Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 55. Izven Ljubljane 8 vin.	V LlUMM V l IMCfl I9K.
Leto xli.
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , za en meseo „ za Hemčljo oeloletno za ostalo Inozemstvo
K 26'—
» oŠ'20 " it:_
dom:
K 24'—
2—
V	LJubljani na
Za celo leto naprej . za en meseo „ .
V	upravi prejeman mesečno „ 1'70
Sobotna izdaja: — za celo leto ....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltTrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvalo, osmrtnice Itd.:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
1 Poslano:	1
enostolpna petltvrsta po 30 vin,
Izhaja vsak dan, izvzemil nedeljo in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
KS* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškoga telofona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Romanovi.
Včeraj so začeli v Rusiji praznovati tristoletnico, odkar je bil 21. februarja 1613. boljar Miliajlo Feodorovič Romanov v Moskvi od zastopnikov naroda izvoljen za cara.
Rodovina Romanov jc za Rusijo ogromno veliko storila. Do njihovega nastopa Rusija sploh ni bila clržava, oni pa so porazili Poljsko, ki se je bila zajedla notri do Moskve, združili veliko, malo in belo Rusijo, storili konec tatarskemu gospodstvu in začeli boj proti turštvu, ki ga balkanski Jugoslovani zdaj dokončujejo, iztrgali Švedom vzhodno-morske dežele ter Finsko, si podjarmili ostanek nekdanjo velike Poljske, nato začeli prodirati proti skrajnemu vzhodu skoro do večnega ledu, na jug do pamirske planoto in ustvarili državo, kateri po raznolič-riosti njenega prebivalstva, ver, običajev in krajev ni enake na svetu.
Čuden stvor jo ta Rusija. Nekaj brezmejnega in nedoumljivega je v njej. Očividno napreduje, a med velikimi krizami. Tudi v rodbini Romanov je nekaj tragičnega. Toda Rusija vso prenese, notranjo težave in zunanjo udarce. Tudi sedanji Romanov je lahko na delo svoje rodovine ponosen. In končno je patriarhalni vladar, obdan tucli s cerkvcno avtoriteto, najmočnejša voz, ki spaja Rusijo v enoto.
Car Nikolaj se moro danes prav posebno veseliti nad tem, da se izpolnjuje, o čemer so sanjali njegovi največji pradedje. Balkanski Slovani so otresli od sebe turške verigo in križ jo končno premagal polumesec. Sicer si je Peter Vel. ta boj zamislil tako, da bi Rusija sama ob Črnem-, Mramornem-in Belem (egejskem morju') zavladala, vendar bo osamosvojenje balkanskih Slovanov, kakor se je danes izvršilo, Rusiji sami posredno in tudi neposredno v politično ter gospodarsko korist — da ne govorimo o moralnem ugledu, ki jo velikansk. Nam avstrijskim Slovanom more lo zelo žal biti, da se je ta predzadnji akt propada Turčije in pov-zdigo balkanskih Slovanov izvršil v znamenju najoStrejšega nasprotstva med Avstrijo in Rusijo.
Končno se jc treba spominjati tudi kulturnega napredka Rusijo pod Romanovi. Danes obdaja ruske pisatelje in umetnike svetovna slava in ruski učenjaki na vseh poljih človeškega znanstva uživajo največji sloves. Tudi v tem oziru je Rusija siovanstvo dostojno proslavila.
Oraii zisor.
Dunaj, 6. marca.
Kaj je. z rezervisti?
Cesarjevo pismo na visokega carja jo toliko ublažilo napetost med Avstrijo in Rusijo, da je zagotovljena demobilizacija obeh držav ob gališki meji. Dokler pa ni zagotovljen mir na Balkanu, hoče Rusija odpustiti samo do-služone rezerviste iz 1. 1010, lo je približno 40 mož pri stotniji. Isto stori tudi Avstrija že ta teden. Vojno ministrstvo je že izdalo potrebne ukaze za prevažanje rezervistov iz galiških garnizij. Na jugu pa ostanejo avstrijske četo zbrano, dokler diplomatjc niso določili Albaniji mejo na severu, vzhodu in jugu. Kdaj sc to zgodi, tega danes skoraj gotovo nihče ne ve. Sicer pa bodo Albanci ostali na Balkanu oni živel j, s katerim se bodo sosedje vedno rav-sali za plotove in prelaze. Če bodo velevlasti. hotele vzdrževati mir od Skadra do Janine, imele bodo dovolj skrbi in tlela.
Sedanja, balkanska kriza ima za Avstrijo jako zle posledice. Ne glede na izgube avstrijske trgovino na Balkanu, je naša država že doslej štela 350 milijonov za mobilizacijo v varstvo Albanije. Na tisočo in tisoče družinskih očetov je moralo oralo in sončno grabijo zamenjati s puško. Vsi žele da so čintpreje vrnejo pod domačo streho. To želi tudi prebivalstvo, isto žele tudi poslanci. Toda razmere so močnejše, nego vsa dobra volja.
Zato je današnji predlog soc. demokratov prazna demonstracija. S e i t z in tovariši so namreč predlagali, naj vlada takoj stori potrebne korake. ds' borle vojno ministrstvo čim preje odpustilo vso rezerviste. Poslanec Seitz je zahteval začetkom soje, naj zbornica sklone, da pride ta predlog kot druga točka na dnevni red. Ta predlog pa ni obveljal, ker so zanj gla-
sovali samo soc. demokrati, češki in rusinski radikalci. Seveda bodo sedaj soc. demokraška glasila zavijala oči, češ: Samo soc. demokratje so pravi prijatelji ljudstva, ker ti so zahtevali, da so takoj odpuste rezervisti, toda večina zbornice jo pohodila ta predlog. In dobili so bodo kalini, ki se jim usedejo tudi na to limanico. In to jc ravno namen soc. demokratov, v istini pa je predlog samo pesek v oči.
Ko bi zbornica soglasno pritrdila predlogu, mogla bi vlada ta sklep naznaniti skupni vladi, oziroma ministrstvu za v nanje posle. In ta bi odgovoril to, kar je danes že itak znano. Ruska vlada sc oklepa formalnih izgovorov in "zahteva, naj Avstrija prične z de-mobilizacijo, češ, cla je ta pričela z mobilizacijo v Galiciji. Na Dunaju zopet trdijo, da jc Rusija pričela ob gališki meji zbirati svojo polke in korc. Današnja poročila pa trdijo, da Avstrija še ta teden prične z demobilizacijo na severo-vzhodni moji. Torej jo soc. demokratični predlog lo sunek v zrak ali vodo.
Toda za večino zbornice jo bil me-rodajen drug razlog, ko je odklonila predlog. Soc. demokrati so namreč pri tej priliki hoteli sprožiti razpravo o v n a u ji politi k i. In to je zbornica hotela in morala preprečiti. Načeloma bi taki razpravi v avstrijskem parlamentu ne ugovarjali, ker tudi Mažari večkrat, taka vprašanja razpravljajo v zbornici! Toda ljudje božji, ali naj se še sami mažemo z ilovico kakor Indijanci, ko nas je že inozemstvo dovolj okidalo z blatom. Ali noj bi doživeli Še to sramoto, cla soc. demokrati zvrnejo vse svojo golide gnojnice nad grešne, spokorne in nedolžne glave! Morda si kelo misli na tihem: To no bi škodilo! Na ta odgovor pa vprašamo z vso resnostjo: Ali in komu bi koristilo? Edino le vsem odkritim in prikritim sovražnikom habsburške monarhije. Ali naj jih šc imenujemo, ko jih vsi dobro poznamo! Ne, danes bi bila taka. razprava v avstrijskem parlamentu javnosti le v posmeh. Zvonili bi po toči in umivali zamorca. Fuit Ilion! Naša skrb bodi, cla začnemo njivo orati od drugega konca, ako nas je sploh izučila škoda.
Koncem sejo so soc. demokrati še enkrat poskusili srečo. Poslanec Das-
zynski je predlagal kot drugo točko, razpravo o naredbi, s katero jc vlada začasno prepovedala izseljevanje de-lavccv iz Galicije v Nemčijo. Ti sezonski delavci, katerih jc do 200.000, iščeju spomladi zaslužka v Nemčiji in se vračajo na jesen. Z ozirom na. mobilizacijo jo vlada izdala svojo prepoved, ki pa jo gotovo prekliče, ko so izvrši demobilizacija v Galiciji. Večina je tudi ta predlog odklonila. Češki in rusinski poslanci so sc odtegnili glasovanju.
Krošnjarski zakon.
Zbornica nadaljuje prvo branje o krošnjarskem zakonu. Že od leta 1894 je to vprašanje na dnevnem reclu obrtniških zbornic, zadrug in avstrijskega parlamenta. Leta 1007 sta obe zbornici sklenili nov načrt krošnjarskega zakona, ki pa ni dobil najvišje sankcije, ker je ugovarjala ogrska vlada. Sklicevala sc je na člen XV. carinsko in trgovinske pogodbe, ki velja za obrtnike v obeli državnih polovicah, ne pa za krošnjarje, katerih jo največ iz »ma-gyar-orszaga«. Sedaj je to vprašanje že četrtič v zbornici na dnevnem redu. Novi načrt jo v marsičem boljši od prednikov. Tudi po tem načrtu so zavarovano stare pravice krošnjarjev v 284 občinah z 236.530 duš. Teli jo v črnomaljskem okraju 10, v novomeškem 3 in v kočevskem 42. Več o tem, ko odsek dovrši svoje delo.
Finančni načrt.
Danes so jo finančni odsek preril do podrobne razpravo o porazdelitvi državnih prispevkov deželam iz višje državne žganjarinc in doliodarine. Soc, demokratje sicer ugovarjajo, da uganjajo obstrukcijo v odseku proti finančnemu načrtu. Toda njihova taktika jc obstrukcijska. Z dolgimi govori in vsemi sredstvi pasivne rozistenco zavlačujejo finančni načrt, od katerega so odvisne že sklonjeno višje plače državnih uradnikov in uslužbencev ter asanaci-ja deželnih financ. Danes je po končani splošni razpravi predlagal dr. R c u-ner, naj odsek preide na dnevni red, to je, naj vrže pod mizo ves finančni načrt in sklene zakon, cla clržava vsaki deželi plačuje polovico učiteljskih plač. Dr. Renner jo predložil še drug načrt, zakona, ki naj bi uredil kontrolo deželnih financ in s tem kršil avtono-
LISTEK.
Naš profesor.
Zapisal A. Kalan.
Integer vitao sceloriscjue purus. — Horacij. (Odo knjiga I., XXII. I.)
Ravan, slok in visok jc pred leti ponosno stopal po ljubljanskih ulicah Anton Skubic, profesor klasičnih jezikov na naši stari gimnaziji. Bil jo skrbno opravljen. Resnega obraza jc hodil v šolo, šo bolj resnega iz šole; odzdravljal je hladno a dostojno cum parva capitis inclinationc. Kdor ga ni od bližje poznal, bi bil mnenja, cla učeni profesor tucli na cesti citira svojega Iloracija: Odi profanum vulgus et arceo.
Salona in parketa ni bil vajen, ua-Pi se je svojčas baje poskušal tucli na tem nevarnem labilnem torišču. Dijaki smo si pripovedovali, da jo na nekem elitnem balu v kazini — dijaki smo bili tedaj šc polni narodnega navdušenja — svoji plesalki negalantno stopil na nogo in odtedaj sc jc odtegnil vsaki ženski družbi in ostal samec. Živel jc sredi živahnega mesta v svoji celici kakor anahoret. Odkar je umrl nekdanji šolski nadzornik Šolar, katerega se spominja seveda lo šo starejša generacija, ni več občeval z nobenim
človekom. Samo dolžnost ga jo še prignala v družbo. Tako se je moral ob neki priliki s kolegi vred pokloniti tedanjemu deželnemu predsedniku baronu Winklerju. — Mož službe se je gotovo resno pripravljal na to poklo-nitev. Ker je bil mnenja, da mora človek ob taki priliki tudi kaj spregovoriti, tucli on ni molčal. Meint, je v razgovoru baje rekel clež. predsedniku, Ilerr Laiidesprasident werclen mit Ihrcm Gehalte sclnver auskommen, naclidem Sie so viole Kinder haben. — Bil jc namreč profesor njegovih sinov. Baron Winkler pa ga je smehljajo potolažil, da naj ga ta skrb kar nič no moti pri njegovem pouku.
Profesor jc bil naš Anton Skubic, seveda s tem šc ni rečeno, da bi bil moral biti tudi pedagog. On in dijaki smo si bili precej narazen. Drug drugega nismo poznali. Ako smo napravili kak dijaški nered, čudil se ie, kako moremo pri teh letih in pri tej pameti kaj takega napraviti. Z visokega vidika je motril življenje, dijaki pa smo se igrali po cvetnih travnikih mladosti tudi ub njegovih šolskih urah. Marsikatero uro smo mu zagrenili, marsikatero krivico prizadeli — on nani je bil vedno pravičen in prizanesljiv. Kdo ve kako nas ni vncinal za. klasike. Bolj v senci klasikov smo sc ž njim sprehajali. Slovnica je pela šo v višjih gimnazijskih razredih saj eno uro vsak teden. »Tretja klop!« — pa smo šli iz tretje klopi pred kateder neza-
dostnega znanja slovnice obtoženi dc-linkventi.
»Wioviclfach ist die Zeit ?« — S tem stereotipnim vprašanjem sc je pričenjala vsaki pot slovniška ura, ki je bila nam seveda zelo neprijetna. Bolj po domače smo se imeli ob šol-skili pismenih nalogah, ob teli urah se jo pojavilo — seveda v najtesnejšem pomenu besede - preseljevanje narodov. Slabi Latinci so sc presedali k boljšim, ali hodili saj pomakat pero v tintnik nalogam boljo vajenih tovarišev; delali smo naloge viribus unitis. Gospod profesor nas jc imel za poštenjake in je preziral tako malenkostne nerede. Smola je bila le ta, da tedaj ni bil na ljubljanski gimnaziji ravnatelj | — Luka Lukič, ki o njem poroča Nikolajevih Gogol v svojem klasičnem »Revizorju«. Ta jc imel na svojem zavodu sila učene profesorje, ki so se izobraževali na raznih visokih šolah, vendar pa so imeli svoje posebno muhe, ki se nikakor niso ujemale z njih uČ-^nja-škim poklicem. Pa ker je bil Luka Lukič sam svoj gospod in ni bilo šc revizorja v njegovem zavodu, odkar ga jo on vodil, hodil je sam svojo pot. in tucli profesorji so hodili svojo pot. — Naš ravnatelj, nepozabni Jakob Smolcj, pa ni bil Luka Lukič in zato je revizija vsled krivdo nas dijakov slabo izpadla. No, pa hudega nič ni bilo. Naš pokojni ravnatelj je sicer vedno godci in mrmral, a ie imel rad mladino in je spoštoval svoje kolego. Preiskava, ka-
tero je naperil ravnatelj proti nam po disciplinarnem redu, ni ugotovila nobenih cleliktov, ker jc ravnatelj takoj ustavil dijaka, ki se jo liotel zaroči v svojem zagovoru. Izkušen mož jc poznal mladino in z m j o ravnal, kakor je primerno ravnati z ljudmi v teh letih in pri tej pameti.
Tako sta tudi Smole.j in Skubic mirno skupaj orala na šolski ledini.
Pošteno je closlužil profesor Skubic svojih trideset službenih let, in stopil je v pokoj s tedaj precej skromno pokojnino. Ločil se je ložje od zavoda kakor naš ravnatelj Smolcj, ki je že več let vpokojen prihajal ob tri četrt na osem vsaki dan pred sedaj podrto staro gimnazijo, šel z viržinko okoli poslopja in sc obrnil v stolnico k osmi masi.
Naš profesor Skubic je imel svojo nazore, v zadnjih letih svoje fiksne idejo. Klasični Olimp in naša nebesa, Ha d in pekel, krščanski Bog in grški bogovi, ljudje na zemlji in na zvezdah, duhovi v višinah in v podzemlju — vse to so jo neurejeno kotljalo po njegovi glavi. Kot filozof je opazoval grozni potres v Ljubljani, miren občudoval delovanje bogov nad zemljo in pod zemljo, dočim so drugi plakali in obupovali. — Meint, ich dachte, os warc ein Erclbeben, mi je dejal čisto hladno, ko sva se nekaj dni po potresu srečala na cesti.
Bil jo mož poln naravnih kreposti. Krivice ui poznalo njegovo plemenito
mijo dežel. Odsek je z veliko večino odklonil vse Rennerjevc predloge. Jutri se prične podrobna razprava. Poleg soc. demokratov so bili Rusini, ki so zavlačevali razpravo, ker so s tem hoteli prisiliti Poljake do koncesij pri reformi volilnega reda za Galicijo. Danes se je posrečil kompromis tudi glede volitev v okrajne zastope. Rusinski klub sicer šc ni odobril kompromisa, upanje pa je, da se zgodi. V tem slučaju utegne finančni odsek drugi teden dovršiti svoje delo, vendar pa je skoraj izključeno, da bi parlament še pred Veliko nočjo sklenil finančni načrt. Zbornica jutri baje pretrga seje do 8. aprila.
jaoiDfl - grško.
Kdo bi si bil kaj takega mislil! Pet mesecev oblega velika bulgarska in srbska armada Odrin, a ga ne more zavzeti, Šukri paša ga kakor lev brani. Koliko tisoč Bulgarov je pred odrinski-mi utrdbami pustilo svoje življenje! Kralj Nikita je za Skader žrtvoval morebiti že eno tretjino črnogorske krvi, Riza bej pa se oblegovalccm ropa in jih še napada ter bije po njih na prostem polju. Zdaj so pa Grki Janino zavzeli!
Janina sicer ni tako zavarovana kot Odrin, a gotovo tako kakor Skader. Imela je tudi hrabrega branitelja v osebi Essad paše. Grki pa so na kopnem vse prej kot junaki. Na morju vsa čast, na suhem pa Grk kaj rad pete pokaže. Solun so dobili potomci Periklc-jevi po zvijači, ki je seveda še nepojasnjena. Za Janino so se pa, kakor se da sklepati, res hrabro bili. Zavzeli so jo sami, dočim se pred Odrinom trudijo Bulgari in Srbi, pred Skadrom pa Srbi in Črnogorci. Pred Janino jc stal grški prestolonaslednik s 70.000 možmi, Essad paša pa je tudi imel nad 30.000 vojakov, kar je za uspešno obrambo več kot zadostilo.
Naj bo stvar kakor hoče, Grkom Janino od vsega srca privoščimo. Grški vspeh je vspeh cele balkanske zveze. Treba jc pomisliti, kako se avstrijska in laška diplomacija zadnji čas silno trudita, da tudi Grčijo priščipnela. Lahi ne privoščijo Grkom egejskih otokov, grof Berchtold pa bi jim bil rad Janino odjedel, da bi ustvaril svojo Veliko Albanijo. Zdaj pa to ne bo šlo. Grki Janine ne bodo dali, Berchtold in San Giuliano pa bosta morala končno reči ja in amen. Zavzetje Janine jc prišlo ravno v času, ko so Albanci v Trstu peli tako slavo Essad paši in Janino tako navdušeno sebi prisvajali, dasi je to mesto popolnoma grškepa značaja, ima same grške šole in grškega metro-polita. Albanci se bodo za Janino morali zdaj obrisati.
Zavzetje Janine bo imelo morebiti tudi to posledico, da se bodo po želji Venizelosa in Pasiča meje Grčije in Srbije dotikale in da ne bo Bulgarija kakor klin med Srbijo in Grčijo.
POROČILA O ZAVZETJU JANINE.
Atene, 0. marca. Včeraj sc je začel splošni naskok na Bizani, kojega baterije so bile po večjem delu uničene. Levo grško krilo je osvojilo Maniolasso, potem so Grki zavzeli utrdbe Ilagios Nikolaos (Sv. Miklavž). Istodobno so Grki prodirali proti Janini od vzhoda. Bizani je v rokah Grkov. Pričakuje sc predaja mesta s posadko 25.000 mož. .V Atenah vlada brezmejno veselje.
Atene, 6. marca. Diadoh (prestolonaslednik) je odredil, du sc proti vsem sovražnikovim pozicijam otvori silen ogenj. V teku cclega dne sc je izstrelilo nad 30.000 krogelj, ki so na fortu Biza-niju napravili veliko škode. Vseh šest baterij tega forta je popolnoma umolknilo. Medtem so znatni grški oddelki prodrli do višin pri Maniolassu. Kano-nada je trajala celo noč in je včeraj zjutraj postala zopet silnejša. Medtem ko so čete na levem krilu sovražnika hrabro napadle, so se Turki, ki so sc naskoka take mase ustrašili, začeli naglo v neredu umikati. Drugi dan popoldne so Grki zasedli višine sv. Nikolaja, pri čemer je bilo 110 turških vojakov vje-tih. Grki so nato zasedli Drisko in Ko-tovraki. Ob 3. uri popoldne je beg Turkov na levem krilu postal splošen. Sovražnik jc v divjem diru tekel proti Janini. Beg Turkov je do noči trajal. Težka artiljerija Grkov pri Aitoraki jc izstrelila proti Janini 15 granat, ki so padle na zemljo pri Ivatriki. Bramba Janine same je bila zelo slaba. Grške čete so prodrle do Dulussija pred Janino.
Atene, G. marca. General Skutso je s tremi eskadroni odkorakal v Janino. Na fortu Bizarni vihra grška zastava.
Atene, 6. marca. Brzojavka Diado-ha od 6. ure zjutraj poroča: Potem ko j c grška armada celo levo fronto trdnjave Janina zavzela ter Bizani kakor tudi Kastrico osvojila, mi je Essad paša sporočil, da se s svojo armado preda kot vojni vjetnik.
Trst, H. marca. Po semkaj došlih poročilih je pri zavzetju Janine padlo Grkom v roke 22.000 turških vojakov. Izgube Grkov v boju za Janino znašajo ■i—5000 mož.
Solun, 6. marca. Tu so ob priliki padca Janine peli slovesno zahvalnico, katere so sc udeležili kralj in kraljica, princi in oblasti. Prebivalstvo iz radosti strelja. Posebno so veseli Srbi. Grški in srbski častniki sc pod zastavami navdušeno bratijo.
Atene, 6. marca. Vsled poročila o zavzetju Janine je zavladalo tu velikansko navdušenje. Po cestah se poje narodna himna. Zvonovi vseh cerkva zvonijo.
lz včerajšnje seje občinskega sveta ljubljanskega.
Naznanila županova.
Župan naznanja, da se bo 29. t. m. pri upravnem sodišču vršila obravnava Vsled pritožbe občinskega sveta proti odloku deželnega odbora radi tržnih razmer. Zastopal bo občino sam na lastne stroške. — Nekaj liberalnih občinskih svetnikov kliče »Bravo!« »Bra-vo!« Štefc: »Gospodje, z »Bravo«, pa počakajte za po — obravnavi.« Vese-lost.
Finančno ministrstvo za viško občino ni dovolilo, cla bi v slučaju razširjenja ljubljanskega mestnega vodovoda ljubljanska občina ne plačala davka za oddajo vode, zato bo viška občina, če bo želela dobiti vodo iz ljubljanskega vodovoda morala plačati davek, ki ga bo finančna oblast predpisala ljubljanski občini.
17. t. m. se vrši komisija radi električnih naprav ob strugi Ljubljanice. Župan najame strokovnjaka-tehuika in pravnega zastopnika, »ker se od nje-
srce. Bil je velik patrijot. Imel jc čut za državne potrebe. Nikoli mu ni bila v mislih, še manj v Željah kaka regulacija plač. Nasprotno. Ko je država suma zvišala pokojnino tudi vpokojenim uradnikom, se jc on trdovratno branil sprejeti zvišano pokojnino. Česar človek nc zasluži, do tega nima pravice, je dejal. Bil je pen zionist, ki je redno uradni podpis pobotnice, da šc živi, vselej plačal z dvema kronama. Ko so mu v uradu zatrjevali, da jc podpis brezplačen, jc rekel: Vsak delavec je vreden svojega plačila.
Bil je zlata duša, mož odprtega srca in odprtih rok. Malo poznan v boljših krogih, bil je dobro znan ljubljanskim revežem in delomrznežem. Nobeden ni šel ocl njega praznih rok. Zal, da je bil predober in cla so razni pohajači zlorabljali njegovo plemenito radodarnost.
Crescentem sequitur cura pecuni-am (Horacij Ode III., 16. 17.) si je mislil profesor Skubic in delil radodarno, da si zmanjša skrbi, a drugi so imeli drugo skrb, da ga brezvestneži popolno ne slečejo in zato so v zadnjih letih zanj oskrbeli kuratclo ter pokojniku tako rešili nekaj imetja.
Izredno marljivo jc veliko let zahajal v stolno cerkev vsaki dan h kon-ventni maši in popoldne k večernicam stolnih kanonikov. Dasi ni bil pod oblastjo našega rektorja chori, ki kakor pozorno oko postave bistro motri vsak nezaseden »stallunv; v koru, jo
vendar veliko bolj redno dohajal h kornim molitvam kakor jaz.
Počasi so se odprla velika vrata in vstopil jc profesor, obstal pri kropil-niku, se prekrižal in stopil tri, štiri korake ob klopeh. Imel jc določeno klop, obstal je ob klopi, pogledal proti oltarju in se polagoma vsedel v klop ter poslušal latinske psalme.
Zadnje leto se mu je ravna, visoka postava zelo vklonila, korak mu je večkrat zadrsal, opešal je mož, ki sicer ni poznal bolezni.
In ko so se sedaj v postnem času iz kora glasili prelepi, pretresljivi glasovi vedno klasičnega vidca Izaija: Aclvenerunt dies poenitentiae — danijo se nam pokore dnevi... in: Esuri-enti frange panem — lačnemu nalomi kruha . . ., tedaj ni bilo več v stolnici profesorja Skubica. Bogalemu na dobrih delih jc zanj ugašal pokore član.
Tedaj pa so sporočili listi, da je prof. Skubic obolel in ker ni imel nikogar, da bi ga negoval v bolezni, so ga oddali v mestno ubožnico, kjer je kmalu lepo oskrbljen preminul. Palli-da mors acquo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (Horacij, Ode knj. I. IV. 13.) Na potu v grob so ga spremili številni njegovi bivši dijaki.
Z neminljivo srečo ga gotovo dobrotni Bog v večnem Olimpu obsiplje: lustum ac tenacem propositi virum (Horacll. Ode knj. 3. 3. I.)
ga ne more zahtevati, da bi on občino povsod zastopal«.
Za tekmovalno streljanje graškega vojnega kora meseca junija sc preskrbi za častnike stanovanja.
Župan naznanja rešitev Likozarje-vega samostulnega predloga radi železniških tračnic na Dolenjski cesti in pravi, da bo železnica prestavila tračnice. — Kakor znano je v tej zadevi od strani S. L. S. mnogo prej že v magistrat nem gremiju bilo govora in jc tedaj na to iniciativo pričel magistrat posredovati. Likozar jc s svojim predlogom zopet prepozno prišel.
V zadevi interpelacije občinskega svetnika 1. Kregarja radi rcgulacije Stare poti pri posestvu g. Jelenica, odgovarja župan, cla je zadeva sedaj v teku in da je upati na ugodno rešitev.
Vsled interpelacije, občinskega svetnika Jegliča dobi Holzapflova ulica še eno električno svetilko. — Na interpelacijo obč. svetnika Tomaža Novaka, odgovarja župan, da posestniki ob cesti v Mestni log morajo cesto sami na-sipati. Zelena in Stranska pot se nasipa. Glede trebljcnja jarkov v Trnovem jc naročil, naj mestni stavbni urad kmalu konča merjenje višinskih razmer.
Poročila raznih odsekov.
Proti električni železnici se vloži ugotovitvena tožba radi prispevka k stroškom za zgradbo novih mostov. — Deželni komisiji za tujski promet bo občina prispevala letnih 2000 K. — Nagrade za načrte za regulacijo severnega dela Ljubljane sc določijo tako, kakor smo že poročali. — Ob Poljski cesti v Vodmatu se napravijo tri žarnice. — Gjuro Rašica so je pritožil proti odloku mestnega magistrata glede naprave trotoarja, odnosno položitve varščine za trotoar pred njegovo hišo v Mar-montovi ulici. Odsek prizna upravičenost njegove pritožbe, predlaga razve-ljavljenje varščine in napravo trotoarja.
Služb?na pragmatika za mestne urad-nike.
Nato pride na vrsto službena pragmatika za mestne uradnike.
Poročevalec obč. svetnik R e i s -n e r v kratkih besedah priporoča, naj se sprejme predloga odseka, v katerem so sodelovale vse tri stranke.
Občinski svetnik S. L. S. Lilleg o službeni pragmatiki mestnih uradnikov.
Občinski svetnik S. L. S. Lilleg izvaja:
Občinskemu svetu je predložena službena pragmatika za magistratne uradnike, da se občinski svet konečno o njej izreče in. jo ugotovi.
Kakor ste se prepričali, je sestava te pragmatikc zelo skrbno delo pragmatičnega odseka, ker odgovarja vsem modernim zahtevam, za katere se vsepovsod trudijo avtonomni in dr-žavni uradniki deloma z uspehom, deloma pa brez vsakega upanja do uspeha.
Uradništvo mora ugotovitev te pragmatikc pozdravljati z veseljem — zadovoljiti mora pa pragmatika tucli občinski svet, kajti pri sestavi iste so sodelovale v občinskem svetu zastopane politične stranke z vidnim namenom, cla sestavijo kaj trajno dobrega.
Pri sestavi te pragmatikc so imeli člani pragmatičnega odseka vedno precl očmi, da gre za to, uradniku kolikor možno zboljšati gospodarski položaj in niso niti trenotek presojali stvari s političnega stališča.
Službena pragmatika vsebuje poleg splošnega dela, kateri določa zahteve za vsprejem v magistratne službo: Kvalifikacijo itd., dolžnosti in pravice uradništva.
Dolžnosti in pravice so precizno označene, nc dopuščajo nobenega dvoma in izključujejo — kar je treba posebno poudarjati — izvajanje vsake protekcije.
Uradnik, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, se ne more in ne. sme nikdar zapostavljati, in ima vedno pred-pravicc pred onim, ki je za njim vstopil v magistratno službo, če zadošča zahtevam razpisa in je dobro kvalificiran.
Poleg tega pa udejstvujc službena pragmatika nekaj popolnoma novega, to je: časovno napredovanje.
Ča sovno napredovanje je posebne važnosti, ker omogoči uradniku za celi čas službovanja, cla lahko že naprej računa z določenimi prejemki.
Ugotovitev časovnega napredovanja jo tedaj neprecenljive vrednosti.
Časovno napredovanje vsebuje tri skupine: A, B in C, v katere sc uvrste uradniki na podlagi njihove predizob-razbe.
V skupino A spadajo uradniki z akademično izobrazbo in dosežejo po 19. lotu službene dobe prejemke VIL činovnega razreda,
Za skupino B, kateri pripadajo uradniki računske in blagajniške sti'o-ke, se zahteva absolvirana srednja šola in predpisani strokovni izpit.
Uradniki tc skupine napredujejo po preteku 22 službenih let do prejemkov VII. č. r.
Za skupino C se zahteva absolvirana srednja šola — ta kategorija je namenjena za pisarniške uradnike.
Uradniki te kategorije dobe po 28. službenem letu prejemke VII. činovnega razreda.
Časovno napredovanje pomenja za uradnike skupin B in C velikansk napredek — kajti na podlagi časovnega napredovanja je vsakemu uradniku mogoče v določenem času doseči prejemke VIII. činovnega razreda, kateri pri današnji draginji komaj tvorijo takozvani eksistenčni minimum.
Obžalujem le eno, in to je, da z ozirom na financielni položaj ni mogoče udejstviti prejšnjih terminov v dosego tega eksistenčnega minima.
Za prehod so predlaga, da uradniki, ki sedaj službujejo pri raznih službenih strokah, čeravno njih predizob-razba zahtevam za to službeno skupino ne odgovarja, vseeno postanejo deležni vseh ugodnosti, ki jih nudi nova službena pragmatika za posamezne skupine.
Predlaga se tudi, da se uradnik^ ki so absolvirali celo srednjo šolo in so sedaj slučajno pridcljeni pisarniški službi, za prehod ad personam uvrste v kategorijo B, ki odgovarja njihovi preclizobrazbi.
Tc prehodni e določbe so got ovo pravične in morajo zadostiti vsem željam uradništva.
VI. poglavje govori o kaznovanju in kršenju dolžnosti.
Tucli tukaj jc mnogo določb, katero preveva moderni duh.
Vsepovsod je dana uradniku prilika, da pokliče kot zadnjo pomoč občinski svet — pri današnji sestavi občinskega sveta je popolnoma izključeno, da bi isti vedoma ali namenoma delal krivico.
Dodatno k pragmatiki so določbe o potovalnih pristojbinah; tukaj najdemo poleg drugega neko, dosedaj no običajno novost: to so »prenočnine«.
Najvažnejši dodatek k tej pragmatiki so pa določila o preskrbninah mestnih uradnikov, njih vdov in sirot.
Ta dodatek udejstvujc res idealne določbe, kakor zvišanje pokojninske podlage, vdovnin in vzgojnin. Določbe o sirotnini so se pa preuredile na tak način, da zasigurajo v polni meri siro< tam življenska sredstva do onega časa, ko se z lahkoto same prežive.
Dovolite, gospodje, da še označim stališče stranke, kateri imam čast pripadati, nasproti predloženi pragmatiki in uradništvu.
Mi z največjim veseljem pozdravljamo predloženo pragmatiko, ker uvidimo, da uradništvo, če ni gmotno ta-, ko podprto, da uspešno kljubuje rastoči draginji, nikakor ne more izvrševati naloženega mu elela z ono pridnostjo in vestnostjo, kakor sme in mora to mestna uprava od poedinca zahtevati.
Naše stališče je: uprava imej dobro uradništvo, zato ga pa tucli dobro plačaj.
Časovno napredovanje sicer omo* goča vsakemu uradniku, da lahko za naprej računa s stalno določenimi prejemki, vendar pa ni nikak korelat proti vedno rastoči draginji; Zato bi mi pozdravljali mi tudi kak predlog, na podlagi katerega bi se zvišale temeljne plače, kakor se bo to zgodilo za uradništvo mestne hranilnice.
Le z ozirom ml to, da se za mestno uradništvo zopet zviša, čeravno neznat« no, dejalnostna doklada, da so zviša pokojninska podlaga, vdovnina in vz-gojnina in se preurede širotnine in s posebnim ozirom na finančni položaj, smo se zedinili glasovati za odsekov predlog, cla zasedaj temeljne plače ostanejo neizprcmenljive, v nadi, cla se tucli tozadevno potrebno ukrene, kakor hitro se financielni položaj zboljša.
Z ugotovitvijo službene pragmatikc se zvišajo izdatki za uradništvo, nikakor pa ne sme to vplivati na sklepe, kateri sc imajo danes izvršiti, kajti samoobsebi malenkostno večje obreme-njenje mestnih financ izgubi ost, — če se bo dalo pri upravi varčevati.
Čuli smo od merodajne strani, da je v nekaterih strokah uradništva preveč.
Stvar občinskega sveta bo, da v najkrajšem času na mestnem magistratu uredi status uradništva na podlagi najnujnejše potrebe; ko se bo to zgodilo — se lahko zvišajo temeljne plače.
Uradništvo bo potem draginjskim razmeram primerno plačano in sc lici posvetilo delu z mnogo večjo vnemo.
Mi smo pazno zasledovali razvoj pragmatikc in glasujemo z veseliem za
vse predloge pragmatl&nega odseka — kajti iz pragmatike, ki jo imamo v rokah, je razvidno, da jo pragmatični odsek vseskozi zasledoval dobrobit
uradništva.
Mi pri ugotovitvi službene pragmatike ne zasledujemo demagogičnih namenov, izjavljamo pa, da bomo vsakega uradnika, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ne glede na njegovo politično pripadnost — ako bi se mu imela goditi kaka krivica — z vso močjo ščitili.
Menim, da smo pri obravnavanju in ugotovitvi pragmatike dovoli jasno dokazali, da nam je dobrobit uradništva pri srcu; natolcevanje, da je S. L. S. principielno sovražna, je tedaj le prazna bajka. {Živahno ploskam je.)
Občinska svetnika podžupan di\ Triller in Kristan sta v imenu svojih strank podala izjavi, cla soglašata s službeno pragmatiko.
Stališče Nemcev.
Občinski svetnik Pammer in Stau-dacher zahtevata naj bo v pragmatiki določitev, da mora uradnik znati oba deželna jezika in pa da se črta določba, da se smejo nastavljati uradniki, ki so študirali na Hrvaškem, Slavoniji in v Bosni. Pri tej točki je polemiziral obč. svetnik Pustoslemšek, ki pa bi bolje storil, da jc odgovor prepustil poročevalcu.
Poročevalec omenja, da določbe o Jeziku sploh ni v pragmatiki, ker je sa-moobsebi umevno, da mora prosilec znati slovensko, nemški pa vsak zna, kdor hodi v šole. Na Hrvaškem študira mnogo naših ljudi.
Pri glasovanju so bile zgoraj omenjene zahteve Nemcev odklonjene, sprejet je pa bil predlog občinskega svetnika Pammerja, da se za tehnike ustanovi mesto višjega stavb, svetnika s šestim činovnim razredom.
Službena pragmatika je bila nato soglasno sprejeta.
Službena pragmatika za uradnike »Mestne hranilnice«.
Nato je bila sprejeta službena pragmatika za uradnike Mestne hranilnice z nekaterimi izpremembami. Občinski svet je ugodil zahtevi, da velja ta pragmatika od 1. julija 1912. Istotako, da glede nadurnega dela velja za uradnike Mestne hranilnice itd. kot za uradnike mestnega magistrata, da je v nujnih slučajih vsakemu uradniku izvrševati službo, dalje, da se nadomesti izpit iz državnega računstva z izpitom iz trgovskega knjigovodstva. Uradni • sluge dobe zimske suknje vsako tretje leto, ne vsako peto, kakor je bilo v načrtu. Debate o tem so se udeležili občinski svetniki Kristan, Lilleg, Miloli-noja, Pustoslemšek, dr. Triller, Trnko-czy in župan.
Županova izjava.
Župan pravi: Svoj čas se je reklo, da občinski svet večine enega glasu se ne bo mogel vzdržati, da se bodo stranke same med seboj snedlc. Položaj v občinskem svetu pa je zdrav, kar priča, da se je rešila službena pragmatika s sodelovanjem vseh političnih strank. Pozdravlja to in želi, da bi kaj takega še večkrat sledilo. Zahvaljuje se gospodom, ki so sodelovali v odseku.
Nesnaga pred južnim kolodvorom.
Občinski svetnik S. L. S. Marinko jc interpeliral radi obcestnih kupov blata in odpadkov na cesti južne železnice ter j c zahteval, naj se posreduje pri južni železnici, da se to uredi.
V tajni seji.
V tajni seji je bil imenovan za knjig, praktikanta g. Slapničar. — Priporoči se odstopitev gostilniške koncesije Lucije Kopec Korbarju, dovoli sc premestitev gostilniške koncesije Marije Kolar, Antonu Novaku na Rimski cesti sc dovoli točiti tudi čaj. — Sprejmejo se prehodne določbe za mestne uradnike.
Dnevne novice.
-f Odbor S. K. S. Z. za Koroško se
je sledeče sestavil: predsednik dr. Val. Rožič, podpredsednik dr. L. Ehrlich, tajnik in blagajnik Vajncerl, odborniki: urednik Smodej, Kos, Mtiller in gospa Činkovic. Poleg ožjega odbora obstoji še širši odbor. — S. K. S. Z. za Koroško priredi letos več ženskih shodov in socialnih tečajev in dva romarska vlaka. Tudi za veliko udeležbo letošnjega katoliškega shoda v Ljubljani bo poskrbela.
+ Novo vprašanje muči zdaj diplomate okoli »Rcichsposte«. To so namreč Kucovlahi. S temi ljudmi je ravno tak križ kakor z Albanci, če nc še večji. Prvič jih posebno veliko ni, drugič razen par buknreških profesorjev sami nc vedo, ko i so. Grki sodi jo, da so
grške, Rumuni, da so rumunske, Albanci, da so albanske krvi, najbrž so pa neka vlaško - slovansko - grško-turška balkanska mešanica. V Bukarešti so fei izmislili, da tudi Kucovlahi rabijo posebno državo in na Dunaju bi seveda tudi tako državo radi ustanovili, če bi mogli, kar dokazuje včerajšnji uvodnik »Reichsposte«. To zgolj iz ljubezni do posameznih narodnosti, ki morajo po najnovejšem geslu naše diplomacije imeti vsaka svojo neodvisno državo, pri čemer seveda dunajski diplomati na lastno v Avstriji prebivajoče narode ne mislijo. Kucovlahi na Balkanu naj dobo svoje kraljestvo, Hrvati v monarhiji pa batine po hrbtu. Čudno pa je, da so naši diplomati popolnoma pozabili na neko po Balkanu zelo razširjeno pleme, na cincare, po domače cigane. Ti imajo že zdaj svojega kralja, samo da ni oficielno priznan. Tega bi bilo torej treba samo od strani velesil priznati, podložnikov pa bi mu ne manjkalo, ker je menda ciganov na Balkanu Še veliko več kot je Kucovlahov. Morebiti bi se pa dala še kakšna narodnost na Balkanu najti, ki bi rada svojo državo dobila. Preten-dentov gotovo ne bo manjkalo — za koroškega Doberniga, ki tako želi priti na jadransko obal ali vsaj blizu nje, bi se morebiti ravno na Baikanu kakšen prestol našel, ker mu je Koroška očividno prema j na.
-f Uspeh v narodno-gospodarskem pododseku, Pododsek narodno-gospo-darskega odseka državnega zbora je razpravljal v včerajšnji seji o napravi centralne zadružne blagajne. Včeraj je podal poročilo mladočeh dr. Franta kot soporočevalec dr. Kreka in izjavil, da nimajo Čehi na tem zavodu nobenega interesa; zato predlaga, naj preide pododsek mimo tega vprašanja kar na dnevni red. Prav pametno ga je zavrnil nemški nacionalec Einspinner. Dejal je, cla govori dr. Franta v imenu gotovih krogov na Češkem, ne pa v imenu čeških obrtnikov. Vsi nemški in češki obrtniki zahtevajo, da sc taka blagajna osnuje. Na vsak način sc mora doseči, da bodo tudi v Avstriji mali ljudje deležni kredita avstro-ogr-ske banke, katerega uživajo na Ogrskem. Zato naj Čehi odpor proti temu zavodu opuste. Nemškim nacionalcem torej gre v glavo, kar »bratom« Čehom ne gre.
— Na učiteljsko družbo streljal. — »Slovenski Dom« ga je izdal. Izpred sodišča v Novem mestu se nam poro-roča: Dne 24. septembra 1912 se je zbrala v Zameškem v gostilni Kresova učiteljska družba iz St. Jerneja, Rake in Zameškega. V mraku, ko je bila družba najbolj razpoložena, prepevala pesmi, prideta v gostilno Janez Fakin in Alojzij Jordan iz Zameškega. Kupila sta tobak in užigalice ter je pri tej priliki Fakin srdito pogledal na mizo, kjer jc sedela vesela družba in dejal proti Jordanu: »Dajva jih počakat, pa nabit!« Gostilničarju pa je clejal, pogleduje na mizo: »Kaj ta vrag tukaj dela?« Gostilničar Kresov in njegova vcčglavna družina se je podala nato v kuhinjo k večerji. K tej mizi je prise-del tudi Janez Jarkovič iz Mušcče vasi. Da bi pa slišal gostilničar zahteve gostov, je pustil kuhinjska vrata odprta. Okoli pol 8. ure zvečer pa poči zunaj oster strel skozi okno, pri katerem je sedela učiteljska družba v gostilno in so bili zadeti Marija Kotnik, učiteljica v Raki, trgovski pomočnik Ulrih Klem-bas iz Št. Jerneja in Janez Jarkovič iz Mršece vasi, kateri je sedel nasproti oknu v kuhinji. Šibrc so priletele skozi okno v gostilniško sobo in v nasproti ležečo kuhinjo, kjer so obtičale v steni kuhinje v razdalji 50 cm na široko in 95 cm na visoko. Bilo je videti 15 lukenj. Marija Kotnik je zadobila ob-strelbo v desno roko, katera ji je zdrobila medlansko kost. Projektila šiber sta obstala v roki in ležala tik ob ko-želnični odvodnici, če bi jo raztrgala, nastala bi smrtna nevarnost vsled iz-krvavitve. Prestreljen jo bil tudi klobuk. Ulrih Klembas, kateri jo k družbi prisedel, je sedel s hrbtom proti oknu, Mariji Kotnik nasproti. Zadobil je štiri ustreljine, in sicer prestrel desne in leve čeljusti, strel v zatilnik, desno lopatico in v desno trikotno mišico. Poškodbi na zatilniku in lopatici ste bili smrtnonevami. Janez Jarkovič pa je bil zadet pri desnem očesu. Vsi drugi izletniki Janez Golob, Jože Brtoncelj in Milka Vovk iz Rake, Janez Franke. Leopold Numorš, Evlalija Tančar, Avgusta Arh, učitelji in učiteljice v Št. Jerneju ter Mimi Straus iz Zameškega in poštar Ivan Tomažič iz Št. Jerneja so odšli srečno Sibram in niso zadobili poškodb. Takoj se je čina sumničilo ta dva v gostilno došla fanta. Pretkani 201etni Janez Fakin, posestnikov sin iz Zameškega št. 8, današnji obtoženec, se je ponudil družbi, potem ko so ranjene za silo zavezali za voznika in je odpeljal izletnike na vozu domov. —
Začetkoma, kakor pravi E. Vovk, sploh ni hotel sprejeti za to uslugo nobeno nagrade. Še isto noč sta se odpeljala učiteljica Kotnik in Klembas v bolnišnico v Novo mesto. Tam so jima izrezali šibre. Klembasu pa so eno teh pustili, tičečo v desni lopatici in drugo v vratu, Kotnik pa eno v desni roki .— Drugo jutro, dne 25. novembra 1912 so odvedli orožniki Fakina v zapor, to pa, ker so našli kakih 100 korakov od Fa-kinove hiše izstreljeno patrono, katera je bila iste vrste in od iste tvrdke, kakor one najdene pri hišni preiskavi Fakinovih. Pri Kresalovi hiši pa so našli zamašek iz izstreljene patrone, ki jo bil narejen iz papirja lista »Slovenski Do m«, iz tega papirja so bili narejeni tudi drugi zamaški v pri Faki-nu našlih patronah. Na ta list so naročeni pri tej hiši. Onstran ceste gostilne Kresov pa so se poznali sledovi stopinj. Te stopinje so se natanko primerjale s čevlji Janeza Fakina in se je ugotovilo, da so ti sledovi stopinje od nadebudnega Janeza Fakina. Tudi puško so našli v hlevu, ki jo bila zamazana s svežim cestnim blatom. Pri razpravi je Ivaroli-na Zuh tudi izpovedala, da jo je Marija Procenar, samska dekla na Leskov-cu, kateri je Fakin tudi zaupal in katera je bila teden dni v zaporu, nagovarjala, naj drugače izpove, da nima nič od tega, ker bo drugače fant preveč zaprt. Terezija Jenškova iz Zameškega je v času. ko je sodna komisija zasliševala na licu mesta, nagovarjata okoli stoječe priče v prid Fakinu in jih napeljevala kakor Procenova h krivemu pričevanju. Vse to se je obdolžencem po zaslišanih pričah dokazalo. Kazenski senat je Janeza Fakina obsodil v ISmesečno ječo in v plačilo Kotnik 1000 K, Klembasu 140 K. Jankovi-ču 20 K in gostilničarju Kresovu 10 K. Procenar je bila obsojena v šestteden-sko, Jenškovec pa v dvomesečno ječo. S tem ie ta predrzen napad končan.
—	Konferenca Vincencijeve družbe se je ustanovila v Kamniku. Za predsednika je bil izvoljen g. nadučitelj J. čenčič.
— Ženski odsek šišenskega prosvetnega društva uprizori v nedeljo, dne 9. t. m., v dvorani Blaž Potočnikove čitalnice pri Cebavu v Št. Vidu nad Ljubljano nabožno igro »Dve materi«. Igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. Lepi kostumi, ki so za to igro posebej naročeni, in pevske točke v igri bodo pripomogli igri do zaželjenega uspeha. — Vstopnina: sedeži prve vrste 2 K, druge vrste 1 K, tretje vrste 80 h, četrte vrste 50 h, stojišče 30 h. — Začetek točno ob
4.	uri popoldne. Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. Vstopnico se dobe v predproclajo pri društvenem blagajniku in v društvenih prostorih.
—	Gospodinjski tečaj se je pričel
5.	t. m. na Rovih v »Društvenem domu«. Vodi ga gdčna. učiteljica Minka Odlasek.
—	Odvetnik dr. Igo Jane se je preselil 7. t. m. iz Postojne v Radovljico, kjer je prevzel pisarno pok. dr. Vilfana v hiši posojilnice v Radovljici.
—	K umoru v Št. Jerneju. Skoraj precl enim letom je 131etni trgovski vajenec Kopitar na strahoten način umoril in po umoru zlorabil dekle v Št. Jerneju. Slučaj je bil žc poleti pred porotnim sodiščem v Novem mestu. Ker je pa fantov zagovornik zahteval, cla se izreče o fantovem duševnem stanju tudi graška fakulteta, sc je obravnava preložila. Izvedenci so sedaj dognali, da ni Kopitar odgovoren za svoje dejanje. Fant jc epileptičen in njegov oče je bil pijanec, torej ni fant duševno normalen. Fanta torej ne bodo sodili.
—	Tesarsko mojstrski izpit je napravil pri tukajšnji c. dr. deželni vladi g. Josip Kregar iz Štepaiije vasi.
VELIKANSKI KRAVALI V FRANCO-SKI POSLANSKI ZBORNICI.
Včeraj je vložil v zbornici vojni minister Etienc zakonski načrt, s katerim se uvede triletna vojaška služba. Takoj pri prvih besedah vojnega ministra je nastal na levici velik kraval in strašansko vpitje. Predsednik zbornice se je trudil na vse načine, da. bi pomiril poslance, vso zastonj. Dočim so na desnici ploskali njegovim besedam, so socialisti na levi strašno vpili in tolkli s pulti po klopeh. Takih kravalov ni še francoska zbornica doživela. Navzoči so bili vsi poslanci. Socialisti so vpili na vojnega ministra: »To je blaznost!« Posebno se je odlikoval Jaurcs. Socialist Collin je zavpil nad vojnega ministra: »Kanalja'« Poslanci na desnici so klicali socialistom: »Prusi! Izdajalci!« Predsednik Dcschanell je neprestano zvonil, a zaman. Nazadnje si jc vendar priboril besedo za t mi o tek in izjavil, cla prepušča odgovornost za te škandale socialistom in da sc bo zbornica obrnila v tem vprašanju do ljudstva. Ko so začeli socialisti nato vpiti: »Doli z reakcijo, živela intcraaeionnla«, so
jim odgovorili na desni: »Prusi, pojte v nemški državni zbor!« Ker se je začel kraval tudi na galerijah, so se vse izpraznile. Škandali so trajali 20 minut, nakar se je predlog odkazal po* sebnemu odseku.
Primorske vesli.
p Prestolonaslednik v Miramaru.
Za jutri pričakujejo v Miramaru prestolonaslednika Franca Ferdinanda z družino. V Miramaru ostane prestolom naslednik dva meseca.
p Stavka v tržaškem tehničnem za« vodu. V sredo popoldne je izbruhnila v tržaškem tehničnem zavodu stavka, ki se je je udeležilo vse delavstvo. Vzrok stavke je postopanje inženirja Piihla, kateri odpušča delavce brez povoda; tudi v sredo je inženir pahnil na cesto več delavcev, vsled česar se je delavstva polotila nepopisna razburjenost. Takoj so proglasili stavko in vse delo je obstalo. Delavstvo je izvolilo odposlanstvo, ki naj bi posredovalo pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo je sprejelo delavsko odposlanstvo kar na trgu pred tovarno in se za proteste delav-. stva niti zmenilo ni. Ravnatelj je krat-komalo naznanil, da so vsi delavci iz-prti in da dobe svoje knjižice pri obrtni oblasti. Brezobziren sklep ravnateljstva je itak razdraženo delavstvo le šo bolj razkačil in konflikt le Še poostril. Včeraj zvečer je šla delavska deputacija k tržaškemu namestniku Hohen-lohu, da bi posredoval med njimi in tvrdko. Namestnik jc izjavil, da bo imela danes uprava zavoda sejo, v kateri se bo sporno vprašanje rešilo, —i Tudi v H e k i so stopili pleskarji »Da-nubija« v stavko.
p Samostan za lazariste na Gradu pri Mirnu se bo začel kmalu graditi. Materijal že vozijo na Grad. Zgradba bo stala okoli 100.000 K. Poslopje se bo nahajala za cerkvijo. Lice bo obrnjeno proti Renčam. Delo bo v enem letu kon-i čano.
Ljuuijanske novice.'
lj Umrl je danes ob 1. uri popoldne deželni oficijal g. A v g u s t Š e 1 k o. Bolehal je že nekaj časa. Nedavno se mu je napravil abces na glavi, a bil jc tako slab, da ga ni bilo mogoče operirati. Pokojnik jo bil blaga duša ter jo zadnji čas posebno požrtvovalno sodeloval pri maši ljubljanski organizaciji in pri »Slovenski Straži«. Ž njim izgubimo izvrstno moč, ki bi še marsikaj lahko koristila dobri stvari. Svetilo dragemu pokojniku večna luč!
lj Jubilej slovenskega igralca. Gospod Danilo je praznoval včeraj 351et-nico svojega umetniškega delovanja na odru slovenskega gledališča. Gosp. Danilo jc pokazal v 35 letih na odru vse svoje umetniške sile in ustvaril nebrojno vrsto umetniških karakterjev. Gospod Danilo je eden najuporab-nejših igralcev dobrih umetniških kvalitet, ne pretirava ne na desno no na levo, posebno so odlikuje z dobro zadeto karakterizacijo in izborno masko. Včeraj jo imel g. Danilo časten večer, za katerega si je izbral tragičen poem »Ljubezen treh kraljev«. Jubilar je nastopil v tem slavospevu ljubezni v vlogi starega kralja. Arhibalda, katerega je igral s pravo umetniško silo. Gledališče je bilo polno in občinstvo je počastilo zaslužnega umetnika z dvema vencema, polno drugih darov in s tem, da ga je večkrat poklicalo na oder in ga ljubeznivo pozdravljalo. Snočni večer je bil gospodu Danilu živa priča, da zna občinstvo ceniti njegovo vztrajnost in zvestobo do slovenske igralske umetnosti.
lj Defravdant Evgen Kuss pred porotniki. Danes stoji pred ljubljanskimi porotniki Evgen Kuss, 20 let star, pristojen v Celje, ki jc bil zaposlen v pisarni kemične tovarne v Mostah. Ker je Imel trgovinsko izobrazbo, je bil fant uporaben in jo užival pri tvrdki G. Gui-lini veliko zaupanje. Vsak mesec je bil odposlan v tukajšnjo kreditno banko, da dvigne večjo svoto, od tu je pa moral iti na južni kolodvor, da poravna voznimo za. odposlano blago. Bilo jc dno 2. novembra 1912, ko je dvignil obdolženec pri Kreditni banki 18.000 K. S tem denarjem jc šel na južni kolodvor, da poravna voznino. Kakor sam priznava, se ga je nehote polotila mccl potjo nesrečna misel, z denarjem pobegniti. Obdolženec jc res podlegel iz« kušnjavi, čeravno, kakor trdi obdolženec, je imel dostikrat v rokah večje vsote, enkrat celo 30.000 K, nc da bi na to mislil denar poneveriti. Sedel je no. državnem kolodvoru na gorenjski vlak ter se peljal na Bled, kjer je v hotelu »Triglav« kosil. Odtod se jc peljal v Gorico, od tu v Benetko in Milan in končno v Švico, kjer se je v Genfu ustavil. Nadel si je razna tuja imena. Njegovo razkošno življenje jc pa vzbudilo
sum pri tamošnji policiji, ki se je jela za mladega zapravljivca zanimati. Ko-ncčno je bil Kuss v nekem hotelu v Genfu aretiran in ljubljanskemu deželnemu sodišču izročen. Pri Kussu so dobili še 14.267 K gotovine in za 635 K dragocenosti, katere si jc poloma nakupil. To dejanje in svojo lahkomišlje-nost obdolženec odkrito priznava.
lj Koncerta »Glasbene Matice« »Mrtvaški ženin se vršita, kakor žc javljeno, danes in v nedeljo.
lj Slovensko gledališče pripravlja opero »Tosko« z gdčno. primaclono Miro K o r o š č e v o.
JUBILEJ RUSKE CARSKE RODOVI-NE ROMANOV.
Včeraj so se začele, v Peterburgu slavnosti 3001etnice, odkar vlada Rusko rodovina Romanov. V Peterburgu je naznanilo začetek slavnosti 21 strelov iz kanonov peterburške trdnjave. Ob 11. uri dopoldne se je brala sveta maša v kasanski katedrali. Metropolit je sprejel cesarski sprevod pri vratih cerkve s križem in blagoslovljeno vodo. V tem trenutku so se oglasili zvonovi po vseh cerkvah. V predveži cerkve je prišla carskemu paru nasproti vsa duhovščina in pa antiohijski patriarh, ki jc carja nagovoril. Ob 1. uri je bila slavnost končana, nakar so car, carinja, carevič in Marija Fcdorovna zapustili cerkev in se podali v zimsko palačo. Tucli v Pragi je imela ruska kolonija jubilejno slavnost v ruski cerkvi. Slavnosti so se udeležili: namestnik grof Thun, ruski, nemški, angleški in belgijski konzul. Po službi božji so se podali vsi k ruskemu konzulu in mu čestitali v imnu vlad k jubileju.
TeleiODSka in Urzojavaa poročilo.
ZAVZETJE JANINE. 30.000 MOŽ VOJNIH VJETNIKOV.
Atene, 7. marca. Es>ad paša je pre-dajni protokol podpisal. 33.000 mož s častniki vred postanejo vojni vjetniki.
Posadka sc uda brezpogojno. Orožje, topovi in vojni material se izroči Grkom, istotako ranjenci in bolniki. — Ostanki bitoljske armade so se umaknili v albanske gore, ker niso stali pod poveljstvom Essad paše.
V grškem taboru vlada vsled pre-stalih hudih bojev in nepopisnih naporov velikansko veselje. Vojaki kličejo velikonočni pozdrav: »Hristos eger-the!« »Kristus jc vstal!«
Kralj jc poslal iz Soluna ministrskemu predsedniku Venizelosu brzojavno čestitko sledeče vsebine: »Bodi Bog zahvaljen, da je naša hrabra armada dosegla novo zmago. Globoko gi-njen čestitam ob tej priliki vladi in sem ponosen na slavo svojega naroda. — Georgios.«
Tudi na Kreti jo vest o zavzetju •lanine izzvala nepopisno navdušenje. Tz Carigrada dohaja poročilo, da je Es-sacl paša zadnje dni dal v Janini obesiti bivšega grškega poslanca S url a in pet grških notablov, češ, cla ljudstvo hujskajo. Grške zastave vihrajo tudi ob celi epirski obali.
O predaji se poročajo nadalje sledeče podrobnosti:
Essacl paša je Diadohu sporočil, da £e uda, 6. t. m. zjutraj. Dve uri nato je došla v grški glavni stan v Emin aga deputacija, v kateri se ie nahajal tucli janinski grški metropolit, in prestolonasledniku sporočila, da je položaj posadke tako obupen, da se mora udati.
Janina jc bila utrjena po načrtih Goltz paše, in sicer z osmimi forti: pri Mega Gardikon, Sandovici, samostanu Peristeras (17 topov), Bizaniju (36 topov), samostanu Gastrica (12 topov), otoku na janinskem jezeru (12 topov), vasi Pcrame (2 topova) in pri Sv. Nikolaju (6 topov).
Janinska posadka je zadnje čase večkrat izpadla. Boji so trajali osem dni in devet noči. Grški vojaki so štiri dni ostali brez kruha in prenočevali v blatu. Turški napad,; so bili siloviti.
Napad generala Sapuncakisa dne 9. decembra se je bil popolnoma ponesrečil. Sapuncakis jc šel v pokoj in poveljstvo armade, ki se je pomnožila, tako da je, štela končno 70.000 mož, je prevzel prestolonaslednik. Grki so zlomili odpor vseli fortifikacijskih črt. Izgube so velikanske. V enem tednu jc n. pr. ena sama divizija izgubila 1200 mož. 200 vojakov je nekoč vzelo žalosten konec mecl žičnimi ograjami pred fortom Bizani.
Tudi angleški listi pišejo, da so se Grki z izredno in občudovanja vredno hrabrostjo bili in pri Molišti Turke v šestdnevni bitki popolnoma porazili.
V današnji seji grške zbornice je ministrski predsednik Vcnizelos prebral brzojavke diadohovc o zavzetju Janine in bil vsak čas od navdušenih vzklikov poslancev in galerije nreki-njen. Med sejo je došla nova prestolo-naslednikova brzojavka, ki naznanja že znane pogoje predaje. Oglasili so sc vsi vodje opozicije in čestitali prestolonasledniku ter armadi. Predsednik je prestolonasledniku poslal brzojavno častitko. Po koncu seje so se ministri, vsi poslanci, tudi opozicionalni, spremljani od velike množice, podali v prestolno cerkev, kjer se je opravila, slovesna služba božja. Včeraj zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
TURŠKA RACA.
Dunaj, 7. marca. Vest, ki jo je »Neue Freic Presse« iz Carigrada priobčila, da je turška, križarica »Ilami-clie« potopila grško parnike s srbskimi vojaškimi transporti, je popolnoma izmišljena.
Na BOJIŠČU.
Carigrad, 7. marca. Uradno se poroča, da vojaške operacije povsod sloj-koprej počivajo, le obstreljevanje Odrina se nadaljuje. Zdravstveno stanje čet jc baje povsod izborno.
London. 7. marca. »Daily C hromele« poroča, da Turki sami priznavajo, cla so bili na Gallipoliju vseskozi tepe-ni in so izgubili 12 topov.
Carigrad, 7. marca. Privatno sc poroča, cla so mošeje polne ozeblih vojakov in cla so 5. t. m. 200 vojakom amputirali ude.
NEVAREN POLOŽAJ V CARIGRADU.
Dunaj, 7. marca. Iz Carigrada prihaja poročilo, da jc 30 turških častnikov čataldške armade zapustilo svoje pozicije in prišlo v Carigrad. O teh častnikih jc znano, cla se hočejo maščevati radi umora Nazim paše. Baje se nahajajo v palači prestolonaslednika "VVahide Edina, ki je zaveznik častniške lige. V Stambulu so na mo-šejah nabiti hujskajoči lepaki proti sedanji vlacli. Varnostna služba v Carigradu, posebno v Stambulu, je pomnožena. Ceste, ki vodijo clo Porte, straži vojaštvo in policija.
SKADRSKO VPRAŠANJE.
London, 7. marca. »Reuter« poroča iz Belgrada, da se je Črnigori sporočilo, da bodo velesile Skader Črnigori priznale, ako zavzame mesto vsaj do konoa slavnosti R unanovskega jubileja.
BALKANSKE ZVEZA GLEDE MIRU.
Sofija, 7. marca. Balkanske države bodo velesilam glede na njihovo posredovanje v prilog miru najbrž danes odgovorile. Izve se, da balkanske države slejkoprej vztrajajo na vojni odškodnini. Na bojišču je nastopilo južno vreme. Dozdaj vlada na bojišču še mir.
IZJAVA DR. DANEVA.
Sofija, 7. marca. Dr. Danev je izjavil, da Bulgarija ne sklene s Turčijo miru, ako slednja 1. ne preda Odrina, 2. no plača vojne odškodnine in ne 3. prizna meje Midia — Rodosto.
KLOFAČ V BELGRADU.
Belgrad, 7. marca. Semkaj je dospel poslanec Ivlofač, da izve mnenje vodilnih krogov glede vpostavljcnja boljših odnešajev z Avstro - Ogrsko. Ocl tu se poda Klofač v Sofijo.
RUSKEGA KONZULA PO POMOTI ZAPRLI.
Karlsruhe, 7. marca. V Mannhei-mu je policija na kolodvoru zaprla ruskega konzula Zur Muhlena, ki je bil namenjen k galadinerju na ruskem poslaništvu v Karlsruhe in je imel čez galauniformo oblečen črni paletot. Konzula so šele čez eno uro oprostili, ko se je bil legitimiral.
RUMUNSKO VPRAŠANJE.
Bukarešt, 7. marca. Ministrski predsednik Majorcscu je v rumunski zbornici naznanil, cla so velesile obljubile, da bodo njeno zadevo z Bulgarijo v 15 dneh rešile. Konference sc bodo vršile najbrž v Peterburgu.
KAJ PRAVIJO O MIRU V CARIGRADU.
Carigrad, 7. marca. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, izjavljajo krogi Porte, cla jc mirovno vprašanje ugodno in da je upati, da zavezniki odnehajo. Vesti o vezirski krizi se dementujojo.
JUBILEJ ROMANOVOV.
Peterburg, 7. marca. Jubilej Romanovov se je po celi deželi na najsloves-nejši način obhajal. Naroda je bilo toliko, da so ponekod morali sveto opravilo obhajati na prostem in manifest tudi na prostem prebrati. Posebno slovesno se je jubilej praznoval v Moskvi, Kievu, Tiflisu in Rigi. Vesti pariških listov o atentatu na cara so gola izmišljotina.
Peterburg, 7. marca. Pred Kasano-vo katedralo je skočil včeraj k carjevemu vozu neki umirovljeni kapitan ter jc caru hotel izročiti prošnjo za vzgojo svojih otrok. Kapitana so aretirali, a ga potem zopet izpustili.
DEMONSTRACIJE V CERKVAH NA RUSKEM POLJSKEM.
Varšava. Ko so v tukajšnjih cerkvah in v cerkvah v provinci na vladni ukaz brali edikt o jubileju Romanov, so verniki demonstrativno pričeli peti nacionalne pesmi. Policija je uclrla v cerkve in mnogo oseb aretirala.
CARJEVA AMNESTIJA.
Peterburg, 7. marca. Carjeva amnestija je mnogo manjša, kot se jc pričakovalo. Popolnoma so pomilošče-ni le literarni in drugi zločini, ki so bili kaznovani z zaporom ali izgubo državljanskih pravic ter lažji slučaji raz-žaljenja veličanstva. Najtežji politični zločini in zločini nižje vrste so od amnestije izključeni.
AVSTRIJA IN RUSIJA. DEM03ILIZACIJA SE ŠE VEDNO NI ODREDILA.
Dunaj, 7. marca. Dasi se iz Peter-burga poroča, da izide ukaz za demo-bilizacijo še ta teden in čaka samo šc carjeve sankcije, so diplomatični krogi nekoliko vznemirjeni, ker ukaz še ni Izšel in ker carski jubilejni manifest ne vsebuje nobenega pasusa o razmerju med Avstro - Ogrsko in Rusijo, kakor se je splošno pričakovalo. Boje se tudi, da ne bi Rusija vsled zavzetja Janine postala glede albanskega vprašanja še bolj intransingentna nego jc že.
ZBORNICA.
Dunaj, 7. marca. Zbornica je kroš-njarsko predlogo odkazala obrtnemu odseku. — Biankini je kazal na gospodarsko škodo, ki .je vsled mobilizacije v Dalmaciji nastala in protesth-al, da hočejo demobilizirati samo na severu, ne pa na jugu. Govornik obsoja balkansko politiko v Avstriji, zlasti pa albanski kongres v Trstu, na katerem se je oznanjal boj Jugoslovanom. Govornik ironizuje stremljenje naših državnikov, cla dajo Albaniji avtonomijo, dočim so Hrvatski avtonomijo vzeli. — Nato se je zbornica pečala z zakonom o zapiranju trgovin. — Prihodnja seja sc vrši šele 8. aprila.
OGRSKA NORIŠNICA.
Budimpešta, 7. marca. Zbornica je. danes nadaljevala razpravo o volilni reformi in določila 301etno starostno clobo za volilno pravico. Vsi drugi iz-preminjevalni predlogi so se odklonili.
UGODNA RUSINSKO - POLJSKA PO-GAJANJA.
Dunaj, 7. marca. Rusinsko - poljska pogajanja zaradi volilne reforme v Golici ji ugodno napredujejo. Gališki deželni zbor se dne 18. t. m. skliče na kratko zasedanje, cla reši proračun.
atentat na ruskega konzula.
Pekin, 7. marca. Na ruskega konzula Zizikaru Afanasievva so streljali kitajski vojaki. Konzul je ranjen.
smrtna kosa. š Umrl jc pri Sv. Trojici v Slov. go> ricah župnik g. F rane P u n t n e r, Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. marca 1913.
Pšenica za april 1913.....11*49
Pšenica za oktober 1913 . . .	12-19
Rž za april 1913	9'74
Rž za oktober 1913.....9 68
Oves za april 1913......9-70
Oves za oktober 1913 ....	9'6o
Koruza za maj J 913.....7-41
Koruza za julij 1913.....7'73
Ofermvattoš
železnato JCina-Tmo
Higiertična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom In malo-kivnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
VeEkrat odlikovana.
M 8009 zdravniški!] spričeval
l g. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
T
759
Tužuim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc moja ljubljena mati, gospa
JVTarija Šubie
včeraj, dne 6. marca ob pol ti. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti v starosti 80 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice so vrši v soboto 8. marca iz Soteske št. 10 ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Predrago pokojnicopripoi-očamo v molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 7. marca 1913.
Mafija Šubis
hči.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šot-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
iin trgovina ročnih del
J. Repde A S. Jeršefe
I^jubljuna, Kongresni trg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke esne. — Zunanja naročila se toSno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Cirkvenica
gsgT Pozor! » Pozor! -gsi
Dne 10. marca 1913 ob 9. uri dopoldne se bode v VVolfovi ulici št. 12 prodajala potom javne prostov. dražbe
velika množina čevljev.
Ne zamudite ugodne prilike!
klimatiško zdravilišče in kopališče pri Reki ob Adriji.
Edino morsko kopališče ob Aririji s 300 metrov v morje segajočim izhojenim obrežjem z najfinejšim peskom.
Obširne prospekte in pojasnila pošilja
•479
Eldorado za slabotne otroke.
Zdraviliška Komisija.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan šteie,