Političen list za slovenski narod. to poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld.4 za četrt leta i gld., za en mesec 1 grld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za, četrt leta • fld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne. I^ltev. 231. V Ljubljani, v ponedeljek 10. oktobra 1892. Letnik XX. Trodržavna zveza in naša država. Vsako leto se v odsekih delegacij govori tudi o trodržavni zvezi. Dosedaj se je ta zveza navadno le hvalila, kot neizogibno potrebno za ohranjenje miru. Letos je pa v delegaciji se našel mož, ki se je upal postaviti malo na drugačno stališče in je izrekel svoj dvom o koristi take zveze in je celo priporočal zvezo z Rusijo. V madjarskiti in nemških novinah je zaradi tega seveda velik hrup. Piše se zopet o panslavizmu in podobnih frazah. Pa tudi minister je nekako osorno poslanca zavrnil. Stvarno je minister pač jako malo povedal, ugovarjal je pa, da se vnanja politika sploh parlamentarno kritikuje in rekel je, da se sploh rnanja politika ne sme presojati s stališča jednega samega naroda. Z ministrovimi nazori se mi nikakor ne moremo strinjati. Delegaciji sta vendar za to, da kontrolirate vseskupno državno poslovanje, ne pa samo zato, da dovoljujeta denar. Ealnokjjevi nazori so naravnost poniževalni za naš« parlamentarizem. V tem, da se vnanja politika ne sme presojati s stališča jednega naroda, se mi popolnoma strinjamo z ministrom vnanjih stvarij. Biti ne sme ne madjarska, ne slovanska, pa tudi ne nemška, temveč jedino avstrijska. Pripetilo se je pa, da se je baš avstrijsko-nemška zveza hvalila jedino z nemškega stališča, ali vendar vlada proti temu ni ničesa imela. Na-glašalo se je, da je to zveza dveh sorodnih narodov. Ravno zaradi presojevanja te zveze z nemškonarod-nega stališča nekateri avstrijski Slovani nemajo pravega zaupanja v to zvezo. Dr. Eimu se tudi toliko zameriti ne more, če je stvari presojeval s čisto narodnega stališča, ko so drugi je že večkrat takega stališča presojevali. Tudi mi odločno zahtevamo, da ta zveza ne vpliva na našo notranjo politiko. V tem oziru mora Avstrija ohraniti si popolno samostojnost. Nemčija in Italija sta pa prejšnja leta bili tako sovražni, da pač ni čudno, če dobri Avstrijci v njih zvezo nemajo pravega zaupanja. Poleg tega se pa če misli, da te dve državi podpirata nemškonarodno gibanje in pa Italio irredento v naši državi; povodov, da se sodi tako, se ne manjka. Gled^ Italije so pa še drugi pomisleki. Pravi katolik je težko za to zvezo, posebno če pomisli, da ž njo jamči Italiji celoskupnost, torej se s tem priznava, da poseduje ta država Rim ne le faktično, temveč tudi pravno. ' Vnanja uprava se pri sklepanju zvez seveda 1 mora ravnati po razmerah, in pri sedanjih razmerah, pravijo, da druga zveza ni mogoča. Rusija ne more in noče sklepati nobene zveze. Koliko se že Francozi poganjajo za zvezo z Rusijo, ali dosedaj zastonj. Tudi Andrassy in Kalnokj sta se že poganjala za tako zvezo, pa brez vspeha. V Rusiji se pa za tako zvezo ne dajo pridobiti, razven če jim Avstrija prepusti popolno svobodno roko na Balkanu. To pa nam ni mogoče. Potem bi bili obdani od dveh strani od Rusije in njenih zaveznic, kar bi utegnilo biti osodepolno za našo državo. Tudi naši industrijski izdelki morejo le na vzhodu najti nova trgovišča. To vedo tudi dr. Eima rojaki, ki so se mnogobrojno udeležili razstave v Plovdivu. Rusija bi pa vsekako zaprla pot na Balkan našim izdelkom, vsaj vemo, kako zapira svojo mejo z visokimi carinami. Zveza s Francijo ni lahko mogoča. V tej državi je jako malo stalnosti. Poleg tega pa Francoze vodi le jeden smoter, namreč osveta proti Nemčiji. Razven tega se pa Francozi tako poganjajo za rusko prijateljstvo, da ni misliti, da bi branili naše koristi na Balkanu. Ti vzroki poleg drugih čisto osebno - političnih vodijo nekatere, da trdč, da je Avstrija sedaj navezana na trodržavno zvezo. Iz tega pa še ne sledi, da bi zmiraj morala ostati v tej zvezi. Če morda Rusija premeni svojo politiko in se povrne k onim nazorom, ki so v Peterburgu vladali malo pred berolinskim kongresom, tedaj se pa Avstrija lahko ž njo zaveže. Tedaj so v Peterburgu bili še za svoboden razvoj balkanskih narodov, in baš Avstrija je bila, ki je še na kongresu bila pripravljena, podpirati te ruske težnje, katerim se je pa Rusija tedaj že bila odrekla. Političen položaj se vedno spreminja, zaradi tega se pa vlada ne sme predolgo vezati, temveč mora se ravnati po razmerah. Pred vsem naj se pa vedno drži načela, da vnanja politika mora biti avstrijska, in se ne sme ozirati le na želje jednega avstrijskega naroda. Če bode taka, podpirali jo bodo lahko vsi avstrijski narodi. Shod katoliško-političnega društva v Dobu. Včeraj je priredilo katoliško-politično društvo javen shod v Dobu. Mnogo lepih shodov je že doživelo naše katoliško-politično društvo, a njegov shod v Dobu sme se prištevati sijajnim. Dob se je ta dan odel s praznično obleko. Ako si se bližal prijazni vasi to popoldne, pozdravljale so te lepe papeževe, slovenske in cesarjeve zastave, in topiči so mogočno grmeli. Pri vhodu v vas pred županovo hišo je bil napravljen lep slavolok v pozdrav mnogoštevilnim gdstom. Osnovalni odbor dobski, na čelu mu g. župnik in g. župan z mnogimi drugimi duhovniki in občinskimi možmi, pozdravil je odbornike katoliško-političnega društva in druge društve-nike došle iz Ljubljane. Shod se je vršil v velikih, prav okusno ozalj-šanih prostorih župana B. Zamika. Zborovališče je bilo obdano z zelenjem in zastavami. Križ in poleg križa papeževa in cesarska podoba pričale so, pod kakim znamenjem da se zbirajo udje katoliško-poli-tičnega društva. Že davno pred določeno uro so bili prostori za zborovanje polni do zadnjega kotička, mnogo jih je moralo stati tudi zunaj zborovališča. Pričujočih je bilo na shodu nad 800 vrlih mož, udov katoliško-političnega društva in po njih vpeljanih gostov. Videli smo mnogo odličnih gostov. Počastili so s svojo navzočnostjo ta shod prečast. gg.: Jan. Oblak, dekan iz Kamnika; Tom. Kajdiž iz Moravč, M u r n i k , Orel in več drugih odličnih meščanov iz Kamnika. LISTEK Zločin na porušenem mostu. (Francoski spisal Jean Grange.) II. Nakup Blanzackovih posestev je bil tako gotovo že dognan in dogovorjen, da so nam lastniki dovolili, naj ob svojih troških pričnemo na graščini, kakor so posestvo v obče ljudje nazivljali, nekatere potrebne in koristne prenaredbe. Proračun, kakor je to že običajno, je bil prekoračen, te premembe so popoitnile vse naše imenje, koje smo vzeli seboj. Zaradi tega je nameraval odpotovati oče moj v Pariz tri tedne prej, nego je sploh sklenil. Šel je torej v Pariz, da vzame iz Rivetove in Andrieuiove banke 400.000 frankov, koje je potreboval v popla-čenje zemljišč in vrhu tega še nekoliko tisoč frankov, koji so mu pripadali iz dobička za minolo leto. Dva dni pred dogovorjenim odhodom očetovim čitam „Razne vesti" v svojem „žurnalu", kar se moje oči upro v nastopne vrstice: „Javlja se nam polom znamenite Rivetove in Andrieuiove banke. Prvi je pobegnil, poslednjega so našli v pisarni s raz-streljeno glavo. Dolgovi znašajo tri milijone, in bla gajnica je prazna ali do malega izpraznjena. To katastrofo, kakor mnogo jednacih, prouzročile so ogromne izgube na borzi. Med osebami, koje so največ izgubile, se s pomilovanjem navaja ime gospoda Remoisa, bivšega kompanjona propale tvrdke. Nesrečna bankerja bi bila bolje storila, da sta poslušala g. Remoisove svete, ker je bil vedno zoper to, da se banka spušča v borzne;,špekulacije, in je ta ugovor dal tudi zabeležiti v družbina pravila. Izguba g. R^moisova se ceni na 600.000 frankov." Človek, kojemu je iznenade prizadet hud udarec na glavo, občuti približno to, kar sem občutil i jaz po prečitani novici. Trudil sem se, da ostanem miren in nerazburjen. V tem trenotju vstopi v sobo moj oče. V obličju je bil bled, toda povsem možat in odločen. „Pstl" veli, — „ni besedice o tem pred soprogo, pred otrokoma in posli. To poročilo je malo pretirano. Je-li možno, da bi bil zavod prve vrste v jednem letu poteptan v prah in blato? Pisal ti bom, kakor bom utegnil. N&dejam se, da mi bode moči poslati še dovolj dobra poročila." „O, ljubi oče; vrli, čestiljivi starček 1 Da z vašo krvijo in imenom nisem tudi podedoval trohe vaše možatosti!" Ravnal sem nespametno, da sem ženi svoji prikrival naš položaj. O njem je zvedela drugi dan v sožaljnem listu, kojega ji je doposlala znana dama iz Sv. Morica (Saint-Maurica). Bil j9 hud udarec zil-njo. Za nekoliko dnij se je zopet shujšalo njeno zdravje. Ni se bala revščine za svojo osebo, toda za hčerko in zâ-me. Zaman sem se trudil uveriti jo, da je ta vest pretirana in da se je mojemu očetu posrečilo rešiti še dosti znatno svoto iz občne izgube. Žena moja je bila neobičajno občutljiva, a tudi jako previdna. Uvidevala je, če jeden bankerjev pobegne, drugi si pa nasilno vzame življenje, da sta to učinila samo zaradi tega, ker sta imela ogromne izgube. Njeni napori, posnemati mojo neupognenost, mojo filozofijo, kakor je dejala s trpkim usmevom — bili so neuspešui. Živčna bolezen položi jo na postelj. Poklicani zdravnik se izjavi, da ji nevarnost sicer ne preti, ali bolezen bode dolgotrajna. Zapiše ji jako obširno in drago zdravljenje. Minevali so dnevi in tedni, ali od očeta ni bilo še nijednega poročila. Kaj seje ž njim zgodilo? Kaj dela v Parizu? Pišem dvema uradnikoma bivše banke, a še odgovora nisem prejel na svoj list. Semtertja so govoričili, da je bil g. Rémois malo- fiv Shodu je predsedoval društveni podpredsednik, vodja in poslanec g. Ff. t* o v š e, ki je ti&vzoče zbran^ v tolikem nepričalbvanelh Števili! iskreno poždravil ter na to po švdji navadi zgovorno, obširno in temeljito razpravljal gospodarske stvari, ki posebno zanimajo našega kmetovalca, ter v sklepu svojega govora pojasnoval namene katoliško-poiitiŽnega društva, ki bode ifclasti tudi v gospodarskerii oziru se trudilo, dd delUjfc v blagor slovenskega oratairja. O drugi točki dnevnega reda: „Prvi slovenski katoliški shod", je govoril od navzočih burno pozdravljen g. dr. Ivah Šušteršič. Razlagal je v svojem govoru sklepd prvega slovenskega katoliškega shoda in pojasnoval, zakaj da se od strani liberalcev temu shodu toliko nasprotuje. Opisoval je nadrobneje narodno - napredno ali liberalno stranko med Slovenci, ter dokazoval, da naši liberalci niso škodljivi slovenskemu ljudstvu samo v duševnem, verskem oziru, marveč tudi v gmotnem. To so slovenski liberalni deželni poslanci pokazali pri raznih prilikah v deželnem zboru; to se je zgodilo pri vprašanju gledš na legalizacijo, višjo dekliško šolo itd. Z veliko pozornostjo so poslušali navzoči ta poučljiv govor ter ob sklepu živahno pritrjevali čvrstemu govorniku. K tej točki se je oglasil g. Jan. K a lan, kapelah iz Doba, ter v navdušenih in prepričevalnih besedah poslušalcem pojasnoval poljudno, za kaj da se dandanes med nami gre, zakaj da sta si v nasprotju naša katoliška in liberalna stranka. Končal je g. govornik, da, kakor so nekdaj slovenski knezi na gosposvetskem polju prisegali zvestobo sv. veri, taki tudi sedaj Slovenci prisegajmo zvestobo sveti veri, katere nam rioben naval odnesti ne sme. O tretji točki dnevnega reda: „O tisku", govoril je g. And. K a 1 a n , ter ž domačo besedo pojasnoval, kako važen da je dandanes tisek, kaj zahtevamo kot katoličani in Slo/enci od knjig in časnikov, katere mi plačujemo in beremo. Samo ob sebi je umevno, da tistim, kateri pišejo proti katoliški veri ali proti slovenski govorici, moramo povsod vrata zapreti; a katoličanu ni dovolj, da knjiga ali časnik ničesar ne piše proti veri, on zahteva, da podlaga vsemu pisanju morajo biti nauki katoliške vere. Časniki, ki se za najpotrebnejše, za človeku jedino potrebno ne zmenijo, taki časniki niso pripo-poročila vredni. Hvala Bogu, da nas Slovence družba sv. Mohoija, ki bo samo letos razposlala nad 846 tisoč izvodov knjig med svet, oskrbuje z lepim berilom, in tudi sicer imamo mnogo dobrih časnikov. Take si torej vsi naročajmo, take širimo in berimol Pri točki: „Slučajni nasveti" bila je predložena in soglasno ter z navdušenjem vsprejeta ta-le resolucija: „Nashodu k a t o 1 i š k o - p o 1 i t i č n e g a društva v Dobu zbrani slovenski m o žje pozdravljajo in radostno o d o -brujejo program prvega slovenskega katoliškega shoda ter izrekajo svojo neo mejeno z ves t obo in globoko uda-nost prevzvišenemu pokrovitelju I. slovenskega katoliškega shoda, mil. gos p. knezoškofu ljubljanskemu, ter odločno obsojajo cerkvi katoliški in harodu slovenskemu sovražno post6-panje n&rodiio-napi-edne iiranke." Ptedsednik shodu, vzpodbujajoč iltlvzoče it zvestobi do papeža Leona XIll. in do cesarja Franca Jožefa I„ sklene prelepo zborovanje. Nato se čast. g. župnik Jan. Gerčar v imenu župnije in občinski svetovalec g. Mih. Biirk ^ imenu občinskega odbora iskreno zahvalita odbornikom ka-toliško-političnega društva in slavnostnim govornikom, ki so se potrudili od daleč ter priredili tako lepo zborovanje. — Odbor katoliško-političnega društva pa izraža na tem mestu iskreno zahvalo čast. gosp. župniku, za osnovo shoda velezaslužnemu g. kape-lanu Jož. Novaku, županu B. Zajniku in njegovim občinskim odbornikom, kakor tudi vsem vrlim možem, ki so prihiteli od blizu in daleč v tolikem številu na društveni shod. Glasba, cerkveno petje. (Poročal P. Hugolin Sattner na kat. shodu v odseku za vedo in umetnost.) (Konec.) V velikih semeniščih je gregotijanski koral glavua stvar. Vsak bogoslovec mora znati vsaj n^j-potrebniše speve za sveto mašo, officium defuncto-rum itd., ker to rabi skoro izključljivo vsak. Koliko se da storiti v dveh urah na teden poleg tega, da ob času skušenj petje odpade, ni težko presoditi., Vspehi naših resolucij niso v naših rokah. Zatorej se za zdaj ravnajmo po starem geslu: „človek, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal," Iščimo pripomočkov in priložnost za glasbeno iz-, obražbo v dobrih pevskih in glasbenih zavodih. Tak zavod za gUsbo je „Glasbena Matica", ki je zlasti zadnje leto pokazala, da zasluži najkrepkejšo podporo. Gallusov koncert zasluži, da se zapiše v kroniko „Glasbene Matice" s zlatimi črkami. Škoda, da je bilo le malokomu dano, prisotnemu biti pri tem koncertu. Prepričali bi se bili, kako divno lepa je stara klasična muzika. Vendar ste danes slišali pri oiertoriju eno točko, „Laus et perennis gloria", katera je gotovo vnela vsacega prijatelja umetnega cerkvenega petja. „Glasbena Matica" deluje z najboljšimi učiteljskimi močmi. Ta zavod tedaj priporočam slavnemu občinstvu, da ga podpira in svojo deco izroča lepo vrejeni Matični šoli. Ob sebi se ume, da bonto „Glasbeuo Matico" podpirali toliko časa, dokler imamo garancijo, da se po nji nikdar ne žali verski čut slovenskega ljudstva. To skrb tedaj izročimo slavnemu odboru. Za cerkveno glasbo imamo Cecilijino društvo, ki ima res lep namen, je že mnogo storilo za po-vzdigo cerkvenega petja, vendar ne najde potrebne podpore. Od ene strani delajo zapreke tisti, ki bi morali najbolj pomagati, in to nas je vsigdar jako bolelo. Od druge strani se nam očita, daizbacivamo iz cerkve narodno petje, naroden jezik, ko vendar damo vsakemu svoje: Liturgičnim slovesnostim litur-gični — latinski jezik, kakor velevajo obredi; ne-liturgičnim domači jezik, kakor dovoljuje sveti prestol. maren in nepreviden. Prenaglo se je odpovedal kompanjonstvu in vzdignil svoje premoženje iz banke, ne da bi bil na to opozoril svoje klijente. Dolžili so vsi le njega. Saj veste, na svetu je že tako, da je nesrečnež ij kriv! Upravnik konkurzne ostaline, kojega sem vedno nadlegoval s pismi, jame končno poizvedovati po očetu. Izvedel je, da je oče zbolel v hotelu, v kojem se je nastanil, in se sedaj nahaja v bolnišnici. Zagotavljal me je, da je to samo všled prevelike razburjenosti, in da mi oče pošlje skoro list. Neiz-ogibno je trebalo torej, da grem sam v Pariz. V svojih pismih sem rotil tudi upravnika konkurzne- ostaline, naj mi odkritosrčno povl, koliko bomo neki še po njega mnenju rešili od naših 619.000 frankov. Odgovori mi, da je možno, da moremo dobiti nazaj še nekaj tisoč frankov, toda trajalo bode to poldrugo leto. Najpametneje je, če se na nič ne zanašamo. Tem smrtnim mukam se kmala pridružijo denarne zadrege, posledica bede m pomanjkanja. Blanzaške poprave so, kakor sem ie omenil, pogoltnile da zadnjega krajcarja vse premoženje, koje smo bili vzdignili iz banke. Dozvedevši iz novin to strašuo vest, imeli smo doma vsega samo še tisoč frankov. Polovico sem vsilil očetu, ko je odpotoval v Pariz, ostalih petsto frankov smo kmalu potrošili, dasi smo do skrajnosti stiskali novce. Iz službe sem odpustil slogo, kateri j* pri nas opravljat službo kočijaža in komornika. Mlada varuhinja, kojo 8tà otroka nad vse rada imel*. pustila nas je hitro in hladno. Obdržal sem saitto staro žehO, katero smo neobhodno in ndjttO potrebovali, seveda za milb plačo. Najhuje je bilo âe to, da nismo nič mogli prodati, ker pohištvo v tej hiši ni' bilo naše, niti pré-lepi piado, na kojem sta se uéili hčerki nàôji. „Karal", pravi neko noč soprog«, „Skoraj si brez krajcarja. Treba, da greš v Aix ali pa v Maf-selj in ondi prodaš moje nakitje in dragocénosti ; veš, da so veljale 8000 frankov ; ¿nožno, da dobi« zâ-nje šest ali sedem ttsdč frankov. To naih zadošča za kruh in stanovanje dve leti, kajti zdravnikovi profilai me malo brijfajo, jttko dragi so in me samo nadlegujejo. Zajëdrio ttcffattfo/ odpovédati stanovanje I lastniku „Solnčne vile" ter poiskati cenejšega stanovanja bodisi v dfesta ali na dttželi. (Dalje ili.) Stvar je že tolikrat in tako temeljito razrešena, d$ se mi res ne ljubi, dalje o tem goioHtl. Kjer hI blage volje, tam je odveč vsak ¿okaz. Naši na-Ijfi-otniki, kjerkoli morejo, privlečejo koga za lase, tU nas ž hjim tepo. Tako pokojnega Volčiča v knjigi Ifohorjevi, lansko leto pa Potočnika pri slavnosti v št. Vidu. Še ve, rajni se več ne oglašajo, sicer bi i&tn povedali, s katerega stališča imate presojati nje ih iijlhovi dela. Za Volčiča sem se oglasil v „Glasbeniku", bodi mi dovoljena le kratka beseda še za Potočnika. Letos sejn slučajno dobil v roke „Officium in Nativitate Domini etc. Anleitung zum Gregorianischen Choral, zusammengestellt von Blasius Potočnik, Pfarrer. Laibach 1859", torej v dobi, ko pri nas o cecilijancih še ni bilo duha ne sluha. Ondi berem koncem zgodovinskega uvoda : „Nachdem in unserem überbildeten Jahrhunderte mit dem kirchlichen Geiste auch alles würdevolle in der Kirchenmusik zu entschwinden droht, und auf unseren Kirchenchören durch längere Zeit mehr türkische als kirchliche Musik geherrscht hatte, ist es wohl das erfreulichste Zeichen, dass auch in dieser Hinsicht, namentlich in Deutschland, eih besserer Geist zu wehen anfängt, und es wird zur Beförderung eines besseren Kirchengesanges gewiss Vieles und Grosses beitragenn, wenn zuerst die Geistlichen und Kantoren zur besseren Kenntnis und grösseren Einübung des C h o r a 1 g e s a n g e s gelangen, zu w e 1 c h e m Z w e c k e e i n S c h ä r f 1 e i n beizutragen, gegenwärtige Anleitung zum gregorianischen Chorgesange bestimmt ist." Jaz mislim, da se že iz tega malega dä povzeti blagi duh Potočnikovih nazorov. Sapienti sat. Jaz imam upanje, da se bode mladi duhovni naraščaj navdušil za cecilijanske ideje, ki ni nič druzega, nego pokorščina do cerkvene oblasti in spoštovanje cerkvenih določil. Vsaj toliko vas smem zagotoviti, da gg. bogoslovci pridno prebirajo v to stroko spadajoče spise, da se v govorih navdušujejo za to idejo, da so letos naročili, če se ne motim, 23 „Glasbenikov", da se z vso resnobo urijo v koralnem in večglasnem petju. Od te strani torej enkrat pričakujem krepke podpore in delavnosti. Je pa tudi skrajni čas, ker v cecilijinem društvu ni več prvotnega življenja. Taka se godi menda tudi goriškemu in lavantin-skemu društvu. Sem ter tje se čujejo kaki pojavi, a kmalu se plamen zopet poleže. Usojam se vprašati: Ali bi ne kazalo, da zedi-nimo vsa tri društva? Osamljeni premoremo tako malo, moči so razcepljene, denarna sredstva majhna. Bi li ne šlo „viribus unitis" bolje? — Toplo priporočamo to stvar občnemu zboru cicilijinega društva, ki se ima vršiti takoj po dokončani sekcijski sesiji za vedo in umetnost. In če se posreči ta unija, potem je rešeno tudi zadnje vprašanje: Bi li ne kazalo, da se preustroji orgljarska šola v skupno šolo za vse slovenske vla-dikovine? Po Mojem mnenju je to neobhodno potrebno, sicer nam zamrje šola. Ta šola nima primernih in zadostnih prostorov, in še te vživa najbolj po milosti preč. gosp. predsednika Cecilijinega društva, prošta dr. Ant. Jarca, ki se ne naveliča poslušati dolgočasne vaje gojencev. Instrumentov bi potreb9vala trikrat toliko. Učni red je še vedno pomanjkljiv. Vse to bi se dalo spopolniti, da je sredstev. Sedaj pa se mora šola životariti in se zadovoljiti z najpotrebnejšim, in čaka boljših časov. Lahko mi kdo podeče: Šole ni več treba. Jaz pa pravim: Za vse slovenske vladikovine jo je treba. Dokaz temu, ker Se oglaša va njo toliko učencev leto za letom, da ni mogoče vseh vsprejeti, in večioa učencev je • menda is tujih škofij. V tem smisla tedaj gorko priporočamo orgljarsko šolo. Meni odmerjeni čas je že davno potekel, od-puAitfc. Tt'eba je bilo resolucije krepko podpreti. Sedif pa proäfttf, slavna gospftda, da jih sprejmete in potedi Vztrajno delate vsak v sVojem delokrogu. Politični pregled. V Ljubljani, 10. oktobra. Notranje dežele, petegacfje. V vojnem odseku ogerske delegacije bile so kaj burne razprave. Celo pristaši vladne strauke so hudo krtikovali vojni i/udget. Posebno sta pa dva govornika skrajne levice se odlikovala s svojo brezobzirnostjo. Posebno se je na-glašalo, da ype y.jpš|$e oblastj z ogerskimi ob-lastvi občujejo izključno v madjaršČini in pa, da se osnuje tretja vojaška akademija na Ogerskem. Vojni minister je dokazoval, dj tretji» , vojaške akademije treba ni, da bi tudi preveč veljala. Govorniki so ga pa spominjali na obljubo, da se vojaška akademija na Ogerskem osnuje, ko bode število gojencev na dunaj^kot-povomeški vojaški akademiji nad 450. Toliko, jih je pa že letos. Odsek je torej v resoluciji pozval vojao upravo, da to akademijo osnuje. Dunaj. Danes je volitev na Dunaju. Glavna borba bode mej dr. Kronawetterjem in baronom Wittinghof-Szellen. Konservativci bodo volili poslednjega, če tudi ni konservativec. Kronawetterja ne morejo voliti, ker še je že odločno izrekel proti veri. C. kr. uradniki pa tudi ne morejo voliti Kro-nawetterja, ker jp on ob svojem času celo predlagal slavljenje stoletnice francoske revolucije, katera je baš naši cesarski rodbini bila napravila toliko žalosti' in nesreče. Ker imajo nemški nacijonalci svojega kandidata, protisemitie pa tijdi, je mogoče, da pride do ožje volitve. Vsekako je pa ta volitev velicega pomena, ker jasno kaže, kako je že nazadoval liberalizem na Dunaju. Liberalci sami brez konservativcev bi nikakor ne mogli preprečiti, da bi. ne bil izvoljen dr. Kronawetter, ki je na pol socijalui demokrat. Proti njemu se neso upali niti kandidata postaviti, dokler ni baron Witinghof-Szellen na svojo roko napovedal kandidature. Oglasilo se je bilo nekaj druzih kandidatov, ki so pa kmalu izgubili pogum Iži kandidaturo umaknili. Ogepa/M. fc|ed. ministri ni več jedinosti, Nekateri so aiiilfcporaztfdSljenje s cerkvijo, drugi pa za hud boj Nasprotje mej ministri je tako veliko, da je učni minister že. hotel dati svojo ostavko. Pregovorili so ga še, da je ši ostal, ali s tem je težava le za nekoliko Časa odložena, ne pa odstranjena. Pričakovati je vsekako, da se pride do par-cijelne ministerske krize. S svojo predlogo o civilnih matrikah za krste otrok iz mešanih zakonov se učni minister nikakor ne bode pomagal iz zadrege. V zbornici poslancev bode za svojo predlogo pač dobil večino, ali V gofenji zbornici pa utegne zadeti na hud upor. Večina gospodske zbornice stoji v tem vprašanju čisto na načelih katoliške cerkve, kar se je že jedenkrat očitno pokazalo. — Proti tiskarju, ki je tiskal spomenico, katero je rumuuska depu-tacija hotela izročiti cesarju, se je začela kazenska preiskava. Madjari bi menda radi s silo udušili vsak svoboden pojav rumunske narodnosti. A,' > . • . . ' l" Tnanje države. Francija. Usmiljenim sestram sv. Vincencija v Parizu je nekdo zapustil hišo, ki nese na leto S«? £ vladni „Temps" yzdih^je zaradi prevelicega naraščaja dolgov. Pričakovalo se je od carin nad sto mijijpnov več dohodkov, v resnici se bodo pa komaj sedanji dohodki dosegli. — Zaradi strajka v Carin on,xii je pa mej ministri hudo nasprotje. Radikalni člani v ministrstvu se potegujejo za delavce, in ba|Q mislijo ¿jatj ostavko. če vlada ne stori ničesa prdt| rudarskt (fttizfeV. Zmerni člani v ministerstvu pa mislijo, da je treba dražbo varovati, ker ni ni-čeifeinepostavnega ukrenila^ Rudnik v Carmouxu je dobi^, več novih delavoev, ali prejšnji delavci so pa demce odpodill od dela. Čelo vojaki ne morejo vsmoj vsp.ešpo branitij deluio^ de^.vc,«*-, , Nemčija. Razpor mej državnim kancelarjem in m&^M^vM^iM^.>e p°sJal novo vojaško predlogo pruski vladi, da jo pregleda. Pruski ministri pa s tem neso bili zadovoljni in so zahtevali, da se jim dovoli tudi predlogo pregledati in predelati. Državni kancelar pa tega ne dovolil, ker bi potem tudi Saksonska, Bavarska in Virtem-berška z jednako pravico smele zahtevati, da se jim pošlje v popravo nova predloga, ker imajo tudi svoje vojne ministre. Pruska vlada bi pri pregledovanju imela pred o^mi le pruske interese, in kdo v6, Če bi potem predloga še ugajala drugim nemškim državam. Sicer se na tukaj ne gre le za vojaško predlogo, temveč se bije boj mej Čaprivijem in Mique-lom, boj mej konservatizmom in liberalizmom. Konec tega boj« utegne bili, da odstopi grof Ca-pri vi Se oit državnega 1 tEanfleTarstva ali pa da se priteka vlada tako. preuatroji, da bode Caprivi zopet mitfisterski predsednik in Miquei pa popolnoma izgini s političnega pozorna. V poslednjem slučaju bi tenka šol^^^ dftie*ni. ie0 kr. priporočaš IOT w lijuMjani. 34F" Zadnji teden za nakupovanje sre5k. D u n a j s k a t> o r z a. Dni 10. oktobra. Papirna renta 5%, l