NARODNI DOMOVI V SLOVENIJI NARODNI DOM V LJUBLJANI — NARODNA GALERIJA Spričo dejstva, da je Društvo »Narodni dom« plačalo 20. junija 1921 Mestni hranilnici ves svoj dolg z obrestmi vred, je bil kaj zanimiv članek sodnega svetnika Antona Lajovica »Problem razdolžitve ljub ljanskega Narodnega doma« v »Jugoslaviji«, 12. ja nuarja 1922. G. Lajovic je pisal: »Društvo .Narodni dom' ima le en večji dolg in sicer pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kapitalna vsota tega dolga znaša 275.000 kron, razen tega so na dolgu vse obresti, če bi se plačale prav vse obresti, kolikor jih je zastalo, bi dolg znašal ca. 600.000 kron. Velik del obresti pa je smatrati za zastaran.«1 G. Lajovic je nato načel vprašanje Narodnega do ma v tem smislu, da pripade Matici slovenski: »Vsi deleži Narodnega doma, kolikor jih je še v rokah deležnikov, bi znašali s štiriletnimi obresti vred maksimalno 40.000 do 50.000 kron.2 Za slučaj, da pride do tega, da preide društveno imetje društva .Narodni dom' v last Matice sloven ske, je Matica v smislu pravil dolžna: 1. Da .Narodni dom' ne bo nikoli svojemu, v dru štvenih pravilih izrečenemu namenu odtegnjen, in 2. da se ne sme .Narodni dom' prodati ali obreme niti. Te pogoje bi v smislu pravil bilo treba pri prepisu .Narodnega doma' na ime Matice slovenske v zem ljiški knjigi vknjižiti. Tekom dolgih let, kar obstoji društvo .Narodni dom', to društvo navzlic svojemu, kakor sem prepri čan, umnemu gospodarstvu, ni prišlo v položaj, da bi bilo kaj dolgov plačalo, niti da bi bilo tudi en sam delež amortiziralo. Danes mislim je slovenskemu narodu dana vsled valutarnih sprememb silno ugodna prilika, da .Na rodni dom' popolnoma razdolži, in sicer celo z izvan- redno velikim dobičkom. Slovenska matica je nekak časovno pogojni lastnik imetja .Narodnega doma'. Če bi šlo gospodarstvo pri društvu .Narodni dom' v srednje ugodnem teku, bi ta redni gospodarski potek moral nekega dne dovesti do tega, da društvo amortizira vse izdane deleže in plača ves svoj dolg. S tem momentom bi postala Slov. matice lastnik .Narodnega doma'. Dolg, katerega je društvo .Narodni dom' v mirnem času kontrahiralo pri Mestni hranilnici, je bil za tiste čase izvanredno visok. Vse premoženje Slovenske matice bi ta čas mogoče, če bi se bilo realiziralo, ne bilo krilo niti ene tretjine vsega dolga .Narodnega doma'. Danes je položaj za nas bistveno ugodnejši. Hiši Slovenske matice reprezentirata danes najmanj pol- drug milijon kron, rajši še precej več. V eminentno narodnem interesu bi torej bilo, če se društvi ,Narodni dom' in Slovenska matica zedi- 1 K temu namišljenemu dolgu se pozneje še povrnem. 2 Večino deležev so bili deležniki društvu podarili. KRONIKA nita na ta način, da plača Slovenska matica vse dol gove ,Narodnega doma', prevzame potem ,Narodni dom', ki bi bil brez dolga in sama pa proda svoji hiši ter z ozirom na ugodno valutarno stanje naenkrat dobi v gojitev svojih književnih stremljenj znatno svoto enega milijona. S tako transakcijo ne bi bilo prav nobeno narodno društvo na noben način pri krajšano, ker .Narodni dom' ostane ohranjen svo jemu dosedanjemu namenu, katera zaveza Slovenske matice se bo sankcijonirala celo z vknjižbo v zem ljiški knjigi. Smatram torej, da bi bila taka transakcija v na rodnem pogledu odločno edinole koristna. Je pa na drugi strani stvar seveda tudi zelo nujna, dokler je valutama situacija za tako transakcijo toliko ugodna, kakor je ravno sedaj. Zato je želeti, da bi poklicani faktorji čim prej sporazumnim potom izvršili to transakcijo.« Pričujoči članek je g. Lajovic izročil prvotno dr. Tavčarju za »Slov. Narod«. Dr. Tavčar pa je imel, kot smo že videli, z Narodnim domom svoje posebne namene in je članek vrnil Lajovicu po glavnem ured niku Rastu Pustoslemšku z motivacijo, »ker se naš list načeloma noče vmešavati v stvar med društvom .Narodni dom', čigar predsednik je dr. Vladimir Rav- nihar, in .Slovensko Matico'.« Lajovičev članek je vzbudil veliko pozornost pred vsem med odborniki Društva »Narodni dom« in Slo venske matice. Nekaj dni pozneje, dne 17. januarja, je že bila seja Društva »Narodni dom«, na kateri so razmotrivali položaj, ki je nastal z objavo Lajovico- vega članka. Sklenjeno je bilo, da se »dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski smatra za poplačan in da se zahteva izbrisna pobotnica.« Glede Lajovicovega pred loga samega pa je bilo sklenjeno, obrniti se na Sloven sko matico, »naj pošlje na društveni odbor dopis, v katerem naj precizira svoje stališče napram društvu .Narodni dom'. Nato se bode sklepalo o predlogu g. Antona Lajovica, da naj se Narodni dom izroči Matici Slovenski v last.« Da sporazum med Društvom »Narodni dom« in Slovensko matico ne bo ravno lahak, so si bili na jasnem odborniki ene kot druge institucije. Priza deta so se čutila društva, nastanjena v Narodnem domu, ki so bila mnenja, da so si pridobila tudi go tove pravice, končno pa so se jeli oglašati tudi taki kulturni politiki, kot je bil N. v »Ljudskem dnevni ku«, ki je v članku »Kulturna koncentracija« dne 24. februarja 19233 nastopil za ustanovitev »Kultur nega doma«. »Ta dom naj druži vse kulturne panoge in naj bo prepričevalen odgovor na vprašanja, ki nam jih stavi svet.« »Praktično izvršitev tega projekta si predstavljam na sledeči način: V Ljubljani eksistirajo kulturni pravni subjekti, ki posedujejo realitete: Glasbena matica, Slovenska matica, Narodni dom, Jakopičev 3 V razdobju enega leta se zadeva še vedno ni pre maknila z mrtve točke. ANTON PODBEVŠEK 55 paviljon, Narodna galerija itd. če bi omenjeni pro dali ali v najem dali svoje nepremičnine, bi bil na razpolago kapital, ki bi omogočil gradnjo velike re prezentančne stavbe, kjer bi dobila vsa omenjena društva dokaj prostornejše zavetje. Koncertom, pre davanjem in sličnim prireditvam bi bilo na razpolago dvoje velikih dvoran. Lokalitetna mizerija, s katero se mora v financielnem oziru boriti pri svojih pri reditvah vsako društvo, bi bila s tem odpravljena. Za resne, kulturne prireditve zahtevajo danes po sestniki dvoran težke tisočake najemnine, ki so spričo še težjih državnih in občinskih davkov (30 od stotkov od bruta, v resnici brutalen davek!) občutna obremenitev prirediteljev in coklja kulturnemu raz voju. Če bi prispevali k gradnji še drugi, n. pr. me ceni, bančni sindikat, javnost s prostovoljnimi pri spevki itd., bi bila stavba že čez noč postavljena in izročena vzvišenemu namenu. Otvarjam torej javno anketo o tem vprašanju in vabim vse kulturne delavce, vsa društva, korporacije, banke, trgovce, z eno besedo vsakogar, ki mu je slo venska kultura na srcu, naj izrazi svoje tozadevne želje, predloge ali nasvete . . -«1 V takem ozračju se je zdelo odboru Slovenske ma tice še najbolj primerno, da se obrne na predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo in ga prosi za po sredovanje. Takratni predsednik dr. Lukan se je odzval prošnji in je poslal dne 30. maja raznim dru štvom kakor tudi mestni občini ljubljanski naslednja vabila: »Slovenska matica« je glasom § 16 in 17 pravil društva »Narodni dom« lastnica Narodnega doma v trenutku, ko so plačani vsi dolgovi in amortizirani deleži ali pa, ako se društvo pred izvršitvijo svoje naloge razide. Slovenska matica je zašla v težek gmotni položaj, ker iz članskih prispevkov ne more kriti rednih v tisku se nahajajočih publikacij. Vsled tega je pred sedstvo Slovenske matice stavilo tukajšnji pokrajin ski upravi predlog glede sanacije te neprilike, ki bi bila dana baš sedaj s tem, ako prevzame Narodni dom Slovenska matica v svojo posest. S tem bi postala sedanja last Slovenske matice hiša štev. 7 na Kon gresnem trgu prosta, ter bi se lahko pri sedanjih raz merah dobro prodala. Iz skupne vsote ne bi bilo le mogoče kriti samo tekočih izdatkov, temveč bi se z lahkoto tudi kril še preostali dolg Narodnega doma in bi se amortizirali tudi deleži. Poleg tega bi ostala Slovenski matici še dosti ve lika vsota za preureditev Narodnega doma, v kolikor bi to zahtevale smernice raznih kulturnih društev, ki pridejo kot sobivalci v Narodnem domu v poštev. Slovenska matica bi se za primer pridobitve Na rodnega doma preobrazila v akademijo znanosti in umetnosti ter bi postal s tem Narodni dom središče slovenskega kulturnega življenja, kar bi odgovarjalo tudi intencijam ustanovitve društva »Narodni dom«. Da se ta namen doseže, naprosila je Slovenska ma tica pokrajinsko upravo, da skliče anketo, ki bi raz- 1 Na ta članek so društva reagirala. Glasbena matica se je n. pr. bavila z njim na seji 29. marca in je potem pismeno sporočila Društvu »Narodni dom«, »da obdrži to zadevo v evidenci ter je pripravljena sodelovati pri eventualnih pripravah za izvršitev tega, za naše kulturne razmere prav gotovo dalekosežnega podjetja«. pravljala o njenem predlogu. K tej anketi naj bi se povabila poleg zastopnikov Slovenske matice še tudi mestna občina ljubljanska ter sledeča društva: Na rodni dom, Društvo slovenskih književnikov, Društvo upodabljajočih umetnikov, Narodna galerija, Glas bena matica in Muzejsko društvo. Ustrezajoč tej prošnji, razpisujem tostvarno an keto, ki se bo vršila 12. junija t. 1. v moji pisarni ob 3. uri popoldne ter si usojam k tej anketi povabiti tudi Vaše blagorodje.« Napovedana anketa se kljub tem vabilom le ni vr šila, ker jo je 9. junija preklicalo isto predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo, »ker je gospod ve liki župan ta dan uradno odsoten«. Pač pa se je vršil »informativni sestanek« v pisarni Slovenske matice, a šele čez več mesecev, t. j. dne 19. novembra, in to na vzpodbudo Slovenske matice. V približno istem času je izšel v »Ljubljanskem Zvonu« članek dr. L.,2 iz katerega je slovenska jav nost prvič določno zvedela, kakšne cilje zasleduje Slovenska matica z nameravano transakcijo. »Bližamo se 60 letnici .Slovenske matice'. Dne 4. fe bruarja 1864. leta so bila potrjena njena pravila in 11. aprila 1864. leta se je vršil ustanovni občni zbor. Ob rojstvu slovenske znanosti in slovenskega pouka je pripadala odločilna naloga .Slovenski matici'; v tem je bil njen pomen poleg leposlovja, ki ga je tudi gojila. Ob svoji 60 letnici zaključuje troje velikih pu blikacij, oziroma izdaj: izšla sta .Zemljevid sloven skega ozemlja' (1921) in zaključni zvezek .Sloven skih narodnih pesmi' (1922), a zaključni zvezek .Slo venske zemlje' (štajersko s Prekmurjem) se pri pravlja (za 1923. I.). Kulturni položaj .Slovenske matice' se je po sve tovni vojni bistveno izpremenil. Z ustanovitvijo na rodne države so nastale nove potrebe. Začelo je de lovati mnogo izdajateljskih društev in naše šolstvo se je izpopolnilo, da imamo svoje ljudske, srednje in visoko šolo. Zato se pa kaže nujnost, zlasti po usta novitvi univerze, da organiziramo svojo znanost in umetnost. Tudi iz denarnih razlogov potrebujemo znanstveno - umetnišekga središča, ker znanost in umetnost ne moreta biti, ako hočeta živeti, navezani na slučajne zasebne odjemalce, ki so pri današnjih valutnih razmerah kar najbolj pičli. Sicer pa velja ne glede na trenutno draginjo povsod načelo: kjer je najvišji učni zavod, se mora vzporedno z njim prej ali slej razviti i najvišji znanstveni zavod, t. j. aka demija. Tudi Slovenci moramo misliti na to. V sporazumu z ,Znanstvenim društvom za humanistične vede', ki je v zvezi z zagrebško, beograjsko in praško akade mijo, ter v sporazumu z ,Narodno galerijo', zasleduje sedanji matični odbor ta smoter od vsega početka. .Slovenski matici', ki je bila pol stoletja središče naše kulture, bi dali ob njeni 60 letnici sedanji dobi pri merno, življenja zmožno obliko, ako bi mogla postati literarna sekcija ali razred ,Akademije znanosti in umetnosti' v Ljubljani. V danih razmerah bi se dal ta načrt izvršiti, ako bi se realiziral § 16., oziroma 17., pravil društva .Na rodni dom' v Ljubljani ...« 2 Pisec tega članka je bil dr. Lončar, predsednik Slo venske matice. 56 KRONIKA Dr. L. je nato zaključil članek z vprašanjem: ».Slovenska matica' ni doslej pri odločilnih faktor jih našla primernega umevanja za svoj načrt. Ali more upati, da ga najde ob svoji 60 letnici?« 0 vseh teh dogodkih od 24. februarja 1923 dalje je razmotrival odbor Društva »Narodni dom« na seji dne 6. decembra 1923. »Po vsestranski debati, katere so se udeležili vsi navzoči, se je sklenilo, da naj g. svetnik Anton Lajovic preskrbi in izroči vsem članom našega odbora načrt, iz katerega bo razvidno, kako da namerava Slovenska matica izvesti likvidacijo in prevzeti Narodni dom ter kako bi se osnovala znan stvena in umetnostna akademija, ki naj bi imela svoj sedež v Narodnem domu. Nato bo odbor ponovno skle pal o eventualnih predlogih, ki bi se stavili društve nemu občnemu zboru.« Glede na ta sklep so sestavili vseučiliški profesorji dr. Prijatelj, dr. Ramovš in dr. Kidrič posebno »Spo menico Znanstvenega društva za humanistične vede« in jo poslali takratnemu generalnemu ravnatelju Avgustu Praprotniku, odborniku Društva »Narodni dom«, in vsem ostalim odbornikom tega društva.1 V spomenici so, kakor bomo lahko videli, povsem ustregli sklepom Društva »Narodni dom«. Spomenica se glasi: Velespoštovani gospod generalni ravnatelj! Misel, da se organizira slovensko znanstveno delo v okrilju posebnega društva, je vzklila že med sve tovno vojno, čimbolj so se kazala na obzorju zna menja, da se Slovencem razvežejo roke v skupni ju goslovanski državi, že 1. 1917. so ustanovili znanstve niki: Kaspret, Kidrič in Nahtigal »Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino«, ki naj bi gojil na prej te naše nacionalne vede. Istočasno smo nekateri na Dunaju živeči Slovenci izkušali »Slovensko ma tico« — ki se je dotlej edina med Slovenci do neke mere bavila z znanstvom — dobiti izpod policijskega zapora avstrijskega notranjega ministrstva na ta način, da jo preosnujemo v docela znanstveno dru štvo po vzorcu ukrajinskega »ševčenkovega društva« v Lvovu. Za ta načrt so bili takrat pridobljeni že tudi voditelji vseh naših strank, zavedajoč se, da se je »Matica« v dosedanji obliki preživela v času, ko lehko že drugi slovenski založniki izdajajo beletrijo in po ljudno znanstvo. Da se takoj po prevratu »Matica« ni preosnovala v strogo znanstveno društvo ali da ni že takrat evo- lucionirala naravnost v našo »Akademijo znanosti« — dostojen pendant naše univerze — je povzročilo pri literatih to, da so hoteli književniki poizkusiti preobraziti »Matico« v stanovsko izdajateljstvo svo jih leposlovnih del, pri nekaterih naših znanstvenikih pa to, da so poslednji bili mnenja, naj se naše vede najprej v parcielnih društvih okrepe in šele potem združijo v znanstveno središče, ki si bo lahko po pravici in brez bojazni nadelo ime »Akademija zna nosti«. »Slovenska matica« je od prevrata do danes živo tarila, kakor je mogla in znala, prihajajoč od dne do ane bolj do prepričanja, da bi se mogla okrepiti in povzdigniti samo tedaj, ako bi se z vsemi svojimi fondi konstituirala kot poseben »literarni in umet- 1 Nekoliko spremenjeno, brez zadnjega odstavka. nostnozgodovinski razred« Akademije obenem z »Na rodno galerijo«. Naši filologi, jezikoslovci, filozofi, zgodovinarji in literarni historiki so si dne 6. oktobra 1921 ustanovili »Znanstveno društvo za humanistične vede« na podlagi pravil, precej podobnih akademijam znanosti. Juristi so pričeli izdajati svoja dela v okrilju juridične fakultete. Zastopniki ene kakor druge znan stvene panoge so pri izdajah svojih publikacij zelo pogrešali gmotne podpore od države, na katero je akademska znanost pri vseh narodih v prvi vrsti na vezana. Naša država subvencionira po možnosti tudi res jugoslovansko znanstvo in ga bo po vsej verjet nosti še izdatneje podpirala, toda v višji izmeri se veda samo akademijo v Beogradu in Zagrebu, dočim je za tekoče proračunsko leto naše »Znanstveno dru štvo za humanistične vede« dobilo nekaj subvencij zgolj zato, ker je referent ministrstvo opozoril, da to društvo predstavlja zarodek prihodnje »Slovenske akademije znanosti«. To društvo se je med tem ča som tudi tako okrepilo, da imajo njega člani priprav ljene publikacije, ki bi ne delale nečasti akademiji. Vrhutega naši kolegi srbski znanstveniki naravnost pričakujejo, da stopimo tudi Slovenci s svojo »Aka demijo znanosti« na plan. Dovolite nam, da Vam na vedemo samo en apel iz govora bivšega predsednika »Srpske kraljevske Akademije« Jovana M. žujoviča, ki je dne 7. marca 1920 v svečanem zasedanju te aka demije dejal: »Dopustite mi samo, da izjavim zelju, da se pored ova dva središta za obradjivanje više nauke, u Beogradu i Zagrebu, što skorije stvori slično središte i u Ljubljani, i da sva tri stupe u najprisnije zadrugarske veze koje če takodje uvjenčavati naše narodno i državno jedinstvo. Obrazovanju Slovenačke Akademije Nauka možemo se nadati u toliko pre, što se sada srečno ostvaruje davnašnja želja Slovenaca, da imaju svoj Univerzitet«. Za ustanovitev »Slovenske akademije znanosti«, spočetka vsaj z nekaterimi razredi, so torej vsi po goji že danes podani. Njeno ustanovitev zadržuje sa mo ta okoliščina, da »Slovenska matica«, ki ima samo kot taka pravico do posesti Narodnega doma (čim se poplača dolg »Narodnega doma«), danes še ne more likvidirati in se uvrstiti kot en razred pod okrilje bodoče »Slovenske akademije«. Da se ta proces po speši, je »Matica« sama pripravljena poravnati pri Mestni hranilnici2 dolg Društva »Narodni dom«, ako to društvo v to privoli. In tu se obračamo na Vas, da s svojim tehtnim vplivom blagovolite delovati v tem društvu v tem smislu, da dobimo tudi Slovenci svojo akademijo. V to svrho si Vam usojamo podpisani predložiti načrt, 2 Tisti, ki so se zanimali za Narodni dom, kakor Lajo vic in avtorji spomenice, so bili napačno informirani, da ima Društvo »Narodni dom« še dolg pri Mestni hranil nici. Res je sicer, da se je Mestna hranilnica postavila na stališče, da se hranilniška uprava ne čuti vezana na svoje pismo 2. maja 1919, češ da je Društvo »Narodni dom« zavleklo izplačilo svojega dolga in da je na za htevo istega društva po izbrisni pobotnici odgovorila dne 30. januarja 1922, da zahteva doplačilo v znesku K 290.892. Toda ta dolg je bil zgolj na papirju, brez stvarne podlage, kar je pozneje uvidela tudi hranilniška uprava in izročila Društvu »Narodni dom« zahtevano iz brisno pobotnico. Zaradi vednih sprememb v gerentskem svetu Mestne hranilnice se je to zgodilo šele dne 31. marca 1926. KRONIKA 57 kako si predstavljamo ustanovitev tega prepotreb- nega nam znanstvenega zavoda. Postopek pri usta novitvi »Slovenske akademije« bi bil približno na slednji: Nekateri naši ugledni kulturni zavodi (ka kor »Znanstveno društvo«, »Matica«, »Narodna ga lerija« itd.) bi se pozvali po iniciativi kateregakoli teh društev, da delegirajo po enega člana v priprav ljalni odbor, čigar naloga bi bila, izdelati statut »Slo venske akademije znanosti«, pripravljalni odbor naj bi predložil izdelani statut v potrdilo ministrskemu svetu in zaprosil nositelja krone ali kakega visokega državnega funkcionarja, da prevzame pokroviteljstvo zavoda, kakor imajo to vse akademije v svojem sta tutu v to svrho, da ima država kot glavna podpira- teljica akademije svojo kontrolo nad tem, da se njene subvencije uporabljajo v resnici v strogo znanstvene, ne pa kakšne strankarske svrhe. Obenem s prošnjo za uradno potrdilo statuta bi se naprosil vladar, da imenuje prve člane akademije kot njene organizatorje. Ko bi bili ti organizatorji imenovani, potem bi oni v svojem avtonomnem področju kooptirali nove člane, seveda v soglasju statuta zgolj in edino po strogih znanstvenih vidikih. Na ta način bi bilo preprečeno, da se najvišjega znanstvenega zavoda slovenskega kdaj polasti kaka klika in ne omadežuje njenega vzvi šenega imena s kakim strankarstvom. Sami boste uvideli, kake važnosti bi bilo, da se, preden se pristopi k tej ustanovitvi, reši med »Ma tico« in Društvom »Narodni dom« viseče vprašanje na ta način, da ob ustanovitvi »Slovenske akademije« prinese »Matica« v to zvezo za doto poslopje »Narod nega doma«, čigar dolg bi se s prodajo »Matične« stare hiše ali kako drugače poravnal, čigar prostori bi se — kolikor ne ostanejo v intencijah pravil Dru štva »Narodni dom« v najemu raznih kulturnih dru štev, n. pr. »Sokola« — primerno adaptirali in izro čili svojemu namenu. Velespoštovani gospod generalni ravnatelj! Pozna vajoč Vas ne samo kot genijalnega finančnika, ampak tudi kot vnetega in visokoumnega pospeševatelja znanosti in umetnosti, se obračamo na Vas, da s svo jim vplivom delujete na ugodno rešitev zadeve med >:Matico« in Društvom »Narodni dom«, proseč Vas, da naši bodoči akademiji — zlasti v prvi njeni dobi, ko država še ne more tako izdatno podpirati našega znanstva, v času, ko med Slovenci ni Strossmaverjev na izobilju, priskočite tudi sicer našemu novemu kul turnemu zavodu na pomoč, s čimer boste ponovno za pisali svoje ime globoko in neizbrisljivo v anale naše slovenske in jugoslovanske kulture. Kidrič, m. p. Prijatelj, m. p. Ramovš, m. p. Slovenska matica je po tej spomenici več mesecev čakala na odgovor. Ker ga ni bilo, je bila primorana dne 28. marca 1924 obrniti se pismeno na Društvo »Narodni dom«: »Sedanji odbor Slovenske matice zasleduje v zvezi z »Znanstvenim društvom za humanistične vede« in v sporazumu z »Narodno galerijo« ta smoter, da po stane Slovenska matica literarna sekcija »Akademije znanosti in umetnosti«. V ta namen je treba zlasti, da dobi »Narodna galerija« primerne prostore. Podpisani odbor se obrača na Društvo »Narodni dom« s prošnjo, da blagovoli začeti z nami pogajanja glede rešitve vprašanja »Narodnega doma« v oboje stransko korist, imajoč predvsem pred očmi zgoraj navedene razloge in smoter.« Tri dni pozneje je opozorila tudi Narodna galerija Društvo »Narodni dom«, da je že skrajni čas, da se reši vprašanje Narodnega doma: »Bodočnost uporabe Narodnega doma stopa v stadij nujne rešitve. V kombinacijo preureditve Narodnega doma v Akademijo znanosti se stavi tudi Narodna galerija, katere obstoj in razvoj je nerazdružno zve zan z njeno streho. Društvo Narodna galerija je v teku petih let fiksi rala vse pogoje, da lahko zbere reprezentativno zbirko upodabljajoče umetnosti Slovencev od prvih početkov do danes. Zdaj je ta umetnost razcepljena v razne male zbirke, javne in privatne. Velika historična raz stava I. 1922. je pokazala mogočen primer za sloven sko galerijo in dokazala njeno potrebnost, da se umetnine dostojno in varno shranijo in rešijo pro pada. Prostorov za nastanitev zbirk pa nimamo. Pet sob Narodne galerije v Kresiji je prenapolnjenih in na tem mestu je vsak razvoj in nadaljevanje nemogoče. Zato se društvo mrzlično trudi, da dobi galerija dru go streho. Misliti na zidanje reprezentativne galerije je danes utopija. Ni pa utopija reprezentativna stavba Narodnega doma in zato se hočemo ob strani nasta jajoče Akademije potezati za lokale v njem. Galerije slik in kipov so v narodnem centru naj zgovornejši in najdostopnejši posrednik narodove kulture in duševne kapacitete. Na podlagi izkušenj lahko trdimo, da bo slovenska umetniška galerija po svoji sestavi in nacionalnem značaju edinstven zaklad Slovencev, ponos Ljubljane, privlačnost za znanstve nika, ljubitelja in laika. Vemo, da bo šele celokupna zbirka domačih del vseh dob na enem prostoru po kazala vso tvorno silo Slovencev, ki so na križpotju severa in juga, vzhoda in zahoda, vsrkavali najraz ličnejše kulturne vrednote in jih s svojo čudjo pre tvarjali v slovenske in nove ustvarjali. Šele potom svoje galerije bo narod dobil pravi stik z umetnostjo, jo začel smotrno podpirati in uvajati v svoje domove. Ona bo izdatno podprla njegovo samozavest in ga krepila v odporu in ocenjevanju tujega. Narodna ga lerija mu bo postala ista svetinja, kakor je Hrvatom Strossmaverjeva akademija, Francozom Louvre, An gležem British museum, Špancem Prado, Italijanom Uffizi itd. Tudi mi imamo že znatno kulturno bogastvo, ni mamo pa, kam bi ga položili! Prepričani smo, da se cenjeni gospodje zavedate, da ste ravno vi poklicani, da z enim samim sklepom storite ravno isto, kar je storil veliki Strossmaver: da ustvarite Akademijo znanosti in umetnosti in pod eno streho združite slovenske učene institute in Na rodno galerijo! Narodni dom, ki je dal hrbtenico nacionalnemu in kulturnemu razmahu, naj pstane stavba, pod katere streho bo shranjena krona najplemenitejših strem ljenj človeškega duha. Z Akademijo pojdemo kot s programom zopet med isti narod, ki je postavil Na rodni dom s prosečo roko, da materiji omogoči vse bino. (Nadaljevanje.) 58 KRONIKA NARODNI DOMOVI V SLOVENIJI V volji, da se ne zavre udejstvitev Akademije in Galerije in spričo dejstva, da pravkar obravnavate novo oddajo lokalov v Narodnem domu za dolgo dobo let, se nam zdi zdaj najugodnejši trenutek najnuj nejše vas prositi, da temeljito razpravljate o usodi in bodočnosti Narodnega doma in se ne vezete za lokale z novo najemninsko pogodbo. V skrajnem slučaju, v interesu stvari in v izogib zvezanim rokam, je Narodna galerija pripravljena sama poležati se za najem lokalov.« Narodna galerija ni tedaj opozorila Društva »Na rodni dom« le na veliko odgovornost, ki jo ima do slovenskega naroda, temveč je tudi poudarila, da »v skrajnem slučaju« tudi sama reflektira na oddajo prostorov. Kako dobro je bila poučena o razmerah v Društvu »Narodni dom«, je pokazala seja tega dru štva dne 2. maja 1924, na kateri je bilo sklenjeno, da je »z ozirom na razmere, ki so nastale v gostilni in kavarni, smatrati najemno pogodbo s šlahto za razveljavljeno«. Tudi je bilo sklenjeno »z ozirom na prošnji Sokolskega društva in Zveze kulturnih dru štev za prepustitev kavarniških in gostilniških lo kalov, pozvati društvi, da se med seboj sporazumeta glede prostorov ter da naznanita, kako najemnino bi mogli plačevati.« Predlog Slovenske matice in Na rodne galerije za prevzem Narodnega doma pride v pretres v prihodnji odborovi seji.« Ta seja je bila sklicana šele 20. junija in na njej je bilo sklenjeno: »Gospodu Antonu Lajovicu se na roči, da naj pospeši dogovore s Slovensko matico in z društvom Narodno galerijo, ki naj stavita konkret ne predloge in pogoje, pod katerimi bi prevzeli Na rodni dom. čim se taki predlogi in pogoji sporoče g. predsedniku, se skliče ponovno odborova seja in nato eventualno občni zbor. Rešitev prošenj za prostore, ki jih nameravajo vzeti v najem Zveza kulturnih društev, Sokol, Narodno-socialistična stranka, Orjuna in češka obec, se odgodi do prihodnje seje.1 Sokolu se priporoča vzeti kavarniške prostore namesto go stilniških.« Slovenska matica se je takoj odzvala pozivu in je sporočila pogoje, pod katerimi bi bil mogoč sporazum med Slovensko matico, Narodno galerijo in Sokolom. Na seji Društva »Narodni dom« dne 11. julija je bilo potem sklenjeno, »da je delovati na to, da se ti dve društvi (Slov. matica in Narodna galerija) sporazu meta s Sokolom in naj se v to svrho skliče na dan 18. t. m. sestanek zastopnikov vseh treh imenovanih društev. Zastopniki naj se na licu mesta prepričajo o stanju Narodnega doma in se dogovore glede lo kalov, ki naj bi pripadali posameznemu izmed teh treh društev.« »G. svetnik Lajovic izjavlja, da bi Slo venska matica uveljavila svoje, po pravilih pristoječe ji pravice tudi s tožbo.« Sestanek dne 18. julija 1924 ni dosegel svojega na mena. Sokoli so namreč zahtevali zase vse pritličje 1 Rešitev teh prošenj se je potem prelagala od seje do seje. KRONIKA ANTON PODBEVŠEK Narodnega doma, s čimer pa bi po mnenju združenih društev: Slovenska matica, Narodna galerija in Dru štvo za humanitarne vede »postala Slovenska aka demija znanosti in umetnosti nemogoča.« Sokoli so tudi »izjavili, da bodo na občnem zboru Društva .Na rodni dom' predlagali spremembo pravil v tem smislu, da stopi Sokolsko društvo na mesto Slovenske ma tice«. Ob tej priliki sta Slovenska matica in Narodna ga lerija izrazili željo po podrobnih podatkih o stanju Narodnega doma. Upravitelj Narodnega doma Fr. Pretnar jima je nato poslal obširen elaborat, iz ka terega posnemamo: Posest Narodnega doma obsega štiri parcele, obse gajoče poslopje (1765 m2), paviljon (385 m2, sedaj nekaj več), vrt (3017 m'2, sedaj nekaj manj) in pro stor pred poslopjem v skupni izmeri 6104 m2. Prostor pred Narodnim domom vzdržuje od L 1897. mestna občina. Listin o tem ni nobenih. Bremena: dolg pri Kmečki posojilnici2 K 408.888, dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski K 290.891, 132 deležev a K 200 = K 26.400, skupaj K 726.179. Dolg pri Mestni hranilnici bi se ob ugodni konstelaciji naj- brže dal precej znižati.3 L. 1923. so znašali izdatki: za popravilo K 142.282, za davke K 31.656 in za občinske doklade K 8244. Samo proračun za letos potrebna popravila na strehi znaša K 52.800. Kar se tiče arene (paviljona) je pripomniti, da je od 1. novembra 1921 za 25 let oddana v najem Stavb nemu dijaškemu društvu. Društvo je intabulirano. Plačuje K 600 letno in vse davke in stroške. Ker ni na sestanku dne 18. julija prišlo do spo razuma, so se združena društva obrnila dne 26. av gusta pismeno na Ljubljanskega Sokola in mu v obliki spomenice obrazložila, zakaj je baza, ki si jo je to društvo ustvarilo s predlogom, da hoče imeti vse spodnje prostore, nespremenljiva. Ker pa je Sokol vztrajal pri svojih zahtevah, ni združenim društvom preostajalo nič drugega, kot da se obrnejo na Dru štvo »Narodni dom«, naj to reši spor med njimi. Na seji dne 10. septembra je nato Društvo »Na rodni dom« sklenilo, da skliče dne 15. septembra se stanek odborov vseh prizadetih društev, na katerem naj bi se dognalo, kako spraviti v sklad zahteve So kolskega društva s predlogi ostalih društev. Sestanek dne 15. septembra je potekel brez uspeha, prav tako pa tudi ponovni sestanek dne 22. septem bra. Na obeh sestankih se je poudarila želja, naj se odločitev prepusti odboru Društva »Narodni dom«. Dne 29. septembra se je vršila zgolj seja odbora Društva »Narodni dom«, na kateri je bil soglasno sprejet načrt pogodbe, ki ga je sestavil dr. Ažman. Po njem naj bi dobil Sokol del pritličnih prostorov, ki pa bi jih bilo treba oddeliti tako, da bi bila vsaka - In ne tedaj pri Kmečki hranilnici, kot je to napravil tiskarski škrat v zadnji številki »Kronike«. 3 Kako je bilo s tem dolgom, je pojasnjeno. 99 komunikacija med Sokolom in med bodočo Akade mijo znanosti in umetnosti izključena. Najemnina bi znašala za Sokola Din 2400, a najemna pogodba bi trajala za vsa društva 40 let. S tem načrtom združena društva niso bila zado voljna. Kot so javila dne 7. novembra, je bila »pod laga za prevzem Narodnega doma od početka vseh dogovorov in sestankov, ki jih je izprožilo Društvo za humanistične vede s svojo .Spomenico' alternativa, da pripade Narodni dom Akademiji znanosti in umet nosti in se sočasno likvidirata društvi Slovenska ma tica in Narodni dom ali pa Društvo ,Narodni dom' formalno obstoja dalje, vse njegove gospodarske funkcije z dolgom vred pa prevzame Akademija, oz. do njene ustanovitve podpisana društva. Ljubljanski Sokol ohrani svoje prostore v domu v okvirju dode litve, kakor jo določa Vaš sklep. Ker je ta podlaga z Vašim sklepom gospodarsko v popolnem nasprotju in izgube društva po 40-tih letih ne le lokale, ampak tudi ves investirani in posojeni kapital, ter izidejo iz pogodbe gola, zato ne moreta niti Matica niti Društvo za humanistične vede na podlagi poslanega sklepa formulirati nobenih proti- predlogov. Narodna galerija pa je potrdila na odbo- rovi seji dne 6. t. m. svoj stari sklep, ki se glasi: Na rodna galerija posodi Narodnemu domu vsoto, kolikor znaša sedanji dolg Narodnega doma, plača popravila stavbe, postane intab. najemnik za dobo 90 let ter se za svoje posojilo (dolg in popravila) intabulira po povprečni hipotekami obrestni meri Mestne hranil nice ljubljanske, Narodna galerija plačuje Narodne mu domu najemnino v tisti višini, kolikor pripade nanjo pro parte po kvadraturi prostora, ki ga upo rablja. Najemnina celotnega Narodnega doma obstoji iz obresti zgornjega posojila Narod, domu, vzdrževal nih stroškov ter davkov.« Po tem jasnem odgovoru Narodne galerije je dobil dr. Ažman dne 10. decembra pooblastilo, »da sestavi nove predloge, ki naj jih čimprej pošlje i Sokolu i Narodni galeriji v pretres s pozivom, da odgovorita v 14-tih dneh«. Na seji dne 5. marca 1925 je mogel dr. Ažman po ročati, »da je ponudba Društva .Narodni dom' spre jeta i od Sokolskega društva i od Narodne galerije. Določijo se glavne smernice, po katerih je sestaviti pogodbo, ki ima urediti razmerje med Sokolskim dru štvom in Narodno galerijo. Pogodbo sestavi dogo vorno z obema navedenima strankama dr. Ažman. Društvo Narodni dom ostane še nadalje, uprava dru štvenega premoženja pa preide v roke novega od bora, v katerem bi imeli večino zastopniki Slovenske matice, Narodne galerije in Društva za humanistične vede, oz. Akademije znanosti in umetnosti. Pogodba stopi v veljavo, ko Slov. matica in Narodna galerija zasedeta Narodni dom.« Po 5. marcu sta bili sklicani še dve odborovi seji Društva »Narodni dom«, ki sta potekli precej burno, 1 Proti transakciji so se tudi trdovratno upirala v Na rodnem domu nastanjena društva: Bratstvo, Ciril Meto dova družba, Češka obec, Ljubljanski Zvon, Nar. soc. strokovna zveza, Slavec, Sokol Ljubljana, Sokolski savez. Športna zveza in Zveza kulturnih društev. Sokol se je tudi trudil, da bi se sklical izredni občni zbor Društva »Narodni dom« in da bi se spremenila društvena pravila njemu v prid. k čemur je v nemali meri pripomoglo časopisje, kate rega en del je nastopal proti nameravani transakciji, drugi del pa se je ogreval zanjo.1 Končno je le zma gala razsodnost. Podpisana je bila najemna pogodba med Ljubljanskim Sokolom in med Društvom »Na rodni dom« ter je bilo sklenjeno, da se izpolni tudi drugi del dogovora, t. j. »omogočiti Slov. matici, Na rodni galeriji in Društvu za humanistične vede, oz. Akademiji znanosti in umetnosti, da more sestaviti nov upravni odbor.«2 V ta namen je bilo sprejetih na seji dne 2. oktobra 1925 naslednjih 10 deležnikov: dr. Fran Kidrič, dr. Izidor Cankar, dr. Ivan Prijatelj, vsi trije vseučiliški profesorji, dr. Drago Marušič, od vetnik, dr. Josip Regali, odvetnik, dr. Fran Štele, kon- servator, dr. Fran Mesesnel, docent, Anton Lajovic, sodni nadsvetnik, Saša železnikar, urednik, in Matej Sternen, profesor. Obenem je bilo sklenjeno, da se skliče dne 20. novembra občni zbor Društva »Na rodni dom«. Kljub temu, da je postajal prevzem Narodnega do ma po združenih društvih sedaj dovršeno dejstvo, se je vršil občni zbor Društva »Narodni dom« v pre cejšnjem bojnem razpoloženju. Na njem je najprej predsednik dr. Ravnihar imel predsedstveno poročilo, ki nudi v kratkih obrisih zgodovino Narodnega do ma. Poročilo je zanimivo zlasti radi tega, ker slika kulturno življenje Ljubljane v zadnjih 45-tih letih in izpopolnjuje dosedanja izvajanja o zgodovini ljub ljanskega Narodnega doma: »Če si hočemo podati račun,« je dejal, »je li in v koliko je Društvo .Narodni dom' ali prav za prav nje gov sinonim, njegova stavba v vsej tej dobi ustrezala svojemu namenu ter izpolnila napram narodu svojo dolžnost, tedaj se nam je predvsem ozreti na voljo in namen njegovih ustanoviteljev. Društvena pravila nam pravijo, da hoče društvo s svojo zgradbo, vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo ali k družbinski zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način narodno omiko in zabavo pospešiti. Prosveti in družabnosti naj bi bila posvečena na meravana palača .Narodnega doma'. Toda skoro bi dejal, da je bil večji poudarek na družabnosti kakor pa na kulturi, zakaj izmed obeh društev, ki sta v oni prvi dobi bili zasedli Narodni dom, namreč Ljubljan ski Sokol in Narodna čitalnica, se more samo o prvem trditi, da je služilo docela narodovi kulturi, o drugem pa le deloma. Cela vrsta društev, zlasti ona, ki se z .umetnostjo in znanstvom pečajo', je ostalo zunaj nove domačije, da navedem le Slovensko matico in Glas beno matico. Toda takrat se nad tem nihče ni spotikal, ker se je gledalo v prvi vrsti na tedanjo potrebo slovenske družbe v Ljubljani. Moramo si predočiti, da se je takrat slovenska družba šele ustvarjala. Ves naš na rod je bil v težki brambi svoje eksistence. Avstrijska birokracija s svojo ponemčujočo tendenco je s ko- 2 Najemna pogodba med Društvom »Narodni dom« in med Ljubljanskim Sokolom je bila registrirana pri so dišču dne 17. novembra 1925, med Društvom »Narodni dom« in med Narodno galerijo pa šele dne 14. julija 1927 (radi visokih stroškov!). Do teh terminov sta obsto jali interni pogodbi. Najemna doba znaša za oba pogod benika: Sokola in Narodno galerijo, 60 let. 100 KRONIKA ščeno roko tiščala Ljubljano, ki jo je upravljal še nemški občinski svet. Nacionalna zavest je le polago ma pronicala v narodu. Zajela je inteligenco, potem pa vse druge narodove sloje. Družabnost je bila tedaj važen politični faktor. Poedince zdramiti iz letargijc ali pa celo iztrgati iz objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kajti vsa umet nost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetca v slovensko družbo, ga tu držati s pesmijo, z živo besedo ali pa s samo zabavo ter mu na ta način vdah niti nacionalno zavest. V tat namen so služile .Besede' Narodne čitalnice in njen Vodnikov ples pa tudi jour- fixi Sokola, njegove tradicionalne maskerade in pa razni Silvestrovi in Miklavževi večeri. Slovenska družba pa je — tudi s pridobivanjem političnih pravic — postajala vedno bolj razčlenjena pa tudi vedno večja. Vedno širši sloji so izpovedavali svoje nacionalno prepričanje. Za gojitev družabnosti je pričelo nedostajati prostorov. Prostori stare čital nice v Souvanovi hiši v Šelenburgovi ulici so bili od ločno pretesni. Niti ni bilo primerne koncertne dvo rane, kajti one v stari reduti na Sv. Jakoba trgu ne smemo imeti za tako. Drugo pa je bilo vse v nemških rokah. Ta nedostatek, ki ga je občutila slovenska družba, je takrat v prvi vrsti spočel misel o zgradbi Narod nega doma, misel, ki smo jo povzeli po češkem vzorcu. Nikakor pa ne smemo podcenjevati tega povoda, kajti ponovno poudarjam, bil je eminentno narodno političnega značaja. In Narodni dom, impozantna stavba, je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost. Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti Glasbene Matice in drugih društev, tu se je osredo točilo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in nje govi kulturni misiji. Toda te idilične razmere niso trajale dolgo časa. Nastajala so nova kulturna in družabna središča, ki bi jih danes našteli že na stotine in ki si o njih niti misliti ne moremo, kako bi jih v smislu naših pravil zgostili pod eno streho. In dobili smo nove dvorane, unionsko, Mestni dom, Ljudski dom, po prevratu dvorano Filharmoničnc družbe in kazinsko dvorano, da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam za naše kulturne potrebe popolnoma na razpolago. Narodni dom je polagoma zgubljal značaj slovenskega družabnega središča, kar najbolj potrjuje dejstvo, da je Narodna čitalnica, ki je bila svoječasno duša za misli Narodnega doma, brez hrupa prenehala s svo jim delovanjem ter končno izdihnila svojo blago dušo. čim je prišlo to spoznanje, je misel Narodnega doma samo še životarila. Poskušali so jo tu in tam z umetnimi injekcijami oživljati, toda pokazali so se samo trenutni uspehi. Imeli smo veličastno stavbo, ki je bila brez dvoma kras slovenske prestolice, toda njena duša je bila brez vsebine. Ni se znala prilagoditi novim razmeram. Njena koncertna dvorana je po stala plesišče, restavracija in kavarna sta prej one- čaščali kakor dvigali ugled Narodnega doma in o vsej dekadenci priča najbolj zgovorno dejstvo, da so se v poslopju celo naselile politične stranke, ki naj bi, da govorim z našimi pravili, »pospeševale narodovo omiko in zabavo.« O vzrokih, ki so privedli do tega, da je Društvo .Narodni dom« sklenilo napraviti glede Narodnega doma poseben aranžma z združenimi društvi, je dr. Ravnihar poudarjal: »Pri tem ne samo, da se nikdar ni pričel izvrševati amortizacijski načrt deležev, ampak je na poslopju bremeneči dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski stal no naraščal. Ta upnica je bila končno prisiljena, da je v varovanju svojih koristi postavila sekvestra. Na rodni dom je bil na ponudbo za nizko ceno (120.000 kron) društvom kakor Glasbeni matici, Ljubljanske mu Sokolu, toda nihče ni maral ugrizniti v kislo ja bolko. Tudi Slovenska matica ne. Vsakdo je bil pre pričan, da bi bilo sicer lepo, a neplodonosno poslopje Narodnega doma v njegovi bilanci močno'pasivna po stavka. Da ne zapade Narodni dom zasebni špeku laciji — tako daleč je že bilo — je danes odstopajoči odbor spomladi 1. 1918. prevzel društveno upravo z nalogo, da vzdrži društvo nad vodo. Kriza pa je bila ves čas trajna, nikoder ni bilo izgleda na uspešni izhod iz nje. To je bil tudi vzrok, da upravni odbor že v prejšnjih letih ni bil sklical občnega zbora, saj je bil upravičeno mnenja, da tudi občni zbor ne bi bil prinesel prave rešitve. že preteklo leto pa se je pričel oblikovati načrt, ki je dal spoznati, da bi bil rešitev težavnega pro blema. Narodna galerija, ta naša vzorna in vzgledna kulturna institucija, ki prav zaradi nedostajanja prostorov ni še mogla priti do pravega razmaha, in snujoča se Akademija znanosti in umetnosti sta vi deli v Narodnem domu stalno in lepo domačijo. Prišli sta s ponudbo, da najameta vse prostore izvzemši onih, ki naj so pridržani Ljubljanskemu Sokolu, proti temu, da na svoje stroške vzdržujeta stavbo v dobrem stanju, plačujeta vse davke z dokladami vred ter amortizirata zemljeknjižne dolgove. Napačna je torej govorica, češ da bi društvo .Narodni dom' iz ročalo svoje imetje komurkoli v last. Društvo ,Na- rodni dom' ne prestane, ampak ostane prejkoslej lastnik in gospodar vsega svojega posestva. Priznati je treba, da nam je ponudba dobrodošla, saj smo gledali v njej ne glede na rešitev material nega položaja ono solucijo, ki se po svojem bistvu in po svoji intenciji najbolj približuje v društvenih pravilih izraženi volji ustanoviteljev Narodnega do ma. Ako črtamo iz teh pravil za današnje čase go tovo neprimerni in neumestni namen »pospeševanja zabave«, potem ostane samo še glavni namen, da naj imajo v zgradbi prostora društva, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo, da se tako pospešuje ,narodna omi ka'. In temu namenu za današnji čas ne more biti bolje ustreženo, kakor če takim društvom smatramo Narodno galerijo in Akademijo znanosti in umetnosti, ki naj kot pendant našemu vseučilišču predstavlja našo kulturo v najvišji potenci. Naša nacionalna za vest dobi največje zadoščenje, ko si s ponosom lahko rečemo, Narodni dom je zunanja reprezentanca naše kulture. Tu sem lahko vodimo tujca, kadar mu ho čemo dokazati svojo kulturno stopnjo, Narodni dom postane šele sedaj v resnici dom našega naroda, kajti narodu v njegovi celoti služita Narodna galerija in Akademija znanosti in umetnosti. Šele sedaj je vr njeno poslopje Narodnega doma svojemu pravemu namenu. KRONIKA 101 Spričo tega je moral upravni odbor rešiti samo še problem Ljubljanskega Sokola; te matice vsega slo venskega, da jugoslovanskega Sokolstva, tega pre- važnega narodnega činitelja. Zavedali smo se, da je bil Narodni dom od vsega početka namenjen Ljub ljanskemu Sokolu ter da si je na tem delu pridobil gotovih pravic. Problem je bil v tem, da Sokola za ščitimo in zajamčimo njegove pravice zoper vsako eventualnost. Upravni odbor je prepričan, da je ta problem s posebno dobrohotnostjo napram Ljubljan skemu Sokolu rešil kar najpovoljnejše, ker ni samo zajamčil dosedanje njegove pravice, ampak mu je te pravice v prav izdatni meri razširil in povečal. Odbor je Ljubljanskemu Sokolu poleg vseh dosedanjih pro storov telovadnice s pritiklinami vred prepustil vse podpritličje, vse sobe na desni strani pročelja, ki so doslej služile gostilničarju za stanovanje, malo dvo rano v pritličju na levi strani pročelja kakor tudi brezplačno uporabo vrta. Glede vseh teh prostorov je odbor z Ljubljanskim Sokolom sklenil perfektno najemno pogodbo, najemno dobo določil na 40 in kasneje celo na 60 let, letno najemnino pa za vse prostore na Din 2400. šestdesetletna doba pomeni ,večen najem', najemnina Din 2400 letnih pa je ba- gatela za tako rekoč tretjino Narodnega doma, je le neka priznavalna najemnina. Razen tega je odbor dal Sokolu predkupne pravice do vrta. Vse te pravice so se v korist Sokolu zemljiško knjižno zavarovale, vse pa seveda pod pogojem, da se Narodna galerija in Akademija znanosti in umetnosti vselita v poslopje. Odbor je mnenja, da je s tem Sokolu zagotovil munificentno naklonitev, kakršna mu v teku vse dobe njegovega dolgega in lepega življenja ni bila dana. Malo je sokolskih društev, ki bi imela tako si- Novo mesto: Hiša v Arkovi ulici K članku: Narodno prebujenje Novega jajnih prostorov danih tako rekoč v dar. Pa čeprav v gotovih krogih ni uvidevnosti, sem prepričan, da bo prišel čas, ko bo upravni odbor deležen hvale in priznanja na njegovi naklonjenosti napram Ljubljan skemu Sokolu in na pravični ter pravilni, narodovim koristim ustrezajoči rešitvi perečega vprašanja — Narodnega doma.« Po dolgi in burni debati1 — ki se je razvila po po ročilih še ostalih odbornikov — je opozicija zapustila občni zbor, nakar je bil soglasno izvoljen nov upravni odbor: predsednik dr. Ravnihar, podpredsednik Ja nez Zorman, tajnik dr. Cankar, blagajnik Fr. Pret nar, odborniki: dr. Ažman, dr. Kersnik, dr. Regali, dr. Štele, Anton Lajovic, Matej Sternen, Aleksander železnikar, dr. Mesesnel; pregledovalci računov: dr. Kidrič, dr. Marušič, dr. Prijatelj, Andrej šarabon in Alojzij Lilleg. Ljubljanski Sokol je tudi po tem občnem zboru Društva »Narodni dom« storil vse, kar je bilo v nje govih močeh, da bi prešla zgradba Narodnega doma v njegovo last. Prizadevanja v tej smeri so trajala do leta 1927. 1 G. Bogumil Kajzelj se je skliceval na soglasni sklep občnega zbora Sokola, da ima Narodni dom preiti v so- kolsko last, in je dokazoval upravičenost te zahteve. Viri: Arhivi Društva »Narodni dom«, Mestne hranilnice, Slovenske matice, Narodne galerije, »Slovenski Narod« in »Slovenec« 1. 1896. do 1927., zapuščinski spisi t Ev- gena Laha, ki jih je dala na razpolago njegova hčerka ga. Pfeiferjeva, soproga načelnika banskega oddelka, po jasnila gg.: Frana Pretnarja, dr. Regalija in Janeza Zor- mana. Novo mesto t Sv. Jurija ulica mesta ob njegovi petstoletnici (1865) 102 KRONIKA