52. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. marca. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogersk e dežele za vbc leto lfl fdcL -a pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 rld., za j-jden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 glo 10 kr. Za pošiljanje na dom računu 6e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Cetn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina ruia&a Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in p« 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolnuuia nisi ,Gledališka stolba". U pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Budgeina debata. (Dalje.) „Nekaj pa bi, predno končam, vender še rad omenil, namreč položaj naših rojakov v Koroškej. (Klici: Prav dobro! bravo !) Ugovarjati se mi utpgue, čemu se brigam za Koroško, ki ima vender svoje lastne zastopnike v tej visokej zbornici?" „Res je, nemško prebivalstvo Koroške ima svoje zastopnike, ki se s hvalevredno gorečoostjo potezajo za koristi svojih mandantov; slovensko ljudstvo v Koroške) pa, katerega je tretjina vsega prebivalstva, pa nema tu niti jednega zastopnika (res je!), da bi se iz njegovih ust čulo, netnajo li Slovenci v Koroškej tudi svojih želj\ in teženj in, ali se jim res tako kauibalično dobro godi, (Živahna veselost) kakor smo tu iz ust nemških poslancev Koroške že Čestokrat čuli." rJaz nesem tacega mnenja, dn naj zastopnik naroda zastopa in čuva samo interese svojega volilnega okraja; po mojem mnenji temveč poklican in opravičen je, da povzdigne svoj glas pri vseh nepo-voljnostib, kjer koli je zapazi, in da ima varnost interesov vse države pred očmi. (Bravo!)'* „Iu z jednako piavico, s katero se Vi, gospoda moja, poganjate za baje zatirano nemštvo v Kranj-akej in v drugih slovanskih deželah in se ne strašite daljnih potovanj (Istina!), da delate propagando za nemški „Schulverein", o katerem smo danes čuli, da postopa roko v roci z ustavo\erno stranko, da po lastnem nazoru spoznavate potrebe svojih rojakov in je potem tem la«lje pospešujete: z jednako pravico, pravim, bode tudi meni dovoljeno, da se poganjam za prebivalstvo, katerega zatiranje ni izmišljeno, katero vrhu tega pogreša dobrote, po svojih lastnih odposlancih povzdigniti svoj glas v tej visokej zbornici, akoravno nosi jednaka bremena s svojimi nemškimi sodeželami. akoravno plačuje jednak davek v denarji in v krvi in bi zaradi tega smelo zahtevati jednakih pravic ali vsaj pravico obstanka." „Gospoda moja ! Velika je krivica, ki se godi v navidezno zakonitej obliki slovenskemu prebival stvu v Koroškej na neizmerno škodo njegove splošne izomike, in interes države zahteva, da se tej krivici kakor hitro možno stori konec in slovenskemu narodu da po zakonu zajamčena ravnopravnost. Kajti krivice, katere zakrivijo vlade proti narodom, maščujejo »e vedno, prej ali slej, jedenkrat gotovo, in mnogokrat na državi pogubni način. Za tega delj priporočal bi vladi še jedenkrat nujno, da svoje oči obrača posebno na slovensko prebivalstvo v Koroškej, da odstrani tamošnje zle odnošaje in osvobodi prebivalstvo nenaravnega jarma, kateri mu je naložila ustavoverna stranka zop'Jt le v interesu „stanke". (Bravo! bravo!)1' „Znam sicer, da ima vlada pri izvrševanji svojih nalog mnogo težav, ki se prirejajo ne redko v nje-nej last ii'j sredini. Saj je znala stranka za svojih mastnih let skoro vse urade ali vsaj važneje urade in mesta popoln ni z moževi svojega mišljenja in Bvoje politične meri, ki stoje še sedaj kut gosta falanga in katerim je še nedavno odlično ustavoverno glasilo dalo spričevalo, da so v srci še vedno zvesti ustavovernim načelom " „JNajbolj blagohotni nameni vlade zdrsnejo se ne redko ravno nad temi ustavovernimi načeli in visokej vladi, ako neče, da se jej prečrtajo njeni nameni in preprečijo njen", prizadevanja, ne bode pre-ostajalo naposled nič druzega, nego da svojim organom v vsej resnobi jasno in določno pove, da neso služabniki „stranke", marveč, služabniki drža ve (bravo, bravo!) in da nemajo podpirati prizadevanj stranke, nego prizadevanja vlade!" (Prav dobro!) „Ljudstvo v svojej pnprostej pameti si ne more doumiti, od kod to, da se na javno znane protivnika tako pogosto v prvej vrsti ozir jemlje in da pridejo na boljša mesta, in baš po tem slučaji bi se lehko omajalo njegovo zaupanje v blagohotne svrhe vlade. Dejanski mora se ljudstvo poučiti, da ni taman upulo in se ni zaman tako dolgo vadilo potrpežljivosti.11 „Potem bode ljudstvo toliko raj-i podpiralo vlado in tem veselejše zadostovalo zahtevam, ki se stavijo nanj; potem se bode pa tudi hrepeneče za-Željeni cilj: Ravnotežje v državnem gospodarstvu kmalu obistinilo." „Kajti če je Že samo zaupanje v vlado in proglašenje njenega programa izvelo znatno zboljšanje naših financijelnih razmer, o katerem zboljšanji gospodje na one j (levej) strani Se vedno dvomijo, trdovratno je zanikav'ijoč tudi tedaj, ko bi imeli name-stu 28 milijonov deficita 28 milijonov prebitka, bode dosledna zvršitev tega programa, bodo z nadurni in pričakovanji strinjajoču se dejanja, gotovo imele še veliko sijajnejsi uspeh!'' „Ker od slavne vlade z gotovostjo pričakujem, da bode pričeti politični pravec ■ vso vztrajnostjo nadaljevala iti v Najvišem prestolnem govoru proglašeni program zvesto izvela, delujem gotovo v smislu svojih volilcev, ako jej potrebna sredstva dovolim, izjavljajoč, da bodetn glasoval za budget." (Priznan j«; in ploskanje.) 11 luljo prili.) Politični razgled. ftoirauje dežele« V L j ubijani 5 marca. V petek rklenila je dr/avni /hornica po dolgotrajne) debati, da se ima državni proračun za I. 1888. vzeti za podlago specijalne j debati. Generalni govornik levice, dr. Ilerbst, prišel je bi! koncem svojega dolgega govora v Cai-nerijev ton. Polemizujoč s finančnim ministrom Du-najevskim preide na „jedinost" Štirih strank »lesnike. Kksekutivni komite mu je močan, močnejši ko vlada, on ima večje uspehe kakor sledilni komisijom S šolsko novelo neso bili niti Poljaki niti Čehi zadovoljni, in vender bodo vsi zanjo glasovali. Novela o pristojbinah, pravi govornik, hod«' obtožila le male I posestnike. Na novih duvčnih postavah sploh ne LISTEK. Govor gosp. dra. Folnegovića na grobu dra. Kočevara. Ti, koji si na zeleirh obalah Sutle najljepše godina blagotvorna si života sprovodeć s ovu i s onu strane obale narodu svomu jednakom ljubavi pružao pomoćnicu Iječnicu ruku, koji si nas i jedne i druge istim žarom plemenite duše svoje na grutii privijao, svakoj se dobroj viesti s nami radovao, svaku jadikovku s nami probugario, ti koji si velikomu pjesniku dobe preporoda hrvatskoga bio najuzdaniji drug, najkriepči tiešilac u jadih njegovih, a bodrilac, kad bi mu sila poustajala, ti koji nisi niti jedan tre nutok dugoga vieka svoga iznevjerio se ni Činom ni rieči velikoj ideji, za koju si živio i radio — primi na rastanku sa svietom ovim zadnji ovaj posdrav u srdačnih riečih iz raztužena srca hrvatskoga. Spokojno i mirno ostavljao si nas, kao vojnik, koji je dužnost bvoju na braniku otačbine saviestno vršio. Plemenit otac obitelji, isto si tako plemenit sinak rodu svomu bio. Krotka ćud i junačko s:ce našlo se u tebi u divnome skladu. Znao si odabrati pravo oružje u borbi svojoj. Najljepši dar Boga velikoga, kojim je čovjeka mdario, ljubav, bila je oružje, kojim si vazda bojevao i pobjede sticao. A nada sve znuo si ljubiti ovu grudicu zemlje, na kojoj si se rodio, jer je tisućkrat bila oblivena krvlju djedova naših i nakvašena su/ami ma j k ah naših! Zar da ti ona nebude onda lahka V! Petdeset je upravo godina, što si napisao slavnomu prijatelju svomu, Vrazu, ove zlatne rieči : „Osvojnije sile nema na svietu, nad rodoljubljem. Ono nam jakost podaje prezirati sve tvarno, ono nas kriepi u našoj volji, d a a v e po d b v a tim o, sto našoj domovini bude na čast i korist, ono nam daje snagu žrtvovati naš život za dobro naroda". 1 cielih petdeset godina žica tvoga divan su dokaz koliko je ozbiljno mišljena bila ona zanosna rieč tvoja. Plače za to na tvom grobu narod sav, mej kojim si živio, jer te više med njim nebude živa. Plačemo ali i mi, koji smo s daljih krajeva jednako ti mile postojbine amo poslani, a s nami prosu/uje tisuće očijuh hrvatskih v ovi tren, jer si duboko u grudih naših umio zasaditi sveti osječaj zahvalnosti za nesebičnu, požrtvovnu ljubav, kojom si vazda budno pratio svaki naš narodni korak. Bodi ti nezaboravni, plemeniti mužu, ujedno i od mene napose, koga si milo primio i u bedi mojoj utješiti umio, zaželjen lahak počinak vječni, pak i tvrdo uvjerenje izraženo, da se djelovanje tvoje oko preporoda narodnjega bude nastavljalo po tvom uzoru od svih nas, koji ti v ovaj tren kličemo su-zami v oku : Slava ! slava ! slava ! Junak našega časa. (Komati M Lcniiontova poni. J. 1\) Pečorinov dnevnik. II. K nežna Man (Dalje.) 15. junija. Ob jednujstih zjutraj, katero uro navadno odhaja kneginja v toplice, šel sem mimo njene hiše. Knežna sedela je zamišljena pri oknu; ko me je zagledala, skočila je po konci. pusti jedne dobre dlake. Konečno hujska kmete roča iz Petrograda, da se je z ruske strani namig proti veleposestvu in mobilizuje celo prihodnje delavske rude proti vladi in večinej. Natlačeno polna galerija kriči svojo pohvalo govorniku tako burno in nedostojno, da jo mora predsednik osti o pograjati, na kar Be večina poslušalcev odstrani. Carueri je Avstrijo popustil, Menger na nje mesto postavil velikonemški program iu Herbst za uređenje poslednjega upotrebil delavce! — Na to govori poslanec Tonner, dobro ugovarjajoč, in odbijoč napade predgovornikov. Generalni govornik desnice, grof. H. C lam, dasi močno utrujen, vender poprime besedo ter odgovori takoj v pet četrt ure trajajočem govoru, v katerem je dokazal, da se vsa čiherna desnici kreta vedno na državnopravnej pod- nilo knezu Nikiti, naj v prihodnje raji opušča, kar bi utegnilo drugim državam dajati povod k nespo razumljenjem. Rusija da stoji v dobrih razmerah z vladami, kojih pozornost je vzbudil pohod Karage-orgjevića v Cetinji, in s tem se kneževina le izpostavlja odgovornostim. Tudi od avstrijske in srbske strani se je knezu Nikiti baje jednako očitovalo. Glede kilijskega vprašanja se je v podonavski Konferenci sklenilo, da je desni breg tega rokava, kolikor ga spada pod Itu munsko, podvržen pravosodju podonavskega komisijona, ves rokav pa, kolikor ga je na ruskej zemlji, spada pod rusko pravosodje, pridržane so članom komisijona le iuformacijske pravice glede na lagi. S posebnim zanimanj« m zavzel se je govornik meravanlh stavb in pa znani pridržek o visokosti za j ed nako prav uost. — V soboto napravil ie j pristojbiu za ladije. Principijalno seje ukrenilo, da poslanec S ch o u er e r v specijalnej debati pri §. 1., Najvišji dvor, celej zbornici neznosno situvacijo, pred-ložeč, naj se kako dožene, da bi se jeden milijon civilne liste upotrebil za ustanovo zaklada za ono mogle delavce. Kakor da bi hotel kar hitro možno izvršiti migljaj HerbstOV s prejšnje seje, pride Srho nerer s tem famoznim predlogom, ščuvajoč tako rekoč ž njim delavski stan proti kroui. Baveč s** a političnimi odnošaji v Avstriji obsojajo ojjeriiki listi skoro brezizjemno taktiko stare ustavoverne stranke. „Pester Lloydu okončuje svoj članek, v katerem pripoveduje ustavovercem nujbrid-kejše resnice, tako-le: „Mi znamo le jedno sredstvo, s katerim bi se ustavilo napredujoče razjedanje vseh razmer avstrijskih: nemško-liberalna stranka mora skleniti mir, pa ne z dandanes veljavnimi nazori in, če že ne more premagati svoje zopernosti, tudi ne z ministerstvom Taaffejevint, kakeršno je dandanes, ampak pomiriti se mora z mislijo, da Avstrija ne prenese izključno nac'jomilnega gospodstva, bodi si nemškega ali slovanskega. Sporazum-Ijenje v tem Bttlislu ima svojo opravičenost; ideja, s katero je pričel grof Taafle, je bila povsem zdrava in opravičena. Ustavoverna stranka je v svojem red kem zaslepljenji določila, bojevati se do zadnje srage, ob jednem pa je vrgla od sebe kos za kosom vse atribute svoje sile, ki so jej bili se ostali, in Če si daje daues po jed nem zamaknjenem iz svojih govornikov pričarati blesteč svit svoje povračajoče se vlade: uo to le zapeli i ve veše. Ako stranka v res niči toži o „ubogej Avstriji", ne bode mogla ostati v svojej doaedanjej siromašne) politiki, nego bode morala delati avstrijsko politiko, in Če hoče biti uspešna, jo delati z onimi vred, ki imajo vedno še neizkaljeno zaupanje na onem mestu, katero je \ monarhičnej državi le vender merodajno." liiaiiji* rr-i.u se po naj bode mandatna doba podonavskega komisijona tolika kot ona „commissiou mixte". Podaljšanje po-verjeništva za podonavski komisijon pa se določi s petnajstimi leti. Dopisi. Iz Črnomlja koncem frjbruvarja. [Izv. dop. | Iz 18. številke „Slovenca," kakor tudi iz dunajskih listov seznali smo, da tožita g. gimnazijski vodja Knapp in g. okrajni zdravnik dr. Lienhart iz Kočevja — boljše nemški „Schulverein" v njunem imenu — uredništvo „Tribune" zaradi dopisa iz Ljubljane od 16. januvarja, kateri opisuje zadnje otvorenje „schulvereinove" šole ne Mavrlu. Čudno, da ta dva gospoda, — dopisnik „Tribune" imenuje ju „Kornblummenritterja," — ne tožita tudi uredništva „Slov. Naroda," vsaj sta omenjena v dopisu od ll.jan., kako sta sodelovala pri slavnosti in imela govore, katerih pa nesta poprej v odobrenje predložila tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, kar mora vsako tudi nepolitično družtvo storiti. — Osobito zadnjega gospoda delovanje v našem okraji bilo je nekoliko, se ve da sicer le površno opisano. Gospod doktor naj le dokaže, da ono malo vrstic ni vse do pičice istina, ako more; ako želi, služimo mu lahko s posatnnimi fakti. ČJuli smo namreč, da nameravata to storiti, Češ, da ni resnično, kar je v omenjenem dopisu poročano. Naj le poskusita! Preiskava potem sigurno dokaže, da ni le vse to resnica, marveč tudi še kaj druzega, kur v dopisu ni omenjenega, kakor da so peli Kočevsko himno (die vvacht am rinžerluss). Sigurno sta prepričana, da bi v glavnem mestu dežele, katere prebivalci so že dovolj prepričani o pogubnem in škodljivem delovanji tega ponemčeval nega društva, čegar namere je razkril pred nekaj dnevi „Berliner Tagblatt", porotniki, ki vidijo resnico v pravem svitu, morali tudi resnici dati Čast in urednika oprostiti. Na Dunaj i je pa stanje avtonomističnih listov dokaj težavueje; naj si res nico še tako spričajo: kako hitro so lahko obsojeni, kaže nam zloglasna Vesteneckuva pravda V zadnjem dopisu bila je pred vsem omenjena črno-rudeče rumena zastava; to prizna celo petorica Recimo, da vse drugo ni bila istina nego to! Kaj* naj si pač mislimo o takej zastavi na šolskem poslopji na avstrijskih tleh? Kako hočemo imenovati tako ravnanje: pod nemško zastavo nazdravljati avstrijskemu cesarju, peti avstrijsko himno ? Se li spodobi s tem staviti dvoglavega avstrijskega orla pod krila nemškega? Je-li naš vladar podložen, je-li naša država podložna in služna nemškej ? In pri takej nikakor posebno patrijotičnej slavnosti bili so navzočni c. kr. uradniki, mej drugimi tudi neki c. kr. okrajni sodnik iz Kočevja, to je oni gospod, ki je za ves sodnijski okraj kočevski oklical nemški za uradni jezik, ki s tem kljubuje celo ministerskim naredbam, bila sta ni vzor. na gosp. Knapp in g. dr. Linhart, katera sedaj tožita „Tri-biino", mesto da bi spoznala svojo krivdo, si trkala na prsi iu klicala: mea culpa. Pač kopljeta sedaj jamo drugemu, a pazita naj, da jima višja roka ne odtegne tal pod nogami! — — Prilično morda kaj več o pripomočkih, katerih se „Schulverein" poslužuje v našem okraji in o njegovem sedanjem delovanji. Petindvajsetletnica gospoda Andreja Praprotnika. V dan 1. marca t. 1. obhajal je velezaslužni starosta in duševni voditelj slovenskemu učitelj stvu, g. Andrej Praprotnik, petimi vajsetletnico svojega učiteljevanja v Ljubljani. Dolga doba, polna težav in trpljenja, krasna pa zavest, da je mnogo, mnogo storjeno v prid narodnega Šolstva, v blagost naroda slovenskega! .... Tajno, a tem marljivejše delujoči odbor pozval je slovensko učiteljstvo, da v ponosnem številu slavi svojega starosto in ni se varal v svojih nadejali! Pač, da je izostalo mnogo daljnih čestilcev in osobnih prijateljev čestitega slav-ljenca, a dohajali so od njih pozdravni telegrami in prijateljske čestitke iz vs^h krajev slovenske zemlje, kot slab izraz splošnega, čislanja, splošnih simpatij. Slovensko učiteljstvo pokazalo je z nova krepki svoj značaj in ljubav do najodličnejšega člena svojega. Zbralo se je v okusno prirojenej sobi „pri bavarskem dvoru" 4G gostov, ljubljanskih in zunanjih. Točno ob jednej uri dojde slavljenec, prisrčno in navdušeno vzprejet po svojih tovariših. Lepo družila se je s splošno navdušenostjo srčna radost, vesela prostodušnost, vsled katere ostal bode ta dan gotovo vaacemu udeležeucu v večnem spominu. In vmes doneli so sUvnostni govori in gorki pozdravi, donele krepke pesni slovenske (po večini s Praprot-nikovim tekstom), čitali se dohajajoči telegrami iu druge pismene čestitke. V sledečem bodi nam dovoljeno, govore in zdravijce podati v redu, kakor so se vrstili. Gospod Ivan Tomšič čestita slavljencu t imenu slovenskega učiteljstva. Danes da je napočil krasen velik dan, ko je nekoliko poplačano neumorno delovanje njegovo in krasno in jasno blestel bo še kočevskih magnatov v „poslanem" v „Laibacherici".' mnogo dobe uglednemu voditelju slovenskega uči- — Šel sem v prednjo sobo, kjer pa ni bilo nikogar; posluživši se tukajšnjih priprostih običajev, šel sem naravnost v obeduico, ne da bi bil naprej naznanil svoj prihod. Bleda iu žalostua bila so lica mlade knežne. Stala je pri glasoviru, z jedno roko opirala se je na naslonjač; ta roka se jej je malo tresla. Šel sem tiho k njej in jej reke!: — Ali se vi jezite na me V . . . Pogledala me je z globokim pogledom in prikimala i glavo; njena ustna hotela so nekaj spregovoriti, a neso mogla: njene oči uiipolnile so se s solzami; padia je v naslonjal* in zakrila obraz z rokama. — Kaj vam je? rekel sem in prijel jo za roko. — Vi mene ne spoštujete! ... O, prosim vas, pu&tite me! . . . Naredil sem nekaj korakov proti vratom . . . ona vzdignila se je v naslonjači; oči so se jej za-bliskale. Obstal sem, z jedno roko držeč za kljuko, iu rekel: — Odpustite mi k nežna; postopal sera neumno . . . kaj tacega se več ne zgodi; storil bom, kar je treba . . . Kaj vam je treba vedeti, kaj se je godilo dosedaj v mojej duši? Tega nikoli ne zveste, in to tem bolje za vas. Z Bogom! Ko sem odšel, zdi se mi, da se je jokala. Do večera klatil s-jm se peš po okolici Mašuka, strašno sem se utrudil; prišedši domov ulegel sem Be V posteljo. Kar pride Werne.r. — Ali je res, kar pripovedujejo, vprašal je Werner, da se ženite 8 knežno Ligovsko? — Kaj? — Vse mesto govori o tem; moji bolniki so mi vsi pripovedovali to novico; kakšni ljudje 80 ti ■ bolniki: vse zvedo. „V8e to raztrosil je Grušnicki", mislil sem. — Da vam dokažem, da je to laž, povem vam, pa molčite o tem, da odpotujem jutri v Kislovodsk. — Ali knežna tudi V — Ne; ostane tukaj še jeden teden . . . — Tako, vi se tedaj ne žeuite? — Doktor, doktor! poglejte me, kje sem kaj podoben ženinu? Jaz ne trdim tega .... A vi veste, časih se lahko zagazi v take okolščine, — pristavil je in se porogljivo zasmejal — v kakoršnih se mora ženiti pošten človek, in mnoge mamice vsaj ne vidijo naprej taeih okolščin. Svetujem vam kakor prijatelj: bodite previdnejši. Tukaj v toplicah je jako nevaren zrak: koliko sem že videl mladih ljudi j, dostojnih boljše osode, ki so se tukaj upregli v zakonski jarem . . . D*, verjamite mi, še mene hoteli so oženiti! Neka mamica z dežele namreč, katere hči je bila jako bleda. Jedenkrat rekel sem jej iz neprevidnosti, da dobi njena hči zopet svežo barvo, ko se omoži; takrat mi je pa predložila s solzami v očeh roko svoje hčere in vse premoženje — petdeset duš, kakor se mi zdi. A odgovoril sem jej, da nesem za ženitev. Werner je odšel, prepričan, da me je obvaroval Ženitve. Iz doktorjevih besedij sem zvedel, da ae o meni in o knežni govori mnogo slabega po mestu. telj8tva. Gospod starosta torej naj dovoli, da mu v imenu slovenskih učiteljev izroča slavnostno pesen kot majhen izraz občnega spoštovanja! Preč. g. G o j ezd a, katehet na prvej mestnej Soli, napije v imenu prve mestne šole g. Praprotniku, kot vrlemu in ljubemu tovarišu. Govornik proslavlja blagi njegov značaj, prijaznost in bratsko občevanje 8 svojimi kolegi. Ob jednem pokloni mu slike uči-teljstva na I. mestnej šoli, krasno in fino izvršene. Oba govora izzvala sta burno in trajno odobravanje. Slavljenec, g. Praprotnik, ginjenim glasom odzdravlja gg. učiteljem, da so ga počastili v tolikem številu, kakor bi se nikdar ne nadejal. On da nema besedij, da bi izrazil srčua svoja čutila, vender jedno da je gotovo — denašnji dan ostane mu ne pozabi j iv! Jedva dobi mej frenetičnimi živio-klici gospod Ivan Lapa j ne, ravnatelj meščanskej šoli na Kr škem, priložnost, da se z največjo udanostjo spomina Nj. Veličanstva presvitlega cesarja ter pravične vlade njegove, koja je v novic potrdila g. Andreja Praprotnika soudom c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko, po pravici ceneč zasluge njegove! Gospod Ivan Borštnik iz Šmarija napije v imenu starejših učiteljev slovenskih, a gosp. Anton Funtek v imenu mlajših tovarišev. Po daljšem presledku dvigne se g. Žerov-uik iz Gorij, ter napije marljivemu delavcu na pe-dagogičnem polji slovenskem, g. Ivanu Tomšiču. Gospod Feliks Stegnar pozdravlja jubi-larja kot izbornega pisatelja in zaslužnega cerkve nega pesnika. Naravno je, da so zastarele cerkvene pesni, nodostatne v formalnem kakor tudi v jezi kovnem obziru, morale vzbuditi v srci prečastitega našega siavljenca nekako nejevoljo in, zdto da se je podal na cerkveno-pesmško polje. Kako uspešno da je tu razvijal duševne svoje sile, to ve vsakdo i/mej navzočnih, kdor pozna ,.Marijne pesniM — prave bisere cerkvene naše poezije. Govornik torej nazdravlja g. Praprotnika kot cenjenega in zaslužnega pesnika slovenskega, katerega Bi>g živi še mnoga leta! Gospod Praprotnik še jedenkrat poprime besedo, gorko zahvalujoč se na preobilnej časti današnjega dneva. On ve, da toliko odlikovanja ne velja tako osobi njegovej, nego stvari, katero zastopa. Bo* živi značajno slovensko učiteljstvo! Vidi se nam zdaj primerno priobčiti verze, katere je poklonil g, jubilar čestilcem svojim v spomin današnjega dneva. Lepo zveni iz njih opravi Čeni ponos učitelja, ki zastavivši vse svoje moči za prospeb šolstva, vidi poplačan svoj trud. Pesen slove tako-le: Črtrt stoletja je minilo, V Ljubljani kur mladost učim; (Jo uksi seme je rodilo, Najbolj se tejra veselim. Učence vidim že veljake — Stanovom raznim evet krasan — Za dom pregrete poštenjake — To slajša mi današnji dan. Gospod jubilar napil je tudi vrlim bratom Hrvatom, kateri so mu toliko čestitek poslali. Tako torej končan je jeden del sl-ivnosti, prestopiti nam je sedaj k drugemu — k čestitkam in telegramom od vseh stranij. (Konec prih.) Domače stvari. — (Presvitli cesar) daroval je občini Dovje na Gorenjskem 200 gold. kot podporo za zgradbo šole. — (Pesnikovo odlikovanje.) C. kr. naučno ministarstvo je pesniku Simonu Gregor čiču, vikarju na Gradišči pri Gorici, podelilo za prihodnje leto več sto goldinarjev znušajočo umetniško stipendijo, katero mu j h porabiti v njegovo nadalnje pesniško izobraževanje. O tem lenem odlikovanji našega pesniškega ljubljenci radujemo se ter čestitamo iz vsega srca. — (Slovensko gledališče.) Danes predstavlja se v deželnem gledališči „Marcela, drama v jednem dejanji in „Jedina hčiu, veseloigra v dveh dejanjih. Po repertoiru in po osobah predstav Iial cev sodeč, nadejati se je jako zabavnega večera P. n. občinstvo bodi opozorjeno, d.i se te predstave mnogobrojno udeleži. — (Znanstveno predavanje na ko rist „Narodni Soli1") obeta znatnega uspeha. Včeraj bilo je prisotnih 86 osob, mej katerimi bil je tudi gosp. deželni predsednik Wmkler s svojo obiteljo. Gosp. profesor W h-s tli a le r čital je „0 volkodlaku" tako temeljito, ter svoje predavanje osvetljeval s tako zanmljivimi zgledi, da mu je koncem skoro poldrugo uro trajajočega predavanja donelo od vseh stranij živo priznanje. Prihodnjo nedeljo Čita gosp. profesor Senekovič. — (Pri jour fixu) literarnega in zabavnega kluba, kateremu je predsedoval gosp. Ledenik, čital je gosp. profesor Borštnar izredno zanimljivo razpravo „0 postanku, ustroj bi in prestanku vesolj nega sveta". B rilo bilo je vzprijeto s posebnim priznanjem in fceleti bi bilo, da potom tiska bode pristopno širšim krogom. V muzikalnom delu omeniti je nove skladbe gosp. Parme, z naslovom „Reverie", katera je vrlo dopadala. — (Imenovanje.) Gosp. Vic tor Supan tschitsch, okrajni sodnik v Postoj ini, imenovan je deželne sodnije svetovalcem pri dež. sodniji v Celovci. — (Pri voli t vi v okrajni zašto p mariborski) propali so narodnjaki tudi v kmetskih občinah s GG proti 70 glasom. Pred kratkim še ve čina, Bedaj pa niti jed nega zistopnka! Akoravno ni prodrl priziv zaradi uvrščenja hišnih posestnikov mariborskih v skupino veleposestnikov, vender naj bi se uvažalo, da „pasivni odpor" še nikdar ni bil mnogo prida. — (Umrla) je sinoči ob 9. uri gospa Jo-sipina La vre n či č ev a v Postojini, vsekdar zvesta domorodkinja in občespoStovana mati znanih rodoljubov. Lahka jej zemljica! — (Umrl) je g. Fran Stubelj, posestnik v Šmarijah na Krasu dne 28. februvarja po kratkej mučnej bolezni. Z njim izgubi družina marljivega gospodarja, oziroma očeta, občina pa občespoštova-nega uda. Naj mu bode zemljica lahka! — (Velika nesreča.) Iz Košane se nam piše v 3. dan t. m.: Danes ob B/4l. uro popoludne zasliši se hipoma vriščeči glas: ogenj, gori, gori! V hipu bilo je nad 30 poslopij v plamenu, ker je strašanska burja pihala. Zgorelo je do tal vse. Tudi jedna žena je zgorela. Tuga in beda velikanska. Obširnejše poročilo sledi. — (V"sta porotnih obravnav,) katere se danes prično pri c. kr. deželnej sodniji ljubljanskoj, je sledeča: 5. marca dopoludne: Janez Ovijač, požiganje ; predsednik deželne nadsodnije svetovalec Kapretz, zagovornik dr. Munda; 5. marca popoludne: Jarnej Dolinar, uboj; predsednik Kapretz, zagovornik dr. Sajovic; G. marca dopoludne: Franjo Čenčur, tatvina; predsednik pl. Zbuber, zagovornik dr. Moše; 6. marca popoludne: Anton Bule, uboj; predsednik pl. Zbuber, zagovornik dr. Pfefferer; 7. marca: Ana Ožbe, goljufija; predsednik deželne sodnije svetovalec Ludvik Kauniher, zagovornik dr. Moše; dne 8. marca dopoludne: Andrej Arher, spolsko posilstvo; predsednik Kapretz, zagovornik dr. Mosche; 8. marca popoludne: Andrej Kerstein, teška telesna poškodba; predsednik Kapretz, zagovornik dr, pl. Schrev; 9. marca: Jane^ Avsenek, uboj; predsednik pl. Zbuber, zagovornik dr. Zarnik ; 10. marca: Tone Prelovšak, tatvina; predsednik deželne sodnije svetovalec L. Kauniher, zagovornik dr. Zarnik, zaslišanih bode dvajset prič; 12. marca dopoludne: Primož Prelovšek, tatvina; predsednik L. Kauniher; 12. marca popoludne: Josip Cimeri, uboj: predsednik L Rauuiher; 18. marca dopoludne: Franjo Krem- žar, ponarejenje denarja; predsednik pl. Zbuber, zagovornik dr. Suppan; 18. marca popoludne: Marija Anž'.č, soudeležba pri ponnrcjenji denarja; predsednik pl. Zbuber, zagovornik dr. pl. Wnrzbach; dne 15. marca pa se prične obravnava pioti Frančiški Možina in njenemu ljubčeku Mateju Kova-čičti. k it Ta. sta obdolžena, da sta umorila moža Frančiške MoJdtie v njegovej hiši nad Luvrico blizu L ubijane Obravnava imela bi se bila že vršiti v zadnjoj sesiji, a glavno obteftujočo pričo, neko bera-čico, katera je najboljše slišala iu videla umor, ni bilo moč najti, zato se je kouena obravnava prestavila. Takrat bilo je povabljenih 85 prič, zdaj je pozvanih 45 prič. Obravnavo bi bil imel voditi deželne sodnije predsednik g. (irčar, a ker v jedno mer boleha, prevzeti je moral vodstvo g. Kapretz. Prišlo bo le še nekaj obravnav v tej sesiji na vrsto, mej njimi tudi najbrže šišenski učitelj Zebre, zaradi goljufije. 18. junija. Sedaj sem že tri dni v Kislovodskem. Vsak dan vidim Vero v toplicah in na sprehodu. Zjutraj, ko se prespim, usedem se k oknu iu pomerim daljnogled na njen balkon; ona je že davno napravljena in pričukuje zgovorjenega znamenja ; in srečava se, kakor po naključji, na travniku, ki drži k toplicam. Zdravi gorski zrak povrnil jej je barvo njenega obraza in njene moči. Ne imenujejo zastonj Narzon bogatinski vrelec. Tukajšnji prebivalci trdijo, da kislovodski zrak vzbuja ljubezen, tukaj končujejo se vsi romani, ki se začno kedaj v podnožji Mašuka. Tu dije vse po samoti, vse J9 tajinstveno — gosti lipovi drevoredi drže proti gozdnemu potoku, ki šumi in ropoče čez skale, a dalje mej zelenimi hribi razprostirajo se z meglami napoitiene doline na vse strani — bele akacije in visoke južne trave puhtijo lepodiaečo vonjavo, uho raduje se prijetnega šum-Ijanja potokov ki se bratovski združujejo v ravnini in vkupe izlivajo v Podkumok. Proti Pjatogorsku je svet bolj odprt, in vidi se cesta, ki se od tam vije kakor bela, oprašeni trak v velikih ovinkih. Ka- dar pogledam na to cesto, zdi se mi, da vidim prihajati voz, in iz njega gleda lep rudeo obrazek. Mnogo vozov prišlo je že po tej poti — a tegtt švi ni. V vasi, ki stoji za trdnjavo, n iselilo se je mnogo gostov; v vaškej gostilti'ei na holmu nekaj korakov od stanovanja vidijo se vsak večer luči zkoz dvojno vrsto topolov, ki stoje prei njo; sliši se šum in žvenkljanje kozarcev do pozne nooi. Nikjer ne pijo toliko kahetinskega vina in mi neralne vode, kakor tukaj. Grušnieki razgraja s svojimi tovariši v gostil-nici; a mene komaj pozdravi. Prišel je še le včeraj siunkaj, a spri se je že s tremi stare1, ki so se hoteli kopati pred njim; uesreča vzbuja tedaj v njem — bojni duh. 22. junija. Naposled sta prišli. Sedel sem pri oknu; ko sem zaslišal ropot voza, je vse zatrepetalo v meni . . . Kaj je neki to V Pa vsaj nesem zaljubljen? Jaz sem že tako neumno ustvarjen, da bi kij tacega ne bilo čudno. Bil sem pri njih na kosilu. Kueginja gledala je na me jako nežno, a ves /as se ni ganila od svoje hčere . . . res sitno! Vera sumi na kne/no — to je vse, kur sem dosegel! Kaj ne stori vsega ženska, da bi razžaliii svu o tekmovalko? Jedenkrat me je jedna ljubila, samo zato, ker sem jaz ljubil drugo. Nič ni bolj polna nasprotij, kakor ženski um: /euskih ne prepričaj z ničem; treba jih je pripeljati do tega, da se sam*' prepričajo. Sistema dokazov, po kateroj /ruske uničujejo svoja prepričanja, je jako originalna, kdor hoče razumeti njih dijalektiko, mora zatajit' vsa šolska pravila logike. Na primer, navadni logični sklep bil bi: Ta človek me ljubi; a jaz sem omožena, tedaj ga ljubiti no snu-m. Ženski pa : Jaz ga ne smem ljubiti, ker si-m omožena; a on me ljubi — tedaj, in tu sledi nekaj točk, kajti nič ne govori razum, a govore največ: jezik, oči, in za njimi srce, če ga ima. (Dalje prih.) Tujci: 4. marca. Pri Slona: Salmhofer z Dunaja. — Munk iz Bu-dapešte. — Kobanc z Dunaja. Pri Mulioi: Ballcr z Dunaja. — Oppenheimer iz Berolina. — Pri bKvartikem dvora: pl. Andrioli iz Ilirsko Bistrico. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v in m. 1. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-70 mm. 73531 mm. 739-08 mm. — 20° C -f- 8-6°C + 3 2» C si. sev. si. vzh. si. vzh. jas. d. jas. jas. 000 mm. dežja. 2. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 74 mm. 740 3« mm. 743-74 mm. -f- 0G°C -j- 38UC — 10" C sl.jvz. m. vzh. m. vzb. jas. obl. jas. 000 mm. dežja. 3. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _ 747-39 mm. 74001 mm. 74«-91 mm. — 20° C + 3 4° C -j- 06°C z. vzh. m.vzh. m. vzh. d. jas. jas. obl. 0-00 mm. dežja. 4. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 747 97 mm. 746 99 mm. 746-31 mm. — 2-0° C -+- 4-0° C -\- 0-6°C m.vzh, m. vzh. z. vzh. jas. jas. ja* 0-00 mm. snega. i B. V Avstriji »ploh: Zračni pritisk, ki je v prejšnjih dneh jel že nekoliko padati, bc je v zadnjih dneh zopet vzdignil do svoje prejšnje višine; rastenje jo bilo precej jednakomerno; razloček mej maksimom in minimom sreden. Vetrovi so postali skoro povsod zelo močni in so jeli prevladovati skoro izključljivo vzhodni vetrovi. Temperatura je zadnje dni precej močno pala in bila sem pa tja celo podnormalna. Prejšnji ekstremni razločki mej maksimom in minimom so se zelo zravnali, temperatura, sosehno opoludno, ni več dosegla svojo prejšnje visokosti. Nebo je bilo večinoma popolnem jasno, vreme zelo suho ln stanovitno. Tržne cene v IJ uhlja ni dne 3. marca t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... ProBO, > ... Koruza, „ ... Leča „ . - Grah „ ... Fižol „ ... Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo Svinjsko „ „ Koštiunovo „ „ Kokoš........ G (dob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ . gld. kr. 61 20 55 9 23 87 20 86 98 88 68 75 85 8 56 48 48 30 45 16 94 96 80 ZDuL2nLSOsiz3. "borza. dne 5. marca. (Izvirno tclegraučuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°'„ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne, akcije...... . . London . ..... , Srebro .... ....... Napol. ........... 0. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/o dižavne srečke iz 1. 1851 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ „ papirna renta 5n/0..... 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/i°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabethie zupad. železnice Prior, oblig. Ferdinandova sev. železnice Kreditne srečke......KM) gld. Rudolfove srečke.....10 n Ak< i je anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. 78 gbl. 40 kr. 78 Ti 05 r 97 « 75 n 93 n 20 n 828 n — n 314 n 20 n 119 H 75 rt n n 49 n n 5 n 64 n 58 n 45 T) 118 * 25 n 107 n 50 n 97 n 55 tt 119 n 90 ti 89 n 80 n 87 n 40 rt 103 ji — ji 114 n 80 n 116 r* 75 n 98 * 75 n 104 n 75 n 170 7) 75 n 20 T> 50 ji 122 n 75 n 225 25 n 8t. Rupertska občina na Dolenjskem išče ki je zmožen slovenščine in nemščine, z letno plačo 160 gld. JJfl^' Lo kratolt ča« ~"^M? se vidi v dvoranah starega strelišča velikanski dunajski Panoptikum, historično-umetniška izložba plastičnih mojsterskih del, jedina te vrste in brez konkurence. Obseza: preko 150 podob v nadživotnoj velikosti, popolnem oblečeno in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedanjosti, vladarje, Junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; daljo Skupine in prizore iz iztočnega in bosanskega bojišča na konjih in peš itd. PoBebno opozoriijeino na glavno sliko ITIuiikacHy-Jev«»: :KIr:Lst-u.s pred_ :iPIl£Lto:ncL, predstavljajočo 50 oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena od parižkih umetnikov raoim. L. Kivier in F. Beno natanko po prvotnoj sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega v tej umetnosti, celo svetuvnoznani Panoptikum v Londonu in Bcrolinu ne. Ustopnina: za osobo 30 kr., za vojake do šikovnika in otroke 15 kr. Odprto je v nedeljo ali praznik od devetih dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popoludne do devetih zvečer. ~^BJ1 (126—3) Z odličnim spoštovanjem Hi. V O 1 t, «3 . da se prostor, kjer raso lasje, utrdi iu da lasje ne izpadajo« ob jednem jim daje l«-p lesk in se uporablja z gotovini VBpehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa Mamo <>o novcev prodaje pravega* lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (40—6) so odda na 3 do C, let proti jako ugodnimi pegoji tako zvana Šlul«'r-j<*>M p i-o«lu JStlui r u s skladiščem, kletjo in dvema sobama v HIo/.irNlt«'iii trgu na spodnjem Štajerskem. — Več se izve pri lastnici M. Kialer v Noslrjl do konec marca t L (198—-8) Št. 1307. (138—1) JOSIP KOKALJ, barvar v Kropi (z. p. Podoart), se priporoča (130-2) za barvanje vsakeršnega blaga v raznih bojah, za prodajalnice in za domačo rabo, ter izdeluje najsolidnoje in po najnižjih cenah, prodaja tudi razno barvano blago, zlasti platno stanovitno višnjeve barve. TJ"tr»ot;tio (574—53) Izobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom zistemu v zlata, valkanitu ali ce!uloJi«lu brez bolečin. lMouibira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin l zobni zdravnik A.Paichel, e> poleg Hradcckega mostu, v I. nadstropji. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦<♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Sekundarska služba v delelnej bolnišnici v Ljubljani i letno plače 400 gld. in posebno začasno nagrado 150 gld. za opravljanje sekundarske službi' v bolnišnični poddružnici, potem s prostim stanovanjem, avefcavo in kurjavo, je iz-prasnjena in se bode na dobo 2 let oddala, ki se pa utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. Prošnje za to službo naj se pri vodstvu dtželnib dobrodelnih naprav v Ljubljani ulože do »O. marcu I. iS%:t. TroSnjikom je dokaz..ti, da so doktorji zdrav-niltva ali tla so vsuj zdravniške visoke sole dovršili, in navesti, če so že kaj slu/bovali. JNa proš njike, kateri so razen nemščine zmožni tudi sloven skega ali katerega drutega slovanskega jezika, se bode post bno oziralo. Natančneje pojasnila daje vod stvo bolnišnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 28. februvurju 1883. Deželni glavar : T hum. Reelna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnice sem primoran v času od 1. do 20. maroa po jako znižanih cenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječo v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muz i kalij ali, galanterijskem blagu, kup-čijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, (Tiiilah itd. itd. (121—5) TIH v Ljubljani, poleg Hradeckv-jevega mostu. Marijinceljske kapljice za želodec, ne p rese ž 110 izvrstno zdravilo zoper \se bolezni v želodci, in neprestžno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz žeiodea), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna BjalOflTCtl Lekar C. ltra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna skleni ca z navodilom, kako se rabi, stane asjjr- :ti kr ^ret-v© ima saxxio: V Ljubljani: lekarna Oabriel Piccoli, na dun;>iskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekai na Doni. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gutflielmo. V Celji: lekar J. Knpfursc hm ied. VKranj: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vRoblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VOrnomlji: lekar Ivan Blaže k. SVciritGV! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj ne osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno »arHtveno Kiiautenje iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zuauae-ujem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in |)rosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—781 1/datelj in odgovorni urednik Makso Ar ni i 6. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**.