Celovec * četrtek * 18. julij 2002	štev. 29 (3178) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Odbori Zveze slovenskih org. potrdili dogovore
Zveza koroških partizanov SPD »Edinost« v Pliberku
23. Pohod
na Komelj
Nedelja, 21. julij 2002
odhod 9.30 od Lombarja -Kolenika v Cirkovcah pri Pliberku 11.30 od gostilne Pistotnik na Komlju ob 13.00 spominska svečanost, maša in nato družabno srečanje pri Cimprcu.	''^*3
Pohod bo ob vsakem vremenu.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Prireditev podpira Slovenska prosvetna zveza
Šolstvo: prijave k dvojezičnemu pouku niso kriterij
T ^ponedeljek, 15. julija 2002, V so zasedali odbori Zveze slovenskih organizacij in skupno razpravljali o izsledkih in dogovorih drugega kroga dunajske konsenzualne konference, ki je bil v petek, 12. julija 2002, v prostorih zveznega kanclerstva.
Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, ki se je konference udeležil skupno s predsednikom NSKS Bernardom Sadovnikom, je odbore informiral o rezultatih oz. o dogovorih. Po dolgi in živahni razpravi je večina odbornikov sprejela in potrdila dogovore s konference (beri pogovor z dr. Marjanom Sturmom na strani 3).
Poglavitni izsledek drugega kroga konsenzualne konference je ta, da je sedaj na potezi štiričlanska delovna komisija, v kateri naj bojo zastopani po en predstavnik koroških Slovencev, dežele Koroške, nemško-nacionalnih organizacij, ki se konference udeležujejo pod nazivom »domovinske organizacije« in pa predstavnik Urada zveznega kanclerja. V komisiji so koroški Slovenci jasno v manjšini, pri sklepih pa naj bi veljalo načelo soglasja.
Delovna komisija naj bi do začetka septembra pripravila seznam krajev, ki naj bi dobili dvojezične krajevne napise. Poleg rezultatov ljudskih štetij naj bi komisija upoštevala še pri-
sotnost Slovencev v kulturnem, gospodarskem, političnem in cerkvenem življenju, merilo pa naj bi bile tudi prijave k dvojezičnemu pouku. V paketu naj bi uredili tudi ostala vprašanja manjšinske zaščite.
Deželni glavar je umaknil blokado nadaljnjih dvojezičnih
napisov, koroški Slovenci pa zahtevo po 394 tablah. Ni pa jasno, ali je zahteva po glasovanjih po občinah o dvojezičnih napisih dokončno z mize. Slovenci in socialdemokrati ter zvezni kancler to trdijo, svobodnjaki pa od tega ne odstopajo.	Franc Wakounig
a enega od kriterijev za L. določanje dvojezične topografije so na Dunaju imenovali tudi število prijav k dvojezične-
mu pouku v deželi. Na to je deželni šolski inšpektor Tomaž Ogris opozoril, da ta kriterij nikakor ni primeren, saj je osnovna ideja dvojezičnega pouka odprtost sistema, kar pomeni samo to, da se starši pač poslužujejo regionalne izobraževalne ponudbe, saj prihaja večina prijavljenih otrok iz nemško govorečih družin oziroma niso govorci slovenskega jezika.
Tomaž Ogris odklanja namero, da bi število prijavljenih k dvojezičnemu pouku služilo za kriterij za postavitev dvojezičnih tabel, to pa predvsem iz razloga, da bi se okoli dvojezičnega šolstva ne vnel prepir, kajti - tako Ogris - za uspešno vzgojno in izobraževalno delo je potreben predvsem mir.
Ogrisova bojazen je vsekakor upravičena: v preteklosti, pa tudi v sedanjosti je bilo dvojezično šolstvo dobrodošla tarča »domovinskih« in nacionalnih organizacij in vselej je potrebno precej dela in razlag, da se staršem pove resnico. Prijava še zdaleč ne pomeni nacionalnega priznavanja, temveč je ena od možnih poti v izobrazbi otrok.
V ŽITARI VASI, kjer je izredno aktivno Slovensko prosvetno društvo »Trta«, so zapela tudi dekleta iz bližnje Vidre vasi, ki so si dale zveneče ime »Vidrinke«. Bil je lep, zabaven in bogat večer s folkloro, glasbo in petjem.	Več na strani 4.
Bališ-GH Kovač
rock
across n. mesdows^* /
Us/
helmut tulil • ondi bnrtosh Willi resetarits • joško vlosich tfp'
19. Juli‘02
22:30 DJ-Line z „TURNTABLE -brothers“- open end • PREDPRODAJA: € 6,-; VEČERNA BLAGAJNA: € 8,70; MLADINA DO 12 LET - PROSTI VSTOP! SHUTTLE SERVICE: € 1,- TEL: 04238-8211, MOBIL: 06644533725INEO-HOTUNE: 0664-5200085
PREBLISK
■ Mislim, da smo si vsi edini v tem, da je vsaka vojna grozna, krivična, morilska, da pravičnih vojn ni, da je vsaka posamezna smrt preveč in nesmiselna. Toda vojne so bile in na žalost verjetno še bodo - ljudje se ne izučimo ničesar iz zgodovine!
In vsak narod je polagal vence na grobove žrtev. Tudi Slovenci na Koroškem, ki so morali prispevati ogromen krvni davek nacističnemu režimu. Pred leti smo postavili na Ra-dišah spomenik pregnancem, v Frauenaurachu odkrili spominsko tablo. Logično bi bilo, da bi spomenik - ali pa vsaj tablo -postavili na kraju, odkoder so jih kot živino odgnali, v Žrelcu.
Toda glej! Celovška občina ni niti približno mislila na to, da bi dala dovoljenje za postavi-
tev spominskega obeležja! Ko da bi šlo za nekaj tujega, nepoznanega. Ko da bi slovenske žrtve ne bile doma na Koroškem, ko da bi bili storilci. Bili so zelo povprečni prebivalci te dežele; kmetje, žene, starci, otroci.
Žrtve in žrtve
Zdaj pa so postavili v stolnici spominsko tablo tistim, ki so postali po vojni žrtev maščevanja. In seveda boli: marsikateri se še spominja medvojne vloge teh zdaj češčenih.
Zato se ni čuditi, če v tej republiki razni Stadlerji nemoteno opravljajo svoje državne službe in širijo neznosen političen smrad.	S. W.
Vaščana pojo
in vasujejo
. -------------«/-«/—
s priiateln*
iz ^lovenije
Moški nonet
»Vasovalci«
Kvartet KUD
»cDr.jp\ranče
c.Prešeren«
Žirovnica
»Vaščana pojo«
Sobota [ 20i J» 2002, 20.30
pri Kosarju na Gori
■ f ar nekaj časa sem raz-IC mišljal, ali naj napišem I X naslednji prispevek ali ne. Jasno mi je, da se lotevam teme, ki je po svoje zelo pereča in je ravno zaradi občutljivosti bolj predmet zaprtih, da ne rečem, zaupnih razprav. Tudi če je stvar občutljiva in morda po mnenju nekaterih neprimerna za odprto, torej javno diskusijo, sem prepričan, da so to le argumenti, ki so izraz velike bojazljivosti. Zdi se mi, da smo ravno pri dvojezičnem šolstvu v preteklosti veliko preveč le reagirali, sami pa smo zadržano predlagali potrebne reforme. Kritičen pogled, ki je prišel »iz lastnih vrst«, je izval v prvi vrsti začudenje in čestokrat tudi zaničljivo pripombo o črni ovci. Z dobrohotnimi in stvarno utemeljenimi predlogi po reformi, ki so prišli »od zunaj«, npr. iz univerzitetnih krogov, smo se počasi ali pa sploh ne sprijaznili. Vodilo nas je prepričanje, da sami najbolje vemo za zadeve in potrebe in da se strokovnim namigom »od zunaj« kaj lahko izognemo. Svoje možgane smo v resnici napeli šele takrat, kadar je prišla masivna zahteva po spremembah od krogov, katerim nikakor ni šlo za dobrohotne in inovativne reforme dvojezične vzgoje, marveč za poslabšanje in odrivanje na rob družbe. Ubranitev takih zahtev je bila vedno težka in malo uspešna, ker je tako koroški politiki kot nemškona-cionalnim silam s svojimi napadi uspelo nekaj, namreč, dvojezično šolstvo prikazati kot nekaj spornega, kot področje, ki se nahaja izven regularnega avstrijskega šolskega sistema, kot zadevo, ki jo je treba čimprej preveriti, kot del, ki dela stalno skrbi in ki po vrhu privilegira samo slovensko govoreče in zapostavlja nemško govoreče. Dvojezično šolstvo je postalo nekaj, kar slej ko prej vzbuja distancira-nost, oklevanje in zadržanost.
Če bi danes naredili raziskavo o imidžu dvojezičnega šolstva, bi po vsej verjetnosti bili zelo začudeni nad sliko, ki jo ima večinsko prebivalstvo. Do teh trditev pridem zaradi številnih treznih izkušenj z nemško govorečimi sodežela-ni, pri čemer je treba še izpostaviti, da so to ljudje z razmeroma visoko izobrazbo, taki, ki se šolajo na univerzitetni ravni oz. taki, ki so celo preko lastnega poklica vključeni v vsakdanje zadeve in celo prakso dvojezične šolske vzgoje. Vsekakor osebe, katerim ne moramo odrekati izobraženosti, radovednosti, odprtosti in pripravljenosti širiti lastni horizont. Kadar gre za dvojezično šolstvo, je nevednost velika. Šele nekoliko bolj poglobljena diskusija o nastanku, razvoju, pogojih in perspektivah manjšinskega šolstva prikaže, da ta nevednost nikakor ni tako nepristranska in ne-
KOMENTAR
dolžna, ampak je po navadi prežeta s hudimi predsodki in nenenazadnje tudi z odklanjanjem. Toliko večjo distancirano in odklonilno držo do dvojezičnega šolstva je po mojem treba pričakovati pri prebivalstvu, ki te možnosti širše in daljše šolske oz. poklicne izobrazbe nima oz. ni imelo.
Politika odpušča šole v samoodgovomost
Zakaj pišem to? Šolstvo je danes bolj na prepihu kot kdajkoli. To velja za vsa šolska področja. Prepih je postal nenazadnje tudi s tem, da državne oblasti odpuščajo posamezne šole v lastno avtonomijo, torej v lastno odgovornost. Kakovost šole bo v bodoče primarno odvisna od tistih, ki v njej agirajo, delajo, ki imajo v njej svoja delovna mesta. Državna oblast skrbi v prvi vrsti še za okvir in zakonske pogoje, šolsko življenje in učenje pa morajo oblikovati tisti, ki so za šolski vsakdan tudi odgovorni. Vodstvo šole in učiteljski zbori so tisti odločilni dejavniki, ki
vedno bolj prevzemajo iniciativo za imidž posamezne šole, za kakovost učenja in za počutje otrok. Avtonomija nikakor ni privilegij za samovoljno ravnanje, ampak pomeni predvsem mandat, da šolsko vodstvo z učitelji vred garantira kvalitativno šolsko izobrazbo, vzgojo in vzdušje. Medtem ko je v preteklosti morala šolska oblast zagovarjati pred javnostjo spremembe in nivo učenja v šolstvu, so dandanes šole tiste, ki naj prevzemajo to odgovornost. Kako se posamezne šole javnosti prezentirajo in ponujajo svojo identito, ni stvar šolskih nadzornikov, ampak je stvar vsake posamezne šole. Z avtonomijo je šola dobila odgovornost zase in za učenje.
Šolska avtonomija je povzročila nekaj, namreč, da se morajo šole koncentrirati nase, na svoje pogoje, svoje zmogljivosti, svoje perspektive. V okviru šolske avtonomije postaja samostojnost, odgovornost in samoiniciativa vsakega učitelja/vsake učiteljice eden bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj posamezne šole. Ugled in perspektiva šole sta v veliki meri odvisna od prizadevnosti, inovativnosti, kvalificiranosti in civilne korajže učiteljev/učiteljic, ki na njej delajo. Šolska avtonomija spravlja šole v medsebojno konkurenco. Konkurenčnost med šolami je nekaj novega in
vodi do nemira, do novih ob-remitev in novih nalog, katerih doslej vodstvo in učitelji niso bili vajeni. S šolsko avtonomijo stopa vsaka posamezna šola v gledišče javnosti, javnega opazovanja in ocenjevanja. Kdor se temu odreče, za javnost ni prezenten in ne dojemljiv. Šola, ki si želi javne pozornosti in akceptance, se mora tudi predstaviti kot šola z zanimivim profilom. To pomeni, da morata vodstvo in kolegij šole tako prezentiranje tudi sama uresničiti.
Čemu zahteve po dvojezičnosti, če ni kandidatov in kandidatk?
Vsa ta razmišljanja imajo svoj konkreten povod. Gre za dejstvo, da bodo v kratkem kar na nekaterih dvojezičnih ljudskih šolah razpisana ravnateljska mesta, ki jih bo treba zasesti. Kako se bodo te šole v bodoče razvijale in prezentirale, kakšen bo njihov pedagoški profil in kako kakovostna bo njihova dvojezična vzgoja, bo v veliki meri odločalo bodoče
ravnateljstvo. Ugled in pomembnost dvojezičnosti na posameznih šolah bosta med drugim tudi odvisna od tega, če bo na izbiro zadosti dvojezično kvalificiranih kandidatov in kandidatk, ki se bodo potegovali za to pomembno funkcijo. Politične zahteve po upoštevanju dvojezičnosti pri nameščanju ravnateljev/ ravnateljic gredo lahko popolnoma v prazno, če med kandidati/kandidatkami ne bo dvojezično kvalificiranih. Odgovornost za kakovostno vodenje in upravljanje dvojezičnih šol ni zgolj samo pri politično odgovornih, npr. pri slovenskih političnih organizacijah, ampak predvsem pri dvojezičnih učiteljih. Zavedati se morajo, da ravno novejši trendi v šolstvu, ki sem jih prej omenil, terjajo od vsakega več soodo-govornosti in pripravljenosti, za oblikovanje šole in njene izobrazbe. Čeprav so trenutni izzivi 'glede vodenja šol zelo zahtevni, nudi ravno šolska avtonomija veliko možnosti, da se dvojezične šole razvijejo v pomembne in atraktivne inštitucije. Treba je, da se dvojezični učitelji/učiteljice zavedajo svoje soodogovornosti, kadar gre za izbiranje in nameščanje najboljših kandidatov in kandidatik pri ravnateljskih mestih na dvojezičnih šolah. <
Dr. Vladimir Wakounig
ZADRŽANOST NE KORISTI DVOJEZIČNEMU ŠOLSTVU
Kdo odgovarja za kakovostno vodenje in upravljanje dvojezičnih šol?
DRUGI KROG KONSENZUALNE KONFERENCE
Dvojezična topografija naj se rešuje v paketu
rugi krog konsenzualne U konference, bil je minuli petek, 12. julija 2002, v prostorih zveznega kanclerstva na Dunaju, se je končal z dogovorom, da se ustanovi posebna delovna komisija, ki naj do začetka septembra pripravi seznam krajev, ki naj bi dobili dvojezične napise.
Kot ostali udeleženci je tudi slovenska stran v pogovore šla z izdelanim predlogom KOKS a o postavitvi 394 dvojezičnih krajevnih napisov. Koroška deželna vlada je predložila predlog, ki so ga izdelali dunajska univerzitetna profesorja Herbert Haller in Bernhard Raschauer ter pravnik pri uradu deželne vlade Gerold Glantsch-nig. Ta predvideva uresničitev razsodbe ustavnega sodišča na osnovi spremembe zakona o narodnih skupnostih. Deželni glavar je dodatno prišel z znano
fiji podpiše izjava o poravnavi spora. V njej naj stoji, da je člen 7 glede topografije izpolnjen.
Prav tako naj bi zastopnik Slovencev in nemškonacional-nih organizacij podpisala neko spravno izjavo, v kateri naj bi po besedah predsednika kaha-deja Feldnerja izrecno obsodila partizansko gibanje na Koroškem.
Občine, ki bojo podprle postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, naj se nagradijo s posebno regionalno podporo.
Vprašljivo pa je, če je zahteva po ljudskem glasovanju o postavitvi dvojezičnih tablah dejansko z mize. Za konferenčno mizo je kancler Schüssel takšno glasovanje jasno odklonil, ker večina ne more glasovati o pravicah manjšine in je manjšinsko vprašanje zvezna stvar. Tudi predsednika osrednjih organizacij, dr. Marjan
Po konferenci je bilo zanimanje novinarjev veliko
blokado novih tabel ter z zahtevo, da mora o postavitvi novih krajevnih napisov nujno odločati prebivalstvo občine.
V pogajanjih pod vodstvom kanclerja Schüssla, ki navrh ni dal nobene izjave, se je na podlagi Haller-Raschauer-Glantsch-nigovega papirja izcimil predlog o delovni komisiji. Ta naj na o-snovi kriterijev, kot so popisi prebivalstva,'prisotnost Slovencev v političnem, cerkvenem, gospodarskem, in kulturnem življenju ter prijav k dvojezičnemu pouku, do začetka septembra določi občine in vasi z dodatnimi krajevnimi napisi. V paketu naj bi rešili tudi vsa ostala vprašanja, ki zadevajo manjšino, kot so to medijska oskrba, dvojezični otroški vrtci, podpora kulturnim društvom in drugo.
Iz tega sledi, da je blokada, ki jo je glede dodatnih krajevnih napisov najavljal deželni glavar, padla. Prav tako pa so Slovenci umaknili predlog o 394 tablah.
Dodatno je bilo sprejeto, da se po uspešni uresničitvi razsodbe ustavnega sodišča o topogra-
Sturm in Bernard Sadovnik, stojita na stališču, da je glasovanje o tablah z mize. Enako je dejal predsednik koroških socialdemokratov Ambrozy. Predsednik koroške ljudske stranke Wurmitzer je zvenel že drugače: »Trenutno,« je bil njegov komentar. Svobodnjaki, Haider in Strutz, pa postavitev dvojezičnih krajevnih napisov slej ko prej pogojujejo s pristankom občanov posameznih občin.
Prav tu in pa pri soglasju članov Delovne komisije pri izbiri vasi in občin, ki naj dobijo dvojezične krajevne napise, sta prelomni črti, na katerih se lahko podre ves dogovor konsenzualne konference.
Koliko krajev na južnem Koroškem naj bi dejansko dobilo dvojezične topografske napise, nihče ni hotel povedati. Vsi so poudarjali, da bo izbira seveda v soglasju in na osnovi razsodbe ustavnega sodišča. Do 12. septembra naj bi predlogi stali, bili izdelani, kajti tretji krog konsezualne konference, določen za ta dan, naj bi bil tudi zadnji.	Franc Wakounig
O sklepih in dogovorih, sprejetih minuli petek, 12. julija 2002, na dunajski konsen-zualni konferenci, so v ponedeljek, 15. julija 2002, razpravljali odbori ZSO. So jih potrdili ali odklonili?
Bila je to zelo živa, konstruktivna in dolga seja. Na koncu smo o teh zadevah glasovali in velika večina je potrdila pot slovenskih pogajalcev. Dogovorili smo se, da komisija naredi predlog, ob tem, da je za nas slej ko prej razsodba ustavnega sodišča tista osnova, iz katere izhajamo. Poleg tega upoštevamo še nadaljnje faktorje. Zelo jasno smo sprejeli tudi sklep, da mora rezultate komisije potrditi razširjeni KOKS.
Sklep KOKS-a o 394 dvojezičnih topografskih napisih zdaj sploh ni več predmet razprav. Je torej pogorel? Ta predlog po mojem mnenju še ni pogorel. Res je, da so vsi politični faktorji, od predsednikov deželnih političnih strank do zveznih, odklonili 394 tabel. Mi smo na drugi strani odklonili papir Raschauer-Haller-Glantschnig, ki naj bi uvedel plebiscitarno glasovanje na občinski ravni. Zato smo se dogovorili za tretjo pot, da ne govorimo več o številkah, temveč od občine do občine, od vasi do vasi določimo kraje, ki naj bi dobili dvojezični napise. Tako mislimo dokazati upravičenost dvojezičnih tabel. Vsebinsko je predlog KOKSa še vedno prisoten.
Nekaj podobnega, da predstavniki dežele, strank, Slovencev in nemškonacional-nih organizacij skupno lobirajo za dobro vzdušje med ljudmi, je bilo sklenjeno že pred dvema letoma za tako imenovano okroglo mizo. Kaj je iz tega nastalo, smo videli v Velikovcu, Šentjakobu, Galiciji, Dobrli vasi in zdaj v Borovljah, kjer so predstavniki dežele (predvsem Haider) in nemškona-cionalne organizacije kot KHD in KAB zagnali hudo gonjo proti dvojezičnim napisom. Kje pa stoji, da naj bi se zdaj obnašali drugače, v prid dvojezičnih napisov?
Ta nevarnost seveda obstaja. Zdaj pa je položaj takšen: zvezna vlada mora reagirati na odločitev ustavnega sodišča. Je pa seveda pod pritiskom deželnih dejavnikov, ki odločitev ustavnega sodišča hočejo bodisi ignorirati ali pa zminimalizirati. Meseca septembra bo Svet Evrope obravnaval avstrijsko poročilo o položaju narodnosti in za avstrijsko vlado in državo bi seveda bilo neoprijetno, če bi ta komisija obravnavala nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča.
To so zdaj dejavniki, ki igrajo določeno vlogo. Na konsen-zualni konferenci je šlo za to, ali je konec pogajanj in se razidemo ter se stvari razvijajo po svoji dinamiki, ali pa po tretji poti najdemo rešitev. Mi smo se odločili za tretjo pot, tudi
ja na notranjeavstrijski ravni. V skrajnem primeru bi lahko sprožili tudi postopek pri Svetu Evrope. Mi bomo vztrajali na tem, da mora biti rešitev problema v smislu odločitve ustavnega sodišča. O tem ne more biti debate. Ker je predlog 394 tabel nastal za zeleno mizo na osnovi statističnih podatkov, si te podatke hočemo ogledati v stvarnosti, v vsakdanu. Mi smo optimistični, da lahko dokažemo utemeljenost naših predlogov.
Deželni šolski nadzornik Tomaž Ogris že svari pred tem, da bi prijave k dvojezičnemu šolstvu vnesli kot možen faktor pri vrednotenju te podobe.
Ustavno sodišče se je v svoji odločitvi naslonilo na ljudska štetja. Ta pa, kot je znano, niso štetja po narodnostni pripadno-
P0G0V0R Z DR. MARJANOM STURMOM, PREDSEDNIKOM ZSO
Predlog KOKSa o 394 tablah vsebinsko še prisoten
O sklepih in dogovorih petkove konsenzualne konference na Dunaju sta v ponedeljek, 15. julija obširno razpravljala Upravni in Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij. Urednik Franc Wakounig se je o problemskem paketu pogovarjal s predsednikom dr. Marjanom Sturmom.
zato, ker je okvir komisije časovno omejen: do septembra morajo biti rezultati na mizi. Razširjeni KOKS jih mora potrditi ali zavrniti.
Ze samo to, da je konsenzu-alna konferenca pod pritiskom nekega termina, da Avstriji pomagamo priti do lepega mednarodnega spričevala v predmetu »pravice manjšin«, je zelo vprašljiv način manjšinske politike. Zastopnika slovenske narodne skupnosti se izpostavljata očitku, da sodelujeta pri tej kravji kupčiji v prid države, ki ji je navidezen ugled važnejši kot pa to, da se izvedejo določila ustavnega sodišča v prid manjšin. Tako enostavno to ni, in sicer zato, ker odločitev ustavnega sodišča ne pomeni linearno, da 394 dvojezičnih krajevnih napisov že pomeni izvršitev odločitve ustavnega sodišča. To bi lahko bilo tudi 800 tabel, če upoštevamo mednarodno pravo, ki meri pogodbe po zgodovinskem pricipu, torej po času, ko je neka pogodba nastala. Na drugi strani je treba poudariti, da smo pri številki 394 upoštevali tudi kraje, ki tabel sploh nimajo.
Je pa število 394 seveda tudi najnižji kompromisni predlog, ki smo ga naredili sami ... To so bila pogajalska izhodišča. O rezultatu bodo diskutirali forumi narodne skupnosti in ti bodo
ugotovili, če je rezultat pogajanj v smislu pravne države in narodne skupnosti ali pa ne.
Kakšna škoda pa bi Slovencem nastala, če do 12. septembra forumi ne bi sprejeli pričakovanega sklepa oz, če bi do konsensa prišlo šele po posvetu Sveta Evrope o položaju manjšin v Avstriji? Tega vprašanja ne znam oceniti oz. kakšno moč ima Svet Evrope. Pravim, da to so faktorji, ki igrajo vlogo in kdor je v politiki, bo vedel, da je zmeraj vprašanje, kdo zapusti pogajalsko mizo in kdo se trudi za rešitev. To se mi zdi tudi pomembno iz vidika, da bi bila narodna skupnost prisiljena sprožiti postopek na podlagi okvirne konvencije Sveta Evrope.
O številkah, točneje o številu možnih dvojezičnih krajevnih napisov menda na konferenci na Dunaju ni bilo govora in tudi od oseb za konferenčno mizo ni bilo nič zvedeti o številu tabel. Kje pa je tista točka, pri kateri bi koroški Slovenci bili primorani, da zapustijo pogovore? Teoretično je tako: pogodbeni partnerji avstrijske državne pogodbe in s tem člena 7 so štiri zavezniške sile. Za nas bi bilo zelo enostavno, če bi te povedale, kaj so si predstavljale, ko so leta 1955 podpisale državno pogodbo. Ker pa signalov velesil nimam, se to vprašanje odvi-
sti, ampak po pogovornem jeziku. In zato je dejanski kriterij za postavitev dvojezičnih tabel pogovorni jezik. Dvojezični pouk je tudi pogovorni jezik. Zato je to tudi indikator, seveda pa ne glavni.
Bodimo odkriti, da se bo zalomilo prav pri povpraševanju občanov, ali naj pridejo dvojezični napisi ali ne. Svobodnjaški deželni predsednik je po konferenci na Dunaju pribil, da to povpraševanje slej ko prej ostaja pogoj sine qua non. In ali bojo Slovenci sodelovali, če bo dežela sklenila povpraševanje občanov?
... odločitev ustavnega sodišča ne pomeni linearno, da 394 dvojezičnih krajevnih napisov že pomeni izvršitev odločitve ustavnega sodišča. To bi lahko bilo tudi 800 tabel, če upoštevamo mednarodno pravo, ki meri pogodbe po zgodovinskem pricipu ...
To bi pomenilo odstop od člena 7 ADP, odstop od sistema manjšinske zaščite. To, da je padla, da je z mize zahteva po povpraševanju občanov, je bil eden od pogojev, da smo mi nadaljevali pogovore. Povpraševanje je z mize, to je potrdila ljudska stranka, tudi zvezni kancler je to jasno odklonil.
Kaj pa zahteva, da bi predstavnika Slovencev in nem-škonacionalnih organizacij naredila skupno izjavo, katere očitni glavni namen je obsodba partizanov?
Tu gre za dve strani. Na eni strani imamo avstrijsko-sloven-sko komisijo zgodovinarjev, ki iz strokovnega vidika obravnava problematiko skupnih odnosov v preteklosti. Mi se ne bomo spuščali v to strokovno delo. Drugo pa je, da bi ta skupna izjava bila uperjena v prihodnost s poudarkom na evropski integraciji, ko bi s pristopom Slovenije k EU bili naboji preteklosti preseženi. Tako jaz pojmujem to izjavo, ne pa, da se gremo delo zgodovinarjev.
Predsednik kahadeja Feld-ner je izrecno naglasil obsodbo partizanov. Vemo pa, da noben koroški partizan nikdar ni bil obsojen za vojne zločine in zločine proti človečanstvu, zagrešene med vojno in po njej.
Stvar je jasna: odpor proti nacizmu in fašizmu je bil legitimen do 8. maja 1945 ...
... potem pa ne več?
Od 8. maja 1945 začnejo veljati novi mehanizmi, ki temeljijo na človekovih pravicah, demokraciji in tako naprej. Da so zmagovalci po 8. maju 1945 tu in tam tudi kršili človekove pravice, je nesporno.
Na Koroškem pa so se Nemci in njihovi pomagači kljub podpisani kapitulaciji še dolgo borili in niso položili orožja.
Nemci se niso borili, pač pa določene enote nacistične vojske. To problematiko morajo obdelati zgodovinarji. Načelno pa je jasno, da ne more priti do rela-tiviranja, do razvrednotenja antifašističnega boja in upora kot bistvenega elementa osvoboditve Evrope.
Kaj pa izjava o poravnavi spora (Streitbeilegungserklärung), ki naj izrecno ugotavlja, da je člen 7 izpolnjen?
To je tudi ena od točk, o kateri smo govorili. V primeru soglasne rešitve vprašanj dvojezičnih tabel bi Slovenci podali izjavo, da je člen 7 v zadevi topografije izpolnjen. Da ne bo nesporazumov, to bi se zgodilo v primeru, če bi res prišlo do rešitve, do katere bi brez pridržkov lahko rekli JA. Tudi o tem bi moral odločati razširjeni KOKS.
Hvala za pogovor!
Qoletni koncert SPD »Trta«, r ki je minulo soboto, 13. julija zvečer, bil po utečeni šegi v šentlipški ljudski šoli, je potrdil močan kulturniški utrip Slove-nev v žitrajski občini. Ta koncert namreč sodi v vsakoletni niz pomembnih prireditev »Trte«, katerih višek je nedvomno open air festival sredi avgusta. Plakati že zdaj vabijo na to vse bolj pomembno in priljubljeno srečanje zborov in kulturnikov.
Poletni koncert je vsakič lepa priložnost za navezovanje stikov z zbori in plesalci od blizu in dale. Letos je »Trta« pri izbiri gostov ostala bolj »blizu». Poleg domačih skupin, moškega pevskega zbora, ki ga vešče vodi Pavli Stern, in folklorne skupine pod mentorstvom Rada Markitza, sta bila v gosteh še plajberški »Vierge-sang« in pa dekliška skupina »Vidrinke« iz Vidre vasi. Mla-
POLETNI KONCERT SPD »TRTA«
V Šentlipšu petje in ljudski plesi
di in zvonki glasovi deklet iz pliberške okolice so občinstvo zelo navdušili, mladostniško razposajenost pa je v prireditev seveda vnesla tudi domača folklorna skupina. Seme, ki ga je svojčas vsejala Slavica Kukoviča, iz leta v leto rojeva bogat
in plemenit sad. Moški kvartet iz nemškega Plajberka (Blei-berg-Kreuth) se v glavnem posveča knapovski in nemški koroški ljudski pesmi.
O moškem zboru »Trte« veliko pisati bi pomenilo nositi vodo v Dravo, kajti ta zbor, ki
se je v soboto predstavil z nekaj novimi člani, že dolgo sodi med najbolj priznane pevske skupine v deželi.
Pri »Trti« se zavedajo pomena dobre in strokovne povezave. To odgovorno nalogo sta mojstr-
sko in dvojezično opravili Ani Micheu in Aleksandra Lipuš.
Po koncertu je bilo družabno srečanje, ki so ga z doma pripravljenimi poslasticami in dobrotami obogatile članice društva.	F. 1V.
Žitrajska folklorna skupina z mentorjem Radom
If eselo na delo - so si rekli otroci v vrtcu Šentprimož in se V prijavili na plavalni tečaj, ki ga letos ponuja vrtec. Pod strokovnim vodstvom se bodo naučili plavanja in se v počitnicah brezskrbno lahko podali tudi v globlje vode.
QU0 VADIŠ MANJŠINSKA RADIJSKA PONUDBA?
Usklajenost ne sme biti zgolj programatična fraza
IX akšna bo v prihodnosti de-IXjanska radijska oskrba koroških Slovencev, lahko samo ugibamo. Zdajšnja ureditev, namreč na eni strani dnevna slovenska oddaja na ORF-Ko-roška, na drugi pa celodnevna oskrba, ki jo na osnovi posebne licence zagotavljata radia AGORA in Radio dva ddzoj (poprej Korotan), združena v AKO, to je AGORA-Korotan-AKO-Lokalradio Gmbh, je, kot vemo, na udaru koroških in zveznih političnih ter internih orfovskih varčevalnih ukrepov in je zagotovljena le še do konca leta. Radio Korotan se je koncu leta 2001 preimenoval v
Radio dva GmbH (dzoj). V četrtek, 11. julija 2002, je bila letna skupščina družabnikov AKO, to je nosilca licence za zasebni radio slovenske narodne skupnosti. Na skupščini so se zadružniki AKO dogovorili za koordinirano medijsko politiko in nastopanje v javnosti in potrdili, da slej ko prej velja razdelitev oddajnega časa, kakršna je bila pogodbeno določena na začetku oddajanja obeh radiov leta 1999. Potemta-
kem radio AGORA oddaja med 10. in 14. uro ter od 18. do 2. ure, Radio dva ddzoj (poprej Korotan) pa od 2. do 10. ure in od 14. do 18. ure. Ta pogodbeno vezana ureditev ostaja veljavna ne glede na druge neformalne dogovore med partnerji AGORA, Radio dva ddoj (poprej Korotan) in ORF-Koroška.
Da bi licenco laže ohranili, so se radio AGORA, Radio dva dzoj (poprej Korotan) in pa ORF v neformalnem dogovoru zmenili o dnevnem sporedu, ki ga med 6. uro in 18. uro skupno oblikujejo in oddajajo pod imenom Radio dva na licenci, katere nositelj je AKO. Ostalih dvanajst ur (v večernem času) pa oblikuje radio AGORA po lastni presoji.
Že imenska podobnost, da ne rečemo imenska enakost delniške družbe Radio dva ddzoj (poprej Korotan) in pa sporeda Radio 2 povzroča precej zmešnjav in nejasnosti. Najbolj ekspliciten dokaz za to je, da Marjan Pipp, ki je poslovodja Radio dva ddzoj (poprej Korotan), v javnosti nastopa tudi kot predstavnik sporeda Radio 2. Po mnenju zastopnikov radia AGORA bi spored Radio 2 morali navzven skupno in enakopravno zastopati predstavniki vključenih partnerjev in sicer Lojze Wieser za AGORA, Jurij Perč za ORF ter Marjan Pipp za Radio dva ddzoj (poprej Korotan).
Tako je nejasno, ali je Marjan Pipp v dnevniku »Der Standard« z dne 12. julija 2002 kot poslovodja Radio dva ddzoj (poprej Korotan) ali pa kot predstavnik sporeda Radio 2 grozi vodstvu ORF na Dunaju »s pravnimi koraki«. Iz poročila v Standardu ni mogoče jasno
razbrati, ali Pipp išče stike s radijsko postajo Krone Hitradio.
Obstoj sporeda Radio dva je zaenkrat zagotovljen do konca leta in ukinitev kot Damoklejev meč visi nad glavami sodelavcev. Pri radiu AGORA poudarjajo, da grozeč časovni limit seveda ne dopušča sproščenega dolgoročnega načrtovanja, hkrati pa tudi ovira normalen
razvoj medija. AGORA se zavzema za partnersko sodelovanje v zdajšnji obliki, pri čemer pa je treba podvzeti vse, da se ohrani licenca za celodnevno, 24-urno oddajanje. Kajti kakor ostali državljani moramo tudi koroški Slovenci imeti pestro in raznoliko medijsko ponudbo ter zagotovljeno možnost programske izbire. Franc Wakounig
IZLET
»Mlada Podjuna« v Solnogradu
IX er smo koncert ob naši 20 -l\letnici tako dobro opravili, nas je Podjuna povabila na izlet. V soboto ob 7. uri zjutraj smo se zbrali pred domom v Pliberku. Tam nas je že čakal bus. Vstopili smo vanj in ko je šofer odpeljal, so nam mahale mamice. Z busom smo se
peljali v živalski vrt Ferleiten. Tam smo videli bizone, jelene, srne, zajčke, medvede, risa in še mnogo drugih živali. Kosilo smo imei tam v gostilni. Potem smo šli na igrišče. Tam so bili Nautic Jet, Buttel-fly, Sky Diver, trampolin, velikanski tobogan in še mnogo več. Zelo smo se zabavali. Slo je spet domov. Tokrat smo se peljali po panoramski cesti čez Veliki Klek. Utrujeni, a zadovoljni smo prišli domov. V Solnogradu je bilo lepo. Sara Trap, pevka Mlade Podjune
»Mlada Podjuna« na zaslužnem izletu
DRAVOGRAD
Ob dnevu
množičnega
izseljevanja
1/ občini Dravograd so pred V sedeminštiridesetimi leti za svoj praznik izbrali 4. julij v spomin na množično izseljevanje zavednih domačinov in njihovih svojcev leta 1941. Seznam politično sumljivih, ki so ga posredovali nemški vohuni, je vseboval stodeset
ljudi vseh starosti, ki so bili skupaj z drugimi v procesu etničnega čiščenja in ponemčevanja izseljeni v Srbijo. Spominjajo pa se tudi bojev Maistrovih borcev za severno mejo (1918-1920) in junaškega odpora v osamosvojitveni vojni za Slovenijo 1991 leta, ko so domačini prav tako branili mejo ter bili izpostavljeni močnim pritiskom JLA. V ta namen so predstavniki borčevske in veteranskih organizacij z županom Radom Krpačem položili vence pri treh spomiskih obeležjih duhu odporništva in zahtevanim žrtvam.	5. Š.
Ob polaganju vencev v spomin na izseljevanje
BAL1Š SE PREDSTAVLJA
»Rock across the Meadows«
"Tadnje čase je na Koroškem Opotekalo kar nekaj dobrih (slovenskih) rock-koncertov. Spomnimo se samo na Dobrlo vas (Srce Goes Rock) pred nekaj tedni. In ta teden se nam spet obeta kar izvrsten koncert. Na Obirskem pri Kovaču bodo ta petek, torej 19. 7., namreč zagodli lokalni heroji »Bališ«. In ne samo to - ker so »Bališki fantje« pred kratkim izdali novo zgoščenko, so povabili na nastop tudi vrsto drugih glasbenikov, ki so sodelovali pri tej zgoščenki. To so kitaristi, ki so že podpirali znane avstrijske
bende kot npr. Drahdiwaberl ali pa celo edini pravi avstrijski pop-zvednik Falco. Andi Bar-tosh (Rounder Girls) je kot snemalec in producent zgoščenke ravno tako zraven kot Joško Vlasič, pevec znane gradiščans-ko-hrvaške rock skupine »Bru-ji«. Pika na i pa je Willy Rese-tarits, bolje znan kot Kurt Ost-bahn.
Nekaj sprememb je bilo tudi pri Bališih samih, saj jih tokrat prvič podpirata pevki Kerstin Ogradnik ter Silvana Kert. Gosti iz tujine pri takem koncertu seveda tudi ne smejo manjkati
- iz Trsta lahko pozdravimo skupino »Snifferson Family«.
Kdor pa po vsem tem še vedno ne bo imel dovolj, tega čakata za konec še DJ-a »Tum-table - brothers«.
Na vsak način nas čaka koncert, ki se ga lahko veselimo. Kogar skrbi, kako bi prišel po predstavitvi domov, ga (ali jo) lahko pomirimo z vestjo, da so organizatorji uredili shuttle-ser-vice, ki bo obiskovalce prevažal z Obirskega do Železne Kaple in obratno.
Ahja - prireditev bo potekala na prostem in to ob vsakem vremenu. Ni treba skrbeti, da bi se zmočili, saj bo v primeru, da bi deževalo, postavljen šotor. www.balis.at
Gregor Wakounig
LIBUČE
Jubilejna
raziskovalna delavnica
1 I ustvarjalnem okolju Galeri-V je Falke v Libučah, kjer je njena lastnica teden dni nudila delovni prostor skupini sedemnajstih mladih raziskovalcev z obeh strani meje, so le-ti zadnji večer pred zaključkom obiskovalcem predstavili prve raziskovalne rezultate.
Deseta etnološka raziskovalna delavnica, ki so jo organizirale Mestna zveza prijateljev mladine iz Ljubljane, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter krajevno društvo Moški pevski zbor »Kralj Matjaž« iz Li-buč - tokrat že tretjič v vaseh okoli Pliberka - je bila tokrat manj zazrta v preteklost, mladi so se namreč med drugim seznanili tudi z aktualnim doga-
janjem, še kako pomembnim za nadaljnji položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. O tem, kakšen je položaj slovenskega jezika na narodnostno in jezikovno mešanem območju, o čezmejnem sodelovanju nekoč in predvsem znotraj bližnjega skupnega bivanja v Evropski uniji ter o usodi malih dvojezičnih šol, so se pogovarjali tudi s pliberškim županom Raimundom Grilcem. Če bi sodili po vprašanjih, ki so mu jih zastavljali mladi raziskovalci, se z njegovim pogledom in pristopom k reševanju aktualnih težav, s katerimi se srečuje slovenska narodna skupnost na Koroškem, niso preveč strinjali, kar so v improvizirani obliki
odkrito pokazali tudi na zaključni prireditvi.
Večino tem, ki so bile v središču letošnjega raziskovanja, mladi niso spoznavali le s pomočjo pripovedovanja, temveč so jih okušali tudi na lastni koži. Ko so na primer v slovenskem jeziku naročali pijačo, jedačo ali vstopnico, še najbolj pa takrat, ko jih je v eni od pli-berških diskotek njen lastnik zaprosil, naj se »držijo v kotu, ker mu kot Slovenci znižujejo ugled«. Kljub temu pa je bila skupna izkušnja ta, da so tisti, ki so trdno vztrajali pri slovenskem jeziku, zahtevano vedno tudi dobili. Žal pa je tako, da so mladi koroški Slovenci vprašane, ki jih niso poznali, nagovorili nemško, še preden so se prepričali, ali morda ti le ne obvladajo njihovega jezika. Tako se - kot so skupaj ugotovili -dogaja tudi na sodišču in občini. Tudi opozarjanja, naj se domačini med seboj ne pogovarjajo v nemškem jeziku, niso bila tako redka.
Zelo pozorno so si vsi skupaj ogledali tudi film Andrine Mračnikar o usodi Slovencev med drugo svetovno vojno in prisluhnili pripovedi njene matere in babice ter spominom Jožeta Partla.
Celotni rezultati raziskave o že omenjenih aktualnih temah ter o sodobnem kmetijstvu in spominih na pesnico Milko Hartman bodo sredi jeseni izšli v posebnem zborniku.
Na predstavitvi izsledkov raziskovalne delavnice v Libučah
ŽELEZNA KAPLA SPD »ZARJA«
Vročice poletne noči brez dežja pač ni
IVI nikogar ne bo snedla zavist, če zapišem, da ka-pelška POLETNA NOČ šteje med najbolj uspešne in priljubljene poletne družabne prireditve južne Koroške. Letošnja poletna noč je bila v soboto, 13. julija, zvečer pri kopališču v Železni Kapli, prireditelj pa je kot zmeraj bilo SPD »Zarja«.
Začetki prireditve segajo tja na začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in iz leta v leto privablja kapelška poletna noč, ta veteran prijetnega počutja in domače zabave, več ljudi pod svoje okrilje in svojo zvočno območje.
Za prireditelja SPD »Zarja« je priprava in celotna organizacija noči izjemen izziv.
To se odraža tako, da so domala vsi člani vključeni v priprave in delo, in je vsaka marljiva roka dobrodošla. Ne vem, če drži, a nekateri pravijo, da so pri »Zarji« prav za izvedbo poletne noči ustanovili poseben »generalni itab«, ki skrbi za brezhibno organizacijo in potek i prireditve. In prireditev je res us-' pela. Pri kopališču se je kar trlo ljudi, mlado in staro je prišlo, da v prijetnem vzdušju in ob glasbeni spremljavi »Alpe Adria Sexteta« preživi in prepleše nekaj uric ter se tako odpočije od napornega delavnika. Niti dež ni kvaril dobre volje. No, dež in kapelška poletna noč pa sta kot brat in sestra, kot povest brez konca in kraja, ker enega brez drugega ni. Domačini so se na to španovijo že privadili in jih zato tudi več ne moti oz. so iz tega napravili kar se da najboljše. No, v Železni Kapli in okolici se že veselijo prihodnje poletne noči, ki bo. če bomo zdravi in močni, drugo leto.	w. f.
Trio Korenika
KRESOVANJE NA ŽAMANJAH
Blisk in grom namesto velikega ognja
I e pa res šment, če vabiš na J kresovanje, pa ga zadelj slabega vremena ni oz. ne more biti. To se je preteklo soboto, 13. julija 2002, zgodilo SPD »Vinko Poljanec» in družini Picej, p. d. Tedi, ki sta na Ža-manje vabila na tradicionalno kresovanje. Pričelo se je vse kot običajno. Na ražnju je vabljivo in mamljivo cvrčal odojek, vino je bilo ustrezno shlajeno, kozarci, krožniki in ostali pribor so bili čisto po-plaknjeni, naravnani, kruh narezan, mize kot se spodobi pogrnjene, obiskovalci so kar trumoma prihajali in trio »Korenika« je neumorno igral poskočne viže, da se je na plešišču že kar krepko mašilo. Kot vsako leto je Moški zbor
SPD »Vinko Poljanec« za začetek tudi zapel. Tokrat je iz petja zvenela žalost za dvema pevcema, ki sta v kratkem času za vedno odšla: bivši predsednik Miha Kap, po domače Količ, in pa Hanzej Zepitz, po domače Marolt, ki je pred nedavnim nepričakovano umrl. Oba sta v spominu bila živo prisotna na kresovanju.
A še preden so prižgali kres in se je srečanje prav razcvetelo, se je tam za Peco, Olševo in Topico začelo bliskati in grmeti, od Zablaškega jezera pa je zavel oster piš, ki je s seboj nosil prve kaplje dežja. Ob takem vremenu na kresovanje seveda ni bilo mogoče niti misliti in Alojz Čik, predsednik SPD »Vinko Poljanec«, je s težkim srcem odločil, daje veselica preložena v dvorane Tedlnove gostilne, kres pa bojo prihranili za drugič. Ža dokazilo, da so na Ža-manjah pokazali veliko dobre volje, pa je slika ansambla »Korenika«, ki je skrbel za dobro voljo.	wafra
Irena Destovnik
PRIREDITVE
PETEK, 19. 7._________________
ŠTEBEN PRI BEKŠTANJU, farna cerkev - fara Šteben
19.30	Prezentacija štebenskega pasijona. Po prireditvi bo družabno srečanje pred cerkvijo.
MOHLIčE, farna cerkev
20.00	»Preludios de Montevideo«. Koncert z Janezom Gregoričem
OBIRSKO, pri Kovaču -SPD Valentin Polanšek
21.00	Open-air in predstavitev zgoščenke rock skupine Bališ
SOBOTA, 20. 7.________________
ŽAMANJE, gostilna »Gasthof am See« (družina Picej Adi)
20.00	Dalmatinski večer s skupino TAMBEČARI
NA GORI pri Kosarju -Vaščani pojo
20.30	Koncert. Nastopajo: moški nonet »Vasovalci«, kvartet KUD »dr. France Prešern« iz Žirovnice in Vaščani pojo
NEDELJA, 21. 7._______________
ŠMIHEL, gostilna Loser
06.00	Izlet čebelark in čebelarjev. Prijave sprejema Dom v Tinjah, tel.: 04239/2642
KORTE, pri cerkvi - Korčani in
farni svet Obirsko
Korško žegnanje s Triom Pegrin
ČIRKOVČE, Lombar-Kolenik - ZKP
09.30	Pohod na Komelj in spominska svečanost.
Odhod od Pistotnika ob 11.30
OBIRSKO, pri Jerebu -Alpski klub »Obir»
14.00	12. Mednarodno srečanje har-monikašev. Poleg harmonikašev iz Slovenije in Avstrije bodo nastopili še Boštjan Konečnik (prvi svetovnega prvenstva nad 18 let), harmonikarski orkester Mikola Junior in ansambel Mikola. V primeru slabega vremena bo srečanje isti dan ob istem času v gostilni Kovač na Obirskem
KOZJE, pri Oblaku - SPD Radiše
14.00	Tekma koscev
SREDA, 24. 7._________________
TINJE, v domu Sodalitas Kärnten - ein europäischer Sonderfall; predava univ. prof. dr. Anton Pelinka
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Tonči Koren iz Šentjakoba - 80. rojstni dan; Štefka in Janez Apovnik iz Borovij - jubilej zlate poroke; Kurt Ilavnik iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Jakej Wolte z Borovnice - 50. rojstni dan; Irmi Laurič z Moščenice - rojstni dan; Fridi Ogris iz Bilčovsa - 70. rojstni dan; Frida Stossier na Brdeh pri Kot-mari vasi - 60. rojstni dan; Jožef Miklau s Potoka pri Velikovcu - rojstni dan; Greti Užnik iz Borovelj - rojstni dan; Amalija Schliesser iz Pliberka - 50. rojstni dan; Zora Ferm iz Šentjakoba - rojstni dan; Marija Lesjak iz Goselne vasi - okrogli jubilej; Vera Sticker iz Šentjakoba - rojstni dan; Ana Piskernik iz Encelne vasi -81. rojstni dan; Jaki in Rudi Mlečnik ter Franci Kropivnik s Kota v Selah - rojstne dneve; Fridl Matevšic iz Lovank - rojstni dan; Marija Paulitsch z Dobrove -rojstni dan; Mirko Srienc iz Grabalje vasi
ČETRTEK, 25. 7.________________j
VESELE PRI ŠENTPRIM0ŽU, gostilna Wutte - SPD »Vinko Poljanec« in Urakova družina
20.00	Koncert pod geslom »Zadoni naj pesem domača«. Nastopajo: MoPZ »Vinko Poljanec«
in vokalni ansambel »Nomos«. Zabavna glasba »Duo Peugeot«
PETEK, 26. 7.__________________
ŽELEZNA KAPLA - župnijski urad Železna Kapla
07.30	Romarski dan pri devici Mariji v Trnju;
CELOVEC, mladinski center Mozarthof - Kakkoi
15.00	(do 22. ure) Anime day - dan japonskih risank; Chobits, Abenobashi Mahou Shoutengai, Fake, Nausicaä, prost vstop
KORTE, Pri Franclnu - SPZ, SPD »Zaija«, SPD »Valntin Polanšek«
20.00	otvoritev razstave »Ko bo cvetel lan«
ČETRTEK, 1. 8._________________
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
-	Mohorjeva
Ensemble Wien - Ljubljana; koncert klasične glasbe -Wolfgang Sengstschmid (Dunaj), Erwin Kropfitsch (Celovec), Miloš Mlejnik (Ljubljana), Matej Zupan (Ljubljana), Romeo Drucker (Ljubljana)
SOBOTA, 3. 8.__________________|
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
-	Mohorjeva
Austria Saxophon Quartett;
Peter Rohrsdorfer, Daniela Kettl, Martin Steinkogler, Christian Maurer
Slovenska študijska knjižnica v
Celovcu obvešča uporabnike, da bo zaradi gradbenih del od 8. 7. do predvidoma 30. 9. 2002 zaprta.
- rojstni dan; Greta Sitter z Obirskega -80. rojstni dan; Nac Jernej iz črgovič -rojstni dan; Marta Riedl iz Nonče vasi -rojstni dan; Franc Schliesser z Bistrice -rojstni dan; Antonija Kulmesch s Suhe -rojstni dan; Bernard Sadovnik iz Globasnice - rojstni dan; Joži Urank ml. iz Encelne vasi - rojstni dan; Mateja in Katarina Kerbitz iz Vogrč - rojstni dan; Marjan Fera z Dvora - rojstni dan; Valentin Waldhauser iz Podna - rojstni dan; Marko Krištof iz Dvora - 40. rojstni dan; dr. Andrej Leben iz Celovca - rojstni dan; Ančka Küpper iz Borovelj - rojstni dan; Hanzi Ogris ml. iz Bilčovsa - rojstni dan; dr. Jani Oswald z Dunaja - rojstni dan; Marion Urbajs z Žoprač - rojstni dan; dr. Mirko Boročnik z Ladin - rojstni dan; Hanzi Wieser iz Bilčovsa - rojstni dan; Marjeta Brumnik z Obirskega - rojstni dan; Leni Ogris s Tue - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU RAZPISUJE
mednarodno
likovno
kolonijo
mladih
ki bo
od 25. do 31. avgusta 2002 v Vuzenici v Sloveniji
z udeležbo mladih iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije.
Kolonije se lahko udeležijo otroci med 10. in 15. letom.
Prijave
in podrobne informacije:
Slovenska prosvetna zveza Celovec,
Tarviser Straße 16 tel.: 0463/514300-20 email: spz@slo.at
Zajtrk s profilom nedelja 21. julij ob 8.30
Tokratnji gost oddaje »Zajtrk s profilom» Radia dva je kitarist Janez Gregorič iz Globasnice. Barbara Predin se bo z njim pogovarjala o njegovi novoizdani zgoščenki »Hommage an Abel Carlevaro», o mednarodnem festivalu »Kitara in narava». In še o mnogo drugem.
POPRAVEK
V prejšnji številki se je v tekstu Janka Messnerja o predstavi »Klovnovi pogledi« H. Bölla v garaži Liegl zgodila neljuba napaka; Zadnji stavek se pravilno glasi: »Vse mestne srednje šole bi morale z vsemi germanisti vred videti tega Böllovega Klovna« (in ne z generacijami, kot je bilo zapisano...)
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore i2 sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-S0)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
_______________________VSI_________________________
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 18. 7.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 19. 7. ■ 18.10 Utrip kulture______
SO 20. 6.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 21. 6. I 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 22. 7. I 18.00 Kratek stik________
TO 23. 7.1 18.10 Otroški spored______
SR 24. 7. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 21. 7. I 13.30 ORF 2 • Izlet v planinski svet: Koča na Bleščeči vabi • »Od ena do nič«: Krstna uprizoritev lutkovne predstave iz mednarodne lutkovne delavnice s produkcijo - nadgradnja medtem že 13. mednarodnega lutkovnega festivala z imenom »Poletni lutkovni prstan« • Ob lepotah okoli Baškega jezera srce zavriska: Kulturno zgodovinski sprehod ob spremstvu domačih zborov._______
PO 22. 7.13.40 ORF 2 15.55 IV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED 00 PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal
17.30	Naša pesem_______________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend___________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 19. 7.119.00 Zrcalo kulture Arhitektura Vrbskega jezera (pon. 20. 7., 1.00) 21.00 Koncert Bališ prenašamo v živo 24.00 So-undtrack: Film Musič by Ennio Morricone
SO 20. 7.119.00 Special ZIM - dvojezičnost na manjšinskem radiu. Tokrat: predstavitev partnerja Donaudialog (pon. 21. 7., 1.00) 20.06 Yugo-Rock Oddaja z jugoslovansko glasbo____________________________________
NE 21. 7.119.00 Musič for the Masses Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli: hard/stoner/heavy/blues/folk/punk/trash...
PO 22. 7.1 21.00 Take the Jazz Train naša tedenska oddaja o jazzu 23.00 Context XXI transformacija gibanja homoseksualcev
24.00	Forum Elisabeth List Jezik kot medija-len konstrukt identitete__________________
TO 23. 7.119.00 V pogovoru Marko Sušnik (pon. 24. 7., 1.00) 20.06 Kakkoi - Japonske risanke in anime 21.00 Noche Latina - Odda-ja o južnoameriški in španski glasbi______
SR 24. 7.119.00 Literarna kavarna Otroci Tonhofa (pon. 25. 7., 1.00) 21.00 RufF Radio skozi oddajo vodijo Alan, Daniel in Mario
22.30	Madforce Da Hip Hop Show___________
ČE 25. 7.119.00 Po Koroškem Pohod na Komelj (pon. 26. 7., 1.00 ) 20.06 Yesterday & Today glasba 60-90ih let 22.00 Izven zakona nadčasne pesmi iz Amerike in okolice. Tokrat: Savoy Grand (pon. 28. 7., 24.00)__________
ODKRITJE SPOMENIKA »ODVEDENCEM«
Enostranski in ozek pogled na zgodovino dežele
1# petek, 12. julija 2002, ob V petih popoldne. Na trgu pred celovško stolnico igra in poje plehmuzika avstrijske vojske, se zbirajo rjavo ogvantani moški in odimdlane ženske, vse starejši letniki, pri vhodu v banko BAWAG stoji paramilitari-stično rjavoogvnatana in po-strojena »četa« brambovskih zastavonoš. Vzrok njihovega prihoda in nastopa je znan: odkrit bo spomenik tistim Korošcem, ki so jih, kot piše na kamnu, »med drugo svetovno vojno in po njej odvlekli in umorili partizani«. O njihovi vlogi in dejanjih v času nacizma, pri izgonu koroških Slovencev in podobno na spomeniku ni nobene besede. In tudi v nagovorih nobene besedice o tem. Pač pa veliko o njihovi žrtvi za Koroško.
Govorniki na skromno obiskani spominski proslavi so Heinz Stritzl, bivši glavni urednik Kleine Zeitung in zdajšnji predsednik tako imenovane »Plattform Kärnten«, v kateri je zbrana vsa nemškonacionalna združba od hajmatdinsta do ab-verkempfarjev, celovški župan Scheucher in deželni glavar. Dočim sta Stritzl in Scheucher kolikor toliko znosna, pa Haider priložnost izrabi za ponoven frontalni napad na partizanstvo in za solidarizacijo s svobodnjaškim »völkischen Anwalt« Stadlerjem. On je poistovetil na-
NOVA MAŠA MIHE GOLAVČNIKA
Pomeben dogodek za duhovno rast naroda
1 I nedeljo, 7. julija 2002, je V vas Podjuna doživela velik trenutek, saj je domačin Miha Golavčnik tega dne pel novo mašo. Tega, za duhovno rast koroških Slovencev in celotne dežele pomembnega trenutka, se je udeležilo nad 2000 vernikov. Miha Golavčnik se je po maturi na slovenski gimnaziji odločil za duhovniški poklic, pastoralno leto kot diakon je opravil v Pliberku. Vsi tisti, ki so se udeležili maše ob 60-let-nici pregona koroških Slovencev, se ga gotovo spominjajo, saj je bral evangelij.
Novomašnika Miho Golavč-nika sta domača župnija in občina sprejela že v soboto, 6. julija. Pozdravili so ga dekan Peter Sticker, župan Pavel Rob-nig, mladina in zastopniki društev. V nedeljo, po slovesu od doma, je v Podjuni bila nova maša na prostem. Pridigarje bil novomašnikov stric Stanko Trap, ki je med drugim dejal, da k duhovniškemu poklicu sodi tudi osebna izkušnja in preizkušnja velikega tedna. No-
cistično strahovlado s povojno zasedbeno oblastjo v Avstriji. Haider mu je priskočil na pomoč in je, izgovarjajoč se na Leo-
polda Figla, dejal, da je Avstrija postala svobodna šele leta 1955. Koroška da sodi med mesta povojne krivde, ki so jo po njegovem zagrešili partizani. Napad na nedavno televizijsko dokumentacijo o partizanih in napoved o posebni razstavi za šole o povojnih dogodkih v deželi (seveda po meri deželnega glavarja) sta zaokrožila nagovor trenutnega prvega predstavnika dežele.
Odkritju spomenika na zelenici pred stolnico je sledila škofova maša v njej. Škof Alojzij Schwarz je pred zbrano množico dejal, da je 14. aprila letos imel mašo za
Miha Golavčnik z duhovniškimi sobrati
vomašno slavje, ki je bilo ljudsko slavje v najbolj plemenitem pomenu besede, so olepšali okolišnji cerkveni zbori in pa ljudsko petje.
Pismo bralke
Draga redakcija!
Ob branju naših časopisov ugotavljam novo politično zavzetost, tokrat harmonizirano skupno strategijo v zadevi dvojezičnih topografij. Da bo treba izrazite vztrajnosti do zaželene končne izpolnitve, nam je vsem vsekakor jasno. Toda ostajajo še področja, ki so neposredno povezana s tematiko dvojezičnih napisov, pa jih do zdaj še nihče ni tematiziral, ne v našem slovenskem časopisju in tudi ne v kulturnopoli-
slovenske pregnance. Kot škof te dežele je vse tiste, ki jim je koroška domovina draga, pozval, da se brez pridržkov združijo v dialogu. Kajti le tako bo mogoče doseči mimo prihodnost za to deželo. Spominjanje pri tem igra važno vlogo, ker človeka usposablja za to pot, hkrati pa naj pomaga, da dosežena raven skupnosti ni ogrožena. Vse navzoče je povabil,
naj se prepustijo doživetju velikodušnosti in vključijo trpljenje nasprotnikov v svojo molitev. »Boljši svet bo mogoče doseči le, če upoštevamo in priznamo tudi trpljenje drugih«, je poudaril škof.
Zloraba spomina in spominjanja
Spominjanje in žalovanje sta temelja človekove bitnosti in izraz določene kulturne stopnje družbe. Te pravice nihče nikomur ne sme odrekati, tudi svojemu sovražniku oz. nasprotniku ne.	Franc Wakounig
Mihi Golavčniku želimo na izbrani poti duhovništva moči in modrosti, zaupanja v Boga ter da bi ga spremljali dobri in delavni ljudje.
tičnih programih. Seveda je mogoče, da sem tozadevne iniciative prezrla, v tem primeru se oproščam in prosim za informacije.
V deželnem muzeju v Celovcu, kjer sem pred leti pripravila skupno s kolegico - arheologinjo zgodovinski projekt za šolsko mladino, sem ugotovila, da zvemo mnogo o keltskih plemenih - ki so se dokaj hitro podvrgli rimskemu imperiju -, o rimski kulturi, ki je seveda konglomerat raznih kultur, niti enega objekta nisem našla, ki bi pričal o slovenski zgodovinski prezenci.
Naloga deželnih muzejev je, da zbirajo, arhivirajo in prezentirajo
ŠOLSKA ZMEDA
V	BOROVLJAH
Dežela za združitev ljudskih šol, občina proti
1 Ise je kazalo, da bo zadnja
V	seja boroveljskega občinskega sveta pred poletnimi počitnicami, v torek, 2. julija 2002, vroča in burna. A tudi tokrat se je uresničil moder pregovor iz politike, da napovedanih rabuk običajno ni oz. da padejo v vodo.
Vzrok velikih pričakovanj je bila tista točka seje, pri kateri naj bi občinski odbor na predlog deželne vlade sklenil združitev Ljudskih šol 1 in 3, ki sta obe pod isto streho. Ljudska šola 1 je dvojezična, Ljudska šola 3 pa enojezična.
Predlog za združitev je 24. junija 2002 napravila koroška deželna vlada, in v Borovljah so nekateri videli ogroženo domovino, ker da bo »nemška« šola ukinjena na račun »slovenske«. Spet drugi so menili, če dežela že zahteva združitev, potem naj se združita Ljudski šoli 2 in 3, ki sta obe »nemški«.
Predloga o zmanjšanju števila treh ljudskih šol v samem mestnem jedru Borovelj na dve šoli deželna vlada ni naredila zato, ker se pač rada šali, ampak zaradi dramatičnega upadanja števila šoloobveznih otrok. Zdmžitev L in 3. ljudske šole bi po vseh merilih, predvsem pa zato, ker sta itak že pod isto streho, bila najbolj smiselna.
Občina, ki je zakonski vzdrževalec šolskih poslopij, je odločila, da predloga deželne vlade ne bo upoštevala. Mestni svet je soglasno podprl zdajšnje stanje. In tudi občinski svet je proti glasovoma Volilne skupnosti sklenil, da šoli ne bosta združeni.
Zupan Helmut Krainer je odločitev utemeljil s tem, da je hotela občina preprečiti nemir v občini in da se je ravnateljica LŠ 3, Eggerjeva, bala »po-mešanja« eno-in dvojezičnih šolarjev. Za primer združitve je občina izdelala sledeči scenarij: dvojezična LŠ 1 naj ostane na svojem, združita naj se LŠ 2. in 3. če ga naj bi prišlo do združitve LŠ L in 3., potem se
spominske objekte, ki naj dežela-nom predočijo zgodovino. Vsa šoloobvezna mladina naj vsaj enkrat - tako predvideva učni načrt - tudi obišče deželni muzej in spozna ob avtentičnih objektih svojo zgodovino.
Kako naj koroška, nemško govoreča mladina kdaj zve o dejstvu slovanskih staroselcev in njihovem kulturnem območju, če jih reprezentativna razstava v muzeju ne seznani s tem dejstvom.
Ni mi znano, ali shranjujejo v muzejskem arhivu kake znanstveno obdelane objekte slovanskega izvora.
zdajšnja struktura, sestav razredov ne sme spremeniti. »Nemški« in dvojezični razredi naj so striktno ločeni.
Zda| je na potezi deželna vlada. Zupan Krainer pričakuje, da bo Celovec konec koncev le potrdil sklep občinskega sveta in bojo Borovlje še naprej imele tri ljudske šole.
Kakšna bo dokončna od-ličitev deželne vlade, še ni jasno. če se bo ravnala po demografskih merilih, potem bosta dve ljudski šoli združeni. To je v svojem pledojeju za združitev navedel tudi dr. Franc Wutti, ki je zastopal odsotnega občinskega odbornika dv. sv. mag. Petra Waldhau-serja. Wutti je občinski svet seznanil s tem, da bo jeseni v vse tri boroveljske ljudske šole začelo hoditi okoli 120 otrok. Čez pet let bo samo še 54 začetnikov, kar bo seveda narekovalo potrebne ukrepe oblasti. Wutti je zahteval trezno presojo položaja in zavrnil vse poskuse emocionaliziranja vzdušja v občini. »Prebivalstvo ne naseda več nacionalnim argumentom,« je dejal. LŠ 1 ima prav zaradi rastočih prijav k dvojezičnemu pouku pozitiven razvoj. Volilna skupnost je glasovala za združitev šol.
»Salomonsko rešitev« boroveljskega občinskega sveta, ki je bolj podobna nekompe-tenčnosti občinske vlade, je treba videti v luči prihodnjih občinskih volitev. Marca 2003 bojo občinske volitve in v Borovljah se nobena od večinskih strank noče zameriti volilcem. Prav zato so odločitev v zadevi šol, torej klasično področje občinske avtonomije, prepustili deželni vladi, upajoč, da bo zdaj ona imela črnega Petra. Socialdemokrati bojo šli z novim glavnim kandidatom, to je Ingo Appe, v boj za županski sedež, svobodnjaki upajo, da bo župan končno izbran iz njihovih vrst, ljudska stranka pa žebra, da bo vsaj ohranila število glasov.
Častni občan
Soglasno je občinski svet sklenil, da dr. Wolfgangu Pe-tritschu, zdajšnjemu ambasadorju Združenih narodov v Ženevi in bivšemu visokemu komisarju, podeli častno obč-anstvo. Občinski grb pa je podelil podjetju Pagitz
F. Wakounig
V območju Krnskega gradu in v Molzbichlnu vsekakor, tako domnevajo strokovnjaki - arheologi, pokriva zemlja marsikaj, kar bi pripomoglo k celovitejšemu prikazu zgodovine ožjega kot širšega koroškega območja. Seveda bi bilo naivno pričakovati, da bo tozadevno kdaj dežela ukrepala iz lastne potrebe. Vsaka arheološka akcija zahteva denarna sredstva. Prepričana sem, da bi dosti jasno formulirana zahteva pripomogla tudi do sredstev, s katerimi bi dosegli s pomočjo strokovnjakov -arheologov večjo informativno zgodovinsko jasnost.
Janja Zikulnig
30-LETNICA SK GLOBASNICA
Kmalu nov dom za nogometni klub?
Reinhold Lexer je predal predsedniku kluba Walterju Gutovniku set dres Thomasa Weissenbergerja (v sredini) so Šmihelčani dobro stražili
v
Q portni klub Globasnica je J pretekli teden kar tri dni praznoval 30. obletnico svojega obstoja. Klub šteje med najstarejše dvojezične športne organizacije na južnem Koroškem, v prehojeni društveni poti pa je doživel viške in pa tudi padce.
Športno društvo je bilo ustanovljeno julija 1972 in že na velikem ustanovitvenem turnirju je bil slavni zmagovalec Globasnica. Z veliko vnemo so nogometaši pričeli prvenstvo v 2. razredu, klub pa je slavil največ uspehov v devetdestih letih, ko se je povzpel v 1. razred in nato celo v podligo vzhod. Danes enajsterica igra v 1. razredu.
lika pridobitev za vse ljubitelje raznih športnih panog in seveda za klub, ki bi tam dobil tudi novo streho. Apeliral je na vse navzoče politike, da bi ta projekt finančno omogočili in ga v naslednjih letih tudi dejansko uresničili.
Državni poslanec Reinhold Lexer (VP) je v svojem in v imenu stranke čestital klubu za dosedanje delovanje in obljubil vso podporo za izgradnjo športnega centra, ki naj bi upošteval tudi športne interese žensk in deklet. Tudi deželna poslanca Manfred Volautschnig (SP) in Josef Lobnig (FP) sta zagotovila vso podporo za izgradnjo športnega centra in se zahvalila
Pred dvema letoma pa je klub doživel najhujšo krizo v svoji zgodovini, grozila je namreč razpustitev in konec delovanja. Z velikimi napori je uspelo rešiti klub iz krize in aktivistom zagotoviti obstoj za nadaljnje delovanje.
Nov športni center
Prizadevni in izkušeni predsednik Walter Gutovnik, ki klubsko ladjo krmari tretje leto, je preteklo nedeljo na slavnostnem večeru v šotoru pozdravil številne častne goste, ki so prišli čestitat jubilantu. Predsednik je v kratkem pozdravnem nagovoru dejal, da bi bil načrtovani športni center v Globasnici ve-
Na liniji je suvereno sodila Mihaela Prutej	Foto (3): štukeij
vsem klubskim funkcionarjem za opravljeno delo. Predstavnik Koroške nogometne zveze Karl Vejnik je izpostavil pomembnost dela z naraščajem, ki je podlaga za nadaljni razvoj kluba. Zupan Paul Robnig in njegova namestnika Simon Har-rich in Bernard Sadovnik so iskreno čestitali k jubileju in izrazili upanje za realiziacijo športnega projekta v naslednjih letih. Podžupan Bernard Sadovnik je označil športni klub Globasnica tudi kot zgled za živeto sožitje.
Napete tekme
V okviru slavja je potekal v soboto nogometni turnir, katerega se je udeležilo 11 ljubiteljskih ekip in veterani SK Globasnica. Zmagala je ekipa »Starmann«, drugo mesto je osvojila ekipa »Gojer«, tretji pa so postali nogometaši moštva »No name«. Vsem ekipam je klubski predsednik podelil lepe pokale.
Na nedeljskem dvoboju med prvakoma 1. razreda Šmihelom in koroške lige SAK je zasluženo zmagal SAK s 3:1. Trener Lojze Jagodič je v moštvo vključil tudi obetavne naraščaj-ne igralce, ki so z dobrim nastopom prispevali kar dva gola (Miha Zidej in Tomaž Waldhauser).
M. Š.
L NOGOMETNI TURNIR IZSELJENCEV
Rekordna zmaga in visok poraz
visoko zmago 12:0 (6:0) Z. proti Pariškim zmajem je enajsterica SŠZ Celovec v Šenčurju pričela L mednarodni turnir izseljencev »Slovenija 2002«, drugo tekmo pa je v Slovenj Gradcu proti zmagovalcu turnirja Zedinjena Slovenija iz Argentine gladko izgubila z 0:5 (0:3). Tekmo za 3. mesto je SŠZ morala odpovedati zaradi kadrovskih problemov oziroma po poškodbi dveh igralcev na tekmi v Slovenj Gradcu in nevarnosti nadaljnih poškodb pred začetkom nogometnega prvenstva. Turnirja se je v dveh skupinah udeležilo šest ekip iz Argentine, Francije, Kanade, Slovenije in Avstrije. Moštvo SŠZ so sestavljali i-
gralci nogometnih klubov DSG Sele, DSG Borovlje, SAK in ŠD Šentjakob. Kapetan moštva je bil Sando Mak, selektor pa Mirko Wieser. Turnir se Je v soboto na stadionu v Šiški končal s finalnimi srečanji in slovesno razglasitvijo zmagovalcev. Zedinjena Slovenija je premagala MNZ Koper s 4 : 1, tretje mesto pa so osvojili nogometaši iz Kanade.
Udeležencem je spregovoril tajnik SŠZ Ivan Lukan, ki se je v imenu zamejskih športnikov zahvalil organizatorjem za uspešno izvedbo turnirja.
I. L.
SAK-TRANSFERJI
M. Šmid k ATUSu
Q restopni rok za jesensko pr-F venstvo je potekal preteklo nedeljo z nekaj presenečenji. Za eno leto bo SAK zapustil
sredinski igralec Marjan Šmid, ki se bo priključil ATUSu v Borovljah. Klub sta zapustila Tudi Stanko Tot in Dany Roy (Trg). Christian Hajnžič bo igral pod Košuto za DSG Sele, Daniel Waldhauser pa bo okrepil moštvo DSG Borovlje.
SAK je pridobil slovenskega zvezdnika Primoža Gliho, Tončija Blajsa in Albina Kes-selbacherja. V člansko ekipo pa bo trener Jagodič vključil obetavne mladinske igralce Toma Waldhauserja, Miha Zideja in Tomaža Kreutza. Obrambni igralec Simon Sadjak je bil pretekli teden operiran na kolenu in bo moral šest tednov na klop.
M.Š.
ŠAH-ŠENTVID OB GLINI
Napet
šahovski turnir
(L JI ednarodni odprti šahovski IVI turnir Jacques Lemond Open 2002 v Šentvidu se je končal z zmago nemškega velemojstra Henrika Teskeja (Elo 2522), pred hrvaškim mednarodnim mojstrom Davorjem Rogičem in slovenskim mednarodnim mojstrom Leonom Mazijem.
Nemški šahist, ki igra v avstrijski državni ligi za Merkur Gradec je v devetih partijah osvojil 7,5 točke, enako število točk je zbral tudi Rogič, ki pa je
imel slabši drugi rating. Leon Mazi je osvojil 7 točk. Na odličnem četrtem mestu je bil koroški Fide mojster Herwig Pilaj (7), peti pa je postal Guido Kaspret (6,5).
Na turnirju, na katerem je sodelovalo kar 146 šahistov in šahistk iz skoraj vseh srednjeevropskih držav, je nastopil tudi Justin Polanšek (Elo 2065), član SŠK »Obir« iz Železne Kaple. Osvojil je 5 točk in postal v končni razvrstitvi 58.
Najboljša ženska na turnirju je bila domačinka in večkratna avstrijska prvakinja Margit Hennings, ki je osvojila s petimi točkami naslov koroške deželne prvakinje 2002. I. L.
KOLESARJENJE
»Paco« na stopničkah
I oški kolesar Peter Wrolich Lje na etapni dirki Uniqua Classic (Dunaj-Gresten-Du-naj) uspešno končal 171 km dolgo in zahtevno progo. V hitrem sprintu je kot tretji prevozil ciljno linijo in po dolgem spet stal na stopničkah. Žmagovalec letošnje dirke je bil čeh Homolka, dve sekundi za njim je bil Nemec Wegmann, tretji pa Italijan Miorin.
ŠAHOVSKI OREH Št. 207	Silvo Kovač
Van Wely - Timman
Vseh pet črnih figur aktivno sodeluje v napadu na belega kralja, ki je v skromnem varstvu. Pomembno vlogo ima tudi črna trdnjava, ki gospodari po f liniji. Na potezi je velemojster Timman (črni),
abcdcf g h
(Wijk aan Zee 2002)
ki na prefinjen način prelisiči belega in zmaga. Pot do zmage je zelo zanimiva in poučna!
Rešitev štev. 206
S pogumno potezo l...e2! je črni učinkovito zapečatil usodo belega. Sedaj na 2.Lf2: sledi poanta 2...Le3U in črni izpelje novo damo in zmaga. Belemu ne pomaga tudi nadaljevanje: a) 2.La5+ Kc6 3.Tal Le3!; b) 2.Tf4: Tf4: 3.Lg3: Kc6! v obeh variantah z dobljeno končnico črnega. Tudi ob majhnem številu figur je na šahovnici lahko zabavno!