pošti prejeman: la
iiifio leto naprej 26 K — h
Sol leta , 13 , — t etrt , , 6 „ 50 , auiec , ii»20,
f upravništvo pre jamu: za
«lo leto naprej 20 K — h ?ol leta , 10 , — , 5*trt t , 6 „ — „ ■uec , 1,70,
Sa pošiljanje na doro 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naro Solno in Insorat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlitvo je v Serao-
niskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemal
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 248.
s
Ljubljani, v torek, 28. oktobra 1902.
Letnik XXX.
Še nekaj luči.
Na uvodni članek, ki ga je priobčil v petek »Slov. Narod«, nikakor ne moremo molčati. Jedra se ni dotaknil, ampak izkuša dokazati z različnimi zavijanji in krivimi podatki, da smo mi preteklo sredo poročali neresnico o žalostnih šolskih razmerah. Tu bodi pribito, da so bila navedena sama gola dejstva in da niti en stavek ni bil neresničen. Pri nas ni odkrita beseda še neresnica ali zabavljanje.
Žalostno pa je, da list, ki vedno govori o Bvoji naklonjenosti napram učiteljstvu, poroča ravno o učiteljskih razmerah neresnico. če žo sam ne ve, naj bi se vendar informiral ondi, kjer bi zvedel stvarne podatke, da ne bi potem napačno poroča). b tem si izpodkopava sam zaupanje pri učiteljstvu. Tudi nam ne pride na misel, da bi mu mi ondi izpodkopavali zaupanje! Mi hočemo samo resnico in pravico? Zato smo tudi sedaj prisiljeni vsled tega še enkrat povedati, da smo poročali golo i s t i n o.
Torej tisti srečni članek, ki je vse to provzročil in ki je izšel iz ravno tistih učiteljskih krogov, kakor naSi sedanji članki ter je zagledal beli dan v »Slov. Narodu«, je »Tovariš« potem r e k t i f i c i r a I (!!), kakor pravite. Ža zadnjič smo dokazali, da je bilo tisto »rektificiranje« »Tovariša« gola neresnica. Tako je on trdil, da se je število učencev zdatno zmanjšalo in da so se vsled tega lahko opustile paralelke. Navedli smo številke iz neke šole, kjer se je opustila tudi ena paralelka in kjer je »Tovarišev« urednik vodja, in dokazali, da se je število učencev ondi pomnožilo za 26 učencev. »Tovariš« je rekel, da bi ne bilo dobiti moških učnih moči za ta čas in da so se zato nastavile ženske moči. Povedali smo, da bi se lahko dobile in tudi zakaj. Oa je pisal, da sta na dekliški šoli nastavljena dva učitelja z izpitom za meščanske šole, mi emo trdili, da ima samo eden tak izpit, kar je tudi resnica.
Tako je torej tisto »rektificiranje" „To-
variša*. Če mislijo pri »Narodu«, da jo ne resnica rektificiranje, še ne Bledi iz tega, da bi moral biti vsakdo tega mnenja. Zato smo poslali »Narodu« repliko, o kateri sedaj trdi, da je bila stvarno neutemeljena. Tista replika je bila v našem članku skoraj doslovno natisnjena in smo z njo dokazali, da je„Tovariš" poročal krivo. O tem se lahko gosp. Malovrh prepriča, če ima se dotični sestavek. Koliko je bila pisana v obliki napada, se lahko prepriča vsakdo, če Se enkrat prečita dotično mesto v našem članku, ki se na to nanaša. Da bi kdo hvalil ali božal do-tičnika, ki se laže, tega menda tudi »Narod« ne misli.
Zakaj so ni replika priobčila v »Tovarišu«, zato imamo tudi svoje vzroke. Če je bilo uredništvo »Tovariša« zmožno odgovoriti na prvo notico z neresnico, bi bilo tudi odgovor gotovo vrglo v koš, zlasti ker bi samo sobe blami-ralo, če bi ga priobčilo. Zato smo poslali tisto nesrečno repliko „Narodu", ki je priobčil prvo notico. Saj bi mu vendar moralo biti na tem, da lahko dokaže, da je poročal prvič resnico. On tega ni hotel, če je pa bila dotična notica n e • stvarna, zakaj se pa ni odgovorilo v »Narodu« ? Tudi zato smo se obrnili na »Narod«, ker bi bili radi poravnali vso stvar takorekoč doma. Pa tega niste hoteli! — Sicer je bil pa žo skrajni čas, da je prišla vsa stvar v javnost. Gotovo je že slišal tudi g. Dimnik marsikatero, da je treba v stanovskem listu malo drugače postopati in v resnici zastopati interese učiteljstva. A on jo bil gluh za to in je drl čez drn in strn za svojim ciljem.
Dalje moramo še enkrat potrditi, da tukajšnja šol. uprava res kar trumoma odpušča pomožne učitelje, in da ni pravo, kakor trdi »Narod«, da so naša očitanja krivična. Vsi pomožni učitelji niso bili nastavljeni le do 15. septembra, ampak trije so imeli dekret do preklica. Tistim trem se niso preklicali de-
kreti in so bili vendar odpu-ščeni. Neresnica je, da bi se ne bil nikdo izmed dotičnikov oglasil za službo. Razun enega so bili vsi pri nadzorniku in ša sicer vočkrat med počitnicami. Morda jih ravno zato ni maral . . . Povedati moramo tudi — ker dobro vemo kam leti — da tisti, ki se je zadnji dan vrnil s počitnic, niti reflektiral ni na službo v Ljubljani; kajti prosil je že koncem šolskega leta za drugo mesto, ki mu je bilo zagotovljeno. Torej da se ne bo mislilo, da vse to izhaja le iz maščevanja . . .
»Narod« nekako opravičuje, da bo se nastavile učiteljice na deških Š o-1 a h mesto učiteljev. Pravi, da za to, ker so odličnjakinje in Ljubljančanke. Če so vse Ljubljančanke, ne vemo; toliko pa vemo, da niso odličnjakinje. — sicer bi pa vedeli tudi starši učencev marsikaj povedati, kako ,radi' dajejo svoje dečke učiteljicam. Ako so pa ozira pri oddaji služb, od kod je kdo doma, pa tudi lahko povemo, da so trije odpuščeni s u-plenti tudi Ljubljančani. Zakaj so se pa ti prezrli? Torej niso vsi bivši pomožni učitelji z dežele, kakor pravi »Narod«.
časi so res spreminjajo. »Narod« trdi, da ne postane suplent v Ljubljani definitiven. — V Ljubljani je pa več učiteljev, ki niso nič služili na deželi in so vendar d e-f i n i t i v n i. To je bilo še pred kratkim mogoče, zdaj pa je kar naenkrat nemogoče. — Tudi ni resnica, da bi se jemali v Ljubljano le starejši učitelji z rodbino. Razmere kažejo, da n i potreba imeti rodbine in tudi star ni potreba biti, pa je vendar v Ljubljani nastavljen, če ne drugače, pa tako, da se dotična služba niti ne razpiše. To so vse umetnosti merodajnih kro gov, v katere je »Tovariš« kar zaljubljen.
S cer bi se dalo pa ravno še o tem mnogo govoriti. Mi dvomimo, da bi bilo povsem opravičeno nastavljati v Ljubljani samo starejše učitelje z rodbino. Tudi nimamo ničesar proti temu, če je kdo brez rodbine ali pa še celo mlajši, pa vendar pride v Ljubljano. Kajti vprašanje je, kateri se lahko bolj žrtvuje šoli: starejši učitelj, ki ima morda večjo rodbino, ali sa-
mec, ki nima nobanih drugih skrbi, kakor šolo ? Pa kaj nas to briga, merodajni krogi že bolj vedo!
O dekliški Soli bi se dalo tudi še marsikaj povedati. Če so ne motimo, izrazil se je nekoč nadzornik sam, da je to navadna osemrazrednica. Sicer pa če tudi imajo zgornji trije razredi učni načrt meščanskih šol, kako more poučevati e n učitelj, ki je izprašan le iz ene skupine, v b e predmete v razredu? Saj se kaj tacega ne godi v nobeni meščanski šoli.
Kar se tiče raznih šolskih oblasti, moramo pripomniti, da ima tudi mestni šol. svet svoje pravice in da ne odločuje o vsaki malenkosti dež. šol. svet ali pa celo ministerstvo. Tako lahko na pr. okrajni šoleki svet imenuje provizoričnega učitelja in dež. šol. svet ga le potrdi. Toliko dobro vemo, da ni ukazalo ministerstvo niti dež. šol. svet postaviti ljubljanskih suplentov na cesto.
Zastopniki učiteljev še ne jamčijo, da bi se v mestnem oziroma v deželnem šolskem svetu zastopalo vedno pravično. Kajti marsikateri mora ukloniti glavo pred drugim, da bi se morda ne zameril komu; dobe se tudi taki. Zastopnik učiteljBtva mora biti cel mož, ki ne odneha takoj. Le potem more preprečiti kako krivico, vsake pa tudi ne, še potem. — Kako jamčijo zastopniki učiteljstva, da se nikomur ne zgodi krivica, kar poglejte tukaj-le v Ljubljani, kako so so oddajala letes vodstva nekaterih Šol 1 Na I. mestno šolo je prišel kot vodja učitelj iz II. mestne šole, kakor ne bi bil nikdo na I. mestni šoli sposoben niti za začasnega voditelja izmed učiteljstva I Starejši učitelji se prezro in iz druge šolo si izposodijo mlajšega učitelja! Tako nekako se je izvršilo z vodstvenimi mesti še v več šolah v Ljubljani. — Tako se torej jamči, da se postopa pravično in pošteno, kakor pravi »Narod«.
Tudi mi smo mnenja, da so se izdale različne odredbe z najboljšim namenom, baj mi nismo trdili, da je namen bil slab. Ampak kako se ta namen doseže, je drugo vprašanje. Da bi se ta namen dos:gel n. pr.
LISTEK.
Nasta.
(Pripovedka Zasodimskega. — Posl. —ki.—) (Dalje.)
Nekoč koncem zime se je bil oče napotil po seno, daleč tjekaj na livado ; takrat se je prehladil ter poležaval in poležaval, dokler ni končno umrl.
Takrat je imela Nasta že osemnajst let. V tej starosti se vaška dekleta jamejo ozirati po moških, prizadevajo si priti čim naj-poprej pod »čepeč« in znositi si svoje lastno gnezdo . . . Nasta ni mislila na mladeniče. Imela je svoje rojstno gnezdeoe, imela je »svoje« otroke, sestri in brata. Gnezdeče je bilo staro, vetrovi so ga bili ie močno omajali, — bilo je močno potrebno poprave. Dalje je bilo treba cdgojiti in preskrbeti otroke, ter preskrbovati gospodinjstvo. Nasta je bila kaj delavna deklica, sama je obdelovala zemljo, plačevala o pravem času davek; njen stric, gospodar v sosedni vasi, ji je prihajal na poijajafl in v jeseni pomagat. Nasta mu je t^avojnotero^ovrnila ob "asu žetve. f
Ostalo pa je opravila vse sama; hodila je po drva v goro, vozila po zimi seno iz livad, pa tudi sekiro je znala vzeti v roko, kadar je bilo treba kaj otesati. Denarja je imela malo, a to, kar je imela, je shranila za sestri. Ko odrasteta — si je mislila — Be omožita, kajti tako gotovo ne bosta hoteli prebiti življenje, kakor jaz — nu, naj imata svoje veselje, denar jima prav pride!«
Kar je imela svoje obleke, je vse raztrgala : ni bilo več kožuška, niti suknjiče; šivala je obleko, dokler je bilo možno, konečno pa bo že zaplate odpovedale službo. Za očetom je bilo ostalo še dokaj vsakovrstne obleke: kožuh še skoro nov, suknja, dvoje hlače, dva para škorenj, kučma, klobuk, kopioa srajc in gat. Nasta je dalj časa premišljevala, kaj ji je početi, konečno si je domislila to le:
»čemu trositi po nepotrebnem denar, saj jaz lahko devam na se očetovo obleko — sicer jo itak požro molji. Za staro obleko tudi dosti ne dobim, ako bi jo prodala ...«
Izpočetka je nosila samo kožuh in škornje; niso se ji sicer dobro prilegale, toda ona se za to ni zmenila. Polagoma je odvrgla od sebe ostalo žensko obleko ter dela na-se očetovo srajco in hlače; laso si je pri-
rezala naokrog, kakor delajo ruski »mužiki«, ter jih pokrila s kučmo. Izpočetka so se ji ljudje v vasi čudili, toda kmalu so bo je privadili in jo pustili pri miru, ker je bila do vsakega zelo dobra, prijazna in ljubezniva, naj Bi je bil že star ali mlad.
Nasta se je bila tako privadila mošLe obleke, da je pozneje ni več odložila. Ko je očetovo obleko raztrgala, sešila si je vnovič moško.
»Ta mi je dokaj bolj po godu,« je dejala.
Dokler je bil oče živ, je imela dovolj dela, ko jo pa oče umrl, ga je imela še enkrat toliko, toda nikomur se ni pritoževala radi tega. Zmerom je bila prijaznega lica ter vedrega čela.
»Nasta, kako moreš zmagovati vse delo sama,« so jo povpraševali ljudje.
»Kako bi tega ne mogla?« je odgovorila.
»A vsekako jo vso narobe v hiši broz gospodarja?« so trdili ljudje.
»Zakaj narobe? Tako sem si sama gospodari Delam sama kakor hočem!«
Tako je preteklo loto za letom.....
Nasta je omožila sestri, oženila brata ter mu izročila kočo in gospodarstvo v tak-
šnem redu, v kakoršnem ga vzdržuje le malokateri gospodar.
III.
Nasta ee je postarala, pa še v starosti je bila vedra in zdrava ter nikomur ni delala napotja. Čez leto jo prebivala sedaj pri eni, pa zopet pri drugi sestri, ali pri bratu, pomagala jim na polju, pestovala otroke, po deževju je pobirala gobe ali jagode. Poznala je po okolici vsak grmič, vedela je, kje rastejo gobe in kedaj jih je treba pobirati. Kar je nabrala v gorah, to je razdajala vdovam ali starcem, kateri vsled svoje starosti niso mogli hoditi v gorovje.
Po zimi se jo Nasta ukvarjala b šivanjem ; v nekateri hiši je posedela po en, pri drugi po dva tedna, zašila in pokrpala vsakemu od najmanjšega do največjega, kar je kateri imel. Ko jo bila z delom gotova, je šla zopet daljo v drugo hišo; tako je potovala vso zimo od hiše do hiše, od vasi do vasi. Vsa okolica jo je poznala. V marsikateri rodbini so se jo tako privadili, da je niso hoteli pustiti od sebe; prigovarjali so ji, naj ostane pri njih.
(Dalje prih)
■ prisluškavanjem nadzornikovim, to pa dvomimo. Tudi z različnimi sckaturami ne. — Čudno! Prejšnja leta je bil celih 13 let v Ljubljani nadzornik moi z akademično izobrazbo, visoko spoštovan in ki je tudi precej Študiral ljudsko Šolstvo. Razmere je i z borno poznal, saj je preje isto službo opravljal na deželi.
Pri njem so bili učni uspehi deloma prav dobri, največ dobri in le nekateri zadostni, bedaj v teku enega leta pa naenkrat ni vse skupaj za nič. Sedaj so pa uspehi deloma dobri, največ zadostni in deloma komaj zadostni. — Bog naj jih razume! Da bi uči tel jat vo v enem letu toliko zaostalo, ni mogoče misliti. -- Sicer pa pustimo to! Gospodje že vedo!
Seveda »Narod« o vsem tem ničesa ne ve, ker noče menda vedeti. Sicer pa če bi ga kdo opozoril na to, bi rekel, da je to nestvarno, nedostojno zabavljanje, s katerim se nič ne doseže. Če mu hoče dati kdo kaj pojasnila, pravi, da je stvarno krivično. — Potem ni čuda, če ve o zadnjem duhovniku povedati, kaj dela in ne dela; kar se mu pa pred nosom godi, pa ne vidi menda iz same ljubezni do učiteljstva. Saj se niso za noben stan borili s tako vnemo, za noben stan se zavzemali s tako vnemo, kakor za učiteljstvo.
Pojdite no, gospoda, saj tega s a m i ne verjamete! Morda se bo dobil še kak učitelj tam daleč, daleč, ki bode kar ginjen ob teh vaših besedah, in jih bode verjel, a mislimo, da jih je lahko na prstih ene roke sešteti vse tiste, ki bi bili res prepričani. — Da, res gospoda! Kako se z vnemo borite za naš stan! Saj je Vaš list vedno poln člankov, s katerimi bičate razmere, prebridke za učiteljstvo! Saj Bte celo ponudili učitelju, v katerem je nekako združeno vse učiteljstvo, kandidaturo za državni zbor, Beveda tako, da ste vedeli, dane bo izvoljen. Tako ste počastili vse učiteljstvo! — Saj je rekel pred par leti Vaš tedanji poslanec iz same ljubezni do učiteljstva, kojelačno molilo k Vam roke, zahtevajoč kruha, da so to pretirane zahteve
Da, da! ta Vaša ljubezen v f razah 1 O tej se lahko razmišlja še ure in ure in človek ji še ne pride do konca.
Napreden učitelj.
Vprašanje o prestolonasledstvu.
Včeraj omenjeno senzačno veBt o prestolonasledniku Franu Ferdinandu potrjuje tudi včerajšnja »Allg. Corr.« in piše o tem sledeče: Že v minulem letu so pripovedovali v dvornih krogih, da je nadvojvoda Fran Ferdinand kmalu po svoji poroki z grofico Chotekovo izrazil mnenje, da se bo odpovedal prestolonasledstvu. Ta sklep je storil nadvojvoda tem lažje, ker so ga dovedli do tega razni osebni razlogi. Ko se je minulo leto o Binkoštih povodom birme nadvojvode Karola, sina nadvojvode Otona, vršil intimen obed, ki sta se ga udeležila cesar in papežev nuncij, ki je birmal mladega nadvojvodo, je pil cesar na zdravje nadvojvode Karola in ga iz-rečno nazval za svojega naslednika. Iz tega dejstva, ki se potrjuje v dobro poučenih krogih, sledi, da se nadvojvoda Fran Ferdinand kmalu oficielno odpove prestolonasledstvu. Nadvojvoda Karol je sedaj dopolnil 15. leto in bi si baje kot vladar nadel ime Franc Jože! II. — Tako navedena do-pisovalnica. Mi smo že včeraj izjavili, da se nam zdi ta vest skrajno neverjetna ter jo označili le kot vročo željo gotovih elementov, ki se iz znanih razlogov boje vlade Frana Ferdinanda. Danes je pa res sledil tej vesti prvi dementi. »N. W. Tagblatt« ve namreč poročati iz merodajne strani, da so vse tozadevne vesti gola izmišljotina in se torej kategorično dementirajo. Oficielni dementi ogrske vlade sledi v najkrajšem času.
Iz poslanske zbornice.
V poslanski zbornici se danes nadaljuje in bržkone tudi završi razprava o nujnem predlogu glede agrarne stavke v Galiciji,
sredina in četrtkova seja se pa skoro gotovo porabi edino le za razpravo o nujnem predlogu poslanca Kindermanna, ki mu niso po volji jezikovne razmere na neki lokalni železnici. Malo je torej nade, da bi prišel še ta teden na vrsto razgovor o znani izjavi ministerskega predsednika. V to se prej ko ne porabijo še le seje po bližnjih parlamentarnih počitnicah, ki Be prično dne 6. novembra. Razprava bo po sedanjem računu trajala kake tri dni, ker je oglašenih izredno veliko število govornikov in ker bodo posebno češki poslanci porabili to priliko, da povedo vse težnje češkega naroda. Po za-vršeni razpravi o tej izjavi se prične, tako vsaj želi vlada, razgovor o znani predlogi vojne uprave, ki že razburja ogrske kroge iu ki bo tudi pri n&s provzročila velik vihar, če sploh pride v razpravo Izprva so hoteli predlogo brez prvega branja izročiti vojnemu odaeku, toda ker so se temu uprle razne stranke, se prvemu branju ne bodo mogli izogniti, aploh je pa še mogoče, da jo vojna uprava umakne že prej z dnevnega reda.
Kdo pospešuje dvoboj ?
Znana zveza, ki je prevzela nalogo, delovati na to, da se zanese v vse slojeve prebivalstva gibanje proti dvoboju, ima zaznamovati zopet nov slučaj, ter se ob enem lahko prepriča, kdo pospešuje dvoboj v armadi. Te dni bi se bil moral biti sekundarni zdravnik v bolnici usmiljenih sester v Lincu, dr. Fr. Schvvider, ki je kot vojak namestnik asistenčnega zdravnika, ob enem pa kot bivši visokošolec član katoliškega dijaškega društva »Ferdinandea«. Mož je torej prepričan katolik in kot tak z vsem srcem obsoja dvoboj. Ker se pa ni hotel biti, izgubil je po razsodbi vojaške oblasti svoje častništvo. Vkljub temu, da uvidevajo vsi krogi silno škodljivost dvoboja in se z vsakim dnem množi Število onih, ki ga obsojajo, se vendar marljivo nadalje degradira.
Szell o nagodbi.
V seji finančnega odseka ogrske poslanske zbornice je miniBterski predsednik szell podal zopet nekaj pojasnil glede tkanja nagodbenih obravnav, Izjavil je, da mu še vedno ni mogoče povedati, kedaj se završe nagodbene obravnave. Ce bi bil kaj popustil na pravicah Ogrske, bi bila nagodba že davno sklenjena, tako pa v sedanjih razmerah niti zaupno ne more povedati, kako stoje stvari, ker pogajanja niso niti dognana niti završena. Dejstvo je le, da se je dosegla edinost glede mnogih vprašanj. Zakon iz leta 1899 glede nagodbene dobe je pravilno tolmačen edino le tako, kakor ga tolmači on, namreč, da ostane v veljavi nagodba do 1. 1907, če se poprej ne uveljavi nova, ter da se lahko obnove oziroma podaljšajo nagodbe z zunanjimi državami, če se do leta 1903 ne sklene avtonomni carinski tarif, toda le do leta 1907. Tako se potem istodobno končata dobi nagodbe in pa zunanjih pogodb. Glede teh pogodb je nadalje izjavil, da ni nikjer rečeno, da se pogodbe brez klavzule ne smejo ali pa morajo odpovedati. Podaljšajo se lahko kar molče, in to se bržkone zgodi tudi v tem slučaju.
Politično gibanje mladega židovstva.
Kjer so židje razkropljeni med drugimi narodi, tam snujejo »liberalne« in »svobodomiselne« stranke ter se vedejo kot narodni Nemci, Cehi, Hrvati itd. Kjer pa zraste židovska moč, tam se začno čutiti kot narod in se začno politično organizirati. Tako dela zdaj židovstvo v Galiciji. Na zadnjem shodu židovske akademične mladine je proglasil to načelo akademik R e i c h z besedami: »Načelo asimilacije, ki je nastopilo po zadnjem poljskem sestanku 1. 1863., je propadlo popolnoma. Narod židovski je napredoval tako daleč v svoji zavesti, da več ne gre na lim praznih fraz o solidarnosti in bratstvu. Židje priznavajo samo popolne žide. Brat Izraelit in brat Poljak Mojzesovega veroizpovedanja — to je le prazna fraza. Mi priznavamo Samo žide«. Tako samozavestno postopajo zdaj židje v Galiciji vsled števila in bogastva. Upati je, da bo vsled tega anti-semitsko gibanje, katero je v Galiciji bol) potrebno, kakor kjerkoli drugod, prišlo v boljši tir, in da bodo Poljaki in Rusi, mesto
da se med seboj preganjajo, obrnili svojo pozornost naraščajoči židovski premoči.
Iz brzojavk.
Deže1no zbors ke volitve na Gorenje -Avstrijskem so se vršile včeraj. Izvoliti je bilo 19 poslancev za kmečko skupino. Liberalci so postavili le v 17 okrajih protikandidate. Izid volitev doslej še ni znan na celi črti, gotovo je le, da imajo katoličani že deset mandatov. — V korist avstrijskemu časopisju se zahtevajo od vlade naslednje odredbe: Enakopravnost domačega neodvisnega časopisja z inozemskim in cficielnim, poštna am-bulanca pri vseh brzovlakih ; za časnike primerna uredba vožnega reda; splošno znižanje telefonskih in brzojavnih prispevkov; odprava kolportaže; preosnova korespondenč-nega urada. —Volitve v švicarski narodni svet so se vršile včeraj. Število članov se je vsled naraslega števila prebivalstva pomnožilo od 147 na 167. Radi-kalno-demokratiška večina je zopet zagotovljena. Soc dem. so pridobili 3 mandate ia jih imajo sedaj osem. — Amerika pomnoži vojaštvo. Iz Washingtona javljajo, da v kratkem izide Rooseveltova poslanica, s katero bo zahteval, da se po-množe ofenzivne moči dežele ter se ta pripravi na vse-eventuvalnosti.
Deželnozborske volitve na Štajerskem.
Volivni shod v Brežicah.
V prostorih „Narodnega doma" se je 26. t. m. ob 8 uri zveSer zbralo precejšnje število narodnih volivcev (duhovščina, uradniki, trgovci, obrtniki), katerim se je predstavil kandidat za mestne skupine, gospod dr. K a r 1 o v š e k iz Celja. V svojem govoru je omenjal dosedanjo taktiko slovenskih deželnih poslancev, njihove težkoče v izvrševanju svojega poklica, razne krivice, ki se god£ glede šol Itd-, tako da ne kaže drugo, kakor od vlade zahtevati za slovenski Štsjer svojo upravo (klici: Proč od Gradca). Opomni še, naj bi se Slovenci do zadnjega volivca udeležili volitve in s tem pokazali, da, ako tudi sedaj ne zmagajo, vendar njihovo Število raste. G. Rebek iz Celja priporoča kandidatu z ozirom na to, da se ima na even-tuelni izvolitvi zahvaliti le slov. obrtnikom in trgovcem, ker je uradništvo v velikem številu nemško, naj bi se oziral na slovensko obrt, in zahteval ustanovitev slov. obrtnih, meščanskih in trgovskih šol. G. kandidat obljubi zastaviti vse svoje moči v povzdigo teh stanov. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se konečno njegova kandidatura soglasno sprejme, glede vstopa v dež. zbor pa prepusti prosto roko. Shod, kateremu je predsedoval domači župnik, se je vrSil povsem mirno.
Shod v Sevnioi.
Kakor je že v četrtek naznanil »Slo-veneo«, imel je dr. Karlovšek v soboto zvečer v gostilni Fr. Simončiča volivni shod v Sevnici za mestno skupino Celje-Brežice. Zbralo se je lepo število volivcev-narodnjakov. Ko je predstavil tržki g. župan Starki g. kandidata zbranim volivcem, poudarjal je on, da je prevzel kandidaturo le, ker so ga vsi iz vseh stanov na zaupnem shodu v Celju zbrani možje postavili kandidatom. Program njegov je program dosedanjih poslancev, kojim naj volivci tudi v bodoče puste proste roke. Odobrava dosedanjo abstinenco. Splošno graja vedenje listov, kojih nekateri so priporočali, drugi grajali abstinenco in tretji zopet zahtevali obstrukcijo, ki je v sedanjih razmerah absolutno nemogoča. Viada pač težko gleda prazne prostore v zbornici in bo prisiljena enkrat posredovati, a to še le tedaj, ko bo videla, da je mej volivci edinost. Tedaj pa bodo poslanci že znali staviti svoje postulate. G. kandidat bi v tem slučaju zahteval več Slovencem neobhodno potrebnih meščanskih in obrtniških šol. Zahteval bi tudi, da bi se davčni denar, kojega tretjina je od slovenskih žuljev, nikdar ne rabil več za vsenemške demonstrante, kakor je bila minola pevska slavnost, sicer se mora odločno glasiti: »Proč od Gradca!«. Nadalje je g. kandidat vsestransko pokazal, kako naj bi narodni mest-jani po izgledu Celjanov podpirali narodne obrtnike, ter prišel do zaključka, da bo tem potom kmalu v kulturnem in narodnem oziru na Spodnje Štajerskem gospodar Slovenec. Ko je koncem g. kandidat pripoznal g. domačemu nadučitelju, da bi bila Sevnica ena prvih najprimernejših trgov, kjer naj bi se ustanovila kaka meščanska in morda še obrtniška šola, tedaj so volivoi trga Sevnice enoglasno izrekli, da dobi gospod kandidat pri bodoči volitvi izmej sedemdeset glasov petdeset.
S Št&j&rskega
se nam piše: Za nas velja, da se je g. dr, liosina v javnosti definitivno odpovedal kandidaturi. Zato hočemo iti na volišče le za g. Antona Korošca. Vse drugo se nam zdi nekako »lovenje slepih miši«. Bodimo odločni in nastopajmo jasno ter odkrito! Sedaj je računati le s kandidaturo g. Antona Korošca, v katerem dobe štajarski Slovenci zastopnika, na katerega se bodovvseh zadevah lahko zanesli. To prepričanje nas bo vodilo pri volitvi v našem nadalnjom nastopu. G. KoroSec je priljubljen, zmožen, delaven, navdušen, požrtvovalen borilec za slovenske pravice, zato bodi on naš poslanec I
Is Središča
nam poroča prijatelj lista: G. Kočevar se je že pretekli teden odpovedal kandidaturi in noče o njej nič več slišati, storil je to VBled nekega razžaljivega pisma, ki se mu je doposlalo iz Gornjeradgonskega okraja. Po volitvah bomo še o tem govorili ter razjasnili vse intrige. Obžalujemo, da se je g. Kočevar odpovedal, a njegov sklep je nepremakljiv. Tukajšnji volilni možje bodo glasovali za g. Korošca. Med kmetskim ljudstvom zavlada veBelje,. ko izve, da kandidiramo g. Korošca, ki je-kandidaturo tudi sprejel. Njegovo ime-je kakor povsod na Spodnje Štajerskem tudi med našim kmotakim ljudstvom dobro znano. Poznajo ga neustrašenega zagovornika kmet-skih zahtev in narodnih pravic. Upamo, da v našem okraju ne bo našel nasprotnika!
Iz ljutomerskega okraja
nam pišejo: Naše volivne može hočejo sedaj od različnih strani popolnoma zbegati. Nekateri pravijo: Le volimo Hočevarja, bo že prevzel mandat, če bo izvoljen. Drugi govorijo isto o dr. Rosini, tretji o Mursi! Gospoda, sedaj ni več časa za take prazne kvante. Gospodje dr. Rosina, Mursa, Hočevar bo možje in vedo, kaj delajo. Vsi trije so a svojim podpisom po časnikih izjavili, da ne sprejmejo kandidature, to se pravi, da nočejo biti poslanci. Saj v obče nismo bili proti njim. in bili bi izvoljeni, ako bi se ne odrekli. Ne begajte torej sedaj volivcev z različnimi razlagami o kandidaturi in vsprejetju mandata. Kdor noče, pa noče, prosili in moledovali vendar ne bomo za njimi. NaS kandidatje in ostane sedaj gospodAnton KoroSeo. Njegovo dosedanje politično delovauje nam je vsem dobro znano ter porok, da bo častno zastopal naš okraj v deželnem zboru. Na delo torej sedaj in ne begajmo volivnih mož z drugimi kandidaturami. Ako se to destruktivno delovanje ne bo ustavilo, potem bodo oni, ki tako neprevidno sedaj nastopajo. gotovo krivi, da izgubimo mandat na nemškutarja. Pazite torej, gospoda, in delajte složno za g. Korošca!
Slovenska zmaga v Studencih.
O tej veseli zmagi smo prijeli sinoči še naslednje poročilo: V Studencih poleg Maribora je zmagala katoliška slovenska stranka prvikrat s štirimi možmi; nasprotna ima le enega moža.
Škodoželjnost ali ustrahovanje?
Iz Idrije 25. oktobra.
Naša „Jednakopravnost" se je že večkrat pritoževala nad denunciantstvom. Kako pa naj sodimo o naslednjem ? Dne 23. oktobra poroda med domačimi novicami: »Klerikalci imajo za bodoče volitve jako marljive agitatorje, mej katerimi zavzema prvo mesto Miha Podgornik. Ta človek je raznašal pretočene dni lažnjivovvest po jami, da je občina kupila hišo Š. za 40000 K, da bi se adaptirala za pošto. Nam je sicer vse jedno, ako kdo v take čenče veruje, čudno se nam pa le zdi, da imajo ti ljudje toliko časa, da lahko po jami agitirajo in hujskajo delavce proti sedanjemu mestnemu zastopu. Izjavimo že danes, da bodemo proti takim ljudem nastopili brezobzirno in storili vse korake, da bodo tudi klerikalci respektirali službene predpise." — Tako poroča idrijsko liberalno trobilo. Namen ni prikrit. Uredništvo „Jed-nakopravnosti" dobro ve, da ima c. kr. rudniška direkcija njen listič naročen. Z obrekovanjem in opravljanjem izkuša vplivati na to, da bi direkcija tam poprijela, kamor še ne dosega sicer precej mogočna roka idrijskih liberalcev. Svoje ljudi imajo v strahu, še nekaj nepokornežev je — te naj pa pristojne oblasti ustrahujejo! Slabo bi ne bilo za liberalce, kateri pa naj nikar ne pozabijo, da tudi možje naše stranke niso mevže, pa tudi ne otroci, ki bi ne vedeli za službene predpise ter se ne ravnali po njih. In ravno na zgorej omenjeno denuncijacijo o Mihaelu Podgorniku ne moremo druzega reči, nego: „Fej, obrekovalci!" Imenovanemu rudarju je nekdo, ki pa je iz Spodnje Idrije, torej ne kak idrijski ^klerikalni« agitator, rekel: „Ali si že slišal, da je občina kupila Š. hišo za 40.000, ne vem, ali kron ali goldinarjev",
na kar je Podgornik odgovoril: „Ne vem nič o tem". To je bila vsa »agitacija"! Sedaj pa ostudno kličejo liberalci rudniške predstojnike, naj pomagajo zatirati katoliške može. Ker nimajo nič resničnega poročati, pa obrekujejo, v nadi, da ne bode nihč? nikogar poprašal, ampak slepo vsakdo vse verjel, da je le v „Jednakopravnosti". Mislijo si liberalci: ako smo z zabavljanjem nad poštenimi krščanskimi pazniki in pisarji toliko dosegli, da bodo letos na rudarsko šolo poslani do malega sami člani liberalnih društev, zakaj bi se še toliko ne potrudili, da polagoma — če z resnico ne, pa s pomočjo laži — ustrahujemo katoliške može in mladeniče, da pojdejo slepo za nami, ali pa jih pripravimo ob kruh, ako se ne uklonijo. Živela svoboda in njeni liberalni po krovitelji!
J t ožičen slavi odliodnica.
Vipava, 26. oktobra.
Dne 20. oktobra zapustil je liberalni deželni poslanec, gospod Ivan Božič svojo rodno zemljo. Dan poprej obhajal je v graj-ščinski gostilni v Vipavi svojo zadnjo večerjo in je zbral okoli sebe svoje zveste privržence; bilo je 8 liberalnih učiteljev, 7 liberalnih županov, nekoliko liberalne inteligence Vipavske in 4 „dame". „Slovenski Narod" piše, da je prav fletno bilo pri večerji. Kadili in častili so Božiča naši najslavnejši govorniki, učitelja Punčuh in Skala, sodni svetnik Nosan in drugi govorniki. Tudi slavnoznani bivši župan Anton Hrovatin vzdignil je čašo, in je v imenu vipavskega ljudstva povdarjal požrtvovalnost in zasluge g. Božiča, kakor je sporočal „Slov. Narod". Ni nam znano, da bi bil kdo izmed ljudstva vipavskega pooblastil Hrovatina, govoriti v imenu ljudstva. Pa poznamo običaje liberalcev. Tudi nam ni znano, je li omenil Hrovatin ono zaslugo Božičevo za okraj vipavski, katera globoko sega v žepe klerikalcev in naprednjakov in s katero se je deželni poslanec naredil neumrljivega v Vipavi; mislim namreč na novi „špitalu, katerega je Božič sezidati dal 1.1. poleg ceste, ki vodi iz Postojine v Gorico, blizu trga Vipavskega.
Stoji pa bolnišnica na prostoru, kateri je izpostavljen najhujši vipavski burji; dobre, pitne vode ni daleč okoli; prostor pa je močvirnat. Izročil je zidanje bogatemu svojemu prijatelju Mayer-ju, kateremu je baje doplačal izredno visoko vsoto. To je gospod Ivan Božič lahko storil, saj denar ni šel iz njegovega žepa, pač pa iz žepa ubogih davkoplačevavcev. Najpriprostejša ženica je vedela, da odbrani prostor ni in pa ni ugoden za bolnišnico; edino le požrtvovalni Božič s svojim liberalnim zdravstvenim svetom tega ni izprevidel.
Poglejmo sedaj novo Božičevo bolnišnico! Popolnoma neporabljiva je; v kleti stoji voda v suši in v deževji, katera se nikakor odpeljati ne more. Dalo se je sedlarju Ferjančiču brezplačno stanovanje v bolnišnici in še plačevali so mu po 8 kron na mesec, da bi ondi stanoval. Pa vkljub vsem ugodnostim popustil je prostovoljno to stanovanje, kajti bal se je za zdravje svojih otrok v skrajno nezdravem poslopju. Sedaj je vse hermetično zaprto in zabito in drago poslopje prepuščeno je svoji osodi. Taka je zasluga Ivana Božiča za okraj Vipavski! Ti ubogi kmet pa moraš plačevati v davkariji po 10 do 16 odstotkov od pravega davka, dokler ne bodo poplačani tisočaki, ki so se popolnoma v vodo vrgli. Ako bi bila burja odnesla g. Ivana Božiča pred par leti, ne bi bil cel okraj Vipavski oškodovan za tisočake. Gospod Ivan Božič znal je pač podirati, a zidati ni znal. Odpirajo se oči tudi do sedaj zaslepljenim liberalcem!
Hov »Narodni Doni" na Koroškem. — Političen shod.
Iz Spodnjega Dravograda se nam piše: Kakor se je že poročalo, otvoril se je naš »Narodni dom« zadnjo nedeljo 26. okt. Slovesno je blagoslovil hišo ob obilni azistenci koroških in štajerskih duhovnikov mil. g. prošt Cvetko Izop. Po cerkveni slavnosti vršilo so je zborovanje katol. polit, društva za Slovence na Koroškem. Govoril in povdarial je čast g. Valentin Weis, kanonik iz Veli-kovca, da mora deželnozborski poslanec stati na verskonarodnem stališču. Gosp. poslanec Grafe n auer pojasnjuje krivično delovanje nemško nacionalne večine v koroškem dež. zboru.
Z ozirom na zadnji napad „S1 o venske g a Naroda" z dno 15. okt. predlagal je č. g. I v a n S m o 1 e j, kanonik iz Gospa Svete, resolucijo : »Slov. Narod« je dne 16. oktob. t. 1. napadel koroške »klerikalce«, češ, da ne storijo ničesar za narodno stvar. Pri otvorjenju »Narodnega doma« v Spodnjem Dravogradu zbrani zborovaloi in udje tako obrekovanje najodločneje obsojajo in izražajo enoglasno, da se »Slov. Narod«, dokler
bo v Tavčrtr Žvegljevi zv*.zi, ne b r i g a j za našo koroške razmer«, za naše narodne in gospodarske koristi, ali škodo!" Resolucija je bila sprejeta enoglasno.
Gos{>. admini trator Z e i c h c u sa je zahvalil gg. govornikom za lepe besede, za hvalil se vsem navzočim za obilno udeležbo pri zborovanju. Zabavali so nas pa pevci »Gorctana« iz Šmihela in vrli tamburaši iz Celovca. Bog in narod!	S—.
Štajersko vino.
Iz J a r e n i n e 27. okt.
Po goricah odmevajo topiči, a vmes so čuje vrisk dobrovoljnih biračev. Splošno ve Belje je znamenje obilno vinske letine. Nekaj jo letos mošt slabejši, vendar se hva lijo, d* ga bo pa tem več, kar jo tudi resnica. Prodaja ga naš vinogradnik letos po 16 v. in šo višje. OJ 11° daljo ocenjujejo vino stopnjuje, pod 11° se plačujo mošt po 12 — 18 v. Rojaki s Kranjskega in Koroškega, kupujte domačo, pristno kapljico od brata iz zelenega Stujorja! Nasprotniki naši, vinski trgovci v Mariboru, polnijo si svoje malhe te dni s tsočaki. Poleg tega so pa še z nami surovi in odurni.
Nt ki koiet jo pravil, ko je zjutraj zgodaj prišel s par polovnjaki na trg v Maribor in ponujal pristno kapljo iz Slav. Goric a ponižnimi besedami: »Prosim, g- spod, naj ga vzamejo vsaj po 16 v.«, (dgovoril mu je trgovec: „Takega vina dobim po 14 vin. povsod. Tu im-.to za njega 12 vin. Čo ga daste, je dobro; če ne, ga pa domov pe Ijajte". Ia revež ga jo d*l po 12 v. Ttko se godi nam kmetom.
V Ljubljani 28 oktobra.
Narodno - napredne zmage. Liho ralci bo prišli tako daleč, da že veselja ukiijo, ako ae jim lo še sploh posreči ohraniti kako svojo postojanko. Z ozirom na zadnje občinske volitve na Vipavskem piše znto »Narod« : »Sploh se vidi, da pridobiva na Vipavskem narodno - napredna stranka vedno več somišljenikov. To nam dokazujejo vse poslednje občinske volitve v raznih vipavskih občinah. Sijajno zmagala je narodno napredna stranka v vseh treh razredih pri občinski volitvi v Ustji, ni Planini, v Slapu, na C lu in sedaj vVrhpolju«. — Resnica pritemjedajelib. stranka le z največjo težavo in z najnizkotnejšimi sredstvi ohranila te svoje postojank e. Tu ravno kaže, da liberalna stranka na Vipavskem ne pridobiva, ampak i z g u biva, ker si more le še z najskrajnejšimi sredstvi obdržati svoja glavna taborišča. Tudi tam, kjer je b lo časih slepo udano liberalnim mogočnjakom, se liberalna stranka ne bo dolgo veselila niti takih »zmag«. Naši možje na Vipavskem naj se le trdno orga nizirajo in prodirajo naj vstrajno mej ljudstvo I
Strah sa vipavske liberalce. Izpod Kolka: Janez Vidmar, po domače Brižnik, posestnik cb Colsko Š turški obč. meji kupuje že od nekdaj od Koičanov surovo tnaslo, teleta, jagnjeta, itd. ter jih potem vsak teden gotovo, po enkrat vozi v Trst, kar mu donaša lepih dohodkov. Ima tudi prodajalnico, katere odjemalci so tudi Kolčani. Sploh se ta mož za glavni svoj letni dohodek ima zahvaliti ravno Kolčanom. Ta mož je pri obč. volitvah na C ilu volil z liberalno stranko. Akoravno je volil v Bvoji, to je v sosednji vasi Koičanov, je to Kolčane tako silno ogorčilo, da so takoj vsi do zadnjega sklenili, vsako k u p -čijsko zvezo z njim pretrgati ter svoje blago pošiljati po vipavski železnici v Gorico in od tam v Trst. To se je že pretečeni teden zgodilo. Prizadeti Vidmar je dal oklicati v dveh sosednjih občinah, da plačuje 18 kr. na funt za surovo maslo dražjo in naj se mu ga prinese, toda niti eden se mu ni odzval. Kolčani bili so in bodo z dušo in telesom katol. ideje, to kažejo vsikdar javno, posebno ob držav, in deželnozborskih volitvah, ter so ne vstra-šijo 4 ali 5 ur hoda. Do zadnjega moža vsi pridejo in zavedni poštenjaki tudi ostanejo. Liberalni Vipavci, posebno Iibenlni trgovci in krčmarji bo boje, da bi tudi ostali naši somišljeniki ne posnemali tega zgleda, kajti dobro vedo, da bi potem v par letih šteli v
Vipavski dolini liberalce na prsti*. Saj večina liberalcev so ri-di od „k!erilialnili" novcev Duhovniške vesti v ljubljanski škofiji. Podeljena jo župnija Spit. lič č. g Antonu M e z o k , doslej župniku v Pod-kraju. Premeščen jw č. g Jernej Pur-jatel, kapelan m Blokah, za upravitelja v Podkraju in č. g. Anton Žnidaršič, kapelan v Erzelju, za kapelana na Blokt>.
Birmovanje v kranjski dekaniji jo bilo v nedeljo 26 okt. zav ršeno. Bi rman-cev je bilo 31. avg. v Tržiču 331, 7. sept. v Busnici 74, 8 sept v Kranju 372, 9 sept. v Naklem 88, 10. sept. v Dupljah 68, II. sopt v Podbrezjah 65, 12. sept. v Lešah 61, 13 sept. v Kovorju 92, 14. sept. v Križah 183, 21. sept. v Šmartnem pri Kranju 203, 22. sept. v Mavčičah 60, 24. sept na Kokri 104 25. sept. v Preddvoru 152, 26. sept. na Goričici 59, 27. sept. v Trsteniku 73, 28 sept. v Cerkljah 513, 30 septembra na Senturški gnri 62, 1. oktob. v Zopogah 34 5. oktob. v Šent Juriju 396, 26. oktobra v Smledniku 175.
Častni občan Občina Zigorje pri Kozjem na Štajerskem je č. g. A n d r e j a F i š e r , župnika v Ribnici ob koroški žs leznici, radi voiikih zaslug za cerkev, šolo in občino, kot bivšega tamkajšnjega osem letnega župnika izvolila enoglaaio častnim občanom, ter mu isročila krasno diplomo v Cirilovi tiskarni tiskano.
Poroka. Včeraj dno 26. oktobra ee jo poročil v Borovnici g. Alojzij Ran t, pristav II. razreda pri pomorskem komisari-jotu, s Tilko Ver bič. Z min je sin nad učitelja Ranta z Dobrove, nevesta pa je iz občespoštovane rodbine Fr. Verbičeve iz Borovnico. C.stitamo! — Iz Borovnice se. nam še poroča : Danes je bil posebnega spomina vredni dan za družini Verbičevo iz Borovnice in nadučitelja M. Rantovo z Dobrove. Obhajala se je tukaj prav slovesno in v krščanskem duhu poroka gosp. Alojzija R a n t, pristava v c. in kr mornarskem komisarijatu, z vrlo pfdč. Matildo rojeno Ver bič. Poročil ju je potem, ko sta bila zjutraj v naši farni cerkvi obhajana, ob 11. uri prtdpoludne ženinov brat č. g. pator Gvido; za družico ob tem bila je pa gospodična Leopoldina Rant, seatra ženinova, drug pa nevestin brat, g. Gabrijel Verbič. Poseben slučaj je to, da so vsi trije Ran-tovi: Gvido, Lojze in Leopoldina, letos dosegli vsak svoj namen; pater g Gvido postal je svečenik frančiškan, g. Alojzij dosegel je že v svojem 29. letu stopinjo stot nika, a gd<\ Leopoldina je pa dovršila svoje študije kot učiteljica in je tudi že na službi kot taka v Starem trgu pri Ložu. Alojzij pa prido v kratkem na Dunuj kot uradnik pri c. kr. ministerstvu (vojaški odd> lok). Čestitamo oboma p. n. diužmama, Verbičevi tu kaj v Borovnici in Rantovi tam Dobrovi.
Iz Spodnjega Dravograda so poroča: Pogreb prerano umrlega blagega go spoda Šimena Mikelna b;l je nad vso slovesen. Da so dregiga gospoda spremili k zadnjemu počitku, prihiteli so njeg .vi znanci in prijatelji od vseh krajev. H.aia jim! Je tudi tolažba žalujočim etarišem za hudi udarec. Truplo so prepeljali iz Gradca šo lo z vlakom ob 11. uri, dasi je bila napovedana osma ura. Med tem časom pa so se vršila v proštijski cerkvi mrtvaška opravila, med njimi svete zadušnice, na kar je mil. gesp. prošt Fiorijan Izop ob azintcnci gosp. kanonika Smo lej a in dr. Arnejca daroval pontifikalni rekvijem. Ob 11. uri šel je sprevod od železniške postaje v domačo župnijo pokojnikovo, v Črneče, kjer je gospod kanonik Smolej daroval še hv. mašo -zanj. Vsem bodi izrečena s tem zahvala za čast, katero so izkazali blagemu Šimenu, posebno pa onim dobrotnikom, kateri so preskrbeli, da ae je njegova želja na smrtni postelji, da bi počival v domači želji, spolnila. Bog jim plačaj!
Slovenski ognjegasci na Štajer skem. Iz Žlica se nam pišo : Zveza sluven skih spodnještajerskih gasilnih društev imela je 26. t. m. svoj občni zbor, kateri se je jako dobro obnesel. Zustojoans so bila gasilna društva : Žalec, Letkovaves, Sv. Jurij ob Taboru, Mozirje, sv, Jurij ob juž. želoz niči, Vranjšice, Dol, Trbovlje-, ŠiStoie, Sv. Peter ob Savinji, Št. Janž ob Dravskem polju.
Ostala društva poslala so brzojavne pozdrave, oziroma pooblastila na zavezino vodstvo, da jih zastopa. Načelnikom zveze jo bil soglasno izvoljen gosp. Josip Sirca, blagajnikom Anton Petriček, tajnikom I v a n Kač, namestnikom načelnika I v. Voh Po soglasnem sklepu vrši se drugo zborovanje prvo nedeljo po rojstnem dnovu Njega Veličanstva prihodnje leto v Žalcu.
Vojaška godba v Gradou je v nedeljo prvič po preteku pet h lot priredila promenadni koncert v Industrie-llalle. Vde-ležba je bila ogromna, iahko rečemo, da je bilo do 2500 ljudij v veliki dvorani. Takoj ko je nastopil kapelnik 7 pešpolka Friedrich, pozdravilo ga jo občinstvo z burnim, demonstrativnim ploskanjem. Lto se je ponavljalo pri nastopu kapelnika 2 bosnaškega pešpolka Wagner-a, kakor tudi sploh po vsaki tečki. S tem koncertom je rešeno perečo vprašanje, ki se je vleklo žo več let sem. Po znanih graških nemirih prepovedala je namreč višja vojaška oblast igrati vojaški godbi v meslu. Šele v preteklim lotu začeli so posamezni oddelki tu in tam koncertirati po Gradcu. Z nedeljskim koncertom, ki je bil v resnici pravi monstre koncert, kajti igrali ste obe godbi skupno, prevzeli ste godbi tudi pro-menaiino koncerte. Iz gotovega vira smo zvedeli, da ste ee godbi že 14 dnij urili skupno za ta koncert in zato tudi tak vspeh. Včerajšni dan pomeni zopet sijajen poraz »Tsgblatt a« in \8; h nemškonacijonalnih kri-čs.čov, ki z vsem stojim hujskanjem niso mogli zabraniti, da ee je vendar onkrat ustreglo občni želji veliko večine graškega prebivalstva.
Slovenci v akademiji sa upodab ljajočo umetnost. V c. k. akademijo na Dunaju za upodabljajočo umetnost sta sprejeta letos zopet dva Slovenca in sicer gosp. Guido Birolla in gosp. M a k s o Koželj.
Slovenci izumirajo. Piše se nam : Naj slede odstotki, kako so napredovali raz lični avBtnjtiki narodi v jezikovnem pogledu od leta 1890 do 1900 z ozirom na »Um-gangsspracbo«: Madjari 16 92 odstotkov, Poljaki 14-52, Ilumuni 1045, Srbo • Hrvati 10 30, Cehi 8 82, Mdorusi 8 71, Nemoi 8 38, L«hi 7 67, Slovenci 137 cdst. Ubogi Slovenci! Na Koroškem iti Štajerskem so izročeni na milost in nemilost Nemcem, na Goriškem, v Trstu in v Istri pa Lahom, katerim je glavna naloga ta, potujčiti kolikor mogoče slovenske krvi. In pri tem delu dobivajo Nemci in Lahi podpore iz Nemčije in iz Italije. In število 1 37 odst. nam kriči, da njih delovanje ni brezvspešno. Od kod d bivamo pa mi obmejni Slovenci pomoč v samoobrambi V Mi moramo pač vzdihniti s hrvatskim trpinom: *Uid»j se uso i svoje Uljuse.«
Uradna statistika. Prav ista stat-stika, ki j« I. 1890 naštela v Rojanu 77 Slovencev, a v šoli sami je bilo nad 2dO slovenskih otrok, našla je 1. 1900 v Trstu
in okolici sledeče narodnosti: 116.825 Lahov, 24.679 Slovencev, 8880 Nemcev, 145 Cehov, 26 Poljakov, 3 Malorusi, 451 Srbo-Ilrvatov. K temu številu pa ni prištetih 27 589 ptujih podanikov, o katerih pravi »Piecolo«, da so Bkoro uami laški podaniki. Vseh prebivalcev v Trstu jo bilo torej leta 1900 - 178 599.
Shod avstrijskih železniških poštnih uradnikov. Predvčerajšnjim se je vršil na Dunaju prti shod avstrijskih železniških poštnih uradnikov, katerega so je ude ležilo kakih 500 odposlancev in vse dežele. Dvorni svetnik Wagner Jaueregg je pozdravil zbrane v imenu ministerstva za trgovino in je zagotovil v imenu vlade, da se ista dobro zaveda velike važnosti poštno službe. Kolikor je možno, jo vlada prijoravljena sodelovati, da so v tem letu uresničijo željo poštnih obratnih uradnikov.
Štrajk kurilcev v Trstu jo toroj srečno končan. Znamenito iz tega štrajka je to, da so kar hitro poklicali kurjače iz Be nelk, kakor h'tro so naši delavci opustili dtlo. Ker je za čas; štrajka odplulo več pa-robrodov, jo tako sedaj vtč dola?cev na cesti; to so vsi oni, kateri so bili uslužheni na imenovanih parobrodih. Naši delavci bi morali vendar odpreti oči in so prepričati,
r
da jim vsak štrajk v Tr.Uu prinese laško po danilu', ki jim odvzamejo zaslužek.
Hrvaška socialna demokracija.
Ker je zagrebška vlada prepovedali izdajanje hrvaških socialnodemokraških listov »Sluboda« in »Nova Sloboda«, so pričeli ju goslovanski socialni demokrati v Budim-peš t i izdajati list »Crvena Svoboda«.
Slovensko gledališče Danes nastopi gospa Bo rš t n i k - Z v o n a r j e v a v krasni francoski drami »Rodeči talar«.
Slovenca povozil v Ameriki vlak. Tekoči mesec so je ponesrečil Franc Krašovec v kacih 12 milj od Jolieta oddaljenem mestecu Morris. Delal je na žo leznični progi in najbrž ni opazil prihajajo čega vlaka, ki ga je podrl na tia in strašno razmesaril. Bil je mrtev pri tej priči. Pokojni Krašovec je bil rojen v Bučni vasi pri Novem mestu na Dolenjskem pred 53 leti, v Ameriki je bival zadnjih 10 let, največ v Jolietu in okolici. V Pennsylvaniji zapušča jednega sina in jedno hčer, v stari domovini pa soprogo s tremi otroci.
Nesreče na openski električni železnici. Ko je predvčerajšnjim popoludne voz električne železnice vozil iz Trsta proti postaji Romanja, skočil je drog, ki spaja voz z elektrovodno žico nad tirom, z mesta in ni več deloval. Voz se je ca to najprej ustavil, potetn pa je začel teči nazaj proti Trstu in ga je bilo mogcče ustaviti še-le na trgu Štorklja. V vozu jo bil solastnik hotela pri Obelisku in nekaj gospa, katere so pale v nezavest.
f 1940. Tega leta bodo čitsli n?ši nasledniki in če si tudi kedo izmed nas ohrani še zdrave kcsti po slovenskih listih, da so
v
tržaški in okoličanski Slovenci izumrli. Se dobrih 38 let je usojena torej tržaškim in okoličanskim Slovencem prebivati na tej grešni grudi ob obali Jadranskega morja — ob vseh 19. temeljnih zakonih. In kako naj bi ne izumrli? Slovenskih šol jim nočejo dati, cerkve jim hočejo poitalijančiti, oblasti jih nočejo poznati, Lihi jih morajo iznaroditi, v tem mora podpirati Lahe c kr. avstrijska vlada vsled pogodbo z Italijo — ti reveži nimajo nobenega pogoja za življenje, pa hočete, da bi se tu borili kakor predatraža Siovanstva ob obali sinje Adrije? Tržaški »Piccolo« je priobčil danes vspeh za d njega ljudskega štetja v Trstu. Mi nočemo tu navajati, kako so šteli, navesti htčemo samo suhe Številke. V zadnjih desetih letih padlo je po uradnem ljudskem štetju število tržaških in okoličanskih Slovencev od 204 odstotkov kar na 16 3 od-stftkov. Ob prihodnjem ljudskem štetju 1. 1910 najdejo Slovencev šs 12 odstotkov, i. 1920 še 8, 1. 1930 še 4 in 1. 1940 — ne bo več nobenega Slovenci v Trstu in okolici. »Piccolo« pravi, da so to Statistiko sestavili vladni organi, ki so baje »vedno nasprotni Lahom«, da v Trstu in v Istri italijanstvo napreduje, Slovani, da propadamo in da so že Italijani v večini v teh dežel&h. Italija je pač lahko zadovoljna se svojo zaveznico Avstrijo, ki jej tako dobro izpolnuje d?.no obljubo, da hoče p< dpirati italijanski ž velj po teh pokrajinah, ko jej vender daje tako lepo spričevalo iredentovsko glasilo. Č» smo pa zadovoljni mi Slovenci — to povemo, kadar bo bila naša ura. Lihi eo pookočili v Trstu in okolici po tem štetju v zadniih 10 letih od 73 8 odst., na 77 3, Nemci p*-i od 5'2 na 5 0 odstotkov. Tudi v Istri so Lahi poskočili v zsdnjem desetlet u od 38 odst. na 405, Hrvatje pa so padii od 45 3 na 42 5 odstotkov. V Istri pa so Nemci poskočili od 19 05 odstotkov na 2106. Vsi so rasli, *si so se množili, samo Slovenci in Hrvatje drvimo na teh državnih papirjih v smrt. L 1940. pomeni torej smrt tržaških Slovet cav. Ka«o bo podpirala naša sl. vlada Lahe na škodo Slovencev, ko nas več ne bo, to nuj skrbi ona. »Slovenske šole v Trstu i" to naj bo slovenski odgovor na to prerokovanje — na to uradno Statistiko 1!
Defravdacija na pošti v Šmarju Iz Šmarja Sapa so poroča, da so na ondotni pošti zasledili defravdacijo. Postna odprav niča Viljemina Rahmrokje pone-verila nad 4000 kron. Suspendirali so jo od službe. Bila je pri pošti 21 let in imela mesečne plače okolu 40 kron. To pač kaže. da pri poštnih defravdacijah igrajo glavno ulogo premajhne plače poštnih nastavljen-cev. Kakor čujemo, ravnokar potuje okoli
zastopnik ravnateljstva v Trstu, da revidira pošte.
Pobalinstvo Iz Kranja so poroča : V nedeljo ho se vračali štirje mladeniči okoli 7. uro iz Snčurja, kjer so imeli ta dan »semenj«, v Kranj. Za n)im pribiti neki vez ni katerem je sedelo nekaj moških. Eden izmed njih zamahne z nožem proti tem štirim in nevarno rani na roki nič hudega sutečega krojaškega pomočnika Jožefa Glavan. Kri se mu je vlila in padel je na tla. Pripeljali so ga v Kranj, kjer mu je zdravnik povezal roko — Napadalca še niso zasledili.
Občinska pisarna za brezplačni pravni pouk. Predlog o ustanovitvi take pisarne je bil predložen ravnokar graškemu obč svetu. Mnoga mesta v Nemčiji imajo že take pisarne, s katerimi se občinstvu prihrani mnogo pravdnih stroškov. Seveda se kaj tacega nikdar ne predlaga od liberalne j strani.
„Amerikanski Slovenec" za štraj-
; kovce- V Pennsylvaniji še vedno stavkajo
•	premogarji. Židovski kapitalisti hočeio s str&-| danjem prisiliti trpine, da se vrnejo na delo i za prejšnjo n>zko plačo. Da olajša veliko j bedo, ja jel „Amer. Slovenec" nabirati pro-
•	stovoljne darove. Uprava lista je naklonila ! 25 dolarjev.
Volontersko mesto v deželni bolnici. V deželni bolnici se sprejme doktor med. kot volonter z adjutom 600 K. Pro j silci za to mesto predlože naj prošnje do ; 20. nov. t. !. vodstvu dežel, dobrodelnih za-I vedov v Ljubljani.
Ponesrečen davčni oficijal. Poročali smo, da se je davčni oficijal g. J Ditrich j nedavno ponesrečil blizu Postojine ia ae mu I je zlomila noga Dne 25. t. rn. je zopet na-; stopil svojo službo v Litiji, dne 26. t. m. ; pa je tako nesrečno stopil, da se mu je noga zopet zlomila. Prenesli so ga na nje-; govo stanovanje.
Umrl je v Veiesovem zasebni uradnik g. Josip II a c i n.
Mi tvega so našli dne 24. t. m. v . podstrešju neko hiše, kjer je nočeval, po-; seatnika Andreja Bobnarja v Carkijah. Pretekli teden je močno popival in ker je bil prijatelj žganja, je bilo to gotovo vzrok nje-; gove nagle smrti,
| Zginila je brez sledu dne 4. t. m.
slaboumna in božjastna 22 let stara Aoto-i nija Breznik iz Rafolč. Dne 21. t. m. jo je | pa naSel lovec Jakob Novak v nekem po-I teku blizu Zitičine mrtvo ležati. Ker je bilo i ravno isti čas zelo deževno vreme, je revica ■ gotovo v tomoti zgrešila pot proti domu in j se tako ponesrečila
Ljubljaiiske novice.
lavno predavanje. Danes točno ob '/„8. S uri zvečer predava g. dr. E v g e n L a m p e 1 v veliki dvorani »Kat liškega Doma« o m o j derne m kapitalizmu. — Vstop prost. I K obilni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. i soc. zveze".
Umrla je včeraj v Lsonisču v Vodmatu i v starosti 45. let gospa gri fi ija Ludovika Pace Friedensberg, kapituUrka o. kr. ; terezij. gospejnega ustava na Hrad6inu v j Pragi. Pok jna je sestra sekcijukega načelni | ka v notraniem ministerstvu gri f* Antona S Pace. TiUplo prepeljejo jutri popoldne ob j 1. uri iz Leoni5ča v Sv. Križ pod Pečjo, ; kjer bo pojutranjim dopoldne ob 11. uri pokopano.
Razsvetljava na grobeh bo letos p r i -i hod n jo nedeljo, k«r je praznik vernih du5 radi nedelje prelr.ien na p n^duliek.
Na čast načelnika tukajšnjega poštnega urada g. Šorlija, ki jo ssdai postal tudi do fact'i naCeliun, so priredili gg. poštni uradniki včeraj lep slavnostni večer. G^. uradniki so s tem pokazali, da vedo ceniti zasluge g. načelnika, pod katerega spretnim vodstvom ss je urad toliko povzdignil. Prvi slavnostni govornik jo bil gosp. nadkomisar H u m in e I iz Trsta, ki je zast ;pal tržaško dir.kcijo. Navdušeno jo bila sprejeta njo gova napitnica presvetlemu cesarju. Drugi slavnostni govornik g. Ivan Po d g o r n i k jo imenom svojih kolegov napijal g. slav Ijencu. Sledilo je šs mnogo napitnic, iztnej katerih omenjajo posebno napitnico gosp. cficijala Petriča Napijal je pevskemu zboru poštnih uradnikov, ki je vejer olepšal h krasnimi svojimi pesmimi. G. oficijal G i I y je v odgovoru navduševal gg dane pevce k še vztrajnejšemu delovanju. Vse je bilo kaj spretno prirejeno, y»to je bila tudi zabava prav d meča in iskrena.
Vojak ropar. Krojaški pomočnik M. Stirk wi«y iz J.iele v Galiciji je prišel v nedeljo v Ljubljano, odkoder se je napotil
proti Trstu. Na državni cesti izven Viča ; proti Podstnreki sta ga napadla neki desetnik 17 pešpolka in neki civilist. Vojak I ga je udaril z bajonetom po glavi, da jo j pi.del na tla in ga potem še enkrat suiil v ' trebuh, na kar sta ga napadalca slekla in ; mu preiskala žepe in \,z la jeden bankovec ; za 20 kron in dva bankovca po 10 kron; i nnto sta napadalca pobegnila. Siirkow^ky j se je, ko so je spet zavedel, splazil naprej j do neke hiše, kjer je povedal, kar so mu je j pripetilo. K sreči pa je prej neki čevljar j videl napadalca na cesti in ju je spoznal j kot Kovačeva iz Kožarjev, stvar so takoj ' naznanili orožnikom in včeraj dopoludne j eta bila oba napadalca prijeta. Jodnega — j Franceta Kovača —, so aretirali v tobačni j tovarni, k|er je delavec, drugega pa je dala zapreti vojaška obli.st M. Stirkowskya so pripeljali v deželno bolnico.
Podžupana podrl na tla. Včeraj popolu dne je v Prešernovih ulicah neki kolesar, ki ni imel na biciklu številke in je moral biti iz okolice, zadel v podžupana dr. Karola viteza Bleiweisa-Trsteni-š k o g a in ga podrl na tla. Tudi kolesar je padel s kolesa. Podžupan se je le nekoliko na douRi rami in na desnem komolcu odrgnil druzega se mu ni pripetilo.
Napadena trgovska pomočnika. Trgovska pomočnika Lan Klun in Franc Bezjak sta bila v nedeljo zvečer, ko sta se vračala po »Večni poti« v masto, od nekega neznanega človeka napadena. Ivan Klun je imel pri sebi revolver in je ustrelil, na kar je napa daleč zbežal nazaj v gojzd.
Konkurenca pekovskim mojstrom Last j nik parno pekarne g. Kane namerava od j preti po Ljubljani več prodajalnic kruha.
Lov na zajca — na južnem kolodvoru. ] Zijca so lovili včeraj popoludne na južnem j kolodvoru. Pritekel jo po progi na kolodvor ) in švigal sem in tja čez železnične tire, do i la'-ci pa so so podili za njim, dokler jim ni j ?aječ všel na restavracijski vrt, kjer je prevzel j gonjo natakarski vajenec Feliks Urban. Iz
•	restavracijskega vrta je bežal zajec čez cesto j na uradniški vrt pred kolodvorom. Vajenec : Urban ga je zasledoval in ga tako spehal, | da ga je slednjič le dohitel in ga s palico i pobil. Ko pa je bil zaje že mrtev in iz kože j in se je cvrl pri nekem čuvaju, jo prišel i lovski čuvaj in je hotel imeti zajca za svo-j jega gospodarja nazaj.
Kranjska hranilnica. G. dr. Schoeppl ( prevzame s 1. decembrom vodstvo kranjske l hranilnice. Njegovo odvetniško pisarno bo ' prevzel g. dr. Ambrositsch iz Ptuja.
Zgubljene in najdene stvari. Manja Šli-
5 bar, sprevodnikova tena na Dunajski ceati i št. 19 je našla v Prešernovih ulicah zlat prstan. Tudi na Starem trgu jo bil najden zlat pastan. Našla ga je Marjana Jereb, sta nujoča Pred škcfiio št. 16. — Posestnikova hči Martina D. iz Kranja je izgubila na poti od Zvezde dj Hilšerievih ulic srebrno za-| pestnico s črkama E T.
V Ameriko. Danes po noči se je z juž-j nega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 ; oseb.
Na cesti onemogel. Franc Zupan, delo-> vodja pri k eparskeni mojstru Kornu v Slom-i škovih ulicah, se je včeraj zvečer v Zvezdi j zgrudil na 'tla in so ga moruli z rešilnim
•	vozom prepel ati v bolnico.
Ponesrečen deček Anton Kramar, 5 let j star sin poseatoice v Skofolci, je včeraj do-i p ildne doma padel z voza in ei zlomil desno i nogo nad kolegom.
Tat pri moštu. Ignacij Demec, hlapec j pri Ivanu Atiiinu na Karlosski cesti št. 28. j je kradel svojemu gospodarju v kleti mošt ; in ga n 8)1 k tobakur,u Biažu Žaublnu kjer ' ga je prodajal. Ne.ioštenega hlapca je policija včerat dala pod kliuč.
Mestna posredovalnica za delo in službe.
01	17. du 23 ontobra je dola iskalo 17 i moških in 49 ženskih delavcev. Delo je bilo ! ponudeno 10 moškim in 32 ženskim delav
! com, v 35 siučaph je bilo delo sprejeto. O l ! 1 januarja do 23. ktobra je dušlo 2460 j prošenj za delo in 2072 deloponudvb. V 1383 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe ! takoj: 1 kletar, 3 trgovski siuge, 3 trgovski in 1 ka -arniški vaionec, 6 konjskih hlapcev,
2	prodajalki, 1 trnfUantiiija, 3 natakarice, 2 gostil, kuhirici, 5 navadnih in 2 orožniški
j kuharici, 6 deklic za vsako delo, 5 deklic k j otrokom in za gostilno Službe iščejo: 1 po-. m< žili uradni«, 3 pisarji, 1 strojnik, 1 sta-i vbeni mizar. 2 hotelska vrataria, 1 gostil, sluga, 1 hišnik in drugi poak Stanovanja: oddati je 1 stanovanje s 4 sobami in več dijaških stanovanj. V najem se iače več manjših stanovanj in 1 stanovanje s 5 so-] bami.
Kotiček za liberalce.
Š e e n k r a t p r e d a v a n j o plo-dovite pisateljice. „Narod" nam je predavateljico v „Splošnem ženskem dru štvu" predstavil kot „p I o d o v i t o". Re-: klama s plodovitostjo Z fke Kvedrove je po-| vzrojila po Ljubljani mnogo muzanja Ljudje ; so se izpraševali, ako hoče žensko društvo r tem, da je poverilo gdč. Kvedrovi predavanje o današnji ženi, manifestirati z osebo gdč. Zofke, kaka bodi današnja žena v svo-
jem dejanju in morali Mi, ki naše »napredne dame" poznamo, tega nismo verjeli, saj i vemo, da bo gotovo celo gospa dr. Tavča-| rica storila vse, da so njena Pip ca ne bo ; vzgojila v tako »današnjo ženo«, kakor jo priporoča gdč. Z f^a. V tem oziru smo Lbko pomirjeni. N^kaj cvetov iz predavanja smo nabrali ntilašč za današnji „ k o t i č o k " : »V samostanu je napačna vzgoja, na vzgaja se za svet, ker o svetu redovnice nimajo niti pojma. To dejstvo bi že zadoščalo za neopravičenost samostanske šole. A gojenke se tudi gonijo od molitve do molitve v nezdravo ekstazo, v fanatizem, Kdor je videl iz samostana izstopivšu gojenke in je ni smatral za neumno gos, mu čestitam. Dekleta se v samostanu vzgojujejo v domi šljavko, V samostanu nimajo gojenke dosti zraku, tlačijo jih v korzete in »Geradehal-tarje«, premalo jih čedijo tako, da so ušive. Samostanska vzgoja je hinavska, napačna. Tem samostanskim šolam naj se gleda ,na prste". Dobro bi bilo ustanoviti v Ljubljani sreten penzijonat. (Priporočamo gdč. Kvedrovo za ravnateljico tega penzijo-nata. Vspeh bo o č i v i d e n.) Treba bi bilo napraviti statistiko verske blaznosti in pol-norih tercijalk. Ker je temelj v samostanski šoli pokvarjen, je zaman pozneje trgati plevel. Ako bi ae naprednjakom dejalo, n»j pošiljajo sinove k jezuitom, bi se za glavo prijeli, hčere pa pošiljajo v samostan. (Tudi sinove pošiljajo nsprednjaki k zuitom pa se nič za gla%e ne prijemi jejo) V samostanu so ugonobe lepe lastnosti. Katoliška vera zahteva pokoršiine, danes pa ae pamet na da vklepati v verige. No da se več toliko na razne abstraktne zapovedi, kot na razum. Človek je odvisen le od svoje vesti. Zato je aedaj večja svoboda. Vzor ji je Amerika, kjer so dekleta že s 17. leti name svoje. Lahko hodijo same z mla dimi možmi po gledišču, v gostilne itd. — Same zase so odgovorne, brez malenkostnih pomislekov svobodo vživajo. No beni materi ne pride ondi na misel, da asi-stira dekletu, kadar je obišče zaročenec. Tako asistiranje je smešno. Vse to Američankam ne škodi (?), ker so tako vzgojene. (Radovedni smo, če hoče gdČna Zjfaa svojo hčerko tako vzgojiti. Govori sa že, da se misli z g. Jelovškom izseliti v Ameriko in nekateri celo trdijo, da hoče izstopiti iz ka toliške vere) Končno je gdčna Zoftta branila žensko pred nazori dr Robide, češ, da ima ženska toliko pameti kot moški. Tudi je žena sama kriva, če so postara že s 24 leti, ako je že po prvem otroku vela; temperamentna žena bo s 40 loti šo vedno intercaantna. Najhitrei&e se postarajo tiste ženske, katere se hvalijo kot »vzor matere« in nimajo duševnega življenja. Podrlo sa je že naziranje, da tekmuj ženska z moškim v nošnji kravat — plemenita ženskost, ki vedno krasi naš sp 1, naj vlada žensko, ki pazi na zdravje, ne na lepoto. Z fua je dala končno tudi inteligenci brco. —• Za zgled, kakor se ravna pri nas z žensko, je prebrala neko poslano iz »nekega« lista (mi smo toliko indiskretni, da povemo, da je bil to »Slov. Narod.) v katerem je neki inteii-gentnež svečano zatrjeval, da ni svoji ženi zadnjič polomil vseh reber, ker ne bi bila sicer čez 4 dni že zdrava. —- (Vsa inteligenca se je tej nji namenjeni brci p av iz srca — smejala in »Narod« jo je tudi v svoj o lastno blamažo priobčil) Nižje-gimnazijci, ki so tvorili večino poslušalstva so dobili pri tem predavanju veliko »vzgojeslovnih naukov«. Zato so tudi Tiavdušeno plosk&ii. Po liberalnih nazorih so taka predavanja posebio primerna tudi di-j a štvu. Z Zj fko Kvedrovo se o samostanskih šolah ne bomo prepirali. Vidi se, da se že stara in da ni zasledovala velikih kor..kov na polju modernega šolstva, katerega so naredile ravno sam star,ek« šole. Aso hi bila prebrala v sobotni številki »Slovenca« »kotiček za libaraice- opustila bi na-migavanje na samostanske šole na Francoskem in na dotično neresnice. Naibolj je bil s predavanjem zidovoijen suri Želez-nikar, ki je naprednim damam napravil poklon in hvaležno vzkliknil: »Ta }e ti prava! Na na firška plat!«
»Narod« priporoča ženstvu, naj sa po predavanju Z f.ie Kvedrove ravna in »Narodov« poročevalec je prepričan, da ako tako ženske opuste »malenkostne nazore«, da bi potem »sobi samim in svoji okolici olajšale življenje«. Ogromna večina žensk bo pa seve mnenja, da si liberalci deiajo zaman skomine
Szpred sodišča
Zadnja beseda v tiskovni pravdi Andreja Oabrščleaproti nGoriciu: Kakor je znano )e tiskar in lastnik »Soče« A Gabršček tožil odgovornega urednika »Gorice« J is pa Msrušiča, ker je ti list 3 aprila 1900, na »S >čino« izzivanje priobčil notico, v kateri ]e bilo rečeno: da so bili v | blagajni »Goriške ljudske posojil-! n i c e« neredi, ko je bil Gabršček tam : blogajnik. Pri porotni obravnavi, ki se je I vršila dne 1. dfcembra 1900, bil je odg. urednik Marušič obsojen na 200 K globe in na poplačanje vseh pravdnih stroškov, če
(udi je bilo popolnoma dokazano to, kar je trdila »Gorica«. Ker so Be pa poleg tega pri ti porotni obravnavi vršile tudi formalne nepravilnosti, uložilo je zagovorništvo »Gorice«
Eri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru na lunaju pritožbo ničnosti. Ta pritožba ničnosti je bila v resnici tudi uslišana in pri novi porotni obravnavi je bit odgovorni urednik Josip Marušič za nekrivega spoznan in tiskar in lastnik A. Gabršček obsojen na pokritje vseh pravdnih stroškov. Andrej Gabršček pa je proti tej neljubi mu rasodbi uložil pritožbo ničnosti, ki je bila pa tako neutemeljena, da j o j e najvišji sodni in kasacijski dvor na Dunaju v svoji nejavni seji po zaslišanju c. kr. generalne prokurature k a r u lini i n e zavrgel, kar nam dokazuje odlok zgoraj imenovanega najvišjega sodišča, ki je bil gospodu Josipu Murušiču dostavljen pred včerajšnjim po pošti. Andrej GabrSček je s to zadnjo besedo v njegovi tiskovni pravdi konečno našel to, kar je iskal.
Liberalni gospodarski načrt.
(Odgovor na Pirčevo knjigo »Kmetijske razmere na Kranjskem.")
Vender enkrat! Vedno se je zabavljalo proti naši stranki, da ničesar ne stori za kmeta, da bo naša organizacija narodu v pogubo, pozitivnega predloga ali načrta, kako zboljšati našo socialno bedo in pomagati največjemu trpinu kmetu, nismo imeli od nasprotne stranke. Zato tudi nismo mogli spoznati, v čem smo mi grešili in kaj pa kako hočejo nasprotniki pomagati. Ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani, G. Pire se je lotil te naloge in spisal naj pred vrsto člankov v »Kmetovalcu", ki so sedaj izšli kot posebna knjižica: »Kmetijske razmere na Kranjskem". Knjigo je posvetil pisatelj v znak visokega spoštovanja »iskrenemu po-speševatelju kranjskega kmetijstva, visoko-rodnemu gospodu baronu Viktorju Heinu".
Namen ima dokazati, da je »kranjsko kmetijstvo bankerotno", ker ima kmet vsako leto pri gospodarstvu najmanj osem milijonov kron zgube vzlic vsem postranskim dohodkom; velika večina brede v dolgove, ali je pa že tako zabredla, da ji ni več rešitve, kajti kmetovalci nimajo več kredita in ne dobe posojila. Zaradi ubožauega kmetijskega stanu trpe vsi drugi stanovi, i) »Naš kmetijski stan se mi zdi kakor onemogel bolnik brez vsake svoje volje, ki ga zdravijo z zdravili, ki jih nasvetujejo dobri sosedje, razne botre in slednjič konjederke. Pravega zdravnika, ki bi bolezen in njen pravi vzrok spoznal ter pred vsem vzrok bolezni odpravil, kar je pri zdravljenju prvi pogoj, tega ne pokličejo, ker v pravega zdravnika nimajo zaupanja. Proti zdravniku so najbolj konjederke, ker se boje za svoj zaslužek in ker vedč, da zdravnik spozna njih sleparije. Naš bolni kmetijski stan se ravno tako zdravi."1) Kdo in kje so konjederke, je menda jasno. Hvala Bogu, našel te je pravi zdravnik z zdravilom: »Edino sredstvo je povišanje in zboljšanje pridelovanja,"")
Gospod Pire nam svojo modrost podaje v takih-le trditvah:
»Mnenje in gospodarski načrt druge struje v deželi, da tehniško zboljšanje produkcije edino ne more rešiti kmetijstva propada, ampak da je treba obsežne socialne preosnove, mu je napačno,4) ker ni v stanu pokriti gospodarskega primankljeja. Zadružništvo more imeti le namen za ugodno dobavo obrtovalnih sredstev, kar se godi po posojilnicah, katere preskrbijo kmetom ceni kredit in nimajo, ko je namen dosežen, na boljši razvoj kmetijstva nobenega upliva več; za ugodno razpečavanje kmetijskih pridelkov mu pridejo le mlekarne v poštev. Nakupovalne zadruge, ki se pečajo s pre-skrbovanjem gospodarskih potrebščin, ne bodo v bodoče našemu kmetijstvu niti vi-oarja prihranile, ker vse to dela c. kr. kmetijska družba."') Konsumna društva so nepotrebna, ker pri nas oderuštva vobče ni,') in ta društva ne prinašajo kmetovalcem prav nobene koristi, ker imajo na sebi znamenje nesolidnosti in so zasnovane iz političnih nagibov oškodovati političnega nasprotnika. Treba je torej umnega kmetijstva, da se povzdigne pridelovanje vsaj čez 25 %, s čimur bo primanjkljaj pokrit, naš kmet rešen, rešeno tudi poseljsko, z eno besedo vse socialno vprašanje.
To so vodilne misli knjige in popolno razviti gospodarski program liberalne struje na Kranjskem, katerega si moramo malo bolj natanko ogledati.
V uvodu navaja pisatelj govor ravnatelja višje gospodarske šole Jugovitza o gospodarskem položaju v planinskih deželah in pravi, da njegova izvajanja veljajo tudi za našo deželo in da so podrobnosti v marsičem pristna slika naših gorenjskih razmer.
») Str. 34.
*) Str. 39.
•) 1. c.
*) Str. 40.
') Str. 45.
') Str. 58.
Nam se zdi spisovanje posebno za Gorenjsko najmanj primerno. Kdo bi mogel trditi, da so resnične besede : Če potujemo po naših planinskih pokrajinah, vidimo poleg velikih zidanih hiš in hlevov, zelo razdrte, večinoma lesene kajže, poleg njih prazne hiše s trhlimi strehami in semintja rjave razvaline hiš. Velike kmetske hiše služijo le deloma še za stanovanja. Ljudi je malo po teh hišah, — doma sta ostala stari oče in bolehna mati, ki kmetujeta s par bebastimi posli1). Na kmetskih dvorih je ostalo vse pri starem, dočim je zunaj napočila nova burna doba. Strašanski prepad je, ki loči kmeta na njegovem posestvu od duha novega časa.
Kar svet imenuje blagoslov napredka, je za planinskega kmeta postalo prokletstvo, ker so ga pustili v nevednosti, v mržnji v sovraštvu do napredka.8) Čuditi se je, kako nezaupno kmet še danes gleda na redko vsejane vzorne kmetije.') — Doslej smo imeli o naši lepi Gorenjski, našem veselem in krepkem ljudstvu, ki lepša svoje hiše in stanovanja, kjer se še dandanes pozna dobro kmetijstvo, čisto drugačne pojme in g. ravnatelj nas bo prav razveselil, če natančno pove, kje so oni okraji, ne, celi okraji, ampak le ena posamezna vas, kjer je nekdaj cvetelo rudarstvo in fužinarstvo, in je dandanes vse zapuščeno in v razvalinah, »obdelovano od starcev in bebcev", kje so one vzorne kmetije, kje sovraštvo do vsakega napredka, kjer so pustili (menda duhovni) ljudi v nevednosti in vražju? G. ravnatelj je potreboval to sliko, ki pa ni za naše razmere primerna, kot podlago za svoje nadalnje izvajanje.
Dobro je tudi tiskona trditev: Redno je bilo kmetsko delo le postransko v obrtni noriški deželi,') v znamenje da jo smatra pisatelj resnično tudi za naše kraje, kar je še bolj jasno iz trdkve: Večina kranjskega kmetijstva je iskala postranskega ali glavnega zaslužka drugod, ker ga kmetijstvo ni moglo preživeti.4) Najvažnejši zaslužek je dajala naši deželi kupčija in so bile resnične Vodnikove besede za takratne čase: »Slovenec . . . ruda kupčija tebe rede. Bili so res zlati časi.5)
Ta trditev, »bili so takrat res zlati časi", je iz liberalnih ust nekaj čisto novega. Doslej se je vedno govorilo in pisalo o strašnem stanju našega kmeta, dokler ni raz-svitljeni čas napredka razdrobil vezi temnega srednjega veka, o nevednosti in vražju, in glejte sedaj se prizna, da so bili takrat zlati časi!
') Str. 3.
') To je tiskano s povdarkom v znamenje posebne važnosti in menda tudi sličnosti našim razmeram.
') Str. 4. ') Str. 5. 4) Str. 7. •) Str. 8.
JDlTULf&tVSb.
(Slov. katol. akad. društvo »Zarja« v G r a d c u) ima dne 29 t. m. v društvenem lokalu Schillerstrasse 54, Par terre ob 8. uri zvečer svoj I. redni občni zbor.
(Iz Maribora.) V nedeljo dnč 2. novembra 1902 se priredi v »Nar. domu« v Mariboru v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda gledališčna predstava žalo-igre »Mlinar in njegova hči«. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob 10. uri. Med posameznimi dejanji svira veteranska godba mariborska.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 28. okt. (0. B.) Po otvoritvi seje sta ministra H ar tel inWit-tek odgovarjala na nekatere interpelacije. Nato je izjavil ministerski predsednik, da on in domobranski minister odklanjata odgovor na interpelacije posl. Malik a glede gotovih dogodkov povodom vsenemške pevske slavnosti v Gradcu z opomnjo, da se sicer ne marata izogibati razpravi o onih dogodkih, da pa noben minister ne more odgovarjati na vprašanje, ki je stavljeno samo radi tega, da se izrablja imuniteta za nekval. napade na ona najvišja mesta v državi, pred katerimi se spoštljivo uklanja celo najstrastnejši politik. (Pohvala). — Na interpelacijo poslanca Schonererja glede v praškem policijskem organu objavljene t i -r a 1 i c e odgovarja dr. Koerber, da tudi vlada uvideva v tej ponarejeni objavi veliko žaljenje tujim vladarjem pristojnega ugleda, ki je v predležečem slučaju tem večje, ko se gre za zvestega zaveznika našega vladarja. Glavnega krivca doslej niso mogli najti,
vlada pa ne bo ničesar opustila, da pride dotičnemu na sled in ga primerno kaznuje. — Daszynski utemeljuje nujni predlog glede agrarne stavke v Galiciji.
Dunaj, 28. oktobra. Hrvaški poslanci zahtevajo, da se uvede hrvaščina kot notranji uradni jezik pri uradih v Dalmaciji. Ako se to ne zgodi do prihodnjega zasedanja dalmatinskega deželnega zbora, bodo hrvaški poslanci v deželnem zboru onemogočili vsako delovanje.
Dunaj, 28. oktobra. Posl. Breiter je dobil radi svojega govora od nekega lvovskega častnika poziv k dvoboju. Poslanec Breiter je pisal vsem poslancem pisma, v katerih jih vabi po seji na shod, na katerem naj odločijo, ako se hoče dvobojevati.
Dunaj, 28. okt. „Politik" pravi, da se za razpravo o uredbi jezikovnega vprašanja mora vzeti drugo za podlago, ne pa dr. Korberjev načrt. Predložen bo državni zbornici nujni predlog, po katerem bo deželni jezik vsak jezik, katerega govori ena dvajsetinka vsega domačega prebivalstva in ako ima vsaj v eni občini večino mej domačim prebivalstvom.
Dunaj, 28. okt. Poročilo nekega ogrskega lista, da se namerava nadvojvoda Fran Ferdinand odpovedati prestolonasledstvu, se oficielno de-mentira.
Dunaj, 28. okt. Posebni odsek, katerega je izvolil državni železniški svet, da napravi predštudije za podr-žavljenje južne železnice in da predloži konkretne predloge, ima prvo sejo 13. novembra na Dunaju.
Dunaj, 28. okt. Kršč. soc. kandidata za dež. zbor pl. Troll in Gruber sta prejela anonimno pismo, v katerem jima nekdo iz anarhistiškega odbora preti z napadom, ako ne odstopita od kandidature.
Dunaj, 28. okt. Od cesarja je bil sprejet v avdijenci profesor češkega vseučilišča Palacky, da se mu zahvali za neko odlikovanje. Cesar mu je dejal, da polaga važnost na to, da bi profesorji več znanstveno nego politično morali delovati. Da se to ne zgodi, kažejo pač razmere, v katerih smo sedaj v Avstriji.
Dunaj, 28. oktob. Jutri se vrši tu velik shod dunajskih čehov. Na shod so povabljeni poslanci Dyk, Cingr, Hy-beš, Daszynski, Elderš in Schuhmayer. Na dnevnem redu je ustanovitev čeških ljudskih šol na Dunaju.
Budimpešta, 28. oktobra. Poslanec neodvisne stranke Rakoczy je tudi danes spravil v razgovor očitanja, katera so se čula v avstrijskem državnem zboru proti nastopu huzarjev o priliki stavke v Galiciji. Protestiral je proti napadom. Ministerski predsednik je dejal, da so napadi neresnični in da se bo natančno o vsem informiral še ogrski domobrambni minister.
Zagreb, 28. oktobra. Policija je po vseh kavarnah pobrala novi socialistični list „Crvena Svoboda", ki je pričel izhajati v Budimpešti. Pri 35 social. demokratih je policija izvršila hišne preiskave.
Lvov, 28. oktobra. Pri današnjem kontrolnem shodu so se trije rezervisti oglasili z »Jestem". Bili so takoj aretirani.
Line, 28. oktobra. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah iz kmečkih skupin je zmagala katoliška stranka z vsemi 19 kandidati ter si sijajno ohranila vse dosedanje pozicije. Liberalci so sramotno poraženi.
katoliškega tiskovnega društva
v Ljubljani »a 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
1 g ! Ca« op«-3 ! toTanja !		Stanje bar.-metra T mm.	Temperatura po Celsijn	Vetr.Ti	Neb«	31( i;-
27	9 zvei.	7S60	7-2	brezvtr.	pol. obl-	i-i
28	7. zjutr. 2 popol.	735 3 735 3	5-8 70	sl. vzh. sl. jvzh.	dež v	
Umrli ao:
24. oktobra. Ernestina Sluga, tesarjeva hči, 16 dnij, Karolinška zemlja 13, debilitas vitae.
V b o 1 n i i n i e i:
24. oktobra. Teodor Eiselt, ključarski pomočnik, 21 let, črevesni katar.
Dunajska borza
<lni 28. oktobra.
Skopni državni dolg v notah..........100 86
Skupni državni dolg v »rebrn.....100-70
t »atrijska zlata renta 4%......120 55
Avstrijska kronska renta 4%..........100 20
Ogerska zlata renta 4%.......12015
Ogerska kronska renta 4 %......97 65
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 68
Kreditne delnice, 160 gld.......660--
London vista......................239 07'/«
Semški dri. bankovci ia 100 ■>. nam drž.velj.	116 85
10 mark...........23 40
10 frankov (napoleondor)..........19 06'f,
Italijanski bankovci. . . •.....9615
i kr. cekini...........11-33
Meteorologlfino porodilo.
Vidina nad morjem 306-2 m, srednji tračni tlak 736*0 i
Srednja včerajšnja temperatura 7-9*, normale 8 3*.
2u
rae cene
dnč 27. oktobra 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
stenica ta jesen.......7 35 do 7-37
„ ,, spomlad ....., —
Rž za jesen .......... 6-64
„ „ spomlad......... 742
Koruza za sept. - oktober ....
Oves za jesen.......
, > pomlad.....
>	—
„	6-66
„	743
660 „	6-70
6-38 6-45
640 6 66
Na budlmpeitanski borsi:
.'Senics ia oktober......„	7 41	„	7-43
PSenica za april........7-30	,	7-31
iti za oktober.........6 43	„	6 45
Ri za april..........6-39	„	6 40
Ovei za oktober.........6-30	,,	6-81
april
Koruza za maj (1903)
5-66
5 68
(Kfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaika.......K	7 66	„	815
. julne žel................7-40	,	7 75
Rž ..................6-65	,	685
Je'.men , ........6'-	,	725
„ ob Tisi................5-90	,	7 75
Koruza ogerska.......6 70	,	7 80
Ciakvant , ................6 90	»	720
Oves srednji........„	6 45	►	6 65
fižol............6*—	„ 12 —
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dnč 19. okt. do dne 25. okt.
		K	h			K	|h
Goveje meso I. v.	kg	1	30	Pšenična moka 100 kg		28	50
> . II. .	»	1	10	Koruzna > »	>	18	—
> . III. >	>	1	—	Ajdova » »	>	30	—
Telečje meso	>	1	50	Fižol, liter. . .		—	20
Prašičje » sveže	>	1	60	Grah, » . . .	.		40
> » prek.	>	2	—	Leča, » . . .	t	_	25
KoStrunovo meso	>		80	KaSa, > . . .	.	_	20
Maslo . . . .	»	2	50	Ričet, » . . .		—	—
Surovo maslo . .	>	2'40		Pšenica . . 100 kg		17	—
Mast prašičja . .	>	1.70		Rž ... »	»	14	—
Slanina sveža	»	1	60	Ječmen . . »	»	14	—
. prekajena	»	1	80	Oves ... »	»	14	—
Salo.....	»	1	30	Ajda ... »	»	16	—
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo, >	>	16	20
Mleko, liter . .		—	18	„ navadno »	>	13	—
Smetana, sladka liter		_	80	Koruza . . »	>	14	60
» kisla .	<	—	80	Krompir . »	»	5	—
	kg	—	—	Drva, trda , m*		8	—
Piščanec . . .		1	20	> mehka, »		5	60
		—	40	Seno, 100 kg .	t	7	60
		—	—	Slama, > »	.	7	—
		-	-	Stelja, » »		—	—
t
1220 1-1
Potrti od najgloblje boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naSe iskreno ljubljene, nepozabne hčere, odnosno sestre, svakinje in tete, gospodične
Avguste Naglas
ki je po dolgi, težki bolezni, previdena s sveto-tajsivi za umirajoče, danes ob pol 9. uri dopoldne blaženo v Gospodu zaspala.
Pogrebni sprevod bode v četrtek, dne 30. oktobra, ob 3. uti popolne od deželne bolnišnice krenil na pokopališče pri sv. Krištofu.
Sr. zaduSne maše darovale se bodo v stolni cerkvi.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu in molitvi.
V Ljubljani, dnt 28. oktobra 1902.
žalujodi ostali.
Preklic.
1218 1-1
Podpisana Lovro Sebenik, posestnik v Radnji, in Janez Marinko, posestnik v Vnanjih Goricah
prekličeva in obžalujeva vse žaljive lii nepoštene oMolžltve,
ki sva jih izustila dno 8. oktobra t. 1. v gostilni pri Gorjancu v Podsmreki proti Petru Oražnu, posestni! u v Vnaniih Goricah št. 25, ter dostaviva, da ne veva o njem ni česar nepoštenega.
1219 1-1	■
Semenj
Zagorji ob Savi
se bodo vršil
dne 3. novembra t. I.
Županstvo Zagorje ob Savi,
dne 27. oktobra 1902.
TZvnnvn teli0fa> v poljubni boji, je najboljše _0/ l//Wwj jn najpripravnejSe sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronsni pra-aek se dobiva v prodajalnici o'jnatih barv tvrdke BRATA EBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12— 6
T najem se da
pekarija
v Borovnici.
Več ee poizve pri lastniku Valentin For-tuna v Borovnici. ii96 3—3
J^avno/^ar je ijšla
kdružinska praiifia
za leto 1903
2)rujfin;J{a prati/^a dobivala sc bode v vseh trgovinah na kranjskem, Štajerskem, koroškem, v )siriji in na Goriškem.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 ,, ,, „ ,, 250.—
pri	1073 12—10
FR. TOMAN-u,
podobarju In pozlataijn y Ljubljani, Valvazorjev trg št. i.
Okl
1 c.
posestnik
1212 2-2
v Dravljah,
Anton Kušar, razprodal bodo
v četrtek, 30. oktobra 1902
ob 9. uri dopoludne na prostovoljni javni dražbi svoje v Dravljah in na Giincah ležeče njive in travnike in svoje v Gorenji Šiški ležeče boste.
V-. č o tem omenjeni dan na licu mesta.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajal™ čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genovo. Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Linc| na Duuaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; T-ez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, 1'lzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. ari 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 11. uri Gl min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob .V. uri 5(i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubao; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastcin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dutjaj via Amstetten. Ob 7. uri S min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmuu-dena, lselila. Ausseea, Pariza Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri l(i min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyia, Pariza, Genove, Outiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezera Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri S2 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. liri ol min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Linca, Sleyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik, n 2. „ OS „ popoldne „ „ . «. „50 „ zvečer „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. n 11' r, OO „ dopoldne „	„
„ (i. „10 „ zvečer *	„ 55 „ ponoči „ „
(ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 715 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6 05 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6 59 zvečer.
i
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
Nad 3C0 000 v rabi
Svetovnoznani
Nad R00 prvih odlik.
vsr
Alfa-Layal-Separator-ji
so najboljši posnemavci smetane.
dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ ;»
tudi vsi drugI stroji In priprave za mlekarstvo.
Popolna naprava za led in hladenje
klavnice In mesnice, p* z;i čokoladnlce, »d 450 do 300.000 kalorij. Nujceneja In najpopolnejša hladilnica.
^ Akcijska družba Alfa-Separator,
Podrnžnice: Budlrapi-St«, V., Bathorjr utza 4; Prafca, Petrom ulica 83-11. K'~r""(.	Zaloga za juino deželo: t Uraden, Annrn«tia*«e M.
Ceniki, podučile Irožnro, proračuni in načrti za mlekarno na razpolago. flvot so dajo ' * T T8cl1 B»de»uta mlekarstva. Zahteva naj bo sni strokovni list ,,Alfo-Mitthoilun^en-
brezplačno.
i
iu M« ru
_ Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
idajatclj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik.
		
co		
	M	
fu	M	
cr	Ut	
s		
rvi	Ol	
(£3	to	■ iT.r.
c=	1	
3		
	O 1	
w	1	
		
		J
w **
©^ "G)
SJV
II
Prosim, gosp. kolesarji, blagovolite citati! "m
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Styria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike.	982 10
Spoštovanjem priporočam
Franc Čuden,
Št. 3i,3 5
1207 3-2
stairodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1903. nastopno razglaša:
1. Vsem v Ljubljani sianujočim leta 1880., 1881. in 1882. rojenim mladeničem", ne glede na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tekom mesca novembra 1002
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasti.
2 Mladeničem, ki nimajo domovin^tva v Ljubljani, jo prinesti s seboj dokazila o staro?'i in pristojnosti.
3. Z čamo odsotne ali bolne mladeniče smejo zg'asiti njih stariši, varuhi ali kaki drugi po' blaščenci.
4	O lim, ki si hočejo izprositi kuko v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodtKiMti, |o po predpisu opremljene proSnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1903. pn podpisanem mentnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni ktmmi|i.
5	Onim, ki žele, di so jim dovoli stava zunaj pristojnega okraja, je o priliki zgla-s t.M vl< ž ti opremljene prošnje; obenem pa lahko zglaaijo in izkažejo pravico do kake v
31, 32. 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, bivajoJim v dejanski službi in onim mladeničem, ki so namerni ori vojni opri vi (vojni mornarici) ia so še stavodilžni, se je ravaotako zglasiti.
1 Kdor zanema i dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnost^ se ne mor« izgovarjati s tem, cU ni vedet 7.a poz v ali pa za dolžnosti, katero mu nalaga vojni zakon.
Stavijenci, ki opusid zglasitov, ne da bi jim brani!« kaka nepremagljiva ovira, se zakrivijo prestopka in zapadejo gluhi 10 do 200 kron ali pa primernemu zaporu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnž 3. oktobra 1902.
FERSAN-CACAO
je želoznato rediino in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živco krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vpraši-ti zdravnika.	618 50—22
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. A\ayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v LJubljani.
Št. 35.576
1 iy8 3-2
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčetov narečam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, d,i jim je
do novembra letos
svoje sadno in olepSalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišno stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zaprednih gosenic, mrčesnih jajoev in znpredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana goseočna gniezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15 maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar so veje, ki so jih napadle gosenico, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma tike veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih roboh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah ctresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji so morsjo črvi (podiedi. ogrc:). pri oranji ali kopenji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončat'.
Ča se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega čass, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa Re mu bode naložila ua korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi no mogel plačati globe, hode kaznovan z zaporom cd 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1902.
Župan:
Ivan HribUr.