kulturno -politično glasilo Kakor vsako leto tako vzamem tudi sedaj suha semena od sončnic (Sonncnblumen), bučja semena itd. za olje v zameno. Posebni oddelek za čevlje po najnižjih cenah, kakor tudi špecerija. Vaš trgovec HANS WESTRITSCHN1G Lcbcnsmittclhandel KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse Nr. 12 MHPPi 7. leto - številka 49 V Celovcu, dne 8. decembra 1955 Cena 1 šiling Nečedna tekma V današnjem življenju srečujemo pogosto besedo „tckma”. Vsak dan poročajo časopisi o novih rekordih, o novih neverjetnih brzinah, tako da nas skoraj nobene številke ne morejo več presenetiti. Doslej smo bili tudi navajeni na visoke številke v državah »ljudske” demokracije, kjer je edina v državi obstoječa stranka, ki je bila obenem na vladi in vodila ter nadzorovala potek volitev, dosegla 9!) odstotkov, včasih 99,9 ali pa celo 100 odstotkov glasov. Ni pa bilo nikogar, ki bi mogel kontrolirati, ali so vsi tjudje vobče prišli na volišče, zato se tistim številkam razsodni ljudje niso prav nič čudih. Čudno pa je, da se nekaj podobnega dogaja sedaj tudi pri nas. Socialisti so v Ziljski dolini dosegli na Brdu 93 odstotkov, v Goričah 99, v Sv. Štefanu 99,7, a v Blačah pa kar 100 odstotkov, — toda ne pri volitvah, temveč v javni, imenski zbiralni akciji podpisov proti dvojezični šoli. Te občine so na pobudo socialistov poslale dvanajstčlansko zastopstvo na Dunaj k prosvet. ministru Drimmlu pn notranjemu ministru Hclmcrju, da tam izpriča- > »znanje nemščine” in svojo »pripadnost” k nemškemu jeziku, kakor pravijo v svoji spomenici. Prosvetni minister jim je izjavil, da sc z izvedbo določb člena 7 peča poseljen ministrski odbor in da bo tudi on spomenico Ziljanov vestno proučil. Notranji minister Helmer pa je dejal, da bo pri reševanju tega vprašanja odločilno ljudsko štetje iz leta 1951. Kot izgleda, je gospod minister pozabil na to, kar je glede tega ljudskega štetja napisal v svoji rešitvi z dne 8. maja 1951 pod štev. 75.818-7/51 (S. L.) Narodnemu svetu koroških Slovencev. Tanj namreč pravi taisti gospod minister: »Občevalni jezik ni ne materinski jezik in ne narodna pripadnost”, temveč je jezik, ki se ga posameznik poslužuje v občevanju z drugimi. — Ker je bila do leta 1945 Sola samo nemška ker je bil ob času ljudskega Štetja uradni jezik samo nemški, ki so ga nujno morali vsi znati in se ga izven svojega najožjega družinskega kroga tudi posluževati, je jasno, da so mnogi Slovenci navedli zgolj nemščino, in čisto pravilno je takrat minister zapisal gornjo ugoto- 'tev. Zato je tudi čisto jasno, da številke tistega štetja ne morejo biti odločilne pri reševanju vprašanj v zvezi s členom 7 državne pogodbe, ki ureja NARODNOSTNE pravice. Kakor smo ponovno ugotovili v našem listu, so »loslej vodili borbo proti slovenščini v šoli pretežno predstavniki OeVP. Sedaj pa so dobili z ziljsko akcijo vnetega tekmeca še v socialistih. Mogoče ta ugotovitev enemu ali drugemu ni po volji, odgovarja pa v polni meri resnici; čudimo sc, da sc slovenski čiani SPOe še niso oglasili k tej zadevi. Čudimo se dejstvu, da obe vladni stranki, ki nosita za ureditev dvojezične šole iz leta 1945 polno odgovornost, danes rovarita proti svojim lastnim sklepom, proti svojemu lastnemu otroku. Čudimo sc, da obe vladni stranki, ki sta to rešitev na mednarodnih konferencah ne samo zagovarjali, marveč celo slavili, dajeta pobudo za take korake, o katerih danes ne more nihče presoditi, kje bodo končali. Avstrijska vlada je prevzela in podpisala vse obveznosti državne pogodbe. Slovenci kot državljani imamo pravico, da izvedbo te pogodbe zahtevamo. Imamo pa tudi pravico, da zahtevamo mirno, nemoteno in svobodno uživanje teh pravic. Dobro namreč vemo, kako nastajajo sklepi, ki »predstavljajo” 100 odstotkov prebivalstva. V ozadju stoji po navadi nevidno in včasih tudi vidno oseba, ki je »privandrala” v južni del dežele in jezika ne zna, čeprav tam živi in si že desetletja služi svoj vsakdanji kruh. Ta oseba in le osebe se čutijo ogrožene po zahtevi, da bi morali uradniki znati tudi slovensko poleg nemščine. Da pa bi bil uspeh takih akcij stoodstoten, je treba na zborovanjih Slovence, ki zahtevajo izvajanje člena 7, prikazati kot iredentiste, kot protidržavne elemente in, kjer to ne zaleže, jih je treba označiti še za komuniste. Predaleč bi nas zavedlo navajanje izjav vodilnih članov nemških strank v tem smislu in strupeni časopisni napadi so itak samo po sebi dovolj zgovorni. Dejstvo je, da bi slovenski roditelj, ki odkloni podpis na taki »stoodstotni” akciji, s tem preti svojo občino označili sebe in svoje otroke za iredentiste ali komuniste. V teh okoliščinah take »spomenice” proti slovenskemu pouku ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Nobena demokratična vlada ne more Zopet borba za oblast v Moskvi Iz Moskve poročajo tam ibivajoči zapadni diplomatje, da so med sovjetskimi oblastniki znova vzplamteli boji za oblast. Zadnje čase je bilo opažati, da si glavni tajnik stranke Hruščev prizadeva, da prevzame vso oblast v svoje roke, kar j,e zbudilo odpor ostalih članov vrhovne klike komunistov, iki vladajo v Sovjetski zvezi. Nekateri znaki v zadnjem času kažejo, da Malenkov znova pridobiva na veljavi in da stremi za tem, da postane znova ministrski predsednik, mesto, ki ga ima sedaj Bulganin. Hruščev in Bulganin, ki sedaj potujeta po Indiji in sosednjih državah, sta doslej delala z roko v roki ter praktično odločevala o vsem, pri čemer je vodilno vlogo igral seveda Hruščev. To je bilo proti načelu »kolektivnega vodstva”, ki so ga proglasili po Stalinovi smrti in tako se sedaj kažejo znaki novega prerivanja sil v vrhovni sovjetski vladni plasti. Na nekem zborovanju komunističnih funkcionarjev v Uralu so v uradnem poročilu označili Malenkova kot »prvega podpredsednika sovjetske vlade”, kar doslej ni bil običaj. Hruščev je v Indiji in Burmi dajal ostre izjave proti evropskim kolonialnim silam, posebno proti Veliki Britaniji, o katerih poročamo na drugi strani. Sovjetski radio teh njegovih izjav po večini sploh ni omenil, a najostrejšo pa je »popravil” tako, kot da napada na Angleže ni izrekel Hruščev, ampak neki burmanski diplomat. Vrednost takih popravkov je seveda zelo majhna, kajti iz njegovega govorjenja tudi ob drugih prilikah je videti, da bo prva verzija najbrž držala. — Po drugi strani pa da popravek misliti, da v Moskvi teh izpadov proti Angliji ne odobravajo in da morajo nasprotniki Hruščeva biti dokaj, močni, da si upajo njegove izjave kar tako popravljati. Selfe bodočnost 'bo pokazala, ali se bo iz teh nasprotij rodil odprt spor in o njega izidu ni mogoče ničesar prerokovati. Napadi Hruščeva na Angleže so vzbudili veliko ogorčenje v Londonu in ugledni »Observer” je mnenja, da bi bilo najpametneje preklicati vabilo sovjetskim vladnim predstavnikom, ki bodo po .sedanjem programu prišli prihodnja pomlad na obisk v Anglijo. Poulična bilka — 40 mrtvih v Alžiru V naselju Lamy je minulo nedeljo prišlo do divje poulične bitke med francoskimi orožniki in alžirskimi uporniki. Uporniki so se pomešali med množico na tržišču in iz. nje streljali na neko francosko orožniško patruljo, ki je na ogenj odgovorila. Ko so Francozi kmalu dobili ojačenja, so uporniki poskušali pobegniti na nekem tovornem avtomobilu, toda pri izhodu iz naselja jih je ustavila francoska straža, kajti vojska je medtem že kraj obkolila. Uporniki so streljali do zadnjega. Avtomobil je zašel v jarek in na njem so našteli 9 mrtvih. Na tržišču pa je obležalo še 31 mrtvecev. Eden gre v Ameriko Iz Gettysburgha (USA), kjer se mudi predsednik Eisenhovver, poročajo, da je bil sporazumno z angleško vlado določen čas obiska angleškega ministrskega predsednika Anthony-ja E d en a in njegovega zunanjega ministra McMillana v Ameriki. Prišla bosta dne 30. januarja v Washington, kjer bosta imela večdnevne razgovore s predsednikom Eisenhotverjem in njegovimi ministri. Po neuspehu ženevske konference je angleška vlada smatrala za nujno potrebo določitev skupne anglo-ameriške politike glede odnosov s komunističnimi državami; je zato dala pobudo za ta obisk, ki so ga ameriški politični krogi zelo pozdravili, Prevladuje mnenje, da je treba še naprej iskati poti za mirno rešitev sporov med Zapadom in Vzhodom, vendar da je v tem neobhodno potrebna politična sloga obeh največjih za-padnih sil, kajti dokler bo Sovjetska zveza videla, da lahko izigrava nasprotja med za-padnimi silami, ni mogoče pričakovati popustljivosti. Na washingtonskih posvetovanjih bi naj poleg nemškega vprašanja obravnavali tudi položaj na Srednjem vzhodu in ureditev odnošajev z rdečo Kitajsko. Padanje porodov povzroča resne skrbi Nazadovanje rojstev v Avstriji dela resne skrbi vsem odgovornim ljudem v državi. Na zborovanju o družinski politiki je zvezni prosvetni minister dr. Drimmel izjavil; »Država ima dolžnost, da ustvari take predpogoje za življenje, da bo družina v njih našla potrebno oporo in zaščito za svoj razvoj.” Avstrijci morajo zopet dobiti pogum za porajanje in vzgojo otrok v družinah. Rekel je tudi, da se sedaj že ustvarja ugodno duhovno ozračje za spremembo dosedanje miselnosti, ki je ljudi odvračala od veselja za številne družine. Zelo poučne so tudi statistike, ki so jih objavili na tem zborovanju. Centralni statistični urad je izračunal, da bo leta 1958 takih organiziranih izbruhov šovinizma priznati kot izraze resnične ljudske volje. Take akcije so v očitnem nasprotju z odst. 5 člena 7 državne pogodbe. Tega načina politične borbe sc poslužujejo predvsem ljudje, ki so leta 1938 strmoglavili prvo avstrijsko republiko in so sc pri tem svojem delu enako kakor danes označevali kot »heimattreu” in Slovence dolžili protidržavnosti. Kakor smo Slovenci v vsakem pogledu zainteresirani na enotnosti naše Koroške, ki je domovina Nemcev in Slovencev, tako smo seve tudi posebno zainteresirani na samostojnosti Avstrije, ker smo Slovenci polom prve republike najdražje plačali. število prebivalstva v Avstriji doseglo 6 milijonov 980.000 oseb in s tem svoj višek. — Leta 1970 bodo pa predvidoma našteli le toliko ljudi, kot jih je bilo leta 1951, v naslednjih desetih letih pa se. bo število prebivalstva znižalo za dva odstotka. Zaradi nizkega števila rojstev bo vedno več starih ljudi kot mladine, kar pomeni, da bo tudi manj delavnih rok. Ker pa dela-zmožni mladi ljudje s svojimi prispevki vzdržujejo ves sedanji sistem starostnega zavarovanja in oskrbe, bo z zmanjšanjem delavnih rok ves ta sistem prišel v nevarnost . Angleži nameravajo zgraditi podmornico za prevažanje tovorov, poročajo iz Harwel-la, kjer se nahaja glavno središče za atomska raziskovanja v Angliji. Ta nova ladja, bi se naj gibala pod vodo z brzino 200 km na uro ter bi mogla prepeljati tovore v enem dnevu preko Atlantskega oceana in to ob vsakem vremenu. Strokovnjaki pravijo, da bo ta iznajdba zrevolucionirala pomorski promet tako, kot ga je nekdaj prehod od jadrnic k ladjam na parni pogon. V Beogradu pa se je v začetku tega mese ca začela konfeneca za splošno ureditev gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. KRATKE VESTI Nevtralnost Avstrije je doslej priznalo 13 držav in sicer: Japonska, Švedska, Kolumbija, Italija, Švica, Madžarska, Finska, Indija, Čile, Honduras, Guatemala, Jugoslavija in češkoslovaška. Nove potrditvene izjave pričakujejo v prihodnjih dneh. Kardinal Višinski, primas Poljske, o katerem je bilo slišati, da ga nameravajo komunistične oblasti spustiti na svobodo, se še vedno nahaja v zaporu, poroča vatikansko glasilo »Osservatore Romano”. Tridnevna stavka srednješolskih profesorjev v Italiji, je včeraj končala, vendar je predstavništvo profesorjev izjavilo, da 20 milijard lir, ki jih je vlada obljubila za povišanje plač, ne zadostuje. Stavkalo je skupno 80.000 profesorjev. Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl bo obiskal rdečo Kitajsko na čelu številne vladne delegacije, poroča radio Peking. Kristalni sladkor je od ponedeljka naprej cenejši, je naznanil finanč. minister dr, Ka miitz. Cena je bila znižana od 6.20 na 5.90 šil. za kilogram. Zato je v kratkem pričakovati pocenitev sladkarij. Cena medu, mandeljnov in češpelj je že šla navzdol. Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdienci nadškofa iz Buenos Airesa (Argenti na), kardinala Coppella. Na Dunaju se vrši železniška konferenca za ureditev prometa med Avstrijo in Trstom, katere se udeležujejo tudi jugoslovanski zastopniki. Italijansko ustavno sodišče je bilo dokončno sestavljeno potem ko je državni predsednik Gronchi imenoval pet sodnikov, kot mu daje pravico ustava, po kateri diz-med 15-ih članov tega sodišča izvolijo člani sodne oblasti pet članov, parlament drugih pet, a preostalo petorico imenuje državni predsednik. Sodišča dolga leta niso mogli sestaviti, ker v parlamentu ni bilo mogoče dobiti potrebne kvalificirane večine za izvolitev sodnikov, šele pred kratkim je bil dosežen sporazum med vlado in opozicio-nalno levičarsko socialistično stranko Pietra Nennija, s čigar pomočjo je potem bilo v parlamentu izvoljenih pet sodnikov, nakar je šele mogel predsednik imenovati preostale. Je. ta dogodek pomemben tudi zaradi tega, ker mora po ustavi avtonomni statut Južne Tirolske potrditi ustavno sodišče, kar pa doslej ni bilo mogoče ker u-stavnega sodišča — ni bilo. V zvezi z jugoslovanskim državnim praznikom poročajo, časopisi, da je v okviru amnestije bilo izpuščenih tudi 18 duhovnikov, a večjemu številu kaznjencev so znižali kazni. 2,142.154 zaposlenih v novembru smo imeli v Avstriji. V primeri s prejšnjim mesecem je število zaposlenih spričo konca let ne sezone padlo za 8388 enot, vendar je za približno 81.000 enot višje od stanja v istem mesecu preteklega leta. UUUllUIHIIIIIIIIIIiniHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU Bogoslovci vabijo! »Akademija slovenskili bogoslovcev” v Celovcu obhaja letos STOLETNICO svo jega obstoja. Slovenski bogoslovci priredimo ob tej priložnosti 15. decembra 1955 ob pol treh v DVORANI M ARIJ A-NIŠČA (Volkermarkter Strasse 36) javno slavnostno akademijo, h kateri prav prisrčno vabimo vse bivše člane akademije, duhovnike in laike. Vabimo pa v velikem številu tudi ostale rodoljube. Pridite, da se bomo skupno spominjali marljivega dela, ki ga je vršila slovenska ■ akademija v zadnjih sto letih! Srčno pozdravlja odbor. Politični teden Po svetu ... Francozi bodo volili Francoska vlada je do gotove mere le u-■spela pomiriti duhove v Tunisu, čeprav v Alžiru trajajo 'boji še naprej. Alžir smatrajo Francozi za del matične države, medtem ko tamošnje arabsko prebivalstvo zahteva politično samostojnost. Komaj je bila preteča afriška nevarnost nekoliko odgodena, je pa parlament izglasoval vladi nezaupnico in jo strmoglavil. Vendar je strmoglav- minister Molotov dejal, da, če so se ženevski poizkusi zadnjič ponesrečili, še ni rečeno, da se ne'bi mogli posrečiti — prihodnjič. Sovjetski vrhovi potujejo Bulganin in Hruščev nadaljujeta pot po azijskih državah. Ob priliki obiska v Ran-gunu, v glavnem mestu Burme, je imel Hruščev razgovor s časnikarji in je jako ostro napadel Angleže in Francoze. O Angležih je dejal, da njihove cerkve in templji stojijo le 1000 let, Burmanci pa indij o sve- švcdski ministrski predsednik Erlandcr (levo), je obiskal Dunaj, kjer sc je sestal s predstavniki avstrijske vlade. Slika ga kaic v razgovoru s podkan derjem dr. Scharfom (AND) Ijena vlada, ki do sestave novega ministrstva začasno vodi posle naprej, izkoristila neko določbo francoske ustave in razpustila skupščino ter razpisala nove volitve za 2. januar 1956 na celotnem francoskem teritoriju, torej tudi v Alžiru. Po vseh evropskih državah se volitve običajno vršijo v nedeljo; 2. januar pa je ponedeljek in francoska ustava ne dovoljuje, da bi se volitve vršile šele 8. januarja, ker bi bil prekoračen predpis, da se morajo volitve vršiti v teku 30 dni po razpisu. Francoska vlada je to kočljivo vprašanje rešila na ta način, da je določila ponedeljek, 2. januarja, za splošni plačani praznik. Verietno 'bo ta odredba ugodno vplivala na volilno razpoloženje. tišča, ki so že 2000 let stara, in kljub temu si Angleži dovoljujejo imenovati Burmance divjake. Hruščev je naglasil, da so Rusi edini vedno nastopali proti izkoriščanju kolonij, medtem ko so drugi evropski narodi gradili svojo politično in gospodarsko moč na izžemanju kolonialnih narodov. ... in pri nas v Avstriji Kot smo napovedali že v zadnji številki, je bil v glavnih obrisih sporazum o zvišam nju plač le dosežen. V posebnem posvetovanju pri zveznem kanclerju, katerega so se udeležili predstavniki obeh koalicijskih strank in seveda tudi finančni minister dr. Kamitz, V Berlinu se položaj zaostruje Razmerje med obema Nemčijama se je v zadnjih tednih po ženevski konferenci in povrnitvi Adenauerja v nemško politično življenje zaostrilo. Obe Nemčiji sta prišli do neke politične samostojnosti in tako je sedaj vlada Vzhodne Nemčije za pričetek novega leta odredila strožje mere za promet v Berlinu, v velemestu, ki je razdeljeno na dva dela. Sicer pa so tudi v nemškem parlamentu v Bonnu jasno izpovedali, kako tam gledajo na vprašanje zopetne združitve obeh Nemčij. Zastopnik socialistične opozicije je dejal, da je taka združitev mogoča samo v popolni svobodi in na osnovi pravice. Ol-lenhauer je izrecno odklonil dvostranska pogajanja med Nemci in Sovjeti ter zahteval tudi sodelovanje zapadnih velesil. S to svojo izjavo se je opozicija bistveno približala stališču Adenauerja :n njegove vlade. Če smemo soditi po izjavah, ki so padle na obeh straneh »železne zavese” ravno o nemškem vprašanju, tedaj vse kaže, da ne bo prišlo kmalu do te rešitve in je sedaj Sovjetska zveza tudi ustavila vračanje vojnih »ujetnikov”. Avstrijskim državnim poslancem, ki so v zadnjem času obiskali Sovjetsko zvezo, pa je pri poslovilnem obisku sovjetski zunanji so bile določene bistvene točke sporazuma o plačah, nakar bodo strankini aparati poskrbeli, da se .bodo na tej osnovi vršila še podrobna pogajanja v 'posameznih gospodarskih panogah. V glavnem so priznali zahtevo delavcev in nameščencev po enkratnem izplačilu ene tedenske mezde oz. za nameščence ene četrtme mesečne plače, vendar se bo to izplačilo izvršilo šele po Božiču. Nadalje bodo v nekaterih panogah plače tudi zvišali, o čemer je že bil sklenjen sporazum v tekstilni industriji. Za časnikarje pri dnevnikih je tudi bilo sklenjeno splošno /višanje plač za 8% odstotkov z veljavnostjo od 1. decembra 1955 naprej, a za novinarje pri tedenskih časopisih pa so pogajanja še v teku. Tudi državni uradniki bodo le dosegli /višanje plač, čeprav je prejšnji teden iz-gledalo, kot da se bo sklenjeni provizorij, po katerem bi naj prejemali stare plače, še dolgo vlekel naprej. Na posvetovanju ožjega ministrskega odbora je bilo sklenjeno, da bodo določbe novega zakona o uradniških plačah stopile v veljavo s 1. februarjem. Pogajanja o tej zelo kočljivi zadevi so potekala v miru, ker so tudi delavske orga- Obcni zbor Kmetijske zbornice V soboto, dne 3. decembra, je bil občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško. Zbor je bil letos prvič v prenovljenih zborničnih prostorih v Museumgasse. Občni -zbor je najprej obravnaval letni proračun za leto 1956. Ta proračun predvideva v rednem in izrednem delu nad pet milijonov izdatkov in bomo o njem še pisali. Na dnevnem redu zasedanja je bilo vprašanje cen mleka in prašičev. Pogajanja na Dunaju so v teku in je do sedaj dognano, da so cene, ki jih dohi kmet za svoje pridelke, tako nizke, da ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. Da mora dobiti kmet za liter mleka vsaj približno dva šilinga in za prašiča na našem koroškem trgu vsaj 12 šilingov, je jasno. Odprto pa je še vprašanje, kako kriti to razliko med sedanjo in novo ceho, da ne bi pri tem obremenili potrošnikov, ker bi to verjetno zopet sprožilo tekmo med cenami in plačami. Po vsej verjetnosti bodo morali to razliko kriti iz državne blagajne in bo 'breme tako naloženo na ramena vseh. Starostno zavarovanje za kmete postaja z vsakim letom bolj pereče. Saj so pravzaprav le kmetije, ki ostanejo na stara leta nezavarovani. Socialna enakopravnost pa zahteva, da bo tudi kmet enako zaščiten kakor vsi drugi sloji. Tudi s tem vprašanjem se je pečal občni /bor. Podrobneje poročilo bo v prihodnji številki. nizacije svojemu članstvu pojasnile položaj in ga pozvale k miru in zmernosti. Le na Dunaju so železničarji stopili v »divjo” stavko, da zahtevajo izplačilo enkratnega prispevka. Stavka je bila »divja”, to je: bila je izvedena proti volji vodstva delavske organizacije. Nekateri listi so trdili, da so stavko podpihovali komunisti, drugi pa so bili •mnenja, da so jo povzročili socialisti, ki so še do pred kratkim ljudem obljubljali vse mogoče stvari v duhu nekake predvolilne kampanje. Potem seveda, ko so duhovi že bili razburjeni, jih je bilo težko pomiriti, posebno ker danih obljub niso mogli izpolniti. Že dalje časa pa so v teku pogajanja za postavo o poslovnem času obrtnih in trgovskih prodajaln. Zastopniki delavskih organizacij so zahtevali, da bi naj bili vsi prodajni lokali ob sobotah zaprti ves dan ali pa vsaj popoldne. Pogajanja so tako daleč dozorela, da bo v kratkem predložen parlamentu o-snutek, po katerem bi naj bile prodajalne odprte samo eno ali dve soboti v mesecu. Kjer bi to zahtevale posebne razmere, bi pa lahko tudi v bodoče deželni glavar izdajal izjemne predpise, kot n. pr. v tujsko-pro-metnih krajih. Ta osnutek pa vsebuje novost, po kateri bo splošni čas za zapiranje sicer ostal ob 6. uri zvečer, vendar bodo trgovine z živili odprte do sedmih, zato da omogočijo ženskam, ki so podnevi zaposlene v pisarnah in tovarnah, nakup življenjskih potrebščin. Nove določbe v prid bivšim nacistom bodo kmalu stopile v veljavo. Parlament je razveljavil določbo, po kateri doslej bivš m nacistom, ki so bdi v državni služb', niso šteli tri leta pri njihovi službeni dob'. Že pred nekaj leti so hoteli to določbo razveljaviti, a je to preprečil zavezniški kontrol- \ ni svet, a sedaj, ko ga ni več 'n je Avstrija samostojna, tega ne more nihče preprerti. Morda bodo iz tega tudi nacisti spoznali, kako dobro in koristno je, da je Avstrija samostojna. Pripravljena je tudi postava o plačah vojakov. Navaden rekrut bo imel 5 šil. na dan. To velja le za vipokFcane, kajti profesionalni vojaki bodo imeli bo.ljše plače. Častniški aspirant (tak, ki se pripravlja, da postane častn ik) bo imel poleg hrane, stanovanja in obleke še 1000 šil. na mesec v gotovini. Vpoklicani, ki morajo skrbeti za svojce (družino, starše), bodo prejemali posebno družinsko podporo in bodo tudi deležni soc’aInega skrbstva. Zvezna vlada je tudi objavila poseben memorandum, ki je bil sklenjen med po- | gajanji za državno pogodbo in ureja vprašanje avstrijskih obveznosti do zapadnih zaveznikov. V smislu objavljenega memoranduma bo Avstrija vrnila državljanom Združenih narodov vse morebitne pravice, ki so jih 'me-li do avstrijskega petroleja pred letom 1938. Ni pa bilo natančno določeno, kakšne so te pravice, ter se bodo o tem posebej pogajali s prizadetimi lastniki. Iz vladnih krogov je bilo slišati izjavo, da bodo zadevo reševali čhnbolj »širokogrudno”, podobno kot tudi vprašanje bivšega nemškega premoženja. Nastaja le vprašanje, koliko bo ob tej „ši-rokogrudnosti” še ostalo za Avstrijo? In še vedno „windisch"! V uvodnem članku lista „Der Karntner Lehrer” štev. 7/8-1955 piše deželni poslanec dr. Mayrholer »O državna zavednosti v koroškem obmejnem ozemlju”. Med drugim opisuje, kako je neka mati pripeljala v vOlikovško šolo svojega malčka k vpisovanju v prvi razred in je imela tam nevšečnosti, ker učitelj ni hotel zapisati materin jezik „wLndisch”, mati pa ni hotela, da se zapiše ,pslowenisch” in tako je pač postalo »deutsch”___ čuditi se je le, da se še vedno najdejo pisci, ‘ki v šovinističnem in demagoškem duhu ipišejo take stvari, na drugi strani pa vpijejo o enakopravnosti, ki jo morajo baje manjšine uživati, o »tisočletnem dobrem sožitju” med Nemci in Slovenci itd. Najbolj čudna pa je trditev dr. Mayrhoferja, da je izraz „wind'sch” častno ime, medtem ko so oni, ki govore pismeno slovenščino, za odcepitev »velikega dela Koroške” od Avstrije in za priključitev k Jugoslaviji. Tako more govoriti le oni, ki stvari ne pozna 'točno ali pa noče poznati. Vsa čast dobremu in poštenemu patriotu, pa naj bo Nemec ali Slovenec! Toda dober nemški patriot mora tudi vedeti, da imajo tudi nemško govoreči narodi svoja narečja ali dialekte. Ni treba iti daleč, če prideš v Labotsko dolino (Lavamttal), ne boš zlahka razumel nemških 'kmetov tam o-koli St. Pavla ali št. Andraža, čeprav govorijo nemški. Zakaj? Imajo pač svoj »lavanttaler Dialekt”, kakor ga imajo naši Podjunčani ali Ziljani, seveda v slovenščini. Ali je komu padlo v glavo, da bi dal tiskati knjige a']i časopise v labotskem nemškem dialektu? Menda še ne, pač pa v pismeni nemščini. In tako imajo tudi Slovenci svoj' lepi pismeni jezik, in nad tem se spotikajo tisti, ki jim ne gre v glavo, da sme tudi vsaka j manjšina v svojem psmenem jeziku govoriti in pisati. Zaradi tega naj bi torej bili reakcionarji in slabi avstrijski državljani? Izraz »vvlndisch” je bil in ostane žaljivka, če to dr. Mayrhofer ve, zakaj še vztraja pri tem izrazu? Saj vendar ve, da se ne sme | več niti uradno hiti privatno uporabljali''' Ali je nekaterim izraz „slowenisch” zopr. in nevaren? Naj se potolaži! Mi Slovenci, ki smo dobri avstrijski državljani, mu gotovo ne bomo delali preglavic, tudi ne 'bomo agitirali ne na levo in ne na desno. Hočemo imeti enkrat mir in ostati koroški Slovenci, ne pa „wind'iischarji”. Zato tudi ta izjava ni šovinistična :'n protidržavna. Ker živimo v demokratični državi, je vsakemu dovoljena. J- P Novi liturgični predpisi za Veliki teden Na prvo adventno nedeljo, 27. novembra 1955, je izšel v Rimu odlok sv. kongregacije za obrede, ki na novo ureja obrede velikega tedna in sicer predvsem velikega četrtka in velikega petka, velikonočno vigilijo, ki je bila doslej na prosto dana, pa dokončno predpisuje. Odlok stopi v veljavo že /a veliki teden prihodnjega leta (na cvetno nedeljo 25. marca 1956). Na veliki četrtek se sme zjutraj opraviti maša samo v stolnicah in to le maša, pri kateri se posvetijo sv. olja. Redno mašo kot spomin Gospodove zadnje večerje pa je treba opraviti zvečer ob najprimernejši uri, nikakor ne pred peto uro popoldne, pa tudi ne po osmi uri. Na veliki petek, spominski dan trpljenja in smrti Gospodove, naj se slovesni liturgični obredi opravijo v popoldanskih urah, iz dušnopaslirskih razlogov tudi pozneje, a nikakor ne po šesti uri. Slovesna velikonočna vigilija naj se opravi ob primerni uri, to je tako, da se maša vigilijc začne okoli polnoči med veliko soboto in Veliko nočjo. Kjer pa je po sodbi krajevnega škofa primerno, da se bolj zgodnja ura vzame, se obredi ne smejo začeti pred mrakom, prav gotovo pa ne pred zatonom sonca. Strogi štiridesetdanski post, ki je doslej prenehal na veliko soboto opoldne, poslej preneha šele na velikonočno soboto opolnoči. Tem splošnim odlokom je dodano obširno navodilo, ki pojasnjuje namen nove uredbe, da bi se verniki mogli laže, pobožneje in z. večjimi sadovi udeleževati obredov velikega tedna. Zato nalaga škofom dolžnost, da se duhovniki in po njih verniki v postnem času ponče o pomenu .teh obredov, da se jih bodo mogli s pravo notranjo pobožnostjo udeleževati. Na veliki četrtek naj se deli obhajilo samo pri večerni maši. Kjer je navada, naj po maši sledi umivanje nog. Povsod pa naj duhovniki pridobijo vernike, da se po maši udeleže javnega češčenja presv. Rešnjega Telesa vsaj do polnoči, ko sledi spominu ustanovitve sv. Evharistije spomin trpljenja in- smrti Gospodove. Povsem novo je navodilo, naj verniki po poče-ščenju sv. križa med obredi velikega petka v obhajilu pobožno 'prejmejo presv. Telo Gospodovo, da bi mogli prejeti čim obilnejše sadove odrešenja. Posebno obširno govori navodilo o veliki soboti ali krstnici. To je dan največje žalosti za Cerkev, ko stoji ob Gospodovem grobu iu premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Prehod iz te žalosti v velikonočno veselje naj tvori velikonočna vigilija, katere namen je, da z liturgičnimi dejanji pokaže, kako je za nas iz Gospodove smrti priteklo življenje milosti. Navodilo omenja težave, ki bodo nastale pri izvajanju tega odloka zlasti zaradi raznih ljudskih navad. Pri teni naroča škofom in duhovnikom, naj take navade, o katerih sc jim zdi, da pobožnost po-spešujejo, z novimi predpisi modro združijo, obenem pa [Hničijo vernike, kako so vse več vredni sv. obredi, k: druge pobožnosti in navade po svoji naravi daleč nadkriljujcjo. V GIMNAZIJO V zadnji številki smo pisali o slovenskem predlogu za posebno gimnazijo, ki je 'bi! I predan prosvetnemu ministru na Dunaju. Današnje vrstice naj bodo posvečene opi-i su P0g°jev za vstop v to srednjo šolo z ozi-j rom na to, da bo sprejemni izpit odgovarjal ! zahtevam, ki so na splošno veljavne za gim-| nazije v Avstriji, upošteval bo tudi posebni značaj .tega učnega zavoda. Povedali smo že, da se bo pouk vršil v obeh deželnih jezikih in sicer tako, da bo { pouk nekaterih predmetov v slovenskem in j drugih v nemškem jeziku. Zato bodo otroci ob vstopu v to šolo predvidoma polagali izpit iz obeh jezikov. Naloga sprejemnih izpitov je, da ugotovijo ali imajo otroci toliko osnovnega znanja, da bodo- mogli slediti pouku. Slovenski in nemški narek-diktat bo dal sliko o osnovnem znanju pravopisa obeh jezikov. istotako bo potreben kratek spis v enem in drugem jeziku in sicer iz nepo- Zahvalni dan je največji praznik v Ameriki. Obhajajo ga zadnji četrtek v novembru. Ima za seboj nad tristoletno tradicijo. 21. decembra 1620 je v zalivu Plymouth Rock v današnji državi Massachussets pri-zTkala majhna jadrnica, ki je nosila lepo ime „Maj.ska cvetka” — Mayfiower in z nje se je izkrcala gruča ljudi. Bila je zelo pisana po sestavi, med njo so bili možje, žene in otroci. Vseh skupaj jih je bilo 102. Imenovali so se „romarji” (Pilgriims), kajti zapustili so rodno Anglijo, zato da se umaknejo verskemu preganjanju in da v svobodi ča stijo Boga na svoj način. Ko so stopili na suho zemljo, so pokleknili in se zahvalili Bogu za varstvo na težavni pomorski vožnji, ki je trajala več mesecev, in obenem prosili za Njegovo zaščito v novi, divji in neznani deželi. Postavili so si lesene koče. Trda zima in pomanjkanje sta pobrali okrog polovico novo došlih naseljencev, vendar uspelo jim je, da so s sosednjimi Indijanci sklenili mir ter prva žetev, ki so jo pridelali, je 'bila dobra in zato so z večjim zaupanjem lahko gledali v bodočnost, kajti to pot so 'bili za .zimo dobro založeni. Zato je guverner (u-r.ivitelj) nove kolonije, VVilliam Bradford, odredil v pozni jeseni poseben zahvalni dan, s katerim bi se naj Bogu zahvalili za obilno žetev. Začelo se je s cerkveno slovesnostjo in procesijo. Prvi je korakal duhovnik, za njim pa guverner, a potem so se zvrstili no-vonaseljenci. srednega otroškega življenja. Otroci bodo torej, morali znati napisati nekaj stavkov o življenju na vasi ali o življenju v družini, opisati domače žegnanje, šolo ali kaj podobnega. Pri ustnem izpitu bo glavna važnost posvečena čitanju, ki bo moralo biti v obeh jezikih tekoče; nadalje poznanje besednih vrst in njih oznaka vsaj v enem izmed obeh jezikov. Otroci naj ,bi se vadili tudi v pripovedovanju tega, kar so ravno 'brali, da se tako naučijo izražati misli v stavkih. Računanje obsega osnovne štiri računske vrste: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenju s celimi števili. Računski izpit bo lahko otrok polagal ali v enem ali drugem jeziku, kjer mu bo pač laže šlo. Potrebno pa je, da že sedaj mislimo na to, da bomo otroke pravočasno pripravili ' za srednje šole, in je zato treba računati, da bodo sprejemni izpiti za slovensko gimnazijo v teku meseca junija 1956 kakor za vse istovrstne nemške šole. Po krščanskih obredih je prišlo na vrsto še razvedrilo. Guverner je bil -povabi! na slavnost tudi poglavarja bližnjega indijanskega plemena, s katerim so tedaj živeli v dobrih odnosih. Ta se je vabilu odzval, a ne sam, temveč je pripeljal s seboj devetdeset mrko gledajočih svojih bojevnikov. Naseljenci so bili v veliki zadregi, čeprav so vedeli, da prihajajo Indijanci z miroljubnimi nameni. Treba je bilo v naglici pri- praviti dovolj jedače za tako nepričakovano naraslo družbo. Tedaj so se podile po travnikih jate divjih puranov, ki so morali ,,bridko smrt storiti” zato, da pripomorejo k slavnostnemu razpoloženju belo- in rde čekožnih gostov. Tri dni je tra jala pojedina in žene in dekleta kolonistov so imele polne roke dela, da so bile mize vedno dobro založene. Poleg puranov so imeli še koruzo, sadje in ker so takrat ljudje imeli skromne .zahteve, do življenja, so se kar dobro zabavali. Možje so v rokoborbi merili svoje moči, Vojaki so naredili pravcato parado, pri kateri je nekdo pihal v lovski, rog koračnico ... I/ leta v leto se je ta praznik ponavljal in polagoma tako prišel v navado, da ga je predsednik Lincoln uzakonil kot splošen državni praznik. Izdal je tudi proglas, v katerem je pozval ..sodržavljane v vseh delih Združenih držav, tudi tiste, ki se vozijo po morju, in tiste, ki bivajo v tujini, da zadnji četrtek v mesecu novembru ne opravljajo nobenega dela in praznujejo ta dan kot zahvalni dan.” „Thanksgiving Day” je postal eden izmed najbolj priljubljenih praznikov v Ameriki. V Plymouthu, kjer se je ta praznik začel, ga še danes obhajajo tako kot nekoč: žene in dekleta oblečejo starinske noše iz dobe prvih naseljencev, z belimi ovratniki in pečami, možje si nadenejo hlače dokolenke, visoke klobuke, kot jih vidimo na starih slikah. Mnogi izmed njih so pravi potomci prvih naseljencev in nekateri nosijo še celo njihova imena. Sprevod gre v lepo kamnito cerkev, kjer je pred tremi stoletji stala u-božna lesena kapela prvih naseljencev, obdana s pokopališčem kjer so pokopavali svoje rajne. Tudi drugod po vsej širni Ameriki se po cerkvenih slovesnostih družine zberejo na slavnostno kosilo, na katerem je ,,obvezna” glavna jed puran, a ne več divii temveč domači, lepo pitan puran . . . Mnenje uglednena pravnika o členu 7 državne pogodbe Strokovni časopis „Juristische Blatter” prinaša članek privatnega docenta na pravni fakulteti dunajske univerze dr. Feliksa Ermacore, v katerem raz-členja določbe avstrijske pogodbe m ugotavlja, da ..določbe o manjšinah globoko posegajo v sedaj veljavno ustavno pravo,” ter nadaljuje: »Predpisi odstavka 2 urejajo šolski pouk v področju, kjer sta naseljeni slovenska in hrvaška manjšina na Gradiščanskem, Koroškem in Štajerskem. Te določbe presegajo zahteve čl. 68 državne pogodbe v St. Gcrmainu. V slednjih so bile zahtevane samo primerne olajšave na ljudskih šolah, tukaj je pa določena pravica na osnovni šolski pouk v slovenskem ali hrvaškem jeziku in na sorazmerno število lastnih srednjih šol. Poseben oddelek šolske nadzorne oblasti bo upo-stavljen za slovenske in hrvatske šole (opozarjam na programatični značaj te določbe!). Te določbe bodo morali izvršiti pristojni zakonodajni organi, torej kar se tiče srednjih šol in nadzornih oblasti, zvezna zakonodaja (42. Z VUG. 120), glede osnovnih šol pa tudi zakonodajni organi dežel: Koroške, Štajerske in Gradiščanske v obliki sporazumnih zakonov. (Paktierte Gesetze.) Odstavek 3 tega člena pravi: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nem- v v* • scim.« Ta določba gre preko predpisov čl. 66 državne pogodbe v St. Germainu. Slednja govori le o primernih olajšavah glede rabe jezika v pismeni in govorjeni besedi, državna pogodba iz leta 1955 pa uvaja hrvatski in slovenski jezik kot uradni jezik, To pomeni spremembo člena 8 B.-VG, kateri označuje le nemški jezik kot državni jezik. Ta sprememba je veljavna ipso jure. Drugače je pa glede spremenjenih prepisov o označbi krajevnih imen in krajevnih napisov. Te bo treba izvršiti le s pomočjo spremembe čl. 37 StPolG, BGB1. Nr. 46/1947 in odgovarjajočih, vsekakor še veljavnih deželnih cestnih zakonov. (Strassengesetze.) POSLANICA SV. OČETA KARDINALI1 STEPINCU Papež Pij XII. je naslovil na 'kardinala Stepinca, ki je te dni obhajal srebrni majniški jubilej, nalednjo poslanico: „Tebi, ljubljeni sin, ki dopolnjuješ 25-letnico mašništva, Tebi, ki imaš mnogo za-služenja in ki imaš take težave, in medtem ko izrekamo pohvalo Tvoji kreposti, Ti izražamo svoje očetovske želje in prosimo Gospoda, da Ti nakloni tolažbe ter Ti v ljubezni podeljujemo Naš apostolski blagoslov”. V starodavnih nošah prednikov praznujejo zahvalni dan v mestu Plymouth (USA) »"Dhankuglaing, - zahvalni dan JE NAJVEČJI PRAZNIK V AMERIKI FRAN ERJAVEC, PARIZ: 67 koroški Slovenci II. DEL O meščanstvu smo govorili precej že v prejšnjih poglavjih. Od važnejših mest v slovenskem delu Koroške je ostal v tej dobi v posesti deželnega kneza le še Velikovec, zaradi česar mu je vladar tudi naklanjal razne svoboščine in posebne pravice, dočim so druga mesta in trgi'bili seveda odvisni od svojih gospodov (deželnih stanov, škofov i. dr.). To odvisnost je tudi. Celovec pre cej občutil, toda na drugi strani je ravno v rokah stanov vprav zacvetel. Zaradi spredaj omenjenih svoboščin so se vanj naglo naseljevali obrtniki in trgovci, v njem so se nastanili vsi deželni uradi in višje šole in tako je zavzel kmalu dvojen obseg v primeru s srednjim vekom in tudi prebivalstvo se je več kot podvojilo (štel je sedaj že nad •1000 duš). Tudi njegove utrdbe so izpopolnjevali vse stoletje ter ga zvezali s prekopom (..Lendkanal" imenovan) z Vrbskim jezerom. — Večjo ali manjšo samoupravo z lastnim sodstvom so imela seveda vsa mesta in trgi, ker je ravno to tvorilo osnovno sestavino mestnih in trških pravic. Prvotno so imela mesta pogosto tudi razne trgovske monopole, toda ti so začeli v tej dobi spričo spreminjanja gospodarskih okoliščin že ugašati. Od pomembnejših mest in trgov v slovenskem delu Koroške sta imela bolj ali manj slovenski značaj le Velikovec in Železna Kapla, ki sta bila Sc v tej dobi jako važni gospodarski središči. Ime ..Železna Kapla” je šele „izum” iz najnovejše germanizatorične dobe, kajti do 1. 1890. se je /vala „S 1 o v e n s k a K a p 1 a”. Ta je ležala ob važni prometni cesti čez Jezersko na Kranjsko, imela že v XIII. stol. trške pravice in svoje de- želsko sodišče s pravico ,,krvnega sodstva” nad vsem ozemljem sedanjih župnij: Železna Kapla, O b i rs ko in St. Andrej do S e d m i h studencev v Kokrski dolini na Kranjskem. Na čelu trga jc stal trški sodnik (»rihtar”) z devetimi svetovalci, ki so jih izprva slovesno volili v cerkvi. — V XIV. stol. so bila v Železni Kapli velika skladišča labotskega železa, ki je šlo na Kranjsko, a 1. 1390. je dobila še posebno pravico, da je smela le ona trgovati z morsko soljo po vsej Koroški do Drave (severno od Drave pa so smeli prodajati le kameno sol). Že sredi XVI. stol. je imela celo svojo šolo, verjetno pa sega ta še celo v XV. stol. Tu je tedaj vrelo živahno gospodarsko življenje, toda proti koncu XVI. stol. se je začelo vidno nazadovanje, ker so zgradili tedaj mnogo pripravnej-šo trgovsko cesto čez Ljubelj in je potegnila potem ta nase večino prometa s Kranjsko. # Tedanja organizacija javnih oblasti ter položaj plemstva in meščanstva sta se tikala našega kmeta seveda le posredno, kolikor je bil pač odvisen od njih. Iz strahu pred novimi kmečkimi upori so skušali huda vojna bremena sedaj nekoliko pravičneje razdeliti med zemljiško gospodo in podložnike, a konec koncev je plačal ogromno večino seveda vendarle le kmet, zaradi česar je vladala tedaj po kmetih tudi izredna beda. Zaradi pomanjkanja gotovine sploh ni mogel v denarju plačati skoro ničesar, temveč predvsem v pridelkih in prireji, za kar je izdal nadvojvoda Karel 1. 1577. tudi posebno uredbo. Toda položaj podložnikov vendarle ni bil enak niti po vsej deželi. Vzrok tega je bil predvsem ta, ker je spadala do 1. 1535 Koroška dejansko pod razne vladarje (Habsburžane, salzburške nadškofe in bamberške škofe), razen tega pa v srednjem veku niti za ozemlja istega vladarja še ni bilo nobenih občeveljavnih pravnih predpisov in postav, temveč so veljale za vsak okoliš tamošnje krajevne stare navade, a pozneje so izdajali politični go- spodarji vsakega predela svoje. Tako so izdali b a m b e r š k i škofje 1. 1505—1507. za vse svoje#ozemlje ob • Spodnji Zilji nekak sodni red, a skupni kazenski zakonik za vso državo je izdal šele cesar Karel 1. 1532., vendar so ohranile še tudi pozneje glavno vlogo stare krajevne navade. Enako so z.ačeli tudi za posamezne dežele šele naknadno izdajati posebne deželne sodne rede (nadvojvoda Karel je izdal n. pr. za Koroško 1. 1537. poseben d e s e t i n s k i, d e ž e 1 n o p r a v n i in policijski red). Tudi ti so le utrjevali sodne pravice zemljiških gospodov nad podložniki. Da so imela mesta in trgi tudi svojo sodno avtonomijo, smo že omenili, vendar tudi ta ni bila povsod enaka. »Krvno s o d s t v o”, t. j. pravico obsojati na smrt, so imela le najvažnejša mesta in trgi (na slovenskem Koroškem n. pr. Celovec, Velikovec, Beljak, Železna Kapla) in najvažnejša zemljiška gospodstva (n. pr. Humperk, Ženek i. dr.), a za vse ostale predele je dobila Koroška kot prva 1. 1494. skupnega »krvnega sodnika”. Skupno je bilo tedaj na Koroškem okoli 50 deželskih sodišč, ki so pripadala deloma deželnemu knezu, deloma plemstvu in deloma cerkvenim prelatom, a razen tega je bil še kak ducat mestnih in trških sodišč, ni pa bilo še dolgo nobenega sodnega reda za vso deželo. To je bilo jako važno, kajti kazni so bile v tistih časih časih izredno krute in so izrekali n. pr. že za nekoliko večje tatvine smrtne obsodbe, a za razmeroma majhne prestopke so sekali obsojencem posamezne ude. Policijski red nadvojvode Karla iz leta 1577. je vseboval hude kazni za preklinjanje, čarovnije, vedeževanje, popivanje, nečistovanje, igranje, potepanje, zapravljanje, nespoštljivo vedenje poslov, oderuštvo, razen tega je pa natančno predpisoval tudi nošo za vsalČ stan posebej ter izdal določila za pojedine ob svatbah in podobnih prilikah. (Se nadaljuje) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Marsikdo od naših bralcev bo mislil, da št. Ruperta mi več, ker se ne oglasi več v našem listu. Skušali 'bomo to zamudo sedaj popraviti s tem, da vam poročamo nekaj žalostnih in veselih novic, ki so se nabrale v teku poletja. Laškolnlkova družina si je postavila svojo novo hišico na sončnih vinogradih in se počuti kar srečno v svojem domu. Toda kruta smrt je posegla vmes in j.im iztrgala iz njihove srede hčerko Frido v starosti 23 let, ki je iz do sedaj še neznanega vzroka utonila v Vrbskem jezeru. Vsa okolica sočustvuje z zelo prizadeto družino. Vrh tega pa omenjena družina še žaluje za sinom Francijem, ki se je pred dvema letoma smrtno ponesrečil. Samomor je napravil delavec VValter Ruh na ta način, da je skočil pri mostu pod Velikovcem v Dravo. Našli so ga šele v Labodu, kjer ije tudi pokopan. Umrl je tudi Mojzes Baranjec. Bil je po rodu Rus in je prišel k nam v prvi svetovni vojni. Ves čas je opravljal službo konjederca. Pred svojo smrtjo je rajni pristopil h katoliški veri. V jeseni pa smo pokopali najstarejšo ženo naše fare Apolonijo Ahac. Rajna Apolonija se je odlikovala posebno kot verna dn preprosta kmečka žena in je v tem smislu vzgojila tudi svoje otroke. Dosegla je izredno starost 90 let. Kmalu za njo smo zanesli k zadnjemu počitku najstarejšega moža Matevža Marolta, ki je umrl v starosti 84 let. Po poklicu je bil čevljar in kot takšen je bil priden delavec in skrben oče svoji družini. Ostal je zvest Bogu in narodu do zadnjega. Rajnim želimo večni mir. To naj bi bil žalostni del. Pri nas pa nismo samo pokopavali, ampak smo obhajali tudi poroke, ki pa za nas niso bile posebno veselega značaja, to pa zaradi tega ne, ker smo z njimi izgubili tri najboljša dekleta v fari. Brankova, Leni Kariš, je odšla gospodinjit k Reberniku v Kleče. O Kristi Rošer, ki se je preselila nazaj domov na Gorenče, je naš list že poročal. Obe nevesti sta bili pridni cerkveni pevki, za kar se njima farani lepo zahvaljujemo. O naši učiteljici gospodinjske šole gdč. An;ci Goršič smo tudi že brali, da se je poročila. V imenu staršev ji na tem mestu izrekamo iskreni Bog plačaj za njeno požrtvovalno delo, ki ga je vršila pri vzgoji naših deklet. Vsem nevestam želimo mnogo veselih ur in obilo božjega blagoslova na njih novi življenjski poti. Tudi slikarja smo imeli med nami. In sicer nam je g. Jerina z veščo roko prebelil im preslikal vsa naša božja znamenja. Imamo še več načrtov, predvsem okoli naše cerkve. O teh bomo pa poročali pozneje, če se nam bodo posrečili. GREBINJSKI KLOŠTER V nedeljo, dne 20. novembra 1955 smo zaključili ile samo cerkveno leto, temveč tudi popravljanje po družne cerkve sv. Tomaža v Klečah. Zato je bila tam slovesna služba božja, pri kateri so prav lepo zapeli kloštrski cerkveni pevci. Po zahvalnih besedah dušnega pastirja so zapeli nazadnje slovesen Te Deum — Hvala večnemu Bogu — ob zaključku srečno izvršenega dela. Popravljen je stolp, ki je že prav nevarno visel, zdaj pa naravnost kaže proti nebu im nas z na novo blestečim križem opominja: Kvišku srca! Prenovili smo skoraj celo cerkveno streho s kamnitimi ploščami. To je sicer po računih „zlata” streha, drugače pa trdijo:, da „nas” par sto let ne bo več skrbela! Tudi zid je bil že od zunaj in znotraj -potreben ometa in barve in tako je postala veriga popravljanja vedno večja in daljša. Tudi oltarji in svetniki na njih so dobili nov žar in čar in s tem se je šele končno popravila škoda nesrečne Lekšejeve nedelje leta 1938, ko je bila cda vas in tudi cerkev poplavljena. Drugo škodo je utrpela cerkvica v noči sv. Jurija lanskega leta, ko je čisto blizu pogorel sosedov skedenj, tako da je stala cerkvica in stolp naravnost v plamenih. Da je ostala še cela, je naravnost čudovito. Tesarska dela so izpeljali spretni delavci mojstra Jurija Siutz-a iz Stare vesi. Njegov polir Pepi Zupan si je znal pomagati in kakor smo slišali pri Topeju — kjer smo tudi veselo zapeli tisto o ..Kloštrski fari” — ni bilo tako lahko, da „turn” spet ravno sto- ji. Privezali so ga pri jabolki mežnarjevega vrta na vinto, potem pa pravi pesem: „Pot lurnoin pa polir stoji — ko vinta močno se vrti — in gleda: Ali še visi? Naenkrat čudno zagrmi! štrik ,falal je — zdaj vse hvala Bogu! — padel nil Ves srečen pa polir je djav: Če bo got6v in ravno stav, bo pa gvišno ta vel’ki pavi In bom še jaz za aneha davi Zdaj pa boste prav radovedni vsi in še rajši prihajali v Kleče na god sv. Antona Puščavnika in gotovo boste rekli: „Res! Zdaj je ta cerkvica ena najlepših v celem okraju! Mi pa smo ponosni na njo in kličemo: Hvala Bogu! Odpel j ali so jo v 'bolnico v Celovec, kjer so se ji tudi vnela pljuča. Ker ni izglodalo, da bi to vse prestala, so jo pripeljali zopet domov, kjer je par dni navrh, z Bogom lepo spravljena, mirno in lahko zaspala za ta svet. Umrla je na soboto, ki je Marijin dan, in so se ji tako izpolnile želje m prošnja, ki jo je pred smrtjo večkrat ponavljala, da bo Marija prišla po njo. Marija je res prišla po njo, ker je umrla na Marijin dah v tednu, in jo peljala v boljšo večnost. Kot krščanska žena se je dobro zavedala, da je treba brati dobre knjige in liste. Zato je vselej rada prebirala Nedeljo in Mohorjeve knjige in s tem prav gotovo koristila tudi svoji družini, ki jo je s tem tudi navajala k dobremu branju. Da je -bila priljubljena pri ljudeh, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudi. Tudi Bog jo je ljubil, ker je mnogo dobrega storila v mno-gobrojni družini in poklical po lepi smrti NOVA ZBIRKA BOŽIČNIH PESMI Te dni je izšla zbirka božičnih pesmi I ..Presveta noč”, ki prinaša štiri pesmi za moški zbor. Tri izmed njih so prav lahke, i le ena je nekoliko težja. Dob'te jih v Duš- j nopastirskem uradu v Mohorjevi hiši v Celovcu. smo se kat. mladVia iz Št. Janža poslovili od svojega dolgoletnega dušnega pastirja. Vam, č. g. dr. Ivan Lučovnik, želimo pri Vašem nadaljnjem delovanju, še mnogo uspeha in Vas prosimo, da nas pridete ob | priliki še obiskat. Ob koncu se v imenu kat. mladine zahvalim vsem, ki so mi,pomagali ta dan olepšati, posebno pa našim najmlajšim: Viliju, Toniju, Pepci in drugim. Vodja kat. mladine. SKOČIDOL - VERNBERG -PODRAVLJE (Smrtni slučaji in druge zanimivosti) Smrt je imela letos že precejšnjo žetev. Poleg že sporočenih smrtnih slučajev so u-mrli še: Plaschitz Neža, Podravlje, žena u-pokojenega železničarja, rojena v Ukvah v Kanalski dolini, stara 69 let; Marija Heber, j roj. Reichmann, Dole, pd. Jesenikova v Lipi, sestra pred dvema letoma umrlega Jesenika, Jakoba Reichman-na. Rajna je bila vzgledna katoličanka in zavedna Slovenka, prijateljica dobre knjige in je umrla v starosti 72. let. Nadalje so še umrli: Andrej Bizjak, rojen na Zilji, upokojen železničar, Podravlje, 60 let; Gabrijela Brank, Goriče, posestnica, žena železničarskega uradnika, 74 let; Uršula Čofenig, gostija, Kleče, rojena h|v"Vi Vratih, pobožna faranka, 79 let; Janez Ui-bing, pd. črni v Dragničah, odličen kmet, , rojen v Ločah, bivši tamburaš, oče velike I družine, vdovec, 85 let star; Janez Oitzin-ger, Goriče, doma iz Volčje vasi v Kanalski | dolini, bivši maladinar, starostni rentnik, j 84 let; Jurij Pucher, Skočidol, miner, domačin, občinski odbornik, 61 let; Neža Lam-precht, Podravlje, žena železn. upokojenca, doma iz Lipe, mnogo žalujoča po umrlem sinu in umrli hčerki, 68 let; Karel Rasom, Vernberg, rojen v Tirolu, rentnik, bivši dolgoletni kovač pri celulozni tovarni na Jezernici, 73 let; Eliza Zitterer, roj. Schar-vvitzl, Podravlje (pri Oričui), vdova, mati številne družine, sestra-edinka g. dr. Matka Schanvitzlna na Dunaju in blagopokojne-ga č. g. patra frančiškana Jozueta Schar-vvitzlna, zavedna kristjanka in rodoljubka. prednicea venca bratovščine sv. Uršule, 71 let, počiva v Podravljah v grobu svojega ■ leta 1932 umrlega moža Filipa Zitterer. ' Vsi -ti -so imeli srečo in milost, da so hoteli in mogli biti pred smrtjo prevideni s svetimi tolažili za umirajoče. Vera jim je bila do življenja ključ, zato jim pa zdaj naj sveti — večna luč! Naj v miru počivajo! # To leto je bilo zelo deževno. Žetev je nekako srednje -dobra glede sadja in žita. Železniško progo so tu že napravili dvotirno. Sedaj že postavljajo železobetonske stebre za elektrifikacijo proge, čez Dravo bodo postavili menda- dva nova mosta za drugi tir. Ako bo ob tej priliki napravljen tudi most za civilni promet od -tu v Beljak, je pa danes še nepojasnjeno vprašanje. Brzojavne žice polagajo pod zemljo. Jarki za to so že izkopani. Tudi delajo sedaj nov podzemski dovod električne -sile iz Vern-berga za dela pri postavljanju novih mostov čez obe strugi Drave. Velepeskarna v Dolah tudi še — pogosto vsled nujnosti podnevi in ponoči in celo ob nedeljah in praznikih — kljub mrazu vztrajno obratu je. Vsak dan da okoli 50 vagono\ peska. Vres ima že čisto drugo lice. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 11. decembra: 07.20—07.25 Duhovni na govor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo. — Ponedeljek, 12. dec. 14.00-14.30 Poročila, objave. — Za našo vas. — 18.45—19.00 Iz znanosti. — Torek, 13. decembra, 14.00—14.30 Poročila, objave. — Zdravniški vede?.. — 15 min. z Avsenikovim kvin letom in moškim kvartetom „Fantje na vasi”. — Sreda, 14. 12. 14.00—14.30 Poročila, objave. — Za ženo in družino. — 18.45—19.00 Narodne pesmi. — Četrtek, 15. decembra: 14.00—14.30 Poročila, obja ve. — Prof. N. Kuret: Star adventpi običaj. — Petek, 16. decembra: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Od -pravljice do pravljice. — 18.45—19.00 Za delopust poje 'komorni zbor p. v. J. Hanca. — Sobota. 17. decembra: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi od srca do srca. Miklavževanje v Štebnu . . . Prosvetno življenje je pri nas čez leto počivalo. Sedaj pa hočemo spet pričeti z novimi močmi. Uvod v novo prosvetno sezono bo Katoliško prosvetno društvo napravilo z miklav-ževanjem. — Do sedaj smo uprizorili vsako leto opereto „MikIavž prihaja”. Letos pa imamo zanimiv in pester spored in sicer bosta v obliki pevskega koncerta nastopila MEŠANI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR. Temu bo sledil poseben MIKLAVŽEV PRIZOR, nato prizor ..MIKLAVŽ PRIHAJA” in ob koncu bo SV. MIKLAVŽ OBDAROVAL PRIDNE in to ne glede na male in odrasle, hudobne pa bo izročil parklju, da sprejmejo zasluženo plačilo. Miklavževa prireditev bo v nedeljo, 11. decembra 1955, ob pol 3. popoldne PRI ŠOGLNU V S T E B N U ... IN V GLOBASNICI v nedeljo, dne 18. decembra 1955 ob pol 8. uri zvečer v prosvetni dvorani pri ŠOŠTARJU. APAČE f Katarina Wolte Dne 21. novembra smo položili k -zadnjemu počitku Rogarjevo mater, Katarino Wolte, roj. Sablatschan. Pokojna je zaslužila, da -se je spomnimo v našem listu. Rogarjeva mati je bila mati mnogoštevilne družine. Dvanajsterim otrokom je dala življenje. Od teh jih živi danes še 10. Dva sta umrla v zgodnji mladosti. Eden je umrl kot dojenček, drugi pa je utonil v luži. Pokojnici moramo 'čestitati, ker je tako vestno izpolnjevala svoj materinski poklic, in jo postaviti v vzgled mladim ženam, ki ne izpolnjujejo svojega materinskega poslanstva in se s tem hudo pregrešijo v zakonskem stanu. Pokojna Rogarica je bila zelo skrbna gospodinja, celo sedaj, ko je -bila že v užitkar-stvu, ni -mogla popolnoma mirovati. Kar se pa tiče vere, je bila dobra kristjanka. Največje bogastvo, ki ga je mogla dati otrokom in jim ga zapustiti kot dediščino, je lepa verska vzgoja svojih otrok. — Za časa pretekle vojne je bila s sinom in hčerko, ki sta še doma, izseljena in se je ona sama smela po treh -mesecih .zopet vrniti na svoj dom. Nesreča je hotela, da je par tednov pred smrtjo nesrečno padla in si zlomila nogo. v JubiUi v SL iluputu pci VdlUai/tu Redko slavnost smo obhajali v nedeljo, dne 27. 11. t. 1. v St. Rupertu: 30-letnico službovanja našega cerkovnika (mežnarja) Andreja Sterna. Trideset let je že, odkar,on zvesto izpolnjuje dolžnost mežnarja v naši fari pod vodstvom častitih šolskih sester. Zato smo se zbrali na prvo adventno nedeljo, tik pred' sv. Andrejem, da se našemu Andreju zahvalimo za -ves trud, vso -požrtvovalnost in vsa dobra dela, vidna in nevidna, ki jih je on storil v teku teh tridesetih let za nas farane. Ko smo bili zbrani — še precej nas je bilo in hud mraz nas ni odvrnil — sta šla ključarja g. Doniž in g. -Kušter na mežnarjev dom in ga -pripeljala pred cerkev. Cerkveni •pevski zbor je s himno Kristusa Kralja pozdravi! jubilanta, ker le Njemu velja vsa mežnarjeva služba in, če ni s Kristusom, v Kristusu in za Kristusa, je njegovo delo malovredno. To pa velja tudi za -vse naše delo! Lepo nam je to povedal preč. g. župnik v nagovoru pred cerkvijo in v cerkvi. Naj bi na večno plačilo. — Otrokom izrekamo tem potom prisrčno sožalje in Rogarjevi materi pa večni mir! Na predvečer -pogreba ji je zapel na domu znani Butajev kvartet nekaj žalostink. Žalujoči Rogarjevi se jim tem potom za to prav prisrčno zahvaljujejo. ST. JANŽ V ROŽU V nedeljo, dne 8. novembra t. 1. smo se poslovili od prečastitega gospoda dr. Ivana Lučovnika. Bili smo do srca ginjeni, ko smo zvedeli, da nas boste zapustili. Skoraj četrt stoletja ste nam bili kot voditelj in učitelj. Ko smo se v soboto zadnjič z vami zbrali, ste nam dali še zadbje opomine in svarila, ki se takole glase: „Mladi fantje! Varujte se pijače, ker ona naredi človeka slabega na duši in tudi na telesu. Vi, 'kateri se zbirate tu v župnišču, upam da boste temelj narodu in katoliški Cerkvi, katera vas uči pravo vero. Zvesti ostanite tudi svojemu materinskemu jeziku.” Po teh zadnjih opominih in nasvetih za življenje so nam dali še sv. blagoslov. Nato pa smo se -poslovili od preč g. dr. Ivana Lučovnika. V nedeljo po maši smo se tudi mi najmlajši zbrali pred župniščem in Vam tako izrazili priznanje za Vaš trud z majhnim nagovorom in dvema deklamacijama. Tako nam ne bil ta jubilej, samo zunanja slovesnost in priznanje, ampak pobuda za lepo življenje -s Kristusom in v Kristusu in za delo za božje kraljestvo, za apostolat. Nato so sledile deklamacije v obeh jezikih in pesem otrok in mladine. Potem smo šli z mežnanjem v cerkev k zahvalni daritvi, kjer je šentrupertski pevski zbor pod vodstvom č. sestre Bertolde lepo pel Vodopivčevo latinsko mašo. Med sv. mašo nam je g. župnik -prebral škofovo zahvalno pismo Andreju, v katerem je ponovno opozorjeno na težke in pa tudi lepe cerkovniške dolžnosti. Pri sv. maši je Andrej pristopil k mki Gospodovi in tako pokazal 'povezanost s svojim Gospodom, Kristusom, kateri mu bo gotovo nekoč obilno poplačal vsa njegova dela k večnim življenjem. Mi vsi mu pa še enkrat kličemo: Andrej, naš mežnar, Bog ohrani nam te še mnogo, mnogo let! To ti želimo vsi farani; Bog živi te nam spet in spet! Na delo za izboljšanje orne zemlje (Nadaljevanje) Glede gnojnice je važno samo to, da je v dobro zaprti gnojnični jami. Polivati je treba z njo v večernem hladu ter pred ali po dežju, če jo vlivamo v luknje (pod drevjem), pa la'h'k.0 ob vsakem vremenu, samo da ne zmrzuje. Gnojnica je zelo dobro tekoče gnojilo, ki hitro deluje zato, ker je v njej vsa rastlinska hrana v vodi raztopljena in jo rastlina s koreninami kar hitro vsrka. V gnojnici je .premalo fosfornihttrnovi, zato je dobro vmes primešati nekoliko super-fosfata. Marsikje, kjer imajo dovolj stelje in navadna gnojišča (brez gnojnične jame), namečejo na močno moker gnoj drobne steije (listja, mahu) in z živino dobro potlačijo. Stelja popije gnojnico in tak gnoj v jeseni ; podor j e jo, da do spomladi dozori in sprsteni. Za spomladno gnojenje pa mora biti zrel in res dobro uležan, ker svež rastlinam škoduje. — Najbolje bi bilo, če bi tak gnoj dali v kompostne kupe in pustili, da se spremeni v prst, ki ji pravimo humus. Kompost iz gnoja bi bil najbolj primeren za travnike, polja in vrtove, kjer je plitva ali sploh močno peščena zemlja, ki vlago slabo drži. Na tak gnoj dajmo tudi smeti, plevel, pepel od drv in straniščnih, ki je sam škodljiv in le v zmesi z drugim gnojem ali v kompostnem kupu izgubi škodljive snovi. — Včasih smo pleve in grabljenje ter druge smeti s travnikov in gospodarskega poslopja sežigali po vrtovih in njivah. Kako malo koristi pest pepela v primeri s kompostno zemljo! Vse, kar more sprsteneti — se spremeniti v prst-zemljo, dajmo na. smetišče, to je na kompostne kupe, ali na gnoj. Le kamenje, razbita porcelanasta ali steklena posoda, preluknjana kovinasta posoda ter plevel, ki ima zrelo letja), ki jo v jeseni pokosijo ali vsaj' popasejo. Spomladi hitro raste in že v drugi polovico majnika je dovolj visoka za pod-oranje. Če na. njivo, na kateri imamo to deteljo, namenjeno za zeleno gnojenje, pred podoranjem navozimo nekoliko dobro uležanega hlevskega gnoja in vse skupaj pod-orjemo ter posadimo koruzo, krompir, zelje itd., bomo imeli v jeseni bogat pridelek. Morda imamo njive v strmini (rute), kamor gnoj' težko navozimo; tja posejmo deteljo in jo podorjiimo skupaj z manjšo količino gnoja. Na ta način bo zemlja z manjšim trudom prav dobro pognojena. Za zeleno gnojenje sejejo ponekod lupino ali pa konjski bob. Obe rastlini dasta zelo veliko zelene gmote in imata korenine globoko v zemlji in jo zato globoko rahljata in zračita. Vse te rastline (detelja, grah, bob . . .) imajo na koreninah kupčke bakterij, ki imajo to lastnost, da iz zraka naberejo veliko duš ka zase in za rastlino, na kateri živijo. Zato je zemlja po teh rastlinah ne samo globoko zrahljana, pač pa zaradi obilee duš ka tudi dočno rodovita. Iz tega je razvidno, da rastlistvo da hrano živalim im nam tudi brez našega sodelovanja. Z umnim gospodarjenjem in gnojenjem pa lahko s pomočjo gnoja in rastlinstva izboljšamo rodno grudo im povečamo pridelčk, kar je vse v našo korist. (Konec prihodnjič) - PREPROGE -- ZAVESNO BLAGO -- POHIŠTVENO BLAGO - PRAUSE KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASS 8 Slovenska vina so se uveljavila v svetu Plwc Hegccie V GOSPODARSTVU POLJEDELSTVU GOSPODINJSTVU TEHNIKI dobite najceneje pri JOHAN LOHŠEK ŠT. LIPŠ P. EBERNDORF seme, ne spada na gnoj, na smeti in kom-'postne kupe, od koder bi prišlo v zemljo. Poleg gnojenja z organskimi gnojili (hlevskim gnojem in kompostom) pognoji-ano zemljo s podoravanjcm zelenih rastlin. Na ta način pride v zemljo veliko organske gmote, ki se v zemlji počasi spremeni v rodovitno prst (humus). V ta namen marsikje sejejo deteljo inkarnatko (sredi po- v.VdVv:'- Kot smo že v naši zadnji številki omenili, je izvoz vina iz Jugoslavije bil leta 1953 petkrat večji kot pred vojno. Znana angleška revija „The New Sta-tesman and Nation” je pred nedavnim izdala posebno „vinsko prilogo”, kjer smo brali še kar laskavo mnenje o kvaliteti slovenskih vin, ki ga povzemamo za naše bralce, ki se zanimajo za vse slovenske stvari na splošno ter jih vsaka častna uveljavitev slovenskega imena v velikem svetu veseli, kakor tudi za tiste, ki jih bo zadeva zanimala še iz kakih posebnih vidikov. »Jugoslovanska vina so morala premagati na britanskem trgu dve pomanjkljivosti, za kateri ne nosita krivde, in še eno tretjo, ki pa gre na njihov rovaš. Predvsem, tradicionalna povezava med angleškimi vinskimi firmami in vinogradi v Franciji in Nemčiji je ustvarila vzdušje, ki razumljivo odvrača angleško trgovino od nevarnih poskusov. Drugič, angleški ljubitelji vinske kapljice sc še predobro spominjajo nesrečnih izkušenj, ki so jih morali prestati z nekaterimi manj znanimi vini, ki so prišla na trg pri nas takoj po vojni. »Divjak” je bil strokovni izraz zanje in konservativni pivci, ki jih je izmodril bridki spomin na tisto slovito pošiljko alžirskega vina, ki ga je nabavilo ministrstvo za prehrano in preskrbo, sc od takrat skrbno izogibajo vseh lažjih vin, ki ne izvirajo iz dobro znanih vinogradov v Franciji in Nemčiji. Končno je pa treba priznati, da večina vin iz Jugoslavije — pri tem so vključena tudi nekatera sicer izvrstna dalmatinska rdeča vina — na splošno niso primerna za izvoz. Mnoga krajevna vina, ki prijajo okusu Angleža na potovanju, morajo biti hitro napolnjena v steklenice in popita ter ne prenesejo transporta. Nadalje zanemarjeno stanje vijiogradništva in kletarstva povzroča spremembe v kakovosti med enim sodom in drugim, kar skoraj popolnoma onemogočujc organizirano trgovino. Vsekakor pa dejstvo, da dalmatinska in srbska vina navadno niso baš posebno priporočljiva za našo deželo, to dejstvo nikakor ne sme jemati ugleda vinom iz Slovenije. Pod tem ali drugačnim režimom so Slovenci vedno pridelovali vino in ga z uspehom prodajali približno 2000 let. (Bo najbrž malo preveč, ker so se šele pred 1400 leti — v (i. stoletju po Kristusu naselili v sedanjih krajih, vendar so takrat že našli tukaj Rimljane, ki so sc na vinogradništvo že dobro razumeli, op, ur.) Skoraj ni ničesar, kar Slovenci ne bi vedeli o pridelovanju in uživanju grozdja. Vinogradništvo in kletarstvo sta na visoki stopnji, in rezultat tega je obilna količina skrbno sortiranega vina dobre kvalitete, ki ga lahko z zaupanjem kupujete tudi v naši deželi. Med štirimi glavnimi vinogradniškimi predeli Slovenije — Ljutomer, Istrsko primorje. Kras in Dolenjska — je prvi predel že v preteklosti dosegel velik sloves pod nemškim imenom Luttenberg, in ga angleški kupec še danes |>od tem imenom najbolje pozna.” — Posebno pa priporoča rizling, šipon in sauvignon letnik 1947. Pravi, da vsa ta vina dovažajo v Anglijo v sodih, kjer jih potem polnijo v steklenice. »Tudi nekatera v državnih podjetjih polnjena slovenska vina so na razpolago v Angliji: vsa zaslužijo, da jih poskusite in vsa imajo svoje dobre lastnosti; vprašanje pa je, ali morejo spričo njihove višje cene tekmovati s francoskimi in nemškimi vini enakih cen. V Ljutomeru proizvajajo tudi neko peneče belo vino — po načinu šampanjca, toda zelo daleč vstran; občudovanja vreden za začinbo sadne solate, a vsekakor neprimeren za pitje. Glede rdečih vin so mnenja mnogo bolj različna razen posplošene trditve, da so manj dobra kot bela. Zelo znosno rdečino, to je cviček, prodajajo v Londonu po 9 š. 7 d. in je pijača za vročino, za oživitev, recimo igre kriketa na kakem šolskem vrtu(!) Eno slovensko rdeče vino, ki bi ga vsekakor izjemoma naročil, je odlični Cabcrnet 1917, polnjen v steklenice v državnih podjetjih, ki je v Londonu na prodaj po 13 š 6d. Je to opojno, kot cvetira dišeče vino z izborno privlačnostjo za »nos”, njegov duh je namreč mnogo bolj prefinjen in delikaten kot marsikaterega burgundca. Popolnoma je prost tistega kemičnega priokusa, ki včasih nakazuje umetno osnovo te posebne dišave rdečega vina. Marsikdo, ki bo pil to vino, da uteši žejo med jedjo ali ga pil z ne preveč začinjenimi mesnimi jedmi, bo ugotovil, da je to vino tako očarljivo, kot je izborno. Nihče ne bo trdil, da ne bi bilo mogoče izi>opol-niti kakovosti in tržnega postopka tudi pri slovenskih vinih. Nihče tudi ne bo ugovarjal, da na splošno imajo vina iz Jugoslavije še dolgo pot pred seboj, preden jih bo mogoče smatrati za enakovredne »plemenitim” pridelkom iz Francije in Porenja. Vendar, ta vina so prijetna, imajo pametne cene, in najboljša med njimi se lahko upravičeno ]M>našajo s svojo izvirno svojskostjo.” Premislite le, kaj bi neki ta izbirčni Anglež napisal o »slovenskih” vinih, ki jih pod tem imenom točijo na Koroškem? [/dika izbica za Bažil v anorakih, aktovkih gumijastih plaščih, igračah, namiznih prtih itd. GUMNI BERGER ffieuč/-' SCHUHE PROTI NAPLAČILU BLAGO REZERVIRANO Pri žrebanju dne L decembra 1955 v prisotnosti javnega notarja je bila v poslovnih prostorih direkcije izžrebana številka 2 4 2 8 Vsi upravičenci-z:ivarovanci tega žrebanja, katerih zavarovalne pole posedujejo v svojih tekočih številkah na zadnjem mestu zgornjo številko in so stare najmanj tri mesece, dobe brez odbitkov takoj izplačano. Zavarovalnine, ki niso bile izžrebane, ostanejo v veljavi. Naslednje žrebanje bo dne 1. junija 1956. Jupiter V. V. a. G. Filialdirektion fiir Karaten und Osttirol Klagenfurt, St.-Vciter Strasse 1 ŠIVALNI STROJI IN BICIKLI H. Mogg & B. Eysank BELJAK - VILLACH, GERBERGASSE NR. 3 fr , * • SAM0N IG-Preise erleichtem (las Sthenken/ V ? ■ . : ' - ■ : ■ ■' VŠ. ' " • .'v ' ' ši® . fe® ■'■' v;’ " : und Perlonstrumpfe Markemvare, mit Zierrahmen oder Kcntourferse 27.50, schtvarze Naht 26.60. nahtlos 24.90, moderne Stil--ferse 25.90 .................. Ocnien-Troteurstriimpfe undurriisichtig u. sehr haltbar, Mako mit Seide plattiert 24.90, ccht Xgyp-tisch-Mako m. Perlon verstiirkt 19.80, Damen-Pelzhcsen mit Seide plattiert 27.90, Baumvvolle, innen Pelzfutter 19.80, Flauschtrikot, innen -kerauht 23.90. Mako 12.90.... Damen-Perlleibchen aus Kutem Rippgarn, farbig 19.80, rohweiB . . . Seiden-Unterkleider garantiert maschenfest, mit sehdnem Spitzen-•insatz 39.80, 29.80. 19.80, lelchtere Oualitiit .................... Oamen-VVdschegarnltur Hemd und Hose, aus prima Makogarn, mit SpitzenabschluB 42.90. innen ge-rauht 37.90, Ripptrikot...... 7.90 18.90 17.90 11.90 15.90 13.90 19.80 Damen-Nachthemden aus fein. stem Mako 89.80, aus Ripptrikot. innen gerauht 49.80, aus schdncm j|f% WBscheflanell, getupft oder geblumt AJS 58.90 ^ Herren-Flanellhemden Gioriette, mit Reservestoif 79.50. aus prima Kraftflanell, moderne Karo _«}8 im 69.80, 59.80, 45.90. aus Streifflanelt Herren-Modehemden aus Hammerle-Seidcnpopeline, mit ap> Reservestoff, Ideaimanschettc und SJJJ »al| modemstem Kragen ............ Herren-Unterhosen aus prima Pelztrikot, Elastisana 50.80, 36.90, AA aus Meičgarn, gerauht 27.90, aus /fj gutem Barchent............. KnobCnhCmtiCtl aus gewebtem 25 Kinderstrumpfe aus bestm C ffin Baumtvollgam, mit Perlon verst. 7.50 Kinder-Pyjama Mako mit Seide plattiert. innen gerauht 59.80, aus Jfll gutem Baumwolltrikot.......... Strumplhosen reine Wo,le, m,t 7g QQ Perlon verstarkt ............. SAMONIG Kinder-Trainingsanziige aus gutem Baumwbllgarn, mit Zipp- /K Olj vcrschluB 51.90, Trainingshosen . . Kindcr-Strickvvesten 75 Qf) in allen Farben..............UU.UU Vvolltucher jn modernen Karo- g Qg Mode-Wollschal in modernen Dessins, warm. weich, 1|§ *1|J wol!ig 26.90, 13.90 ..... . • • Flaneil-Leinlucher beste Qualitat, Markemvare, cxtra 30 RJI groB 55_, 44.90 ............. Wdscheflonell n an in schbnen Mustern, Baumwollc 12.90, O S JI elnfSrbig ................... Hemdenllanell Baumwoiie. 19 90 gewebt und gekrumpft 16.90 ... Pyjamaflanell Baumwoiie, 1Q 49 selibne gewebte Streifenmuster 16.90, Schlafrock-Barchent Doubi, sehr warm 28.20. Seidenbarchent IV 9|| 29.80, Bauimvollbarchent 18.90 . . . Damen-Taschentucher aus feinstem Makogarn, 3 Stiick f Q|1 14.70. 9.80 * I 1 J r VILLACH .■-..-v!; AM SAMONIG-ECK '0^^ j2/£ mladino La pmioeto 2 tlslbm ,,ha>s tidtoik-lUbtiLUa" v ccvztništiatofa Prava sreča Nek psiček je skakal v krogu in lovil lastni rep. Ko je že mislil, da ga je z gobčkom ujel, se mu je znova odmaknil. Mimo pride večji pes in ga vpraša: „Kaj pa počenjaš?” „Lsv:m srečo. Rekli so mi, da čepi prav na koncu mojega repa in če ga ujamem, bom užival srečo na vekomaj. Zato pa lovim svoj rep in ga bom tako dolgo lovil, dokler ga ne ujamem.” „Tudi meni so dejali isto. Toda kolikokrat sem poskušal ujeti svoj rep, vsakokrat se mi je odmaknil. Zato sem ta brezuspešni lov opustil in sedaj sem čuvaj ter imam svoje delo lin svoj mir. In v tem je prava sreča.” Tudi ljudje pogosto letajo v krogu za varljivo srečo. Pogosto si ustvarijo zgrešene pojme o namenu svojega življenja in k temu jih navajajo slabe knjige, ničvredni filmi, pohujšljivi časopisi, ki danes tekmujejo med seboj pri zavajanju ljudi. Pisci takih knjig, ustvarjalci takih filmov in izdajatelji takih časopisov poznajo dobro človeško duševnost in izrabljajo človeške nepopolnosti za svoj dobiček. Revežem govorijo o bogastvu, o blagostanju, o luksuzu. Slabičem govorijo o moči, oblasti in užitkih. To bi naj bila sreča. Tako vzbudiš v človeku nek lažni pojem sreče, za katerim se prav tako brezuspešno podi, kot psiček za svojim repom. Ne smemo zamenjati sreče z uživanjem. Sreča človeka je v tem, da spozna svojo življenjsko nalogo ter da jo vrši. Sreča je v delu, ki ga opravljamo z veseljem in z zavestjo, da s tem koristimo človeški skupnosti v kateri živimo. Da naša mladbia razmišlja, da gleda z odprt'mii očmi v bodočnost, da si išče mesta v družbi, mi pove in potrdi samo eno pismo, ki naj bi bilo dekletom v odgovor. Ne, odgovor še malo ni, temveč le pot, ki se bo z izčrpnimi dopisi vedno bolj približevala. Prvo pismo tako ugotavlja: »Napisal vam bom svoje mnenje in nazore, ki jih imajo fantje v medsebojnih razgovorih o dekletih in bodočih materah. Vsakdo lahko opazi, če posluša starejše ljudi in danes zasleduje nagli razvoj, da se je v kmerjstvu veliko izpremenilo. V prehrani in obleki kmečki ljudje nočejo več zaostajati za meščani. Vsakdo se temu približuje po svojih zmožnostih in ni več opaziti, da bi se teinu starejši ljudje iz podeželja upirali. Tudi po splošni izobrazbi se kmečki človek približuje mestu, kajti mladi gospodarji že obiskujejo vse mogoče tečaje od strojno-šoferskih do kmetijskih šol. In tak sodoben kmet si upravičeno želi in pričakuje sebi enakega partnerja-dekle, bodočo ženo in mater, ko poudarja: Pridno, pošteno, dobro gospodinjo želijo in se zanjo potegujejo današnji fantje. Nasprotje vidi v bogastvu, ki ni združeno z nikakšni-mi človeškimi -vrednotami in prazno glavo. Zahteva še, da se mora mlada gospodinja dobro znajti v gospodinjstvu in ne pozabiti preveč na sebe. Torej to mero -pa dobe dekleta v tako priporočljivih gospodinjskih šolah. In še nekaj. Deklet je več kot fantov, zato lahko izbiramo in ostanke drugih, ki niso resno jemali, ne vzamemo. (Resen oponrn!) In ne verjemite vse vsakemu fantu. Na izletih, ki so res lahko dvomljivi, kakor jih samo dekle imenuje, fant govori eno, drugače pa se izrazi med fanti, ko pravi: „]e ne maram za ženo, če bi bila vsa zlata.” (Kako težka obsodba, kako nevarna igra je bila! In dekle je vedno tista, ki trpi.) Misli, ki sem jih v dopisu podčrtal, so mi zelo drage in so me razveselile, ko sem jih srečal v pismu fanta. Tole bi še pristavil: Če bi bil fant še tako idealen, ne bi mogel pravilno oceniti ne sebe in ne dekleta, če ne bi pogledal korak naprej, ko bosta oče in mati. Za to veliko poslanstvo obeh pa so bile misli v tem dopisu preskope. Žensko smo s -tem tako daleč razumeli, kakor bi z njo dobili v družino samo delovno moč in človeka, ki naj bi živel tudi v bodoče samo po želji ali celo po zahtevah moža. Kje je torej dekle, ki se naj praktično in duhovno Ob tihih večerih bliža se zima s hitrimi koraki, še sije sonce, aii zelo kratka je sedaj njegova pot. Po vrhovih se je še tu in tam skril kakšen cvet v zatišje pred slano, na drevesih podrhtavajo zadnji listi. Kmalu pa bo vse prekril sneg in starka burja nam bo onemočila vsako bivanje na prostem. Treba si bo v naših domovih urediti čim prijetnejše bivanje. Cvetlice bomo postavile na kak svetel, primerno topel prostor, kjer bodo z nami vred pričakale majnika. Za kratek čas pa nam bo poleg -domačega dela in dobrega čtiva kakšno lepo ročno delo. Pa poglejmo v košarico za ročna dela, če morda igle za pletenje že niso zarjavele, saj poleti je preveč drugega dela in zabave in tako ne pridejo v -obrat. Sicer pa je mnogo prijetneje plesti s koščenimi pletilkami. To je naše prvo orodje. Kaj pa volna? Morda je imamo že kaj na zalogi? če ne, si jo bomo oskrbele. Geyer-jeva volna ni draga, je pa trpežna, se ne raztegne in obdrži barvo. Sedaj nam je potrebna še kakšna lepa knjiga, kajti pri pletenju navadnih vzorcev se kaj lahko čita, pogovarja ali posluša radio. Za božično darilo bomo napravile »njemu" okusno jopico. Če morda katera izmed vas ne bo mogla jopice izgotoviti pravočasno, nič ne de, to jopico, kot jo predlagamo danes, bo soprog ali zaročenec lahko nosil pozimi pod suknjičem in spomladi brez njega. Torej le pogumno na delo. Potrebujemo 4.r> dkg Geyer-volne znamke Ideal, zelene barve, dalje 6 primernih gumbov, dve pletilki št. V A ter kvačko št. 2. Seveda lahko isto jopico pletemo tudi iz domače volne; v tem slučaju moramo vzeti debelejše pletilke, morda št. 3 in na-snuti primerno manj petelj. Vzorec pletemo gladko na lice, to je, prednjo vrsto desne in zadnjo vrsto leve. Popis velja, če 33 petelj meri 10 cm. HRBET: Nasnujtc 154 petelj in pletite 6 cm visoko, preganite čez pol in zapletite skupaj po eno petljo nasnutka s petljo na igli in tako dobite 3 cm širok rob. Nato pletite dalje ravno do 10 cm od roba, sedaj pa pričnite dodajati in sicer vsake 3 cm po eno petljo, tako da imate v višini 37 cm od roba 172 petelj na igli. Za rokavne luknje odvzemite na obeli straneh najprej po 5 petelj, nato 3, 2, 2, zatem pa 6-krat po eno petljo v vsaki drugi vrsti, tako da ostane 130 petelj na igli. Sedaj pletite gladko dalje do višine 61 cm od roba. Za ramo posnemite na obeh strancli osemkrat po 5 petelj, da- Denkt an Wcihnachtcnt Vcrstrickt und schenkt 5000 erfahrene Kaufleute fiihren sie I ' r' i/\ D t) Ijc 2, 1, I, 1 petljo — 45 petelj. Preko teh 46 petelj pletemo še dve vrsti, nato dodamo na obeh straneh po 1, 1, 1, 2 petlji in v naslednji vrsti zapletemo. DESNI PREDNJIK: Nasnujtc 83 petelj, pletite 6 cm visoko, preganite čez pol in zapletite v tri cm širok rob. Spredaj dodajte kot podlogo, kamor bomo pozneje prišite gumbe, 10 petelj. Nato pletite dalje ravno in pričnite na strani dodajati v istem razmerju kot pri hrbtu. Ko imate spleteno 14 cm od roba, napravite zarezo pri žepu. Od sprednjega roba podpletite 33 petelj, naslednjih 46 petelj dajte na pomožno nit. — žep napravite tako, da pletete preko 46 petelj 14 cm visoko. Sedaj vzemite s pomožne niti onih 46 petelj na iglo in vpletite žep tako, da pride prva petlja žepne zareze na prvo petljo žepa in zadnja petlja žepa pod zadnjo petljo žepne zareze; v ta namen smo v povratni vrsti zopet nasnuii 46 petelj. Nato pletemo dalje z. vse- mi petljami. — Za vratni izrez pričnemo v višini 39 cm od roba odvzemati po, eno petljo, skupaj 29-krat. — Za rokavno luknjo odvzemite tako kot pri hrbtu. — Ko meri pletenje 61 cm, pričnite odvzemati za ramo in sicer najprej zapletite osemkrat po 6 petelj, nato dvakrat 2 in enkrat 3 petlje. LEVI PREDNJIK: Tega pletite ravno tako kot desni prednjik, samo v nasprotnem razmerju. Tudi morate vdelati gumbnice in sicer prvo že po D/z cin, drugo po 4'/2 cm. Od roba podpletite 4 petlje, 4 petlje pa zadelajte, na istem mestu v naslednji vrsti zopet nasnujtc 4 petlje. Po naslednjih 7 an (ko smo že dodali 10 petelj za podlogo) pletemo po dve gumbnici v isti vrsti in sicer še petkrat. Od roba podpletite sedaj po tri petlje, 4 petlje zadelajte, zopet podpletite 7 petelj in zadelajte 4 petlje, v naslednji vrsti zopet nasnujtc obakrat po štiri petlje. ROKAV: Nasnujtc 76 petelj, pletite 6 cm visoko in preganite v rob kakor pil zadnjiku in prednji-kih. Nato pletite dalje in dodajte vsakih llA c>n na obeh straneh po eno petljo, tako da dobite v višini 48 cm od roba skupno 138 petelj na iglo. Nato pričnite snemati na obeh straneh in sicer najprej 3, nato 2, 2. dalje menjajoč štirikrat po eno petljo in enkrat po 2 petlji, dokler vam ne ostane na igli 52 petelj. Nato snemajte dalje na obeh straneh: dvakrat 2, dvakrat 3, dvakrat 4. ostalih 16 petelj zadelajte v eni vrsti. IZDELAVA Ko ste vse nitke lepo zadelale, posamezne dele previdno potikajte skozi mokro krpo. Žepe lično obšijte in sicer tako, da nasnujete na iglo petlje žepa in pletete 3 cm visoko,, zapognete nazaj in skrbno prišijete ob žepni izrezi. Vzdolž prednjikov zapognite rob navznotraj in sicer tako, da pridejo gumbnice točno druga pod drugo. Nato obšijte gumbnice. Posamezne dele sešijte skupaj po možnosti na stroj, ne da bi jih razvlekle. Sive razlikaj-tc, ob vratu zapognite rob in zašijte. Nato prišijte še gumbe in jopica je gotova. Želim vam mnogo razvedrila in uspeha pri delu ter obilo veselja pri obdarovanju. FARAONI NIMAJO OBSTANKA Zakladi iz faraonskih grobov, doline kraljev in različnih še neraziskanih piramid sc zdaj v Egiptu tako hitro innožc, da oblasti ne vedo več, kam bi jih shranile. Razscžni arheološki muzej v Kairu jc dobesedno natrpan in tako jc egiptovska vlada na prošnjo arheologov sklenila priključiti mestnemu muzeju dva nova trakta. Bojc sc pa, da tudi to ne ho zadostovalo, zato vlada zdaj proučuje predlog, da bi |M>nudili višek umetnostnih in arheoloških zakladov mednarodnim muzejem; govorijo celo, da bi se uredile prodajalne za zasebne zbiralce in turiste. Tem predlogom pa nasprotuje zakon, da so vse izkopanine last egiptovske vlade in da se ne smejo izvažati iz države. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v današnji številki izpustiti: »Kako si pridobiš prijateljev«. pripravlja na materinski poklic, kje je mati vzgojiteljica, kje je gospodinja, ki bo znala ravnati s posli in delavci, s sovaščani, kje je žena, ki bo dala v javnosti pravo besedo za lepšo bodočnost svojih otrok? Vidite, kaj smo prezrli! če ni to bistvo, je pa gotovo enakovredno omenjenim specializacijam sodobne ženske. Nov lik žene se nam je torej. prikazal, kii ga prav malo poznamo. Zamislimo se vanj. in pogovorimo se! Fantje, stremljenje moža naj ne bo samo oskrlvovanje družine in izobrazba v gospodarskih rečeh, temveč tudi v izobrazbi kmeta — človeka! Poglejmo okoli sebe, kako bi se dalo ■priti do tegal Prav je, da si človek približa ideal, ki ga skuša doseči. Vendar meščan nam ne more biti ideal. Če se bo kmetijstvo razvijalo v smeri, da bi prevzemalo mestno življenje kar vsevprek, bo zanikalo pravico do lastnega obstoja in se ni čuditi, da z vsem napredkom udira na podeželje nezadovoljstvo, nemirnost in nenasitnost. Po vseh kuharskih nasvetih pripravljena hrana, lepo ukrojena obleka, avto In „ma-šina” nas še ne napravita meščana, ki bi mu naj se človek odkril. In še več. Redni obisk vseh filmov, nočne zabave in plesi brez vsake vsebine — ali to tudi iz mesta? Ali tudi to ne poznamo? Ali ne vidite, kako smešni meščanii smo? Splošne izobrazbe navadno gospodinjska in kmetijska šola ne da. Te nas vse preveč samo specializirajo. Po društvih, radiu in knjigah bi se res lahko precej približali višini splošne izobrazbe meščana, kar bi bil pravilno postavljen ideal, ki pa ga moramo čisto po svoji poti doseči. Premalo razumevanja vidim, kako mladi ljudje ocenjujejo svoja poznanstva. Eni in drugi gredo v skrajnost. To pa ni prav. Mogoče bom kdaj prišel do časa in prostora, da vam bom o tem kaj več napisal. Za pla-7 vo razsodnost bi ob tej priliki dal samo dva nasveta: verni ste. Ločite navzočnost ljudi od pničujočnosti božje, ki je povsod, ki ji ne morete uteči. Res je, dvomljiva je pot ob »luninem svitu”, tudi nevarna je, toda saj to ni bila prva pot, vsaj smela ne bi biti. In človek mora vedeti, s kom hodi in kako so take izkušnje drage! Takrat pa je fant postal več kot bodoči posestnik in naš dvomljivi skrbnik. Postal je tisti, ki se mu lahko zaupamo, ki nas bo vedno razumel in spoštoval. Kdor ni te poti prehodil — kakor je res nevarna — ne ve, kaj dobi. Dobi plesalca; pozneje izve, da je reven aii 'bogat — in kdaj izve ostalo — morda prepozno! In še eno vam polagam na srce, dekleta in fantje: razodeni mami prve iskrice ljubezni, preden bi se raznetil ogenj, 'ki o njem ne veš, ali bo grel ali uničil. Nerazumevanje matere ob prvem koraku so le injekcije, ki v nas bude pravo razmišljanje. Ne sodite Cp torej, temveč razmišljajte in iščite odgovore tam, kjer lahko pričakujete, da jih dobite! Gospodinjske in kmetijske šole so obširno vprašanje za sebe. Te misli v prihodnji številki. Opise bi prosil, da vam ne bi delal krivice, ker se v prvi vrsti oziram na vas, ki ste prizadeti. (Vsak dopisnik naj navede in bralec, ki se resno zanima za to stran, naj pošlje na uredništvo ime, stopnjo izobrazbe in let niso rojstva. Rad bi vedel, s kom sc pogovarjam, da se mu laže približam.) ZA DOBRO VOLJO Predrzen fantalin. Župnik sreča nekoč majhnega fanta, ki je z veseljem kadil pipo. Začuden vpraša fanta: »Koliko pa si sploh že star?” »Trinajst let, prečastiti,” se fant odreže možato. »In v teh letih že kadiš pipo?” »Da, če bi kadil vedno cigarete, me pride to predrago!” Nesrečo je imel. Ko sem včeraj srečal svojega prijatelja Janeza, mi je ta pripovedoval, da je imel grozno nesrečo, tako da si je rešil komaj življenje: »Peljal sem se z šefovim avtom. Vozil je seveda on. Peljala sva se z najhujšo brzino. Na nekem ovinku pa (izgubiva eno kolo... Pomislil Kolo zgubitil To pomeni katastrofo, nesreča je ob takem slučaju neizogi bna ... Videl sem se že, kako drvim v prepad in une Ik) raztrgalo na drobne kosce .. »Da, to jc pa res nekaj groznega, taka nesreča! Toda povej mi, ali sta izgubila prednje ali zadnje kolo?” »Ne, hvala Bogu, bilo je samo rezervno kolo!” Pri plesu. »Ampak, če je pa ne maraš, zakaj pa si ji obljubil, da jo boš vzel?” »Veš, tako je bilo, plesala sva in nisem vedel, kaj naj bi drugega govoril z njo.” P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N* J*E JANKO KERSNIK: Stari Molek in vedež Ostriženec Stari Molek, trden kmečki posestnik, je na sejmu prodal vole. Listnico z denarjem je doma po pomoti vtaknil v rokav koiuha namesto v žep. Ko je denar potreboval, ga je zaman iskal po žepih. Prepričan je bil, da mu ga je nekdo ukradel. Dolžil je sina Luka in mešetarja M iška, a ta dva nista hotela priznati. Končno mu je nekdo svetoval, naj gre k vedcžu Ostrižencu, ki mu bo pokazal tatu v ogledalu. Molek je potoval skoro poldrugi dan. Res je našel skrito gorjansko vas, kjer je imel glasoviti Ostniženec lepo domačijo. Njegova hiša je stala bolj na samoti. Ko se je Molek skoro bojazljivo približal, ni videl ž've duše okoli poslopja. Samo velik, kodrast pes je divje lajal, priklenjen pred hlevom. Molek potrka. Odpro se vrata in na pragu se prikaže kakih štirideset let stara žena. „Kaj bi radi?” „So lii oče doma?” vpraša naš znanec. ,,Ne, ni ga, pa morda kmalu pride,” je dejala ona. „Noter stop'te in počakajte!’ Pri Ostrženčevih je bilo to že navadno. Očeta ni nikdo dobil doma. Vselej je dejala žena, da mož pride. Medtem se je razgovar-jala s prišleci in pozvedovaia od njih, česa žele, od kod so in vse njih razmere in skrivnosti, kolikor jih je hotel kdo razodeti. Ostriženec je prišel navadno kmalu nato. r Prišleca je komaj pogledal. Ko pa se je jel razgovarjati, je takoj vse vedel: od kod je, česa želi, kaj se mu je pripetilo, sploh vse — vse je ta vedež in znal. Pa žena se ves čas ni genila iz hiše, da bi mu morda povedala, kaj je od čakalca vse zvedela. To je bilo najbolj čudno. Tako se je godilo tudi z Molkom. Razgovarjala sta se z ženo o njegovi nezgodi z denarjem. Odkritosrčno kakor pri spovedi je povedal, od kod je, koliko ima otrok, na koga ima sumnjo, da ga je okradel ,komu je hotel denarje posoditi, kakšen je mešetar Miška, da ima črne brke pod nosom — vse, kar je žena želela, vse je povedal, kakor je bilo v resnici. Medtem je ona sukala kolovrat in predla ovčjo volno. Zdajci je ponehala, pogledala skozi okno ter dejala: „Sedaj bo pa menda kmalu tu-kajl Še vsakemu je pomagal, bo vendar tudi vam!” Vtem je sukala kolo še dalje, da je ropotalo in cvililo na glas. Molek pa je ne-i kako boječe zrl na vrata, kdaj se bodo odprla in Im vstopil pričakovani vedež. Ko bi mož ne bil tako uverjen v svojo babjo vero, da mu more Ostniženec pomagati, in ko bi bil malo bolj oprezen in pazljiv, bi bil gotovo slišal, čeravno je kolovrat cvilil in ropotal, da je v sobi zraven njega tudi nekaj zaropotalo- Tamkajt je namreč za tanko steno sedel starikav, obilen mož in pazno pritiskal uho na luknjo v leseni steni, da je ujel vsako besedo, ki se je govorila onkraj. To je bil coprnik in vedež Ostriženec! Ko je sedaj žena v oni sobi prenehala govoriti, ker je zvedela vse, kar je Ostriženec potreboval, in ko je zopet pognala kolovrat, je stopil Ostriženec k mizi, kjer je imel razno ropotijo. Iz majhnega zavoja je vzel celo kopo podobic in poiskal sliko moža, ki je imel črne brke. To je del v žep, odšel potihoma, kolikor je mogel, iz sobe, vzel zunaj pred hlevom umazano motiko, jo za- del na ramo ter tako pristopil počasi v sobo, kjer sta bila žena in Molek. „Ali si že okopal krompir?” je vprašala ona naglo. „Že, že — suho je, suho!” je odgovoril Ostriženec resno in postavil motiko v kot za vrata. „Ta oče bi radi govorili s teboj!” je menila žena, porinila kolovrat h kraju in šla ven. „Ah, vi, vi,” — je rekel Ostriženec počasi in položil roko čez čelo na oči, kakor bi se mu bleščalo; — „ah vi ste Molek iz Straže.” „1 — seveda!” je zaječal Molek strmeč, da ga ta ded pozna. „Od kod pa to veste?” je pristavil ves razburjen in presenečen. „Oj ljubi moj, jaz poznam vse! To je moja moč!” Tako besedujoč je sedel na stol, kjer je bila prej žena. „Vas so okradli!” je Iz družinske kronike Moja rojstna hiša stoji na Breznici pri Št. Jakobu v Rožu. Od zunaj jo odlikuje že novo lice, a znotraj hrani še precej starega. če vstopiš v veliko kmečko izbo, se ustavi oko najprej na velikem starem tramu, v katerem je vpisana številka 1719. Radovedna, kakpr vsak majhen otrok sem pred leti povpraševala starega očeta, kaj to pomeni. Z veseljem mi je obljubil, da mi bo na večer, ko bo delo končal, vse natančno povedal. Ostal je pri dani besedi. Poklical me je v toplo izbo in sedla sva na klop za veliko krušno peč. Zunaj je divjala zimska burja in žvižgala okoli hiše, moje misli pa so se ob dedovih besedah pomaknile v davno preteklost. „Ta letnica pomeni, da so v tem letu Gospodovem to hišo močno popravili”, tako je začel ded pnipovedovati. »Lastniki so bili šarbiceljni. Živeli so od kovaštva. Ker niso imeli več svojih otrok, katerim bi posestvo zapustili, so ga zapisali Frančiški Schiitz, kateri je bil eden od zadnjih Šarbiceljev krstni boter.” Nato je ded privlekel iz stenske omare celo vrsto starinskih zapiskov in z roko pisanih listkov. Z velikim zanimanjem sem o-gledovala najraznovrstnejše črke in znake. Vse se mi je zdelo nekam skrivnostno. Namesto podpisov so bili sami križi, čemur sem se še bolj čudila. Ded je to opazil in nadaljeval: »Vidiš, tako je bilo v starih časih, ko preprosti ljudje še niso znali pisati. Naši pradedje so zato napravili namesto podpisa križ ter pokazali, da so s tem zadovoljni, kar se je pisalo.” »Da, ampak zakaj pa smo danes Fuggarji in od kod so prišli?” »No, le počasi, saj vidiš, da sem ti prinesel tale pisma, vse ti bom povedal in po kazal. Veš, na Graščenici, na Turnah in v Rože-ku so stali mogočni gradovi. Danes so tam še razvaline. Posestniki teh so bili premožni roparski vitezi Razi. Po teh se še dandanes imenuje cela dolina »Rož”. — Ti Razi so oropali bogate trgovce, ki so iz severnih krajev, iz Nemčije, Češke itd., proti jugu potovali in tam prodajali blago, čez Roško sedlo je tedaj peljala cesta, po kateri so taki bogati trgovci po imenu Fuggerji in VVelsi vozili svoje blago. Tudi te so vitezi Razi večkrat oropali. Tako se je v tem času eden te trgovske Fuggarjeve držine stalno naselil v bližini Rožeka, na Ravnah. In od tedaj so gospodarili na Ravnah Fuggarji. Bili so premožni in so si v okolici nakupili veliko hiš. Ena izmed teh je bila tudi naša. Moj ded, potomec teh Fuggariev, je bil premožen gospodar na Ravnah. Imel je veliko hišo. Zato si je v bližini nakupil še več novih posestev. In ena izmed teh je bila tudi šarbiceljnova hiša. To je bil moj oče, ki :se je imenoval Janez Fugger. Ta je zapustil posestvo meni. No, in sedaj mislim, veš, kako je naša družina dobila svoje ime in od kod izhaja”, je končal ded svoje pripovedovanje. Nato se je ded malo oddahnil in zopet začel pripovedovati. Kar prehitro mi je minul ta večer in bilo je že zelo pozno, ko naju je mama opozorila, da morava končati. Ko sem nato hitro legla, še dolgo nisem mogla zaspati. Razmišljevala sem tople besede in lepe doživljaje, ki mi jih je orisal dobri ded. še bolj sem vzljubila svoj dom, ki je plod ne samo ljubezni, ampak tudi velikih žrtev mojih pradedov. Rezika Fugger, nadaljeval počasi. Molku so jeli lesti lasje kvišku. »To je zlodej ali pa —” je hotel reči, pa je st'sn.1 jezik in le prikimal. „Št'ri sto goldinarjev — kajne?” je nadaljeval Ostriženec resno. »Za .par volov ste jih vzeli in v kožuh ste jih vtaknili — zvečer — doma — to je bilo na veliki ponedeljek!” Molku sta se roki tresli. Plaho je gledal vedeža, oči so se mu kar izgubile in bolj šepetal je nego govoril: „Ka-aj, vse to veste?” »Da, vse, vse!” je pritrdil Ostriženec oblastno. »I, pa — tat, kdo je tat?” je kriknil Molek in planil s stola. »Tudi tega poznam, Da boste vedeli, da govorim resn'co, vam ga bom pokazal v o-gledalu. Tja k oknu stopite in Bog varuj, da se ozrete! Vsega bi bilo konec!” Molek je ubogal in tiščal glavo v oknu. Čul je, kako je vede/, hod'l po sobi gori in doli, mrmral nekaj nerazumljivega, preobračal stol in potem vzdihoval, kakor bi ga mučile silne bolesti, ozreti se si pa ni upal, dasiravno ga je bilo sedaj ob belem dnevu strah in groza, čez nekoliko časa je Ostriženec utihnil. Stal je v temnem kotu poleg okna ter držal na prs’h jired seboj ono podobo, ki so je b:l prej vzel iz svoje zbirke. Položil jo je pod kos stekla in v Somraku je b'la videti sedaj na njej samo koščena glava in črne brke, »Sem stopite in poglejte!” je velel coprnik Molku. Molek bojazljivo pristopi, a komaj je bil oči uprl v podobo, je omahnil in na pol veselo, na pol pa osupel in prestrašen zavpil: »To je Miška!” »Da, Miška, tisti prekanjeni mešetar je to!” je pritrdil Ostriženec, naglo skril podobo pod robec in odšel iz sobe. Vrnil se je naglo in našel Molka stoječega sredi sobe in oprtega ob svojo kljukasto palico. »Da, vi ste vedež, pravi vedež!” je dejal Ostrižencu. »Pa še to mi povejte, kje in kako bom denar dobil. Če ga je vzel Miška — Bog ve, kam ga je dejal?” „Ej prijatelj, to je pa druga. To je sila težavno. Vsaka vednost in vsaka moč ima •svoj konec!” je odmajeval Ostriženec. »Pa če vam je vse znano in odkrito — boste vendar vedeli tudi to,” je ugovarjal Molek nestrpno. »Kaj se je zgodilo, to mi je znano!” je ponavljal Ostriženec oblastno in ponosno, »toda prihodnost mi je temna. Odkrijem jo le s posebno težavo. No, vi ste pameten mož. Toliko vam lahko povem, da je stvar draga. Treba je stopiti nekoliko srebra v brinovem ognju in potem — pa čemu bi vam to pravil?” »I, če je le na srebru, jaz ga imam,” je zavrnil Molek. Segel je pod telovnik in izvlekel širok pas. Iz njega je vzel nekaj debelih tolarjev — križevcev. Te je pomolil vedežu. (Nadaljevanje na 8. strani) Ladja morskega roparja Prevod iz angleščine (45. nadaljevanje) »Templemore,” je dejal admiral, »bojim se, da vas bom moral poslati na Porto Rico poročat guvernerju, da je njegova hči na varnem.” »Želel bi, da bi poslali koga drugega, jaz pa bi rad medtem zagotovil njeno srečo.” »Kaj? Poročiti se hočete z njo? Hm! Lepo mnenje imate o samem sebi! Počakajte vendar, dokler ne postanete kapitan!” »Upam, da mi ne bo treba dolgo čakati na to”, je odgovoril Edvard skromno. »No, le polagoma,” je dejal admiral: »niste mi še omenili, da imate zapiske o zakladih, ki so skriti na onih otokih?” »Moj brat jih ima, ne jaz.” »Poslati moramo ponje. Mislim, da je najbolje, če greste vi, Edvard. Francisco, vi pa morate z njim.” »Rad,” je odgovoril Francisco z nasmehom; »toda moje mnenje je, tla bi rajši počakali, dokler Edvard ne postane kapitan! Naj dobi ženo in zaklade obenem, zato mislim, da mu ne smem izročiti onih listin pred ppročnim dnem.” »Na mojo čast,” je rekel kapitan Manly, »želim, Templemore, da bi dobil kaj kmalu svoje imenovanje; zakaj zdi se mi, da je zelo mnogo odvisna od tega — sreča mlade gospodične, moj delež pri plenu in admiralova osmina. Res, admiral, to je javna zadeva, in prepričan sem, da Edvard zasluži povišanje.” »In jaz tudi, Manly,” je odgovoril admiral. »In da dokažem, da mislim resno, prihaja tukaj mr. Hadley z imenovanjem. Samo nekaj malega je še treba, da je popolno ------” »In to, mislim, je vaš podpis, admiral”, je odgovoril Manly, prijel za pero ter ga podal svojemu predstojniku. »Tako je!” je odgovoril admiral ter se podpisal na listino, »sedaj pa ni treba ničesar več. Kapitan Templemore, čestitam vam.” Edvard se je globoko poklonil, njegov rdeči obraz pa je kazal srečno •zadovoljnost. »Jaz ne morem dati imenovanja, admiral,” je rekel Francisco ter mu izročil neke papirje, »toda dati mu morem navodila — in videli boste, da niso malenkostna — zakaj zdi se mi, da je zaklad velike vrednosti.” »Bog vas blagoslovi, Manly! Ko napoči dan, morate odpluti”, je vzkliknil admiral. »No, s tem lahko natvorijo do vrha vašo ladjo. Evo tu - čitajte - potem pa napišite svoja povelja ter jim priložite prepis tega.” »To bi moralo biti moje premoženje,” je dejal Francisco ter se žalostno nasmehnil, »toda ne bi se ga rad dotaknil.” »Prav dobro, mladenič! A mi nismo tako zelo natančni”, je rekel admiral. »Kje pa je mlada gospodična? Sporočite ji, da je obed že pripravljen.” Štirinajst dni po tem pogovoru seje vrnil kapitan Templemore z zakladom; »Enterprise” pa se je pod poveljstvom nekega drugega častnika povrnila iz Porto Rica ter prinesla guvernerjev odgovor na admiralovo pismo, v katerem ga je bil obvestil, kako je Edvard otel njegovo hčer. Pismo je bilo polno zahvale admiralu in poklonov Edvardu. In kar je še bolj važno, vsebovalo je tudi privoljenje k zvezi mladega častnika z njegovo hčerjo. * Nekako šest tednov po tem važnem pogovoru je mr. Witherington čital ogromen zavoj pisem v svoji zajtrkovalni sobi v Fins-bury Square. Nenadoma je tako močno potegnil za zvonec, da je Jonatan skoraj mislil, da se je njegovemu gospodu zmešalo. Ta misel ga ni pr;(v nič izpodbujala, da bi se bil požuril in pospešil svoje svečane in umerjene korake. Pokazal se je pri vratih, ne da bi izpregovoril besedico. »Zakaj se vendar ta človek ni odzval na moje zvonjenje?” je zakričal mr. VVithering-ton. »Tukaj sem”, je dejal Jonatan svečano. »Torej tukaj si! A bes te plentaj! Prihajaš semkaj, kakor bi bil samo še kak duh kletarja! Ali veš, kdo pride k nam, Jonatan?” »Ne morem povedati, gospod.” »Ali jaz morem — ti stari svečani tepec! Edvard pride sem! Naravnost domov pride!” »Ali bo spal v svoji običajni sobi?” je odgovoril vedno mirni Jonatan. »Ne. Najboljšo spalnico zanj! Veš, Jonatan, oženjen je — kapitan je postal — kapitan Templemore!” »Da, gospod!” »In našel je svojega brata, jonatan! Brata dvojčka!” „Da, gospod!” »Brata Franca — o katerem smo mislili, da se je izgubil. A to je dolga povest. Jonatan, in jako čudovita! — Njegova uboga mati je že davno mrtva!” „In coelo quies! — V nebesih je mir!” je dejal Jonatan ter pogledal proti nebu. »Toda našel je brata.” »Resurgam — vstanem zopet!” je dejal kletar. „V desetih dneh bo tukaj — torej glej, da vse pripraviš, Jonatan. Bog blagoslovi mojo dušo!” je nadaljeval stari VVitherington, »skoraj ne vem, kje mi glava stoji. Ona je Španka, Jonatan!” »Kdo, gospod?” »Kdo? No — žena kapitana Templemora, in njega so kot morskega razbojnika postavili pred sodišče!” »Koga, gospod?” »Koga? Vendar njegovega brata, Franca! jonatan, ti si star, zabit norec!” »Ali zapovedujete še kaj drugega, gospod?” »Ne — ne — to bodi dovolj — lahko greš!” In tri tedne po tem pogovoru so se kapitan, gospa Templemorova irt njegov brat F’ranc nastanili v hiši na veliko veselje mr. VVitheringtona, ki se je že zdavnaj naveličal samotarstva in starega služabnika Jonatana. Brata-dvojčika sta mu bila v veselje in radost na stare dni. Zatisnila sta mu v miru oči na smrtni postelji ter podedovala njegovo veliko i mo vino — in tako se konča naša povest o morskem razbojniku. (Konec) NIKOLI ŠE Naša izbira blaga niso bili naši plašči tako poceni NIKOLI SE ni bila tako velika Tako kvalitetno zimsko perilo NIKOLI ŠE niste kupil; In naši plačilni pogoji na obroke so ugodni kot NIKOLI ŠE KAMMER I1ER GEWERBLICHEN WIRTSCHAFT FtiR KARNTEN S E K T I O N H A N D E L KOROŠKI TRGOVCI prosijo občinstvo, naj že sedaj oskrbi svoje hsKlene nakupe Vse trgovine bodo v sredo 14. in sredo 21. decembra l!>r>."> (v mestu VeUkovcc-Vdlkermarkt 15. in 22. dec.) tudi popoldne odprte. — Poleg tega bo odprto tudi na srebrno nedeljo (II. decembra v mestih Celovcc-Klagenfurt, Beljak-Villach, St. Veit a. d dan in VVolfsberg od 14. do 18. ure ter drugod po deželi od 8. do 12. ure ter na zlato nedeljo (18. decembra) od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Kdor pravočasno nakupi, ima največjo izbiro! Kupcu, ki ne pride šele v zadnjem trenutku, sc more trgovec s posebno pažnjo posvetiti. 'Vodeni kupi, ^ Udar kaalUeto kupi ! rP&*eni kupi, kdor M£-JHSbel kupi ! n A V E - M O B E i. je kvalitetno pohištvo iz največje avstrijske specialne tovarne za spalnice. Tovarna in zaloga: Stcinfeld/ Oran. — Podružnici: Celovec—Klagenfurt, Gctreidegasse 1, Beljak—Villaclt, Moritschgasse, nasproti Parkhotela. K e N O CELO V EC-KLAGEN FURT STADTTHEATER 9. - 12. 12. „Glutklichc Reise” 13. — 15. 12. „Die lockendc Vc-nus” (ni za mladino). PRECHTL 9. - 12. 12. „Sic vvaren 13” 13. - 15. 12. „T«dliche Pfeile” (ni za mladino). VOLKSKINO 9. - 12. 12. »Bali in Savoy” (ni za mladino). PLIBERK 10. — 11. 12. »Kbnigliche Hoch-hcit” Dne 14. 12. »Durstcnde Lippen” (ni za mladino) črke za portal in „Neon”-vazsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14. fe naj bo kaj lepega, potem je to KlAGENFURLOBtfPiALtt Rad bi kupil pisalni stroj, če bi vedel, katera znamka je najbolj ša ... ? O vsem tem vas najbolje posvetuje brezplačno BCROMA-SCHINEN H A M M E R, Klagen furt, Gctreidegasse 5, tel. 57-CO (Imamo 10 različnih znamk.) Cenjenemu občinstvu dam na-znanje, da sem otvoril v Celovcu, Ebentaler Strassc 100 žganjetočni-co. — Priporočam se za obisk. MICHAEL KRASNIG ŠIVALNE IN PLETILNE STROJE Sl—oGRUNDNER POLEG MESTNE CERKVE Primerna božična darila Vseh vrst radio-aparatov, štedilnike, peči, likalnike, lustre in ves potreben material za inštalacije dobite v domači strokovni trgovini H. KREUTZ KLAGENFURT St.-Ruprcchter Strasse 10 Vaše božične nakupe v blagu, perilu iti volni si priskrbite pri L. MAURER CELOVEC-KLAGENFURT Alter Platz 35 „PASSAP“ najboljši in najhitrejši stroj na svetu za pletenje, in sicer švicarski kvalitetni izdelek. Pletilna predavanja vsak četrtek pri Sattler & (o. KLAGENFURT am Hcuplatz PRILOŽNOSTNI NAKUPI Retina Ha .... 1750.- šil. torbica Conlaflcx I............ 2550.— zadnji model, torbica Akarex III.............1950,- Kenoit 1:2, torbica y i i t * c » FERTALA v Šmohorju v novi trgovini na HANS-G ASSER-PLATZ! Flanelaste rjuhe od 29.90 Flanelaste' srajce od 39.— Pisano kariratte volnene rute 225.— Damski plašči po raznih cenah od 225.— Torbe in rokavice pri L E DERVVAREN Marketz & Sereinigg KLAGENFURT Paradeiserg. 7 (Butg) Renault 4 CV. 1000 km Renault 4 CV. (>000 km Steyr 50 Lloyd 400. 1955 Lloyd — Kombi, 1955 Topolino, 1954 Puch TF Fiat 1400 JOSEF SINTSCHNIG, KLAGENFURT, Sudbahugiirtel 8 BOŽIČNA DARILA Ure in nakit prodaja po zelo zmernih cenah samo strokovna trgovi na K. FRIEDRICH, Klagenfurt, Lidntanskygassc 3 (Marktplatz). Oas Haut der guten Nobel 4 ' (biitile: 1. Riesenatmvahl — iiber 100 Ausstattungcn 2. Die besteu ttnd billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4400.— 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zinscn 4. Z.ustcllung frči Haus mit eigenem Spezialauto. STADLER-MUBEL KLAGENFURT - THEATERGASSE 4 Primerna božična darila Steklo Porcelan Keramike Pribore Kuhinjske potrebščine STROKOVNA TRGOVINA ZA GOSPODINJSTVO N. SEHER KLAGENFURT, BAHNHOFSTR ASSE (V c r k a u 1 s h a 11 c n) Zima mraz, a nam topleje, ker nasSchleppe greje ^Primerna bežicne darilo Modemi okraski, moderne cvetice, svatovski šopki, parfumerijski predmeti, žepni nožički, strojčki za rezanje las, rožni venčki, britvice, toaletno milo, vsakovrstne krtače, najceneje in ugodno pri ELGETZ CELOVEC, Rainerhof, telefon 52-55 Stari Molek in vedež Ostriženec (Nadaljevanje s 7. strani) Ta jih je »pravil in odšel iz sobe: »Bom poizkusil!” Molek je dolgo čakal. Vesel je hi 1 kakor še nikoli, odkar mu je izginil oni denar. Vendar si je dejal: »Kaj mi vse to pomaga, če ne zvem, kam je Miška del stotake.” .Na posled se je Ostriženec vrnil in prinesel kepo raztopljene rude. Povedati menda ni treba, da je bil križe,vce spravil v skrinjo, v kuhinji pa raztopil košček svinca, stopljenega vlil v vpdo in prinesel seda j ta kos v sobo. „Le čujte, oče — pa sedite! Povedal vam bom, kaj govori kolomon.” Ko je Molek začul besedo kolomon, ga je izpreletela gro za. Vedež je sukal in potakal oni kos stop Ijenega svinca, ki je o njem Molek menil, da je nastal iz njegovih križevcev, ter je slovesno govoril: »Denar ni daleč. Morebiti se bo še dobil! čakati bo treba. Najboljši čas bo med šmarnimi mašami. Tcdaji pojdite ob polni luni na najbližji križpot, oddaljen od vsake hiše devet slreljajev. Tam sto rite ris, tri sežnje v premeru, devet sežnjev v krogu, in čakajte v risu z brinovo vejo v roki, da pride kdo mimo. Čakati morate od devetih do enajstih zvečer. Vsakega, kdor pride mimo, vprašajte: ,Kje imaš moj denar?’ In kdor vam bo dejal: ,Imam ga, imam, — tega se držite.” Molku se je to zdelo malo čudno, pa ker je bil Ostriženec vse drugo tako izvrstno uganil, je verjel tudi to ter takoj slovesno sklenil, da bo ravnal po »kolomonovem” svetu. Poslovil se je, stisnil coprniku v .pest še dva križevca in odšel jako zadovoljnega srca. Drugega dne .zvečer je bil zopet doma. Lisi izhaja vsak čemel. — Naroča se pml naslovom: ..Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring i&. — Naročnina mesečno 4 Sil. za inozemstvo 4 dolarje lemo. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri 9t. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. Štev. uredništva in uprave 43-58.