palače se je kralj Boris v spremstvu dodelienega mu ordonančnega oficirja odpeljal v zunanje ministrstvo, kier se ie sestal z ministrskim predsednikom Doumergueom in zunanjim ministrom Barthou.iem. Razgovor bolgarskega kralja z obema vodilnima francoskima državnikoma je trajal nad dve uri. V političnih krogih pripisujejo tem sestankom in razgovorom veliko politično važnost zlasti z ozirom na dogodke. ki so se v zadnjem času odigrali na Balkanu in v Srednji Evropi v zvezi s sklenitvijo balkanskega pakta. Zunanji minister Barthou je danes sprejel inozemske novinarje, ki so se siino zanimali za ta sestanek ter jim izjavil: »Naravno je. da so se razgovori z Nj. Vel. kraljem Borisom nanašali v prvi vrsti na Balkan in na probleme Srednje Evrope v zvezi z avstrijskim vprašanjem. Glavno pozornost smo seveda posvetili balkanskemu paktu, ki je bil svoje in tudi tu. kakor že mnogokrat v drugih prob'emih. odstranil vse ovire. Dalekovidnost Nj. Vel. kralja Borisa bo gotovo zelo olajšala zbližan.ie balkanskih držav in narodov. Za enkrat tudi ni potrebno, da bi se to zgodilo preveč hitro. To bi niti ne bilo dobro in zdravo, kajti postopno zbližanje je mnogo čvrsteiše in trajnejše, kakor pa prisiljena stvar. Jamstvo nam je lahko že samo dejstvo, da vlada v Bolgariji moder kralj, ki ima v svojih žilah tudi francosko kri. Ta kralj ie mlad. moder in hraber ter prijateljsko razpoložen do Francije.« Iz izjave zunanjega ministra sklepajo v političnih in diplomatskih Krogih, da je o priliki teh razgovorov prišlo do važnih in dalekosežnih sporazumov, ki se bodo v praksi pokazali že v bližnji bodočnosti. po^ske vladk Varšava, 24. febr d Resor prosvetnega ministrstva, ki sa je doslej opravljal ministrski predsednik Jendrzevewicz. je prevzel sedaj njegov brat. dosedanji državni tajnik v istem resoru Do večje preosno-ve vlade bo prišlo šele po končanem parlamentarnem zasedanju. slanci opozicije, ki se nikogar ne ženira, celo našo javnost tako rekoč pozivali, naj ji dostavi obtožno gradivo. Čas je bil za one, ki tako radi pretiravajo, da se javijo za besedo. Vsak je imel priložnost, da s prstom pokaže na gnile stvari in da da konkretne navedbe in slučaje, ali baš taki, ki naiveč vpijeio. se niso prav nič oglasili. Nihče ni poslal gg. Lončareviču, Metikošu, Kešeljevi-č.u, Dragoviču in drugim svojega materiala, o katerem mnogi pravijo, da ga kot privatniki ne morejo iznesti. Tudi iz Ljubljane ni bilo nobenaga pisma. Ono. kar smo čuli iz očitkov opozickmalnih govorov o Židu ki si je kupil državiian-stvo, pa o Madžaru, ki ne zna našega jezika, pa so uoravne oblasti dejale, da ga zna. in podobne nevednosti iz uradnih pisarn, vse to so zgodbe, ki iih pozna vsaka admini^traciia. Obžalovanja vredne so. a ne še dokaz n^ke gnilobe, ki razieda našo upravo. Takih zgodb in morda še težjih je gotovo mnogo. Gotovo oa ie tudi, da naša država in njena uprava povodom razračunavanja o sarajevski aferi nista bili postavljena na sramotni oder. Nasprotno je diskusija narodnih zastopnikov, so izjave predsednika vlade in so ukrepi same vlade pokazali živo moralično zavest in odločno voljo, zatreti v javnem življenju vse škodljive izrastke ter z rigoroznimi sredstvi ustvariti od glavnih programskih zahtev JNS: da mora vsa javna uprava nesebično, pošteno in vdano služiti iz-kliučno le interesom naroda in države. JNS bo tudi z deli dokazala, da je izvedba te programske zahteve stvar vesti in dolžnosti. Lahko se ponaša s tem. da je prva v naš: parlamentarni zgodovini, ki je brez oklevanja izročila kazenski odgovornosti enega svoiih odličnih članov, zapletenega v korupciisko afero. Statuirala je s tem eksemnel in dala vsakomur na znance, da nod nienim krovom ni me«ta za nenoštenje in pod nienim režimom ni pardnna za nikogar, ki sebično gre'*' »wr>t.5 interesom naroda in države. Nar. posl. Milan Petkovič se je bavil z osebo obtoženega poslanca Kadiča, nakar je poslanec Dušan Antonijevič ostro napadel opozicijo, očitajoč ji, da zavlačuje sklepanje, čeprav je jasno, da je vsa zbornica za izročitev. Prelagal je, naj se zaključi debata in izvrši glasovanje. Za besedo je prosil še poslanec Svetislav Hodžera, ki je v zvezi z razpravo izjavil, da so razni ljudje poizkušali podkupiti člane odbora, ki je razpravljal o agrarnem zakonu za Bosno in Hercegovino, želeč vtihotapiti v zakon in pozneje v pravilnik stvari, ki bi bile njim v korist. Z njegovim govorom je bila debata zaključena in predsedujoči dr. Popovič je ob 13. odredil glasovanje. Soglasna Izročitev Narodna skupščina je soglasno odobrila predlog imunitetnega odbora, da se narodni poslanec Husein Kadič izroči sodišču. Sledila je nato še izvolitev odbora za proučitev predloga zakona o državljanstvu. Izvoljena je bila kompromisna lista, na kateri sta med drugimi poslanca iz dravske banovine gg. dr. Ljudevit Pivko in Albin Koman. Seja je bila nato zaključe-* na. Prihodnja seja bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 8. zjutraj. Na dnevnem redu je razprava o proračunu in finančnem zakonu za leto 1934-35. Zaplemba Kadičevih vrednostnih papirjev Sarajevo, 24. febr. č. Na zahtevo državnega pravobranilstva v Sarajevu je včeraj tukajšnje sresko sodišče odredilo zavarovanje agrarnih obligacij v višini 300.00 dai izvedelo, ie hotel bivši socialno - demokratski poslanec Glockel. ki ie v Avstriji izvedel t idi .šolsko reformo, nobecniti z avtomobilom na Češkoslovaško, na begu z Du- naja pa so ga prijeli pri Groesgopfritzu. Pri njem so našli vsoto 200.000 šilingov, deloma v avstrijski, deloma v češkoslovaški valuti. Preselitev „Arbeiter-zestunge" v Brno Brnc. 24. februarja, d. Dunajsko >Arbeiter Zeitingc bodo sedaj izdajali socialno - demokratski begunci iz Avstrije kot tednik v Brnu. Odstavitev koroškega deželnega glavarja Celovec. 24. februarja, č. Celovška dežeL._ vlada je objavila, da je prenehala po odredbi zvezne vlade funkcija deželnega glavarja dr. Ferdinanda Kernmaierja. ker je bi! izvoljen s pomočjo glasov socialno - demokratskih dežielnozborskih poslancev. Posli deželnega glavarja so do nadaljnjega poverjeni dosedanjemu članu deželne vlade Silvestri Leeru. Deželni zbor bo v najkrajšem času izvolil novega deželnega g?avaria Novi graški župan Gradec, 24. februarja. A A. Občinski odbor je izvolil v navzočnosti narodnih socialistov in nacionalnega gospodarskega b'oka dose-daniega namestnika predsednika občin? Schmieda za noveiga župana. Izmed 22 krščansko - socijalističnih odbornikov iih ia 21 glasovalo za Schmieda Spomenik Franca Jožefa Gradec. 24. februarja, d. V Murzzuschlaga so postavili te dni na svoje prejšnje m~;to spomenik cesarja Franca Jožefa I.. ki so ga odstranili po prevratu. Nemški predlogi Edenu Nemčija ne zahteva več razorožitve drugih držav, pač pa pravico za lastno oborožitev vidniška letala ter topove za obrambo proti letalskim napadom. 6. Francija naj ohrani svoje letalske sile, tudi Velik; Britaniji ni treba, da bi jih zmanjšala. Rim, 24. februarja s. Angleški državni podtajnik Eden je danes prispel semkaj. London, 24. febr. »Evening Standard« je objavil informacijo iz zaupnega vira, da je Nemčija angleškemu ministru Edenu, ko se je mudil v Berlinu, postavila glede razorožitve naslednje predloge: 1. Zaključitev splošne konvencije o razorožitvi. naj se sklene za o in ne za 10 let 2. Države, ki jih mirovne pogodbe glede oboroževanja v ničemer ne vežejo, naj si pridržijo svoje dosedanje oborožene sile 3 Nemčija naj si nabavi defenzivno orožje, kakor je bilo predlagano pri poslednjih francosko-nemških neposrednih diplo matskih razgovorih s strani Anglije in Italije 4 Poizkusna doba za Nemčijo naj se ta ko dolgo ne uvede, dokler ne bo dob''.d Nemčija končnega nooblastila, da si preskrbi navedeno orožje. 5. O povečanju nemških vojnih letalskih sil naj se diskutira. toda Nemčija mora biti izrecno pooblaščena, da si nabavi iz- Angleški politični krogi so sprejeli to vest brez vsakih komentarjev. Francoski senat proti razorožitvi Pariz, 24. februarja s. Mornariški odbor senata je po obširnem poročilu mornariškega ministra sklenil, poslati ministrskemu predsedniku spomenico, ki poudarja, da je glede ra sedanji položaj v Evropi in na svetu nemogoče pristati na nadaljnje znižanj obrambnih sil Francije Francoska mornarica se na noben način ne sme oslabiti. dokler ne bo dosežen učinkovit mednarodni dogovor glede s-ilošnesa znižanja pomorskih sil Odbor zahteva čim prejšnjo izvedbo mornariškega gradbenega programa, da se bo mogla mornarica vzdržati na višir>i, ki more zagotoviti obranbo države. Bolgarski glas sa zbližanje z Jugoslavijo Sofija, 24. febr. č. »S'ovo« ie obiavilo uvodnik o usodi balkanskih Slovanov v preteklost:, ki ga je napisal Grenčarov. V članku opisuje tragično rreteklost balkanskih Slovanov. Srbov. Bolgarov. Hrvatov :n Slovencev. Še pred 50 leti so se morali Srbi 'n Bo^an boriti s skupn;mi sovražniki in le od časa do časa je med nie posvetila !uč bratske liuhezni ;n so zaželeli slovanske sloge, ki pa so io znali tuic; vedno onemogočiti. V veliko radost vse Evrope, ki si želi slovanske sloge, se ie pred letom dni pričela nova pobrat;mska roPtika balkanskih Slovanov Krali Boris ie postavil srečo in interese svoiega naroda nad vse •n ie smelo stoni' P'emen't;m c'liem nasproti. V članku razpravlja Grenčarov nadalje o vzajemnem spoštovanju in navdušenju. ki ie prišlo do vidnega zraza zlast-v Jugoslaviji. Člankar zaključuje z besedami: Zora ruca biti če dana...c Bolgarsko odlikovanje beograjskih novinarjev Beograd, 24. februarja. AA. Kralj Boris je odlikoval z redom sv. Aleksandra 3. stopnje namestnika šefa centralnega presir.roja Teofila Diuroviča, z redom za državljanske zasluge 4. st. Dobroslava Kuzmiča. predsednika beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženia. z redom za državljanske zasluge 3. stop. Djordia Perica, direktorja agencije Avale. z redom 4. stopnje Vladislava Ribnkarja. direktorja »Politike«, z redom za državlianske zas uee 3. st Mihajla Sokiča. direktorja »Pravde«, z redom sv. Aleksandra 4. st. Stanislava Krakova. direktorja »Vremena«. Radka Parežanina. bivšega šefa oddelka Presbi-roia in Petra fvankoviča. »efa oddelka Presb'roia. z redom za državljanske zas*u-ze 4. st Borivoia Gavriloviča. referenta centralnega nresbiroia. Manoila Ozenoviča. šefa oddelka agencije Avale, Viajka Laliča, šefa oddelka agencije Avale in Vukašina Andielkoviča. šefa oddelka agenciie Avale. V Jugoslaviji j® 200.000 državnih uslužbencev Zanimive številke Iz poročila finančnega odbora Narodne skupščine — Največ uslužbencev imajo vojno, prometno in prosvetno ministrstvo Kakor J« bilo omenjano že v včerajšnjem poročilu o seji Narodne skupščine, Je finančni odbor predložil zborničnemu plenu-mu svoje poročilo o proračunu in finančnem zakonu za leto 1934/35. Iz obširnega poročila posnemamo tudi naslednje zanimive podatke: V teku zadnjih let, zlasti pa, odkar Je nastopila občutnejša gospodarska kriza, se državni Izdatki iz leta v leto znižujejo. Znižanje Je izvršeno tako pri osebnih kakor pri materialnih izdatkih. Predloženi predlog proračuna je znova za 511,607.143 Din manjši od sedanjega poračuna. Efekt tega ponovnega znižanja pa je zmanjšan z novimi Izdatki, tako da je podano dejansko znižanje za 267 075 781 Din. Kljub temu pa nas sedanje gospodarske prilike silijo k še večji in intenzivnejši štednji, k novemu zniževanju, obenem pa na tako racionalno štednjo, ki ne bo povzročala škode državi in pravilnemu funkcioniranju državnega parata Izdatki za državno npravo 6.9 milijarde in za državna podjetja 3.2 milijardi, skupaj torej 10.1 milijarde Din. Blizu 50 odstotkov te vsote je določenih za kritje osebnih Izdatkov (47.25%), ostanek pa gre za odplačilo državnih dolgov ln za materialne izdatke Od petih milijard, predvidenih za osebne Izdatke, gre za aktivne uslužbence (vojaške ln civilne) 3.9 milijarde, za upokojence 1 milijardo, za invalidske podpore 100 milijonov. Znesek 3.9 mi- lijarde »e nanaša na prejemke £07.130 uslužbencev, zaposlenih v aktivni državni službi. Od tega odpade na vrhovno državno upravo 953 uslužbencev, na prosvetno ministrstvo 32.783, pravosodno ministrstvo 10.524, zunanje ministrstvo 538, notranje ministrstvo 26.753, finančno ministrstvo 13.916, vojsko ln mornarico 34.969, ministrstvo za gradbe 3061, kmetijsko ministrstvo 909, ministrstvo za trgovino ta industrijo 1286, ministrstvo socialne poli-ke in narodnega zdravja 1875, ministrstvo za telesno vzgojo 23, prometno ministrstvo 778 uslužbencev. Vsega skupaj je zaposlenih v upravi 128.338 oseb. Državna gospodarska podjetja imajo uslužbencev: prosvetno ministrstvo 1027, finančno 1200, kmetijsko 507, trgovinsko 621, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 3832. prometno ministrstvo v železniški službi 42.026 oseb, pri rečni plovbi 2054. pri pošti 3737, vsega 57.817 oseb, ministrstvo za gozdove in rudnike v gozdovih 2928, v rudnikih 10.856, skupno 13.784 oseb. V celoti je v državnih gospo-darskih podjetjih uslužbeno 78.792 ljudi Po odstotkih odpade na ministrstvo vojske in mornarice 27 24, na prosvetno ministrstvo 25.54 odstotkov, tako da je Ie v teh dveh ministrstvih zaposlenih nad polovico skupnega števila osobja v državni upravi. V državnih gospodarskih podjetjih pa odpade samo na prometno ministrstvo (železnico, rečno plovbo, pošto 73.39 odstotkov vseh nameščencev. Na povratku iz Budimpešte v Rim se je italijanski državni podtainik sestal na Dunaju s kancelar jem dr. De?ll§ussom Dunaj, 24. febr. g. Italijanski državni podtajnik Suvich je davi prispel na Dunaj, kjer je ostal inoognito do odhoda brzega vlaka v Rim. Po prihodu ga je obiskal v italijanskem poslaništvu, kjer se je ustavil, zvezni kancelar dr. Dolifuss. V avstrijskih uradnih krogih izjavljajo, da je bil današnji poset italijanskega državnega poctajnika Suvicha na Dunaju povsem zasebnega značaja. Zaradi tega so odpadli tudi vsi oficielni pozdravi. Kljub temu pa je imel Suvich s kancelarjem dr. Dollfussom daljši razgovor in je poleg tega sprejel tudi več drugih osebnosti. Govori se, da so ga posetile tudi nekatere vodilne ose'be lz heinuvehrovskih krogov. Prihod Suvicha na Dunaj prvotno ni bil nameravan. Suvich je po programu hotel odpotovati snoči iz Budimpešte preko Dunaja naravnost v Rim, vendar pa Je v zadnjem trenutku Izpreinenil svojo namero, ker se je po budimpeštanskih razgovorih pokazala potreba, da se osebno sestane z dr. Dollfussom na Dunaju Suvich je avstrijskega kancelarja obširno informiral o poteku budimpeštanskih razgovorov z Gom-bosom in bodo te informacije podlaga za nadaljnje odločitve avstrijske vlade in za napovedani o't isk dr Dollfussa v Rimu Ita!i]anski pogoji F.im, 24. febr. 0. »tiioriiaie d' Italia« je objavil naslednje pogoje, pod katerimi je mogoče italijansko sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko: 1. Priznanje pomena Avstrije In Madžarske kot činitelja napredka in ravnotežja v Srednji Evropi. 2. Priznanje potrebe podpiranja otseh držav na političnem in gospodarskem področju, da se obvarujeta pred Izolacijo In neprijateljskimi stremljenji. 3. Izločitev vsakega poizkusa za dosego politične in gospodarske premoči, ki bi bila v škodo Italije. Slične zahteve postavlja r nekoliko drugačni obliki »Lavoro Faseista«, kl zahteva ohranitev neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti Avstrije, gospodarsko podpiranje Avstrije in Madžarske, da se ju reši iz krize ln nedelavnosti, kl sta nastopili po vojni, ko sta se obe državi ubranili pristopa k Mali antanti kot podrejena činite-lja, nadalje pripravljenost Italije, da uporabi vse svoje moči za novo gospodarsko ureditev vseh držav podunavske Evrope Po mnenju političnih krogov predstavljajo ti pogoji smernice, ki jih bo Italija zasledovala pri svoji diplomatski akciji v bližnji bodočnosti, kakor tudi pri posvetovanjih z zastopniki drugih držav. Dve svobodni coni v Trstu Dunaj, 24 febr č. V tukajšnjih gos;)o darskih krogih se je v poslednjih dneh razširila govorica, da bo italijanska vlada uredila v Trstu dve svo-bodni coni, eno za Avstrijo, drugo za Madžarsko. Obe coni bosta med seboj strogo ločeni. Konzultativni pakt trojice Lonaon, 24. febr. d. »Daily Herald« je mnenja, da je bil pravi namen obiska Su vicha v Budimpešti priprava za zaključi-tev konzultativnega pakta med Italijo in Madžarsko, ki bi se mu pridružila tudi Avstrija Tak pakt bi omogočal po mnenju vseh treh prizadetih držav sporazum v vprašanjih mej Pakt bo podpisan meseca marca v Rimu Avstrijski kancelar dr. DollfuBB se je že pridružil temu načrtu, dočim se je madžarski ministrski predsednik obotavljal, kar je bilo tudi vzrok de-maršl Mussolinija Kar se tiče Izjave Suvicha o Veliki Madžarski, se more v njej videti odgovor na najnovejše izjave Titulesca v »Petit Parisienu« o avstrijski neodvisnosti in nntnnri Ttaliie. nri ^emer izraža bojazen, da bo morda imela Suvi- cheva tejava resne posledice. Francoska akcija za zbližan je z Italijo Pariz, 24. ieor. k. V zauiijem času se je v tukajšnjem pa tudi v ostaiem evropskem tis.\u mnogo piše o francosko-italijan-sKeun zbiizanju. Francoska viada za take vesti doslej še ni dala povoda, pač pa so sprožile večjo akcijo tukajšnje organizacije, ki delajo za zboljšanje francosko-ilaiijanskih cKhiošajev. Snoči so Be sestali zastopniki organizacije »i>'rance-»;talie« ter senatnega in zborničnega odbora za zbiižanje z Italijo ter so ustanovili skupen odibor, ki naj bi delal za zboljšanje fiaiicosiio-italijanskih odnošajev. Med drugimi &o bili na sestanku Heury Bordeaux in Madelin, oba člana francoske akademije, senator in sedanji francoski poslanik v Rimu Berenger, Hen-ry de Jouvenel ter poslanec d' Aramon. Odbor si je postavil naiogo, da »druži in koordinira delo vseh glavnih francoskih in italijanskih organizacij. Za predsednika odbora je bil izvoljen poslanik Berenger, ki je zagotovil prisotnim, da bo zastavil vse svoje sile za politični, gospodarski to Intelektualni sporazum med Rimom ln Parizom Senator Jouvenel je na sestanku govoril o položaju v Podunavju glede na poslednje dogodike v Avstriji, Suvichev poset v Budimpešti ln italijansko-nemški spor, kl bi moral dovesti do skupne fran-cosko-italijanske politike v srednji Evropi. Sklenjeno je bilo končno, da bodo v smislu Jouveneiovih izvajanj vplivali na francoskega zunanjega ministra. Zanimivo je, da se je kmalu potem sestal senatni zunanjepolitični odbor, kjer Je zunanji minister Barthou poročal o stališču francoske vlade glede Avstrije. Glede na vprašanja Podunavja je odbor ugotovil potrebo tesnejšega sodelovanja med voditelji francoske zunanje politike ln francoskih vojnih sil Zaradi tega sodijo politični krogi, da akcija francosko-italijansikega odbora pač ne bo mogla doseči globljega vpliva na nadaljnjo francosko politiko, vsekakor pa ne njenega preokreta v rimsko smer. Pariz, 24. febr. g. Zunanji minister Barthou bo prihodnji teden v zunanjepolitičnih odborih zbornice ln senata govoril o avstrijskem vprašanju Kakor se do-znava. bo v svojih izvajanjih govoril o naslednjih točkah: Prancosko-italljanska .pogajanja gle-,e obnove srednje Evrope, sodelovanje Francije in Male antante v smi-siu gospodarske preureditve Podunavja, izjava treh velesil in iz nje izvirajoča obveznost zagotovitve politične neodvisnosti Avstrije. Hymansova zahvala Jevtiču Beograd, 24 febr AA. Na sožalnico ob smrti kralja Alberta J je poslal belgijski zunanji minister Hyimans jugoslovenske-mu zunanjemu ministru Bogoljubu Jevtiču naslednjo brzojavko: Globoko me je presunllo sožalje, kl ga je vaša ekscelenca Izvolila izraziti ob na rodni žalosti Belgije v svojem imenu in v imenu jugoslovenske vlade. Prosim vas, da izvolite sporočiti kraljevski vladi Izraze zahvale belgijske vlade Ln da sprejmete mojo osebno zahvalo. Novi madžarski poslanifc v Rimu Budimpešta, 24 februarja, s Dosedanji madžarski pariški poslanik baron Villany je bil imenovan za poslanika v Rimu ter bo jutri odpotoval na svoje mesto Dosedanji poslanik v Rimu Hory, ki spada med prijateljski krog Mussolinija. bo prevzel no«'e n3mestrvk.fi mnaniega ministra. dna loteri Žrebanje 22. febrnarja 1934. Din 10.000— št.: 5.997 Din 3.000.— št.: 5.920 Din 2.000.— št.: 22.781 Din 1.000.— št.: 4.450, 5.922, 5.967, 5.991, 10.869, 10.898, 22.724, 22.753 ' >.755. 42.512, 42.526 45.705. 45.776. 45.782. 62.208. 62.238. 73.380. 88.205 ^družna hraf*51 ttica r. z. z o. z.. U^Miana. Sv. Petra c. 19 Smrt čsl. železničarskega voditelja Praga, 23. februarja V četrtek je umrl v praški bolnici »Na Bulovce« po daljši bolezni na srcu narod-no-socialistični poslanec Bohuslav Pro-chazka, starosta »Čsl. obce delnicke« in »Jednote čehoslovaških železniških nameščencev« ter predsednik »Lige slovanskih organizacij železničariev in brodarjev«. Letos 13 decembra bi Prochazka dosegel 60 let. Pri svojem obče narodno koristnem delu ni mislil na sebe. dokler mu ni začelo nagajati srce. A še potem ga je njegova železna volja držala pri delu vse dotlej, da je omagal Ko je končal višjo obrtno Solo, Je Prochazka našel eksistenco v železniški strojni službi na državnem, današnjem Masa-rykovem kolodvoru Leta 1902. je opozoril na sebe z logičnimi govori in izvajanji narodno socialno železničarsko organizacijo »Zemsko Jednoto«. Leta 1905. je bil izvoljen v njen odbor, eno leto pozneie pa že za podpredsednika. Z že umrlim železničarskim nepozablje-nhn delavcem poslancem Burivalom ie tvoril dvojico, ki je prinesla celokupnemu železničarskemu stanu na Češkem silen napredek. Ugled in razmah »Jednote« sta v veliki meri spojena s tema dvema imenoma in v kolikor je bil Bufival temnera-mentnejši, v toliko je bil Prochazka odločnejši v akcijah. Le tako ie mogoče razumeti, da se je mogla 1. 1905. vprizoriti na avstrijskih državnih železnicah pasivna resistenca, ki so ji narodno socialistični železničarji umeli nadeti nacionalno revolucionaren karakter. Ko je bil po persekucijah v dobi svetovnega klanja borec Burival zaprt, je vodil vse posle njegov najboljši tovariš Prochazka. ki je bil po zopetnem oživljenju »Jednote« izvoljen za njenega predsednika, na katerem mestu je ostal vse do svo-je smrti. Klub poslancev čsl. narodno socialistične stranke, katere podpredsednik je bil Prochazka, je izgubil ž njim enega najboljših in najdelavnejših članov. Z njim so izgubili tudi nacionalni železničarji Češkoslovaške republike svojega najvnetej-šega zagovornika in borca za strokovne it» nacionalne dobrine naroda. Pogreb pokoinega nacionalnega borca bo 36. februarja ob 15. Pre oslova rumunske vlad« Bukarešta, 24. febr. t. It več dni napovedana preosnova vlade je bila dane* izvršena. Iz vlade sta izstopila kmetijski minister Cipaienu in dosedanji minister za narodno zdravje Dimitriu. Resor kmetijskega ministrstva je prevzel dosedanji tr-govinsk. minister Sassu, za njegovega naslednika pa je bil imenovan bivši generalni direktor državnih železnic in sedanji predsednik centralne zveze rumunske industrije Teodorescu. Za novega ministra za narodno zdravje je bil Imenovan dr. Costi-nescu. Kot minister brez portfeija Je stopil v vlado Xeni. Rekonstrukcija je bila izvršena .ia izredno želio Bratianovega krila, tako zvanih starih liberalcev. Novi trije ministri so zaupniki bivših ministrskih predsednikov Bratiana in Duce. Novi guverner čsl. Narodne banke Praga, 24. februarja d. Za guvernerja Narodne banke je bil imenovan namestu odstopivšega dr. Pospišila bivši finančni minister dr. Karel Engliš, profesor narodnega gospodarstva na univerzi v Brnu. Italijanski prestolonaslednik pri Žiti Bruselj, 24. februarja d. Italijanski prestolonaslednik Umberto je posetil bivšo cesarico Žito in princa Otona Habsburškega na gradu v Steenockerzeelu. Aretacije pastorjev v Nemčiji Berlin, 24. februarja č. V zadnjih štirih dneh so v Nemčiji aretirali 120 evangelj-skih pastorjev, ki jim je nemški državni škof odrekel pravico nadaljnjega izvrševanja cerkvenih funkcij. Morilec Hasana bega Prištine obsojen Solun, 24. februarja p- Danes je bila razglašena sodba v procesu proti morilcu znanega albanskega državnika Hasana bega Prištine, Ibraimu Dzeli bodišče ga je spoznalo krivim in ga je obsodilo na dosmrtno ječo. Obupno dejanje rudniškega upokojenca Zagorje. 24 februarja Davi so v zagorsko mrtvašnico pripeljali 601etnega vdovca, rudniškega upokojenca Ivana Senico, ki se je obesil pri poti ob Sa vi blizu Potiorekove graščine Pokojnik, ki je bil po rodu iz Planine pri Sevnici in pri stojen v občino Jurklošter. je stanoval zdai v Bevškem pri Zagorju in živel ob širomaš ni pokojnini Pred približno 25 leti je bil v Trbovljah, kjer je izvrševal nekaj časa mesarsko obrt. nato je dobil zaposlitev pr< rudniškem prevzemniku Su igoju in nazad nje pri rudniku kot preddelavec, kjer je bi' upokojen Včeraj je prišel v neko gostilno v Sklen drovcu in izpil dve osmink' žganja Tožil jc o hudih časih in menil da se boljši najbrže kmalu ne povrnejo Na potu proti domu s je pa končal v obupu življenje Obesil se je na tenko vrvico od sladkorja Kakor pri poveduiejo, so ga doma že dvakrat rešil: take smrti. Anketa o aferi Staviskega Pričetek preiskave v parlamentu — Skrivnostni umor sodnika Princea ie vedno nI pojasnjen Partz, M. tmbr. a. O&a parlamentarna preiskovalca odbora sa pojaanltev nadeve Staviskega, ata sedaj končnoveljavno sestavljena. Prvi odbor je izvolil za avojega predsednika radikalno-socialističnega poslanca hi predsednika lige za človeške pravice Guemuta. Odbor se Je ie nocoj sestal, da »kiepa o metodah svojega dela. Zahteval Je od predsednika vlade i-n pravosodnega ministra vse spise o tem Škandalu. Preiskava glede umora preiskovalnega sodnika Princea se tu-di četrti dan ni premaknila z mrtve točke. Sedaj so se po Parizu razširile govorice, češ da Je Prince izvršil Bamomor, ker se je zapletel v neko nesrečno ljubezensko afero. Te neobičajne govorice Je .podkrepil celo bivši ministrski predsednik Chautemps, ki je včeraj v parlamentu svojim poslanskim tovarišem deial, da ni izključeno, da se Je Prince usmrtil iz liubosumnosti. Pri obdukciji PrLnoeovega trupla »o ugotovili, da ni bil umorjen z nožem, kl so ea našli poleg njega. Prav tako so dognali, da Je bil Prince še živ, ko so ga neznanci vrgli na tir, po katerem je kmalu nato pritorzel pariški brzovlak Bržkone so ma dali zločinci kako uspavalno sredstvo. Nadalje so dognali, da je brzojavko, kl Je bila poslana v Pariz a sporočilom, da je bila njegova mati srečno operirana v Dijonu, oddal Prince sam. Nekateri njegovi znanci bo spoznali njegov rokopis na originalu brzojavke, pa tudi poštni uradnik v Dijonu je po sliki spoznal njenega odpo-šiljatelja. Dognano je, da je Prince prispel v Dijon ob 5.40 in da je že ob 6. zvečer oddal brzojavko. Vsekakor pa v tako kratkem času ni mogel biti doma, da bi se prepričal, ali Je bila njegova mati res operirana. Davi se Je zglasil na polletji neki kape-tan, ki je izjavil, da je na mestu, kjer so našli Princeovo truplo, videl usodnega dne luksuzni avto, ki Je bil razsvetljen, vendar pa v njem ni bilo nikogar. Sin umorjenega Princea je earadl g\aeov o ljubezenski aferi svojega očeta razburjen in je Izjavil, da ne bo pustil na ta način onečaščati njegovega spomina. Storil bo vse, da Izsledi ljudi, ki so zapletene v ta umor. Celjsko občinsko gospodarstvo Združitev mestne bi okoliške občine — Javna dela za brezposelne — Regulacija Savinje bi pritokov — Izprememba službene pragmatike — Razširjenje vodovodnega omrežja — Težak položaj mestnega avtobusnega podjetja Cel]*. 2\. februarja- i »ojtlnice Anton Grobeinik, uradnJt Mejtn« Celjski občinski svet je -*nei redno sejo, ki je trajala tri ure. Najprej je poročal referent dr. Vrečko v imenu finančnega odseka. Združenje trgovcev za mesto Celje je poslalo občinskemu svetu vlogo, v kate-ri se zavzema za združitev celjske mestne j in okoliške občine. Občinski svet bo raz- ! pravljal o tej važni zadevi Šele po uveljav elektrarne Srečko Zaiokar jn mizarski mojster Ivan Baumgartner. Za mestno plinarno, elektr. t« vodovod je poročal mr. ph. Posavec. G. KirbiSu, lastniku tvornice kvasa ln »lada, lesnemu industnjcu in stavbeniku g. Vinku Kukovc« ter kinu Unionu v Celju je bila cena električnega toka zaradi velike uporabe zniža- Ijenju novega zskona o avtonomnih obči- | na. Vodovod vodovodne zadruge v Za vodni bo Priključen na mestni vodovod. Vodovodno omrežje se bo raziirilo tudi na del mesta pri Sp. Lanovžu ln na Sp. Hudinli od Zidanškove trgovine proti Celjski opekarni. Nove električne cestne svetiljke se namestijo na oglu Ipavčeve in Tkalsko ulice, pri vhodu v celjsko bolnišnico in pred posestvom g. ravn. Brgleza na Ljubljanski cesti. Stroške za razsvetljavo perona na kolodvoru in prostora pred kolodvorom prevzame do preklica mestna občina. Lani je bilo v Ce-lju pobranih 127.461, predlanskim pa 117.640 Din tržnih pristojbin. Pristojbine za svinjsko sejmišče se bodo odslej računale po teži svinj. Celjsko pevsko društvo bo ob svoji 40!etni-ci letaš 12. In 13. maja priredilo velik koncert x Celju in odkrilo v Št Juriju ob južni žel. spominsko ploščo bratom Iravcem. Pokroviteljstvo teh prireditev prevzame mestna občina celjska. Zaradi nazadovanja frekvence ht naraščanja javnih dajatev je zašlo mestno avtobusno podjetje v težek položai. Z zadevo seli npr. nah. Občinsk, svet bo odslej pri izdatkih točno upošteval zadevne proračunske postavke. Cena električnega toka za mestne šole je od 1. januarja t 1. znižana na 1.50 dinarja za kw uro. Mestna občina bo od svojega prispevka v znesku 150.000 Din za novo rrrunicijsko skladišče odračunala 90 tisoč 569.30 Din. k; jih dolguje mestni občini vojaška uprava za najemnino vojaških objektov. Občina bo staro municijsko skladišče na Golovcu rrodala odnosno zamenjala. Me-s-tna občina je doslej prejela i2 bednostnega sklada dravske banovine 60 tisoč dinarjev za javna dela za brezposelne. Na razpolago je še 55.000 Din. S tem denarjem in z lastnimi prispevki bo občini popravila ceste in poti v mestnem parku in proti Li-scam ter poškodovane jarke, dogradila ceste od Mestne elektrarne do Vodnikove nlice pri gledališču, ogradila 2 m široko dovozno cesto od tkzv. Zim-niakovega marofa v Zavodni mimo Detifi-kove ulice do mestnega pokopališča ter prestavila pešpot .11 brv v Komenskega uln ci pri bivšem Diehlovem posestvu. Občinski ! oo občinski svet bavi! na vredni CVP» ip iptnn naiemninn r» rrrvstore pri slučajnostih je občinski odb. šoi. svet ie znižal letno najemnino za prostore okrožnega sodišča od 58.000 na 54.000 Din in za prostore okrajnega sod'šča od 27.000 na 25.000 Din. Cisti dohodek zasilnega bro-da čez Savinjo !e znašal 4127 D"n. Stroški za regulaciio Savinje od levškega mostu do tremerskega polja so preračunani na 23.625.953 Din. za regulacijo pritokov Savinje na 7.904.712 Din za premestitev železniške proge pod Starim gradom in Preure Bizjak Poročal o uspešnem delovanju Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju. Proračun domžalske občine Iz Domžal nam pišejo: Dne 15. t. m. se je vršila v tukajšnji občinski posvetovalnici proračunska raz- _________________prava za leto 1934/35. Proračun je občin- ditev ceMske"železniške postaje pa 13 mili- i sk* uprava sestavila po načelu največje ionov 196.400 Din StroŠk: za sanacijo že Tem^!to §e Je Predelala in pri- ored vojno izvršenih regulacijskih del od letuškega jeza do levškega mostu bi znašali 10.239.352 Din to delo pa se naj izvede s prispevki prizadetih činiteljev v smislu zadevnega štajerskega deželnega zakona. Banska uprava bo naprošena, da skliče v Celie posebno komis jo. ki bo določila višino prispevkov za regulacijo Savinji in pritokov, ki jih bodo morale plačati posamezne občine in železniška uprava, železniška uprava naj prispeva 20 milijonov dinarjev. Toliko bi tudi stala obnovitev sedanjih, že dosluženih dveh železniških mostov čez Savinjo, poleg tega pa bi lahko železniška uprava v zvezi z regulacijo Savinje razširila celjsko postajo in si tud' prihranila stroške za vzdrževanje sedanjih dveh mostov, ker bo potem namesto teh dveh zgrajen 1' eden manjši železniški most. Z regulacijo Savinje naj se prične v Tremerju. ker bo to dobro vplivalo na stanje vode v Celju Načrte za regulacijo Savinje in pritokov bo ministrstvo v nekaj dneh potrd'!o. K stroškom za gradnjo zasilnega mostu Zt7 Savinio bo celjska občina prispevala 14.000 Din. Obnovitev porušene brvi čez Savinjo pri parku je stala 53.026 Din. Občina ie opustila načrt, da b' dvignila Masarykovo nabrežje, pač pa bo. če bi ne bilo drugih de! za brezposelne. Izvedla regulacijo potoka Ložnice od železniškega mostu na Ložnici do jeza pri Jo-štovem mlinu v Medlogu. V imenu gospodarskega odseka le poročal referent direktor Mravliak. Zaradi odstranitve gospodarskega poslopja pri Celjski koči in namestitve shrambe za živila se bo vršil komisijsk1 ogled. Občina bo pro-lala g. Francu Doberšku stavbno parcelo na vzhodni strani hr'ba Sv. Jožefa Proda-o parcel na tem hribu drugim nteresen-tom. ki jo narrersvaio z dobičkom izvesti nekateri dosedanji lastniki, in nameravano otvoritev gostilne na tem hribu bo občina preprečila Občina v voiašk;h obiekt:h ne bo več izvrševala popravil na las>tne stroške. V kratki talni se!1 so bili na predlog ^rsonalnega referenca direktoria Mravlja-ka reguliran' služben' nrelemki nekaterih nestn h nameščencev iznremeniena ie b'la 'udi službena eragmatika z'ede uradnic. k: ndo morale od^le podat' ostavko na službo. če se hodo hotele poročiti. V domov'nskn zvezo so bil' na pred'og -eferenta obč odb dr Kalana spreleti gg. drogist Josir Kramar, uradnik C&ljske po- lagodila današnjim težkim prilikam v občini, pri čemer so bili vsi odborniki uprave soglasni. »Slovenec« pa je v nedeljski številki od 18. t. m. prinesel o proračunu zelo zavito poročilo, v katerem hvali v prvi vrsti veliko delavnost klerikalnih odbornikov ter jim pripisuje vse zasluge na znižanju občinskih doklad na 70 odst Nadalje poudarja, da se jim je pridružilo tudi več nacionalnih odbornikov ki so glasovali proti prvotnemu proračunu ter dosegli črtanje raznih postavk. Resnici na ljubo je treba pribiti, da je občinska uprava že sama sestavila proračun na podlagi 70 odst. doklad ter je takšnega tudi predložila na razpravo. Ti opozicijski odborniki »o med tem na razne načine pridobili še sedem odbornikov ter jih na tajnem sestanku v znani klerikalni gostilni pregovorili za nastop proti proračunu, proti županu in upravi, kar se je na proračunski razpravi na žalost tudi zgodilo. Neki odbornik se je obregnil tudi ob županovo plačo, češ da je pred volitvami izjavil, da bo plačo odstopil občini, sedaj pe da razpolaga z nj-> po svoji volji. Res pa je le, da je g. župan vsikdar in povsod izjavljal, da na župansko plačo ne reflektira, pač pa. da jo bo po svoji uvidevnosti uporabljal v prid občine, v prvi vrsti za socialne namene, za kar pa bo predlagal vsake tri mesece občinskemu odboru obračun kar je ponovno poudaril pri prvi odborovi seji ter je to celokupni odbor takrat soglasno in z odobravaniem vzel na znanje. Z ogorčenjem in gnusom zavračamo takšne očitke proti tako idealnemu in nacionalno zavednemu županu, ki posveča ves svoi trud požrtvovalno in nesebično dobrobiti občine. Nadalje je omembe vredno, da »o opozicijski odborniki napadali razue postavke v proračunu, predvsem one, s katerimi bi se dalo brezposelnemu ljudstvu malo pomagati, in so n pr uspeli da se je postavka za obnovo in popravilo cest popolnoma črtala, medtem ko ravno oni ob vsaki priliki najbolj kritizirajo stanje cest. Sodbo naj si trezni občani narede sami. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napov«"* danes: Precei vedro, začasno nekoliko boli oblačno, zlasti na seiveru in vzhodni. — Situaciia vSa-raiSntora dne: V sev*™? Flrm*^ oo "'Vlon oiafil ln prodira proti iugu. Južna polovica kontinenta ie še vedno nod višiim nri tisk o. n. k' i* Ip npl->bel * Dnnatelta vremenska napoved za nedelioi Milo vr>me zhitra; mraz non^Vod ziutrai nekoliko me?le čez dan no večini jasno in milo, od zapada pooblaČanje. Naši kraji V četrtek, na dan naše države vršile škofijski cerkvi pogreba belgijskega kralja Alberta, so se po večjih krajih zadušnice. V Beogradu je bila žalna masa v katoliški nad-vi in sta se je udeležila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica Iz življenja najmočnejše inozemske kolonije v industrijskem revirju — Kolonija kot posredovalec z domovino Po dolgotrajnih bojih med jugoslovenskl- mi naprednimi in klerikalnimi delavskimi društvi sv. Barbare v \Vestfaliji, so danes vsa ta društva po sili časa združena v enotni organizaciji, ki predstavlja enega najmočnejših posredovaLev med našo državo in Nemčijo. Hkrati pa je ta organizacija v interesu naše kulture krepko nacionalno telo. ki bo, z vsemi silami razpolagajoče, v bodoče dostojno reprezentiralo naše hotenj' po mirnem delu za zboljšanje odnosov med narodi. O združitvi obeh, poprej ločenih slovenskih taborov v Porurju, je nedavno poročal tucli veliki zapadnonemški dnevnik »Gel-senkirchener Allgemeine Zeitung«. Pod naslovom. s katerim smo opremili tudi naš današnji članeK, piše ta list: »Nedavno so se v Diisseldorfu združila vsa jugoslovenska delavska društva v »Osrednjo zvezo jugoslovenskih nacionalnih delavskih društev v Nemčiji« pod vodstvom Pavla Bolhe iz Essen-Stoppenbersja. Osrednja Zveza, ki je pod pokroviteljstvom ministra dr. Alberta Kramerja. združuje 80 društev, od katerih jih je največ v severnem, mlajšem delu Porurja. Z združitvijo obeh smeri — katoliških društev sv. Barbare in nacionalnih podpornih društev — j- doseženo enotno vodstvo. Le malo je znano, da živi še danes močna skupina inozemcev v Porurju: običajno je slišati mnenje, da po odhodu Poljakov, ki so sc po vojni v gostih krdelih vrnili v svojo novo državo, žive v Porurju samo še Nemci. Temu naziranju je krivo to, da so se v javnem življenju inozemci sicer često-krat pokazali, ni jih pa bilo videti v strnjenih enotno nastopajočih vrstah. Da Slovenci tu ne vzbujajo pozornosti, je več vzrokov. Pred vsem so nemškega jezika vsi vešči. še več, so v njem doma, potem se odlikujejo po svojem miroljubnem značaju, zakaj šele pri pobližnjem seznanju s kolonijo izve človek, kakšni temperamenti so v njej Slovenci so pripotovali semkaj že pred desetletji, večji del v dobi nastajanja industrijskega revirja Prišli so kot avstro-ogrski državljan' Štajerci in Kranjci, h katerim se je pridružilo nekaj Hrvatov, ki so pa že skoro vsi od^li Največje priseljevanje je bilo v osemdesetih letih preteklega stoletja kot posledica spretne združitve slabega gospodarskega stanja »tam doli« in rastoče blaginje »tu gori«. Življenjsko in socialno politično je položaj Slovencev utrjen; imajo iste pravice na rentno podporo itd. kakor Nemci, prispevajo pa k temu tudi na isti način. Sicer je bilo v prvih povojnih letih v tem pogledu precej negotovosti, toda te so bile 1. 1929 odstranjene s sklenitvijo nemško-jugoslovenske recipročne pogodbe. Po njej uživajo nemški delavci v Jugoslaviji iste odgovarjajoče pravice. Kolonija Slovencev je v neposrednih stikih z jugoslovenskim generalnim konzulatom v Diisseldorfu, katerega posle vodi eden najsposobnejših uradnikov, generalni konzul Pantič Gosp. Pantič je zlasti po svojem delu v ministrstvu trgovine in industrije usposobljen, da se vživi v svet industrije in trgovine v Porurju. Ali tudi voditelj Zveze, nekdanji rudar, krepko podpira stremljenja konzulata Oba imata tesne zveze z odločujočimi krogi in političnimi voditelji v domovini; obisk od tam v Porurju ni redek Ministri v Beogradu niso o nobeni jugoslovenski inozemski koloniji tako dobro poučeni, kakor o koloniji Slovencev v Porurju Svetovna vojna je prizadela Slovencem isti usodni udarec, kakor Nemcem v Porurju: bili so vpoklicani, služili v avstrijskih regimentih ali so pa bili po svojih rudnikih in podjetjih oproščeni vojne službe. Potem je za Slovence prišel dogodek, ki je bil za njih prav tako preoblikujoč kakor za Nemčijo revolucija Ustanovljena je bila kraljevina Jugoslavija^ in s tem je prišla kolonija Slovencev v težke spore in krizo. Rešitve so bile različne: medtem ko si je del od njih pridobil nemško, manjši pa avstrijsko državljanstvo. se je večji del odločil za novo državo S tem se je morala razživeti tudi nova državna ideja: društva, ki so še obstajala so postala odločno nacionalna Ob polnem prizadevanju nemške oblasti so se od-'oči'a za novo kraljevino. V mesecih, ko se je v vseh daljnih in bližjih deželah bes. ker je Nemčija prišla k zavesti izživljal v brezmejnem ščuvanju, je javnost v Jugoslaviji molčala Ni bilo lista, ki bi bil ščuval, ne politika, kakor povsod drusnd ki hi bil sramotil Res je. da je k temu ugodnemu spreiemu nacionalno-sociali-stične revolucije v Nemčiji kolonija Slovencev v Pnruriu zelo veliko pripomogla Vo-d i tel i Zveze Slovencev je takrat v predavanjih »doma« in v pogovorih z ministri opozoril na to. da uživajo Slovenci v Nemčiji polno svobodo in se ne morejo glede ničesar pritoževati. Podobne uspehe je kolonija Slovencev pogosto imela tudi v prejinjih letih, in je med drugim dosegla, da so se odstranile mnoge omejitve, ki so jih takrat morali Nemci v Jugos^viji trpeti.« Tako je zabeležil združitev obeh slovenskih taborov v NVestfaliji eden vodilnih porurskih listov. Sedež osrednje zveze slovenskih društev je v Essenu. S to združitvijo pa ni utrpel noben tabor nikake izgube. Doseženo je le tisto, za kar se je \vestfalski Slovenec boril vsa povojna leta, namreč, da predstavlja danes enotno močno slovensko telo v Nemčiji, ki ne bo več dovoljevalo, da bi se naša in nemška javnost zabavali zaradi raznih naših medsebojnih soorov. To združitev slovenskega življa v Nemčiji so z zadoščenjem naznanili vsi porurski listi, pa celo »Frankfurter Zeitung« je priobčila daljši izvleček iz poročil. Glavni namen nove osrednje zveze je pa ta, da bo Slovenec odslej nastopal v javnosti složno, kar mu bo donašalo le koristi. Vsi predsedniki društev obeh združenih taborov so za skupno delo, za^ ohranitev velike slovenske kolonije v Nemčiji in za okrepitev dela tako na nacionalnem kakor socialnopolitičnem polju. — S to združitvijo se je slovenski delavec v West-faliji res priznal za Jugoslovena in dokazal. da hoče živeti še dalje kot naše gore list kljub vsem težavam, s katerimi mu čas nikoli ni prizanašal. Danes ITA KINA v govorečem filmu EROTIKON ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Cene 2, 4, 6 in 8 Din Spominu Antona Rebeka Tr®t, 24. februarja. »Jutro« je beležilo, da je 9. t. m. umrl v Trstu umirovljeni namestniški svetnik g. Anton Rebek, bivši sežanski in goriški glavar. Dasi se je poslednja leta umaknil iz javnosti, moramo vendar posvetiti nekaj vrat njegovi jasni in odločni osebnosti, ki je osvojila vsakogar, kdor je le imel priliko seznaniti se s pokojnikom. Rojstni kraj mu Je bil Trst en ik nad Trstom. Njegov ujec in mentor, barkulanski župnik Ivan černe ga je dal šolati v Trstu ln na Dunaju. V tistih letih se je seznanil s senatorjem dr. Gustavom Gregorinom in pokojnim dr. Danilom Majaronom, ki jima je ostal ves čas v življenju zvest prijatelj. Po končanih pravnih študijah je stopil v državno službo kot konceptni uradnik v tržaškem namestništvu. 1901 je prišel v Sežano im vodil tamkajšje okrajno glavarstvo. Tam je napredoval za okrajnega glavarja ln pozneje za namestniškega svetnika. 1912 je odšel v Gorico kot naslednik grofa Attemsa Postal je tako prvi slovenski načelnik goriškega okraja in s tem tudi prvi slovenski zastopnik vlade v deželnem zboru Gorice in Gradiške. V poletju 1915 je zapustil Gorico in odšel službovat v Opatijo, kamor se je umaknillo tržaško namestništvo za čas vojne. Pozneje, v letu 1918.,je vodil obnovitveni urad v Gorici. Po razsulu Avstrije je bival v Sežani in Trstu. Pokojnik je bil gospod v pravem pomenu besede. Razumel je. da mu njegovo višje socialno stališče nalaga dolžnosti ne samo do samega sebe, marveč tudi do splošnosti. V poverjenih mu okraiih je skušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigniti materialni in duše v ac zopet razstavlja Danes ob pol dvanajstih se bo »tvorila v Jakopičevem paviljonu razstava enega naj-boiiših slikarjev mlajše generacije. Božidarja J a k c a. Jakčeve razstave so imele že prej večo popularnost, kakor marsikatera druga: z njegovo razgibano živahno umetnostjo je tudi širše občinstvo lažje dobilo stik, kar pa seveda ne pomeni, da bi Ja-kac, ki ie resen stvarjalee. iskal popularnih učinkov. Za najnovejšo razstavo je iz svojega obsežnega dela izbral portrete ter kra- jinske motive z Dolenjske in lz Dalmacije. Razstava bo pokazala njegovo najnovejše slikarsko ustvarjanja, slike zadnjega datuma in bo potemtakem zanimiva tudi za vse, ki JakSevo j ni etri os t že poznajo. Vsemu drugemiu občinstvu pa bo pokazala delo nadarjenega, delavnega in izvirnega slovanskega umetnika, ki mu je slikanje radost, smoter ustvarjanja pa lepota, ne eksperiment ali socialna obtožba. Božidar Jakac se je rodil v Novem mestu, maturiral je na idrijski realki, med ivcjno je bil na fronti, 1. 1919 j 3 odšel v Prago na akademijo, kjer |e študiral pri prof. Thieleju slikarstvo in pri prof. Brom-eeja lesorez. Prvo kolektivno razstavo je imel 1. 1923 v Pragi- Nekaj mesecev je ore-žive.1 tudi v Berlinu. Po odlično dovršeni akademiji v Pragi je bil leto dni ilustrator v redakciji >Jutra«, 1. 19-5 je živel v Parizu in poslušal na Sorbonni predavanja o umetnostni zgodovini. Odtod je odšel v Tunis — potovanje, ki je obrodilo prve njegove afriške motive. Po vrnitvi iz tujine je postal profesor risanja v Ljubljani. L. 192S je potoval zopet v Afriko. Osial je tri mesece v Tunisj in pridno slikal. Vrnil se ie 7, obilno umetniško prtlia«o" g pasteli in grafikami iz Afrike je tedai izpolnil celo razstavo. L. 19*29 je odpotoval v Severno Ameriko in ostal tam dve leti. Sad tega bivanja v deželi ogromnih kontrastov in posebej še med našimi kolonisti niso samo številne slike in risbe, marveč tudi dve obsežni. lepo ilustrirani knjigi z naslovom »Odmevi rdeče zemlje«. Posihmal živi Ja-kae v Ljubliani. kjer si ie uredil lep atelier. Pregled Jakčevega dela z izborno študijo dr.i Karla Dobide in z mnogimi izbrani- Si SfiS^Ska^M J * k 1992 tedals UmertniSka Matica. Obisk njegove razstav«, ki bo ns^vomno ena naiM-nrrmveiSih t tem letu. to©lo priporočamo! Kamniški občinski proračun Kamnik, 24. februarja Občinska uprava kamniške mestne občine je imela letos s sestavljanjem občinskega proračuna prav nehvaležno nalogo. Ker se je občina s priključitvijo Duplice in dela Spodnjih Mekinj teritorialno zelo povečala, je nastalo obilo novih zahtev, ki vplivajo na sestavo proračuna. Kljub temu, da je imela občinska uprava pred očmi hude gospodarske razmere občanov in je sestavljala proračun v znamenju skrajne štednje, je morala poleg običajnih vsakoletnih izdatkov vnesti v proračun še nekatere novo postavke za izvršitev nujno potrebnih del, kakor na primer za popravilo vodovoda in popravilo po povodnji povzročene škode na vodnih napravah. S tem so se stroški v proračunu povečali za okrog 150.000 Din, celotni proračun pa znaša 631.430 Din. Visoko postavko tvorijo osebni izdatki (plače uslužbencev, uradnikov, redarstvo), in sicer 165 000 Din. šolstvo 55.734 Din, javna razsvetljava 25000 Din. vzdrževanje občinskih cest in mostov 30.000 Din. popravilo vodovoda in reservoarja 45.000 Din, novo-trški jez 18.000 Din. Precejšnjo postavko v izdatkih tvorijo prispevki raznim društvom: in sicer gasilnemu društvu 10 000 Din, za pospeševanje tujskega prometa 4000 Din, za olepšavo mesta 1500 Din, za razna kulturna društva 4000 Din. Sokolu, ki bo praznoval letos 301etni jubilej. 1000 Din, fond za novo klavnico 5000 Din in drugo. Socialno skrbstvo stane občino ogromno vsoto 93.300 Din. dozdevni primanjkljaj bo 51.000 Din. nepričakovani izdatki pa 20.000 Din. Pri dohodkih je morala občinska uprava spričo povečanih izdatkov poiskati nove vire. Predvsem je povišala trošarino na vino od 1 na 1.50 Din, pri pivu pa na 30 par. Nadalje ie zvišala pristojbine za zakol goved od 25 na 40 Din, telet od 15 na 20. Davščina od kg uvoženega mesa znaša 1.50 Din. Cena električnemu toku je povišana od 1.50 na 1.75 Din za kilovat, kljub temu pa je elektrika v Kamniku še vedno najcenejša. Uprava upa. da bo trošarina vrgla v prihodnjem letu 250 350 Din davščine in sejm-nina pa 45.590 Din. Zaradi nujne poprave vodovoda je tudi nekoliko zvišana vodari-na. Ostali stroški pa bodo kriti s 84 odstotno doklado na neposredne davke. Proračun bo na prihodnji seji predložen v pretres občinskemu odboru. Mnogo »e pri posameznih postavkah ne bo dalo Izpremeniti, saj je uprava vpoštevala vse okolnosti današnjega časa, morala pa se je tudi ozirati na najnujnejše potrebe mesta. Pri Številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Fran* Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Fran« Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Občinsko gospodarstvo v Kovor ju pri Tržiču Kovor, 24. fefonuafa. V obHni Kovor je novi občinski odbor, ki Je prevzel svoje posle 17. pr. nu, sestavil občinski proračun za 1. 1954.-85. in pri tem povišal občinski* doklade od 37°/» na 60V». To znači, da bodo davkoplačevalci občine Kovor v 1. 1934. plačevali na vsakih 100 Din državnega davka še 69 Dio občinskega davka, med tem ko so v letu 1933. pod .»pravo nacionalnega občinskega odbora plačevali le 37 Din. To je seveda hudo novo breme za občane v današnji težki krizi. Na ugovore davkoplačevalcev je nori občinski odbor odgovoril 1 notico v kranjskem listu »Gorenjec« od 17. t. m. Iz notice izhaja, kakor da bi vsega t*ga v glavnel bila kriva bivša nacionalna občinska uprava. Notica pravi med drugim: »Naš novi občinski odbor je prevzel svoje posle, 6ka ga obilno dela. Najprej je bilo treba sestavita proračun za 1. 1934.-35., kar ie bilo zelo težko..., ker je prejšnja občinska uprav a tudi proračun za 1. 1933. sestavila napačno. Tako je bil napačno vpostavljen v proračun za leto 1933. znesek 20.239 Din kot dohodek, ki ga pa od nikoder dobili niso. Tako je nastal primanjkljaj, ki ga je morala prevzeti nova občinska oprava in bo morala zani tudi poiskati kritje,« V resnici pa je stvar zelo drusačna. Bivša nacionalna občinska uprava je sestavila proračun za 1. 1933 na osnovi podatkov prejšnjih občinskih proračunov in blagajniških knjig, ker ni imela na razpolago (kakor tudi nobena druga občina v 6rezu ne) obračunov davčne uprave. Te obračune je namreč davčna uprava vposlala občinam za p>t let nazai šele letos. Postavka 20.236 Din je bila vnesena v proračjn za L 1933. kot dolg davčne uprave občini še iz 1. 1931., kar je gotovo tudi novemu občinskemu odbora znano. Par dni po sklenitvi občinskega proračuna za 1. 1933. (26. decembra 1932), t. j. 29. decembra 1932 je davčna uprava to postavko več kakor tri četrt insko pokrila. Sicer je pa od tega zne-ka (20.236 Din) 20.000 Din že naloženih v kranjski Mestni hranilnici kot fond za kovorski vodovod (po sklepu občinskega odbora iz I. 1930). S temi podatki so pač izpodbiti tudi vsi drugi očitki v označeni notici »Gorenica«. Danes bo pel TINO PATTIERA naš rojak iz solnčne Dalmacije v veseli opereti Sodelujejo: subreta Lizzi Balla in revijeka zvezda Tina EPers kakor tudi znani komik Ludwig Stossl. NOV 2URNAL IN MICKI MIŠKA. Predstave ob 3., 5., 7. Vi in 9.% zvečer. Prodaja v naprej od 11. do %13. ure. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Kupovati žarnice slabše kakovosti znači metati denar na cesto! Od stroška sa razsvetljavo odpada M» mo 6% na ceno žarnice in 94% na električni tok. Žarnica slabše kakovosti rabi za isto svetlobo znatno več toka. Račun za porabljeni tok se radi tega poveča sa večkratno ceno same žarnice. Na žarnice slabše kakovosti torej tudi tedaj mnogo nadoplačate, če iste ne dobite samo poceni, marveč celo zastonj. Photometer Vam nepobitno dokasafc da dobite z dovršeno TUNGSRAM žarnico za Vaš denar polno protivrednost v svetlobL MflO Naš najmlajši župan Občina St. Jurij pri Grosupljem ima ««J-mlajšega župana v vsej dravski banovini. G. Lojze GorSič Je naslednik Franca Pe-terlina, ki mu je bilo 80 let, ko je izročil županske posle svojemu mlademu nasledniku. Pri volitvah se je Loj zetova lista borila z močnimi nasprotniki, vendar Je od- lOčni »impatični kandidat zmagal a 50 glasovi večine. Upravno sodišče v Celju Je neosnovano pritožbo zavrnilo. Napredni volilci želimo, da bi Goršičev Lojze župa-noval vsaj 22 let, kakor njegov zaslužni prednik. Saj šteje šele 26 pomladi (torej samo eno več, kakor to za župana zahteva zakon. Dum film eleganc«, ntzkoija im činov PESEM, KI UBIJA Tajnosti razkošnih hotelov ln rodnih shaj&Ušt. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob S., 5, 7. In wt. Cene 4, 6 in 8 Din. Tatova prijeta pri poslu Preserje, 24. februarja. >Ce vedo trije, vedo vsi ljudje,« j« pregovor med našim narodom, ki se je spet enkrat uveljavil, ko so hoteli trije pajdaši odnesti velik plein pri premožnem posestniku Erjavčkj na Zgornji Brezovici v občini Preserj j. V gostilni pri Kržiču v Rakitni se seftla trojica in skovala načrt, da okrade gori omenjenega posestnika- Potrebne podatke jim je dala sestra enega zlikovcev, ki js nekaj časa služila pri Erjavčkm. Trdila je, da hrani Erjavček 200.000 do 300.000 Din skritih med perilom v skrinji. Očrtala pm ie tudi, kako bi najlaže prišli v hišo. Nedavno ponoči je slišala Erjavčkom hčerka. kako je izkušal nekdo vlomiti v hišo. Začela je vpiti in groziti, da bo stresala * revolverjem. Tatovi so se morala brez pi *ia umakniti. Ker ni šlo ponoči, so izkušali priti do denarja kar pri belem dnevu. Načrt }© bil skovan za nedeljo 15. t m. m>ed daseto mašo. Mladina hodi ob nedeljah k maš, a Erjavček in žena ostajata zaradi velike starosti in oddaljenosti od cerkve doma. Z njima bi tatovi gladko opravili. Očitno pa se je eden tatov skesal ka tedai ves načrt. Pravočasno so o tem izvedeli orožniki iz Podpeči. Komandir Franc Nova-čan jim je e podnarednikom Jesenovoem in orožnik. Milovanovidem napravil zasedo kar v stanovanju ogroženega posestnika. Okroe nol 10. ure je pogledal neznan moški v hišo. kjer je videl ear.o dečka pastirja, kajti Erjavček in žena sta se skrila v gornjih prostorih. Takoj za prvim je vstopil še druffi. medtem ko je tretji straži! zunaj. Ze sta stikala za denarjem, a v njuno velikansko presenečenje so kakor iz tal zrasli orožniki. ju vklenili in ju gnali na postajo, kjer bo jima temeliito izprašali vest. Priznala sta, da so boleli priti na lahek način do denarfa. Tretji, ki ju je i »dal in ki je samo markiraj stražo, je smel srečno odnesti pete._ Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Eno leto borbe na fronti higiene široko razpredeno delo naših zdravstvenih ustanov Ljubljana, 24. februarja Kakor smo že zadnjič obljubili, prinašamo v naslednjem zgoščeno, lapidarno poročilo o Široko razpredenem delu naših higienskih ustanov v preteklem letu, ki nam ga je prijazno dan o a razpolago direktor Higienskega zavoda ilr. Petrlč V sestav Higienskega zavoda v LJubljani spadajo: Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece, Sola za zaščitne sestre. Šolska poliklinika v Ljubljani, Dom narodnega zdravja v Celju in Mariboru, zdravstvene stanice: Cerklje, Lukovica, Medvode, Murska Sobota, Rogatec, Tržič, Dolnja Lendava (ki bc letos dograjena), dispanzerji za dojenčke v Kranju, Trbovljah in Hrastniku šolske poliklinike v Kranju, Novem mestu, Zdravilišče za tuberkulozo Topolžica, Počitniški dom na Rakitni. V higienski službi so bile zaposlene v letu 1933. 103 osebe: 23 zdravnikov (17 pragmatičnih. 6 honorarnih), 6 inženerjev sanitetne in kemijske stroke (4 pragmatični, 2 honorarna), 1 antropolog, 1 s ta tis t i-ta.r, 33 zaščitnih sester, imed temi 6 dodeljenih od kr banske uprave), 7 laborantov, 14 administrativnih uradnikov, 18 honorarnih nastavljencev, zvaničnikov in slu-Bteljev. Budžet Higienskega zavoda jo mašal v proračunskem letu 1933-34 3,251.551.— dinarjev. Od tega j« odpadlo. 1.7CMJ.8S2 dinarjev na osebne Izdatke ln 1,550.669 dinarjev na materijalne izdatke; proračun Aole za sestre Je znaša! 216.580.— dinarjev Higienskega muzeja 21.880.— dinarjev! Proti nalezljivim bcletnhn Bakteriološke - epidemiološki oddelki (LJubljana, Maribor, Celje) so Izvršili 50 tli»oč preiskav na razni kužni materijah Kar se tiče nalezljivih bolezni, je bilo osobje htg.eu>K.ih ustanov zaposleno predvsem pri zatiranju tifusa, difterije, disen-terije in škrlatirt. Posebno je bilo opažati, da še širi difterija v vedno večjem obsegu. Proti nalezljivim boleznim je biio imu-ndziranih 9000 oseb. proti steklini (v anti-rabičnih ambulatorijih) 315 oseb. Izvršenih J« bilo 3754 desinfekcil s porabljenim des-tnfekcijskim materijalom 4100 kg in 313 deslnfekcij a porabljenim desinfekcijskim materijalom 600 k?. Poleg tega se je razkužilo ob priliki poplav 596 vodnjakov in cistern s kaporitom. V poplavljenih krajih •e je izvršila trudi imunizacija proti obolenjem tifusne skupine. Avtokolona je prevozila vsega 60 000 km. Kontrola žlvfl V kemijskem oddelku Higienskega zavoda Je bilo preiskanih 3339 različnih vzorcev živil, predvsem mleka, mesnih izdelkov. mlevskih izdelkov in vode. V primeri s letom 1932. Je opažati, da so se potvor-be živil znižale za 50%. Iz tega sledi, da Je bila poostrena kontrola živil umestna In Je dovedla do izboljšanja. Za a^anaclje vasi .Sanitarno tehnični oddelek Higienskega aavoda je Izvršil 4 vodovode, 5 vodnjakov, I napajališče, 1 cisterno v skupnem iznosu 653.489.— dinarjev. Od tega so prispevali Higienski zavod 159.988.— dinarjev, banska uprava 295.390.— dinarjev, občine 65.146.— dinarjev, Interesenti 132.695 dinarjev. Vsa asanacijska dela je Izvršil zavod v lastni režiji, s čimer se je delo znatno pocenilo. Poleg tega se nahajajo v gradnji 3 vodovodi in 2 cisterni s kap+a komal s 400 posteHaml, ki so pa povečini zasedeme od tuberkuloznih lz drugih banovin. Tako ne pride do Poročena učiteljica m glasovi o redukcijah Komaj človek zasluti, da prihaja v deželo prvi pomladni dih in objame Zemljane, ki pričakujejo nečesa lepega toplega, tedaj se prične zate, poročena učitoijica, zopet čas skrbi one moreče skrbi, ki te preganja sleherno leto bolj in bolj. Redukcija! Ta nesrečna beseda, katere pomen sem razumela najbolj tedaj, ko sem jo, prišedši od oltarja, dobila menda ta prvo poročno darilo v spomin Težko je razumeti svetovno krizo, ki plahuta danes povsod in j« 8 svojimi nesrečnimi perutmi objela vse države! Težko pa je razumeti tudi ljudi, k' sc se vrgli ravno na poročene učiteljice in jih hočejo na vsak način reducirat; Ne bom trdila, morda je res med nami katera, ki ji je učiteljska plača nekak pripomoček do luksuznega življenja. Toda koliko je teh? in učiteljice, ki bodo s tem zakonom kruto prizadete? Vsaka zase najbolje ve! Morua je marsikateri, o kateri velja mnenje, čemu ji je treba služiti, baš njena plača rešitev za njo in vso družino Me. poročene učiteljice spodtika tolikim. smo se prav tako borile za svoj cilj, kakor naš' brezposelne tovarišice. Prav tako smo šle skozi pomanjkanje in trpljenje študentovskega življenja. Prav tako so si naši starši odtrgovali od ust, aa so nam pripomogli do koščka kruha In če nam je usoda naidonila moža ter nas poklicala na pot materinstva, je to greh, katerega more oprati le redukciia? Da. res obžalovanja so vredni naši brezposelni tovariši, toda so žrtve krize, ne pa žrtve poročenih učiteljic. Ce bi se me ne poročile, bi danes čakalo prav tako 750 tovariše* in tovarišic na službo. Ker pa smo izpolnile poslanstvo žene in darovale domovini otroke, nas hočejo na vsak način postaviti na cesto! In, ali bo mnogo pomagano z redukcijami poročenih učite- ■drarljeoja tUbertculoce niti vsak deseti odprto tuberkulozni bolnik ▼ dravski banovini. Pobijanje tnhoms. Organizacijo protitrahomske borb« vodi zdravstvena stanica v Murski Soboti a centralnim antitrahomskim ambulatorijem. V raznih krajih Prekmurja Je bilo doslej ugotovljenih 3780 primerov trahoma, vendar še ni bilo perlustrirano celotno prebivalstvo Prekmurja in moramo računati, da bo število trahomašev po Izvršeni perlu-straciji naraslo na 6000 primerov. Zatiranje se vrši razen v centralni ambulanti še v 16 selskih ambulantah. Izvršeno je bilo v teh 59.871 ordinacij. Za protitrahomsko borbo v Prekmurju je prispevala kr. banska uprava 90.000 dinarjev. Za uspešno zatiranje trahoma je potrebna trahomska bolnica v Murski Soboti, kjer bi se vršila izolacija Infekcijoznih trahomašev tn se izvršile razne operacije. Predhodno bo otvoril Higienski zavod trahomsld oddelek v zdravstveni stanicl v Murski Soboti, ki razpolaga v te namene z 10 posteljami. Na vsak način pa je potrebna namestitev še enega zdravnika, ki se bo bavil izrečno le z zatiranjem trahoma. In namestitev novih protitrahomskih zaščitnih sester. Za zdravstveno prosveto Higienske ustanove so priredile 11 potujočih razstav, ki Jih Je obiskalo 10100 prebivalcev, nadalje 16 tečajev o negi dojenčkov, katere je obiskalo 500 žen ln deklet, 2 samaritanska tečaia, 2 tečaja o prvi pomoči v nezgodah, 359 javnih zdravstveno poljudnih predavanj pred 40 000 poslušalci. Higienski zavod Je sodeloval pri I. ze-malMti higienski Izložbi v Beogradu ta pri potujoči kmetijski razstavi V zimskih mesecih se je vršila stalna zdravstvena ura v radio LJubljana. Pri raznih predavanjih in na tečajih Je bilo Izdanega za propagando 1210 kntig, 9876 brošur, 2500 lepakov ln ob pojavu nalezljivih bolezni 100.000 letakov. Raznim prosvetnim društvom Je bilo izposojenih 49 filmov, 54 serij diapozitivov, 322 stenskih slik, 770 fo-toposnetkov in 19 načrtov. V statističnem oddelku se Je obdelala bitalna statistika ln statistika o gibanju nalezljivih bolezni. V vprašan 1u asanartje podeželja !n za-ttranla trahoma 1e H1eien«ki zavod materino podrvrla kr. banska uprava Nada-He Je sodeloval zavod s protl^uborkulorno 1'go. z društvom za ustanavHa.n1e šo1sk'h znbrih ambulatorHev z raznimi oblinami, k1 «iibvenciion1raio šolske poliklinike ln prrhra.no So^ke dece. Sod^nval Je tudi na Pokrajinskem sokolsfkem zletu. ljic? Javnost presodi! Na5e brezposelne tovarišice, ki pridejo za nami, so prav tako iz mesa in krvi. Nastane vprašanje, če bodo vse srečale v življenju može, ki jim bodo eksistenčno nudili toliko, da sc bodo lahko odpovedale službi, in če ne? Gorje! Kako naj se učiteljica*žena brezhibno posveti svojemu poklicu, če jo spremlja večna skrb, če ji vsi napovedujejo skorajšnje slovo od učiteljskega stanu? Pustite nam svobodo poklica, kateremu smo se posvetile z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo do mladine, pustite, da omogočimo v teh težkih časih sebi in našim otrokom boljšo bodočnost. Justina. 2ejna Bela Krajina Pomanjkanje voci« je v vseh krajih Izredno občutno Metlika, 24. februarja Da Je sedanja gospodarska kriza, ki Je bila v Beli Krajini še poostrena s večletno zaporedno sušo, zadala bednemu kmetu in delavcu težike rane, ni treba posebej poudarjati. Trpljenje belokranjskega kmeta ln delavca v teh letih more le tisti razumeti, ki Je kaj občutil na svoji lastni koži. Naša javnost morda ne ve, da Je večina belokranjskih vasi preživela zadnja sušna leta ob žgancih in gobah, ki so obenem mnogim tudi edini vir dohodkov. Toda kaj bi govorili o mlnilem! 2elimo le, da se taki časi ne povrnejo! Najbrž pa naši javnosti tudi ni znano, da nekatere •belokranjske vasice silno trpe na pomanjkanju vode, pitne ln za živino. Zadnja leta je bilo sicer nekaterim krajem pomagamo s tem, da jim Je Higienski zavod zgradil primerne studence, a je vendar še mnogo vasi, ki jim primanjkuje vode celo sedaj pozimi, da o poletju sploh ne govorimo. Za primer lahko navedemo le vas Cerkvi&če v bivši podzemeljski Ln sedanji gradački občini, ki ima za svoj studenec še danes le veliko in globoko jamo, v kateri se zadrži voda le nekaj dni po dežju. O higieni sploh ne smemo govoriti. ▼oda ss ▼ to Jasns stsfca o* 4s*svjs p* vnaaanlh stopolch In umazanem pobočju, a večkrat priteče is bližnjih gnojišč Ae gnojnica. To je edina pitna voda t vsej vasi, a vendar so kmetje zadovoljni, dokler kmajo vsaj tako, ker ob suši čaka procesija otrok na kapnico im čudno, da se kmetje zanjo ne »tepejo. Dotok vode ▼ suhih poletanih dnevih je vsak dan manjši in slednjič popolnoma usahne, da morajo žene ln dekleta, ko pridejo izmučena od težkega dela na polju, pograbiti škaf ln iti na skoraj nro oddaljeni studenec, ako hočejo skuhati borno kosiice svoji družine!. Največ vode znosijo te tnptnke na trudnih glavah ponoči, ko imajo dxugi čas za počitek Nič boljše ni sedaj i zimskem času, ko voda po par dnevih ostre zime zamrzne, a ostanek Iznosijo v nekaj dinevlh, da cela vas zopet ostane brez vode. Iz skoraj ure oddaljene Kolpe jo morajo tedaj dovaažti v sodih, čeprav Kolpa poleti sploh nI pitna. V Cerkvišču je že leta 192«. pričel graditi Higienski zavod studenec, ki pa Se do danes ni dograjen, čeprav ni potrebno več mnogo dela. Z malo dobre volje in uvidevnosti od strani merodajnih bi bilo lahko odpomoči temu velikemu zlu Zgled Cer-kvišča je le en sam od stoterih primerov preskrbe z vodo, ki Je v naših krajih naj-primitivnejša. Potrebno bi bilo, da naši zastopniki na pristojnih mestih pouče me-rodajne faktorje o razmerah, ki vladajo v naših siromašnih belokranjskih vaseh. 2e leii bi, da nas doseže časih vsaj drobtlni ca. Razkošja nismo vajeni ln Je najnujnejši klic belokranjske vasi: Dajte nam čiste, pitne vode! Pruski okostnjaki na Gradu Ljubljana, 24. februarja. OlspSerataa ta preureditvena dela na Gradu napredujejo Po načrtih mojstra Plečnika preurejajo sedaj glavni drevored od grajskega poslopja na utrdbe Pri teh delih Je zaposlenih 105 delavcev, ki v prvi vrsti presajajo do 10 m visoke koeta-nje, kajti drevoredma cesta bo sedaj široka 7 m. V bližini kraja, kjer je nekdaj stala vojaška smodišnica, ki Je pogorela decembra 1918. ko 8e je ▼ skladišču vnel benclm, so delavci te dni naleteli na skelete Ko so Izkopali zemljo kakih 80 cm globoko, so zagledali že močno preiperela človešiVa okostja, položena drugo poleg drugega. Bilo jih je kakih 10 Poleg so našli tudi svetinjke, križe ln razne obroč«. Kako ln kdaj »o trupla prišla na ta kraj? Najverjetneje je, da izvirajo okostnjaki iz sedemletne vojne, ki je trajala za časa Marije Terezije med Avstrijo in Pru-sijo, ko je šlo za Sirijo. Takrat je rodil do grajskega poslopja velik most, napeljan čez globok Ln širok jarek, ki Je bil med poslopjem ln smodišnico. Na Grai so pripeljali tudi mnogo pruskih ujetnikov, med katerimi je začela razsajati kuga. Vse mrliče so nato spravili enostavno v vreče ln Jih pofkopall tako, da so Jare1! popolnoma zasuli. Razen za okostnjake »e Ljubljančani t* vedno zanimajo za »turške šanoe« Dne*'-no prihaja precej šetalcev na Grad ln ogledujejo utrdbe. Stari Ljubljančani e» trdno prepričani, da je na utrdbah zakopano maiogo raznega orožja te drugih stvari. Kmetijski vestnik Bolniško zavarovanje na kmetih Potrebna sta ga še pred nedavnim (asom amo ▼ »Jutru« objavili dvoje člankov o vprašanju splošnega bolezenskega zavarovanja, za katerega uvedbo so se zavzeli nekateri odlični zagrebški in beograjski zdravniki. Dt. Šlaj-mer in dr. Schlesinger v Zagrebu sta izdala posebno knjižico, r kateri razpravljata o starem žalostnem dejstvu: po mestih in po vaseh imamo vse polno bolnikov, ki se zavoljo svoje siromasčine niti ▼ najnujnejši potrebi ne morejo zateči r bolnišnico ali k zdravniku, na drugi strani pa v zdravniškem stanu samem tako naraščata nezaposlenost in beda. da se zlasti mladi zdravniki v velikem številu proletarizira-jo Naprednejši, socialno čuteči zdravniki vidijo edini izhod iz tega dvakrat usodnega položaja v uvedbi splošnega in obveznega bolniškega zavarovanj^. Ne samo delavci in nameščenci, ki so že doslej po zakonu ob vezno zavarovani za primer bolezni, temveč vsak državljan naj bi med drugim: davščinami prispeval neznaten delež za zdravstveno skrbstvo, po katerem bi imel o priliki vsakega obolenja brezplačno na razpolago bolnišnico ali zdravnika. Za razliko od dosedanjega zavarovalnega načina, ki v marsičem zasluži ostro presojo, naj bi bilo to splošno zavarovanje združeno s svobodno izbiro zdravnika. Medtem, ko je delavec ali nameščenec dandanes prisiljen, da se v stroki zaupa zdravniku, ki mu ga bolniška blagajna predpise, naj bi bilo po novem zavarovalnem načinu vsakomur dano na prosto, da si svojega zdravnika izbere sam. Uveljavljenje te določbe bi visoko dvignilo normalno vrednost vsega zavarovalnega obrata, v katerem dandanes namesto medicinske pravičnosti in bistrine vse prebohotno cvete uradniški duh. Da so vsa ta vprašanja prišla v zadnjem času v tako živahno razpravo, sta sprožili pač stiska zdravniškega stanu in beda po mestih. 2e mnogo prej kakor po mestih pa je bilo to vprašanje pereče na kmetih, samo da se ga nihče ni lotil. Če za kakšen siromašen stan na svetu bolezen pomeni luksus, potem velja to prav gotovo za kmečki stan Pa ne samo za bajtarja in za dninarja, temveč tudi za tako zvanega trdnega gospodarja in za vsakogar v njegovi hiši. Niti v času najboljšega uspevanja kmetijstva ni bilo po kmečkih hišah zadosti denarja, da bi si človek lahko »dovolil« zdravljenje daljše bolezni. Odtod izvira, da so si ljudje na deželi celo zlomljene roke in noge lečili na hudo enostaven način kar doma, zaradi česar je odstotek pohabljencev med kmečkim prebivalstvom tako znaten. Notranje bolezni pa marsikod na kmetih še danes ne veljajo za bolezen in niso redki primeri, da okolica resnično bolnega jetičnika smatra za lenuha. Tako se j- v zvezi s siromaščino in zdravstveno mizerijo, proti kateri pa se zmerom bolj napredujoče higienske institucije dandanes borijo z zmerom večjim uspehom, polagoma vkoreninila ponekod celo neka bolna, kriva zdravstvena morala. V zvezi z vsemi temi vprašanji je »Kmetovalec« prinesel v svoji najnovejši števil- delavec ln gospodar ki zanimiv članek »Kmet ta delavsko varovanje«, ki ga je napisal Tine Janhar. Naj povzamemo nekaj misli iz njega. Ker se je pri tem vprašanju dot>iei kn» i gospodar puščal še skoro popolnoma ob str*-nd. 6i danes na tem mestu stvar oglejmo jx -bliže, naravnost s kmečkega stališča. Doelo« so km?ta tudi pri tem zavarovanju šteli mel delodajalce, kar je na prvi pouled po>poLn ma pravilno. Kdor pa vsaj v glavnem pozna povprečne gospodarska in socialne rasne;® na naši vasi. mu je takoj razumljivo, dt ima ta delodajalec precej nižje osebne d>-bodke kakor povprečni delavec Zadnje čase se je v nekaterih primer li t.idi kmičko prjbivalrfvo pričelo uvajjuj v javno socialno zavarovanji. To pa se je doslej izvrševalo skrajno pristransko. Saj je amino. da kmečki delavec dobiva za svo 9 d-e.lo tako neprimerno nizko vrednoto, da H se na podlagi njegovih tozadevnih dajat, v nikakor ne moglo zadostiti njegovim socialnim potrebam v primeru nez/md, boW: i, starosti, onemoglosti itd., med t>m ko se rt sedanji individualni način le prebije skoi v&e neprilike. V navedenem tiči dok^r, da t tikal nek J ni v redu. Vzroka za to sta m^žna dva: £'i ie pogrošen sedanji sestav socialnega zav rovanja, ali pa je kmečki človek preslabo plačan za svoje delo. V mansikaterein p> gledu bo s''cer šepala organizacija dan? Sinjega socialnega zavarovanja. Naj v dok^z temu omenimo samo na dežela tako osovraženo zavarovanje delavcev pri kmetijski strokah. Kolikor poznamo kmečkih obdate K se na nekaterih, n. pr. z mlatnilnioo. obra' i-ji le po nekai ur letno. Zavarovalne prispevke pa plafitijejo v zelo visokih oremij: h (letno najmanj 12 Din) kljub temu, da irJ niti dsetin? odstotkov nevarnosti, da se i>o ponesrečil kdo drug kakor gospodar, ki e običajno vlagač. ki po zak. niti ne more b ti zavarovan. Pa če bi se tjdi kdo od zavarovano ponesrečil, iz tehniških okoliščin v pretežnem šte-vilu primerov niti ne bo uporabil ugodnosti zavarovanja. Brez dvoma bi se ta dajatev, vložena na kak drus nafiln, moTla naložiti vse boli plodonosno. Povsem verjetno pa p dejstvo, da Je nemogočega socialnega zavarovanja krivo zlasti nizko gmotno stanje našega kmeeketra človeka. Ali kar je še žalostneiše, v najvL'5 primerih, je v današnjih razmerah delodajalec na kmetiji gmotno celo šibkeje plaČrn za svoje delo kakor njegov delojemalec. I-a pa bo v polni meri lahko sedanjega načina socialnega zavarovanja deležen tudi kmitv-valec. je prvi pogoj, da se postavi na gospodarsko podlago kot enak med enakimi, to je pod istimi okoliščinami konkurenčne zaščltp, kakor jo uživa n- pr. industrija.< Beležimo te misli kot tehten prispevek k vprašenfu. kako pritegniti k obvezni zdravstveni organizaciji tudi kmečko prebivalstvo. Jasno je. da je ugodnosti bolniškfga zavarovanja dandanes prav tako potr?b>n kmečki gospodar kakor njegov delavec. Jasno pa je tudi. da bo to vprašanje ostalo nerešeno tako dolgo, kakor dolgo ne bo izvedena zamisel splošnega zavarovanja. Minule dneve in tedne, ko se je vsa naša banovina in pretežni, severnoza-padni del države v mirnem zatišju visokega oceanskega zračnega pritiska, z izhodiščem nad Anglijo, kopal v blagodejnih žarkih že znatno nad obzorje vzpetega solnca, je v vsem pasu od Ka-stavščine do Ulcinja z vso silovitostjo gospodarila neugnana kraška burja. Posebno prizadeti so bili najbolj izpostavljeni kraji z bližnjim visokim zaledjem ob Kvarnem, v okolici Senja, Šibenika in Dubrovnika, kjer povsod je orkanska burja na nezavarovanih mestih ruvala drevesa, odnašala prst, plotove in strehe ter od časa do ča^a preprečila vsak promet in ribolov na razbičanem morju. Visoko v grebenih Velebita je s silovitim snežnim metežem že četrtič na debelo zatrpala s snegom zaseke v okolici Zrmanje ter tako ponovno odrezala železniško zvezo Dalmacije z zaledjem. Žal, da je ta ledenomrzli, suh zimski veter, tudi na slovenskem Krasu prav neprijeten znanec, po svojem nastanku ln pustošenju neposredno vezan na prirod-ne okoliščine našega Primorja in zaledja, kjer je usodna, brezvestna izraba tal prednikov in tujcev prizadejala sedanjemu prebivalstvu tolikanj težko borbo za življenjski obstanek na zemlji, ki bi v drugačnih razmerah prav gotovo ne dala toliko izseljencev ko danes, t vsem hrvatskem in dalmatinskem Primorju pa razširila v notranjost in na sever v klimatskem in rastlinskem pogledu prijetna zimovališča. Iz vsakdanjega življenja vemo, da je zmeren veter v našem ozračju zelo koristen činitelj. Vetrovne struje niso le izvrsten ventilator, temveč njihovo valovanje v mnogočem prispeva k povolj-namu razvoju vse rasti na zemlji. Hladni vetrovi, še posebej viharnega značaja pa so le prevečkrat usodni za mlajše gozdove, vinograde, sadovnjake in polja. Dejstvo, da prav gozdovi znatno vplivajo na postanek, jakost, razmah in celo saner vetrov, je ugotovitev več, da bi ne bilo danes po vsem našem kraškem svetu tolikšnega gospostva burje, če bi bile ogromne, skoro tri in pol milijona ha obsegajoče goličave hrvatskega in dalmatinskega Primorja, velikega dela Like, Bosne, Hercegovine, Črne gore in Južne Srbije saj na količkaj po-voljnih tleh zaraščene z gozdovi. Težje dostopni vzhodni del kršnega Velebita je na vsej dolžini še danes gosto zaraščen. Primorsko stran s podnožjem, kjer so še pred 250 leti zelenele šume in čuvale človeka in zemljo pred vremenskimi neprilikami, je pohlepno iz-sekavanje, brezbrižna paša, solnce in burja pretvorila v siromašno površ, kjer le še tu pa tam kljubuje skromno zelenje za kamnitimi ogradami solnčna pripeki in burji. Skalovito površje se naglo segreje in hitro ohlaja. V razdra-p&no in razpokano kamenje se Izgublja deževnica, zaradi naglega Izhlapevanja se redka prst hitro posuši, segret in hladen zrak se neprestano menjavata. Vsem tem posrednim pogojem za vzva-lovanje zraka pa stvarja glavno osnovo za postanek burje sama izgradnja visokega Dinarskega sistema z nizkim pri-morjem in Jadranom vred. Ko se pozimi nad morjem usidra ba-rometrska depresija, vlada nad sosedno zasneženo celino visok zračni pritisk. Cikloni Atlantskega oceana se lahko nemoteno pomikajo preko Jadrana na jugovzhod; čim se pritisk nad morjem še zmanjša in se obenem iznad snežne odeje visokega zaledja razvije anticiklon, nastane velika razlika v temperaturi. Leden omrzla burja se tedaj slapovito, sunkoma spušča raz strmo in golo pobočje v primorje in na morje, kjer znatno shladi zrak, čeprav se pri vpadanju nekoliko segreje. V zimah, ko vlada delj časa na kopnem sosedstvu Primorja anticiklon, kot je bil primer prav letos, se pojavljajo pogosto prebivalstvu ob morju že znani napovedovalci burje. Kadarkoli se zavijejo vrhovi Učke, Velebita, Biokova, vrhunci krog Boke in Snežnice pri Dubrovniku v oblake, plane na morje ostra burja z menjajočo se brzino od 60 do 120 km na uro, v presledkih celo 50 do 60 m na sekundo, s hitrostjo in jakostjo, ki je svojčas na nezavarovanih krajih Gorskega kotarja Jm notranjskega Krasa prevračala vago- ne drvečega vlaka. Ni čudno, da je zategadelj človeška iniciativa, poznavajoč pogubne posledice uničevanja gozda, čedalje bolj na delu, kako bi popravila grehe prejšnjih generacij in vrnila našemu Krasu znova čim večje zeleno površje. Uspehi, ki jih je gozdna uprava že pred vojno dosegla na slovenskem Krasu, so tudi vsakemu po-setniku jugo^lovenskega primorja povsod vidni. Državna in privatna podjetnost sta vzdolž vse obale dvignili lepe nasade, izvečina iglavcev, ki so prav v letoviščarskih središčih ob Kvarneru, na Rabu, krog Šibenika, na splitskem Marjanu, v Boki, krog Dubrovnika in na južnodalmatinskih otokih najvidnejši dokaz, da nudita tlo in podnebje vse pogoje za nadaljnje pogozdovanje, ki naj bi vsaj poznim rodovom prikazalo vso našo obmorsko stran države poraslo z bujnim zelenjem sredozemne flore. Neprimerno težje od pogozdovanja v primorju je zasajanje mladik v vsem območju Velebita in Dinarskih planin z zaledjem. V napornem boju s prirodo si osvajajo tu mladi nasadi vsak košček zemlje, mnogo mladin drevesc bukev, jesena, hrasta, bresta itd., razne vrste borovcev in smreke, kakršno je pač tlo in okolica, podleže v boju z burjo in sušo. Vztrajnost človeka tu ne sme pod-leči, neumorno je treba osvriati ped za pedjo kraške goličave. S podporo oblastev, racionalno razdelitvijo gozda, pašnikov in njiv. pred vsem pa z zaščito nasadov pred pašo in iasekavanjem, bodo čez desetletja in stoletja zasajene vse za rast količkaj povoijne površine Kra*» sa. Ogromni uspehi Francozov, ki so s umnim pogozdovanjem in kanalizacijo v pol stoletja spremenili prej neplodno peščeno in močvirnato zemljo ob Atlantiku v danes eno najbogatejših, gozdnatih in gosto naseljenih pokrajin Francije, Cote d'or, zgledna vztrajinost, s katero pogozdujejo Nemci in Italijani apnenčeve goličave, pa naši uspehi v Makedoniji naj bi bih vzpodbudni primeri vsem prizadetim činiteljem, kako je treba, čeprav z neprimerno večjimi žrtvami, vsiliti prirodi čim več uropa-nega zelenja. V svojem območju in okolici bo noro porasli gozd in grmičevje varovalo nabrano prst in deževnico pred prenaglim izhlapevanjem odtokom in sušo, z znatno izravnano temperaturo se bi utesnil vpliv sedanjega ogromnega zračnega rezervoarja burje, ki bi se poslej v mnogo manjši meri, ovirana na površju tal kot dosti pohlevnejši zimski veter spuščala v primorje. Vse naše Primorje s strmo gorsko pregrado v zaledju, odeto v zeleni plašč, iz katerega bi se še krepke je odražale le poedine nepremagljive golote kraškega površja, bo z izgledom, kakršnega je imelo pred davnimi stoletji, in s ponosnimi pomorci v svobodni Jugoslaviji postalo prvovrstna, po svoji slikovitosti in podnebju brezkonkurenč-na rivijera Evrope. Prva pomlad na Ljubljanskem barju: Ffke se vračajo... Doživljal! lovcev In prirodoslovcev na Ljubljanici Na prekopnln&h je suho, golo drevje je Takole je v prvi pomladi od Matij« do Sveti Vaierrtia je odklenil tudi težka, zamrzla vrata črniti tal na Ljubljanskem biirju. Zbudile so se korenine. V Mestnem logu, ob Malem grabnu in Grada-ičdcd se je pričelo napenjati popje in že nekaj dni po Valentinovem godu se je odprlo nekaj popkov. Pod debelimi hrasti »o zabingljali beli zvončki in zazla-tUe trobentice. Na dolge, tanke vrbove veje, ob Ljubljanici, so splezale mucke. Radovedno kukajo iz srebrnih kožuškov v probujajoči se svet Še močnejši kakor Valentin je njegov drug sveti Matija. Ta svetnik je pa videti hud onozi-cionalec. Če je lepo, naredi led in sneg, 6« eo pa potoki še okovani v led, nu, potem pa zamahne z ogromno rovnico, da s« razlete debele mrzle verige na sto in sto kosov. Pa ne samo, da ima rovnico, Matija ima čarodejen dih: občutijo ga vsa bitja, prav posebno pa ljudje in ptice. V srca se naseli nemir, hrepenenje — predpomlad. Človek kar nehote vzdihne besede slovenskega pesnika: »Hribi še beli so, rože še ne cveto, kanal' bo pomlad prišl?. rože bo sklicala ...« Med krilatci nastane čuden živžav, prične se prebujati ljubezen. — Nu, im kje je lepše ljubki kakor tam daleč, tam v lepih domačih logih in tratah! Huda, dolga je pot, toda kaj se hoče, ko je sila, ki žene v domače kraje, nepremagljiva. Hrtfbi v Kamniških planinah »o bili Se beli, v Mestnem logu pa se je že oglašala pomlad m poskušala sklicati cvetje. Matija je bil odkopal na Barju nekaj prekopnin ln razbil led v jarkih. Ptice so se bile na jugu zbrale v jate in odletele. Mahnile so jo po potih, po katerih so plule njihove prednice bržčas že pred tisočletji Skoraj sleherno leto sme odMi b prijatelji v tem času na našo najbližjo, veliko cesto, po kateri se seliio krilati gostje pomladi z juga na sever, jeseni pa obratno. Odpeljali smo se zjutraj, ko se je pričelo daniti, s čolnom po Ljubljanici na Barje, kjer kaj radi počivajo pomladanski popotniki. Na prve tujce smo naleteli že kmalu, takoj za Trnovskim predmestjem, kjer je sedaj mestno kopališče. Od daleč smo opazovali iz čolna, kje se bo kaj zazibalo na mirno tekoči vodi. Na temno modri gladini so se pokazale črne pike. Po dve, po tri so se bile odtrgale izpod dolgih, v vodo sega-jočih vrbovih vej. Daljnogled je povedal, da so velike divje race. Časih so preplavale z enega obrežja na drugo. Druge, ki so bile posebno nezaupljive, so se kmalu povrnile v zatišje dolgorokih vrb; večkrat pa, če so se čutile popolnoma varne, so se pustile zibati in odnašati od lahkih valovčkov po strugi navzdol. Posebno prijetno jim je moralo biti, kadar jih je božalo med zibanjem valov po pestrih pernatih suknjicah toplo soln-ce. Zgodilo se je, da so neprevidnice pri-zibali valovčki do našega čolna, skritega med gostim vrbovjem. V takih primerih pripravljeno za sprejem krilatih gostov. Gregorja r Mostnem logu in na Barju jih je vedno nekaj plačalo neprevidnost z življenjem. Če se pa niso hotele približati one nam, smo se morali približati njim. Zlezli smo iz čolna, določili kraj, kjer smo smatrali, da race tiče prikrite pod vrbovjem, in jih zalezovali. Treba je bilo iti daleč od struge, jih obiti in se nato zopet bližati, navpično na smer struge, skrivališču pernatih plavačic. Divni so bili prizori, ko je završalo izpod rdečkastega vrbovja samo srebro nad zlato se lesketajočo vodno gladino. Obupni »vek - vek« so prekinili poki iz pušk in že so se potapljale pisane ptic«. Toda ne za dolgo. Potopljene ranjenke so navadno kaj kmalu zonet zazibali drobni valčki na varni gladini. Nam pa ni bilo samo do streljanja rac, hoteli smo videti še druge popotnike! Na gladkih, daleč na Ljubljanico se-gajočih vejah debelih jagnedi se je pogovarjala velika jata škorcev. Ko smo dospeli pod nje, se je zalesketalo in ptice so se spreletele na prekopnine, na Barje. Tam pa so našli še druge geste. Od prekopnine na prekopnino so se preletavale črno bele pribe, med poletom elegantno mahajoče z dolgimi krili. Zadovoljstvo nad lepim dnevom so izražale pribe z glasnim vikom: »Kiihic - Mi-bic«. — Pod močnimi hrasti, ki Se takrat, ko je že pomlad trkala na vrata, niso slekli rjavih jesenskih sukenj, so se pasli divji golobi grivarji. Od dolge poti skrčene golše so si polnili z želodom. Pa tudi v zraku je bilo videti na več krajih sive popotnike. Ko smo tiho, neslišno pluli med vrbami po vodni gladini, ki jo je nalahno zibal prijeten dih, je završalo nad našimi glavami. Izza ovinka je priletela jata divjih rac. Čeprav smo držali v rokah puške, smo bili prepozni za streljanje. V trenutku so padle vse race kar iz zraka v vodo in se potopile. Skrile so se pred roparjem, ki se je pripodil za njimi, kakor da je švignila strela. Počili so streli, toda sivi ropar jo je srečno odnesel; zavil je bil skozi vrbovje. Opazili smo ga šele, ko je plaval čez barsko ravan, kjer se je jel dvigati in kmalu izginil v nebesni sinji ni. Plaval je bog zna kam, v dalnje kraje, kjer se bo spet pridružil koloniji selilcev in jih nekaj časa spremljal kot vitez-ropar. Poleg večjih selilcev simo opazovali tudi manjše popotnike. V grmičevju ob Ljubljanici so se preletavale taščice, ščinkavci, rdečerepke in strnadi, po pre-kopninah pa so se pasli poljski skrjanci, že težko pričakujoč veselega trenutka, da jih solnce pozove v sinje višine, kjer bodo nad kopnim poljem drobili visoko pesem mladi vesni. Ko je čoln plaval tik ob obrežju, tako da so nas prav neprijetno božale dolge vrbove šibe, smo prepodili iz skritega zavetišča drugega roparja. Iz gostih vej je je dvignila siva krogla. Nad vodno gla- dino, nekaj metrov nad čolnom, je plaval skobec, v kreanpljsh držeč drobno ptico. Trenutno so se dvignile cevi pušk in vprav takrat, ko je ropar zamahnil z ozkimi krili in se hotel ksviti nazaj v vrbovje, je že počilo. Ropar je izpustil plen in padel poleg pol oskubljene rde-čegrle taščice v vodo. Jezno so gledale zlobne oči, ko ga je čolnar pomikal z veslom k čolnu. Z ostrimi kremplji kx krivim kljunom je skušal ranjeni ropaT pograbiti' čolnarjevo roko, ko ga je vrgel v čoln. Toda ni mu uspelo. Spreten prijem je rešil roparja nadaljnjih muk, drobni ptičji rod pa obvaroval pred najnevarnejšim uničevalcem. Na poti proti domu smo naleteli na nove jate divjih rac, bile so po večini samo velike popotnice, ki so se selile z Jadranskega morja proti severnemu vodovju; le malo je bilo manjših vrst. Tako se pričenja vsako leto ob sv. Matiji selitev ptic, po veliki zračni cesti, Id rodi od joga na sever, jeseni pa obratno preko na&ih krajev. Vsa ta selitev traja približno do sv. Florijana, ki si je za god izbral najlepši čas, začetek zelenega maja. Najbolj živahna je selitev takrat, ko vzcvetejo na Barju pirhi, rdečkasti, belo priikčasti tulipani. Tu pa tam je selitev prekinjena za nekaj dni, je pa kasneje tem močnejša. Če so noči jasne, prelete ptice naše kraje brez postanka, kadar pa ie oblačno, sedejo kaj rade na naše Barje. Ce imajo mir, počakajo pri nas po več dni. Takrat jih slišimo žvižgati in kvekati ponoči tudi nad Ljubljano. Privabi jih svit obločnic in žarnic. Nekaj časa letajo nad mestom, potem pa se zopet povrnejo na Barje. Toda čim živahnejši postaja promet na Ljubljanici, tem manj se zadržujejo pri nas ptice selivke. Pa tudi potrebne regulacije vodovja jim ne ugajajo. Čim hitrejši je odlek vode. tem manj imajo zavetja. —s- Najstarejši slovenski lovec Novo mesto, 23. februarja. A. Tecano po stari begi oprtan ■ lovs&o puško ln opasan « kožaato torbo hodi pozimi in poleti po prostranih okoliških gozdovih nestor dolenjskih lovcev, 90-letnl Franc Lenarčič lz žabje vaal, po rodu * Pristave prt Podgradu. 2e kot 171etni deček te Ml sprejet med grajske love« pri graSčaku Josipu Langerju v Pogancah, kateremu je več let zvesto služIl. Prvo lovsko karto je prejel leta 1867. in jo Ima v posesti še danes. Kot grajski lovec je nato služ-boval v graščini na. Ruperčem vrt»u pri Gorianiju, skoro pol stoletja pri bivfietn graščaku na Grabnu, pokojnemu Smoletu, nato pa ga ponovno vidimo L 1915. v alužr bi pri graščaku g. inž. La tiger ju v Po-gancah, pri sinu njegovega prvega gospodarja. Jubilant ve povedati poleg tovetoh dogodivščin tudi marsikatero resnično. Tako je nekoč v pregorečem lovskem navdušenju zalezoval v Gorjanskem hribovju Jazbeca, ki mu je ušel v skrito gnezdo. Mož se je zleknil in lezel po vseh štirih za njim. Na sredi jazbine ni mogel ne naprej ln ne nazaj. V takem kočljivem položaju je btl celih 32 ur. šele ljudje, ki so prišli v ta kraj nabirat maline, so zaslišali lz votline stokanje. Poiskali so krampe ln lopate in odkopali iz neobičajne katakombe našega jubilanta. Ob priliki poseta dunajske plemenitaške družbe v Pogancih, med katero je bil tudi princ Lichtenstein, Je jubilant princu na posebno priporočilo grašča-ka Langerja odkazal najboljše mesto, češ: »Vi, gospod zelenec, pa se postavite tjakaj.« Trdno prijateljstvo je Lenarčič Sklenil s pisateljem Janezom Trdino, kateremu je razfcazal in bil vodnik njegovih vanih Gorjencev. Bodi nestorju lovcev naklonjenih v zdravju 8e toliko operi ol en jakih mnogo let! Zagrebško pžsm® Veliko gledališče na Trgu kralja Aleksandra je bilo prizorišče redke sjavnosti: V njem se je vršila slovesna predstava ob priliki odkritja spominskih sob očetoma hrvaške opere Vatroslavu Lisinskemu ;n Ivanu Zajcu, nadalje prvoboritei ju za naše gledal išče Adamu Mandroviču in v spomin 40 letnice imenovanja uprave Stje-pana Miletiča Ob istem času smo slavili še neki pomembn' jubilej: 200 izvedbo Zajčeve opere »Nikola Šubič Zrinski« Dirigiral je nestor naših dirigentov maestro N:ko!a Faller Ob prilik' slovesnega odkritja soh so govoril' dr Andrič dr Sirola Nikola Faller in upravnik Konjovič Ta redka slavnost je dostojno odmevala tudi pri občinstvu Gledališče je bilo prenapolnjeno. v njem ie vladala slovesna vendar pa pri vsem tem presrčna razpoloženost. Po daljšem presledku sr ponovno uprizorili »PožaT strasti« Josipa Kosora Ta pretresljiva drama je bila postavljena na oder v prvovrstni zasedbi ,in v reži ii dr Branka Gavelle ter tudi pri občinstvu ni zgrešila učinka V minulih dneh smo imeli v gledališču gostnvanie bolgarske pevke Marije \Vlko* ve Zolotov'č v »R'golettu« (že tretj-č) m Zlate Gjungjenac-GaveHove v »Plesu v Savoji«. O Mariji Milkovi-Zolotovič ne moremo povedati nič novega, medtem ko je nastop Zlate Gjungjenac-Gaveilove vprav senzacionalno presenetil poslušalce. Pevka je v tej vlogi odlična, a glede moči in lepote grla ji bo težko najti enako Njeni visoki toni se vitko pno v najvišje glasovne regije, ne da bi pri tem izgubili svojo žlahtnost, oblino in polnost. Ti toni niso neugodni niti v najvišjih registrih, čeprav jih poje s polno močjo Le redko najdeš pevko, ki bi se mogla ponašati s tako bleščečimi toni Občinstvo je go Gjun-gjenac sprejelo s spontanim odobravanjem in je bila ves večer v ospredju zamiranja Koncertno življenje je nekobko buinej* še. Začnimo z gostovanjem zbora »Don-skih kozakov«. Na tem koncertu ni bilo zagrebških kritikov, ker se prirediteljem ni zdelo vredno, da bi bili povabili uredništva odnosno dostavili kritikom vstopnice Zato je o koncertu molčal ves tisk. — Izredno discipliniran in nadarjen zbor smo spoznali v »Novosadske"> ženskem mu-zičkom udruzeniu«, ki je pri nas pelo program samih domačih skladb Zbor. k; ga vodi Svetolik Rasčan. stoii na prav visokem tehničnem nivoju intonaciia mu je čista. a pevsk' material zelo lep Posebno se odlikujejo po sonornem zvoku žlahtn' alti. a soprani vzbuiaio pozornost s svoiim sijajem.in nosilnim tonom Zbor in dirigent sta bila obdarjena z venci in z burnim Sedaj Mokro, mrzlo! lzogib vsemu natrite vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea -kremo! To zadostuje! Vaša koža postane odpornejša ln voljna, veter ln slabo vreme jI ne moreta več škodovati. Zadobill boste zopet oni sveži zdravi, mladostni izgled, ki ga imamo vsi tako radi. Vzgoja mladih letalcev Ljubljana, 23. februarja. Zima se nagiba h kraju, sneg kopni kar vidno, na kopnih bregovih že vzcvetevajo trobentice in skoro se bo bočilo nad Ljubljano še čistejše nebo, nego se v teh dneh. Pomladne sape bodo očistile zrak in spet bodo v sinji višini nad Gradom in nebotičnikom, nad belimi hišami m zelenim ljubljanskim poljem zabrneli železni ptiči. Kdo si ne želi s takim ptičem gor v višave, da se ozre dol na vso krasoto, ki se razprostira pod njim, da se počuti bližje soncu, ki obseva preljubo žemljico. Vsi odrasli, še bolj pa se zanima mladina za napredek tehnike, ki je z 'etalom osvojila tudi zrak Dandanes nam ni dovolj, da se samo komodno vsedemo v pripravljeno letalo, ne, spoznati hočemo tudi njegovo konstrukcijo, hočemo znati tudi že sami upravljati. Slovenci si nikakor ne želimo, da nas puščajo od zadaj drugI narodi, sami hočemo križariti nad jugosiovensko zemljo. Kakor že najavljeno, ho otvoril Aero-klub »Naša krila« v Ljubljani tudi letos pilotsko šolo. kakršna je bi'a že lani Zaradi dejstva da je bilo mogoče aerodrom otvoriti šele 20. avgusta, se je pričel pouk takrat šele 8. septembra s 6 pilotskimi gojenci. Od teh jih je navzlic poznemu pri-četku šole in poznejšemu nagajanju po vremenu 5 šolo dovršilo, docim ie eden predčasno prestal. Dva sta pozneje odšla k vojakom, dočim bodo ostali trije polagali izpit, ko se zopet prične pouk in bo omogočeno letanje. Letalsko poveljstvo je dalo lani pilotskim šolam, ki so bile v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. na razpolago 18 aparatov za učenje, letos pa jih bo dalo na razpolago še drugih 15 V Ljubljani so porabljali za šolo dve letali tipa Brandenburg, letos pa dobimo še dva boljša aparata V pouk se bo letos vzelo 10 novih gojencev, ! od katerih bodo štirje gojenci vojaškega letalskega poveljstva, ostalih 6 pa bo športnih pilotov, ki bodo morali pouk v letanju seveda plačati Za uro šolskega letanja bo treba plačati približno 200 Din m bo ti' vsekakor odločal talent, da bo mogoče tako pouk za marsikoga tudi skrajšati Cela šola bo stala posameznika približno 4.000 dr 6000 Din Pouk se bo pričel predvidemo aprila, ko bodo le boli ustaljene vremenske prilike. Aeroklub *N'aša krik« želi, da se javijo k pouku posebno naši akademiku študenti tehnike, dijaki tehnične srednje šole m sploh vsi, ki imajo veselje in smi-»el za letalstvo. Interesenti in interesentinje n#j »e javijo do 10. marca v tajništvu Aeroklub« v Gradišču 7'L Kriza mizarjev Kali* M J* prevrgl« uupuij« v pov«j**o prosperltots Beogrsd, U. Mbraarja. T vMVrarak »ToUUk.««: Procesije t današnji krUi m prfctti do bes«o« beograjski mUarji. Tudi pri ojih »e prfecliln« tako, katoor pri aedavno opisanih apončarJLh z uftud&Uni posledicami udejstvuj« apiočno obuboianj« najširše okolic«. Tragedija mi-sarjev pa j« ▼ goto vam pogledu še večja, kajti bai pri njih m je bridko ma4čevak> velik© zaupanje t povojno prosperiteto. V predvojni Srbiji »e je pričela mizarska obrt po voljno razvijati zla* ti pred balkansko vojno. V delavnicah so ee pojavljali »« stroji. Pr»d svetovno vojno ao bile t Beogradu tri ali štiri strojne mlzar-Sk* delavnic«. Največ mizarskih mojstrov j« bilo ▼ iveai ■ stavbeniki, ker so izdelovali vrata, akna in drugo. Pohištvenih mizarjev j« bilo manj. 8posobni pohištveni mizarji so Iskali zaslužka preko mej« ta »o že mnogi ieta 1S10. dobro zaslužili v Budimpešti, na Dunaju Ln v Berlinu hi celo v Parizu, kjer »o uiivaii slove« vestnih in spretnih delavcev. Po vojni pa j« s naglim razvojem Beograda pričela tudi ta mizarja velika konjunktura in j« prišlo v Beograd tudi mnogo mizarjev lz prečanskih krajev. Mizarski moj-»trl so si v zaupanju na prosperiteto pričeli nabavljati raznovrstne stroje in bo mnogi te Investicije Izvedli na kredit tudi pod težkimi pogoji. Do leta 1927. Je bilo r Beogradu ž® okrog 40 velikih strojnih delavnic, v katerih Je vsak stroj nadome-6čal večjo število delavcev. 8 tem naglim razvojem pa Je šla no&o v roke tudi vedno ostrejša konkurenca. Ko »o »e pojavili prvi zastoji v stavbkiskl delavnosti. Je postala konkurenca še hujša Ko pa Je prišlo do splošne kriae. ee Je ta na mah v največji meri občutila v mizarski obrti, kajti Investicije so ostale na dolgu neizkoriščene in obrtniki, ki so pred nekaj leti prišli lz notranjosti države ▼ Beograd, niso mogli več nazaj, kajti v njihovih krajih tudi nI bilo bolje. V velikih delavnicah pofcrlvm sedaj na debelo prah razne Btroje la tudi priprave za ročno delo. Manjšim mizarskim obrtnikom je še hujše. LastnSk delavnic«, ki obstoja že 60 let, plačuje n. pr. aa meeec po tKK) najemnine, ne zasluži pa niti 400 Din Živi od posojil kn čaka na konec svoje »tare obrti. V velikih delavnicah že davno ni več pomočnikov, mojster si pomaga z napol izučenimi vajenci, v malih delavnicah pa tudi vajencev nI več, ker nI kruha niti za mojstra. Mali mojstri »o prepričani, da »o krizi v prvi vrsti krivi stroji. To Je do gotove meje tudi res, pristavit' pa je treba, da je bilo krivo preveliko zaupanje r toliko hvaljeno prosperiteto. -Iz vasi nimajo beograjski mojstri že dolgo nobenega zaslužka, kajti še ono delo, ki se tam izvršuje, opravljajo nekvalificirani ljudje. Pravi mojstri v Beogradu so popolnoma odvisni od onih. ki si v sedanjih težkih časih še gradijo in urejujejo lastne domove. Brezposelnost mizarskih delavcev J« fantastična, šestdeset odstotkov mizarskih delavcev sploh ne more dobiti dela. Od onih 40 odstotkov, ki sploh še žive od svoje obrti, pa jih komaj 30 od 100 dela relativno redno. Zaslužki so znižani pod vsako mero. Ko se je v dobi konjunkture plačevalo na dan do 120 Din, najmanj po 60 Din, je delavec sedaj že zadovoljen z zaslužkom od 15 do 30 Din. Tako slabo plačani delavci spijo seveda kar v delavnicah in v že davno izpraznjenih skladiščih, med njimi pa razsaja tuberkuloza. Citalte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" priznanjem. — V izredno dobri dispoziciji je nastopil »Zagrebški kvartet.« ki je tudi to pot izvajal novo domače delo (Fran Lhotka. Andante in Scherzo za godalni kvartet) Največja senzacija večera pa je bila interpretacija Beethovnovega Rasu-movski-kvarteta (op 59. št 1) Stilna lepota izvedbe, nje muzikalna finesa m dinamična diferenciranost najbolj dokumentirajo visoki artizem »Zagrebškega kvarteta«. Vrhu tega je b'l izvajan sekstet Čaj-kovskega »Souvenir de Florence« Kvartetu sta se pridružila še Anton Ganozzi in Milovan Ečimovič — Pred devetimi meseci je bilo v Zagrebu ustanovijeno hebrejsko pevsko društvo »Ahdut«, ki je po nekajmesečnem delu priredilo uspeli smago-galni koncert Zbor je dirgiral mladi pevec 'n skladateli Marko Rothmuller. — Mladi pianist Vladimir Raiačič je nastopil na samostojnem koncertu in je uvrsti] v svoj program tudi nekoliko domačih skladateljev Zal. da sem lahko prisostvoval samo prvemu delu koncerta ki pa ni zadovoljil v nobenem pogledu Morda so defekti memorije nastali zaradi prvega raz* burienia: oni. ki so ostali do konca na koncertu, zatrjujejo, da je bil drugi del nrograma boljši. »Zagrebška filharmonija« je priredila svoj peti simfomčn' koncert z nndedniim nrogramom- Wagner ouvertura »R-enzi« Paganmi. knncert za violino: Čajkovski koncert za violino Dirigent ie bil Oskar 5 Jozefovič, ki se je izkazal za dobrega in- terpreta in spremljevalca Solist večera je bil mladi umetnik Karlo Senaši, ki se o njem mnogo govori, zlasti, odkar je bil dobil prvo nagrado na dunajski mednarodni tekmi. In zares. Senaši preseneča s svojo briljantno tehniko, ki je v vsaki smeri nezmotljiva. Njemu je tehnika igrača, pa je kar neugodno poslušati, s kakšno gotovostjo izvaja svoje tehnične čarovnije po težkih koncertih Paganinija in Čajkovske-ga. Za sedaj je pri tem mladeniču še vse težišče muziciranja na tehniki, ni pa dvoma, da mu čas prinese zrelejše stališče »Zagrebška Filharmonija« je odlično igrala Wagnerja, a pri spremljavi je bila diskretna in gibčna. Naposled še dva senzacionalna koncerta: Huberman in »Zagrebški madrigalisti« Hubermanovi koncerti so bili vedno glasbena m umetniška senzacija največjega pomena Huberman ni samo kralj med goslači, marveč tudi pesnik. Poleg tega hipnotizer maee. ki ima s svojimi nenavadnimi sposobnostmi, s subtilnostjo glasbenega občutenja m po sili ddha fascinant-no silo Čenrav je koncertu prisostvovalo okrog 4000 ljudi, je vladala za časa njegovega igranja absolutna tišina Ta tišina naija«neiše govori kako občinstvo podle ga Hnbermanu. s kolikšno silo si osvai« ljudi moč njegove osehnost' in sila niego* ve umetnosti Pr' klav-rio ga ie spremljal vedno sii3'n; Siegfr;PH 9cbu1ze •Zagrebški madrifialicti« so se doslej odlikovali po visoki umetniškJ kulturi, po in- teligentni interpretaciji in po izrednem glasbenem umevanju skladb Njih najnovejši nastop je prekosil vse dosedanje in bi bilo treba ob tej priliki ponoviti superlative, ki smo jih že doslej napisali o tem umetniškem korpusu. Mirno lahko trdimo, da so naši madrigalisti postali zbog svojega edinstveno umetniškega zadržanja in zaradi kulture, ki jo širijo, ponos in dika Zagreba. Lahko bi nastopili v kateremkoli kulturnem centru Evrope: povsod bi pomenili umetniško senzacijo. »Zagrebški ma-drigajisti« (čijih predstavitelj je dr Ben-kovič. a umetniški vodja Mladen Pozajič) so izvajali Adriana Banchieria (1567 do 1634) »La pazzia senile«. Naša opera bo v kratkem uprizorila naslednja dela: Moniuszkovo »Halko« (je medtem že imela premiero. Op. ured.). Dobroničevo »Vdovo Rošlmko« in reprize »Sadka« (Rimski-Korsakov), »Faust« (Gou-nod) »Šaloma« (Strauss) Drama pripravlja Molierjeve »Učene žene« Žiga Hirschler. Dobički Charlesa Lindbergha Polkovniku Charlesu Lindberghu so v ameriškem senatu nedavno očitali, da je zaslužil več milijonov s privatnimi uslugami letalskim družbam Na te očitke pojasnjuje zdai zavoievalec Oceana, da znaša ves niegov dobiček, ki ga je napravil v zadnjih šestih letih, 187.838 dolarjev. Težavni računi Posestnik, lz. Kranjske gore in Podkorena »o, kakor znano, prodali svoje skupne pa&uike Italijanski strani Italijanom, ki bodo planine pogozdili. Posestniki iz Kranjske gore »o dobili okrog pol milijona, oni Iz Podkorena pa precej preko 300.000 Din. Nastalo je težavno vprašanje, kako razdeliti denar, da bi bilo vsem prav. Posestniki iz Kranjske gore »o izkupiček razdelili po glavah živine, ki se je pasla na prodanih pašnikih. Podkorenčaitom pa se taka razdelitev ne zdi dovolj točna in zanesljiva ter mislijo na to, da bi s! Izkupiček delili po davkih, ki so jih posamezniki plačali od leta 1919. naprej do dane«. V Radovljici je davčnih zapiskov na kupe ln oni lz leta 1919. ln 1920. so tudi že precej poškodovani od vlage ln miši. Kdo naj v«e to preračuna hi kako, da M bilo v«em prav? Neki strokovnjak nam je dejal, da bi bili to stratosferni računi. Upajmo, da pride prej ali slej čas, ko s« bodo ljudje takih težavnih računov Izognili In rešili z ustanovami, ki bi služile v^em ln ki bi jih tudi sami vodili. Od njih bi imeli ljudje gotovo več in trajnejših koristi, kakor pa jih predstavlja razmeroma mali enkratni znesek, ki pri razdelitvi odpade na posamf/.n i Ioi. ♦ Z ljubljanske univerze. Imenovan Je bil za rednega profesorja na katedri za splošno zgodovino srednjega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani dosedanji Izredni profesor g. dr. Milko Kos. Za docenta v 4. položajni skupini pa je na isti fakultet! imenovan S. dr. Roman Kenk ♦ Vojaške vesti. Na predlog ministra vojske in mornarice so imenovani: podpolkovnik Miron šare za pomočnika komandanta 2. pontonirskega polka; inženjerski podpolkovnik Vladimir Ceiesiin za komandanta 2. proanemega bataljona železniškega polka; apotekarski major Jovan Stoj-šič doslej šef apoteke dravske stalne vojaške bolnice, za upravnika 3. oddelka glavnega sanitetnega skladišča; sanitetni kapetan 1. razreda tir. Mirko Raukovič za vršilca dolžnosti šefa kirurgičnega oddelka dravske stalne vojaške bolnice. Zandarme-rijski podporočnik Viktor Lavš je trajno upokojen. Na službovanje so prideljoni; pehotni poročmik Milan Bradač kot višiiec dolžnosti komandirja o četi 15. ..enotnega polka; inženjerski poročnik Marko Dra-ikovič kot vodnik 2. bataljonu 2. pionirskega puika; inženjerski podporočnik Anton Dolpžal kot vodnik 2. pionirskemu polku; inženjerski poročnik Bogomir žunkovič kot vodnik 2. četi 2. bataljona 1 pontonirskega polka; pehotni podporočnik Alojz Bernard vojaški delegaciji p"i direkciji državnih žele/nic v Sarajevu; iaženjerski kapetan 1. razreda Drago Globočuik štabu 1. tehničnega bataljona železniškega polka; apotekarski kapetan 1. razreda Ludovik Medvešček kot šef apoteki dravske stalne vojaške bolnice; pehotni podporočnik Zdravko žnidar kot adjutant 40. pehotnemu polku Triglavskemu; artlljerijski kapetan 1. ra-zreda Danilo Trampuž štabu 6. protiaeropian skega bataljona; zrakoplov-ni poročnik Drago Brezovšek pa kot vršilec dolžnosti komandirja meteorološki šoli. — Zenite v je dovoljena artilerijskemu poročniku Francu Lužarju z gdč Jovamko De-spotovič-evo. hčerko trgovca v Sarajevu, in pehotnemu poročniku Gjorgju Vujoševiču z gdč Marijo Zupančičevo, hčerko upokojenega železniškega uradnika v Ljubljani. pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška ln dečja oblačila ♦ Iz finančne službe. Za pomožne dav-karje 2. položajne skupine so imenovani pri davčnih upravah: v Brežicah Beiiot Vladimir, na Vrhniki Bregar Stanislav, v MariLoru Rebula Karmen in v Prevaljah Kozjek Anton. ♦ Imenovanje v državni službi. Z odlokom bansiie uprave sta imenovani za sestri pomočnici v 10. .položajni skupini Angela Rujavčeva in Marija Tomšičeva, obe pri državni šoli za sestre v Ljubljani. ♦ Imenovanje v banovinski službi. Z odlokom bansiie uprave so imenovani Ivan Prekoršek za ekonoma 5. položajne skupine pri javni bolnišnici v Celju, rranc Ro-lih za banovins>Kega tehnika v 9 položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani, inž Anton Stergarsek za banovinskega tehničnega pristava v 8 položajni skupini pri sreskem cestnem odfooru v Mariboru, inž Adolf šoberl pa istotako za banovinskega tehničnega pristava v 8. položajni skupini V železniškem vozu je nevarnost infekcije vedno velika. Najboljšo zaščito vam nudijo okusne ANACOT-PASliLE. ♦ Iz ZKD. Ljudska univerza v Kočevju priredi danes pod okriljem ZKD predavanje s slikami g prof. dr. Brežnika o Nct Yorku, metropoli sveta. Pričetek ob 11. v hotelu »Trst«. Po predavanju se bo predvajal kulturni film. — Združenje železniških uradnikov v Ljubljani priredi jutri 2-(! t m ob 20. pod okriljem ZKD predavanje g. prof Stepišnika o tipih evropskih ilržav Predavanje bo v Ljubljanskem dvoru. — Vajenski dom v Ljubljani priredi 27 t. m ob 19 pod okriljem ZKD predavanje g. prof dr Brežnika o New Yorki> metropoli sveta, s slikami. — Sokolsko društvo Brezovica priredi 28 t. m ob pol 20 pod okriljem ZKD v Sokolskem domu predavanje akademika g Iskre o Vatikanu in Primorju ♦ Smrt zaslužnega narodnega svečenika in vzgojitelja. V Frutku blizu Danilov grada je umrl prota Filip Pesič. ki se je v tem kraju rodil teta 1845 V svojem domačem okraju je tudi služboval kot duhov nik in učitelj do leta 1907 Pokojni Filip je bil znan po vsej črni gori zaradi svoje vneme in požrtvovalnosti pri prosvetnem delu ln ravno tako. tudi zaradi svoje zna-čajnosti Udeležil se Je tudi vseh borb. ki jih je kralj Nikola vodil proti Turkom Ko pa fc leta 1907 v Črni gori nastal pokret za združenje s Srbijo ln za večjo ustavne svcrtvodAČLo«, J« kralj Nlluoia m«! drugimi poiborniul teh idej pričel preganjati tudi zaslužnega Filipa Pesičo. Odpustili »o ga iz službe in J« odstavljeni prota nekaj let iivel t Beogradu, kjer »o oa univerzi študirali njegovi »knovt. Na zadnji poti »o zaslužnega mota io rodoljuba spremljali zastopniki vseh črnogorskih pokrajin. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja t 16. letošnji številki: pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranin inženjerjev gradbene, Btrojne elektrostrojne in ladijske stroke in arhitektov, razglas o razpisu novih volitev ob- i čkisikega odbora v občinah Sv. Križu na | Polšniku, Smartnem in Trati to drugo. ♦ Mesto občinske babice Je razpisala občinska uprava v Ločah pri Poljčanah, srez Konjice, z letno plačo 3000 Din. Prošnje sprejema občinska uprava do konca marca. ♦ Občni zbor Pokornega društva železniških uslužbencev ln upokojencev v Ljubljani se bo vršil 11. marca v dvorani kina Dvor v Kolodvorski ulici. Začetek bo ob 8. dopoldne. Delegati se izkažejo s pooblastilom, ostali pa s člansko izkaznico. K obilni udeležbi vabi odbor. ♦ Kolekovanje računov s 60 par za zneske od 20 do 100 Din to • kolekom za 1 Din za zneske nad 100 Dto stopi v veljavo šele 60 dni po objavi novih taks, to Je 21. aprila. ♦ Vzajemna pomoč. Upniflkl odbor Vzajemne pomoči Je na seji 23. t. m. sklenil, naj se pri likvidacijskem naroku priznajo od prijavljenih terjatev samo zrneski, ki odpadejo na članarine, vplačane od članov, in zavarovalne prispevke, vplačane tako po dokladnem kakor tudi po premijskem zavarovanju, to Je za ves čas obstoja Vzajemne pomoči. Ne priznajo pa naj se zavarovalnine, to je posmrtnine, odnosno dote, in pa vpisnine, ki so jih člani vplačali ob svojem vstopu. Rak za prijavo poteče 28. t. m. ♦ Nebesa ao odprta noč ln dan, založba »Zemlja« v Ljubljani, Gajeva ulica 9, pa daje le do 1. marca zastonj knjigo Janka Kača »Med padarji in zdravniki« vsakomur, kdor naroči knjigi istega pisatelja »Grunt« in »Pisane zgodbe«, kartonirana za 70, v platno vezana izvoda >pa za 86 Din. Pohitite zato z naročilom, dokler je še čas. ♦ Važen sklep o gradu Zrlnjsklh pri ča- kovcu. Obrtniško društvo za čakovski srez je, kakor znano, kupilo starinski grad Zrinjskih pri Cakovcu ter uredilo v njem svoj društveni dom in zavetišče za onemogle evoje člane. Pri prevzemu starinskega gradu je obrtnikom nudila vsestransko pomoč Cakovska občina to zato je sedaj odbor obrtniškega društva sklenil, da ce bo zgodovinsko poslopje nikdar več prešlo v privatne roke. če bi se obrtniško društvo razšlo; preide grad v posest mestne občine, ki naj iz obrtniških vrst izbere 12 upraviteljev gradu, ki bi Izvrševali svoje fuukcije po določenem pravilniku, dokler se ne bi ustanovilo novo obrtniško društvo. S tem svojim sklepom so obrtniki preprečili, da ne bi zgodovinsko poslopje »pet enkrat prišlo v privatne rOke ter propadalo kakor doslej, dokler ga niso prevzeli obrtniki. ♦ Dobrodelnost Rdečega križa. Revežem v srezih Like, Primorja to Zagorja Je letos v izdatni meri pomagal Rdeči križ. Oilastni odbor podmladka Rdečega križa v Zagrebu je ustanovil na svojem področju 205 šolsikih kuhinj, kjer se je preko zime prehranilo na tisoče siromašnih šolarjev, nadalje so organizacije Rdečega križa revne šolarje oskrbovale tudi b šolskimi knjigami in obleko. Oblastni odbor RK v Zagrebu podpira gmotno 120 šol, da dobijo otroci, ki hodijo po več kilometrov po snegu im ledu, vsaj nekaj okrepčila. ♦ šolski pouk med kavarniško godbo. Pod zaglavjem »Medju nama« objavlja beograjska »Politika«: V nekem mestu mo-ravske banovine, ki ima tudi učiteljišče in gimnazijo, sta dve gimnazijski učilnici urejeni nad neko kavarno. Kavarna je pač kavarna ter si lahko vsakdo predstavlja, v kakšnih okoliščinah se poučuje v teh dveh razredih. Ni redek primer, da poslušajo učenci med predavanji svojih profesorjev godbo in petje, ki se razlega po kavarni Te dni, ko je neko društvo slavilo svojo slavo seveda ob godibi in petju, pa so veseli člani tudi streljali z revolverji. Ali je mogoče doseči dobre uspehe pri pouku pod takimi pogoji? Ali se ne bi dalo najti ugodnejše mesto za nameščenje obeh razredov? ♦ O elektrifikaciji Hrvatskega primorja in Gorskega Kotarja je dal karlovški župan naslednjo izjavo: Najvažnejše je vprašanje izgraditve električnega voda od Karlovca do Sušaka Karlovec tu ne more sodelovati, ker se je izčrpal pri zgraditvi voda Karlo-vec-Zagreb in nove moderne postaje v Karlovcu. Vod Karlovac-Sušak bi stal od 8 do 10 milijonov dinarjev Ta vod naj bi zgradila sušaška občina v sporazumu s Karlov-cem ki bi dal Sušaku letno nekoliko milijonov kilovatov električne energije, da bi se najdalje v 10 letih popolnoma amortiziral vloženi kapital Mogoče pa bi bilo tudi to, da bi vod zgradil Zagreb sporazumno s Karlovcem ter oskrbel Sušak z elektriko iz združenih električnih central V tem primeru bi bila elektrika za Sušak seveda dražja ♦ Dolenjcem ln prijateljem Dolenjske. Ustanovljen je smučarski klub »Polž«, ki hoče povzdigniti in organizirati smučar stv0 na Dolenjskem, posebno v okolici VIš-njp gore, kjer je tako za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje pravi raj Vprašajte tiste, ki poznajo te kraje pozimi, pa vam povedo, da ima slovenska zemlja malo tako lepih smučarskih kotičkov snloh. blizu Ljubljane pa gotovo nobenega Klub, ki hoče 2e do prihodnje zime zgraditi s pomočjo domačinov na najlepšem kraju sredi idealnih smuških terenov pri Sv. Duhu nad Višnjo goro prvi smučarski dom na Dolenjskem bo pa mogel uspešno delovati le. če ga boste po svojih najboljših močeh podmirali vsi. ki vam je pri srcu razvoi smučarstva na Dolenjskem Zato se okle nimo orveea smučarskega kluba to Ideje prveea smučarskesra doma na Doleniskem Dolenjci in prijatelji Dolenjske! če Je nam že narava tako naklonje.ia, da nam je ODD&l&MIiNElVK&BOLJLPOCUTm Paziti je treba pri pijačah, ki imajo preveč ogljikove kisline! Napenjajo namreč želodec — ln če jih stalno pijete, vam morejo za vedno Bkvaritl lepo linijo telesa! ROGAŠKA SLATINA ne obremenjuje želodca, temveč vpliva kakor balzam ua vse prebavne organe ln odplavlja lz telesa previsno mast. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Go-aposvetska cesta štev. 13. (Kolizej). Telefon št. 39-43. maa ustvarila najlepše amuSke terene, ne držimo rok križem, temveč pokažimo, da znamo ceniti lepoto svoje zemlje, da Imamo trdno voljo to veliko veselja do dela, da znamo tudi mi organizirati in da bomi lahko prav kmalu pokazali lepe sadove naših skupnih naporov. Vsi to vse v nai smučarski klub. člane »prejema v Ljubljani tajnik kluba carinski uradnik g. Janko Gnezda -(telet. št. 28-S4), v Višnji gori tehnični referent kluba pod preglednik finančne kontrole g. Franc Dežman v Zavrtačah (za okoliške vasi) pa odbornik g. Ivan Zupančič. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 100 Din, redni člani 12 Din. domačini (prebivalci vasi okrog Sv. Duha) 6 Din soproge rednih članov tudi 6 Din to dijaki in naraščaj po 2 Dto letno, članarina Je to-rel tako nizka, da ne more biti ntfk.komur ovira, da bi ne vstopil ▼ klub. Močan klub nam je pa potreben že zdaj. da bomo lahko imeli prihodnje zime za seboj te čkm več piodonosnega dela. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ S □ ZVOČNI KINO »SOR.OLSK1 DOM« V 8IŠK1. — Telefon 33-87 m • it." ■. --------- ....._ . _■■--—------- . .-_• - or nm Lude Engllsh in Ralph A. lioberts Vas bosta zabavala v komediji Z DEŽELE Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9. v ponedeljek ob ^7. In %9. zvečer. Dopolnilo nov zvočni tednih. □ □ □ □ □ B □ □ 8 □ □ □ □ □ □ □ P ♦ čudno nesoglasje. Naročnik nam piše: Imam čolniček, težak 114 kg, dolg 4.70 m in 75 cm širok. Nov velja 500 Din. — V marcu imam dopust, pa sem nameraval s čolnom na Bohinjsko jezero. Ko pa sem si dal izračunati, koliko bi veljal prevoz po železnici iz Ljubljane v Boh. Bistrico ta nazaj, sem izvedel, da bi to zneslo 855 Din! ♦ Naglo uresničeno prerokovanje o Savinji. Prejeli smo: »V porečju bistre Savinje« piše naš ananl publicist g. dr. Mi-šič na strani 74. »Splav prispe pred celjski grad pod lesenim mostom, ki bi niti gorski vasi ne delal časti s svojimi zrahljani-mi udi ln ki očitno čaka, da ga podre to odnese prva povodenj, (to ga poklicani čl-nitelji nočejo, če ne bodo že kmalu pre-gradili planinskih hudournikov, če ne bodo določili Savinji stalne struge to te poglobili, se bliža lepo mesto Celje potopu.« Če pomislimo, da Je imenovana zanimiva knjiga izšla tik pred veliko povodeijo v lanski Jeseni, ki Je odnesla kapucinski most v Celju, potem se Je prerokovanje dr. Mišiča uresničilo takorekoč čez noč. NAJLEPŠA KOLEKCIJA novih, modernih pomladnih plaščev v vseh cenah od Din 360.— naprej v damski konfekciji 76 PAULIN, LJubljana KONGRESNI TRG 5 ♦ Reka Neretva je postala neplovna. V apodnjem delu struge Neretve je postala voda nenadoma tako nizka, kakor ni niti sredi poletne vročine. Promet po reki Je zaradi tega močno oviran to ponekod tudi onemogočen V zadnjih dneh se je pripetilo celo nekaj nezgod, od katerih pa k sreči ni bilo večje škode. V strugi se je nabralo mnogo peska in Jo bo treba čimprej očistiti ln poglobiti. zamenja, kupuje, prodaja gotovo najceneje Foto Tourist — Lojze Šsnuc nasproti hotela linion ♦ Požrtvovalnost kmetov pri zgradbi novega planinskega doma na Jahorini. Odbor sarajevskega planinskega društva »Romanije« je obiskala deputacija kmetov iz občine Jabojsko na Jahorini ter Izjavila, da bodo vsi odrasli občani brezplačno po 8 do 10 dni pomagali pri zgradbi novega planinskega dema na Jahorini Kmetje so izjavili, da storijo to zaradi tega, ker cenijo velik turistični pomen planinske postojanke. ♦ Nevaren požar na Dolenjskem. Pri posestniku Francetu Dolenšku v Bruni va si pri Tržišču na Dolenjskem je nastal 19 t. m. popoldne okoli 13. ure ogenj in sicer v kozolcu, ki je samo 2 m oddaljen od hiše V kozolcu je bilo seno in koruzna slama. Ogenj je nekdo podnetil in čudno je, da ni pri belem dnevu storilca nihče opazil. Po sestnik Borštner Alojzij je plamen takoj zagledal in brž sklical vaščane, da so ogenj pogasili. Da niso vaščani pravočasno pri hiteli, bi požar morda upeoelil vso vas, ker stoje hi*e tesno skupaj to so skoro vse krite s slamo. Vsled selitve razprodam pohištva in opremo po izredno nizkih cenah. Edinstvena prilika za nakup lenih predmetov za tretjino vrednosti Dnevno med 4. in 5. uro ponoldne: M š. Ooninova ul. 4-1. levo Glej podrobno anonco med malimi oglasi! Opozorilo! | Potniki neke konkurenčne tovarne smatrajo za dosego svojih ciljev potrebno, širiti o naši tovarni neresnične govorice, da so tvornice Zlatorog prodane tt. Schich-Liever v Osijeku. Izjavljamo s tem, da naše podjetje se nikdar ni menjalo lastnikov in so te govorice brez vsake podlage in popolnoma izmišljene. Pridržujemo si uvesti sod-nijsko postopanje proti vsakomur, ki se poslužuje takih konkurenčnih manevrov. Tvornica Zlatorog Maribor 2041 ■■HBHHB ♦ Stavka kmetov-mlekarjev v savski banovini še ni končana to se Je t zadnjih dneh celo še poostrila. Na znanem ziboro vanju v Velikem Grčevcu »o kmetje izvolili svoj akcijski odbor, ki Je potem vse zahteve sporočil mlekarskim podjetnikom. Glavna zahteva je 1 Dto za liter mleka, to sicer bi morala mlekarska podjetja Skrbeti za to, da bodo te cene deležni vsi kmečki mlekarji to da bo cena ostala v veljavi za dobo enega leta. Prihodnje leto pa bo akcijski odbor v sporazumu z mlekarskimi podjetniki spet določil ceno za gotovo do bo. Mlekarski podjetniki na spomenico sploh 'hišo odgovorili ter Je akcijski odbor izdal proglas na kmečke mlekarje, v katerem opisuje omalovaževanje kmečkih zahtev ter poziva k slogi te vztrajnosti. Ietočasno pa organizira akcijski odbor posebno zadrugo, ki bo prej ali slej popolno ma izipodrinila dosedanje posredovalce med producentl mleka to med kon su men ti v mestu, odnosno med zbirališči mleka, ki jih bo uredila zagrebška mestna občina. ♦ Obtožnica proti policijskemu kapetanu Prodanoviču bo razširjena, ker se je subo tiško sodišče v teku razprave prepričalo, da je Prodanovid pobiral tudi podkupnine od trgovcev z živino. Ko je bil lani za dalje časa prepovedan uvoz svinj v Subotico, so nekateri trgovci proti dobremu plačilu le dobili uvoznice, pri tem poslu pa je posredoval trgovec Decker, ki je zaradi raznih drugih deliktov obtožen 9 Prodanovičem vred. Decker je na razpravi sam pričel govoriti o podkupninah pri uvozu živine ter tako nehote povzročil razširitev obtožnice. ♦ Aretacija nevarnega vlomilca. Zagrebška policija je zajela nevarnega vlomilca Nikolo Rajkoviča. ki je bil zaradi vlomov in tatvin že obsojen na 5 let robije in se je nedavno vrnil iz lepoglavske kaznilnice. Takoj, ko je bil prost, se je spet lotil zločinskega posla. Izvršil je nekaj vlomov, vmes pa se je po raznih predmestnih lokalih izdajal tudi za detektiva ter z grožnjami od raznih ljudi izvabil nekaj denarja Policija je prepričana, da ima nevarni zločinec še marsikaj na vesti, kar pa noče priznati. ♦ Hiša zločinov v Bosni. Na cesti blltu Dugega polja v derventskem srezu stoji že preko 150 let stara hiša. ki Je pod turško upravo služila kot han-prenočišče za potnike. Sedanji lastniki stare hiše hočejo stavbo modernizirati in rušijo zaradi tega že nekaj dni njene dele Ko so delavci pri podiranju prišli do tal nekdanjega hana in ko so pričeli izkopavati temeljne kamne, so našli ob zidu tri okostnjake, od katerih Bta bila dva brez glav V zemlji so našii tu di preperel sveženj iz klobučevine ali kake odeje, v katerem so bili zamotani razni tudi močno prepereli papirji. Stari ljudje iz tega kraja že od nekdaj govore, da je pred dolgimi leti v tem hanu zmanjkalo več trgovcev ki so prihajali preko Save iz Slavonije. Te govorice so sedaj potrjene s strašno najdbo in so okostja gotovo od žrtev, ki so bile v razbojniškem hanu umorjene in izropane. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deduje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjen je črevesa im zmanjša visok naval krvi. ♦ Nenavadna afera v beograjskem sreskem sodišču. Iz arhivov sreskega sodišča za mesto Beograd so z raznih spisov Izginili kolni, ki predstavljajo vrednost preko 100.000 Din. Na »pisih se namreč vsi kolki ne predirajo s posebno pripravo, ki ji pravijo »zumba«, marveč se tudi enostavno pe-čatijo. Take kolke, ki 6o bili opremljeni samo z uradnim pečatom, so neki uslužbenci odnesli ter potem odtise pečatov izprali z nekimi kemičnimi sredstvi. Udeležence afere imajo že pod ključem, ugotoviti pa je še treba kako dolgo to na kak način »o se vršile sleparske manipulacije. Največ kolkov so osumljenci odnesli lz arhiva zapuščinskih spisov to je tako Izginil tudi taksarani račun o zapuščini pokojnega Nl-kole Pašiča. ♦ Vsak privatni uradnik nujno potrebuje strokovno knjigo: černe. Kontokorenti Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pražakova ulica 8-II. ♦ Koliko nas stane »-azsvetljava? StTo-škl za razsvetljavo bo sestavljeni iz nabavne cene žarnice to Izdatka za električni tok. Pri tem pa igra nabavna cena žarnice le neznatno vlogo, iznaša le 6%, dočim odnada na električni tok 94%. Dovršena 25 wattna »TUNGSRAM« žarnica stane n. pr. 18 Dto to letna poraba toka 150 Din Bilo bi torej čisto napačno, štediti s takozvanimi »cenenimi« žarnicami. S tem bi dosegli ravno nasprotno, namreč — povišanje stroškov za razsvetljavo žarnic«« slabše kakovosti dajejo namreč znatno manj svetlobe, kakor znane ekonomične »TUNGSRAM« žarnice Za dosego enako svetlobe je potrebno znatno več električnega toka to že 20% povišanje toka. daje dvojno nabavno ceno žarnice Prava varč nost pri razsvetljavi torej ne leži v »ceneni« marveč v ekonomični žarnici, ki daje mnogo svetlobe za malo denarja žarnice slabše kakovosti so samo pri nakupu za malenkost cenejše, nri porabi pa ne gre v izgubo le ta malenkosten prihranek, mar-v«»č je treba razen tega Izdati še prav anatne vsote. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICH. ♦ Za rdravljenje vseh vrst ran. krast, tišaiev čirov In ostalih kožnih bolezni In poškodovanj priporočajo Številni zdravniki FITONIN ki prenrečuje Infekcijo, nstav Ma krvavenje ln zelo hitro celi rane Stefe 'enlčlca 20 Dto t lekarnah, s poštnim povzetjem dve steklen Ičlcl 50 Din Poučno knjižico St 14 poSHp breaplačno: Fiton. dr. s. o. J. Zagreb 1-78 Ali poznat* prednosti »Biološke nege ust44 T BloloSka nega ust podpira in utrjuje pred vsem naravne obrambne sile. Le-te noč in dan uničujejo bakterije, ki ne sodijo v usta. Blagi žarki radija v Doramad zobni kremi učinkujejo še fitiri ure po čiščenju. Ne samo, da dajo Vašim zobem snežno belino, marveč tudi varujejo ln zdravijo zobno meso ter ustno votlino. Za dve minuti čižčenja štiri ure učinkovanja — to Vam nudi le Doramad! Poskusite še danes! Radio kotiček Ljubljana, 25- februarja. Današnji radloprogram se prične o*> 7.30 z zanimivim kmetijskim predavanjem Inž. Bena Wenka, ki bo predaval o premovanju govedi v letošnji sezoni. Ob 10. stopi pred mikrofon vseučiliški docent g. dr. Božo škerlj, ki bo nadaljeval svoje predavanje o pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti. Na jegova predavanja radio-poshišalci že komaj čakajo ,ker odkrivajo marsikomu še neznane poglede v probleme, ki so nam najbližji, pa jih skoraj ne opazimo. Ob 10.30 nastopi moški pevgM zbor »Svobode« iz Hrastnika, ki nam zapoje Pregljevo Delavski pozdrav, Katrovo Svračanje, Deklica ti si Jokala, Kmlcevo: U pri rodi, Vandovo Slovo, Volarlčev Ir-gubljenl cvet ta Zvečer, Adamičevo MedJB-murško narodno, Koroško narodno. Lud-peter ban ln Oženi! se bom ter Ubtmanovo Ob zori. Dopoldanski propram »e aakl^uCt z jugoskrvenrko frlasbo ter rusko Imstrn-mentalno reproducirano gla^o Popoldne od 16. do 16.30 bo predaval bdt Alfonz Pire o tziboljSanju zemlJISČ, potem nastop! Sknptaa go«*pe Danflove z tjtu*b-i^ane. Iz LJubljane n— Marija Vera, nate prO^Ujena dramska umeitnioa, pros4avH KBetaioo Jega g4edališko-umeta.lš!kegti deJovanja r soboto 3. marca. »Visošiko kroniko«, Id jc Je sama dramatizirala po znanem ramami dr. L Tavčarja, bo Istočasno tudi režtrala. Sodeloval bo ves dramski ansambi. Zdra-ženje gledaliških igralcev je izdalo za bo priliko lično vabilo s sliko slavftjenks. Opozarjamo vse ljubitelje gledališča oa ta dogodek v naši drami. u— Operna pevka Tem Je, odkar zaonji v-naju ter nastopila s velikimi uspehi v ra*« nih operah v Badnu ta v Gradcu. Prvič nastopi sedaj v LJubljani na velikem koncertu Glasbene Matice, na katerem bo pela vlogo Margarete v Berllozovem »Fausto-vem pogubljenju«. Poleg gospodične Maj-dičeve sodelujejo kot solisti Se tenorist Go-stič (Faust), baritonist Primožič (Mefisto-feles) ta baritonist Petrovčič (Brandor), orkestrski part pa igra adruieni ljubljanski orkester: operni orksster, orkestralne društvo Glasbene Matice ta konaerv&tortj-skl orkester. Prekrasne moAke, me&ane ta ženske zbore pa poje Matični zbor. Koncert je naStudiral tudi to pot kakor njegovo prvo Izvajanje v Ljubljani leta 19S0. ravnatelj g. Mirko Polič. — Pre čhi pok azil svojo naklonjenost, še eokrot najprisrčnejša zahvala! POSLOVNI PROSTOR 2 sob, pripraven za trgovsko pisarno aH obrtno delavnico v Selen burgoyi ulici, oddamo takoj ali s 1. marcem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Selenburgova ulica«. 204® Izredni občni zbor k. o. JNS za Kra* kovo-Trnovo se Je vršil 17. t m. v teiovod-niči otroškega vrtca v Cerkveni ulici ob ogromni udeležbi članstva. Zbor Je otvoril predsednik g. Jančar Albin to pojasnil, zakaj je bil ta zbor sklican. G. Petrič Je priporočal, naj se izvolijo v novi odbor ljudje, ki bodo smotrno delali za JNS. Zlasti naj' se pritegnejo k sodelovanju v odboru tudi mlajši člani. G. Murovec Je pozival članstvo, naj v redu in miru izvrši volitve, ki so edina točka dnevnega reda. G. Brodnik je nato vprašal, zakaj Je bilo potrebno sklicati izredni občni zbor, ko se Je redni občni zbor vršil pravilno pod nadzorstvom posiedovečega areskega podpredsednika g. dr. Cepudra. Zastopnik banovinskega tajništva g. Cimerman je pojasnil, da je bil izredni zbor sklican po čl 13 statutov JNS. Pri volitvah so bile predložene tri liste Ker pa je g Lovša izjavil naj vsakdo voli namesto njegove, listo g. Severja Filipa se je tretja lista anulirala to sta se dali na glasovanje ostali dve. Z veliko večino glasov je bila nato Izvoljena lista z dosedanjim predsednikom g. Jančarjem Albinom na čelu Po razglasitvi volitev so bile prirejene prisrčne ovaclje ponovno Izvoljenemu predsedniku g Albina Jančarju, ki ie znan kot neumoren delavec v krakov-sko-trnovskl k. o. JNS G. Parcar Je nato v imenu sreskega odbora pozval članstvo k solidarnosti in slogi. JZ WOLPOVE ULICE STEV. 12 (NA DVORIŠČU) V ŠELENBURGOVO ULICO 6 (NASPROTI TVRDKE JULIO MEINL) SE JE PRESELILA FOTO - TRGOVINA JOŠKO ŠMUC IN SE SE NADALJE PRIPOROČA CENJ. OBČINSTVU. POSTREŽBA TOČNA! Okrajna organizacija JNS na Barju v LJubljani sklicuje za danes ob 15. v Gasilni dom na Barju članski sestanek, na katerem bosta poročala ljubljanski poslanec minister g. dr. Albert Kramer ln narodni poslanec g. dr. Stane Rape o političnem in gospodarskem položaju v državi. Odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi u— Poroka. V cerkvi Marijinega Oznanjenja sta se včeraj poročila gdč. Helena WindiBcherjeva, edinka g. dr. Frana Wiradischerja, generalnega zborničnega tajnika v p., predsednika Narodne galerije in Ljubljanskega kluba, in g. dr. Rainer Bassin, znani okulist. Mlademu paru veljajo tudi naše tople čestitke! ti_ »Meščanski večer« bi lahko nazvali zabavni večer, ki nam ga vsako leto prire-de naši konzerva tor isti. Menda ne zbere nobena večerna zabava tako prijetne družbe iz vrst naštb meščanskih krogov, kot jih zbere društvo ljubljanskih konzervatoristov na 6vojib zabavnih večerih. Kdo pa ss ne bi rad zabaval med to naše mladino, ki ji ie ideal glasbena umetnost, ki jo goje s toliko vnemo in vztrajnostjo. Iz njemih vnet bo nedvomno izšel marsikak steber naše bodoče glasbene kulture. Lepi. dostojni, vredni te mladine so ti večeri, zato jih z veseljem posetijo številne odli&ne meščanske družine in vbi ljubitelji glasbe. Zabavni glasbeni spored in dragi domisleiki vedno prisrčno zabavajo izbrano občinstvo, zato je gotovo, da bo tudi Mošnji zabavni večer koozervatoristov, ki se bo vršil dne 3. marca v kazinski dvorani, zbral k prisrčni zabavi mnogo našega meščanstva. u— Dela v Ljubljanici. Kakor smo t® Javili, naonerava nadaljna regulačna dela v Ljubljanici letos \»oditi terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice v lastni reži.ii. Od mesta najeti delavci, večinoma brezposelni, so že začeli pospravljati strugo okoli Čevljarskega mostu. Trnovska za-tvornica je zaprta ter je Ljubljanica že na mnogih krajih nizdol suha. Delavci odnašajo lz struge predvsem razno kamenje. Redna dela se bodo pričela šele prihodnji mesec. u— Uapoh Tina Pattiera v veleoperetl »Beneški noči« j« izredno velik. Ni pa prijetno samo njegovo petje, nego ngaja tudi njegova lepa igra. Zato naj Ljubljančani tesra filma ne zamudijo. u— Damske klobuke modernih fazaon lz-hije in preoblikuj poceni modistarija, Gosposka ulica 5. u— «žar», srednjefiols^a organizacija na klasični gimnaziji v Ljubljani, je darovala dijaški kuhinji Domovini 100 Din. Prisrčna hvala! Posnemajte! Iz Maribora a— Krajevna organizacija JNS za II. okraj ima v torek 27. t. m. v kavarni »Jadran« širši članski sestanek. Poročali bodo gg. senator dr Ploj, mestni župan dr. Li-pold in narodni poslanec dr. Pivko. a— Ljudska univerza. Jutri ne bo prireditve. naslednje predavanje bo v petek 2. marca, nadaljuje se politično ekonomski ciklus. Znameniti ruski znanstvenik g. univ. prof. dr. Bilimovič bo predaval o načrtnem gospodarstvu. a— Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor r Mariboru javlja svojemu članstvu, da se bo vršil letošnji redni občni zbor v nedeljo 11. marca ob 9. dopoldne v dvorani hotela >Zamorc<. Dnevni red bo članstvu javljen e posebnim dopisom a— Dramski studio ZKD pripravlja v režiji VI. Skrbinška Tollerjevo dramo »Hln-keman«. O Tollerju smo slišali mnogo na dubrovniškem kongresu PEN klubov. Pripravlja se nam torej presenečenje. a— Sobotni trg. Na včerajšnji trg so pripeljali slanlnarji 37 voz zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 12 voz krompirja, čebule in drugih poljskih pridelkov. Bogata izbira je bila na kokošjem trgu, kjer je bila živahna kupčija. Prodajali »o piščance par po 25 do 35 Din, kokoši po 20 do 35 Din. Cene 'blaga so bile naslednje: krompir 0.75 do 1 Din, čebula 1 do 2 Din, češenj 8 do 10 Din, italijanska solata 12 do 16 Din, glavnata solata 1 do 2.50 Din, zeljne glave 1 do 3 Din, jajca 0.50 do 1 Din jabolka 4 do 8 Din. Precej je bilo na trgu tudi lesene, pletene in lončene robe. a— Enodnevni tečaj 0 cepljenju vinske trte In o trsničarstvu sploh bo v soboto 10. marca na banovinski vinarski ln sadjarski šoli v Mariboru. Pouik bo teoretičen ln praktičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. a— Nočno lekarniško službo taia prihodnji teden Sirakova lekarna »Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti. IS. DRAŽBA KOŽ DIVJADI na velesejmu 5. marca. Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« — Velesejem. u— podpisana se Iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi priskočili na pomoč ob dolgi bolezni in smrti mojega moža in ob nesrečni smrti lOletne hčerke. Predvsem se najtopleje zahvaljujem KJS v fitepanji vasi ln pa vodstvu Lihtentumovega zavoda 7.z velikodušne darove, ki so ml bili t Izdatno pomoč v tem hudem času, kakor tudi -.a zadnje spremstvo pokojnih k večnemu počitku Bog povrni! — Marija Gaša Santel. Ostalo vodstvo prevzame v režiio društvo ter bo s svojimi aktivnimi člani vodilo tečaj in jamčilo za usipeh. Prijave in informacije sr>rMJma in daje tajništvo: Ivo Widmayer. PogaČarjev trg. trgovina pri »Soncu«. u— O dobrovoljcih v borbi za Jugoslavijo bo predaval nublk-ist g Vladislav Fab-jančif v s boto 3 marca ob nol 21. v veliki dvorani Mikličevega hotela na družabnem večeru društva »Tabora«. n— Akademii« ho priredilo društvo »Tabor« v nnion^ki dvorani v soboto 7 aprila u— Društvo »De'o in ek^istenra« nosim ie v svoiib oro^torib na Miklošičevi ee«ti št. 40 >>b delavnikih od 9 do 12 in od 16. do 19 Ob nedp'iah in paznikih so uradne ure od 10. do 12 n— Pane« »nedeliski po»o!«1r>n«fci n1e«([ s poukom v Jenkovi šoli — Kaz'"na od pol 4. do nol * V oonedelek ob 20 zaMniŠki - na-dalievnlni tečaj. Posebni? plesne ure in informacije vsak dan. Iz Celja ®— Občinska organizacija JNS za Bra-slov&e bo imela redni občni zbor danes ofo 8. zjutraj v Sokolskem domu v Braslovčah. Poročata g. narodni poslanec Ivan Prekor-šek in predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan. e— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 80. bo predaval g dr. Pavel Breinik iz Ljubljane o predmetu »Ob Tihem oceanu - St. Fran-cisco, zveada zapada.« Predavanje bo s skioptlčnimi slikami. e— Zlato poroko sta obhajala vfteraj v Celju bivši ključavničarski mojster g. Jakob Inkret in njegova soproga Marija Naše iBkrene čestitke! e— Celjska sokolska župa bo imela redno glavno Bkupščino ob pol 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. e— V Mestnem gledališču bodo celjeki Igralci danes ob 16.30 ponovili burko »MaikBl«. Gledališka blagajna bo danee odprta ob 16. e— Povišanje mezd. Mehanična tkalnica ».Metka« v Celju, ki Je že štiri leta last g. H. VVeinbergerja, je te dni povišala vsemu delavstvu mezde za o odstotkov. •— V celjski bolnišnici sta umrla v potek 79 letna občinska reva Marija Fre-korškova iz Šmarja pri Jelšah in 47 letni brezposelni čevljar Josip Bizjak z Zg. Lož-nlce pri Žalcu. V Celju (Komiemskega ul. 7) Je umrl včeraj 42 letni skladiščni delavec Franc Voh. e— Za revne šolarje v Dobrni pri Celja »ta darovala g. dr. Trenz 100 Dtn, g. kontrolor Kokaii pa 50 Din namesto venca na krsito rajnega g. Rožanca. Šolsko upravi-teljStvo se darovalcema iskreno zahvaljuje. e— V zvezi z roparskim napadom na Lopati, ki Je bil izvršen v noči na 6. Januarja, je bil pred dnevi aretiran sin nekega posestnika v Medlogu, a so ga sedaj zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. e— Kino Union. Danes ob 10.30 kn 14.15 otroški zvočni film »Janko in Metka«, ob 16.15, 18.30 In 20.45 pa zvočna opereta »Kralji valčka« in dve zvočni predigri. Iz Kamnika ka— Novotrški Jez. V novi občinski proračun je vstavljena tudi postavka 18.000 dinarjev za popravilo novotrškega jeza, ki ga je voda v zadnji poplavi poškodovala. Jez je bil lam popolnoma prenovljen in so stroški znašali nad 35.000 Din. Vsa bremena pri popravilih in obnovah jeza v Novem trgu nosi kamniška mestna občina. Nerazumljivo pa nam je, zakaj. Jez ni prav nič potreben za varstvo novotrškega mostu, saj je ta zelo solidno zgrajen in je še popolnoma nov. Jez tudi ni bil zgrajen zaradi mosta, ampak v varstvo zgornjega velikega jeza pri železnem mostu, ki pa Je last sreskega cestnega odbora. Občina nima interesa, da se še naprej vzdržuje jez v Novem trgu, ki jo stane dozdaj že skoro 100 000 Din. Edini interes na tem jezu ima cestni odbor, ker bi bil brez njega gornji jez preobremenjen in ob povodnjih v mnogo večji nevarnosti pred razdejanjem. S tem namenom je bil tudi novotrški jez zgrajen In je torej sestavni del zgradbe za varstvo železnega mosta. Ker pa je vse to last cestnega odbora, je potemtakem tudi cestni odbor dolžan vzdrževati novotrški jez. Prosimo občinski odbor, da na svoji seji posveti temu vprašanju potrebno pozornost. ka— Kino Kamnik predvaja Leharjevo opereto »Frideriko«. Danes samo dve predstavi, ln sicer ob 16. 'n ob 20., v ponedeljek pa ob 20. Predigra zvočni tednik. ka— Fazani spet straši io Kamniška fa-zanska pravda ki je zbudila toliko zanimanja. še vedno ni končana Zdaj čaka pri banski upravi na končno rešitev, ker Je Ml« proti odtodbi kamnHkega »reškega aa- čelstva vložena prltoAba. V Mekinjah ao prod kratkim spet ugotovili Škodo ua mladih Jelovih nasadih. Strokovnjaki bodo imeli ponovno priliko, da izrazijo svoje mnenje, lovski ln gozdarski krogi pa novo pobudo za živahne razprave, ali je Škodljivec fčtzan ali kaka druga žival. Morda bomo le prišli enkrat tej zadevi do dna. Iz Kranja r— Zupančičev »Ciciban« v Kranju. Danes gostuje v Narodnem domu ljubljanski otroški oder »Svobode« s prelepo Zupančičevo pesnitvijo »Ciciban«. Režija je v rokah Ferda Delaka, ritmični plesi na Katje Delakove, muzikalno vodstvo konserv. Bo-žene Sapljeve. Mladinska predstava bo ob 11. za odrasle pa ob 14. Župančičev »Ciciban« Je tako poln življenja, v njem Je toliko otroškega rajanja in miline, da je užitek gledati vseh tistih 23 slik s kraljem Matjažem in njegovo Alenčico, regljanje žab, mehurčke, zlato v Blatni vasi, čebelico in »Cicibana« samega. Muzikalna groteska ln pa ljubosumna zemlja, ki se jezi nad velikim prvim krajcem, ker ljubimka s solncem, bosta vzbujali smeh in razigranost. Zato ne zamudite! r— III redni občni zbor JugosIovenSko-Cehoslovaške lige v Kranju se bo vršil 10. marca ob 6. zvečer v čritalniški dvorani Narodnega doma z naslednjim sporedom: sprejemanje ln odobravanje poročil glavnega odbora, računov za minulo leto ta event. proračuna za tekoče leto, volitev odbornikov, namest. in revizorjev ter slučajnosti. Občni zbor bo združen s proslavo rojstnega dne prezidenta Masaryka ta se bo vršil po oficielnem programu proslave. r— Ciril Metodova podružnica v Kranja Je plačala za obrambni sklad 100 Din v počastitev sipomina blagopokojne gospe Roze Rohrmanove. Iz Šmarja ij— 60.000 kg semenskega krompirja Je dodelila banska uprava tukajšnjemu srezu. Krompir se bo razdelil med posestnike, prizadete od elementarnih nezgod. šj— lz kredita bednostnega sklada Je občina Šmarje okolica že zaposlila večje število delavstva pri lomljenju kamna v svrho obnove ceste v šerovem Draškovem selu in Predelu. Zaradi siromašnosti kraja samega je števil« prijavljenih brezposelnih in siromašnih delavcev zelo veliko. šj— Občni zbor pododbora občinske organizacije JNS v žusmu bo danes. Prav tako občni zbor občinske organizacije JNS in pa občni zbor sreskega pododbora JNS v Kozjem. — Na občnem zboru občinske organizacije JNS v Šmarju, ki se je vršil 18. t. m. ob ogromni udeležbi članov, Je narodni poslanec g. Splndler obrazložil delovanje narodne skupščine. Izvolil se Je z majhnimi izjemami stari odbor s g. Ska-letom kot predsednikom. šj— Upravna seja gasilske župe se Je vršila te dni. Ustanovila sta se župna sa-maritanski In kultumoprosvetenl odsek, župa bo v večjih krajih sre»za priredila tečaje za ta)nik6 ln blagajnike. Iz živahnosti seje Je razvidno, da gasf.stv© T tukajšnjem srezu lepo deluje. Iz LM|e t— »Makse!«, kmečka burita, ki se Je uprizorila že na mnogih odrih z velikim uspehom, se bo drevi uprizorila na sokolskem. odru ob 20. Iz Trbovelj t— Odličen obl^k smo lmett te dni v Trbovljah. Iz Ljubljane sta prispela v družbi generalnega direstorja TPD gosp. Skubca komandant dravske divizije, divi-zijski general g. Cukavac ta šef divizijske-ga štaba podpolkovnik g. Orlovič. Odlična gosta, sta si ogledala v spremstvu rudniškega ravnatelja g. inž. Loskota ta inž. Ivanoviča nekatere rudniške naprave, o katerih sta se izrazila zelo pohvalno. Ogledala. sta si tudi rudniško bolnišnico, ki Je ena najlepših v dravski banovini. t— Prijava konj in vozil, županstvo razglaša.da morajo vsi lastniki vozov, koles, konj, ki jih doslej vojaška komisija Se ni pregledala, javiti do 5. marca v pisarni vojaškega oddelka na županstvu. Do istega dne morajo lastniki prijaviti tudi vse izpremembe, ki so nastale pri že pregledanih konjih in vozilih, na primer nakup, prodajo, zamenjavo. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo kaznovan v smislu vojaških predpisov. Iz Hrastnika h— Občni zbor NSZ se bo vršil danes ob pol 9. dopoldne v Sokolskem domu. Poleg funkcionarjev bodo poročali tudi delegati iz Maribora ln Ljubljane. Za člane je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi nečlani. h— Delo pri prestavitvi potoka Bobna pri lekarni se po zimski prekinitvi spet nadaljuje. Zaposlenih je okrog 20 domačih brezposelnih delavcev. Delo se plačuje iz sklada za brezposelne. Ob tej priliki je potrebno opozoriti merodajne činitelje še na neko drugo javno delo, ki naj bi se izvršilo s sredstvi bednostnega fonda. To bi bila odprava ostrega cestnega ovinka blizu nekdanje Logarjeve, sedaj pa rudniške žage. Velik nedostatek bi se dal odpraviti z majhnimi stroški. Izdatki bi bili Itak samo za mezde, kajti gradbenega materiala ne bi bilo treba. Pri delu bi se dobilo tudi mnogo plošč, ki bi se lahko uporabile pri regulaciji potoka Bobna. h— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 4. marca ob pol 15. v dekliški šoli predavanje o prireditvi domačih vrtov, pridelovanju zelenjave in o zatiranju vrtnega mrčesa. Predavanje je zelo važno za vse gospodinje, posebno pa za delavske, ki so še posebno vabljene. h— Kino Sokol predvaja danes ob 15. ta 20.15 opereto »Kongres pleše«, kulturni film ta najnovejši tednik. Iz Konjic nj— Motnje v radiu so postale v našem trgu v zadnjem času zelo pogoste. Poštna uprava je pozvala imejitelje radio-apara* tov, da ji take motne prijavijo, nakar bo pozvala posebno komisijo da ugotovi mo-titelje, ki bodo seveda nosili stroške komisije in bodo še kaznovani. V interesu napredka radia je pa tudi, da prizadeti opustijo v bodoče vse motnje in si nabavijo zaščitne naprave nj— Ustanovni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže je bil 14 t. m zvečer v občinski posvetovalnici. Udeležba je bila precej pičla m je bilo mučno ugotoviti, da so tvorili :zv7emš' dveh oseb vso ostalo udelerbo iavni nome'čenc:.. ka* kor da bi se to društvo ne tikalo tudi drugih. zlasti naših pridobitnih slojev, ki imajo gotovo interes na prospevanju Ja- dranske itnlt, Sreski iol*ki nadzornik g. Gselman Božidar je imel lep programatr čen govor o namenu in nalogah J S. Preči tana pravila so se soglasno sprejela, kakor so bila tudi odobren« poročila funkci-jonarjev pripravljalnega odbora. Pri volitvah je bil na predlog g dr Mejaka Er-vina izvoljen odbor, ki mu predseduje Gselman Božidar. Iz Ptuja J— Ljudska univerza. Odfcor za splofino naobrazbo obrtniškega ha trgovskega naraščaja priredi 28. t. m. ob 20. v gremljal-nih prostorih predavanje o pregledu pevske in glasbene umetnosti pri Jugoslove-nih. Predaval bo profesor g. Burg. Va/b-ljeni! j— Napad na cesti. Ko se Je te dni vrača' domov okoli 17. tovarniški delavec Vuk Blaž iz Stogovcev, je na cesti v Med-vedcih naletel na kočarskega sina Kojca Franca, ki se mu je pripeljal nasproti s ko" lesom. Kojc je stopil s kolesa in je nastal med njima prepir, med katerim je Kojc porinil Vuka s kolesom v obcestni jarek. Ko se mu je Vuk postavil v bran, ga je Kojc ponovno podrl na tla in ga hotel s čevljarskim kopitom, okovanim z železom, udariti po glavi. Vuk je udarec, z roko sicer prestregel, vendar pa je bil udarec tako močan, da mu je zlomil desnico. Zadevo ima v rokah sodišče. j— Izsleden kokošji tat V okolici NJi-vercev so se pojavili prijatelji perutnine. Tako sta bili ukradeni posestniku Bezjaku Francu na Bregu dve kokoši. Prod meseci pa Je Izginilo te kokošnjaka posestnika Kanclerja Franca v Njivercih kar 35 kokoši, posestniku Valentinu Martinu pa 20. Kokošji tat je obiskal tudi koko&njak železničarja Horvata Franca ▼ Strnišču, kjer pa je bil prepoden in Je železničarjeva žena spoznala tatu v osebi poeesptnlkove-ga sina Frangeža Jožefa iz Slovenje vasi. Orožniki so prijeli fanta, ki je priznal le delno tatvino. Odvedli so ga v ptujske zaporo. Iz Mnrske Sobote ma— Proračun Murske Sobote za leto 1934-35. Pred dnevi je bila proračunska seja. Proračun izkazuje 526.489 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. V kritje proračuna je sklenil občinski odbor pobirati v proračunskem letu od 1. aprila dalje naslednje občinske davščine. 54 odstotno do-klado na vse državne neposredne davke (po predpisu 463.201.67 Din, kar znaša 250.129 Din), občinsko trošarino (od 100 1 vina 150 Din, vinskega moSta 100 Din, piva 100 Din, Itd. od goveda 15 do 26 Din, od svinje 15 Din, od "drobnice po 6 Din, od 100 kg uvoženega mesa 20 Din, skupaj 398.239 Din) ln občinske takse (za sprejem v domovinsko zvezo, ogled zgradb, izstavitev uradnih spisov ln podobno, Skupaj 3000 Dtn; za prekoračenje policijske ure, za predstave, za pse itd. skupno 51.850 Din). Med dohodki so dalje zakupnina zemljišč, lov, najemnina poslopij ta drugo. Iz Prekmurja pm— Zahrbten napad. V Proeenjakovclh so pri posestniku Malačiču ▼ Jutranjih urah našli t hlevu domačega sina v mlaki krvi i razbito lobanjo. Lzprva ao bili domači prepričani, da ga Je ponoči med spanjem brcnil konj. Ko so ga pa natančneje pregledali, so videli'na hrbtni strani v bližini srca več ran, ki so bile prizadete i gnojnimi vilami. Bila Je takoj uvedena preiskava ln orožniki so aretirali osumljeno osebo. Hudo ranjenega so takoj prepeljali t mur-sko-soboško bolnišnico, kjer se je »dravnl-kom posrečilo, da so ga obranili pri življenju. Preiskava je bila spočetka v toliko otežkočena, ker je fant Izgubil dar govora. Za enkrat je fant H vsake življenjske nevarnosti. pm— Prosvetno delo JNS. Srerti odbor JNS v Murski Soboti ai J« nadel nalogo, da bo skrbel za širjenje pro«vete. Duša gibanju sta poslanec g. BanJko ta sreski tajnik šolski upravitelj g. Gabrljelčlč, ki organizira poučna predavanja po našem podeželju ln je pridobil že lep kader predavateljev. Dosedanja predavanja so bila lo-redno lepo obiskana. V Tišini Je prisostvovalo predavanju 146 oseb, v Predanovcih 120, v Pertočah 240, v Martjanclh 148, a v Mačkovcih se ni moglo ugotoviti število obiskovalcev zaradi velikega navala. Te rekordne številke so pač največji ddkaa, kako je agltai sreski odbor zadel n svojo akcijo v živo. Načrt za bodoča predavanja je že sestavljen. Prepričani smo, da se bo naša vsedržavna stranka pridobila r Prek-murju najtrajnejša tla. Prav s svojim prosvetnim delom ker redko kje je narod tako željan pouka kakor prav pri nas. pm— Tepež. Pri Vatovih v Spotoji Bistrici so nedavno imeli svatbo. Kmalu so si bili vinjeni fantje v laseh ln so se začeli pretepati z latami od plota. Tudi noži so se zabliskall. Konec poboju je bil, da Je eden fantov obležal z vbodoim v hrtotu, drugemu pa so razbili ustnice hi potrll zobe. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes ob pol 16. ta 20. velefilm Maurice Chevaliera »Ljubi me nocoj«. Kot dodatek nova šaloigra ta tednik. BRASLOVČE. V Braslovčah bo danee cfo 15. v Sokolskem domu premijera komedije »Matiček se ženi«. Opozarjamo na to predstavo dijakov celjske gimnazije. POLJCANE. V nedeljo se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS, ki ji pripadata tudi doslej samostojni organizaciji Pekel in Studenice. župan g. Anton Medvod je kot predsednik otvoril zborovanje in opravičil g. poslanca, ki se zborovanja ni mogel udeležiti. V daljšem poročilu je sreski tajnik podal pregled politične bilance. Blagajniško in tajniško poročilo Je podal g. Hribernik. Organizacija šteje 186 članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen župan g. Medved za podpredsednika g. Strašek, za tajnika g. Mesarič, za blagajnika g. Zebec ta za odbornike gg. Zeilhofer, Korošec, Vodenik, Pukl. Plev-čak, Gajšek, Knez, Hribernik in Fuks. — V sredo 21. t. m. je bilo tu zborovanje učiteljev slovenjbistriškega društva. Obolelega predsednika je nadomestoval učitelj g. Janžekovič. Med drugim je učiteljstvo razpravljalo o novih učnih načrtih za osnovne šole. Po večurnem posvetovanju glede števila ur in glede izbire snovi k posameznim predmetom so stavljeni razni predlogi — Prvi letošnji sejem za blago In živino bo v Poljčanah v ponedeljek 26 t. m KRANJSKA GORA. Kazenski sodnik g. Karol plajbajs je nastopil da.!jši dopust. Njegove posle bo prevzel sodniški pripravnik Hešič Milivoj iz Celja. — Premeščen je bil v Ljubljano g. inž. Zupančič, predsednik k. o. Jadranske straže, ta vodi zdaj do Jsrii^di odurni* | občnega zJbor& na predBednlške agende podpredsednik g. Zdravko Baum^artner, vodja zemljiške knjige. — Zimsko-sportna sezona počasi pojema ta Se število tujcev dnevno krči, dasi je smuka še vedno zelo ugodna. VRHNIKA V petek, 2. marca ob pol 20. bo na Vrhniki v prostorih osnovne šole redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže. Za nas strokovni naraščaj LJubljana, 24. februarja. Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino, v katerem so včlanjeni vsi elektrotehniški obrtniki ta vse elektrarne, je svoje priznano delovanje morda najbolj reprezentiralo z delom za svoj strokovni naraščaj. Poleg lastne strokovne revije »Elektrotehniškega vestnika«, ki bo, vezan ta dopolnjen, nudil nesporno prvo poljudno pisano slovensko knjigo za obratno osobjs ta za naraščaj, prireja za vajence IV. letnika specijalne elektrotehniške tečaje. Letošnjega tečaja, ki se Je pričel 6. februarja ta se konča 4. marca, se je udeležilo 50 kandidatov iz vseh krajev dravske banovine. Udeleženci ao nameščeni ▼ Obrtniškem domu, kjer se vrši tudi pouk pod vodstvom g. inž. Novaka od Kranjskih deželnih elektrarn. Na tečaju predavajo fie gg. inž. Mattanovich, inž. Bedjanič, inž. Zajec od mestne elektrarne ljubljanske ta A. I. Kuhar. Združenju želimo pri njegovem Izobraževalnem delu največjega uspeha, kajti z vzgojitvijo našega izvršilnega strokovnega osobja bomo najprej dosegli nadomestitev »nenadomestljivih« In največ koristili zamišljenemu načrtu elektrifikacije ta popularizacije elektrike. Vajencem pa kličemo pred izpitom in pred vstopom v samostojna dela, da koristno uporabijo vse znanje v korist njim, stroki ln domovini. Električna žarnica V doba krize ta stiske postanemo porom! na marsikaj, kar smo v dobrih časih dooels predrli. Nizka česna mika danes človeka bolj kot kdaj. Na tem temelli danes tudi makm reklama. Eni opozarjajo na nizko eeuo, dragi na kakovost, tretji celo na oboja..» Tako fe naš poročevalec postal pokoren na e-lektrične žarnice. Eni se sklicuje to na svetovno znamko, drusi na domače blaao in enakovrednost s tujimi. Obrnil se na tukajšnjo podružnico tovarne domačih »Te-ela«-žarnic in vodja podružnice mu Je dal naslednja pojasnila: Industrija žarnic Je sicer siujstratiia ln* dustrija, vendaT pa ne taka, da bi jo mocrsl voditi samo eden. Glede surovin smo navezani prav vsi na Iste vire, osobJto katr se ti5? glavnega eestavmea dela, to Je Teelac priznanega strokovnjaka, ki je deloval ▼ taf industriji dolga leta v Nemčiji ta Aukr^IiL Tovarna žarnic je bila osnovam Ista 1931 T Pančevu ta ss je tekom časa prav tepo raavila. Danes najdete »Tesla«-£arnico ie t zadnja vasi. Kapaciteta pa je tolikSna, da bi mogla kriti tovarna vso potrsbo Jugoslavije, kar je izredne važnosti. — J; tovarna izključno v domačih rokah, m bi imela vso pravico, zahtevati zašSto, kakor jo imajo drug« panoge industrije. Teora pa doslej ni storila, pač pa nadi ta dobavlja kvaliteto* žanrio? po nižji ceni kot so inoasnu&e. Za kakovost žarnic tovarna jaimS v isti m ri kakor svetovne znamke- Kdor ve, kai pravi jamčiti za kvaliteto žarnic, s» bo zavedal. da se mi Jugoeloveni, skromni po kapitalu, gotovo ne bi vrgli v industrijo, k}?r že naprei ne bi vedeli, da v podedra kvaliteti nI treba imeti brige. >Tesla«-žar-nica zdrži kritiko najboljšega strokovnjaka. V zadnjem času se mnogo slašd glade far-nic, kar je hvalevredno. Govori se o slabših žarnicah, ki slabo svetijo ta m/noeo tro-šijo. Zato }e pametno, da jih vsakdo v svojo korist odklanja, dasi so cenejše. Popolnoma se pridružujemo tako pametnim nasvetom. saj le naša slovita >Tesla«-žarnica enakovredna najboljšim svetovnim znamkam in jih v gotovih oz? rib celo nadkriljuie. Omenili bi le zaščito, ki jo uživa vsa domaČa industrija in obrt. To 1» zaščita po obrtnem zakonu, r>o kateri morajo vse jav-r*-» institucije (državne, banovinsike, občinske itd.) daiaiti prednost domačemu blagu, četudi bi bilo lft0'« dražje od tujega. Naša žarnica ja ori najboljši kvaliteti eanojSa že brez te zaščite in bi torei mogli s pravioo pričakova, da ee jo povsod in vedno rrpo-števa. Zal pa ni dovoli upoštetvana, Saprav imajo ravno javne institueije v prvi vrsti nalogo, gledati, da denar na gre v tufino in da Bi podpira domača delavnost — Tudi bi ee ne smelo dogaiati, da se. presoj« kvaliteta domačega blaga iz docela drjge-ga vidika kakor pa tujega. Tovarna »Tjsla«-žarnic Je z doeedamfhnl' uspehi prav zadovoljna W bo 8e narnvdo-vaia. ker je na pravi poti: zadovolhMe namreč kon zu m en ta z dobrim blagom, sebe pa s skromnim zaslužkom. Naš poročevalec se i» za pojasnilo zahvalil. žele? tvrdki naiboljS? uspehe po očrtanih smernicah, ki eo zdrave ta sploSn«*! koristne. ____ Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 8. smer ta brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine ▼ mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 24. februarja Ljubljana 7, 771.4, 0.8, 82, NE1, 0, —, —J Ljubljana 13, 769.2, 9.4, 59, W4, 1, —, —: Maribor 7, 768.6, 0.0, 90, SW4, 0, —, —; Zagreb 7, 769.4, 3.0, 80, Wl, 0,--; Beograd 7, 770.2, 1.0, 90, 0, 3, —, —» Sarajevo 7, 774.1, —6.0. 90, 0, —, —' Skoplje 7, 773.6, 0.0, SO, 0, —. —i Split 7, 771.1, 7.0. 80, NE2, 1, —, —t Kumbor 7, 771.3, 8.0, 70, NE2, 1, —, —- Temperatura: Ljubljana —, 0.5; 10.2, —, Maribor 9.6, 0.0; Zagreb 11.0, 2.0; Beograd 12.0, 0.0; Sarajevo 10.0, —7.0; Skoplje 13.0. —4.0; Split 15.0, 6.0. Solnce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 17.38. BS9 tiospodarstro Bilanca Poštne hranilnice Poštna hranilnica |e sestavila bilanoo u preteklo leto, ii katere aoio fci pred dnevi ob; a vili višino čitrtena dobička. Cirfta dobiček ee je namreč lani znatno dvignil, in si-cer na 51-4 milijona Din nasproti 27.4 milijona Din v k-tu 1932. in 24.0 milij. Din v letu 1931. To znatno povečanji dobička ie v prvi vreti pripisati dejstvu, da land Poštna hranilnica iz kosmatega dobička ni nič porabila za odpis vrednostnih papirjev, dočim je morala predlanskim iz kosmatega dobička izločiti 17.5 milijona Din v ta namen, leta 1931. pa 14.2 milijona Din. Poštna hranilnica je namreč v no^l bilanci izvedla v t jm pogledu radikalno razr čiščenje. V bilanci za 1. 1931 je morala Poštna hranilnica zaradi znatnega padca tečajev državnih papirjev izkazati razliko od 50 milijonov Din; v smislu zakona o bilanci ran iu državnih papirjev je eno petino te izguba, namr^ 10 milijonom Din odpisala iz kosmatega dobička poleg 4.9 milijona Din zaradi zmanjšane vrednosti delnic Narodne banke, ostanek pa i j vnesla v bilanco kot račun tečajne razlike državnih papirjev. V 1. 1932. je nadalje odpisala na državnih papirjih 14.6 mili iona Din, na delnicah Narodne Danke pa 2.8 milijona Din. Navzlic temu se je račun tečajni razlike državnih papirjev po večal (ker so tečaji še boli padli) od 40 nn 4.1 milijonov- V bilanci za preteklo leto pa je Poštna hranilnica vseh teh 41 milijonov na mah odpisala, in sicer iz svojih starih rezerv in nove d »taci i e rezerv, tako da so v bilanci sedaj vmešane rezerve z vsoto 6.4 miliiona Din nasproti 39.5 milijona Din v 1. 1932. S tem je vsa izguba zaradi padca tečajev državnih papirjev likvidirana. V novi bilanci b vrednost državnih papirjev vnešena po onih nizkih tečajih, ki so bili računani po izvedenih odpisih. Ker pa so do konca preteklega leta tečaji državnih papirjev zope! precei narasli. fe bila vsa povečana vrednost lastnih državnih papirjev prenesena v fond za razliko tečajne vrednosti efektov; ta fond se ie zaradi tega povečal od 1.3 na 9.7 miliiona Din. Skupni dohodki Postne hranilnice eo zna- kdi lani 88.9 mtHleoa Din (pred krnskim 82.2, lete 1931. 73.0). Od tah dohodkov odpade na prejete obresti 50.9 milijona Dan (predlanskim 48.4), aa provizije 6.8 (6.8), na pristojbina 8.1 (8.4) in na donos afektov 18.7 (13.1) milijona Din. Režijski izdatki pa ee zadnja leta niso bistveno poveča h. Lani so znašali 16.3 miliiona Din, predlanskim 15.7 milijona Din, leta 1981. pa 17.7 milijona Din. Zaradi znižanja obrestne mere za hranilne vloge eo tudi stroški za obresti (navzlic povečanju vlog) nazadovali od 19.2 na 18.9 milijona Din. Število uslužbence«? aa land al bistveno povečalo, namreč samo od 628 na 028. V centrali fe bilo lani zaposleno 259 jelužbeo-Or«v (predlanskim 255), v podružnici v Zagrebu 142 (140), v Ljubljani 129 (129), v Sarajevu 64 (66) in v Skopi ju 35 (35). V novi bilanci izkazuje Poštna hranilnica znatno povečanje likvidnosti. Gotovina v blagajni in na žiro vnem računu pri Narodni banki je znašala ob koncu leta 414 milifonov Din, to je skoro 24*/o bujib sredstev (čekovnih in hranilnih vlog); v bilanci za t 1932. je znašala gotovina le 190 mil i ionov (l4a/» tuiih sredstev), v bilanci za 1. 1930. 177 mi lijonov (lo1/«0'«) tjiih sredstev) in v bilanci za 1. 1930. 26 milijonov (26e/o tutfh sredstev). Povečanje hranilnih in čekovnih vlog od 13S7 na 1722 milijonov Din Je šlo torej v pretržni večini za izboljšanje likvidnosti zavoda. Račun dolžnikov se fi povišal le od 03^ na 1021 miliionov. Dolžniki po tekočih računih so narasli od 425 milijonov v letu 1931., odnosno 575 milijonov v 1. 1932. na 6-4 miliione v 1. 1933. V teh tekočih računih so upoštevani tudi krediti državnim ustanovam. Poštna hranilnic« le lami da.ln mononolski roravi kredit 150 miliionov Din 7ji odkup leitine tobaka. Precei eo se lani povedali krediti na podlagi državnih bonov, in sicer na 345 miliionov nasproti 258. odnosno 2"6 miliionov v zadnrih dveh letih-T>ombnrdns nosoiila pa so ponovno nazadovala in znašaio sedaf 74 milijonov nasproti 104 odnosno 134 mili Ionom v nre:s-nrih d""eh Iptib Stasije zaposlenosti v dravski bansvšstl Kakor smo ž? pred tedni poročali, je bilo pri Okri/.riem uradu za zavarov. delavcev v Ljubljani v januarju povprečno zavarovanih 70.591 članov, t. j. za 731 več nego v januarju preteklega leta. V primeri s povprečnim eteiiem v decembru ie število članov zaradi sP7(/nskih razlogov nazadovalo, in sic^r za 3014 članov. Najboli ie nazadovalo od decembra na ;anuar število zainosle-nih delavcev v industriji kamenja in zemlje (trrndbeneca materijala). in sicer za 604 ali 26 nadalje pri gradn'ah nad zemljo za 640 ali 57 0/e in v čevljarski industriji za 464 ali 16°'i) Nazadovanj" ie zabeležiti tudi v oblačilni ind istriji za 303 članov, v industriji 7-a pred^ilmvo lesa za 206 članov, pri gradnji cest in vodnih »gradb za 276 članov in v gozd noža g a rsk i industriji za 293 čla-nov. Kontno ie bilo v januarju prvič po dalši dobi nazadovanje zaposle- nosti v tf>k«tilni ir-lnstriji, in sicer za 210 članov, odnosno 1.8n'o. Ce primeriamo s'a.nie v lunuairtu s sta n'em v lanskem januarju, dobimo naslednjo ali ko: ^evT© razlika nasproti Čkinov januarju 1933 gradnla cest fn °o vodnih 7/rradb 1 90*5 638 + 28.2 tekstil, ind- 11 -199 -1- 2081 + 18.1 kamiona ind. 1.608 + 229 + 118 občin, obrati 1.409 + 129 -f 9.2 par>i~na ind. 1.848 + 110 + 6.0 grafična ind. 1.142 + 65 + 5.7 usnjarska ind 1.514 + 69 + 4.0 hišna služinfad 8 367 + 169 + 2-1 žagarrika ind. 5.329 + 105 + 2.0 eradb. mriferiial 9.991 + 38 + 1.7 preHran. ind. 3.61' + 40 + 1.1 gostil niča rs Ivo 2.858 -f 2 + 01 kovinska ir.d. 6.065 _ 104 — 1.7 oblačilna ind. 3.9"3 — 231 — 5.S Čevliirska ind 2.794 _ 331 — 119 trgovina 3 287 — 66° — 20.4 prrd 31ov. le«! 3.110 _ 703 _ 99 fi grad nad zemljo 1.114 — 707 - 63.5 Kakor nam gornja primerjava kaže, fr? bila letos v jan lariu zanosieriosit boljša nego lani pri gradnji cest in vodnih zgradb, v tel^stilni industriji in v kemični indus'riit kjer jp odstotno povečanie prav znatno. Večjo zanosi en ost je nadalje zabeležiti pri občinskih obratih, v papirni in grafični '"ndu-striri. Največje nazadovanje zarM>>!^nosti nasproti lanskemu ianuafmi pa b^lraimo ori eradnjah nad zemljo, pri predelavi lesa. v čevljarski industriji ter v oblačilni industriji. Finassčfsa kontrola Vse finančne direkcije v državi so zbrale in uredile statistične podatke o služb! finančne kontrole v letu 1933. Po teh podatkih je finančna kontrola vršila lansko leto vse posle po določbah zakona o monopolu, zakona o državni trošarini, taksnega zakona, zakona o neposrednih davkih, obrtnega zakona, carinskega zakona in ostalih zakonskih predpisov. Pri finančni kontroli je bilo lani uslužbeno 160 uradnikov in 5000 zvaničnikov. ki so bili razdeljeni na 130 glavnih oddelkov, 5-8 oddelkov in 125 ekspozitur, število nameščencev je v zadnjih letih padlo od 8000 na 5000, to je na minimum, čeprav delo finančnih kontrol od dn'e do dne narašča. Razen svoje redne službe v notranjosti države varujejo in ščitijo finančne kontrole tako v carinskem kakor tudi v političnem pogledu še 5151 km kopnih meja, 511 km na rekah, 160 km meja na jezerih in 4178 kilometrov meja na morski obali. V notranjosti države vrše finančne kontrole stalno nadzorstvo naslednjih podjetij in ustanov: 12 sladkornih tvornic, 51 svobodnih skladišč sdadkona. 48 pivovarn, 51 industrifeklh in kmatijrkih tvornic špirita. 73 žsranjekuh, 23 svobodnih skladišč špirita. 93 raznih podietij. ki d»naturira-'o neobdavčeni Sparit. 25 tvornic kvasa, 355 veleprodatobaka, 6 rafinerij bencina, 25 skladišč bencina. 1155 oseb. ki imaio dovoljenje za uporabo neobdavčenega bencina, 20 tovarn ocet.ne kisline. 4931 prodajalcev denaturiranega Špirita. 66 IP« pro-dataleev ostalih trnSarhrdrih predmetov. 347 prodajalcev petrnlefk 4R5 nrodalalcev igralcih kart in domin^v 5733 prodajalcev taksnih znsmk ln paoiHa 3RO grl orisi*** in kinematoo-rnfov. 11 barov 'n nodnbni>| baviSČ, 25.189 prodajalcev alkoholnih pijač, 8 tvornice vžigalic, 2 tvornic! cigaretnega papirja, 11 skladišč predelanega tobaka, 1411 zakupnikov tobaka, vžigalic in cigaretnega paupirja, 34.320 prodajalcev tobaka, vžigalic in cigaretnega papirja, 383 prodajalcev kresilnikov in vžigalnikov, 435 prodajalcev soli in 106.207 oseb in podjetij, kl so podvržene finančnemu nadzorstvu in kontroli, kar da skupaj 254.081 podjetij, ustanov in oseb. Pri teh podjetjih in osebah je bila izvršena lani 2,225.717 krat kontrola. Po zakonu o državni trošarini Je zaplenila mnogo vtihotapljenega trošarinskega blaga. Po monopolskem zakonu je zaplenila 43.000 kg predelanega tobaka, 112.000 kg nepredel. tobaka, 900.000 knjižic cigaretnega papirja, 71.000 kg soli, 15.000 kg petroleja, 12.928 kg vžigalic, 234.306 kosov kremena, 8830 vžigalnikov ln kresilnikov, 532 nožev za rezanje tobaka. Po raznih zakonih je odkrila prikrajSav na dajatvah državi za 29 milijonov Din. Razen tega je zaplenOa razne valute ▼ višini 485,651 Din. Preferenca za avstrijski les v Franciji Kakor poročajo iz Pariza, je v petek senat odobril francosko-avstrijsko preferenč-no konvencijo, ki je takoj stopila v veljavo. Ta pogodba je francoskim vladnim Krogom delala že precej preglavic. V se-uatu je bila lani že enkrat odklonjena. V kakišni obliki Jo je senat sedaj sprejel, ni točno mano. V prvotnem besedilu pogodbe je bilo določeno, da Francija priznava to preferenco izjemoma le Avstriji ln da jo ne bo priznala drugim državam. Po prvotnem besedilu sporazuma bi preferenca veljala za kontingent od 16.200 vagonov avstrijskega lesa, pri Čemer bl znašalo povračilo carine 500 frankov pri vagonu. Višina preference je v sedaj odobrenem sporazumu ostala nespremenjena, le količina se je baje znižala na 15.000 vagonov. Pre-ferenčni kontingent, ki ga s tem priznava Francija Avstriji, je zelo velik im bo omogočil, da Avstrija podvoji svoj izvoz lesa v Francijo, zakaj lani je znašal ves avstrijski izrvz lesa v Francijo samo 7200 vagonov. Niti v letu 1932. ni izvoz lesa iz Avstrije v Francijo dosegel količine 15.000 vagonov, temveč le 11.650 vagonov. To preferenco daje Francija Avstriji baje kot ekvivalent za preference pri uvozu žita, ki jih je priznala Jugoslaviji, Ruammiji in Madžarski. udeležence dob zavod - Dobave. Gradbeni oddelek državnih iefanie v Ljutojaai aprsjecn* do 27. t m. ponudbe glede dobave razne iekis-ntae; do 2. marca pa glede dobave 260 m bločneea kabla. 100 komadov žicovodnih ko-1 aa, 400 kg bloftnih verig, 4000 komadov spornih vijakov in 20.000 komadov tirnih žeblji e»v. — Kookars je ruglaiea • tntcrrkd CSr» Copičeve, trgovke v Ljubljani, StreliSka 24 (upravnik mase dr. Ivo Lulik. odvetnik ▼ Ljubljani; prvi zbor upnikov 1. marca nb 9., prilavnd rok do 13. aprila, jsotovitv^ni narok 28. aprila) ter o imovini Rudolfa Fr. Kovačriča, trgovca v Lhibliani. Miklošičevi cesta (upravnik mase dr. Stane Lapainei. od vartnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov marca ob 9., prijavni rok do 22. mami. tovitveni narok 7. aprila. mm Poravnalno postopanje Jeuveden.i • vini Ivana Maverja, hotelirja na HI- ' ted >Triglav< (poravnalni upravnik dr. M •-ko Triller, odvetnik v Radovljici; poravnalni narok pri sreske«m pod. v Radovljici 10. marca ob 10-. prijavni rok do 4. marca), nadalje o imovini dolžnici Frančiške Troho-ve. poročene Medv^Iove, trgovke v Ljubljani. Ceeta na Kodf\lievo 21 (poravnalni upravnik dr. Viktor Vovk. odvetnik v Ljjbljani: poravnalni narok 14. marca ob 10., priiavni rok do 9. marca) in končno o imovini Franceta Ankersta. posestnika, gostilničarja in lesnetra trgovca na Brezni 64 (poravnalni upravnik dr. Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici; poravnalni narok pri sreekem sodišču v Radovljici 4- aprila ob 9.. prijavni rok do 29. marca). = V likvidacijo le pre#la Stainovanjsika zadruga uslužbencev državnih žsleznic v Ljubljani. r. z. z o. z. — »Edinost«, vzajemno go-spodanNko društvo v Maribor 1, r. z.* o. z. v likvidaciji sklicuje za četrtek 8. marca ob 9. v Mariboru (gostilna Vilson, Aleksandrova cesta) izredni občni zbor zaradi volitev novih likvidatorjev nri eeritraH v Mariboru in ori podrižnici v Zagrebu = Udeležba naše države na »vetom! razstavi t Chicagn. Svetovna ra Motava v Chica-bro odrezali, bo skušala pri-do /ivegi amh:c;izna reprezentanca »A«, ki je v nedeljo ;zsi';'a v borbi z Ilirijo neodločen rezultat 2 : 2 Primorje : Ljubljana V drugi tekmi nastopi kompletno Hgaško moštvo proti »Ljubljani«, ki jo sestavljajo po večini ilirijanski igrači z nekaterimi oja-čenji. Starec v golu (za Primorje igra Lo- repre- Repovž je prav dober branilec in bo gotovo na mestu. Srednjega krilca igra Marolt od Jadrana, ki je bil v nedeljo najboljši srednji krilec izmed vseh štirih. Ob straneh bo imel So-čana in Bogmeta, torej zanesljiva in preizkušena borca. Napadalni kvintet z Zupančičem Borisom kot vodjo je ves ilirijanski: Ice, Lah, Zupančič. Svetic R.. Pfeifer. in ni dvoma, da bo dal li^aški obrambi dovolj posla. Na koncu mal apel: ni ae treba razburjati in vnemati ob vsaki malenkosti Začetek sezone je in fantje niso v treningu Rajši občudujmo in se divimo onim, ki bodo kaj lepega pokazali! Igrišče Primorja je očiščeno »nega In ledu in bo omogočilo regularen potek igre. Gospodarske vesti = Zavarovan)« valut. Finančni minister je odredil, da bodo od 1. marca t. 1. nadalje veljala vsa izkazila o zavarovanju valute samo me&tc dni od dneva, ko ee izdajo. = Mešanje slajenega vinskega pridelka ■ naravnim vinom. Ker so nastali dvomi, aa ii, odnosno pod katerimi pogoji smemo mešati slajeni vinski letnik, kakršen je mnogo kje najmlajši iz minule jeseni, s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo pojasnilo, ki ga kr. banska uprava dravske banovine s tem razglasom objavlia: V čl. 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu fe naiglašeno, da mešanje raznih vin ali moštov ni prepovedano, razen v primerih, ako katero izmed niih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zategadelj Je mešanje vina od prirodnega mošta z vinom od mošta, ki je bil oslajen po predpisih zakona o vinu. dovoljeno pod pogojem, da taka vinska mešanica po 51. 23. istega pravilnika ne sme imerti bližje označbe >pravo«, »prirodno« vino in temni slično. Kraljevska banska uprava pripominja, da velja navedena razlaga za tuzemski promet vinom in moštom, pri vinskem pridelki za izvoz ps ie treba upoštevati zadevne zakonite določbe, ki so veljajvme v tisti tuji državi, v katero izvažamo. = Avtogenski tečaj v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI bo priredil sredi marca v Ljubljani 12dnevni tečaj za avtogensko varenje za začetnike tn za že izvežbane varile? zaradi izpopolnitve. Pozivamo vse interesente, obrtnike in pomožne delavce, da se nemudoma, nafkasneie pa do 2. marca prijavijo po dopisnici z navedbo imena. pokl'ca in bivališča na naslov Zavod za Pospeševan ie obrti p.ri Zbornici za TOT v T.iuhliani. Učnvna za tečaj bo za mr>t-sfrp 120 Din. za pomožne delavce pa polovica. Onim. ki so revni ali brezposelni, pa tp-i&i redno in uspešno obiskijieio, se bo iičnl-na na posebno prošnjo ali znižala ali pa po- Blagovna tržišča ZI TO. + Chicago, M. febr. Začetni tečaji: PSenica: za maj 87.76, za julij 86, za sept. 87; koruza: za maj 50.626, za julij 52.375, za sept. 55. + Novosadska blagoma bona f34. L m-) Tendenca nespremenjena- Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica Sombor 100 _ 102. erednjebaška in sremska 101 — 103; gornjebaška 102 — 104. baška potiska in slavonska 104 — 106; eor-niebanatska 98 — 100; f ižnobanatska 96 do 98. Oves: baški. sremski. slavonski 52—54 Ječmen: baški in sremski. 64/65 kc 70 - 72: pomladanski. 67/68 kg 78 - 82 — Koruza: baška in srems&a stara 79 dio 81; nova 62 — 64; nova sušena 72 _74; banatska nova sušena 69 do 71. — Moka: baška, banatska >0g« in *>S!8< 177.50 - 197 50 »2« 157 50 - 177 50. >5« 137 50 - 157 50. .6« 107 50 _ 117.50 »7« 75 - 85: ,8« 67 50 - 72 50: srem«kf slavonska >0g< in ,0gg« 172.50 — 187.50 ,2« 152 50 - 167 50. >5« 132 50 _ 147 50. »6« 102 50 - 112 50. >7« 75 _ 85: *8i R7.50 _ 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; banat-«ki 62—64. Fižol: baški uzanfni 124 — 128 v LNO + Vinska kupčija v dravski banovini (24. t m.) Vinsko tržišče še ni v nikakem razmahu in so torej cene Se nestalne. Ta mesec eo kupci pospravili, odnosno potocili vsa vina, nakuoliena že poprej. Kaže pa. da bo kupčija v prihodnjem mesecu boli oživela. česar poslanica bo tudi porast cen. Zdai silijo e svojim blagom le mali vinogradniki, ki n.iino potrebuieio denar za pomladna opravila in ki |im pomladno pretakanie vina dela preglavice zaradi nezadostne posodo, medtem ko se večli pridelovalr-i drže rezervirano. Zato pa vodi veletrgovina še hud boi. kajti nl:hovi mali odiemalci fostilnifar-ii ee krčevito drže nizkih c«n Cene vari raio po kakovosti od 4 do 6 Din za srednia b^la in rdeča v"na Izbrana vina pa pr»se gaio te ceno. Tn in tam se dobe manjše množine nižjega vina tudi izpod 4 Din. Split Concordia, Sparta Hajduk, Prlmor- Spored tekem za državno prvenstvo Tekme se bodo pričele ie 4. marca LTradno glasilo Jugoslovenskega nogometnega saveza »Sportista« objavlja spored letošnjih tekem za državno prvenstvo, ki je naslednji: 4. marca: Bask : Sparta, HaSk : Split 11. marca: BSK : BASK, Concordia : Hašk. 18. marca: Sparta : BSK, Bask : Jugoslavija, Concordia : Split, Primorje : Hašk. 23. marca: BSK : Gradjanski, Sparta : Jugoslavija, Ha5k : Hajduk, Primorje s Concordia. 1. aprila: Bask : Concordia. 2. aprila: Sparta : Concordia. 8. aprila: Gradjanski : Hašk. Split : Hajduk 22. aprila: BSK : Jugoslavija, Concordia : Gradjanski, Split : Hašk, Primorje Hajduk. 29. aprila: Hašk : BSK. Jugoslavija : Gradjanski, Hajduk : Concordia, Primorje Split. 6. maja: Hajduk : Bask. BSK : Conoordia. Hašk : Jugoslavija, Primorje : Gradjanski. 7. ali 10. maja: Split : Bask. 13. maja: BSK : Hajduk, Concordia : Bask Primorje : Jugoslavija, Split : Gradjanski. 17. maja: Bask : Haiduk. 20. maja: BS1K : Split. 24. maja: Jugoslavija : 3. junija: Jugoslavija ; : Primorje. 24. juniia: Jugoslavija je : BSK. Hašk : Bask. 28. junija: Sparta : Hajduk. 29. junija: Gradjanski : Bask. 1. julija: Primorje : Bask, BSK : Sparta, Gradjanski : Primorje. 5. avgusta: Bask : BSK, Gradjanski : Pri-morje, Sparta : Hašk. 12. avgusta: Hajduk : BSK, Gradjanski Sparta, Jugoslavija : Bask. 15. avgusta: Split : BSK, Primorje : Sparta. Hašk : Concordia. 19. avgusta: BSK : Hašk, Gradjanski : Jugoslavija, Sparta : Bask, Split : Primorje. 26. avgusta: Concordia : Sparta 2. septembra: Sparta : Split 6. septembra: Bask : Split 8. septembra: Hajduk : Sparta, Hdk j Primorje. 9. septembra: Split : Sparta, Jugoslavija BSK, Gradjanski : Concordia. 16. septembra: Gradjanski : BSK, Jugoslavija : Sparta, Hajduk : Hašk. 23. septembra: Concordia : Primorje, Sparta : Gradjanski. 30. septembra: Bask : Gradjanski, Conoordia : Hajduk. 7. oktobra: Concordia : BSK, JugoslavlJs : Hašk. Hajduk : Primorje. 14. oktobra: BSK : Primorje, Conoordia : Jugoslavija, Hajduk : Gradjanski. 21. oktobra: Hašk : Gradjanski, Bask : Primorje, Split : Concordia 28. oktobra: Jugoslavija : Primorje, HaSk • Sparta, Hajduk : Split 7. novembra: Split : Jugoslavija. 4. novembra: Hajduk : Jugoslavija, Bask r Hašk, Gradjanski : Split Novi »Sky klub 34« V četrtek se Je vrši! Informativen sestanek članov »Sky kluba 34«. Nekaj posebnega za naše razmere je, da so ae tega sestanka udeležili vsi povabljenci poinošte-viino. Pozornost pa je vzbudilo tudi dejstvo, da se je sestanka udeležil direktor Higienskega zavoda čir. Petrič s celim štabom zdravnikov zavoda. To Je dalo sestanku močan poudarek, in ko so referenti podali svoja poročila, je bilo na mah razvidno, da se ustanavlja kljub, kakršnega pri nas še ni, a ga čas nujno zahteva. *Sky klub 34« ima namen, da goji predvsem smuSke discipline, kl pridejo v naših krajih v poštev, to pa popolnoma po zahtevah fiziologije in higiene, torej v prvi vrsti v korist športnikov samih in ne klubskih barv. »Sky klub 34«, ki bo Imel odličen zdravniški odsek, hoče vzgojiti svoje člane v dobre športnike, v dobre tekmovalce ln če treba tudi v dobre rekorderje, ki pa naj nikakor ne tekmujejo za svoje barve na škodo svojega zdravja. Vsaka starostna doba zahteva določeno športno udejstvovanje, omejeno po oddobjih rasti organizma, nikakor pa ne po potrebi konkurence na tekmah. Ves program »Sky kluba 84« Je razdeljen v tri poglavja: 1. vzgoja mladine, 2. gojitev smuških disciplin, ki so za naše razmere, in to popolnoma sistematično, 3. preskrba raznih zimskosportnih naprav, torej nuditi možnost svojim članom, da se izpopolnjujejo, zlasti pa še širokopotezno propagando zimskega športa v splošnem, za vse sloje in vse ljudi. Po mnenju dir. dr. Petriča ima >Sky klub 34« najlepše izglede za popoln uspeh, ker bo to klub. ki bo gojil šport s pravega zdravstvenega teme-ija, ki bo gojil smučanje kot glavno panogo, vse druge športne discipline pa v podrejeni meri, a vendar obvezno za vse člane, da ostanejo v kondiciji in ne bodo samo sezonski športniki. — Velike važnosti je, da se naSemu športu vobče dajo nove smernice. po katerih je krenil »Rky klub 34«. Bilo bi samo želeti, da tdeia tega kluba pro-nikne v čim širSe športne mase in iih po-vede s sebol k pravemu, smotrenemu športu. kt nai zveže zabavno s k->H«stnlTn ki na* prinese narodu v prvi vr?M zdr^via, potem pa časti in slave. Zato pozdravlja- mo novi »Sky ktub 34« tn mu želimo pred vsem od vsega srca vztrajnosti! V kratkem bo ustanovili občni zbor »Sky kluba 341. Službene obje\-e L.VP Postavi reprezentanc ca dana-nji tekmi sta: ljubljanska reprezentanca: Starec-Franzot, Repovš-Sočan, Marolt, Bogme-lce, Lah, Zupančič, Svetic, Pfeifer, rez. Dubrlet Pišek I, Varšek. Reprezentanca A: Bunc, Brcar, Trček, Poljšak, Drobež, Zavrl, Modrijan, Battelino. Loborec Lrbančič, Jež; rezerve: Vrhove, Pišek k. Zemljak. — Kapetan. Službeno iz OAl>S. Namesto sadrtanih sodnikov gg. Mahkovca. to CLmpermana, ee delegirata za oana&nji tekmi oa igriSču Primorja: ob 14 Henmea : team B as. g. Ramovš, ob 15.45 Primorje : team A aa. g. Pevalek. Predsednik AlpinSlU »mučiir»kl trtoj SPD. SPD v Ljubi janl priredi od 4. do 11. marca osemdnevni alpinski smučarski tečaj ua Krvavcu. Ta kurz Je namenjem onim smučarjem« turistom, ki smučanje za silo že obvladajo, a Jim manjka sigurnost v kretanju na terenu. Namen tečaja Je tzveibati smučsarja v toliko ln v onih likih Jd mu omogočajo sigurno krmarenje tudi na težjem pobočju v alpskem terenu. Pouk bo razdeljen tako. da bo dopoldne Šolsko smučanje, popoldne pa Izleti. Snežne razmere pO v zgodnji pomladi najbolj zanesljive. Celotna oskrba za osebo znaša dnevno 35 Din, prijavnina SO dinarjev. Tečaj bo vodil saveznl smufti učitelj g. Ervin Zupan. Skupni odhod bo v soboto 3. marca od glavnega kolodvora v LJubljani ob 15.44. — Ker je Število tečajnikov omejeno, se priporoča čim prejšnja prijava v pisarni SPD v Ljubljani, Masa-rykova c., palača Grafike, kjer ee dobe tudi točneje informacije. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 15.15 morajo biti r garderobi: Logar, Hasl, Bervar, Zemljak. Jug. BoncelJ, Šinkovec, Slamberger, Pmpo, Erman. Calearl, Pepček. Zemljič Igralec Terček mora biti ob 13.30 na igrišču, nastopi v .eprezentanoi B mesto Calearija. SK Ilirija (lahkoatletooa Sekcija). Dopoldne ob 10.30 bo lz gardarob« na drsališču country tek za seniorje ln Juclarj«. Polnoštevilno tn bočno! TSK Slovan. Tekma proti Marsu odp«,. de, ker ni na razpolago lgriSča. Bun/j, PolSak, Uhan ln Sluga, ki so določeni ra igro v reprezentanci, naj danes najkasneje do 11. dvignejo opremo pri gospodarju ln naj se na Igrišču Primorja pr&vočasr.o Javijo podsavezn^mu kapetanu. SK Mar«. Seja odbora v torek TI. t ra. Gg. Kunej, Ocvirk, Košar, Milovanovtč, Vo-spernik. Gabrijan in Verbič gotovo. ISSK Maribor : SK Železničar Dane«, ▼ nedeljo 25. t m ob 15 30 se odigra na Igrišču SK Železničarja prijateljska tekma med SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Sodil bo g Nemec. SK Svoboda, Mar/bor ; SK Celje. Prijateljska nogometna tekma med obema kluboma se bo pričela danes ob 14.30 na Gla-ziji v Celju. Sodil bo g Ochs Tekma bo gotovo prav zanimiva in napeta. Mariborski akademski sabljaški klub. Cd danes naprej se spremeni delovni razpored, in sicer vežbajo: sabljaška sekcija (oddelek I) v torek in petek od 20. dalje; oddelek II: ponedeljek od 19. in sredo od 18. dalje; gim-nastična sekcija: ponedeljek in četrtek od 18 do 20.; table tenis sekcija: sredo od 20. in soboto od 18. dalje. Vse vežbe se vrše še nadalje v telovadnici dekliške meščansko šole v Cankarjevi ulici (vhod skozi dvorišče iz Razlagove ulice), kjer se sprejemajo tudi nove prijave. Popravek. Porodilo o potek« Obtee^a zbora 2SK Hermesa popravljamo, da Je b!l izvoljen za predsednika nadzornega odbora g. K- Zupanič, šef računovodstva, tn ns Zupančič K današnji tekmi Primorje t komb. tesmi A. (Izjava SK IUrtJe.) V reklamnih objavah za današnjo tekmo Primorje : komb. team A se zadnje dni navaja, da bo to prav za prav srečanje med Ilirijo ln Primorjem. Odbor SK Ilirije obvešča s tem klubovo članstvo ln športno Javnost, da se navaja to brez sporazuma z Ilirijo ln da Ilirija nima nobene ingerence na sestavo kombiniranega teama. Odbor SK Ilirije. Repertoar drama. Začetek ob 20. Nedelja. 25- ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane cene od 5 do 14 Din. — Ob 20.: Gospodična. Izven. Znižana seme od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 26.: Z aorto. OPRRA. Začetek ob 20. NedeHa, 25.: Carmen. Izven. Ponsdelrek. 26 : Zaprto. šentjakobsko gledališče Začeta ob 20.15. Nedelfa. 25.: Radio tenor. Mariborsko gledališče Nedelja. 25. ob 15.: Trnjulčica. OtroSka predstava po najnižiih cenah. (Sedeži po 12. 10. 8. 6. 4 Din; stojišča no 3 in 2 Din.) _ Ob 20.: Vijolica z Montmar-tra- Premiera Gostovanje Erike Dru-zovičeve Tzven. Ponedeljek 26.: Vijolica z Montma.rtra. Gostovanje Erike Dru70vičeve. CELJSKO Gl.FDAUSČE ZaMpU ob 20 Nedelja. 25. ob 16 30: Maksi. Uprizoritev celjskih igralcev. Znižane cene. KraIje§tTo mode Novi modeli brez ovratnikov V zadnjem letu smo ae že nekoliko privadili aa obleke brez ovratnikov, daal so Jih mnogi spočetka odklanjali, češ da so preveč »prazne« Vendar pa je končno zmagala ideja obleke Dre", ovratnika, tn sicer predvsem po zaslugi vodilnih modnih salonov, M so prinesli toliko res lepih modelov te vrste, da so ovrgli yse tozadevne pomisleke. Nedvomno pa učinkuje obleka brez ovratnika izrazito mladostno ln stvarno ln ie zaradi tega odgovarja naši dobi. Se posebno pa se prilega novi spomladanski modi, ki bo mladostno — preprosta. V novi sezoni pa bo Sla moda Se za korak naprej — poleg oblek brez ovratnikov bomo videli tudi plašče ln kostume brez ovratnika. Seveda pa je ravno za takšne modele največje važnosti lepo okrasje, ki mora biti zares učinkovito, da nam povsem nadomesti Izgubo ovratnika. Originalni ln lepi gumbi, nenavaden pas ali pomladno ljubke oblike malih telovnikov se pri takih oblekah mnogo bolj uveljavijo, kakor pri navadnih. Nekaj zanimivih modelov te vrst« nam p-okaže naša slika: Is naSa prva skica združuje ▼ aebi mnogo posebnosti nove mode. Zlasti sta značilna Izrez brez ovratnika ln rahlo zvon-častl kazak, ki je Siljasto ukrojen ln ki bo v tej alt sličnl obliki obvladoval spomladansko modno sliko. Mnogo pozornosti zaslutijo tudi napol dolgi rokavi, ki Jih pod komolci zapenja ozka proga, zvezana v pentljo. Ta proga Je lz svetlega pralnega blaga Iz Istega tvoriva sta tudi velika pentlja pod vratom tn mali klobuček, ki ga krasi Šopek spomladanskih cvetlic (1. skica). Novi spomladanski plašč Ima mnogo slič-5 os ti z elegantno obleko Kroj brez ovratnika mu daje svež in mladosten videz Originalni so podolgovati gumbi ln karirasti pas v obliki Serpe. K takšnemu modelu spada napol Širok klobuk s trakom v kontrastni barvi (2 skica). Važno vlogo bo Igral ▼ novi modi mali kostum, ki ga Izdelamo lz svile ali lahkega volnenega blaga Posebno mikaven Je model z rahlo zvončastim krilom tn malo Jopico v obliki telovnika, ki ima napol dolge rokave ln široko pentljo oh izrezu K taktnemu kostumu nosimo svet'o bluzo, ki se zapenja tesno ob vratu z dvema gumboma (predzadnja skica). Na radnji skici vidimo zanimivo obleko. M nas v marsičem spominja na moderne znale kostume. Sestoji iz dveh delov in je «d vratu pa do kolen zapeta z vrsto lepih gumbov. Z usnjem prevlečeni gumbi se n. pr. izvrstno prilegajo k lepemu spomladanskemu blagu. Seveda je mogoča tudi anaka obleka lz svile z navadnimi gumbi, ki ;ma povsem popoldanski značaj. Krilo je na robu učinkovito nagubano. Život pa je ob pasu tn na prsih opremljen c malimi žepki (4. skica). Seveda modeli brez ovratnikov ne pri-stojajo vsaki dami — vsaka žena se mora sama znajti v tem vrtincu novih moaelov z ovratniki ali brez njih ln pogoditi ono, kar najbolj odgovarja njeni osebnosti, iz-bera je velika in zato težka, & vendar prijetna — kajne? KROJE PO MIRI po najnovejših žurnallh, ki so strankam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg S, poleg univerze. 2025 Krznena boa je tudi spomladi dobrodošla, saj je zlasti spomladi vreme tako nestalno, da nas v samem lahkem kostumu često zebe. Se lani je vsaka dama hrepenela po boi iz lisice, letos pa so manjša krzna nekoliko izpodri- nila lisice, ki so za podnevi res nekoliko preveč razkošna. Zato bomo videli na spo-mladnih kostumih ljubke boe iz majhnih živalic, ki so tako lahke in nežne, da se najlepše prilegajo k lahkim spomladnim kostumom. Od leta 1313 odličen bel Sifon. Dežniki s kljuko učinkujejo kakor spomin na stare čase te so nam prav zaradi tega tako dragi. Vedno znova jih Izpodrinejo nove oblike tn vedno znova Jih prinese moda kot — novost! Letos spomladi bomo zopet videli dežnike a kljukastim ročajem lz vlšnjenega ali bambusovega lesa. Ročaji so okraSeni z nlklja-stim obročem ali dvema kovinskima krog-ljama (skica). Nova svila za dežnike Je diskretno karirasta, tako da pristoja k vsakemu oblačilu. Zdravniška posvetovalnica K. V. R. Ohromelost, ki nastopi zaradi kapi, se sčasoma zboljša, vendaj- je zdravljenje dolgotrajno Id zavisi nekoliko tudi od vztrajnosti in krepke volje bolnika, ki mora stalno poskušati prizadete ude izgl-bati Razen tega je potrebna uiatiaža, elek-triiziranje, kopelji, notranje »e pa prlporo čaio preparati ioda- Ksr ste v bližini Rogaške Slatine, Vam svetujemo, da se po-služite Zandrove dvorane, kjer se naha-lajo vsi pripomočki in aparati, s katermi se zgibajo ohromeli udi. — A. M. 45. Srbeči mozoli, ki se Vam delajo na glavi, niso verjetno v nobeni zvezi z omenjeno krvno boleznijo, ki je, kakor sledi lz opisa, do-voljno zdravljena ln kakor kaže negativni krvni izvid, tudi pozdravljena. Popolno sigurnost bi dala še preiskava hrbtenične tekočine. Glav« si umijte vsaj en- do dvakrat na teden z žvepleno-katranovtm mi lom, nato pa z alkoholom če so lasje preveč suhi, jih potem lahko namažite z orehovim oljem — A. B. Običajno je sicer, da ori prvem združenju nastopi lahko krvavitev, ker se strea hiinenalna kožica, ker pa je ta lahko manjša, odpornejša, ostane v tem slučaju cela. kar se tudi zgodi, če ima gotove oblike. Toraj okolnosit. da pri združenju ni nastopila krvavitev, ne dopušča s 100 °/o gotovostjo nobene?a sklepa niti v eni niti v drugi »meri. — A. B. Anatomski vzrok kratkovidnosti |e ta, da je očesno jabolko v smislu osi vida podaljšano, da fe torij razdalja med rožen i co in mrežnico večja kot pri normalnem očesu. Običajno se dispozicija h kratkovidnosti podeduje, bolezen sama m pa največkrat raz vi ie v šolski dobi ozirom« »a takrat najde že obstoječa kratkovidnost. — L. V. Brazgotina, posebno če ie nastala po Enojni ali pa globoki rani. se bo seveda vedno poznala, četadi ee sama sčasoma nekoliko zbriši, kar lahko Še pospešite t ma eažo. Ce V2s pa brazgotina moti. io lahko skušate odpraviti s plastično operacijo — M. S. Dva in pol meseca niste dobili perila in tudi siovr so obstojali znaki nosečnosti. zdaj pa je nastopila normalna krvavitev. Če eo sedaj izostali tudi druari znaki nosečnosti, potem ie venetno. da ste splavili- Ce bi nastopila močna krvavitev aii na vročina, morate pok!:eati zdravnika, da Vam odstrani ostanke. Možno, čeprav mani verjetno ie. da krvavitev ni bila splav in da ee nosečnost razvija dalje, kar bost* najbolje spoznali po tem da ao ostaii še drugi znaki nosečnosti (bruhanje, spremenjeno razpoloženje napram hrani, sluzasti izcedfk iz dojk). S precejšnjo sigurnostjo ee da dognati nosečnost tudi potom pre iskave krvi. — M. M. Pišete samo. da ima te močan pritisk v glavo, razvidna pa ni niti starost niti so navedene okolnosti. pod katerimi nasitopi prit;sk. Če ste v dobi menjave (med 40 in 50 letom), je pritisk verjetno posledica te dobe. DrugaS* pe ima povečani pritiska lahko ve8 vzrokov ki se pa daio dognati samo potom zdravniške preiVfcave- Radio Hedet}a. 25. februarja. LJUBLJANA 7.30: Premo vanje govedi v leto&njj sezoni (inž. Wenko Beno). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (PustiSek). — 9: V srako predavanje (dr. Opeka). — 9.15: Pr-nos cerkvene glasbe. _ 9.45: Plošče. — 10: 0 pomenu dvojčkov is njihovi socialni manjvrednosti (dr- Skerll). — 10.90: Moški pevski zbor »Svobode< h Hrastnika. — 11.15: Slovenska glasba radio - orkestra. — 12: Cas, plošče. — 16: Izboljšanji zemljišč (ini. Pire). _ 16.30: Ljudska igra tigra skupina ge. Danilove). — 17.30: Citre in harmonika na ploščah — 20: Prenos operete iz gledališča, v odmoru napoved Jasa m poročila. Ponedeljek 26. februarja LJUBLJANA 12.15: Dvor ako ve skladbe na ploAčah. — 12.45: Poročila. — 13. Cas, filmski zvezdniki pojo na ploščah. — 18: Gospodinjska ura: Snaženje madežev (ga. Prašnikar). — 18.30: O verstvih (F. Ter-seglav). — 1$: Reproduclrane uverture. — 19.30: Poročila za Inozemstvo v esperan-tu (prof. Modrijan). — 20: Kabaretni veder. — 22.30; Cas, poročila, plošče. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: PopoMan-rfki koncert. — 20.15: Pevski ln klavirski koncert. — 21.45: Plesna glasba na ploščah — 22.15: Lahka godba orkestra. — PRAGA 18.25: Harmonij. — 19.05: Plošče. — 19.20: Prenos iz Brna. — 20.30: Komorna glasba. — 21: Orkestralen koncert. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.20: Slušna Igra. — 20.30: Koncert na čelo. — 20.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Prenos simfoničnega koncerta lz Poznanja. — 21.30: Lahka glasba. — 22.20: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Koncert na ploščah. — 17.20: Koncert solistov. — 19.15: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos narodne glasbe lz Švice. — 21.50: Najznamenitejše Bachove klavirske ln orgelske skladbe. — 22.30: Lahka glasba. — BERLIN 20.10: Večer lahke glasbe. — 21.35: Neznane Scbumanao-ve skladbe. — 22.20: Mešan glasbeni program. — K OEN'I G S B E RG 20.10: Vedra glasba klasike. — 21.10: Istorije. — 21.35: Pevski koncert. — 23: Plesna muzfka. — MttHLAOKBR 20.10: Večer operne glasbe — 20.50: slušna igra. — 21.30: Alemanske peami. — 22.45: Plošče. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinske sklaiTbe. — 18.30; Plošče. — 19.30: Prenos opere »AMa« lz gledališča. — Ž3.10: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.10: Prenos koncerta « glasbene akademije. 20.10: Simfoničen koncert na ploščah. — 22: Vokalen ln Instrumentalen koncert. Kvalitetni radioaparati! Popravila — Zamenjave Radioval - Ljubljana Dalmatinova ulica IS poleg hotela Štrukelj. — Telefon it. 83-68. Torek 27. februarja LJUBLJANA 11.: Šolska ara: Uskoki — čuvarji našega morja (Piraat). — 12.16: Plošče. — 12.45: Poročila. — 18: Otroški kotiček: Otroci pripovedujejo (P. Delak). 18.30: Cajkovskega sulta »Casse noiaette« na ploščah. — 19: Francoščina. — 19.30: Stara LJubljana (R. Dostal). — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Radio orkester. — 21.15: štirlročno klavir (dr. Svara ta Marjan Llpovšek). — 21.46: Cas. poročila, lahka glasba. — 22.30: Angleške plošče. ZAGREB 12.30; Plošče. — 17: Koncert godalnega tria. — 20: Prenoa orkestralnega in zborovskega koncerta. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Mešan program. — 20.36: Popularni zbori iz Čeških oper. — 21: Prenos koncerta lz Bruzellesa. —■ 22.30: Nadaljevanje koncerta. — BRNO 19.55: Plošče. — 20.10: Prenos iz Prage. — 21.30: Koncert Moravskega kvarteta. — 22.30: Plošče. VARŠAVA 20.02: Operetni večer. — 22.30: Plesna muzika — DUNAJ 12: Koncert na ploščah — 17.05: Koncertna ura. — 19.30: Opera »Marta«. — 22.20: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.10: Pa-ganinijev violinski koncert St. 1 na ploščah. — 20.30: Slušna igra. — 21.1«; Lahka godba orkestra. — 22.20: Plesna muzika. — KONIGSBERG 21: Godba na pihala. — 22.30: Koncert orkestra. — 23: Nočni koncert z Gdanskega. — MCHL.ACKER 20.10: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 21.20: Schubertove pesmi. — 22.45: Plošče. — 24: Angleška glasba. — 24.: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.40: Lahka glasba. — 21.20: Ciganska kapela. — 22.15: Plošče 23.20: Jazz. — RIM 17.10: Komorni kvintet. — 20.45: Violinski koncert — 2120: Komedija — Janko hač: Horror vacui Strah pred praznoto se pravi to po naše. Tako so rekli stari naravoslovci pojavu, ko hiti voda v sesalki kvišku, da napolni prostor namestu zraka. Pa so ai mislile takratne učene glave, da je vzrok temu pojavu strah tekočin ored praznoto. Stoletja neumornega raziskovanja so dognala, da ie zračni tlak tisti strah, ki žene in drži vodo v sesalki. Beseda o strahu je pa ostala do današnjega dne. Čast naravoslovnim dognanjem, vendar horror vacui ni bil zgolj prazen zvok. Dokazov za to svojo trditev sicer nimam za vodo pač pa se dogodi Časih v človeškem življenju, da se nenadno pojavi horror vacui in se zdi, da ni bajka temveč gola resničnost. Oni dan so se naglo odprla vrata moje sobe. Brez trkania in pozdrava je plani! notri prijatelj Goliat. Kar sesedel se ;le na stol. Sredi zime se mu je orosilr čelo, kakoi v kresni pripeki, oči so mu izstopile iz jamic, zasinela ustna so izgubila zadnio kapljo krvi. Sprva sem se resnično ustrašil, ko sem se pa zavedel iz prvega strahu, sem skočil k njemu: »Za božio voljo. Goliat. kaj pa ti je?« Se je sedel dve. tri minute in zrl v prazno, potem pa me je »repo pogledal in dvignil desnico: »Pred tremi minutami sem znorel.« Zasmejal bi se mu nemara, če bi ne bil legel tud: name mraz, ki je dihal lz prijatelja. Zaman sem iskal primerne besede: »Znorel... pomisli!... Neumnoet, zakaj ... pred tremi minutami ?« »Pred tremi minutami!« je odgovoril /otlo prijatelj z jeklenim poudarkom, ki ni puščal ugovora Mraz me je spreletel po hrbtu pri misli, da je Goliat res znorel. Svojega lastnega strahu sem se ustrašil pri misli, da bi on opazil moj strah. Ni me gledal, temveč je nekaj mencal po levi strani 3vojega svveaterja. Menda je občutil moj pogled, dvignil je oči in me gledal v silni zadregi. »Ni ga in ga ni...!« Položil sem mu levico na potno čelo. z desnico sem pa zgrabil njegovo trepetajočo roko. ki je iskala nekaj na swea-terju kakor umirajoči iščejo neke nevidne reči po prazni odeji. »Kaj si pa izgubil?« sem ga sočutno vprašal. »Denarja nisi mogel, zlate ure rudi ne, pameti pa ne boš iskal po trebuhu.« sem se hotel prisiljeno ponorče-vati. Jezno je zamahnil Goliat z obema rokama: »Kaj denar! Levi sweaterjev žep «em izgubil Prijel me je za ramena in me stresel. »Janez, povej mi, za božjo voljo, če se ia žep izgubiti.« Nasmejal sem se mu prav od srca »Kako da bi se ne dal izgubiti. Na last- ne oči sem videl, ko je žepar izločil neki žrtvi žep z denarnico vred tako spretno, kakor popravi spreten rezec merjaščka. Srdito je zamahnil z glavo prijatelj: »Ne, ne, ne! Saj nisem takorekoč izgubil žepa, meni je žep naravnost izginil.« »Izginil?« sem se resnično začudil. »Saj to je vendar nemogoče!« »Vidiš, to je prav tisto,« je živahno povzel Goliat. »Poslušaj! 2ena mi je spletla za zimo tale topli sweater z dvema žepoma ob strani s patentno zadrgo V levem sem nosil nožek in pilico za nohte, v desnem kadilne potrebščine. Pa ti grem danes po ulici in opazim, da si nisem nohtov otrebil. Sežem po pilico v žep...« » Pa je ni bilo. Si jo pač —«, sem mu padel v besedo. »Kaj še! 2epa ni bik), ne patentne zadrge in seveda tudi ne pilice in ne nož-ka. Z eno besedo kakor da vsega teg& sploh nikoli ni bilo na mojem sweatru Pomencam si oči, potipam še enkrat: kakor da aikoli ni bilo levega žepa' Postalo mi je vroče in mrzlo hkrati, ozrl sen. se okrog. Tedajci so pa ugasnile vse misli v moji glavi: hon-or vacui. absoluten horror vacui! Nato pa sem se zavedel: Zblaznel sem. Morda pa levega žepa =tploh nikoli ni bilo in sem si ga jaz samr utvarjal in sem bil tako že dalj časa blazen.« »Dobro se spominjam, da si imel žepa na obeh straneh«, sem mu pritrdil, ker sem se res dobro spominjal »Se včeraj si mi posodil nožek, ki si ga potegnil prav iz levega žepa.« Sunil je z desnico proti meni: »Sam dobro vem, da je bil ie sinoči levi žep na svojem mestu in bi moral biti seveda tudi danes. Morda tudi je in ga samo zame ni,« je spet lezel vame prijatelj. »Saj ga ree ni!« sem vzkliknil, ko sem od blizu pogledal njegov swaater. »Ha-ha —« se je zakrohotal Goliat. »Dva blaznika! — 2ep je bil in je, samo za naju ga ni. Haha!« Pa sem ga potegnil s naglo kretnjo proti oknu in natačneje pregledal levo plat seweatra. »Sem si mislil!« sem se udaril po čelu in prasnil vsmeh. Goliat se je prijel za glavo in zakričal: »Tudi on! Živel horror vacui!« »Ne nori s svojim horrorjem!« sem se razsrdil. »Poglej saj je vendar swea-ter počez 9veže zakrpan!« Goliat je pogledal šiv, pomislil, mi stisnil roko: »Bomo videli!« Nato je odvihral iz sobe. že čez pol ure se je vrnil, ves vesel z butiljko pod pazduho. »Janez, nalij čaši! Pereat horror va--mi!« Ko sva izpraznila čaši. mi je prijatelj povedal, da je njegova žena prejšnji večer za sebe nuino potrebovala patentno zadrgo. Ponoči, ko je on sna! je operirala niegov sweater. Seveda se ji ni niti sanjalo, da bo imel« ta nedolžna operacija tako usodne posledice. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu tn vetru kti^^t tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo [N OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah te drogerijah po 10 Din. A Urefnfe dr. Milan Vidma« V nedeljo 4. marca bomo v Ljubljani videli semifinalno tekmo Zagreb—Ljubljana. Agilnemu predsedniku ljubljanskega Šahovskega kluba se je torej vendarle posrečila^ da spravi Izbrano moštvo v odločilni boj. Ni Se popolnoma gotovo, da bo ta tekma dobila nenavadno resno obliko. G. prof. dr. K as al pa je trdno odločen pokazati, da ljubljanski klub lahko mobilizira tudi težko artilerijo. Zanimanje za spopad a Za« grebom je po vsej pravici veliko. • Flohr ie nI prtiel v Jugoslavijo. Po te* formacijah, ki Jih Imam, savez njegove prijave sploh nI dobil. Ce pa se jc prijava izgubila, nI naSa krivda, da ga nismo sprejeli z odprtimi rokami. NI dvoma, da ga bomo z veseljem pozdravili na »vojih tleh. • LJenlngrad molči. Skoda bi bilo, če u m nameravani pripravljalni mojstrski turnir ne vršil. V nevarnosti bi bil potem tudi veliki turnir, ki ga je Moskva obetala aa prihodnji september. Ozdravljajočl Aabov-ski svet ima pa»i že obilo dobre volje« pa ie premalo moči. Tudi o velikem dvoboju: Aljehln—Bogoljubov, ki bi se moral začeti v marcu, ie nt novic. Seveda jih pričakujemo nestrpno. Saj smo zadovoljni, če vsaj nekaj ure« pride. Ce bi pa ruskih turnirjev ne bilo, bi bilo razočaranje preveliko. • Is enega Izmed aadnjft angleških turnirjev prinašam nad vse zanimivo partijo. Ne mislim pri tem na igro samo. Igralca sta Ji vtisnila svoj poseben pečat. Zato bo. ram govoriti o obeh. Sultan Kahn, ki je vodil črno armado, je znan velemojster. Zadnje čase smo malo Culi o njem Pa ne po njegovi knvdl. Velikih šahovskih prireditev ni. Tudi dike drugih velemojstrov ao obledele. Sultan Kahn pa je vedno bil izredno sani mi v. Njegova igra Je čudovita amee samonikle strategije ln svojevrstne taktika. Prav nič nI obrušena ln izšolana Taka j« tudi v partiji, ki jo danes prinašam. Anglež Crosa, ki je vodil belo armado, je malo znan, zato pa je Igralec, ki ga nihče ne pozabi, če ga je videl pri Šahovnici. Mož Je namreč slep. Zanj Je angleška Šahovska zveza ukinila pravilo, da mora Igrati s figuro, ki ae Je Je dotaknil. Crosa premišljuje tako, da mrzlično otipava vse figure na Šahovnici, lastne in sovražne. 3 prsti pregleduje pozicijo. Na« redili bo mu poseben šah. V vsakem kvadratu Je luknjica in figure imajo spodaj čepe, ki Jih zatika, da vse čvrsto stoji. Leta 1925. sem Croeaa opazoval na božičnem turnirju v Hastingsu. Dobro igra. Z vso vnemo igra Kaj pa ta nesrečnež g prsti vse vidi in kaj si vse brez oči Izmišljuje, vam bo najbolje pokazala naslednja partija Belit Ctom Sulta« Khan 1. Sgl—« ... Tako je pokojni lt«tl etvarjal rro)o partije. s.... t dr—as S. dl—<14 ...» Crosa ae vrača v damte gambit. 2. cT—c6 Nikar ne mislite, da koče Indijec Igrati slovansko obrambo. On ima vedno svoj« obrambe. S. tt—©4 4. e2—e8 .... Slepi mojster pričakuje normalno igro. Sicer bi Igral 4. Sbl—cS, kar daje belemu svobodnejše roke. 4..........»bs—bce v lesenem zaboju. Ob tem času primanjkuje starim krokodilom hrane in se spravijo tudi sami nad jajca in mladič*, ki jih un;či-jo v velikem številu A vendar se reši mogoče še večje število mladičev, tako da v naslednji deževni dob' m vedeti posebnega nazadovanja v krokoddsk-h vrstah Posebno veselje pa imajo pastirji nad moritvijo starih živali, ki se z rastočo suho dobo končno zarijejo v blato da bi jo prespali. V tem stanju ne predstavljajo nobene nevarnosti več in ne morejo ubegniti svoji usodi. Pastirji se oborožijo s težk:mi železnimi drogi, stičeio za spečim' živalmi in kjerkoli kakšno dobe. j; z veliko naslado raztreščijo lobanio Računajo, da nade na ta način vsako leto več nego 6000 starih krokodilov Ta doba moritve je nravi paznik, ki se ga udeležijo kakor smo že rekli, tudi lastnk: otoka s številnimi gosti. Velikanske jate jastrebov se naselijo za ta čas na otoku in se motijo s trunli ubitih kuščarjev Tako skrbi narava sama za to, da trunla ne utegneio do'go razpadati in povzročiti kakšne bolezni. Toda uspehi pokola med krokoddi n;so bogve kako veliki Čim nastop 7n"va deževni čas. prilezejo nevarnt in požrešne živali. ki so ušle montvi. od vsepovsod na dan in se s svoie stran' maščujejo nad človekom m njegovim imetjem. »Videti ste slabi« ali »Barva vam je zdrava«, to so reki, ki jih slišimo vsak dan iz ust ljudi, reki, ki zvenijo samo kot površne uvodne banalnosti k drugačnim pogovorom. Lajik, ki nima nobene medicinske izkušnje. izbira takšne izraze po svojem zelo osebnem občutku, ki vplivajo nanj razne vnanje okoliščine, kakor drža človeka, o katerem je govor, razsvetljava itd. Lajik bo tedaj neredko popolnoma napačno presojal stanje sočloveka. Samo zdravnik, ki ima veliko prakso, bo lahko po vnanjem videzu z večjo sigurnostjo ocenil zdravstveno stanje nekega človeka. Zdravnik pozna tudi vse bolje vzroke, ki dajejo človeškemu obrazu različno barvo. Popolnoma krivo je naziranje, da kažejo rdeča lica zdravega človeka, bleda pa bolnega. Strokovnjak dobro ve, da so primeri zelo težkih bolnikov, n. pr jetičnikov na pljučih v nekem določenem stadiju, ki kažejo na videz zdrava, rožnata lica. Po drugi strani so drugače zdravi, morda le nekaj preobčutljivi'ljudje, ki kaj hitro spremenijo barvo svojega obraza, od rožnate v bledo, iz blede spet v rožnato itd., ne da bi imelo to najmanjše zveze z njihovim zdravstvenim stanjem. Takšne spremembe temeljijo pač rade tudi na povsem psihičnih momentih, jezi, veselju, prese- ~~Z O RA V O D A proti sivim lasem! Ife tjarr«.,. trnntt TT*Č» rtrim !s«euren i® trsjMi. Cam« •teklmiicl bres poSt-aio« Din 96.—. fak. muk. ZORA VODA L OREL Zagreb, Radlčeva (Duga) ulica štev. 82. Poiij«« po pvnvtfu, ki *> MM o« Sity*Tt n»sl«T» Mehika proti tujim delavcem Mehiški notranji minister je todal stroge predpise, ki zabranjujejo priselitev v Mehiko inozemskim delavcem. V bodoče se bodo smeli na mehiškem ozemlju naseljevati samo trgovci, a tudi ti samo proti posebnemu jamstvu, da bodo morali investirati v podjetje najmanj 20.000 pezov. Od ukrepov v zaščito domačega dela je vlada iz v zeia samo učenjake, turiste m strokovnjake. Perujski gvano Perujski gvano, ki ni nič drugega nego ptičji odpadki, je kakor znano, zelo čislano gnojilo. Pred kakšnimi desetimi leti so ga pridobili letno do 25.000 ton, kar je bilo premalo za vso svetovno potrebo. Sčasoma pa se je prebivalstvo otokov, kjer nastajajo zaradi ogromnih množin ptic večino nove plasti gvana, naučilo pripraviti ptice s primernimi ukrepi do pospešenega produciranja gvana, tako da so n. pr. lansko leto pridobili več nego 90.000 ton. Večji del tega pridelka, namreč 70.000 ton, je porabil Peru sam, ostalo pa so izvozili po vsem svetu. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupi jen ju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kmet — prijatelj živali v madžarskem Olfbldu je umrl pred kratkim kmet, ki je ostavil originalno oporoko. Določil je, da mu mora slediti v grob vsa njegova obsežna knjižnica, in sicer na vozu ki ga bo vleklo šest njegovih belih volov. Roge naj jim okrasijo s črnimi trakovi. Sorodniki in prijatelji se tudi lahko udeležijo pogreba, toda pod pogojem, da se bodo peljali s kmečkimi vozovi, ki jih bodo vlekli beli voli. Rcgove teh je okrasiti s cvetlicami Krsti naj sledi voz s cigansko kapelo, ki nai igra turobne melodije Za vozovi sorodnikov pa naj se pelie druga k?pela ki bo igrala same poskočne. Čudak je v svoji oporoki določil nadalje večjo vsoto, ki nai se porabi za to. da bo imela njeerva živina mimo in udobno starost, ko postane za delo na polju nesposobna. Zaklati je na noben način ne smejo. nečenju Hd in nimajo nobenega opravka s organskimi vzroki, najmanj pa > kakšno boleznijo. Tudi na športnikih, ki so nedvomno zdrav tip, opazujemo po težkih bojih določeno bledoto obraza, kar pa je povsem normalen pojav. Nastal« je le tako, da so se žile v velikem telesnem naporu izredno stisnile, tako da kri ne more preplaviti kože in ji dati normalno barvo. Na podlagi bledega ali rožnatega obra/a je mogoče sklepati z neko sigurnostjo na zdravje kvečjemu pri otrocih in zelo mladih ljudeh, a še tu zmote niso izključene. Med navadno bledoto in tako zvanira »zdravim licem« je pa cela vrsta raznih barvnih odtenkov, po katerih more vešč človek precej zanesljivo sklepati na razna organsko bolna stanja pri sočloveku. Pri ljudeh, ki trpijo za dolgotrajnimi, iz-suševajočimi boleznimi, kakršne so tuberkuloza, malarija, rak, naletimo n. pr. pre" često na neko posebno rjavkasto barvo obraza. Pri ljudeh, ki trpijo na jetrih, je ta barva nekoliko temnejša z rumenkastimi odtenki. Izrazito rumene obraze dobimo predvsem pri bolnikih na žolču. Pri teh se tudi očesna belina pobarva očitno rumeno. Modrikaste ustnice in obraze kažejo na bolemi srca in dihal, posebno izrazito modrikasto barvo imajo takšni ljudje v akutnih primerih — pomislimo na primer na astmatike in podobne bolnike med napadi dušenja. Sploh so »nenaravne« barve obreza vsej pri belokožcihs še najsigurnejSi vnanji znak raznih bolezni, a tudi tu je treba bolezen ugotoviti še po drugih znakih in metodah, preden je možna definitivna sodba. Razni načini prehrane in podobne vnanje okoliščine dado človeku namreč tudi lahko ne naravno barvo, pri tem je pa lahko zdrav kakor riba v vodi. Tudi nekatera zdravile imajo to lastnost, da človeku prebarvajo obraz na nenavaden način. 18 Q 72 on pod »Takoj«. <700-1 Prvovrstna danska frizerka tovefbaoa vseh v *rok» ^».jaj-^čih d-el. dobi »lut-Vo » Marboru, Stalna al. I, Salon Zakrajšek V po-Hm pridejo r« ea-mo d«v V^l m »oidne moči. 4545-1 Natakarica ___» vanjitte«. 10—80 jol «tar* k <>l« > vješ:« * pnalast. poitea« I mar!ji t» koj« preoaetl »<- m»:-r«®l>o. anaš-tH> io prijazno, ia boljše obitelji, se išče k ž letnemu otroku. Mora mati šivata io likati. Pismene ponudbe oa 'jglasnj oddelek »Jutra« pod »Pošten««. 6S42-H Prodajalka ieti službo t L,ublj«ol t trgovini i mešanim bla gom, delikatesi a'i s.ašči-čarn' Ponudbe na og.ean: •ddt.ek »Jutra« pod »Pri kupljiva«. 4561-2 Prodajalka n . , f _ x f. mešanega blaga, vseslran- BriVSkl pOtnOcnlK ako d^Oro verzirana, prid- Skladlščnik enKi kavcijo, dobi »tAlbo »!u4bo. Ponudbe tia oglas, oddelek »Juitra« pod »Žaeluiek«. 4596-1 Zavarovalnica takoj ve« akvM-t*r}«r vi področje Dravske br-no-vtee. Oferti pod >Ak-' na oglasni od- deteit »Jutra«. 6802-1 Dva tkalska mojstra »rejm« takoj t/ovarna M't« R*t'ča ie «'novi r NiAn. Re*n; reflektanti t •veSlrtBO prakso. pošteni •jo trna!. na-l pošljejo pi- #m»n«- ponudbe i navedho pil«',« fn prepisi »prič«*al dosereejega detavan5« na gernji nas an«. popoln o-i.i »»nifto dobi na-an.a»iMj;e. Ponudbe pod »Indn^-r!^ pp-i!a« n« n-j'!. »Jutra«. Mesarski pomočnik naprekaje^ale«, klo-te «eka? lahko nastop* elrrlho imt 1 ITI. Iftil, r ofWn>-m oddelka »Jutra«. 4786-1 Pekovski pomočnik k1! tK»odi ta dobo 6 me-a*«eT 5000 D:-n. dobi etal-E0 lelo T Inb-i pekairnl. Pofliidbe na p"d-už Jutra ▼ Celju pod »StalBn de'o«. 4705-1 Mlajša kuharica perfektma. ki opravlja rodi druga dela ta tna dobro likati m Sivatf ter je im-1-na ne-mAiine. le t dobami »priSevall. dobi takoj tre-e^o poleg ♦obaric.e. i Stl-rin oaebaai v Celja. Jfa-rtlorr pri podrofcniol »Jufa« ▼ Cel K 4666-1 Brivskega poslovodlo poštenja ta reMc^a. i obrtno pravioo io jOOf) Dia goto«vliie !Wem ta ta.k>j. Plač« 900 Dim ta napitnina Sprejmem tudi pomočnika. »Fmuko«, Maribor, Mi tuska ulica 8. 4695-1 Kleparja In vodovodnega Instalaterja a avejo konceaijo. \iinm.. Ponudbe na o-gla«. oddelek »Jutra« pod »-£ief«.r« VezlIJa n Aoa dela na arrfl«, dobi delo nt dom Naelov pove oglaeol oddelek »Jutra«. 4760-1 Notar. »ubstJtnta sprejme !w?«t Kramer r Brež:<-ih. 4681-1 Fotografskega pomočnika (co) MJreJiiieiu > oskrbo v hiSi. Ponudb»- na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvep me»ta«. 470s-! Mlad trgovski pomočnik (ca) s 10.000 D;ti kavcije v gotovini. dobi takoj me«to. PonudW na ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »Lt-pa bodo&no»t«. 4062-1 dober dela ve«, perfekten otfidulor in buibi itracer. dobi etalmo mi#to. Stan, hrana iti pranje perila prosto. Nastop 7. HI. t. 1. Po-nud-be « »liko io plačiln-mri p<>goji na Kiraly J«ip, moški in d ame-ki frizer, Murska Sobota. 6835-1 Pomočnico dobro Izurjeno v francoskem delu «p-ejme modni atelie Fsni Jager. Rnsljeva cesta, nova hiž«. 6820-1 Hotel »Bellevne« t Ljubljani — oprejm« t »'uibo. kuharico p'«<5;;oe- ?-a ta j^lon-olo, aamo per-»krtie mofi Direktne ponudbe • aiprlftovali 1» sliko do 1. marca. 6671-1 na in poitena, t 1'/» letno prakeo, ie-li kjerkoli r.a-me?£e«ije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Marljiva prodajalka«. 4793-2 Kuharico sprejmem k trem ljudem na deželo. ki opravlja tudi vsa hlSna dela. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trezna«. 6924-1 Bo1J?e dekle vrnjeno samostojne dobre kuhe, pospravljanja m t), telo Jiftfo, pridtio. , hkro. ubogljivo iu tdravo, j ep'e!jnpm v skalno do.bro j slntbo k 5 o«ebam. — Po-' trudbe « spričevali ta sl'ko na og'a«ni oddelek Jutra v L:tib,;ani ped »Kuharica — Celje«. 6861-1 Prodajalko « kavcijo sprejmem t trafiko. Naslov t og'eemem oddelku »Jutra«. 6804-1 Korespon den ta (i njo) o .cik^jLl.lli i.nauj-111 ita.ijansoine in francoščine iščemo za takojšen nastop. Prednost Imajo že lzvežbaul v lesni stroki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Korespondent takoj«. 6895-1 Mlada šivilja :5?e eluibe k otrokom aH P'Tmoi go-af»odinj'i. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod Iifro »Pr'd na«. 4591-2 Povjerljlva gospod Jlo a koja Je ted bila kod d:e ee. t.ra«1 ne 18 m,'e«ef,nnm dječaku T"5ne podatke m e v i m tistima «1a-H na ad-eeu- fvk« Poljak. Osi-jek I., PreredoviiSevo Jeta liite br. 5. 4504-1 Ljuba jferkovič: (ilustriral V. »lazi) V tem obupnem položaju, vso 6bjokano ln ialostno, jo je našel star pes, ki mu Je bll0 ims šarlk. Ker je bil star In Izkušen mornar In je bil srečno preživel že nekatero nezgodo, Je najbolje razumel gorje male LIH, kf mu je vse natanko razpove-dals, kako je bilo. Pazljive jo je poslušal In kadil svojo piplce. 10. Sarlk Je bil mehkega srca In se Je kar razjokal od sočutja. Oba sta bridko jokala. Sarlk je nežno poljubljal malo LIH, jI brisal solze z obraza In jo tolažil: »Nič ne •krbl. ko Imaš lolik0 Čokolade s seboj. Ta ti bo zadostovala de Amerike, jaz bom pa gledal, da ti najdem dobro prijateljico«. Kuharico srednJUi ici, ,,ametno ln snažno, z daljšimi spričevali ter mlajše anažno dekle, vajeno vsega hišnega dela ter nekoliko šivanja sprej mem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6887-1 Pošten in lahek zaslužek dobijo gu»t>«u»cne. Ponudbe na o*:i. oddelek »Jutra« pod »Brlhuia«. 6838-1 Kontoristlnja z rHSletno prak«o imoina knjigovodstva sf-ojcp eja in vseh pisarniških del IMe arime-no taposeoje — Po nudbe os oglasu« »ddelek »Jutra« pod mačko »Knn 'oristlnja«. 4647 2 Boljša gospodična vajeo* vpega gospodinjstva, robnih del ter šivanja, iW« mesto k dobri obitelji k otrokom evenit. bi Sla tad1 v kako tdra-viliSfe »li kaj sliioe^a. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Zelo marljiva«. 4765-2 Mlad prikrojevalec dunajski, Ceh. e prvovrstnim krojem, ižče sluiSo v konfekciji ta gosipode event. tudi ta mero. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 47,19-2 Služkinja H *na samostojno kuha"ti tef voditi gospnd;nstvo. išče mesta k dobri krW«n-ski družini, najraje v Ma riborn. Marija Gorše Samostanska ulica 54. Kam-n'k. 4743-2 Prodajalka mešane stroke, rajona vseh hipnih del. ki tna budi kuhati. službe ta takoj. Ponudbe prosi na podni?-nieo »J itra« Jesenice pod Šifro »Kjerkoli«. 4779-2 Postrežnica meeto proti majbsl plači. Ponudbe na t>g:e*ni oddelek »Jutra« pod iifro »Uma«. 6823-2 Mesto hišnika iiče aakrtiski jiar bren otrok (klijiučaraičar). Ponudbe na oglasci oddelek »Jutra« pod »Sredi Ljubljane«. 68j--2 Služkinja po4teoa in pripravna, iVe službo. Jo^ipina Roškar, Krka pri Sv&tti. Prodajalka iiiKČejiu v meša.ni vsestransko d~bro verzira-na, stara il let, teli kamorkoli preinemitd mefcto. — C&nj. ponudbe na podružnico »Juitra« v Ce.ju pod mačko »Marljiva in po-šte-oa«. 4667-2 Zastopstvo ln aalogo »piejiiicjn aa LJubljano ln okolico. — Zmožen kavc.le. Ponudbe pod: »Dobro vpeljan v specerljski stroki« na ogl. odd. »Jutra«. «951-2 Vrtnarski pomočnik lz.e^oaa »oeli . viuuaj-sko stroko spadajočlli del, Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Sposoben«. 6998-2 Natakarica mlada in simpatična, želi a prvim premenitl mesto. Naslov v oglas., odd. »Jutra«. 6976-2 ; Pekovski pomočnik ! zdrav ta močan. ■ e službo. Naslov: Lado Praprn-t-nik, Sv. Petra cesto 29 7009-2 Brivski pomočnik m'nd, dober bubiStueer, zmožen tudi nekol!ko on-dulirait;a. išče s'alno slnž-t>o. Ponudbe na na^'ov J. S., trafika LovSin, K^fev-je. 6S13-2 -ELEKTRONSKI SUPER AUT0MAT TIPA 543 Zahtevajte predvajanje in prospekte od: O « REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. TEL. 31-90 Valovi 100-1000 m. at> tomatlčna regulacija fa> din ga. NesllSno Iskanj« postaj potom senčnatega Indikatorja Elektrodlna-mlčnl zvočnik. Skala ■ Imeni postaj, 7 wattna končna pentoda. Najmo-demejde elektronke I Ponavljalne ure ta t«ko4o »n-ov k mate matike, hstk«. kemije m nemščine uudu po tmero. ceni rakušen profee.i>i V skupinah icateD popust. — Naulov. L^ublja-o«. Sv Pe tr* cesta 27/1. 2982-4 Prodajalko mešan t suuii, vajeno obenem gostilniških poslov a kavcijo, sprej mem. — Ponudbe pod »Prijazna« na oglasni odd »J-'tra«. 6960-1 Sobarico sprejme... 26 u^ 30 letno dekle, ki razume nemško tn je služIla kot sobarica v dobri privatni hiši ali hotelu. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sobarica«. 7002-1 KIno-opera terja treznega. veščega svetlo-ivočmo aparature le po možnosti električarja. po-trfbujem-o. — Ponudbe na ogla e. oddelek »Jutra« pod »Kinooperater — nujno«. 6065-1 Fotograf. pomočnika (co) dotrega retnSerja sprejmem takoj. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Ju-t.ra« pod značko »Dober pomočrvk«. 6995-1 Gospodična veerezp:att>o [>»pisn« *k«ia »tranih fe ka »Pertekt*. Bi->gr«a. >reMnae 557 3841-4 šafarja i« fcme+sko p"eestrvo, ta-teligpntmega. poltene®« la delavneg« fanta, staree« fie pod 86 let, «ipre:mem. Prednost imajo IjmMitelji konj. Naslov pri podruiitai-oi »Ju-tra« t Celju. 7024-1 Gostiln, kuharica dobi takoj službo v Zagrebu. Polzve se Mala čolnarska 3. 7034-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din Učenka • Štirimi razredi meSčac-ske šole ta t maio maturo. pridna, poltena te dobra računarka. iSče mesta v trgovtai s h'an-0 in sta novaniem v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4758-44 Brivskega vaienca sprejme salon PoTane Kopitarjeva olica 1. 6812-44 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali da-lanje naslova 3Dln NaJ-man.ls znesek 12 Din Gospodična vajena samosvoj gospodinjstva. tfobra šivilja. Išče službe gospodinje pri samostojnem starejšem gospod'i — vdovcu. Nastop lahico ta kot Ponudbe n ogl. odd. »Jutra« pod »Gorenjka«. 6901-2 Mlad gospod 1 man iem italijanščine — ;5če tudi proti manjSi p1« čl službo sluge aH elično. Na «igurno me«to položi ?500 Din karci;e. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Dobra moč 26«. 4613-2 500 Din dobi takoj kdor mi preskrbi »hlibo šivCe. za kar «em i točena. Imam dobra spričevala Grem tudi kot Šivilja t pletarno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4528-2 Mesto hišnika kjerkoli iSče po-očen mizar b-ez otrok. Naslov v oglasnem oddelka »Jut-a« 4499-2 Soosobsn miner 19če službo. Pripravljen je prevzeti tud! kamnolom. — Ponndbe na pod m f Jihtra v Trbovljah pod »Miner«. 4592-2 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sta se ali kaj sl'Jiiega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod S;f-o j »Priden ta pošten«. 4674-2 500 Din sluga-efektrlk dam M posredovanje »tal. ne slifžbe. Trgovsko verzi-ran in vešč nemSčine Dopise na osiasni oddelek »Jutm« pod šifro »Zanes-Ijiv« moč«. 4697-2 Nemško konverzacljo in pouk nudi izobražena gospa po Dta 10.— na uro. Poljanska cest* 13/U. levo. 4531-4 Šoferska šola I. Gaberščlk ■ WvSl bomisar ta Šoferske izipits, Ljubljana, Siomiko -.-o u^*'« štev. 6 — gw«ža . Stuipic*. 60.3-4 Otroški vozički oa^inodvruc-jii te« uajce-ueji. pri M. TomSič, Sv Petra oetta 52. 3596-6 Lepega mecesna u rrmt-ijo« 4 m ali stepriie rs-t-h dimenzij >>d 1.5 m iolžiue ta naprej po tel ji — .mam na za i ogi. Ponudbe t>a i>gia«ni •Hide*. »Jutra« pod »Me o««»en«. 4202-6 >C!to« tehtnico I Valilna jajca skor« novo, po ugodoi oa- j Srsik O.Tpin^ftoo koioAl aa- ni proda K. Scheiior, po*ta proda.j r Ljubljani, TvrAe-CnnoSnjico. 46-4-6 va 8. 66C6-« Blagajna registrlrka skoraj ihiva. telo poce-ni naprodaj. Vprašati na: Dr. Žitnik, Aleksandrova 16. Ljubljana. 4634- Dekle 1 pridno, poitemo. vajeno dobre miščanske kuhe. zm otno eamostotaega gospodinjstva. išče «'uŠbo pri bn!:Ši ob'tel.il. NasW v oe'ss. oddelku »Jutra«. 68:6-5 i Dekle vajeno hipnih del, ISče «ta k druižlmi z otroci. Naslov v oglasnem odd- ku »Jutra«. 6815-2 Natakarica resna, poštena ta priknp-Ijiva pri gostih, želi takoj me,»to v boljšem hotelu ali restavraciji. Cenjene ponudbe oa podružnico Jutra v Mariboru pod »Pošt»-na . in zanesljiva«. 4756-2 Izprašan kurjač vojaščine pro« — itučen ključavničar, išče službo k parnemu stro!n. Naslov v oglsenem oddelku Jut-a 6878-2 Eeseda 1 Dtn. davek 2Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. w Potnika ia dobro idoč predme* ;ščem proti visok- proviii-! j; ia dravsko banovino — ! Ponudbe tla naslov: Latar j 111. poštno ležeče - Ptuj. 4616-5 Iščem pouk na havajsko gltaro Ponudbe na podru4. Jutra v Trbovljah pod »Hava:«. 6969-4 Nemščino Instrulra ! u-adnlca. N'zck honorar. Nae!ov r oglasnem od de kil »Ju-tra«. C964-4 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rudniške vozičke (Kiippw»ge-n) rabljene ku puje Crnakaolin d. d. — Ljubljana. Tavčarjeva iS 4658 7 Zastopnika ------npretaie trgovska h;Sa ta Mesarski pomočnik r^ž0 jedilnih oij - « L:ubl ano. Mar bor. Va až-din in Medmarje Prednost imajo lastopniki. ki redno posečaio stranke na pod roč.iu banovine in ki že ; zn^topa;o kako rvrdko jedilne stroke. Ponudbe z re-ferenram: pohoti na Po-Wic;tas. Za«reb. Ilica 9 — pod br. 36.651. 4614-5 Zastavijalne listke kupim. Nasior t oglasnem oddelku »Jutra«. 6813-7 Grobnico blizu g'a vu ega vhoda pri Sv Kr ž-u kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Juira pod »Grobnica«. 68Č4-7 m vojaščine prost. va.'en vsega. tudi kmečkih del. nastopi takoj službo. Naslov v oglasnem odde'ku Jutra 4708-2 Služkinja ki »na kuhat; ta opravljati vsa gospod ta'ska dela. išče mesto. Naslov v oddelku »Jut-ra«. 4740-2 Aoreter-mojster izvežban. posebno Itvrsten v volni, pol volni, bombažu in «nr!1i. ISče stažb«. — Pomidb« na podu« Jutra v Mariboru pi>d »3000« 4792-2 Ekonom aliso-lven' km»t!:ske šo'e. • ?Sletno aktivno s'užbo k M osk-bn^k 4S let star v»sh pun-og km<"t'1 ctva. ISče pr!Tn»mo s'n*b" Nns'ov pri podrtij. ».Tnt-a« v Mariborn. 7026-2 Dekle zdravo ta pošten-o. Išče tri!-no muli t restaviarijl alf bol'«! postiM. N«»'ov ▼ oglas, oddolkn »,Tn*-a«. 6851-2 Potnik špecerijske stroke, ki po-tn;e z avtomobilom, prevzame Se za®toiistvo p-otl ' proviz;ji. Hg'edne tvdke 1 naj po?i>io ponudbe na o-r'as. odd"lek »Jutra« t»«d »Upeljan«. 6839-5 v«'era Vubp ta h!*nfh del. be Ponndbe n> oddelek »Jutra« pod -MM da«. 6014-2 Zastoonlke iščemo ta proda io ko'es. Več «e polzve pri tvrdki A Rorec d z o. t. Ltab-Ijana. Tvrševa me ta Pouk Beseda lDln. davek 2 Din za Šifro aH dajanje &a slova 5 Din. Na'manjšl Trncoit '7 r»>«dov proda K. Hrsch, Selnica ob Dravi. 4777-6 Omaro za led 1.42x1.85x1, go»tiinško tržno mito. klopi ob zidu, i kozarce za pvvo, prodam; ' zamenjam 4 cevni radio ! aparat t tainreieno anodo in vdelanim zvočnikom na baterije za majhen motor, dobro ohranjen. najrajši ; Sac.h«. Nekaj ev. d&pla-i čam. Naslov t ogiaMiem oddelku »Jutra«. 4783-6 Prodam iiladilnu uuuio, pore. emall 85 krav 50 krat 140, primerna za gospodinjstvo, gostilno, mesarijo. Se da auapiirau 4a eiektr. hiajenje. Plinski štedilnik, veli-ki. pore. emall ln krom, dve peci. avetuKe za predsobo, uodnik, kopalnico, ku-ainjo 90, 110 do 300. Zavese od 12u da kuoo. .asirane omare od 190 do 3U00, kreaeuce, preproge od 250 do 1300 25 in 35 m! velour picpro-ga po 400. Berndorl jedilni pribor 126 kom. 5000, hrastova jedilnica 14 kom. 26.000, orehova spalnica 8 kom. 1S.000. Damska spalnica 11 kom. 36.000. 6like, umetnine od 60. - Vetrina 4500, knjige od 5 Din. za večje količine popust. — Razne kuhin. posode, oprema itd. po najnižjih cenah. Ogled dnevno med 4. ln 6. uro popoldne. M. S. Goru-pova 4/1.. levo. 6940-6 Voigtlander Bergheil 9 X 12. Heliar focus 1:3.5 naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ingemem« __462S-6 70 lončkov kaktej kraeen sortimeot. ter aekaj parov plemenitih vrst golobov ugodno prodam. NaslOT r og'asnem oddelku »Jutra« ali telefon 3189. 3543-6 Aparat-bufet popoln. • 45 komadi popolnoma v redu ee naha-jajočimi aparati, ki so bili ine-alirom ▼ avtomatskem bu.fetu Kasim na Teraai.ah naprodaj. Vprašati ▼ restavraciji Kasina, Beograd, Terazije. 4556-6 Nov motor , na petrolej, 5 Ka. za 9600 Dta proda SkrbimSek, Haj-ditsa — Ptuj. 4696-6 Perje za postelje čohono. očiftčeno, kg po j 32 Din nudi dok let >« zaloga A. Ekart, Rače. 4757-« Egipčansko orožje staro, prod« R o t h. Maribor, Gosposka ud i ca St. 26 4701-6 Na Javni dražbi ugodno naprodaj: ramo orodie ia predmeti U mcdl za pasat-sko in arebrarsko obrt, dne 26. februarja 1934, ob 16. url, Ljubljana, Sv. Petra e. 25. Plinska peč, telefonski aparati ln drugo, dne 3. marca 1934, ob 15. uri, Glince C.vm/3, p. Vič pri Ljubljani. 6862-6 črno prst samo za vrtove prodam. Polzve se pri Albert Speletlč, Emonska cesta 25. 6845-6 Lelco dobro ohran.uno, »elo poceni prodam. Naslov v ogl. odd »Jutrs««. 6994-6 Lep pisalni pult ia trdega ee«. ta velika množina makutarur. papirja zelo poceai naprodaj. Sapira, Tyržova cesta 36. 6839-6 Otroški voziček globok, malo rabljem, naprodaj v Ra®potmi uliei 10 6885-6 Otroške vozičke in kolesa t uprte poceni — todi aa obroke pri S. Rebolj & drug, Vo4njakova ulica 4. 84-4 3 omare svetle, perz ;ska oreproga, obešalnik, J'm ni ca itd. po nizki ceni napiodaj oa Poljanski cesti 13/11. levo. — Ogledati samo dopoldne. 6962-« Perzijsko preprogo prodam. Og.edati m«d 1. in 4. uro. Naslov v 'jg.a«. oddelku »Jutra«. 7006-6 Perzijsko preprogo in moderno jediJnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7028-6 Starinska avba in skrinja naprodaj. Ifaelov pove po-drutaioa »Jutra« v Celju. 4749-6 Otroški voziček dobro oh.-aoj-ea, aaprodaj. Sturm, Mencingerjeva ui ca St. 21 — Kolezija. 4729-« Plinsko peč novo, moderno, ugodno proda Manufaktura Rekord, Aleksandrova c. 8. 6903-6 ! Motorno kolo I • prikoi«lco, tn*aiie Hariar ! Davidson aii B. g. A. kuf«i lehni&ui razdelek pri «rei-j kem načeitrtni v Novem i mesvu. V ceni }* vpošteva-ti '^blčajne odtegljaje Zft 1 dri&vne na^ve. Ponudb« kolkovane « 5 Din, z navedbo točnih podatkov vo-zia je vpoilati aa navedeni tehnični razdelek, najkasneje do 4. marca t. i, 4627-.0 Avto labek. Stiirieedeien, odprt, do.bro ohranjen, naprodaj v Rožni do-ltai, oeeta IV/23. 4639--.0 Napisne firm. plošče lz piocev.ne ia p^at ..a prodam. Vprašati pri Manufaktura Rekord, — Aleksandrova c. 3. 6902-6 Zajčji hlev moderen, z 10 Kletkami, poceni proda Ivan Rozina. Zelena Jama, Val. Vodnikova 25. «914-6 Hranilne knjižice ta prepise prvovrstnih toka j&n'i'h denarnih zavodov Jemljemo do preklica zopet v račun. A & E. Ska-berae, Ljabljaaa. 47:8-6 Otroški voziček modem, malo tabljen, po nizki ceni naprodaj v Orainovi ulici št. 3. visoko pritličja. 6920-6 Avto-limuzino s 2 vrati, pripravno ra po-ltovornega. prodam Na-s'ov pove oglastil odde-lek »Jutra«. 4544-10 Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesev 17 Din. Ženski pialni trenčkot popolnoma no v, ^ rimsko podlogo po zelo nizki ceni naprodaj. Pripraven zlasti za šport (avto, motorno kolo ln tako dalje). Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6909-13 Moško obleko ia lep povrSoik ugodao prodam tia Poljanski cesti 9t. 13/n, lwo. 0996-13 4 motorna kolesa po izredno ucodni ceni naprodaj. Ponudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifr» »Motoma«. ' 4700-10 Kupim avto dvo- ali štirredežen. teiak iizp>d 10f>0 kfe Ponudbe i natančno navedbo tipe. 'eit-nice in cene na podružnico • »Jut.ra« v Celju pod šifro ' »Aut-o«. 47.54-10 Avto »Opel« limuzino, zelo dobre ohranjen, prevožen IC tisoč km. prodam. Cena ugodna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugoden nakup«. 8912-10 Petsedež. limuzino prvovrsten amerisk. fa brikat. Izredno dobro ohranjen, ugod. prodam Informacije daje Inž. TOnnies. LJubljana, — Dt-ofakova 3, ^elefon 2762. 6981-10 Beseda lDln. davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Um. Prage hrastev«. bukove io borove, v raznih dtmemaijak kopajo Joe. Osolin, Laško 468S-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Na'manjšl enesek 17 Din. Starejšega gospoda boljšega, po možnosti boljše eituiunega upokojenca vzamem v dosmrtno oskrbo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Karitas«. 4606-14 Otroški voziček z'ato Schafhsnsen uro dve zlati verži-ci. bril jan'en prstan nov ied:,n; pribor poeen! prod« m N«s'ov v •>g!aenem oddelku »Jutra«. 6fM0-6 2 otroška vozička moderna, poceni naprodaj v Koleriji, Riharj«r« ulic-n št. 2. 7037-a A v bo k narodni noši. zavdjačk« in rute prodam. Beethovnov« ulica 9/U. 6834-« Akvarij t eksotičnim- ribami, ter etojalo proda R. Mudlack, Saturnu«, Moste. 681 u Foto Rodenstock 3X4 Trinar 4J6 Compur 300/100 sekunde, prodam Ponudbe na ovlas odd»Isk »Jutra« pod »Din 550«. 6846-6 Delikatesna oprava steklen' pijJti mtf>e što-kerli Borkelova tsht»l'«l 'td nap-odaj Ponndbe na osr'a«. ndde'ek ».Tn'r»« iv>d »Delikatesna ocrava«. 0854-« Dva relenčka namem v oskrbo. Na«Sor v oglasnem oddelkn Jutra 6930-14 U* Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poltovorni avto 3/4 t., malo rabljen kakor nov. octidno proda Kovač t Tržiču. 4650-10 Lokomobilo dobro ohranjeno. • kurilno ploskvo 40 mJ na -greva-nje in pogon kupimo Ponudb« s točnim opeom in ceno M oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »T«kij inja gotovina«. 4724-10 Chrvsler - Plvmouth limuzina, 4 cilindrsk« model 1931 28.000 Di-n. Renault mali. S sedežen 'OO0 Dta ugodno proda Lovše. Beethovnova 14. Telofoo 27-28- 4765-10 Arlel OWV. 500 j prav v doh-»m »tanin oro-dam rsd' ■dtutovan'*. — ^ Dav»k n. Številk« ta llefo 1934. NaMov v ogas. ' oddelku »Jutra«. 0377-10 Deske smrekove, lepe, sube kxt- pimo. — Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 6S39-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na-siova 5 Din Naimanjšl enesek 17 Din. Moško kolo tnamke »Ipag«. skoro novo, ugodno prodam. Ogleda s.- lahko od 1.—3. T Slomškovi 15, Kode^ev*. 4795-11 Gumi kolesa za enovprežno kočijo, kopi Lovro Bohinc, izvošček. Brezje. 4597-11 Moško kolo dobro ohranjeno za S50 Dta prod« Tušek. Jurčkova pot kt. 55 — ob Ižanski eesti. 6853-11 Blclkelj e pomožnim motorje* DKV prodam Naslov pove og'aeni oddelek Jutra. 6936-11 Kolo kupim Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ko o«. 6975-11 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Nf< 'manjši znesek 1. Din. Pohištvo lz trdega vezanega mehkega lesa v najnovejši obliki vam nudi najceneje Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani. Vegova td. 8. «953-12 Jedilnica forebOTiiUj »Laronejnik«, dobro ohrca^eoa, ugodno naprodaj. Naeiov t og.aa. oddelku »J uitra« pod »Dober kup«. 4794-12 Pozor I — Pohištvo! Zaradi Telite zaloge smo ponovno znižali ce ne pohištvu. — šperane orehove spalnice, češnje ve spalnice šperane spalnic« 2300 omare 400 postelje 200 kuh. oprav« 800 kredence 425 Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke ln hranilne knjižice. Se priporoča mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18, Miklošičeva 6. Telefon 2780 6838-1S Več spalnic Jedilnico ln več novodobnega kuhinjskega pohištva ueodno proda mizarstvo Tomšič Franc Zg. Kašelj, p. D. M. v Polju. 6926-12, Beseda IDin. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hotel, restavracijo, ka.ti.roo ali b»i;Ao gostilno, dobro uvedeno, t večjem mestu vzame t najem pre-roolen gostilničar. Ponudbe a« podr. »Jutra« t Mariboru pod »Restavrater«. 46C17-17 Ureditev dolgov poravnave, konkurzne zadeve, u{peuj*v«, v-odeiA-o, reviaije in »ta-Ioo nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, i-adf-.av-u pro;aeunuv i-ii kai kulacij, nabavo kredltev, ureditev in likvidacijo kmečkih doigov, vse trgovsko-obran* informacije i-n druge neurejene poslovne zadeve poverit« zaupno koncesij-omrani komerejain: p:sarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor in zapriseči-ni k a. i-g-ov o-isk i st r okovn je k — Ljubljana,, Gledališka u ka št. 7/1. «970-16 Kupim knjižice Krediaie banke in Hrvaške štedionice. Plačam takoj. Ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod šifro »Orad«. 7042-IG Hranilne knjižice Kmetsike posojil, v Lrub-ijani, prodam proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kompenzacija«. 7035-16 Trgovino ■ »eftanlm blagom. obstoječo le nad 60 let, na prometnem kraju ob glavni ceatii. brei zaloge oddam v najem. Ns»lov v oglasnem oddelku »Juitra«. 4679-17 Prometno gostilno t Ljubljani ali bližnji oko !l«i vzamem v najem. Kot petletni najeronk mane ljubljanske gostilne, želim soremembo. — Ponudbe ns oddelek »Jutra« pod mačko »Poročen pa r«. 41715-17 Vložno knjižico Mestne hranilnice Celje ugodno prodam proti gotovini. Ponudbe pod »Savinja« na ogl. oddelek »Jutra« Maribor. 7030-U Do 300.000 Din posojila iščem v knjiž cab Zadružne go sp"da-ske banke Jamstvo solidno. odplačilo mesečno z tbrestnr — Ponudb- n« •ia«l"V, k pove ai*n id-leiek »Jutra«. 4732 16 Gostilno in mesarijo d* najprometnejši točki trga r D-avski dolini, nekaj poeta j od Maribora, odd« m ▼ najm. ozir. na račun. Pogoji ugod-ni. eks:stenca »asi ^u^ana. Strokovno n-a-ob-aženi fe naj osebno og'asijo prt 'astnikn. Naslov pove o^aini oddelek •Jutra«. 4686-17 Gostilno najraje t okolici L'uh!.ja-Ee vratne t na'em zakonski par brez otr^k. — Ponudbe n« og'asni oddelek »Jutra« pod »Zmoten 88«. 4685-17 Fotograf, atelje « vnem potrebnim orodjem oddam v najem na prometnem kraju, kjer n daleč naokoli nobene konkurence. — Pojasnila da:e Franc L a z n i k. trgovec, Pol pri Hrastniku. 4620-17 Gostilno s kuhinjo a-H riti »toč v-zam-em na ra-Jun. Po'nž:m nekaj kavči j«. — Obenem pa nddam mesarsko obrt TVvn-"dbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Pnd:e-r-na« 4736 17 Gostilno va Strelivu pod Ro?n!koe r. 6337-17 Stavbo primemo za mašimo indn-stri:«. oddam v najem na KarlovSki e peti 5tev. 1. ©956-17 ]WHn na kamne ▼ ljubljanski okolici odda ▼ najem Tome, Mnr«vSe. 4713-17 Gostilno t LJublian. odčam v nalem proti kavciji al! odkupu Inventarja. Tudi sprelmeir družabnika frol s kapitalom za vpella^o vinske trgovine Obzirne ponudbe ns cl. odd. ■»Jutra« pod »Dobra bodočnost«. PR91-17 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali da1an(e na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V restavraciji Frankopanskl dvor Šiška. vsako nedeljo domača zabava s plesnm; dobra vin« in jed'la na izbi-o: brez vstopnin«. — Vabljeni. 4790-18 Vsi k Lasanu v Šiško M dobro vime« in pečene ribe. Priporoča ee Lasnn Ivan. 6S63-18 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali da'anie na slova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Najkulantnejša posojila dajemo na vse vloge veie-bank, vrednostne papirje vojno Škodo, državn-e bo ne. Bairove posojila in na kurannno Olago Naloge iz province prim;>t.no izv-šu Jemo. — Pučka Stediona Zagreb Meduli^eva br 3! Telefon 9" 03 Miš zast"p nik za Iravski- bamiv no je Rudolf Zore. Ljuhliana. Gledališka i! i ca š>t. 12. na katerega w> ob'nite. 62 16 Vloge bank kupujemo in pro-lajamo najkulanfcneje. Naročile iz province 'zvrSu.jrmo najza-nealjiveje. Za ^d^rovor pri Iožite rnamko ia 3 Drn. Poslovni zavod d. d.. Za greb. Praika u'ica 6/n. 74-16 Posojilo pc» 180.000 Din v fcnjifi«! Ljudske posojilnice v Celju ali v gotovini ižče državni uradnik proti vikrn jiiibi na prvem me,?tu lepega posestva. Odplače-vatre po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Zanesljivo«. 4751-16 50.000 Din tudi lahko več. naloži pod najboljšo sigurnostjo ose-j ba. ki bi obenem oprav-I Ijala lahko službo v prvo-; vrstr.em in dob~o ter stol-j no zaposlenem industrijskem pod:et*u. Do^dse na i oglasni oddelek »Jutra« ; Maribor pod mačko »Pro- I met 1934«. 4755-16 j -------- j Družabnika (-co) i za kolodvorsko r-es-avra-! cijo išč«m za-adi boi©7>ni. event. bi prodal ve« r»b-at.. Informacije daje M'lan Velebit, Zagreb, Zrinjevac 1, kavam« »Eldorado,. 4783-1« | Vegetar. ustanova i (brezmesna gostilna, trgo-i vina, v®gi>jeva'.išče') Mari-i bor, sprejema sotrudtuke j (-ice). Ponudbe pod »Novi j poklici« na »Marstan« Ma-! ribor. Slovenska 22 (znamke priložiti). 4776-16 Mlad trgovec i išč« v svrho povečanja trgovine dnižabnico s 15.000 do 20.000 Din go-tovine. — Poznej&a ženitev ni izklju-i čena. Samo resne ponudbe , e sliko ca oglasni oddelek j »Jutra« pod značko »Go-; tov ima 20.000«. 4655-16 Vzamem posojilo ! v hrani!nih knjiikal) Ljudske posojilnice v Celju do zneska 25.000 D'n. profii s:giimr vknjižbi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjiu pod šifro »Jamstvo« 4750-16 Interesente z gotovino od 1000—100.000 Din. za usM.novitev novodobnega. rent a bi! nese denarnega zavoda, iščemo. — Javite naslov in višino ra.z-položljive gotovine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odloč«iemu uspeh«. 4716-1« Večje vloge Kmečke po*, in manjSa Mestne hranilnfce ljub'ja.n-ske. se kupi: o proti takojšnji gotovini. Ponudile z najnižjo ceno pod šifro »Denar«. 6826-16 Družabnika (co) Iščem s -v^iaci samski gosp^a zaradi razširjenja vinske trgovine v LjuDijani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mlad trgovec«. 6892-16 Družabnika s sou~.___i^jt___ -ii nekaj Kiiprta.a lo^em za trgovino s kurivom. — Ponudbe pod »Kurivo« na ogl. odd. »Jutra«. 6922-16 Vložno knjižico KmeiiKe puoOjimice v .bjub.janl, z vlogo do 40.000 Din po ugodni ceni kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd. »Jutra« pod »Takoj 40.000«. 6923-16 Hranilne knjižice in prepise prvo-..t, min tukajšnjih denarnih za vodov Jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. 6SG7-16 Krojača prvovrstnega '« male kose to 2 prvorstna za litrska de!«, sprejme »Elite«. Prešernov« 7. 6919-16 Šiviljo iščem koi. cružabnlco. zmožno samostojno vodit! aamsko krojaštvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »šivilja«. 6977-16 Dober obrtnik prosi proti garanciji za velikonočne praznike 2500 Din posojila. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Vrnem 200 več«. 6982-16 Iščem posojilo Od iUU.VAA> liU i—.UOO dinarjev, delno lahko tudi v hran. knjižicah dobrih zavodov. Plačam dobre obreetl tn nudim prvovrstno garancijo. — Posojevalec bi dobil event. tudi nameščenje. Ponudbe nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod: »Dobra naložba 999 6949-16 Vlogo Mestne hiii... nlce ljubljanske, 20.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Novac«. 6992-16 Enonadstropno vik) v »eam prodam. Vttmem tudi knjilic« ljubljanskih zavodov. Naator T og.aa. odd. »J atra«. lj.5-20 15.000 Din potrebujem IA nekaj m»'secev — proti obrest"m po di^ovom. garanciji in menici. Ponudbe na og'a=ni oddelek »Jutra« Iščem posojilo 30.000 do 50.000 Din proti dobrim obrestim in prvovrstni garanciji za dob" šestih mesecev. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra t pod »Točnost 34«. 6948-16 25.000 Din posojila iščem na neobremenjeno davka prosto hišo proti mesenemu odplačilu. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod 25.000 Din«. 6980-16 Hranilne knjižice Ljubljanske mestne hranilnice in Kmetske posojilnice sprejmemo kot gotovino do 1. marca. Pe*! montiramo tudi pomete. — Tovarna Lutz peči, LJu*!'ana VII. 6961-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Primerni prostori za veletrgovino manufaktur« ali ilifcnega oddam v najemi t bližini gavne pošte. Oferti pod »Manufaktura engros« na oglasni oddelek »Jutra«. 6803-19 Stanovanja prodamo t »oi«»t»tni proti plačiiu v gotovini. Stavbna zadruga, Ljubljana, postni predal 307. 77-20 Enonadstropno hišo novo, na prometnem kraju, pripravno za obrtnika ali ž-upnika, blizu oerkve in kolodvora, prodam proti gotovini ia knjižici Ljmdske posojilnice v Celju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Savinjska dolina« 4752-20 Ugodna prilika! Štiristanovanj. hiša nova. s cementno ograjo in zasajenim vrtom, zelo ugodno naprodaj; pol gotovina. pol knjižice Kmečke ali Ljudske posojilnice. Le resni reflektanti pod »Celovška 3324« na ogas. oddelek »Jutra«. 4770-20 Šeststanovanj. hišo z trgovino in mesari;o ter vrtom predam. Ponudbe pod »Resen kuipec« na upravo »Jutra« Maribor. 4778-20 Lep lokal primeren za trgovino s špe-cerijo in delikateso, radi družinskih razmer takoj oddam v večjem industrijskim trgu. kjer je glavarstvo in sod niNaslov nri podružnici »Jutra« v Trbovljah. 4741-19 Zaradi vojaščine oddam takoj trgovino mešanega blaga zanesljivi proda ja»ki. Potrebno 10.000 do 15.000 Din kavcije. — Poznejša ženitev ni izk!:u čena. TakojšSnje ponndbe s s':ko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. 46T«6-19 Dvostanovanj. hišo novozidan-o. ugodno prodam. Studenoi pri Mariboru, Bo-lfenkova ulica 14. 4775-90 Hiša z gostilno gostilniški vrt, mesarijo ter prikijiučmimi jproslori za večj? poljj'.;* podam pri glavni c.esti, S minut* od mesta. Nas ov v ogl. oddelku »Jutra«. 479.-20 W Brežicah nora družinska h'Sa naprodaj. Ponudbe na Publi-oitas. Zagreb, Ilica 9 pod br. 36.676. 4739-20 Na Bledu IragriK nuijitoo ril*, ob ali v bliliai josera. — Ponudbe oa ogiaaoi od-««. 6929-20 Pisarno prazno ali opremljeno, z uporabo p:sainega stroja, v centru mpsta o-ddam za 250 Din. Saipira, Tvrševa cesta 36. 6S90-19 Treovino z me?anim blaeom. na prometni točki oddam. Naslov v og;asnem oddelku Jutra 6916-19 pod »Dobro ohreetovaive«. 7000-1« Vinofoč na prometni točki radi preselitve prodom za 6(m>0 Din Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 6978-19 Mlekarno vpeljano oddam pod ugodnimi pogoji. Naslov na ogl. odd. »Jutra«. 6990-19 Poslovni prostori takoj na razrvvagn v s-*--dini mesta. tlpo~abni tudi za stanovanj«. Šelenbu-go-vx 6/1-14. 7ddam takoj solnfrnu. pr; tdiično sta no vanjo 2 *ob poselske sobi«' in pritikin t* 800 Din mesečno Plin Naslov v ogasnem oiidelku »Jutra«. 3212 21 Komfortno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 5 sob. poselske sobe. kopa niče in drugih priti-klin, oddam e 1. majem -Vatlov v ogasnem g d d 1 k u »Jutra«. 4659-21 Stanovanje eno- in dvosobno oddam takoj v najem v Rožni dolini, cesta X št. 2S. 4683-31 Stanovanje 60be, kulvnje in pritiklin, oddam takoj v Dev. Mar. Polje št. 70 — tik podaje. 4672-91 Dvosoh. stanovanj lepo, oddam za takoj, po-| iizve se M Krištofi? Rnčar, Ljub'jana, Stari trg 9 6847-21 2 dvosobni stanovanji s pritiklinami takoj oddam Naslov v oglasnem oddniku »Jnitra«. 6875-21 oziroma Din 220.— za isti aparat z vdelanim supreaorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Največja radio industrija sveta PHTTTPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, Lj^blfaiia, Aleksandrova š ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI C EMIL Enosob. stanovanie manzardno, solnčno, oddam 1. maja, Bieiweisova 9/H. 6SG1-2U Enosob. stanovanje takoj oddam dvema snažnima osebama. Pleteršni-kova 26. 6830-21 Trisob. stanovanie e kopalnic«, pritiklinami, plinom in elektriko, bi zu Tivolija oddam a 1. majem. Poizve «■» na Blei-ueisovi c-esti 16/11, destno (med 10. is 18. uro). 6849-91 Dvosob. stanovanje s kuhinjo za 400 D:n mesečno oddam t Fiorijan-ski ulici 22. 6915-21 Enosob. stanovanje solnčno ln i ep«, takoj odda Pretilai, Trtačka ce«ta št. 54. 700-7-20 Opremljeno dvosobno stanovanje oddam. — Istotam prodam klavir Kari »vika cest« ftter. 1. «855-21 Dvosob. stanovanje blizu gorenjskega kolodvora, kompletno, m 1. april oddam za 400 Din mesečno Kettejeva 7. mlekarna. 6927-2 Trfcob. stanovanie a pritiklinami oddam a 1» iri'em. Naslov v ogTannem oddelku »Jutra«, 5876-21 Trisob. stanovanie lepo, t bržim! banske uprave oddam. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Solnčno«. 6018-31 Dvosob. st3nov?n'e i vstani pritiklinami poceni oddam s l. aprilom v Zg. Šiški št. 176, Si«.nče-va pot — Kosovno. 6917-Sl Idealno stanovanje solnčno, mirno, parket i rano. brez kuhinje, poceni oddam dami ali gospodu. Križevniška ulica štev. 14 6832-21 Mansardno stanovanie (manjše) taJvjj uaaam. Vprašati Fuegnerjeva, 3koi'ja ulica 10/1. 6941-21 Več stanovanj za maj pv/^^n. ^dda Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon 2605. 6991-21 Beseda 50 par, davek 2 Din za siiro aii dajanje na slova 5 Din. Na manjši znesek 12 Din. Dijaka ali dijakinjo 10—14 ie* staro. «pre.mem v čisto stanovanje in na dobro domačo hrano t veo oskrbo, za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« •pod »300 Din«. 4652-22 Akademika ali srednješolca sprejmem v lepo sobo in na dobro hrano. Cena nizka. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 6973-22 Lepo, manjše stanovanje v mestu Išče mu na o. nižina treh oseb za april ali maj. Ponudbe prosim do prvega na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačnik - točen«. 6968-21a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zakonca brez otrok iščeta eno- ali dvosobno stanovanje za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Center ali biižnja periferija«. 4711-21/a Dvosob. stanovanje e kuhinjo in pricfklrnami, iščem blizu centra. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »400 Din«. 4662-21/a 190 Din enosobnj, novo stanovanje s vsemi pritiklinami, seliti takoj. Bab-aik, Sv. Križ, poleg Ku-novarja. 7033-21 Stanovanje dvosobno, ervent. trisobno, z vsem komfortom. t bližini srednje tehnike ali na Mirju iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Beseda 1 D1n. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospod i iS« • 1. marcem lepo opremljeno sobo « separatnim vbodom im m> osk'bo Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalni« 4717-23/a Beseda 50 par. davek 2 Din .-:a siiro ali dajanje na slova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. 2 opremljeni sobi takoj oddajal t Musi*ii. — Naslov T og.acttem oddeku »J litra«. 4773-23 Sobo lepo opremljeno, oddam ■ 1. marcem solidnemu go-sihkIu Po-ljanska eteta st 13/II, levo. Ogledati v to-rek, četrtek in petek do poicne. 4532-23 Lepo sobo t 2 potttei.ama, tračno, i elektriko, parketom in posebnim vhodom, oddam t centru mesta. Nasioi pove oglasni oddelek »Jutra«. 4709-2S Sobo odda solidnemu gospodu Struibelj Antoni la. Sta ri trg ! St. m. 6S72-23 »Solnčno — Mirje«. 4707-Sl/a Dvosob. stanovanje e kaMnetom, event. tudi trisobno, v centra mesta iščem e 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 4733-21/« Pri gl. kolodvoru oddam lepo pritlično par-ketirano prazno subo i popolnoma separi ranim | vhodom. Naslov v oglas, i oddelku »Jutra«. 4769-23 Lepo sobo s Štedilnikom oddam. Ce-glar, Mivka 23. 6S01-2S Separirano sobo prazno ali opremljeno oddam v rili pri Tivoliju. — Na»lov r oglasnem oddelku »Juitra«. 4791-28 Dvosob. stanovanie solnčno, takoj ali pozneje oddam na Spodnja Šiška. 6955-21 Sobo s kuhinjo oddam v Rožni dolini — cesta VI/45 — St-Cai4 med 12. in iS. ter 18. ia 19. uro. 61*5-28 Zračno sobo * hrano ali br« takoj o4-da eni ali dvema ocebem« Kuštrin, Nunska rniica 3. 6971-28 Preprosto srdč. n« stanovanje sprejme K. Vet.rer, Cojzovu cesta i, pritličj«. 6&52-2J Odločili smo se, da radio lOCr populariziramo in radi teg-a Vam stavimo naž aparat tipa 93S, ki sprejema tudi AME-RIKANSKE postaje, na razpolago, in sicer na 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 210.— i . 2 opremljeni sobi ' b posebnim vhodom tik Zvezde oddam e«emu ali d-vema gospodoma, la-hko tudi z« pisarno. Naslov t og.aeneai oddelka »Jutra«. 6807-23 Sobo a posebnim vbod-om, elektriko, oddam i« 1. m«r«e. JanAeva 10, Sp. ftlflca. 68H7-S3 Opremljeno sobo posebni vbod, souporaba kopalnic«, v blUini glavnega kolodvori oddam. — Naslov v oglaen-em oddelku »Jutra«. «819-28 Sobo Ispo oprerno a« zakone«, poseben vhi>d, blizu velesej-ma poceni odda B»v6ar, Celovška cest« itev. $4. 7012» Opremljeno sobo tik uni-vr-ze t® ot>-"w Sol« odda MlklM, Gregorčičema ulic« 51, deisno. 7006-28 Prazno sobo ki velik«, takoj od-i d«m. Nes'ov v oddelku »Jutr««. 70U-38 Solnčno sobo le^>o oip'e. r vi!i bl*.zu Tabora oddam. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra*. 7GB0-J3 Opremljeno sobo z dvesn« po*te' — i* majhno sobico i mo p-«tf4jo, * pc»»}>-it;m -rtiod-om, oddam po ranem! e«ii v vili sv. K-»tofa, *• takoj .-li Naslov pov« o^l. oddeiek »Jutra«. T014-23 Prazno sobo r«J!ko. komfortno, • poee*w nim vtiod-oai lakoj poceai oddam. Po.iaanii«,: nini»ki lav-od. Gajev« io« 9U W. 4679 28 Sredi mesu oddam opremljsoo. irs4m sobo nri-rni ia »olidjai os«, bi. E ektrika, poeeben vbod — Prsč/na ul'c* ft-ev. 8. 7038-® Sobo r centra e p««t«iim vUodocu, 4«m solidnemu Vpra- šati samo med L ta '/. %. Naslov v ogiaeoem »dd-eJ. ku »J-utr«*. 7066-23 Opremljeno sobo s posetmja »fK^iom, oddam takoj bodjiemu g-jepo-du. Naslov pove »g itd oddeisk »Ju-w»«. 7022-23 Pisarniške sob© v strupena centru Iiiešt* oddamo ▼ najemi. Pojasnila Gajerva S, sob* 128/1. 7015-23 Sostanovalko v centru ines;* bprej-meta po nizki oeni. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7031-33 Eno aH dve sl opremljeni, vezani i posebnim vhodom lz stopnic, se posamezno ali skupno odda. — Napoleon ov trg 6/H. T036-S3 Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na-slova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Slike za legitimacije izdeluje nejhitrsj« fotograf Hibšer Hugon, Lju-bljaca, Sv. Petra cesta it. 26. — Telefon 3911. 65-80 Kozmetični salon Slava G r i 1, Beethovnov« ulica it. 15, parter deeoo, nudi damam modem-o nogo obraza. Cene zmerne. «891-30 Tovarniške dimnike že. ezne, v»eii dimenzij, pleskam brea vsakega odra. Pleskanj« •« izvrli bitro, varno in tudi najceneje. Vsa pojas-n^a daj« Suh«-dolnik Joško, strojnik. Logatec. 4067-30 JP^iši^ Beseda 2 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Marica S.« Pozdrave in poliube IM pošilja — Nandel 466S-S1 Uradnik nesrečen v zakonu — Wt utehe. Le resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uteha«. 4669-24 Gospodična poseetnica želi znanj« i drž. uslužbencem do 40 L Naslov v og;asnem oddelku »Jutra«. 6833-34 Znanja iščem z giepodičn« ali vdovo vpokojenko v starosti 50 let. Ponudb« na ogl. oddelek »Jntra« pod Šifro »Osebni dogovor«. 6811-24 Mlada gospodična boljša im simpatčna. fell sipoznati starejšega b1n za Slfro al! dajanje naslova 5 Din. Natmanjšl znesek 20 Din Razumna in čista gospodinja kak-or i-i. loterij«. — GLivna »rečkn Mileni- kdor »« prav oženi! ISčmb zna njt i dekletom Jed ne iu-n»jijo«ti. ki in> dobro k'j h«;! in Šivati, t «vrbo ie-;ltv«. >Ja denar »e up :«. — PoDitdb« n■» MSf iwwwt.fi-»71» »impatfftne In nao-bra iwie fOOjevTčne. »tare ji !«t, t »vrho lenitve. — d^b-a uoMMMiiira. Si-»!•* preteklo* ti ;n dolireja karakterja nai »e javi tr-gOTcu i 8000 K« nie«o?T)e-» dohodka. Prem.n?efljf aoo.nrio Din dnte je s*'M}eTK>. p.innidbe e ki ee brenrw>*o!iio f">d di afc-rdjo vrne. r« op'efini O^deiei »JnM"'lo t»ro »bra- njeivo f«koJ f>oem' prod«tn — Vp-aSat! t a>!»k«.'T>l v I^riiki niieJ 10. 6806 26 Planino fcm, kriAaae počen! prodam. Na »lov povo o«laMii oddeiek »Jutra«. 6884-20 Klavir raMjea, kraiet, l«p poc<-ol proda Zadjel, lovžka tw'« iurr. 91 6958-2« i"- Detrtz motor 90 PS, t aon. aa ofij«, proda Kaai Laufer, ,jublj*n», Gre^or6i4eva 17. 4228-29 i Kratek klavir lep g'at-. iijo prod« A-k->, S'ška, Pod!imb*rnke-ga S5. 6957-26 Kratek klavir mo^an dobro r.jen. pm-eni proda V'dic, Cernetova 6. 6972-36 Eeseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro aii daja.nje na slova 5 Din. Najman.si znesek 17 Din. Kanarčki harcerji od ukovKiu i Uumi in »rebin.mi l£'-M«.j?iaai., iig^-rd-no aap'oa»ii. Opeka. K.0-deljevo, K.uii'0£ i^cc-m odd-elku »J .lira«. 4774-27 Pozor, mizarji! Rad4 «arto»g« • u^«.« prodam »se modeme, eno leto rabljene mizarske stroje za obdeiova.nje leea. Dobrajc, U a r ib o r, Tatt«i-bacbo-va ul. 151. 475S-29 Tračno žago raibHje«i», poc*«i prodam. N««ov t ogiaanem oddelka »Jutra«. 4758-29 Šivalni stroj dolgi SolnMešk. vijoiino, fe-to-a|«rat 4x6. kanarčke poceni prodam. Sv. Perr« nasip 71/U. 6^1-29 šivalni stroj posrre^ljiv, i okro^Hm M-poceni naorodaj v Dvofa.kovi ulici S/1 levo. 7019-i9 Konj za vožn'o ee umcnja t« ponija > opremo in Totičiom. Na-e!ov oove oiiaemi oddelek »Jutra«. 6S44-27 Psa čuvaja mladega, kmp-m. Ponudb« na «ga«4ni oddelek Jutra pod »Hud pes«. 6460-27 Nemška doga samec. Jako lep poceni naprodaj. Vprašati pri hišniku, Beethovnova ulica 6. 6896-27 Eksotični ptiči !n kletke naprodaj v go-s-tiln: na Meearski cesti 4. Ljubljani. 6904-27 Pian'no d o b e o ■»h'»n:»n krasen sr'a«. poceni nafoda.) v Cerkveni »Hcd 21/11. v-a'a 32. 6059 26 Mlade pse r. (*fr.*V» bokeerje in 2 par« zlatih fazanov poceni proda Jneip Deve-tak, hi§nik v selenhn-jnpi ulici št. 4. 6907-27 Eeseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Podipieani prek!icu:eve ta obž«'ujeve vse žaHtve. ki sva jih izrekli o gotapodi{-ni Langu« Angelci, nata karici v Kazini ne Jp^eni-cah. ter izjavlja ve. da so te žalitve neresnične i-n da ne mnreve ref: o gofpo-d'ini Langue Ange ci ničesar nečastnega Zahva ljujeva se 'i. de. je odstopih od to-Zbe. Jfsenice, dne 19. februarja !9o4 — Koiar Inna, Vovk Mioi.. 478:-SI I/lava! Na jroro-lce. ki »e Urijo po Zs-gorhi. -adi dražbe pri nekem obrtniku in « tem v rresi blatijo moje dobro i,me. izj«vl:«m. da bmr, vsakogar sodn:,*sko zns'e. doval. ki bi govoril, da sem pri tej drnžhi kaj kupi! a!i ee drugače nko-i-stil. A. Kita. 46S1 -31 Preklicu.iem kar sem govorila neresničnega o gospe Ružl Bprnetlč !n se jI ^ahva-Hujem. da le od=tot>'la od ' to*be. J^llka Slak. Celovška c. 117 pq=L4_T! PpooHt 11)'n. divok 2D'.n za šifro ali dalanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim dynamo za električno razsvetljavo, 3—1 klv.. 1.10 volt. Po nudbe na naslov: Tovarna. Trebnje, Doiec.sko. 4615-29 Kleparji! Prodam kombiniran etroj za obrobijanje (Abkent-niaschine). fabriket Kireh-eie. n 4500 Din. Ponudbe na L Lam nt, Vransko 4787-29 šivalne stroje ln kolesa ugodno proda »Promet« komlsi^ka trgovina in posredovalnica za na kup tn nrodajo dobro ohrantenih predme- tov. LJubljana, Napoleonov trs 7. 7041-09 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro al! dalanle na slova 5 Din Nalmanjšl znesek 17 Din. Najceneje kupite sladko g"-r»ko rleno in pšen^čiiu »lamo v »no plh. subo kuruzo in rt. sn ha bukova drv«, ter stana in nova vina pri Pr. Oajin ko, Slovenjgradec. sasnss Ia orehe t lupioi in čiščenj, prodaja po povzetju, postavno na kolodvor po S.50—8.75 Din kg Stjepan Zed-aveo. Zagreb. Vlaška ulica 133. 4633-33 Večjo množino vina letniki 1927—33. največ rizlinga, proda Fra>nc Seidl, Novo mesto. 4798-33 Dobavitelja za vino (cca 120 h.! letmo) 1 H e m z« Ljubljano. Ponudbe z navedbo cene in kvartete poslati na o, 70 ccn srenja, »muka usodna, Vr*J» la Tamar KO cm snega. Vlfcnja gora, 24 februarja: —4, kf*, sever, 40 cm podlage, srei, smuka panav dobra. Izgledi za nedeljo prav dobri. Kočevje, 24. februarja: —8, Jasaa, M cm srenja, mnuka neugodna. Smučarski dom »Ljubljana« aa ki, 23. februarja: —10, Jasno, krasna vreme, 160 cm pršiča aa podlagi. Ugledi sa nedeljo najboljši, sa viSJe tura selo acaA-no. Smučarski dom TK Skala na Va«ta, A. februarja: —6, serer, suh sr«4, aa nih pobočjih srnjevec, smuka idealna; gledl za nedeljo prav dobri. Dovje-Mojstrsna. 21. februarja« krasno vreme, smuka ugodna, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo prvovrstni. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Golaž ekstrakt za osem oseb stane Din 4.— »Ekstrakt drufta« Ljubljana Vsem dolžnikom Za vas posluje »Za-ščita<, reg zadruga z omej. zav., LJubljana, Masarykova 14,H. — Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki Je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. 2047 v tablah ln za odeje. Preden krljete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! AR3EITER Maribor 29 Kmetje -dolžniki! Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali boste na^ leteli na razne ovira, kljub temu, da ste zaščiteni. Obračajte sa za pomoč vselej na >Zaščito«, edino zadrugo te vrste v Slo«, veniji, ki na zadružni podlagi urejuje za svoje člane tudi vse p« uredbi o zaščiti kma« ta. »Zaščita«, reg. sa* druga z omej. zavezo^ Ljubljana, Masaryko« va c. št. 14/TL 2049 -1 Meu mestom in deželo posreduje »Jutro*« mali oglasnik. PE1R0LE1 dvakrat raflni-ran kg Din 6.60 čist bencin 720/730 prodaja Opskrba Zagreb Frankopanska 2 Umetna in semena za pomladansko setev, Vam nudi po nizkih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 2028 v i Kili L'NA* F. Batjel. Ljubljana, Kartovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. t-red uaKupom si oglejta veliko razstavo otročkih ln igračnlh vozičkov, stolic, bolen-derjev, malih dvo-kolea, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev to dvo-koles v prostorih domače tovarne ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Kosshaar) JJ 2imo za žimnlce (madrace) najboljše kvalitete, vsake ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E d E, tovarna žime, Stražišče prt Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cena nizke! Zahvala. Ob prezgodnji Izgubi naše nepozabne Cena, mamice, hčera, nečakinje ln svakinje, gospe Mire La:ov?c rol Verbič se lz srca zahvaljujemo vsem, ki so ji tekom dolge bolezni lajšali trpljenje, posebno pa patru g. dr. Romanu Tomincu in čč. sestram ls Vincentinuma. Iskrena hvala nadalje vsem darovalcem Itevllnih vencev ln evetja, vsem prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poU, zlasti ministru g. dr. Albertu Kramerju in gg. članom konzorcija »Jutra« ter številnim sošolcem, pevskemu zboru Glasbene matice pa za ganljiv« pesmi. Vsem, prav vsem — najprlsrčnejža hvala! Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 26. februarja 1934^ oh T. ari v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. 2alujočL 1955 L Ckrtttit 63 SKRIVNOST EKSPRESMEGA VLAKA Roman »Jaz ceralm samo spodoben rump-steak z ovirami fei dober kozarec piva. S tistimi raznim: hors-d'oeuvri in vso ostalo umetno šaro me ne premamite. Da, gospodična, seveda si vzamem jabolčnega pudinga.« Gospod Aarons si ga Je vzel celo dvakrat; šele ko se je s poznavalskim obrazom lotil pladnja s siri, je bil voljan, obrniti svoje misli od jedače na druge, manj važne reči. »Kaj ne, dragi Poirot, hoteli ste govoriti z menoj zaradi neke poslovne zadevice. Srčno bi me veselilo, če bi vam mogel na kak način pomagati.« »Zelo ste ljubeznivi,« je rekel Poirot. »Saj sem si dejal: če potrebuješ podatkov o kaki stvari, ki je v zvezi z gledališčem, se ti ni treba obračati nikamor drugam kakor do svojega starega prijatelja Aaronsa.« »Prav imate,« je rekel gospod Aarons, ki mu je to priznanje aobro delo. »Naj gre za preteklost, za sedanjost ali za prihodnost r— Joe Aarons ve vse.« »Na to se zanesem. Torej, gospod Aarons: ali poznate neko gospodično z imenom Kidd? »Kidd? Kitty Kidd?« »Kitty Kidd.« »Seveda .io pozaam. Ta nekaj zna. Nastopala je kot mlad gospod V fraku. S plesom in petjem. Ali mislite njo?« »Da, njo mislim.« , . »Zelo zmožna ženska. Saj je tudi služila lepe denarje. Niko!: ari bila brez angažmana. Kot predstavljalka gospodov je bila najbolj mana, najboljša pa kot karakterna igralka.« »Tega nisem slišal,« je dejal Poirot. »Zadnji čas menda nI nastopala?« »Ne. Izneverila se je odru hi odšla z nekim visokim aristoikra-tom na Francosko. Ne verjamem, da bi še kdaj nastopila.« »Kdaj je zapustila oder?« »Dajte, da pom+slhn. Pred kakimi tremi te«.« »Kdo je njen prijatelj, najbrže ne veste?« »Kolikor se spominjam, je bi] nekaj strašno Imenitnega. Gnyf ali — počakajte — da, markiz je bil.« »In od tistih dob niste ničesar več slišali o njej?« »Niti besedice. Najbrže se klati po elegantnih letoviščih in zdraviliščih na celini. Gotovo je postala marki!•••»m •••-k oravijo. da molze nekega bivšega ogrskega državnika. Sai veste, tam so franki dober kup!« »Ogrskega državnika — tako, tako — to Je rame novica,« Je ramišKjeno rekel Poirot. »Baje je mladi Kettering zaradi nSe umoril svojo ženo. Jaiz seveda ne vem, koliko je v tem resnice. Vsekako sedi zdaj v zaporu, in Mirelle si je morala omisliti nadomestilo. Videti je, da ni slabo naletela. Pravijo, da nosi rubin debel kakor golobje jajce. Osebno sicer še nisem videl golobjega jajca, a romanopisci se zmerom tako izražajo.« »Rubin, debel kakor golobje jajce?« je ponovil Poirot. Oči so se mu zasvetile kakor prežeči mački. »Kako zanimivo!« »Slišal sem od nekega prijatelja.« je rekel gospod Aarons, »a lahko da je samo pobarvano steklo. Ženske so vse enake; ne morejo se dovolj nabahati s svojim nakitom. M relle pove vsakomur, kdor jo hoče poslušati, da je tisti kamen preklet. .Ognjeno srce' ga imenuje, Če se ne motim.« »Kar jaz vem,« je dejal Poirot, »je rubin, ki mu pravijo ,Ognjeno srce', samo srednji del neke ogrlice.« »Nu vidite, gotovo je vse samo laž in pretiravanje. Kos, ki ga ima Mirelle, ie posamezen kamen, ki ga nosi na platinasti verižici okoli vratu. A stavi! bi sto proti eni. da ie samo pobarvano steklo.« »Težko da bi bilo tako,« je krotko oporekel Poirot. »Ne, ne verjamem, da bi bilo samo pobarvano steklo.« 32. POGLAVJE Na sled!. »Izpremenili ste se,« je zdajci rekel Poirot. S Katarino sta sedela za majhno mizico v »Savoyu«, drug drugemu nasproti. »V katerem pogledu?« »Te odtenke je težko izraziti.« »Postarala sem se.« »Da, postarali ste se. Ne mislim, da bi se vam bila zgrbančila koža na obrazu. Ko sem vas prvikrat srečal, ste zrli na življenje kot gledalka, in vaš izraz je bil mirni, veseli izraz človeka, ki se v gledališču zložno naslanja vznak na svojem sedežu in zasleduje komedijo.« »In zdaj?« .»Vvfifcž.^ vrVi^aPrTtgaftrr- SUteSa^ Ji b sss^ssa POMLADITE SVOJ SI f® 1 Is i pil i m K®! 1 m i i 1 Hi P ^ 11 aasc f>2 i;-: 5 i " - ' "c i Pri nas si lahko nabavite najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMU ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikih izdatkov imate NOV APARAT Tehnično posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov Palača Di&nav Vsak, ki dela, gradi podlago lastni delavnosti, če daje veono tn dosledno prednost domačim izoeiKora je prva domača žarnica kvalitativno enanovreana tujim izdelkom Dobi s«t povsod. Prodajni uiau tn »Ki&aiSce LJubljana, uaimatuiova ulica Stev. 10 leleion 5J-/o. oitojmvi: JUgoianipa ivoiuica v remčevu Teleton ttrzojavt: Jugoiampa anovanje v sredini mesta, T UL nadstropju, obstoječe lz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. ING. G, T VSA OBVESTILA DAJE: 3 Dvel?ak©va 3-11. LJUBLJANA, ali zvanicni biro lajpciškgg sajma, beograd, knez ruhajlova 33 m&ismi&smsBmmM preizkušeno zdravilo e» rai?e, hraste, llša-}e, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline !, t. d. Bili so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo s>Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. »Rtu»iT.C B-e do-bi^a t lekarnah, eieklecooe 550 pr mi Dio 20.—, s^eHe-nica 1COO ?r ia Dia 40—. Ako }e ne dobit« r prodajalni. potem jo naročit« pni »F;M>n« dr. t o. j., prometni oddelek. Zicrefe. pofc. Pf*l. TO. Ako naročite "po portotju 2 mati »14 1 Teiiko »tek enioo (mani ce ne poSilj«) ie etroček t» poitnin-o 10 Din. t-oda če ee p^lje denar nawej na >Fiw>n< dr. t o. j. po£t. ček. iboato it. 3t.7ot t Z«p-ebn. tedaj prihrani vsakdo stroske za poštnino. Brezplačno 12346 pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki jo zahteva. Dot. od min. pod S frt 611 od žl. IV 180S. Skj <3» „ „ m «9 vabilo na sssfesksritrsi!©. Podpisani nameravam izdati svoje skladbe za violino in klavir. Kot prva Izide: Fantazija, improvizata »Iz jugoslovanskih gajev in logov«. Klavirski part 19, violinski 5 strani, litografiia, cena ne všteto poštnino Din 30.—. Skladba je efektna ter zelo hvaležna za oba izvajalca in za publiko. Naročila sprejemam do 10. aprila 1934. Violinski part'se dobi v dveh stopnjah: v težjem in pa v srednjem težkem izvajanju. (Slednja do 6 položaja). Hožaisc Mihael, skladatelj, 2039 Ljubljana, Pod Turnom št. 3. 157f- je perje nečohatio kg po Din 4«"" iz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT., EKSPORT MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kg. 2017 Za zdravljenje ozeblin m ozeblih sklepov V sati naročnik „JUiHA" — fe zavarovan — — za 10 OOO Din! — Lepo In trpežno Vam prepleska kuhinjsko opravo MARTINC, ČERNE & Co., družba z o. z. Telefon 2814 LJUBLJANA, VoSnjakova 8 1618 Pozor kmetovalci in vrtnarji! 9 Uprava veleposestva v Rakičanu, p. Murska Sobota (Prekmurje), proda večjo količino smrekovih drogov za hmelj, kolov za sadno drevje in prekelj za fižol. Odda se vsaka množina. Cena po dogovoru. 1976-a se uporablja topla kopel, v kateri se najprej razstopi 3 žlice prave sv. Boka soli. V tej topli kopeli se namaka nazebli del telesa. Potem se masira bolno mesto z malo vaze-linom in ovije z mehko toplo krpo. Takoj se pokaže blagodejno olajšanje in če ta postopek ponavljate 4—5 dni, izginejo ozebline in noge so zopet popolnoma v redu Izdaten zavoj sv. Roka soli se dobi že za 9.— Din. 1557 Za mlin ali drugo industrijo! V večjem mestu srednje Dalmacije Je naprodaj trinadstropna hiša s kompletno mlinsko opremo, stanovanjsko hišo in večjim ograjenim kompleksom zemljišča. — Pripravno tudi za drugo industrijo. Cena ugodna. Gotovina ni potrebna. Ponudbe pod »Srednja Dalmacija P-8816« na Fnte.-reklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28. 1908 Vila v lepi legi, s sadovnjakom in vinogradom v bližini tramvaja, 70 m ulične fronte, s 6 prostornimi sobami, kletjo in inventarjem zaradi rodbinskih razmer ugodno naprodaj. — Desno in levo od vile dve krasni s t a v b i š č i po 200 hv. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »br. 36652«. 1863 V teh snežkah morete iti v najslabšem vremena. Usnjeni čevlji ia noge Vam ostanejo redno suhi. V njih nosite na}« čevlje iz satena za Din 49.» VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi a pristnim BERMET• VINOM Dobi ga te t sodčkih od 50 1 naprej pn M A R I N K O V, SREMSK3 KARLOVC1 Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore 9817 Zdravje ln drago usnjeno obutev Vam obvarujejo aajbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Dunajski damski trio (jazz ln za razpoloženje) en gospod in dve dami ali 7 do 10 goepodor, dvojna zasedba, s prvovrstnim sporedom je od 1. ni. na razpolago. Kapellmeister Bischoff, Graz V., Grieskai 40/19. 2085 Žične vloge 109 Din 2ične viu^e iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da *e navede natančna notranja mera postelje. „W E K AM, MARIBOR 9 samo GLAZblLA . . kei» so najpopolnejša in najcenejša. ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine od m^Tl.-daTjei Havajske gitare, Gitare . »/48.- « \kl