n Največji slorenfki dnevnik v Združenih državah a vie leto • • • 16.00 M Za pol leta - - - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 | - $3.00 g - $7.00 $7.00 | GLAS List slovenskih .delavcev v Ameriki* Hm largest Slovenian Daily in the United States. booed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: COebea 3—3878 Entered ss Second Class putter September 21, 1903, st the Post Office at New fork, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea S—1871 NO. 279. — ŠTEV. 279. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 28, 1931. — SOBOTA,'28. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX AMERIKANCI NISO VARNI PRED VSTASIV TIENTSINU NAPAD NA MESTO ČINČAU JE BIL VČERAJ NA VLADNO POVELJE NENADOMA ODGODEN Kitajski vstaši so vdrli v evropski del Tientsina. Japonci bodo vbodoče baje le v defenzivi. — Kitajska armada pri Cinčavu šteje petdeset tisoč mož. — Izkrcanje japonskih mornariških vojakov. — Kitajska delegacija ne bo sprejela predloga Lige narodov. LONDON, Anglija, 27. novembra.—Tukajšnje časopisje je dobilo iz Mukdena poročilo, da so vstasi v Tientsinu postali zopet aktivni. Vdrli so v evropski del mesta ter usmrtili petnajst Evrope j- Pretep na mirovni konferenci PREDSEDNIK JE DVAKRAT JEDEL PURANA Opoldne s svojo družino, zvečer s prijatelji. — Razdelil štirideset buš-ljev krompirja med re,-veže. WASHINGTON, D. C., 27. no-. vembra. — Predsednik Hoover je cev in tri Amerikance. Ta zadeva bo najbrž do-]s svojo družino obhajal narodni praznik Zahvalni dan s tem, da je opoldne jedel purana. Zvečer pa je v družbi svojih prijateljev zopet imel purana. Dopoldne je sel predsednik s svojo soprogo v cerkev, pozneje pa je pisal svoj govor in poročilo za kongres. Štirideset b uši je v krompirja, katerega je dobil pretekli teden iz države Maine, je predsednik Hoover razdelil med reveže v Washingtonu. Prebivalci AVashingtona so tudi v obilni meri skrbeli za brezposelne in so razdelili med nje različno meso in celo tudi puranu-vo pečenka, tako da na Zahvalni dan ni nikdo bil lačen. iNek wasliingtonski restavra-ter je dal brezplačno kosilo tisoč družinam, katere je poslala družba za preskrbo brezposelnih. vedla do resnih mednarodnih zapletljajev. TOKIO, Japonsko, 27. novembra. — Japonska vlada je naročila generalu Honjo, vrhovnemu poveljniku japomkih čet v Mandžuriji, naj zaenkrat še ne napade mesta Cinčava. Vse svoje operacije naj omeji izključno le na defenzivne odredbe. Napad bi se imel danes završiti. General je odvrnil, da se bo pokoril povelju, nobeno znamenje pa ne kaže, da bi se japonsko vojaštvo umaknilo izpred Cinčava. MUKDEN, 27. novembra. — Japonska armada je danes pognala v beg kitajsko vojaštvo, ki je branilo dohod k mestu Cinčav.. Japonci so napadali z artilerijo in aeroplani. Kitajska armada se je koncentrirala pri Cinčavu. Japonci zatrjujejo, da šteje kitajska armada petdeset tisoč mož, dočim poročajo iz privatnih virov, da jih ni več nego dvajset tisoč. Južno od Cinčava se je z neke japonske bojne ladje izkrcalo veliko število japonskih mornariških vojakov. General Honjo je rekel, da navzlic vladnemu povelju, naj preneha z napadi, smatra za potrebno prodreti do Tientsina, kjer so se zadnje dni zopet završili vroči boji med kitajskimi vstaši in japonskim vojaštvom. PARIZ, Francija, 27. novembra. — Iz Nankin-j*a prihajajo poročila, da nameravajo Japonci zavzeti mesto Cinčau. Ce bi se to res zgodilo, bi bili mirovni načrti sveta Lige narodov zelo ogroženi. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da se bo sedaj kitajska delegacija branila sprejeti predlog Lige narodov glede premirja. Kitajska vlada bo najbrž določila dan, do kate-k rega morajo Japonci izprazniti zasedeno ozemlje v Mandžuriji. Včeraj se je predsednik sveta Lige narodov, Ari-stide Briand dalj časa posvetoval z japonskim zastopnikom Jožisavo, zatem ko je slednji dobil iz Tokia zatrdilo, da Japonci ne bodo napadli mesta Cinčav. NENAVADNA METODA VELIKA PTICA V BR00KLYNU PREHRANE1 Zasledovali so jo aeroplani. — Slednjič je sed- Da ne umrje lakote, mora vsak dan požreti kroglo. — Požiralnik se mu - je zaprl. la na ulico. —Policist v boju ž njo ranjen. Ko se je pojavil na govorni- Xa Flatbush Ave. v Brooklynu je nenadoma priletel veliK ptic CIIAI3LOTE, 'N. C*., 27. nov,— in sedel na ulico. Ljudje, zlasti i -kein odr^ b!vši ameriški posla-Earl Lanford, po poklicu trgo- Pa otroci, so se zbrali okoli nje- v Londonu, Alanson B. Ilougli-vec, mora imeti vsak dan opera- j R*, P* kdor se mu je približal, ga j ton> SQ za-eU demonstranti tako eijo, ako hoče živeti. Njegov Je Ptic okljuvaL Nek deček po- ^^ da ni bilo sliSati nobene zdravnik dr. Gabrijel Tucker, kll('e policista Solomona <,old-i • pravi, da je to edini slučaj ta-; steina. ki je skušal ptiča vjeti, toke bolezni na svetu. j | bil ves krvav. Vsak dan mora Lanford požreti en palec debelo kovinsko kro- BIVŠEMU AMER. POSLANIKU NISO PUSTILI GOVORITI PARIZ, Francija, 27. novembra. — Na skupščini neoficijelne mednarodne razorožitvene konference so se danes završili taki kravali, da je bilo treba zborovanje zaključiti. Sestanek so sklicale organizacije, ki se zavzemajo za svetovni mir. POSLANEC ARETIRAN ZARADI STRELJANJA OPEGUOUSAS, La., 27. nov. — njegove besede. 'i Lord Robert Cecil, ki je znan Dravi*i poslanec tiilbert Dupre, I po svojem mirovnem delovanju, star 72 le^ je bil aretiran, ker XT , . . .. . . , .. i Je omedlel. Poslušalci so divjali je nevarno obstrelil trgovskega Nekateri so policistu povedal,., kot oWdeni v Trocadero avdito- potnika Charlesa Defean, stare- glo, ki je navezana na vrvi. Kro-' £ ^iS i ^ ^^ dv°"j ^ 40 - ulici pred cerkvijo, gla mora priti prav do dna že-1 lvnom hl ntir. naihrže utriiien ™ - . i Dupre je rekel policiji, da je stre- lodca, potem pa jo potegne zopet 11T ™^ Zn Zborovanja se je udeležilo nad Ijal na Defeana. ker nui je ne- ven se je spustil na ulico m delegat0v iz 40 različnih de- kaj grozil. L G0ld31t.e!n f P^krat udard pti- žel predsedoval mu je pa bivši j D* je ^ da sp . Pred leti je opazil Lanford, da Va s poll,eiJsko Paheo' tot,a francoski ministrski predsednik ral vedno izgubiva na svoji teži. I J* moral umakniti, ker je ptic ; Edouard Ilerriot Zdravnik m je po preiskavi po- \ sk°ril Proti njemu. Skušal je pti-! vedal. da se mu je požirahrk rav-! pognati v bližnjo garažo, toda i «ednjic je skusala policija po-no pri vhodu v želodec zaprl in'pt* je zletel nad njegovo glavo, | ^edovat, toda brez uspeha. Stopa se zopet vsedel na ulico. S po- Iso fr, ah zraku« mize so se pri da bo umrl za lakoto. z Defeanom zaradi politike. Med prerekanjem je Defean Du-Slednjie je skušala policija po- PreJu očital, da je hinavec, ker podpira governerskega kandidata Iluey P. Long za prihodnjo ekerju, ki ga je operiral in na-1 močjo ljudi so ga pognali v neko VremC-ale in govorniki oder se ----- - - ' je'zrusil. Zatem je šel Lanford k dr. Tu- j vpžo in Goistein dobil Vreco in skušal ptiča spraviti v njo. Zo KAZNJENCI SO IMELI PURANE SfSO StXG, 26. novembra. — Kaznjenci v Sing Singu so na Zahvaliti dan imeli ca kosilo purane, česar že niso imeli v dvajsetih letih. Ravnatelj kaznilnice Louis E. Law** je naročil 212 puranov, h katerim je kuhar pridjal krompir, repo, kruh in vurovo maslo, air, banane, in kavo. Tudi kaz-je igrala med SNEŽNA NEVIHTA V NEW MEHIKI OALUP, X. M., 27. novembra. V snežnem viharju, ki je bil najhujši že v mnogih letih je oimrlo devet Indijancev v Zuni Mountains. Zmrznila je cela družina, obstoječa iz starišev in treh malih otrok. Reševalci na ponijih so prišli OBREŽNA PATROLA MORA PAZITI NA LOVCE WASHINGTON, D. C., 27. novembra. — Obrežna patrolna mornarica je dobila novo nalogo, namreč paziti na lovce na divje race in gosi, ako bi jih streljali izven dovoljenega časa. Poljedelski department je naročil vsem postojankam obrežne mornarice, da naj naznani vsakega lovca, ki bi streljal race ali gosi v prepovedanem času. Lov na divje race in gosi od New Yorka do Mehiškega zaliva, razun ob obrežju Floride, je od j 16. novembra do 16. decembra, j Ob obrežju Floride i>a od 30. no-j vembra do 30. decembra. Radijskega govora senatorja pravil luknjo v želodec ter se je pet se je ptič zaletaval v polici-i iz washingtona ni bilo potem hranil z gumijevo cevjo sta in pa okIjuval ter opraska, ! mogoče slišati, skozi sest mesecev. Pozneje se je po rokah jn obrazu Slednjič pa I DlvJanJ<* i* doseglo svoj višek, požiral ni kova cev s pomočjo zrač- se mu vendar posreei spravni ga l ko Privedel Herriot na oder ne sesalke odprla in Lanford je : v yrečo in ga nato nese na poli fLo uiso Weiss, znano zagovornico moral od tedaj naprej vsak dan j eijsko gtražnico. požirati kovinsko kroglo, da se Pti-a sa zaprH v majhno sobrt je; požiralnik odprl in je mogel j Vsi policisti so pa gieda]if toda uživati hrano. Spočetka je bila majhna krogla, zdaj pa je že nad en palec v premeru. MEHIKA SE BOJI RUSOV Mehiški vladni krogi s e boje, ■ da bodo soyjeti bombardirali katedrale. Odposlanci baje na potu. nikdo ni vedel, . kake vrste je. Eden je rekel, da je orel. drugi, da je sokol, konečno pa pride policist Toole. ki je tudi lovec in reče, da je jastreb. Policijski po vi jen ik je odredil, da pošljejo ptico v zoologični vrt v Prospect Park. Ptica meri z razprostrtimi peruti pet čevljev. SIN OBSTRELIL OČETA MEXICO CITY, Mehika, 27. novembra. — Mehiška policija v vseh pristaniščih je dobila povelje da mora strogo paziti na prihod tujcev z ladjami, kajti vlada je ! prejela obvestilo, da je več so- OYSTHR BAY, X. Y., 27. nov. Julius Sidney iz Broklyna in njegov sin Otto sta se z avtomobilom vjetskih odposlancev na potu v peljala na lov. Med potom zagledata zajca, ki je šel čez cetso. Oče ustavi avtomobil, sin pograbi puško in pomeri, toda puška se mu prenaglo sproži in strel zadene očeta. 1 Sin naglo odpelje očeta v bolnišnico v Farmingdale, kjer so mu zdravniki izrezali Svinčenke in ker rana ni Sila nevarna, je šel domov. DELAVCI V BOJIIS POLICIJO LONDON, Anglija. 27. novembra. — Ker je policijski komisar Lord Ilugh Trencliard prepovedal javni shod brezposelnih, so delavci na več mestih Londona nietali na razna vladna poslopja steklenice mleka, opeko in druge slične stvari. Po naročil n lorda Trencharda je policija bila pred vsakim po- Mehiko v namenu, da bombardirajo prihodnji mesec Guadalupe katedralo, ki obhaja letos 400-ob-letnico, ko se je Marija prikazala na kraju, kjer sedaj stoji slavna katedrala. Policija tudi zelo pazi na domače okmuniste. ker je pri njih našla listine, iz katerih je razvidno, da so ruski komunisti na potu v Mehiko. PET OSEB DRUŽINE UTONILO TYER, Tex., 27. novembra. — Pet oseb je utonilo v reki Prairie, ko se je prevrnil avtomobil in se po strmem bregu zvalil v reko. Mrtvi so: Sam Hughes, star 3S let, njegova-žena, 28 let. njegov brat Ed Hughes star 30 let in njegovi otroci: Clade, star 8 let in Robret lluglies, star pet let. miru. Nazadnje je prišlo Se do pretepov med demonstranti in nekaterimi govorniki. FINSKA ODLOČUJE 0 PR0H1B1CIJI HELSINCrFORS. Finska, 26. novembra. — Ministrski svet je naznanil, da bo 30. decembra po celi deželi glasovanje glede pro-hibieije. Vsi volilni listki bodo predloženi narodni skupščini. volitve v januarju. OPROŠČENI KAZNJENCI MONTGOMERY Ala.. 27. nov. Na Zahvalni dan je bilo iz Alabama kaznilnice izpuščenih (>."» kaznjencev, ker so se za časa zapora dobro obnašali. Vsak kaznjenec, kakor je navada v kaznilnici, je dobil novo obleko in $10. V svojem pismu na kaznilni-škega ravnatelja je governer B. B. Miller naročil, da naj bo oproščenim kaznjencem prehrano njegovo pismo, v katerem pravi med drugim, da naj pomilošcenci srle-dajo nato, da bodo dobri državljani. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM na pomoe Indijancem, katere je • slopjem, kjer so delavci imeli zakopal deset čevljev debel sneg. j svoje seje, toda delavci so povsod Vee sto indijanskih družin je v pokazali svojo nevoljo proti via-nevarnosti, da zmrznejo v snegu. di. CAPONE SKUŠA ZAKRITI BRAZGOTINO USMRTIL DESET OSEB -NATO SAMEGA SEBE DURBAN, Juž. Afrika, 27. novembra. — Nek nepoznan človek je usmrtil sedem domačinov in dva Evropejca, nato pa še samega sebe v trenutku, ko ga je hotela policija prijeti. * Prva njegova žrtev je bil nek trgovski potnik, ki ga je vzel na svoj avtomobil. Ustrelil ga je s puško. »Nato se je morilec 6am vozil z mrtvim truplom svoje žrtve in je med .potom ustrelil pet CSI1ICAGO, III., 27. novembra, domačinovr Malo pred mestom je Alfonz Capone, ki je bil obsojen ustrelil nekega farmerja. ki je sa-na enajst let ječe, ker ni plačal. dil drevesa in dva njegova poma-dohodninskega davka, si hoče za-1 gača. kriti brazgotino na levem licu,' Ob tem času mu je že bila po-; vsled česar ima tudi pridevek licija za petami v avtomobilih in J 4,ScarfaeeM. V ta namen si z bar- ko so ga policisti hoteli zgrabiti,: vo maže brazgotino. j si je s puško pognal kroglo v gla- - Capone se nahaja v ječi in ča-' vo. ka na odločitev sodisca glede svo-1 'Njegove identitete niso mogli ^ • je pritožbe proti obsodbi. ' dognati. V JUGOSLAVIJO Din 50« ________________ f 9.45 Din 1000 _______________ f 18.60 Din 25tO _____________ $ 46.00 Din 3000 _____________ $ 5440 Din 5000 _____________ $ 91.00 Din 10,000 ---------------- $181.00 V ITALUO Lir 100________________$ 5 i0 Lir 200 ---------------- 811.20 Lir 300 ----------------- 816.65 Lir '500 ________________ 837.15 Lir 1000 -------------------- 853.75 Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje, Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: —< Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; sa $40. — fl.; za $45. — U.13; za $50. — »1.25; za $100—»2.50, I za $200. — *5.; za $300. — »6. Za taplattlo večjih snesfcov kot aforoj navedeno, bodisi v ttLnaxft* Urah ali dolarjih, dovoljujemo št boljte pogoja. Pri velikih nitii Uh priporočamo, da se poprej a nam pismenim potom sporaaomo to (lede načina nihali Nujna nakaatta tevrinjemo pe CABLE LETTER s» pristojbine VSe Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T Telephone BArelay 2.. . • i... m NBWYORK, SATURDAY, NOVEMBER 38, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A. [ aGlas Naroda" •LOYENIC PUBLISHING COMTANT (A Oorporsttoiu of thm corporation «1 of above officers: New York City. N. Y. GLAS NARODA-(YtlM if the resale) Issued Brery Dej Except Sunday! and Holiday I Dopisi. FAŠIST NA STOLNICI GORIŠKEGA i NADŠKOFA a celo leto velja Uct aa Ameriko In Kanado________$6.00 a pol lete___UJDO Ea Četrt leta .41-60 Za Ne« York se oelo leto $7.00 Za po! leta-------------------$3^0 Za inozemstvo sa celo leto —-47-00 Za pol leta ................................-$3.50 Subscription Yearly M 00. Advertisement on Asrecment. "Qlu Naroda" lzbaja vsaU dan Izvzema nedelj in praanlkov. DopUl brea podptaa In oeeboosU ae ne prlobdujejo. Denar naj ae bla-pCMOti poMlJatl po liooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, arodmo. da aa nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLil NARODA**, ti« W. 18th Street. Nem York. N Y. Telephone: CHelsea 3—3818 GRANDI O RAZOROŽEVANJU V četrtek je govoril po radio italijanski zunanji minister Dino Grandi, ki je prišel pred kratkim v Ameriko, da se posvetuje s predsednikom Hooverjeni o važnih političnih in gospodarskih problemih. Nekateri sicer pravijo, da je resnična svvha njegovega obiska, dobiti za Italijo ver je posojilo, kar pa Grandi odločno zanikuje. Ker je bil pa pri Lamontu in M organu, torej dveh finančnih kraljih, bo že nekaj resnice na tem. Njegov govor po radio se je tikal razorožitve. Dejal je, da je začel svet odlagati orožje, ter izrazil upanje, da ga bo z sčasoma popolnoma odložil. Zaveznike je pozival, naj se drže obljub, ki so jih zadali v raznih mirovnih pogodbah. Poraženi narodi so ukle-njeni, d oči m so si zmagalei pridržali pravico za razširjenje svoje vojaške moči. Po njegovem mnenju ni od bodoče razorožitvene konference, ki se bo vršila meseca februarja v Ženevi, ničesar posebnega priča kovat i. Italija bo zadovoljna, če bo konferenca toliko dosegla, da bodo velesile prenehale tekmovati v oboroževanju. To bi bil prvi korak k splošni razorožitvi. Poudaril je, da bo spor, ki je nastal med Francijo in Italijo glede oboroževanja na morju, kmalu uravnan v obojestransko zadovoljstvo. Značilni sta sledeči njegovi ugotovitvi: — Varnost je narodu zajamčena le potom razorože-nja in razsodišč. Varnost, temelječa na vojaški moči, po-menja, da mora biti narod tako močan kot so vsi ostali skupaj. — Edinole potom razorožitve bo mogoče odstraniti zelo razširjeno bojazen, ki prevladuje posebno v Evropi glede svetovnega miru. Omenil je tudi enoletni odmor v oboroževanju, ki je bil meseca septembra predlagan v Ženevi ter v nekoliko ' izpramenjeni obliki sprejet od narodov. Vse to so lepe besede, žal pa, da so le besede. Poleg Francije je Italija najbolj oborožena v Evropi, ako pa prištejemo k redni italijanski armadi še fašistično milico, je njena vojaška sila zna nt no močnejša nego je vojaška sila Francije. Grandijevim lepim besedami bi bilo mogoče verjeti v slučaju, če bi šla Italija z lepim vzgledom naprej. New York, N. Y. Zastopniki raznih slovenskih, hrvatskih in srbskih društev so sklenili, da se letošnja proslava jugoslovanske neodvisnosti praznuje dne ij. decembra. »Sestali so se že na. dveh sejali, da organizirajo vse potrebno glede programa, da bo prireditev čim lepša in da bo proslava v resnici pomenila prijateljsko združenje med Jugoslovani v New Yorku. Program proslave bo lotos zelo nadkriljeval lanskega, ter tudi ne bo več samo program Slovencev, temveč združenih Jugoslovanov. Xa vseh straneh, pri Srbih iii Hrvatih, se pokazuje zanimanje, da sodelujejo s slovensko kolonijo. katera se je j>rva odločila za to proslavo, in tako inogočr-postavijo temelj bodočemu sodelovanju naše naselbine. V programu dne 6. decembra torej sodelujejo Srbi in Hrvati, s pesmijo glasbo in govorniki. Proslava prične ob 4. popoldne na 62 St. Marks Place, z blagoslovom v cerkvi, a koncertni del programa oh 5. popoldne. V kon certnem delu programa bo petje Y zboru in solospevih, glasba, narodna predstava ter govorniki. Po programu samem pa bo v dvorani prosta zabava v prijateljskem razgovoru s Wrvalskimi in srbskim o gosti. Vse Sloveince v iXew Yorku uljudno vabimo, da se udeležijo te skupne prireditve. Razvedrila bo dovolj, a kar bo naši naselbini tudi koristilo, pa bo skupen jugoslovanski nastop, katerega ima-mamo v načrtu, in kateri naj bo podlaga našemu bodočemu delu in organiziranju. Vse jugoslovanske naselbine v Ameriki se organizirajo kot celote. Storimo tudi mi v Xew Yorku tako. Združeni homo marsikaj lahko dosegli, kar nam kot pojedinim delom ni mogoče. Naj bo ta proslava h kateri so se zlasti nekatera hrvatska in srbska društva velikodušno odzvala, začetek spoznavanja. ki je potrebno združitvi. Vstopnina k proslavi je prostovoljna. K obilni udeležbi vabi Odbor. bili nagrajeni z burnim aplavzom. Režiser je celo opereto zelo dobro zamislil, tako da je bila od prehodu d«« prehoda vedno zelo lepa harmonija. Vsi so bili glasovno dobri, zlasti mi je ugajal meh-ko-lirični sopran "Jlelene". Vem, koliko truda in potrpljenja je treba, tako od strani režiserja kot od strani igralcev, pevcev in užitek ki ste ga podali poslušalcem ter zavest, ki jo ima sleherni pevec in igralec, da je pripomogel k narodni kulturi, naj bo vam v plačilo. Toraj društvo "Jadran" le jadraj še tako naprej. Louis Seme. Homer City, Pa. flz tukajšnje naselbine se malo kdo ogla>*i. Vsled slabih razmer in brezposelnosti ne omagujemo, ampak še dosti dobro gremo naprej. 15. novembra smo se zbrali pri dobro znano družini Mr. in Mrs. Martin Smith. To je bil užitek, ko smo vino krstili in Martina obhajali. Martinova mama in njene hče-ke so prav pridno na mizo nosile potice in vsakovrstno pecivo, čikne, zajce in sploh vsega je bilo v izobilju. Tudi Martina, oče in sin. sta prav pridno nosila kapljico. Kmalu so na& obvladali vinski duhovi, tako da smo se zavrteli v vesele poskoenice. ki nam jih je zaigral Mr. P. G. Ko smo bili najbolj židane volje. je pa še hčerka Jenny iz Clevelanda prišla na očetovo in bratovo godovanje. Lepo je videti, ko otroci stariše spoštujejo in starši otroke. Vsega spoštovanja je vredna taka družina. Vsi smo se veselih obrazov razšli in Martinoma voščili še mnogo, mnogo let. Pozdrav vsem eitateljem in či-tateljicam tega lista, Glasu Naroda pa želim mnogo uspeha. Eden navzočih. (Dopis s Primorskega.) Fašizem in Vatikan sta se torej zopet spravila in sprava je zahtevala žrtev. Vatikan je žrtvoval fašizmu našo narodno manjšino ! Tisti Vatikan, ki je vse do zadnjih časov zagotavljal, da bo do skrajnosti branil pravice naše primorske narodne manjšine v cerkvi, edine pravice, ki jih je še imela naša narodna manjšina kot zvesta hčerka rimsko-katoli-ške cerkve, je zato, da bi rešil svobodo italijanskim katoliškim organizacijam, žrtvoval goriškega nadškofa dr. Frančiška Sede-ja. vozrega višjega pastirja, kateremu je še pred kratkim izrekel vse svoje priznanje. Pozval ga je. da se odreče svoji višjepa-stirski službi in napravi prostor drugemu, ki seveda ne bo opravljal te službe v duhu krščanske ljubezni, temveč po željah in zahtevah fašizma, stremečega za kar najhitrejšo in najpopolnejšo raz-naroditvijo naše narodne manjšine pod Italijo. Z a upravitelja goriške nadško-fije je papež imenoval Giovanni-ja Sirottija. dosedanjega predstojnika škofijskega dijaškega semenišča v Kopru. In kdo je ta Giovanni Sirotti? Srrotti. ki se je pred poitalijan-čenjem svojega priimka pisal za Sirotieha, pravilno Sirotiča. je rodom iz Hala pri 'Rovirju in je bil pod Avstrijo italijanski ireden-tist. Po vojni je postal ravnatelj Peter Zgaga žal po Istri. Tako je razumljivo, je isti p. Luka Passetto. ki je poročal .Rimu o razmerah na Primorskem in po fašističnem uav-dahnjenjn nas veto val odstranitev goriškega nadškofa dr. Frančiška Sedeja kot "glavno oviro za mirno sožitje obeh parodnosti". predlagal ne samo za začasnega upravitelja nadškofije "velikega italijanskega domoljuba" Giovannija Sirottija. "modrega vzgoje val ca duhovniškega naraščaja'*, temveč tudi za njegovega pravega naslednika! Saj fašistični listi že danes namigujejo, tla bo Giovanni Sirotti imenovan za goriškega nadškofa! « Apostolski vizitator p. L^a Passeto je dobil na Primorskem popolnoma točna obvestila o krivicah. ki jih je Sirotti delal našemu življu kot ravnatelj škofijskega semenišča. Izvedel je. da je dal Sirotti lani v zavodu odkriti spominsko ploščo bivšim gojencem, ki so kot prebežniki-prosto-voljci v italijanski vojni padli v vojni in povabili k slavil ost i fašistične in vojaške oblasti. In to se je vršilo prav tedaj, ko so biliod-nošaji med Vatikanom in italijansko vlado do skrajnosti napeti in so v Puli obsodili dva italijanska duuhovnžka v petletno konfiuacijo. ker sta v cerkvi pre-čitala papežev govor. Izvedel je. kako v zavodu preganjajo sloven ske in hrvatske dijake, kako jim profesor Ceppi (renegat Sepič) pred vsem razredom meče v obraz dijaškega semenišča v Kopru, ki j psovko "barbari", kako se profe- Naši po Ameriki V Clevelandu je preminula Agata Gregorič, rojena Simončlč, stara 41 let ter stanujoča na 6700 St. Clair Ave. Pokojnlca je bila rodom Hrvatica, doma iz Rare pri Ko-stelu, ▼ selu Potok,. kjer zapušča dva sestri. Bolehala je le dva tedna. Bolezen in smrt v Colorado Springs, Colo., ne spita in ne počivata. Za pljučnico je obolel Math Shirola ml., in je bil v bolnišnici dva tedna. Sedaj je na srečo o-zdravel. — Mrs. Frank Stare si je zlomila roko v zapestju, ko je o-pravLJala, domača dela. — Nick U Sem je Setudi v bolnici. IPri delu al je tudi zlomil palec Fr. Papesb. Miss Bose, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mri. se Je ppnesrečlla pri avto-nesreči. Vsem Mpio, Ha Elizabeta M. Sikola, hčerka dobro znane družine Mr. in Mrs. Sikola, je dne 24. oktobra zbolela na tprehlajenju in 30. okt. že umrla za pljučnico. Še ni spolnila niti 15 let in že je morala umreti. Družini so-žal je. V Ridley, K an s., je pred kratfrim umrla rojakinja Ana Teršinar, soproga Frank Teršinar j a. Podlegla J® raku. Znani brooklynski rojak Valentin Orehek je dobil sina dne 4. nov in krstili so ga za Tomaža. Torej je v družini zopet 9 otrok, kajti Tomaž je nadomestil hčerko Matildo, ki se je pred kratkim pmo-*Ua. — That's the boy, Tine! — Lorain, Ohio. V nedeljo sem se udeležil operetne predstave "Kakor stari, tako mladi", ki jo je vprizorilo društvo "Jadran" v Colimvoodu. se je zastor dvignil, že sem bil presenečen. Ugledal sam pestro sliko slovenske vasi, katero so še bolj podprle dekleta v slovenski narodni noši. Potem so sledili prizori drug za drugim in vsak je bil lepši in popolnejši. Vsi gralci in pevci so svoje vloge izvršili v največje zadovoljstvo poslušalcev, za kar so DOBER ŽENIN. f'eški listi pripovedujejo o dobrem ženinu to-le zgodbo: — .Neki delavec, ki prebiva blizu Prage, se je hotel poročiti. Na dan poroke je bilo že vse pripravljeno ; jed je bila pripravljena in pijača tudi in tudi svatje so že čakali, samo ženina ni bilo od nikoder. Iskali so ga in iskali, a našli ka niso. išele naslednjega dne so ga našli v slami na skednju, toda možakar je bil tako vinjen, da je moral spati št1 naslednjih 24 ur, predno je mogel vstati. Bolečine v hrbtu Bodisi lumbagn, bodisi prenapetim mišicam je hitro pomaga no z linimentom PAIN-] DMUDI LLER Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti depar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak Šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih 'slučajih jifo va&o. Vlage obrestujemo po 4% Sakser State Bank COKTUMfDT N. f. , . j. j _— je skupno tržaško-koprski :n po-reško-pulski škofiji. V semenišču je uvedel popolnoma italijanski duh. č'e se je zahtevalo od njega, da se Slovanom dajo v zavodu pravice, ki jim pripadajo, je izjavljal. da se mora zavod varovati fašističnih napadov. Toda to je bil samo izgovor. Njemu je šlo le zato, da se raznarodi čim prej in Čim popolneje kar največ slovanskih gojencev. Ker se mu pa to ni posrečilo, je začel z nasiljem. Po prefektih, samih italijanskih bogoslovcih, je prepovedal slovenskim in hrvatskim dijakom uporabo njihovega materinega jezika eelo v odmoru in na izpreho-hodih. Kklor se ni pokoril, je bil kaznovan s stradanjem. Nekaj gojencev je bilo zaradi tega celo izključenih iz zavoda. Skoraj celo leto je trajal ta teror, ki se je potem nekoliko ublažil, pa zopet poostril s pomočjo profesorjev, pri čemer se posebno odlikuje "profesor" za hrvatski jezik, neki Damiani,, dalmatinski begunec, bivši sodnik. Ta stori vse, kar more, da bi se dijakom pristudil njihov materni jezik. Tako je v resnici dosegel, da 111 našega dijaka v zavodu,' ki znal brez pogreškov pisati pismo v svojem jeziku. Med profesorji seveda ni niti enega Slovenca, niti enega Hrvata. V semenišču se prepoveduje in izpoveduje sairio v italijanskem jeziku. V šolskem letu 1930—31 je bilo v semenišču 71 Italijanov in samo 36 naših dijakov, 10 Slovencev in 26 Hrvatov. Za nadzorstvo so postavljeni trije prefekti, bogoslov ci, vsi Italijani. Kljub ponovnim odločnim zahtevam, da se namestj v zavodu vsaj en prefekt, Slovenec ali Hrvat, je znal Sirotti preprečiti vsako tako namestitev, če ne drugače, pa s sik an am r, s katerimi je onemogočil našemu človeku prebivanje v zavodu. Pre-f^Jct Hrvat si je moral sam po-spravjati posteljo in jesti s prvo-šolci, dočim so italijanski prefekti spali, v posebni sobi, imeli yso postrežba in jedli pri Sirottijevi mizi. -Za vso to protislovansko gonjo je imel Sirotti polno zaslombo v svojem poreškp-pulskem škofu Pededzolliju, v vseh fašističnih oblastnikih in seveda tudi v Vatikanu. Apostolski vizitator, znani kapucin p. Luka Pasesto, ki ga je poslal papež na Primorsko, da preišče, v koliko so upravičene pritožbe slovanske duhovščine pboti fašističnemu nasilju, in je potem poročal Vatikana, kakor so mu narekovali fašistični oblastniki, se je tesno sprijatejjil s Si-rottijem, ki gp je sijajno pogoš-čeval in je z avtomobilom prevar sorji norčujejo s slovanskimi priimki dijakov, kako profesor hrvaščine sam priporoča dijakom, naj se ne uče hrvatski, ker za nekaj let itak nihče na Primorskem ne bo govoril tega jezika. Vse to in še marsikaj je izvedel apostolski vizitator p. Luka Passetto. kar je kot vesten služabnik svojega gospodarja moral sporočiti in je tudi sporočil Vatikanu. In kljub vsemu temu se je Vatikan odločil za odstranitev dr. Frančiška Sedeja s stolice goriškega nadškofa. moža najblažjega srca. ki ima celo v očeh svojih najzagrizenej-šili fašističnih sovražnikov le to napako, da je Slovenec, ki je hotel čuvati svojemu narodu njego-ve pravice, kolikor mu daje za to pravice in dolžnosti njegov uzvi-šeni položaj. Vatikan je s to žrtvijo ter imenovanjem. Sirotti.ia za upravitelja goriške nadškofije vsekakor globoko sklonil svojo zapovedovalno glavo pred fašizmom. Jugoslovanska narodna manjšina pa je tako proti svoji volji odsekana tudi od drugega Rima — Vatikana. Nekatere žeuske vidijo strahove tam, kjer jih ni. Poseono ljubosumne ženske. Ko so nekoč neko tako vprašali, če ima kak vzrok oziroma dokaz, tla more biti ljubosumna ua svojega moža. je odvrnila : — -Seveda ga imam. Sinoči je deževalo. Moj mož je prišel domov in je bil po levi strani popolnoma moker, po desni po suh. Prn v gotovo je kako babnico sprem- Ijal. — Moj Bog! — je vzkliknil zjutraj mož — kaj bo! Ovratni gumb sem pogoltnil. — To je izvrstno — ga je potolažila ženica. — Vsak večer p;i kam založiš, da ga zjutraj ne moreš najti, (tedaj pa že vsaj ves. kje je. Zaročenca sta sedela v temačni sobi. On je bil ves srečen, dočim je bila ona uekam zamišljena. — Kaj ti je dragica * — jn je vprašal in poljubil. — Ah. skrbi nie. skrbi — je zavzdihnila. — Kaj za božjo voljo te skrbi.' — Skrbi me. če si praznoveren. — Kaj bi te skrbelo * Saj vendar veš. tla nisem. — Torej ne misliš, da številka trinajst kaj slabega pomeni? — Seveda ne. Toda zakaj vprašaš? — Oh. kako sem se bala, da si praznoveren. no. sedaj sem pa po-tolažena. Torej ne daš nič zatq. če ti povem, da si ti moj trinajsti zaročenec 1 NOVO ZDRAVILO ZA ČEMERN0ST V strokovnem listu za zdravnike "Medizinische Welt" poroča dr. Kramer o uspehih, ki jih je dosegel pri zdravljenju melanholije (otožnosti) nov način: bolnikom je dajal po dva meseca neko zdravilo, ki odganja žolč. Uspe he je dosegel že v prvih tednih, najprej na telesu, potem pa tudi duševno. Bolniki so se zredili, dobili so zopet zdravo barvo in postali so tudi veseli in zadovoljni. Ljudje, ki so preje topo zrli predse in se za ves svet nič več brigali, ampak so le premišljevali, so se začeli zopet zanimati za svojo okolico in so postali zopet dov zetni za vse dogodke, otožnost pa je kar prešla. IZŠEL JE SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1932 CENASOc GLAS NARODA* U0 W. It* Nev Yee*C*tj Predno se ho ameriški kongres odločil, da bo dal ameriškemu narodu dobro pivo, se bo ameriški narod izvežbal za izbornega pivo va rja. V četrtek smo praznovali Zahvalni dan. •Praznovali smo ga pač -tako. kot je primermt tem časom. Ku-retnina je bila razmeroma poceni. Pa kaj hočeš, ker pa puran ni dober, če ni najmanj petnajst funtov težak. Oh. kje so časi. ko si mogel za dva dolarja nakupiti, da je bilo vsega dovolj. Po večerji si stopil s pajntom na korner in si dal deset centov za pol galone dobrega piva. Za dobro mero ti je pa gostilničar še enega tretal. in puran je bil na bari brezplačno na razpolago. V prostorih, kjer so žganje prodajali (že vsaj v ^ew Yorku) so bili pa še bolj radodarni. Za petnajst centov si dobil šil-ce že precej dobrega francoskega konjaka, in če si ga kupil steklenico zoper razne želodčne in druge bolezni, si plačal poldrugi dolar, pa je bil pristen, iz Francije importiran. Za dobro mero ti je gospodar še enega ali dva nato-čil in ti je dal še debelo cigaro za slovo. Pri vratih te je vprašal, če si oženjen, in če si bil oženjen, ti je dal še par šalic ali kako drugo ropotijo za ženo, vrata ti je odprl in ti je z nepotrebnim po-klonom prisrčno zagotovil, da se iskreno priporoča. Da. tedaj so bili časi. Moški so za potrebo, zabavo in veselje pili pivo in vipo, žganje pa le zoper slabost in za brezpotrebno koraj-žo. Ženske so bile s kofetom zadovoljne. dočim sta bila mladini soda in ajskrim višek vseh sladkosti tega sveta. Dandanes je vse drugače. V dobrih desetih letih se je završila v ameriškem narodu katastrofalna izprememba. Šestnajstletno punce se naliva z žganjem, osemnajstletni fantje vedo, kje je naprodaj morfij in opij. kleti so polne, na ognjiščih je skoro več kotlov za žganje, nego loncev za juho, appteke. briv-nice, prodajalne, restavracije, hoteli so polni pijače. Narod ne pije več. — Jetzt koennen sie kommen! — Zdaj lahke napadejo! Mi smo pripravljeni! Ob prvem zvenenju — koncentričen ogenj v smer zvone-nja! Tako je ukazal gospod stotnik in oficirji so v en glas hvalili njegov enostavni, pa vendar tako učinkoviti izum! V pozni noči je zazvonil zvonček. Straže so dvignile alarm. V par minutah je bila stotnija v pripravke -nosti. Zopet je zazvonil zvonček. — Feuer! — je ukazal stotnik. In salva je zadonela v noč. Zazvonil je drugi zvonček. Zopet salva. Pozvanilo je tu, pozvonilo tam. Stotnija je otvorila pravi peklenski ogenj. Zvonenje pa ni ponehalo, klenka-lo je zdaj tu, zdaj tam.... Stotnija je streljala ko ponorela, salva za salvo je grmela v noč, strojnice so reglja-le in sejale smrt v nevidnega nasprotnika. Po treh urah besne borbe je zvonenje potihnilo. Stotnija je ustavila ogenj. Stotnik je triumfiral. V prvem jutranjem somraku so junaški borci napenjali oči, da u gotove število padlih sovražnikov. — Med žičnimi ovirami so ležale štiri temne lise. Ko se je zdanilo, je mogel stotnik E. M. Hartkopf ugotoviti žrtve svojega "enostavnega a učinkovitega" izuma: štiri suhe, sestradane svinje, ki so se iščoč hrane, priteple kdo ve odkod.... TAJNOST STARIH SLIKARJEV ODKRITA Že dolga desetletja so se razni strokovnjaki zaman trudili, da bi odkrili tajnost sestave barv, ki so jih rabili stari slikarji. Barve starih slikarjev imajo veliko prednost pred barvami, katerih se poslužujemo v sedanji dobi. Te barve imajo lastnost, da ohranijo neverjetno svežost in jasnost. Tehnični strokovnjak muze j o Louvre v Parizyi Maroyer je pred par dnevi obvestil akademijo znanosti in umetnosti, da se mu je po dolgotrajnem študijah in številnih poskusih posrečilo dognati tajnost barv starih slikarjev, ki se je pred stoletji izgubila in se doslej nohtnemu ni posrečilo, da bi jo odkril. Maroyer je obljubil, da bo v kratkem o tem svojem odkritju imel znanstveno predavanje, ki ga , vsi pričakujejo z največjo nestrpnostjo* Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENKI SVETA URA v platno vez.................... .90 v fino usnje vez ...........X50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda ve* .........-—....................1.80 SKRBI ZA DCSO v platno vez...............90 v fino usnje vez ____________1.50 v naj fine J je usnje vez 1.80 RA1SKI GLASOVI v platno vez. ___________jso . v usnje vez. ________________ijo v fino usnje vez.----1J0 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA ▼ lmitirano usnje vez. .00 v usnje vez_____________m v fino usnje vez. _ v najfinejše usnje ves. v najfinejše usnje trda ▼e* ----------------------------.1.50 v bel celluloid ves.____X20 Come Into Me ...................................30 fino vezano .................................35 Key O* Heayen: fino vezano ..................... v luknje .vezano ....,........... \ i.ujfinej*c usnje vezano (ZA, .OruuSLE) Key of Heaven: v celoid vezano ........................1.20 v celpld najfinejši vez ....r......1.50 v fino usnje vezano ................1.50 ...35 ...70 .1.20 NAft DO* v ponarejeno___________L— v najttoejte usnje m 1.50 v najfinejše usnje trda tez ----------------------L*0 MARIJA VARBHUA fino ves ________________.1.10 v fino usnje ____________LN v najfinejše usnje trda v«z-------------L|i Hrvatski molitveniki: t tjcfca Jstarosti, fina vez. _________L— Slava Begu, a arir ljudem, fina vez LB0 najfinejša ves ........................U0 Zroafae nebcaki, v platno..................JO fina ves .................................L— Vlenae, najfinejša ve* .................1.60 Angleiki molitveniki: Ca t Upi ic Pockpt Mapual: v fino usnje vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ...............1.40 POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............2— Aagie&ka-slov. In dor. angL slovar S0 Amerika in Amerikami (Trunk) Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši _______________10 P«J nalezljivim bolečim ______________75 Cerkniško Jezen...........................„..LJ® broširano .1.25 brofiirano ________ trdo vez. ________ Govedoreja ............... Hitri računr __________ ................—US5 .................L50 -----------L50 --------------------T5 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 150 zvezek. 1—2 snopič ___________X80 Kletarstvo (Sludieky) ______________ Kratka artMka gramatika ..............JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov ........................JO Kako se postane državljan Z. D. .25 Kake se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .......~*0 J^t'H'lSP .....................-........^€0 liberalise« ......................................j* Ljubavua in suubllna pisma ..........iS .us ,95 Mladeničem, 1. zv........................0 »r. ......................................J50 (Oba skupaj centov) Mlekarstvo ......................... .............. .Iv— Nemško angleški tolmač ______________1.40 NsJiMlUša slov. Kuharica, m str. lej»o vez. (Kalinšek > ................5.— Nemščina brez učitelja: 1. del ....................... . 2. del ............... .30 -.30 Nemško-slovenskl slovar ................2.25 Največji spisovnik ljubavnih in dengib pisem _____________________________75 Ojaten boton _________________________________£Q Obrtno knjigovodstvo .....................X50 Pers^fiiiuHaftvq. trilp vpz.................L80 bro&cano ...............................JJ0 Prva čitanka....................................^75 Pravila sa oliko ............................. Prikrojevanja perila po iivotni meri s vzorci __________________ Psihične motnje na alkofcofeki pod ia«i ------------------------------------------75 Praktični račnnar _________________________.75 Pravo in revolucija (Pitamie) Predhodniki in idejni utemelji ni- rikega idejaliznm .................. Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ___________________ broširano .......................... veljavi ___________________ slov. italijanski in itali- NA NA JSAM0TNEJŠEM KONCU SVITA Admiral Byrd, vodja ameriške letalske ekspedicije na južni tečaj, je izdal novo knjigo o tej ekspedi-ciji pod naslovom: — talci nad šesto celino sveta. Iz te knjige posnemamo naslednji zanimivi odlomek: Mnogo zabave, pa tudi mnogo jeze so nam prirejali mladi psi, ki so prosto tekali po taborišču in se hranili z grižljaj-i, ki smo jim jih metali pod zobe. Prenašali so najnižje mrzlotne stopinje, ne da bi jim škodovalo. Psica Amy je nekoč vrgla pet mladičev, ko je kazal toplomer 55 stopinj pod ničlo. Gopd-ale jim je podložil slame, ki pa je bila vedno vlažna zaradi njihovega} dihanja. Da bi jim bilo toplejše, jih je Goodale vzel v svojo kočo, od koder pa jih je odnesla samica ob prvi priliki. Ko je pozneje poskušal, da jih odvacfc z ovsenim zdro-bom, so tega prezirali in so rajši začeli kar z zmrznjenim tiulnovim hajala civilizacija do nas. Marsikdo je stal ob zvočniku, ko je Vau-ghan zvedel za smrt svojega .brata. Nekdo je hotel prekiniti sprejem, a je bilo prepozno. Celo borzni polom smo občutili v Mah Ameriki tByrdovem taborišču ob južnem tečaju). Smith, ki smo ga i-menovali mojstra južnih finančnikov. je cul, kako so padale akcije in se je krčevito trudil, da bi poučil svojega zastopnika. Mrke in žalostne so bile noči, kadar Masonu ali Petersenu ni uspelo, da bi ujela kurze. Sprejemali smo dnevno tudi poročila # nekega newyorskega lista. Če so vse druge zabave odpovedale, je pomagal "Pestri oder", ki je z močjo nadomestoval. kar je manjkalo lepotic. Crockett, Goodale, Fenry in Bubier so nastopali kot zbor; oblečeni v krila iz serviet in z lasuljami iz zadnjega prediva, so kazali jyolneno in nič preveč či- masom. Nekoliko tednov pozneje so, sto spodnje perilo. Humor brez 1.50 L75 ....75 ...JO qpiflfp.fr ____________________._____________jJ SUlp iS živalstva, trdo vezana .......JO Slovenska narodna mlu (obgpga 452 strani) ................1J0 Spretna kuharica, trdo vezana ....L45 4» lepo trdo vezana................... "J®® ........................................40 v lipsiigilm --------*____...„75 Slavonic 1 million Soar se že pridružili divji tolpi svoje vrste in so dorasli za največje in najmočnejše eksemplare. Pri vsem tem so ostali prijazna bitja. Če sem se šetal in sem za vpil — Halo! — so pritekli in me spremljali do zaliva. Poleg dela nam je krajšala čas igra, celo poker, čeprav je izgubil denar vsakršno vrednost. Nikomur ni padlo na um, da bi igral za denar. Nadomestilo so ga veliko dragocenejše cigarete. Ko so iproti koncu zime tobačne zaloge pohajale, so igralci dobivali divje obraze, kakor da gre za Morganove milijone. Nazadnje so dobitniki razdelili svoj plen, da se je mogla i-gra nadaljevati. Tudi bridge je bil zelo priljubljen. Telovadna "dvorana", globoka snežna jama s streho iz jadrovine, je merila kakšnih 7 kvadrat metrov. Do deset rednih obiskovalcev si je tu dnevno urilo mišice, ne da bi se bali mraza 45 stopinj pod ničlo. Vsak teden sta imela Strom in Balchen svoj boksarski match. Ko je postal sprejem proti pomladi boljši, je Masonu in Peter-sonu uspela zveza « postajami v Wellingtonu, Pittsburghu in She-nectadyju. Prenos je bil večinoma izboren. Tu in tam so bile hude ozraene motnje. V sobotah smo ob določeni uri poslušali program, ki je bil prirejen nalašč za nas. Pri vsej hvaležnosti za dobri namen moram pripomniti, da so naši ljudje sprejemali ginljivo pomazil|ene nagovore z mučnimi občutki. Takšne stvari ne spadajo v robati južni led. Ob nedeljah sta Rucker in Van der Beer predvajala filme. Spominjam se jih z mešanimi občutki. Prijaznega darova tel j a teh filmov, neko uradno mesto, je vodila po priliki ljubezen do starinskega. Za srečo je bil vmes tudi nikoli 'zastara joči Charlie Chaplin, ki se ga ni mogel nihče med nami dovolj nagledati. Včasih so manjkali najbolj glavni in najbolj razburljivi prizori. Predvajal ca sta jih nadomestila hitro s kakšnim drugim odlomkom, kar je vodilo do naj -bolj neverjetnih zapletkov usod. — Dostojnostna pravila za gledalce tu niso imela nobene veljave in prav tako strokovni aške, kakor škandaine opazke našega zdravnika so skrbele trajno za smeh. Dvakrat na teden so na Antarktičnem vseučilišču imeli učeni glavni petelini predavanja o znanstvenih nalogah ekspedicije: Dr. Gould je govoril o geologiji, McKinley o posnetkih v zraku, Ynn« o letanju, Mason in Hanson pa o brezžičnih prenosih. V upravni hiši je igral gramofon skoraj neprestano jazzovske plošče ali klasične kose. Oboje je imelo svoje poslušalce. Vsakih toliko dni sta prišla Span Gould ali Bursay in si izbrala svojo najljub-o ploščo, ki sta jo ponavljala brez konca. — Zvonov iz Sv. Marije, ne bom zlahka pozabil. Ker je bila moja delovna miza zrayen. sem i* mel občutite obupanega ubežnika, ki si zaman prizadeva uteči znorelemu pevcu. Preko oceana in lodovja je pri- DRUŽINSKO ŽIVLJENJE KITAJCEV j t " - < i > i . Med Kitajci in Japonci se bije kr-rvav boj za posest svobodne Mandžurije, ki je naseljena od Kitajcev. Borba za posest te velike pokrajine, j ki je zelo bogata na rudah t zlato in srebro) in je po svoji legi važna v vsakem oziru, se vrši že desetletja. Interesi svetovnih sil: Japonske. Ru*. sije, Amerike in Anglije se tukaj križajo. Zanimanje za vojno med obema narodoma zato pridobiva nu važnosti. Ta članek piše strokovnjak in dober poznavalec Kitajske P. Jakob Marquart, S. V. D iz Chaoni v pokrajini Šantung na Kitajskem-Gotovo bodo zanimal našo javnos" baš sedaj, ko prihajajo vesti z bojišča na daljnem vzhodu. rdečega svinčnika se ni ustrašil ničesar. Da-li so bile predstave kdaj* drugod sprejete s takšno razposajenostjo in hvaležnostjo kakor na najglobljem jugu, bi dvomil. Posebnost tovarišev in dogodki v Mali Ameriki so rabili kot tarča dov-» tipom. Samo ob sebi umevno, da smo uganjali potegavščine, kjer smo mogli. Kmalu po prihodu se je odprla ledena razpoka nedaleč od hiš, ki sta se ji pridružili še ena na vzhodu, druga na zapa-du, tako da je bilo videti, kakor da bomo izrezani iz ledene celote. Mnogo so menili, da smo na premikajočem se ledeniku, ki razpada končno v plavajoče otoke. Nekega jutra ob 4. in pri 40 stop. mraza je Demas nenadoma za vpil: — Ledena pregrada se lomi! — Tisti, ki so vstali najbolj pozno, so bili prvi na nogah Previdenejši so segli po oblekah, a večina ni segla nikamor, temveč je silila k vratom. Hanson je hitro zgrabil nosljivo radioaparturo in orodje, da bi mogel zvati na pomoč. Zunaj je bilo vse tiho in nespremejeno. Šklepetajoč z zobmi od mraza in besni smo zlezli .v postelje. Demas ni tri noči zatisnil očesa, ker se je bal osvete. Božansko je bilo tudi, kadar je Russell Owen imel nočno stražo. Ko je ogenj v kuhinji ugasnil, so se splazili nekateri iz norveške hiše sem in privezali vrečo za premog na dimnik. Zjutraj so se skrili na hodniku, da bi opazovali Russella, kako neti ogenj. Bilo je peklensko mrzlo. Drgetajoč je stal ob ognjišču, cepil drva, jih tlačil noter in prižgal žveplenko Najprvo je za-prasgketal vesel ogenj. Potem pa se je začelo grozovito kaditi. Težki oblaki so splavali do stropa, potem pa so se spustili kakor zastor navzdol. Možje v najvišjih kojah so se zbudili in pljuvali na pretege. oni v nižjih kojah so jim sledili. Kletvice in najbolj neprijazni nasveti so deževali na nesrečnega nočnega stražarja, ki je poskusil s] trmasto pečjo vse mogoče. Pa hi hotela vleči. Možje z močno voljo so planili s postelj, da bi pomagali. Medtem so prislužkovali zlikovci ob vratih in se božansko zabavali nad rooptom obupa v notranjosti. Že je hotelo vse iz sobe, ko je iskra zažgala vrečo in se je vse u-ravnalo. Prisege za maščevanje so zaključile zadevo. Na Kitajskem živijo pod eno streho in v skupnem gospodarstvu in uživanju imetka ter se štejejo 7 ni upal izreči w> kak«* opazke. (»če lwre časopis, ko piše Wolf pismo, v katerem ji pove. tla jo je sinoči videl z drugim, da je *lo skrajnosti užaljen vsled njene nezvestobe iu da sedaj svojo dano besedo prekliče. Naglo je teklo jM*ro po papirju: ravno tako naglo tudi pismo zapre in ga iz-riK-i slugi, tla jra takoj ihw v nabiralnik. Nato prime Marijino sliko, jo vzame iz okvirja in jo zapre v predal svoje pisalne mize. —- Kaj delaš* — vpraša oče. --- Kot sem ti že povedal : pospravil bom vse spomine. Saj gotovo nisi pozabil, tla bom danes dal drugemu dekletu svoj'* besedo; dekletu, ki bo imela pravico, če že ne na mojo ljuezen. pa vendar ne linijo zvestobo in spoštovanje. —pravi Wolf resno iu spo-udarkom. Ot-e ga molče opazuje. <»leda "v njegov bledi obraz, kot bi ho-t«-l x njega brat njegove misli. Povsem drugačen je bil kot oče idi pa brat. Popolnoma «lru«r človek. Oče ne bi tako naglo zavrgel tako le|M*ga »leketji — za njo bi navzlic nevesti ali celo ženi še vedno imel dovolj časa. Wolf se vse preveč strogo drži svojih dolžnosti; to je dobil po materi, ki je bila lepa. toda mlada žena in je imela neupogljivo voljo. CV-e se pri resnem sinu ni počutil prav nič domačega. Najraj-še hi bil takoj tnlpofovat, ker je bila ona neprijetna zadeva tako hitro poravnana. Toda moral je počakat i, kaj bo sin sklenil. Oprosti mi. papa; zdaj se moram preobleči. Zabavo boš našel v omari knjig. Prosim. Wolf, ne bom te zadržaval. — odgovori oče. Nato pa »topi k oinari. toda ne pajde nobene knjige, ki bi mu bila ugajala. — t'uden človek je moj sin. Pri Krvinu je vse drugače. — Ko-liečno se zadovolji z nekim šaljivim listom. Ni bilo dolgo, ko stopi v sobo Wolf v svoji najboljši obleki. — Zakaj mi vendar v»u* to pravite, dragi Wolf. — pravi hau-fcir, — saj vas tlobr«» jioznaiu in vein, da iuoj otrok ne bo uikjer bolj preskrbljen kot pri vas! Zdaj j»a hoiu svojo hčer o t»*ui obvestil. da ste tukaj in — — Prosim, šf «-ii Tr»-iiut»-k. jrospiMl 1'lrih. Moj ««V je priš*-I po-iHtlumita nepričak<«van«». J«- na pot ti v M . . . in pri ui«*ni oglas* l. Nifvzlir temu )»a sem pa pustil samega in prosim, da bi mogel spoznati mojo nevesto, akt* mi gospiea (iabrijela tla ugoden odgovor. — To je nekaj posebnega iu me zelo vestmi. Seveda! Vaš oče go-iovo le redktiktlaj prihaja -»♦■m. Saj s«- ne >|M»ininjam — — Po]M>In«»ma tnlkrito. gttsjHnl 1'lrih. — pa prekine Wolf. — vsled zunanjih okoliščin sva s«- vetr let odtujila, k sreči pa so vsi nesporazumi odstranjeni. — Sicer pa vam bom o tem drugič povedal. Zdaj pa bi preti vsem rati slišat odgovor vaše gospiee hčerke. fSospiea (Jabrijela —. glas mu zastane. Skoro bi rekel; — (iospiea Gabrijela me že čaka. (Dalje prihodnjič.) LJUBEZEN NA JAPONSKEM DVORU KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk. Walsenburg. Colo. A. Bo be k. Cleveland. O. J. Blish. Chicago, 111. _ J. Brezovec, Conemaugh. Pa. A. Germ. Bradaock. Pa. J. Jovan. West Newton. Pa. J. Koren. Milwaukee, Wis. F. Masle. Little Falls. N. Y. R. Metež. Brooklyn, N. Y. A. Močnik. Girard. Kans. J. Previč. Export, Pa. A. Saftich, Pueblo, Colo. F. Shefrar. Turtle Creek. Pa. J. Slapnik. Collinwood, O. C. Strnisha. Go wan da, N. Y. F. Stular, Detroit, Mich. J. Zelene, Waukegan. 111. J. Zorman. Sheboygan, Wis. (Cretanje Pui&ot Na japonskem cesarskem dvoru.; znala od mladih nog in se pozneje v deželi, kjer cveto časnje in vse zvezala za življenje, žvrgoli, se je po dolgih stoletjih Japonci, ki so v Hirohitovi oko-čudnih šeg vendarle vgnezdil ne- j lici vsaj na tihem še spoštovali bogljeni amor, bog ljubezni, ki se dosedaj tamkaj ni smel pokazati. Mlade ljubezni, kakor jo poznamo Leta 1925. je bilo to skoraj neverjetno! Princeso Asako, mater naše ju- i 1. decembri: Paris, lbv-f 2. decembra: Huabuig. i. herlourf. llainhurg 1 decembri: iMiurata, Tr*t * 4. decembra: iljj^stic. Cherbourf 5. decern bra: Kuri>(«-uli*vhlan>l. Cherbourg. Hamburg 11. decembri: 11«* tie France Havre B^retiipiri:*. Cherbourg 12. decembra: K>«mu, Nabili, Oenova I 15. decembra: II: mien, i h^rbourf, Bremen 1X«» x -ixii. i'herb»ur(. Ha tu burr N«-w Ajn irnlitm. Boulogne sur Mer. i K»r.*rtUm i 17. decembri: 1 UerOn. lWu(n« Sur Mer. Bremen • 19 decern br*: St. i.'ubt, Cherboire. lUmburg 22. decembra: VukaBia. "rst 23. decembra: President Hardinc Cherbourg. Ham-bur* Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 2C. decembre AquiUnU. Cherbourg 28. decembra: Ruropu. Cnerb«»urg, Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg nakinje, ki noče priznati diktata stare šege in navade, so s skrbjo na čelu zmajevali z glavami, češ, da se je boginja solnca Nipon raz-: v Uubeini. so že takrat šteli med in radi opevamo, na japonskem jezila nad emancipacijo mladega zel° moderne dame, tako da m iz-dvoru do nedavna niso hoteli pri- j cesarskega rodu. Zato so podarili Mučeno, da je skrivaj blagoslo-znati! Stari so izbirali pare, kakor j "veliki bogovi" vladajoči rodbini, vila sWeP sv°ie drazestne edinke, je bilo pač najbolj prav za vlada-1 samo štiri hčere, toda nobenega jočo rodbino. Mlada ljubezen ni t sina, ki bi lahko skrbel za potom -smela govoriti, ni smela izbirati po j stvo 'cesarjev božanskega pogu-svoje! ma".... Ta veja kronanih glav na Japonskem je že na prestolu nad 250 let in sedaj prvič nima moškega potomca. Nedavno je prekršil šege na japonskem dvoru tudi mlajši cesar jev brat, princ Jasihuto, ki je ože- Na j mlajša hči "kraljevske rodbine cesarskega dvora", lepa princesa Kijoko Asaka, pa je prelomila starodavno tradicijo in pred kratkim zapustila cesarske dvorane in pro-! strane vrtove. Sveta vrata njene rodne palače so se za vedno za-pahnila za njo, ker je poslušala utripe svojega mladega srca in od-i šla v svet, da se združi s svojim iz- ZDRAVNIKI PRAVIJO. KAKO NAJ OSTANETE ZDRAVI i >ec trn porleria in ko vidi preti seboj stiisiteya m lepega mladeniča,« .. ... „ __ . J n ■ ^ . . ; voljencem. mladim Naojasum Na- hiu jt» ponosno in vmje utripalo o<-«>tovsko srt-o. Niktlo st* z njim ni . , ... . . . . . . . . . ... , , . , , . . . , . , beshimo. Njen ideal je v carstvu inojrrj primerjati, niti mlajši Hecantni m skrbno obit»«-eiii sin. ki ' . . . - ; • , • i ljubezni nekronani cesar, toda v je hil ljub jenec žensk v svojem mestu. . . . ... .__ .. '. , J ..... . ... ! primeri z zelo visokim rodom Oce občuduje sinov elegantni in lepi obraz, njegovo visoko ep-' njegovo i«» in velike resne ot"i. Njegova resnoba nikakor ni bila primerna pri njegove namenu, da si gre zasnubit bogato dekle. — Ali ti je tHko težko. Wolf, — ga vpraša ore. ki je bral nje-go vp misli na žalostnem obrazu. — ali je ono drugo deklt> tudi< lepo? — O, da. zelo lepa in jako elegantna. Saj jo boš videl. Pove-J dal boin, tla si tukaj in najbrže bomo kar danes obhajali zaroko; seveda Mimo v najožjem krogu. Wolf je govoril tako tnirno in enakomerno, kot bi mu vse ne bilo nit' mar. Toda njegov glas jr bil hripav. kot bi mu vsaka be-►e«la po vzroke vala bolečine. — Ali misliš. Wolf? Totla lo je nemogofe. Saj nimam s seboj oblek**, ki bi bila primt-rna za tako svečanost. —• To jp rt»» zelo neprijetno, — pravi Wolf. —; Toda no pro-utilllie ti uit* drugega, kot da grei, knkorštn si. Tetlaj pa Wolf pikgleda oeeta. liil lefH« visoke sloke postave iu njegovN elegantna obleka je bila kot vlita. — - Tudi tak moreš v vsako družbo. Zares, tiabrijela 1'lrihova je lahko ponosna na taki-ga tasta. Te bsede i* Wolfoviih list so zvenele tako rudno, tla oce ni ve-tlel. ali sin resno to misli, ali ne pa šali. — Zdaj grem. Xa svidenje, papa ! Da bi be v.s«' izteklo tebi v sreeo. — pravi s tresoeim glasom. Njegovo mehko naravo je bilo kaj lahko ganiti. Tedaj pa je občutil tudi pekočo v«->t. da je bil njegov sin zaradi njega prisiljen k taki zvezi, o čeuiur njegovo srce prej ni vedelo. Wolf zavzdihne, njfgova postava se zravna, nato pa trdih korakov odide. Zunaj ga sluga še enkrat skrtači. Prav rati bi bil vedel. kam pravzaprav gre njegov poročnik. Drugače je bil vendar tako prijazen in še nikdar tak«^ zelo resen, kot od včeraj. Wolf je na obrazu bral njegovo radovednost. — Da boste vedeli, Viljem. — danes grem po nevesto. — Prav lahko bi bil o tem že preje govoril, kajti vedel je, tla ne bo zavrnjen. — O tako, gospod poročnik, to me pa veseli. Gotovo ono lepo dekle, katere slika -»tojii na pisalni mizi. Tedaj pa vam čestitam! vielo l«*pa je. — Neumnost. — jra zavrne Wolf. — ona gttspodiena ne stoji več na pisalni mizi. tudi ni resnična gospodična, temveč samo slika domišljije! — Tako, dobro je! Poredno se sluga smeje za njim. — Ni resnična gospodična! Kdo bo to vrjel! Kontu pa je tedaj pi*al »oliko pisem in o• vo cesarski rodbini in odšla iz palače brez spremstva, brez zunanjega znaka cesarskega rodu, kakor bi ne bila potomka modre krvi, niti hčerka sestre vladajočega cesarja. Toda onstran visokih belih zidov jo je čakala sreča! Na japonskem dvoru so vezi med sorodstvom zelo zamotane in najožji cesarjevi sorodniki po večini sploh ne smejo odločati, kadar gre za njihove srčne zadeve. Zato je korak komaj 17-letne princese, ki si je prva na lastno pest vzela pravico, da sama uravna svoje srčne želje, vreden še večjega občudovanja. Ko je zasedel prestol prednikov princ Hirohito, so dobili člani kraljevske rodbine zopet "svobodo življenja**, ker se je tudi mladi princ oženil z Japonko — iz ljubezni. Res je sicer, da so mu jo izbrali cesarski ministri, toda bila je ven- njen z očarljivo hčerjo japonskega poslanika v Ameriki. Srečni mož se ni vdal tradiciji na dvoru, da bi moral do rojstva prvega naslednika vladajočega cesarja živeti brez nežnega deteta v zibelki. Tako so si vladajoči cesarji zagotovili nedotakljivost in enotnost med vladajočimi. Če se člani vladajoče rodbine sprejo med seboj, mlajši princi nimajo pravice vmešavati se med nje. Dalje po večni določbi japonskega prestola ne more zasesti ženska. Ce ni prestolonaslednika, se morajo vsi ostali člani cesarske rodbine pokoriti besedi vladajoče- j nega, posebno sedaj, ga cesarja in ostati ž njim vred — tako primanjkuje, brez naslednikov. Vodilni zdravniki opozarjajo javnost, naj sprejme posebne zdravstvene odredbe za mrzle mesece., "Oslabelo telo ali zmanjšana ži-' vahnost," pravijo, "sta predhodni-! ka prehladov, gripe, revmatizma J in drugih bolezni." Njihov najboljši nasvet je, povečati rezervno moč z utrjenjem muskularnega, živčnega in organskega sistema ter s tem preprečiti bolezni, ki dosti stanejo. V zimskih mesecih zahteva telo povečano količino rezervnih moči, da se ubrani bolezni, in ljudje, ki ne ojačijo svojih življenskih sil, so izpostavljeni nevarnim boleznim. To je pravočasno svarilo za sleher-ko denarja DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a, člana našega newyorik«* ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strekovnjaškim vodstvom JOSEPM-a MAJOlČA-a. Člana naie agencij* v Buchtu NARAVNOST V 11AVUK Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIŽINE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ »182.00 "l.e de France" ........ »186.00 jnrru'it* 9*- podaljša do 14. leta, ker nekakšno načelo, da vladarjevi sorodniki sploh ne smejo zapustiti Japonske. Kakor vsak turist, ki lahko za zanimivo potovanje žrtvu- dar mlada princesa z nekaj modre je nekaj denarja, sta tudi vladar-krvi po žilah, s katero sta se po- j jeva sorodnika obiskala Ameriko. O, dragi gospod Wolf. — pozdravi bagkir TIrih AVolfa. — Tako praznično ? — ga vpra&a. ko se Wolf vojaško postavi preč deti j | — Da, g oh pod Ulrili, — odvrne Wolf resno, — oziram se na | najin včerttj&nji pogovor in ai vzamem east prositi za roko vaae. hčerke. Cpam. da mi je ne boste odrekli in moja skrb bo, da osre. i čim goMpico Gabrijelo. Rdečica ae pri teh ledeno mrzlih Wolfovih besedah razlije po lankirjevpm obrazu. Najrajai bi bil temu ponosnemu častniku po-kazal, da — toda ali si ni gam zvezal rok! Zato mu odgovori z mirnim glaMom : h, i_ — O tem wm prepričan. Vaša ponudba rai je v čast. Vpraša-njf' P* Jet kako moja hči misli o tem, Nikdar mi ni o tem ničesar Mdala. . I*ri teh besedah se zaiskrijo Wolfove oči, nato pa pravi mirno:' — Vaao gonpodično mi smete brez skrbi zaupati; mogoče se bo la ljubiti m«. Kar se tiče mbjih premoženjskih razmer, so v icm redu. Imam majhno premoženje desetih tisoč murk, — nimam, obveznosti tudi nobenih — na nobeno stran — vse Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA Wt POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 99 so dosedanji uspehi ljudskosolske-ga pouka precej pomanjkljivi. To so ugotovili pri vojaških novincih. Od četrt milijona novincev jih je prišlo k vojakom komaj polovica z odpustnico iz ljudske šole, 14,000 novincev jih ni znalo ne brati ne pisati. 17,000 pa jih ni znalo pisati, brati pa le za silo. Pariško časopisje pa pravi, da so razmere s podaljšanjem učne dobe ne bodo nič ispremenile, ker sedanji anal-j f abet i ne znajo ne brati in ne pi-; sati zato, ker šole sploh niso obiskovali, ne pa zaradi prekratke učne dobe. Na deželi v mnogih krajih stariši otrok sploh ne pošiljajo v šolo, ker jih potrebujejo doma za delo. Zato bi bilo treba le obisk šole poostriti in natančno izvesti, ni pa treba podaljšanja učne dobe. Poleg tega pa pariško časopisje prav obširno razpravlja tudi o znanju učencev srednjih šol, ki je postalo zlasti po vojni silno pomanjkljivo. B O Ž I C V STARI DOMOVINI P osa bii a odplutja iz New Yorka: ST. LOUIS .... 9. decembra DEUTSCHLAND 10. decembra Sijajen sprejem vas čaka tam. Dospeli boste pravočasno za božične praznike. Hitra odprava iz Hamburga na cilj vašega potovanja. Posebni zastopniki naše družbe bodo spremljali vsak izlet. Zgodaj si xajamčite prostore. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ. Za nadaljna pojasni a vprašajte kateregakoli I' kal. agenta a-i Hamburg - American Line 39 BROADWAY NEW YORK KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE • štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City BiliiffriiiimnianaBBEr • r^r^mnnaMHMBHMHE^ 11 m:!;i'|aiiii3i'iiicai:!i,:..';iiki:u::n;:,:i'-i;i'i. - •-• -IT: ^'i. rmiUVMMBBBB f.....■ tm STAR0VEŠK1 VOZ ZA DIRKE Profesor Majuri, ki vodi izkopavanja v Pompejih, je odkril te dni starove&ki voz za dirke v hiši pom-pejanskega bogataša Mean dr a, kjer so (Pred nekaj leti našli bogato zalogo srebrnine. Najprej so naleteli na kolo, potem pa so počasi ir. previdno kopali naprej, dokler niso odkrili celega voza. Vos je dolg 2 metra in je pravi voz za dirke In edini te vrste, ki nam je ohranjen. Voz je bil ves pokrit s pepelom in z lavo. Ko so voz očistili, so videli, da se nahaja še v popolnoma dobrem stanju.