GLASELO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR LETO XIII. LJUBLJANA, OKTOBER 1975 ŠT. 10 Enotni sistem delitve osebnih dohodkov Sistem nagrajevanja v našem podjetju so do sedaj določale TOZD same in tako so bili delavci različnih TOZD za enako delo različno nlačani. Danes imamo v trgovskih TOZD v glavnem uveljavljene tri sisteme delitve osebnih dohodkov: sistem delitve no nrometu (večina trgovskih TOZD), dohodkovni sistem ("TOZD Standard) in sistem delitve na osnovi rezultatov ooslo-vania na ravni TOZD. Pokazale pa so se določene nomanikliivo-sti, tako nri sistemu po prometu in dohodkovnem sistemu. Prvi ne upošteva doseženi dohodek, v merilih pa ie zalet tudi inflaeii-ski faktor. Zato ie večina TOZD v letu 1974 in 1975 imela zaradi takega načina delitve osebnih dohodkov težave nri izplačilu Pri dohodkovnem ^istemu, nri katerem za vsako nrodaialno in skladišče inzotavlia dohodek in stroški oosipvania in so nosred-m stroški TOZD v celoti preneseni na prodaialne in skladišče, se izloča činiteli inflaciie cen. Za ta sistem ie potrebna podrobna dodatna evidenca za sprem-Uanie dohodka in stroškov no- Pri izdelavi osnutka je komisija upoštevala veljavno sistemizacijo delovnih mest podjetja iz leta 1971, predlog Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine v SRS, ki je bil v razpravi od 6. junija letos in bo veljal od oktobra. Upoštevala pa je tudi dosedanje izkušnje delitve osebnih dohodkov v posameznih TOZD. Komisija je že ovrednotila delovna mesta. Pri tem je upoštevala: izkustveno ocenjevanje vrednosti dela glede na njegovo funkcijo v delovnem procesu in obseg poslovania; vrednostna razmerja med skupinami delovnih mest v razponu z oziram na poklice v skladu s Samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine; veljavno sistemizacijo delovnih mest ob upoštevanju dopolnitve le-te s statuti TOZD in statutom podjetja. Delovna mesta so razporejena v deset skupin in sicer: slavama za sleherno prodajalno, kar pa je slabost tega sistema. (Nadaljevanje na 2. strani) Ocena dosedanjih stabilizacijskih naporov Ena glavnih nalog je zmanjšanje zalog, ki pa so jih po po podatkih, ki se nanašajo na prvo polletje, znižale le TOZD Trgopromet, Rožnik, Gradišče ni Grosist. Pred kratkim je koordinacijski odbor za stabilizacijo v podjetju Mercator pripravil obsežno oceno izpolnjevanja zastavljenega nrograma. Pri oceni ie še posebno natančno proučil. ali ie bil program v vseh TOZD podrobno in z vso res-nostio obdelan in ali je uspel priti do slehernega delavca v TOZD. Program je bil predložen vsem samoupravnim strukturam v pod let ju, vodstvenim delavcem in družbeno političnim orga-nizaciiam, natisnjen je bil v internih obvestilih in po mnenju koordinacijskega odbora so bile informacije zadostne. Naloga in obveza vsake TOZD je bila sestaviti svoj akcijski program za stabilizacijo, ga obravnavati na sestankih v TOZD in končno, posredovati ga koordinacijskemu odboru. Vendar je žal ugotovljeno, da sklep, ki ie bil osvojen na zasedanju Skupnega delavskega sveta podjetja Mercator, vse TOZD niso spoštovale. Program je poslalo le 16 TOZD, nekatere TOZD so poslale samo zapisnik, nekatere pa ničesar. Tu se žal kaže prva neresnost pri izpolnjevanju akcije, ki na ni enkratna, marveč naša stalna naloga. Ugotovitve komisije, ki je obiskala nekaj prodajaln na Dolenjskem. Notranjskem in v Ljubljani so naslednje: Obravnava in izpeljava akcije za stabilizacijo je bila dokaj resna, toda le do polovice poti. Zataknilo se je pri poslovodjih, ki pa o programu in ukrepih za izboljšanje stanja v gospodarstvu niso dovolj resno in s premalo odgovornosti razpravljali z drugimi delavci v prodajalnah. Marsikje je začetna vnema in ostrina žal popustila v precejšnji meri. saj so bili nad trenutnimi boljšimi rezultati prehitro zadovoljni. Resnost in odgovornost pri izvajanju stabilizacijskega programa mora ostati tudi vnaprej ena naših naivažnejših nalog. Vendar gre razen zalogam posvečati veliko skrbi tudi nekaterim drugim elementom, kot so organiziranost, stroški in vsesplošno varčevanje. V času, ko to poročamo, so znani podatki za prvo polletje, ki pa so vse kaj drugega, kot vzpodbudni. Pri tem ne smemo upoštevati prav nobenih izgovorov, zakaj so se zaloge tako povečale pri vseh, razen pri štirih TOZD. Izračuni dopustnega obsega povprečnih zalog so bili navedeni v stabilizacijskem programu in morajo služiti kot osnovno vodilo pri zalogah blaga. Vendar je bilo v razpravah slišati, da je v praksi marsikje težko ali pa celo nemogoče upoštevati te napotke, saj bi bila potemtakem ponudba blaga zelo okrnjena. V takih primerih je pač treba paziti, da prodajalna ni desortirana na račun potrošnika. Realnejše podatke bo vsekakor prikazal obračun tretjega četrtletja, ko je tudi pričakovati boljše rezultate. Novo stanje bodo proučile DPO in SDS, ki bodo za tiste TOZD, ki stabilizacijske programe ne bodo uspešno izpolnjevale, predlagale tudi ustrezne ukrepe. Naj še enkrat poudarimo misli koordinacijskega odbora. Akcija za stabilizacijo ni enkratna naloga. Spremljala nas bo v našem prihodnjem delu in razvoju in zato se moramo v bodoče lotevati dela s takšno resnostjo in odgovornostjo, kot v samem začetku. K pozitivnim rezultatom bo mimo zniževanja zalog in stroškov pripomogla tudi naša notranja disciplina in sodelovanje med TOZD. Mile Bitenc Kako smo spoštovali komercialni sporazum Z rezultati prvega polletja nismo zadovoljni. Povedo nam, da smo vse preveč nakupovali pri zunanjih dobaviteljih in premalo iskali blago v domači hiši. Kažejo nam tudi na razdrobljeno nabavo, saj smo število planiranih dobaviteljev krepko prekoračili. Proizvodnji TOZD Emba in TMI se z odvzemom ne moreta zadovoljiti. Rešitev vidimo v okrepljeni komercialni službi v Delovni skupnosti podjetja, ki bo z novimi prijemi izboljšala stanje na tem področju. Nov samoupravni sporazum Vse to nam narekuie. da moramo suremeniti, dopolniti, pred-vsem na rooenotiti delitev OD. Na razširjenem kolegiju v mesecu aprilu ie bila imenovana komisija, ki bi pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v TOZD. Va-nio so bili imenovani: Edo Božič iz Delovne skupnosti podjetja, Marjan Gradišar iz TOZD Preskrba, Ciril Jamovi “• iz TOZD Standard, Branko Kampuš iz TOZD Panonija, Marjan Pogačnik iz Delovne skunnosti podjetja, Alenka Srdič iz Delovne skupnosti podjetja. Sodelavki pa sta bili Ivica Pirnat iz planskega sektorja in Ivanka Zajc iz sektorja maloprodaje in gostinstva. V programu gospodarske stabilizacije smo v 9. točki zapisali in to tudi sprejeli, da je komercialni sektor dolžan spremljati izpolnjevanje komercialnega sporazuma in o kršitvah in nakupih mimo sporazuma poročati vsake tri mesece. V ta namen je že pripravil svoje prvo poročilo za obdobje do 30. 6. 1975. V njem še niso zajete novo pripojene TOZD: Univerzal Lendava, Jelka Ribnica, Potrošnik-Izbira Lenart in Sloga Gornja Radgona. Iz tabel je razvidno, da je podjetje doseglo do 30. 6. 1975 letni plan v višini 51 %. Največ realizacije je dosegla TOZD Grosist in sicer 60 % planirane realizacije, najmanj pa TOZD Idrija v višini 39%. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je letos v podjetju povečala realizacija za 27% (največ TOZD Grosist 39%, najmanj TOZD Jelka Gornji grad 4 %). Pri nadaljnjem pregledu podatkov vidimo, da smo realizacijo planirane nabave dosegli 56 odstotno. Razmerje med interno (nabava v Mercatorjevih TOZD s trgovino na debelo) in externo (nabava pri drugih podjetjih) nam pove, da je 24 % nabave trgovskega blaga opravljene zno-(Nadaljevanje na 2. strani) Kako smo spoštovali komercialni sporazum (Nadaljevanje s 1. strani) traj podjetja, 76% pa izven. Največ blaga je nabavila v domači hiši TOZD Hrana in to kar 76%, najmanj pa Beograd, le 9%, kar pa je opravičljivo, ker TOZD zaradi velike oddaljenosti nabavlja blago direktno pri proizvajalcih. Od skupne interne nabave, ki je znašala 372,563.106 din so TOZD nabavile pri TOZD s trgovino na debelo 75 % blaga, TOZD TMI 12,% TOZD Emba 8% in zimanjetrgovinskem sektorju 5 %. Neizpolnjene nabave pri TOZD TMI in Emba Ugotavljamo tudi, da večina TOZD ni dosegla postavljenega plana s TOZD TMI, razen'TOZD Idrija. Menimo, da bi morala TOZD TMI oskrbovati TOZD Panonija in Preskrba, kar pa doslej ni. Planiran promet bi bil lahko celo presežen, če bi vse TOZD kupovale sveže meso, mesne izdelke in piščance doma in ne pri drugih dobaviteljih, pri katerih so nabavile kar 27% blaga, ki ga TOZD TMI ima. Prodajni pogoii TOZD TMI so enaki ostalim dobaviteljem, zato tu ne vidim nobenih ovir. Vendar pa moramo ob tem opozoriti tudi to, da mora TOZD TMI izboljšati svojo prodajno organizacijo in razširiti preskrbo na vse živilske _ prodajalne Mercatorja, tudi tiste oddaljene, in izpolniti izbor. Pri TOZD Emba so TOZD kupovale po planu, z izjemo TOZD Idrija. Pri primerjavi količinskih podatkov pa vidimo, da je bila kava Mercator v letu 1974 zastopana v skupni količini prodane kave s 85 %, medtem ko je v letu 1974 zastopana v skupni količini prodane kave s 85 %, medtem ko je v prvem polletju tega leta udeležena le s 74,5%. Odstotek moramo do konca leta povišati za 85. Planiranih 620 dobaviteljev presegli na 935 Letos smo planirali 620 dobaviteljev, poslovali pa smo kar z 935. Neprehrambeno blago, ki je pri nas udeleženo s 40%, smo nabavljali kar pri 664 dobaviteljih in to nas opozarja, da moramo zmanjšati to število in koncentrirati nabavo pri večjih dobaviteljih. Skupna nabava pri neplani-ranih dobaviteljih je znašala 104,200.000 din. Največ so pri njih kupovale TOZD: Beograd, Panonija^ Standard, Vrhnika, Rožnik, Metlika in Gradišče, najmanj pa TOZD Jelka, Litija, Idrija, Emona in Preskrba. Finančna realizacija po blagovnih skupinah za živila s planiranimi dobavitelji kaže, da smo v vseh blagovnih skupinah presegli planirano realizacijo. Pri tem predstavljajo pomemben delež osnovna živila s 25% in pijače z 21. Tudi pri neživilih je Enotni sistem delitve osebnih dohodkov (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Delovna mesta, ki ne za-zahtevajo posebnega usposabljanja (NKV delavci) 2. Poklici ozkega profila (PKV delavci) 3. ^ Delavci ozkega profila z zaključenim osnovnim šolanjem 4. Poklici s poklicno šolo (KV delavci) 5. Poklici s poklicno šolo in zahtevnejšimi opravili 6. Poklici pridobljeni s poslo-vodkimi šolami (VKV delavci) 7. Poklici s srednješolsko izobrazbo in neposrednim nadzorom 8. Poklici s srednješolsko izobrazbo in zahtevnejšimi opravili 9. Poklici pridobljeni z višjo izobrazbo 10. Poklici z visokošolsko izobrazbo Enotni kriteriji V osnutku novega sporazuma so upoštevani enotni kriteriji za obračunske osnove za posamezna delovna mesta; izplačila dodatkov, nadomestil in drugih izplačil iz sredstev za osebne dohodke; izplačila prejemkov in izdatkov, ki se nadomeščajo iz dohodka; osnove in merila za delitev in uporabo sredstev skupne porabe; osebne dohodke pripravnikov; najnižje osebne dohodke in druge kriterije, ki so določeni v samoupravnem sporazumu. Vse to zagotavlja enotno politiko delitve v TOZD in enakopravnost zaposlenih delavcev pri določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke. O vrednosti delovnih mest smo vas seznanili v posebni številki glasila. Sporazum je šele osnutek, ki bo dokončno izdelan po javni razpravi vseh zaposlenih v podjetju. TOZD Emba, Kavarna Evropa, Kavarna-bar Nebotičnik in Investa so vključene v druge sporazume, zato omenjena merila njih ne zadevajo. Te dni bodo o osnutku novega sporazuma razpravljale DPO podjetja, SDS, samoupravni organi in DPO TOZD in seveda prav vsi zaposleni. Gotovo bo tudi tokrat, kot vedno ob novih ocenah delovnih mest, nekaj hude krvi. Vendar, bodimo pri naši oceni pošteni in ne glejmo samo sebe in svojih interesov, ne kritizirajmo brez vzrokov in nenazadnje ne primerjajmo svojega delovnega mesta z drugimi, katerih delo poznamo le površinsko ali pa sploh ne. Seveda, ne moremo trditi, da je komisija svoje delo opravila brezhibno. Prav gotovo se je ponekod tudi uštela in naša naloga je, da opozorimo na nepravilnosti in da se zavzemamo za pravično delitev osebnih dohodkov. Nada Lombardo presežek. Edino v skupini obutev, usnjena konfekcija in galanterija ter tehnično blago in gradbeni material je realizacija nižja zaradi padca prodaje. Količinska realizacija vseh pomembnejših prehrambenih izdelkov pa je nižja od planirane. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta kaže na padec fizičnega obsega prodaje sladkorja, soli, bonbonov, keksov, ribjih konzerv, kisa, piva in vina in na povečano količinsko prodajo olja, testenin, kave, čokolade in brezalkoholnih pijač. Okrepitev komercialnega sektorja Iz podatkov lahko zaključimo, da bomo morali biti v prihodnje bolj disciplinirani pri uresničevanju komercialnega plana, ki je važen činitelj pri gospodarski stabilizaciji. Vsekakor bomo morali okrepiti našo komercialno službo v Delovni skupnosti podjetja, da bo lahko zasledovala in spremljala stanje na tržišču, ga proučevala in sklepala najugodneje pogodbe, tako so menili tudi člani razširjenega kolegija na svoji nedavni seji na Ptuju. Kompletnega plana dobaviteljev ni mogoče sestaviti, vendar pa mora biti naša skupna komercialna služba tista, ki bo izbirala dobavitelje, ki bo koordinirala delo med grosisti in se veliko več kot doslej posvetila tudi nepre-hrambenemu sektorju. Glede nabave v domačih proizvodnih TOZD pa boste k boljšemu stanju pripomogli tudi sami TOZD TMI in Emba. Prva, z dopolnjenim izborom in dostavo v kraje, ki so oddaljeni od potrošniških centrov, Emba pa z reklamnimi prijemi na samem mestu prodaje kave. Nada Lombardo KORISTNO SODELOVANJE Pomanjkanje delavcev v gostinski stroki je našo TOZD »Evropa« pripeljalo do tega, da je v letošnjem polletju z Zavodom za zaposlovanje v Kninu začela pogovor o sodelovanju. Na praktično izobraževanje za natakarske pomočnike naj bi vzeli nekaj mladih fantov. Prav v tem času pa je prišlo do združitve Trgovskega podjetja »Potrošnik-izbira« iz Lenarta z Mercatorjem. Ker je znano, da je na področju Slovenskih goric delovne sile celo preveč, je Kavarna »Evropa« začela sodelovati namesto s kninskim zavodom za zaposlovanje, z našo TOZD iz Lenarta. Razgovori med direktorico Kavarne »Evropa« in direktorjem TOZD »Potrošnik-izbira« so bili uspešni. Kmalu za tem sta v Ljubljano že prišli dve mladi dekleti, po poklicu kvalificirani trgovki, ki sta z delom začeli v strežbi kavarne. Najprej so jih, kot so mi povedali, učili »suhe strežbe« ob kvalificiranih natakarjih. Ti so jim pokazali, kako se strežbo prevzame, kako se naroči in postreže, pa tudi o plačilu in obračunu so jim povedali. V štirinajstih dneh sta bili dekleti že dovolj seznanjeni z vsem in delo sta pričeli samostojno. Trije dobri meseci so minili in z delom novih natakaric so v »Evropi« zadovoljni. V kolektivu sta dekleti postali priljubljeni in cenjeni, saj svoje delo opravljata z veliko odgovornostjo. Čeprav sta obe končali šolo za prodajalce, jima delo v strežbi ne dela težav. Pri nagrajevanju jih upoštevajo kot delavce, ki so končali gostinsko šolo. Čez čas, ko bodo izpolnile ustrezne pogoje, pa jih bodo poslali še na posebni seminar za prekvalifikacijo. Mile Bitenc KONRAD KOVAČIČ, DIREKTOR TOZD »SLOGA« IZ GORNJE RADGONE V prejšnji številki smo predstavili našo novo TOZD »Sloga« iz Gornje Radgone. Pri tem pa je iz tehničnih razlogov odpadla slika direktorja, tovariša Konrada Kovačiča, ki je v podjetju že od prvega maja leta 1952. A V zadnjih mesecih smo medse sprejeli suri nove Temeljne organizacije združenega dela. O bliskali smo jih, o njihovem delu pa za bralce »Mercatorja« pri-pravih tudi obširnejše zapise. Ko smo se pogovarjali o njihovem aelu in življenju, o delu družbeno poiiticnin organizacij in raz-nilt Komisij m organov, smo ugotovili, da marsikje šepa delo organa Samoupravne delavske kon-irole. Ta ne samo pri njih, podobno ie še v mnogih ostalih lOZD. O tem smo premišljevali in se dogovorih, da v našem časopisu še enkrat na kratko napišemo nekaj besed o Samoupravni delavski kontroli. Kaj to pravzaprav je, kako je delavska kontrola organizirana v Mercatorju in zakaj v praksi ni našla svojega mesta. Institut delavske kontrole ni nov v naši ustavni in zakonski praksi. Ze odlok AVNOJ iz leta iy4D uvaja delavske zaupmke in kasneje ljudske inšpekcije kot posebne oolike kontrole, v katerih so delovali predstavniki takratnih družbeno političnih organizacij. Ustava iz leta 1963 je uvedla družbeno kontrolo, ki se je uveljavljala z delovanjem SZDL in družbeno nadzorstvo kot funkcijo družbeno političnih skupnosti. Na probleme samoupravne delavske kontrole so pogosto opozarjali pohtični dokumenti. Posebej naj omenimo dokumente iz nedavnega obdobja: pismo predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ iz leta 1972, resolucija o krepitvi odgovornosti v samoupravni družni itd. Tako torej lahko vidimo, da institut delavske samoupravne kontrole ni povsem nov, v novem ustavnem sistemu dobiva le kvalitetno novo vsebino. Kakšno je pravzaprav delo organa delavske samoupravne kontrole? Ustava SFRJ pravi, da ima organ samoupravne delavske kontrole pravico in dolžnost, da nadzira: — izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov ter samou-pravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajtrnje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; — izpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; — ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; — izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; — uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; — obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, rter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Kontrola je bistveni del upravljanja, z njo preizkušamo, kako se izvršuje vse tisto, kar je bilo I ■ I I I* dogovorjeno, sklenjeno. Zato je kontrola nujni sestavni del vsakega družbenega sistema, pomeni tudi sestavni del vsake odločitve. Kako pa je z delavsko kontrolo v Mercatorju? Organizirana j'e v vseh Temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi na nivoju podjetja. Organ delavske kontrole je bil izvoljen ob konstituiranju ostalih organov (SDS, SIO) po delegatskem načelu, neposredno na zborih delavcev. Šteje osem delegatov; trije so iz TOZD z detajlistično dejavnostjo, po dva iz TOZD detajlistično-gro-sistično in TOZD z industrijsko in storitveno dejavnostjo, en član pa je iz Delovne skupnosti podjetja. Vsak organ delavske kontrole deluje na svojem področju in opravlja izključno svoje na-loge. Kljub temu, da je bilo o delu in vlogi DK v Mercatorju dovolj storjenega, ta ni zaživela tako, kot bi morala. Lani je bil na ravni podjetja organiziran seminar o samoupravni delavski kontroli, pripravljen pa je bil tudi vzorčni pravilnik in poslovnik o delu samoupravne delavske kontrole. Razen tega je bilo organiziranih še mnogo seminarjev po občinah, pa tudi sredstva javnega obvešačnja temu vprašanju posvečajo mnogo pozornosti. Izgleda žal, da tudi vse to še ni dovolj za dobro delo tega organa. Ni opaziti to samo v Mercatorju, marveč tudi v ostalih delovnih organizacijah. Razmišljanje o tem vodi k vprašanju, kje so vzroki za takšno stanje. Na vsak način je potreben določen čas, da se delavci in delegati spoznajo z delom samoupravne delavske kontrole, pa čeprav so njeni zametki že stari; delavska kontrola v sedanji obliki ima povsem novo vsebino dela. Osnova za delo samoupravne delavske kontrole je poleg programa dela tudi vrsta pobud od delavcev samih. Vendar pa prav delavci moči in vloge tega organa niso dojeli. Nadaljnji vzrok bi bilo verjetno potrebno iskati v nedelavnosti posameznih delegatov v organih delavske kontrole; kljub obsežnim programom in dobremu gradivu preslabo poznajo nalogo in vlogo tega organa. Omeniti pa je treba še nekaj; to je bojazen delegatov in delavcev pred morebitnimi posledicami, čeprav je to povsem odveč. Nedvomno so za to še nekateri drugi vzroki, ki pa jih je treba odpraviti. Uspešnost dela delavske kontrole predvsem zavisi od delegatov samih. Ti imajo vse možnosti za dobro delo ob podpori družbeno političnih organizacij. Potrebno je izdelati svoje programe dela, kjer naj bodo točno opredeljene posamezne naloge in postavljeni tudi roki. Organ delavske kontrole mora najti neposreden stik z delavci; najti mora primeren način .signaliziranja’ nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ki jih delavci opazijo. S pravilnim in uspešnim delom bi morala delavska kontrola potrditi da res živi in uspešno deluje v svoji sredini. Tovariš Pavle Štular, dolgoletni poslovodja SP Savsko naselje, je te dni odšel v zasluženi pokoj. IZ KLASIČNIH TRGOVIN SAMOPOSTREŽBE Kmalu, gotovo že konec oktobra, bomo pri TOZD Grmada odprli svojo trinajsto samopostrežno trgovino. To bo že tretja v tem letu, ki smo jo pridobili z adaptacijo klasične prodajalne. Prvo samopostrežbo smo v TOZD Grmada odprli že v letu 1961. Od tedaj dalje smo na novo zgradih štiri, medtem ko smo jih iz bivših klasičnih trgovin preuredili kar deset. Vzrokov za to je več. Postrežemo lahko več potrošnikov, prodamo več blaga in dosežemo večjo storilnost. V tem letu nameravamo odpreti še štirinajsto samopostrež-bo in sicer v Zadobrovi, v prihodnjem letu pa imamo v načrtu preureditev prodajalne na Titovi 89 v Ljubljani. Zanimiv je podatek, da je deset naših samopostrežb doseglo v letu 1974 več prometa kot 37 klasičnih prodajaln. Dosegle so kar 52,50 % prometa celotne TOZD, medtem ko je število zaposlenih znašalo kar 16,5 % manj kot v klasičnih prodajalnah. Iz teh pokazateljev lahko sklepamo, da je koristno še vnaprej preurejati klasične prodajalne v samopostrežbe. Mile Bitenc Jože Renar HVALA ZA PRIZADEVNO DOLGOLETNO DELO TOVARIŠ ŠTULAR Vzgojil in uspešno usmerjal je 26-članski kolektiv, ki je tudi po njegovi zaslugi postal eden izmed najbolj discipliniranih in gospodarsko uspešnih v TOZD Grmada. SP Savsko naselje je v preteklem letu dosegla najvišji promet na zaposlenega med samopostrežbami in sicer 82.592,87 din. Pri TOZD Grmada je bil zaposlen že od vsega začetka, to je polnih 23 let. Ves čas je delal na delovnem mestu poslovodje. Do leta 1962 je bil poslovodja _ prodajalne Kava na Titovi cesti, nadalje pa v Savskem naselju. Veliko, težko in odgovorno je delo v tako velikih poslovalnicah. Tovarišu Štularju je uspelo dobro gospodariti, saj nikoli ni beležil primanjkljaja, in kar je tudi pomembno, znal je ustvariti vzdušje v kolektivu. Medsebojni odnosi med zaposlenimi so bili vedno tovariški in za vzgled drugim. Ni bil samo uspešen poslovodja, temveč tudi aktiven sa-moupravljalec. Večkrat je bil član upravnega odbora in delavskega sveta, predsednik samoupravnih organov, član CDS in raznih komisij. Poleg uspešnega dela na delovnem mestu pa je vedno našel tudi čas za svojo družino, za vzgojo svojih sedmih otrok. Kolektiv TOZD Grmada se mu za prizadevno in dolgoletno delo prav iskreno zahvaljuje. Obenem mu želimo, da bi se v pokoju dobro počutil, ter da nas bi na delovnih mestih še velikokrat obiskal. Jože Renar — Pridi zdaj ven, Vide, pleskar je že odšel! — Očka ali bi mi lahko povišal žepnino, jaz bi se namreč rad poročil * — In katere vrste čaja želite? vpraša prodajalka prijazno. Mož se obotavlja in odgovori: Pravzaprav ne vem katerega. Moja žena je nekaj govorila o »čaju ob petih«. Akcija za stabilizacijo v delovni skupnosti podjetja Pisali smo že, da se mora v akcijo za stabilizacijo vključiti vsak delavec, ker je uspeh odvisen od nas vseh. Tako je tudi svet Delovne skupnosti podjetja, na predlog družbeno političnih organizacij, imenoval komisijo za pripravo programa. V njej so: Ivanka Zajc, Janez Škraba, Peter Cirman, Milovan Nikolič in Vasja Butina. V Delovni skupnosti podjetja sicer ne ustvarjamo novih dobrin in novega dohodka, tudi nimamo zalog, vendar pa je od našega dela in strokovnosti ter skrbnega gospodarjenja tudi odvisna uspešnost poslovanja TOZD in podjetja. Glavne prvine našega stabilizacijskega programa so: utrditev organizacije dela in izboljšanje funkcionalne povezanosti sektorjev; uveljavljanje samoupravnih odnosov in delegatskega sistema; povečanje strokovnosti dela in odgovornosti; kadrovska politika; varčevanje pri stroških in samoupravna in delovna disciplina. Uveljavljanje samoupravnih odnosov in delegatskega sistema Socialistično samoupravljanje kot sistem družbenih odnosov, za katerega smo se odločili in ga gradimo že več kot dve desetletji, postaja družbena stvarnost. Zahteva vztrajno in organizirano družbeno akcijo za revolucionarne spremembe v proizvodnih odnosih, povezovanju in združevanju dela in izboljšanju prakse samoupravljanja. Opažamo zlasti zaostajanje pri spreminjanju in izboljšanju prakse samoupravljanja, oziroma pri uveljavljanju novih delegatskih samoupravnih odnosov. Zato naj itajništvo organov samoupravljanja v sodelovanju z informativno službo, na podlagi analize pripravi predlog za boljše delovanje delegatskega sistema. Utrditev organizacije dela in izboljšanje funkcionalne povezanosti sektorjev in služb Prve pobude za bolj smotrno organiziranost skupnih služb so predlagali delegati skupnega delavskega sveta pri sprejemanju plana za leto 1975 in strokovne službe same (generalni direktor na ožjem kolegiju ter direktorji TOZD v razpravah na širšem kolegiju). Te so: sektor ekonomske propagande in informativne službe se ukine. Ekonomska propaganda se priključi kot samostojna služba v komercialni sektor, ^informativna služba pa v splošni sektor, kot ena izmed funkcij samoupravnega sistema in delegatskhi odnosov. Funkcionalno se povežejo knjigovodski sektor, finančni sektor in sektor za elektronsko obdelavo podatkov. Tako mora vsak sektor: Proučiti (vendar ne za vsako ceno!) kako bi tudi sam prispeval k bolj smotrni organizaciji in organiziranosti skupnih služb. Analizirati, kako je usposobljen za delo, ki ga mora opraviti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, dogovoru med TOZD, sklepi ŠDS, dogovori razširjenega strokovnega kolegija in sklepi družbeno političnih organizacij. Ugotoviti, koliko pokriva vsa področja in kako so usposobljeni delavci za naloge in obseg nalog. Glede na potrebe izdelati predlog ustreznih izpopolnitev delovnih mest in v sporazumu z delavci morebitne zamenjave delavcev, da bi lažje izražali svoje sposobnosti itd. Proučiti možnosti in načine organizacije boljšega teamskega dela v sektorju in med sektorji. _ Preštudirati celotno organizacijsko in poslovno tehnično po- vezavo med sektorji in med službami TOZD. To mora biti podlaga za večjo strokovnost, ažurnost, ekspedi-tivnost in točnost dela, ter vseh vrst opravil: rutinskih, administrativnih in knjigovodskih, strokovnih analiz, poročil predlogov in storitev. V ta namen so delegati sveta DSP dolžni klicati in organizirati sestanke po delegatskih skupinah, za katere pripravi strokovni predlog direktor sektorja. Uskladitev predlogov sektorjev opravi namestnik generalnega direktorja, oziroma strokovni kolegij kot njegovo postvetovalno telo. Odgovornost Pogoj za take rezultate dela skupnih služb mora biti natančno opredeljena odgovornost, ki jo prevzame vsak delavec za delo, ki ga opravlja, je večja za delavce, ki delajo na zahtevnejših delovnih mestih in so odgovorni za delo posameznih služb in celotnega sektorja. _V prizadevanjih za uresničevanje novih družbeno-ekonomskih odnosov in za gospodarsko stabilizacijo, mora vsakdo prevzeti svoj del nalog in odgovornosti, v skladu s svojimi pristojnostmi in _ pooblastili. Zato se moramo pri sestavljanju samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest v DSP, zavzeti za dosledno opredeljevanje, določanje in uveljavljanje odgovornosti. Kadrovska politika Uresničevanje sprejetega družbenega dogovora o kadrovski politiki je najpomembnejša naloga na področju kadrovske politike. Zato se moramo dosledno bojevati ^za oblikovanje in uporabo splošnih načel o kadrovski politiki, določeni v družbenem dogovoru. Vsakemu delavcu moramo omogočiti, da se lahko za svoje delo tudi usposablja. Zato moramo izdelati predlog za najrazličnejše oblike in metode izobraževanja že v obstoječem sistemu izobraževanja, in po potrebi v povezavi z izobraževalnimi ustanovami pripraviti seminarje in tečaje za naše potrebe. Seveda moramo predvideti tudi namenska sredstva. Ta program in program kadrovske politike, vključno s štipendijsko, izdela kadrovski in splošni sektor. Varčevanje pri stroških Na podlagi podatkov finančnega sektorja in analize razvojno- planskega sektorja vključujemo v program tudi zmanjševanje posameznih stroškov Delovne skupnosti podjetja. Predvsem tistih, ki so precej prekoračili planirane zneske, in ki bi se lahko ob boljši organizaciji dela in večji delovni disciplini občutno zmanjšali. Osebni dohodki so glavna postavka stroškov, oziroma proračuna Delovne skupnosti podjetja. Pri zmanjševanju teh stroškov ne gre za osebne prejemke za redno delo, ampak za izdatke za nadure, zlasti v knjigovodskem sektorju. V L polletju 1975 je bilo v ta namen izplačano okoli 600.000 din (bruto). Ta problem je pereč že več let, zato morajo strokovne službe v DSP ali zunanji sodelavci takoj pristopiti k izdelavi elaborata za boljšo organizacijo dela, ob povezavi finančnega in knjigovodskega sektorja ter sektorja za elektronsko obdelavo podatkov. PTT stroški znašajo okoli 115.000 din, kar pa v veliki meri odpade na telefonske stroške, saj vsi vemo, da se med delovnim časom opravi veliko privatnih pogovorov, in to celo medkrajevnih. Tudi preobremenjenost nekaterih telefonskih linij narekuje, da se v Delovni skupnosti podjetja organizira telefonska centrala, za kar obstajajo realne možnosti in tudi vsa potrebna dokumentacija. Pomemben vir stroškov so tudi časopisi in druge publikacije (Nedeljski dnevnik, ITD, Pavliha, Dolenjski list itd.), ki ne vplivajo na spremljanje družbenoekonomskih, političnih, poslovnih in strokovnih odnosov delavcev DSP. Na podlagi pregleda časopisov in drugih publikacij po sektorjih in številu se bomo odločili za bolj pametno naročanje. Smotrno bi bilo, da se v okviru informativne službe organizira dokumentacijska služba za strokovno knjižnico, kjer naj bi se zbirali vsi časopisi, publikacije in literatura, ter tako bila dostopna vsem delavcem DSP. Od planiranega zneska 1,300.000 din za pisarniški material je bilo v I. polletju že realiziranih približno 860.000 din ali 66 %. Ta podatek sicer ne da realne primerjave, ker ni razmejen na ERC kot glavnega porabnika papirja, vendar lahko tudi ta postavka predstavlja precejšen element varčevanja. Za leto 1976 je potrebno že v planu predvideti točno razdelitev teh stroškov po porabnikih. Posredno nabavljanje osnovnih sredstev je neekonomično (zaračunavanje 4 % provizije), zato bi ta opravila združili z delovnimi dolžnostmi na novo uvedenih delovnih mestih v DSP (gospodar hiše ali ekonom), zlasti glede na to, da mora vse nabave osnovnih sredstev odobriti SDS. Planirana sredstva za strokovno izobraževanje v višini 1,5 °/n od bruto OD, kar znaša okoli 243.000 din, je realiziranih v višini 158,000 din. Sredstva, namenjena za strokovno izobraževanje, je potrebno koristneje uporabljati, zlasti za organizacijo vseh oblik izobraževanja, ne pa za ta-koimenovane strokovne ekskurzije. Program strokovnega izobraževanja mora biti sestavni program kadrovske politike. Omenili smo le nekatere stroške, ki jih moramo še posebej pozorno spremljati v akciji za stabilizacijo. Vse ostale je treba podrobneje razčleniti v planu DSP za leto 1976 in uvesti ustrezne knjigovodske evidence. Samoupravna disciplina Načelo zakonitosti je eden od temeljev, na katerih temelji naša samoupravna socialistična ureditev. Bii±a za stabilizacijo je obenem tudi bitka proti pojavom nezakonitosti in samovolje v naši družbi. Organi (poslovodni in samoupravni), odgovorni za zakonitost v DSP, morajo v primerih nezakonitosti takoj ukrepati in v kali preprečiti poskuse posameznikov ali skupin. Nedopustno je, da se še pojavljajo primeri, sicer redki, nespoštovanja sprejetih samoupravnih aktov. Proti njim moramo najostreje ukrepati. Svet delavske kontrole mora vsak tak primer obravnavati in sprejeti ustrezne ukrepe, ter jih predlagati organom samoupravljanja in delavcem, ki morajo biti o vsakem takem primeru obveščeni. Ta dejavnost mora postati sestavni del programa sveta delavske kontrole DSP. Družbeno-politične organizacije naj spoštovanju zakonitosti sprejetih samoupravnih aktov posvetijo poseben sestanek in se dogovorijo za skupno akcijo. Delovna disciplina Delavci delovne skupnosti podjetja zavestno združujemo delo in s tem zavestno sprejemamo pravice in dolžnosti, ki jih narekuje delo na našem delovnem mestu. Vendar lahko kljub temu ugotovimo, da delovna disciplina ni zadovoljiva. Na sestankih delegatskih skupin se moramo dogovoriti o ukrepih za izboljšanje delovne discipline na vsakem delovnem mestu, službi, oddelku, sektorju in za ukrepe potrebne za vestno in pravočasno izpolnjevanje sprejetih nalog. Zamujanje, predčasno odhajanje in veliko neopravičenih izostankov z dela je problem, ki se ga moramo lotiti z vso družbeno in delovno odgovornostjo. Pri tem bi se zlasti morala zahtevati večja odgovornost vodilnih delavcev, Yodij oddelkov in služb. Potrebno je proučiti možnosti za uvedbo premakljivega delovnega časa, ne glede na obstoječe ovire (raztresenost po več stavbah, uvoz registriranih ur itd.), o čemer naj pripravi predlog kadrovski in splošni sektor. — Nič se ne bojte, samo vodo ima notri! EMBA pripravlja... Če bo šlo vse po načrtih, potem bomo najkasneje do konca letošnjega leta na prodajnih policah naših prodajaln že našli nekaj novih proizvodov iz »Embe«. Pravzaprav gre pri vsem le za novo embalažo. Ta naj bo sodobnejša. Hkrati pa »Emba« pripravlja še nekatere druge novosti. Filter čaje vsi dobro poznamo. Za njihovo pakiranje je »Emba« že dobila nove stroje TEE PACK. Medtem, ko filter papirje zdaj lepijo, kar pa ni preveč higiensko, bodo na novem stroju čaje pakirali v filter vrečke brez lepljenja. Novost bo tudi nitka z etiketo, pa seveda nova embalaža. Vsaka vrečka čaja bo še posebej pakirana v papirnati vrečki, po deset vrečk čaja pa bodo vlagali v kartonsko embalažo. Tako bo s tovrstnim pakiranjem »Emba« uvedla še eno novost. V novi embalaži pa bo na tržišče prišla tudi kava. Večkrat so se že pritoževali poslovodje, češ, da se kava težko zlaga v prodaj- ne police. Prav zaradi tega so v »Embi« pomislili tudi na novo embalažo za kavo. Ta bo imela obliko cigaretne škatlice in takšna embalaža bo za zlaganje v prodajne police res najprimernejša. V »Embi« pa mislijo tudi na to, da bi standardizirali grama-turo. K temu med drugim vodi naslednje: pri velikoserijskd proizvodnji so stroški nižji. Zaenkrat se še niso odločili, v kakšni količini naj bi v prihodnje pakirali kavo, verjetno pa se bodo odločili za količino med 100 in 200 grami. Morda še nekaj. Tako čaji, kot kava se bodo pojavili v prodaji v novih embalažah, opremljenih z novimi dizajni. Več o tem pa kdaj drugič. Mile Bitenc V KAVARNI »EVROPA« SMO ZABELEŽILI ovor z Dragico in Veroniko tSmm Takole v »Embi« pakirajo priljubljeno kavo »Mercator«; v dobro poznanih vrečkah s križnim dnom. Bo kava v novi embalaži postala tudi tako popularna? Dobre tri mesece je od tega, ko sta v Kavarni »Evropa« v Ljubljani pričeli streči dve mladi natakarici. Dragica in Veronika sta prišli iz Slovenskih goric in pri vsem tem je najbolj zanimivo, da sta se izučili pravzaprav v trgovini in vse doslej s strežbo v gostinstvu nista imeli niti najmanjšega opravka. Pa sta se dobro znašli, že takoj v začetku. Seveda je bila potrebna pomoč starejših, poklic- Dragica šijanec: »Svoje novo delo sem vzljubila in težko bi se vrnila nazaj v trgovino« Prijazna in ustrežljiva, vedno nasmejana Veronika Klobasa nih kolegov, ki so jima svetovali in pomagali prebroditi začetne težave. Kaj pa je ta mlada dekleta pravzaprav privedlo v Ljubljano in celo v drug poklic? »Obe sva se izučili v trgovini,« jer začela pripovedovati zgovorna Dragica. »Jaz sem delala v tekstilni stroki, Veronika pa v trgovini z mešanim blagom. Vedeli sva, da je v Lenartu in okolici za redno zaposlitev težko in da bo po končani šoli treba iskati službo drugje. No, k sreči je prišlo do sodelovanja med Kavarno Evropa in TOZD »Potroš-nik-Izbira« in ponudili so nama to službo.« In za tem sta dekleti takoj zatrdili, da sta v novem poklicu zadovoljni. Prišli sta v prijeten kolektiv, med dobre sodelavce. Radi so jima priskočili na pomoč, jima razložili, kako se postreže; skratka, sodelavci so na vsakem koraku pozorni do njiju. Dragici v Ljubljano ni bilo težko. Pravzaprav si je želela iz Lenarta, koder je živela le nekaj let. Težje je bilo zapustiti domače Veroniki, saj je na dom mnogo bolj navezana. Na mamo in očeta, pa na brata in tudi na zemljo, saj imajo doma večjo kmetijo. Dragica in Veronika sta se trgovskega poklica izučili pri istem podjetju, vendar se prej nista poznali. Hodili sta v različni šoli, pa tudi delali sta v različnih krajih; zdaj sta postali dobri prijateljici. Skupaj tudi stanujeta v sobi, ki jo jima je preskrbela Kavarna Evropa. Pregovor pravi, da je prvi vtis najboljši vtis. O delu in sodelavcih sta dekleti lahko povedali samo najboljše. In dobre besede gre zapisati tudi na njun račun. Sta prijazni in ustrežljivi in že dobro vpeljani v svoje novo delo. Priljubljeni sta postali med sodelavci, prav tako pa tudi med številnimi gosti. Mile Bitenc Železnina Velike Lašče Delovne razmere v naših prodajalnah še zdaleč niso vsaj približno izenačene. Na podeželju, redkeje v mestih, še najdemo poslovalnice, ki so zastarele, nefunkcionalne in sploh ne ustrezajo sodobni trgovini. Ena takih je tudi Železnina v Velikih Laščah. TOZD Hrana ima danes 35 prodajaln. Oglasili smo se v eni od njih, v poslovalnici Železnina v Velikih Laščah. Sprehodili smo se po prostorih, hlevih, dvoriščih in travnikih kjer so raztresena prodajna mesta. Takoj smo ugotovili, da je to ena izmed tistih prodajaln, kjer so delovne razmere izredno težke, saj se delovni prostor razprostira kar na sedmih mestih, ki so v zasilnih prostorih in celo na prostem. In kaj vse nudijo kupcem v tej prodajalni? Vse gospodinjske potrebščine in aparate, vodovodne in elektro instalacije, orodje, žičnike, vijake, barve, lake, avto gume, kolesa, motorna kolesa in dele zanje, talne obloge, cevi, palično železo, keramiko, gradbeni material, kmetijske stroje, mešalce, kotle za žganje, črpalke, petrolej, goriva in maziva, kotle za centralno ogrevanje, do nedavnega tudi pohištvo in še marsikaj. Dovolj zgovoren je podatek, da prodajajo okoli 3600 artiklov. Zaloge in količnik obračanja Povprečni mesečni promet se giblje okoli 1,000.000 dinarjev. Predvsem je močan poleti, ko prodajo veliko gradbenega materiala. Gradenj je v Velikih La-šČEdi zaradi neizdelanega urbanističnega načrta sicer malo, medtem pa veliko obnavljajo stare hiše. Delo v poslovalnici vodi tovariš Ludvik Hren. V njej je zaposlenih še pet kvalificiranih trgovskih delavcev, od tega dve ženski, in eden nekvalificiran delavec. Prodajalna oskrbuje prebivalstvo Velikih Lašč in pa vaščane Turjaka, Robarske doline, Dobrepolja, Ribniške kotline, Blok in okolice. Količnik obračanja zalog je bil ob koncu lanskega leta 5,77, kar je bilo za stroko in izbor blaga ugodno. V prvem polletju letošnjega leta pa je količnik padel na 3,50 in to nam kaže na neizpolnjevanje stabilizacijskih ukrepov. Za izboljšanje se v zadnjem času že trudijo. Tako so, na pri- Bojan Petrič že šesto leto razklada in naklada blago. Delo je naporno in težkih bremen je kateri dan zelo veliko mer, ukinili prodajo pohištva, ki ga prodajajo le še po katalogih, zmanjšali so količinske nabave, nikakor pa ne želijo osiromašiti izbora. Premalo potrošniških posojil Poleg osrednje težave, to je prostorske, se srečujejo še z nekaterimi drugimi. Premalo nudijo potrošniških posojil; 50.000 din Mercatorja in 15.000 din Gorenja je vse premalo za zadovoljitev potrošnikov. Tare jih tudi problem delovne sile, ki jo potrebujejo pri raztovarjanju blaga. Težave imajo tudi pri naba- vah, ker je dostikrat težko najti kritično blago. Delavci v Hranini železnini niso preveč tarnali zavoljo težkih delovnih razmer. Navadili so se na tekanje sem ter tja in fizično delo. Upajo, da bodo tudi za njih prišli boljši časi, da bodo tudi oni delali v sodobni trgovini, tako kot veliko Mercatorjevih delavcev. Vedo pa tudi to, da tokrat še ni sredstev za izboljšave. Nekaj pa le pričakujejo v bližnji prihodnosti in upajo, da bodo njihove skromne želje uresničene. Radi bi dobili dvigalo in streho nad prodajnimi mesti, ki so na prostem. Nada Lombardo Tri prodajna mesta Železnine Velike Lašče; dve notri, eno pa kar zunaj pred hišo Pri gradbenem materialu je v sezoni vedno dosti kupcev Delo v prodajalni vodi tovariš Ludvik Hren Dve od treh Mercatorjevih stojnic na ljubljanskem živilskem trgu Majhna prodajalna, ki pa je lepo urejena in tudi ponudi tisto, kar krajani želijo. Takšna je trgovinica v Benediktu, ki je v upravljanju TOZD »Potrošnik-Izbira«. TOZD „EMONA“ na živilskem trgu Da bi se uredile razmere na ljubljanskem živilskem trgu, so se v mesecu septembru v prodajo sadja in zelenjave vključile tudi nekatere trgovske organizacije. Akciji so na pobudo mestnega sveta razen Mercatorja sledile tudi trgovske organizacije Emona, ABC in Sadje zelenjava. Slivovka Id ajdova moka za devize Če prideš v samopostrežno prodajalno »Deteljica« v Bistrici pri Tržiču, opaziš med kupoval-ci vedno precej nemško govorečih kupcev. Nič nenavadnega, saj je prodajalna za tiste, ki prihajajo iz sosednje Avstrije, najbolj pri roki. V prodajalni so mi povedali, da je predvsem ob koncu tedna veliko tujcev. Med njimi imajo že kar precej stalnih strank, ki mimo priljubljene Radenske, pa slivovke in medu, kupujejo tudi ajdovo moko, pa bučno olje. No, ne samo tega, vendar prav po omenjenem blagu segajo najpogosteje. Kupujejo za dinarje, ki ki jih menjajo na meji, nemalokrat pa tudi za devize. V blagajni se nabere največ šilingov, mesečno za okrog pol starega milijona. Sicer pa je v samopostrežbi na Deteljici živahno vsak dan. Velik stanovanjski okoliš je porok za dobro poslovanje. Blaga je v prostorni in lepo založeni samopostrežbi dovolj, večji pa je problem s skladišči, ki so premajhna. Žal pa ta problem ni edini. Težko je zaradi embalaže, predvsem v letnem času, ko potrošnja osvežilnih pijač močno poraste. V skladišču za skladovnice praznih zabojev in steklenic ni prostora. Tako si morajo delavci v prodajalni pač pomagati na drug način. Prazno embalažo nalagajo na rampo za trgovino, kar pa seveda ni najbolj uspela rešitev. To ne daje lep videz ne trgovini, niti urejenemu okolju soseske na Bistrici. Pa še nekaj je; brez vsake ograje zavarovana embalaža je nemalokrat cilj tistih, ki radi namerno kaj uničijo ali razbijejo. Enajst je redno zaposlenih delavk v trgovini, imajo pa tudi dve učenki. Mesečno ustvarijo povprečno za milijon dinarjev prometa. Poslujejo vsak dan neprekinjeno, ob sobotah popoldne pa imajo že od junija naprej zaprto. Pravijo, da s takšnim delovnikom na prometu prav ničesar ne izgubijo, saj opravijo večji promet ob petkih in ob sobotnih dopoldnevih. Mile Bitenc Takšna odločitev je vsekakor vredna pohvale, saj bo tako zaprta pot na ljubljanski živilski trg številnim prekupčevalcem. Prvi uspešni rezultati so se že pokazali, saj omenjena trgovska podjetja na svojih stojnicah nudijo kvalitetno blago po ugodnih prodajnih cenah. Pri Mercatorju ima zasluge za to TOZD »Emona«. Postavih so tri stojnice, ki ponudijo zaenkrat le sadje, kasneje pa bodo v prodajo vključili tudi drugo blago. Na upravi TOZD »Emona« smo se pozanimali, kako so zadovoljni s sodelovajnem in prodajo na ljubljanskem živilskem trgu. Podatki, ki smo jih dobili, niso preveč razveseljivi. Cene sadju so na stojnicah v povprečju za šest do deset odstotkov nižje kot v njihovih prodajalnah, precejšen znesek je treba odšteti za prostor, nastajajo pa še drugi stroški, tako da dejansko poslujejo z izgubo. Blago kupujejo pri podjetju »Sadje zelenjava« in je seveda razlika v ceni manjša, kot če bi imeli pri Mercatorju svoj oddelek s sadjem in zelenjavo. Kljub začetnim težavam pa pri »Emoni« le upajo, da se bo njihova vključitev v prodajo na živilskem trgu premaknila na bolje. Ponudijo lepo in kakovostno sadje, ki ga jim dobavlja »Sadje zelenjava«. Prodajalke pa tudi poskrbijo, da pridobe čimveč stalnih strank. Podobne stojnice pa bodo v prihodnje na področnih živilskih trgih v Ljubljani postavile tudi druge ljubljanske TOZD. Mile Bitenc '-;