Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * $ Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK Upravništvo: Schilierjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-oyfcs'site dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «"30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 219. I Telefonska številka 65. | Celje, v soboto, dne 25. septembra 1909. I "čun 48 817 1 Leto I. Polom slovenske politike v Gradcu. Na prvi hip je jasno, da je nastop slovenskih klerikalcev v Gradcu peod-kritosrčen, nedosleden, in kakor vse kaže nesrečonosen za slovenski narod. Imeli smo štajerski Slovenci v Gradcu odlične parlamentarce dr. Rosina, dr. Jurtela, dr. Hrašovca in dr. Ploja, o kterih rodoljubju ima narod mnogo boljše mnenje nego o rodoljubju kakega dr. Korošca ali dr. Benkoviča; kako da niso imenovani možje začeli takega boja kakor zdaj klerikalci? Bali so se z ozirom na naš položaj v Gradcu usodne odgovornosti, če bi doživeli v takem boju — polom. Njim se je šlo za narod in ne lastno slavo. Dr. Benkoviču in dr. Korošcu je pa korajža prva, blagor naroda zadnja stvar. In ljudje kakor Vrečko, Meško, Pišek, Novak, Ozmec, Trglav, ki se potuhnejo kakor plahi zajci, če letijo na njih napadi iz nemške strani kakor toča! Ti ljudje bodo nam nasproti okroglo 70 Nemcem kaj izbojevali! Kdor je v manjšini, more doseči uspehe le s tehtnrstjo razlogov in o pridnostjo v^arlamentarnem delu. Gorje stranki, ki je slabotna in brez zadostnih spo-sebnostij izziva boj, v kterem mora podleči! Še enkrat povdarjamo, da je bila usodepolna napaka, da so slovenski klerikalci napadli nemške kmečke poslanče brez. vzroka. Pred napadom dr. Benkoviča, dr. Korošca in Roškarja na nemškega kler. kmeta Schoiswohla so bili nemški klerikalci mirni in nisi» nič zoper Slovence storili. Koj drugi dan so iz maščevanja zaradi popolnoma neutemeljenih slovenskih napadov glasovali proti podpori za celjski okraj. In še več! Sovraštvo nemških klerikalcev zoper Slovence gre zdaj na enkrat tako daleč, da so, akoravno sami manjšinska stranka, sopodpi-sali predlog zagrizenih nemških naci- jonalcev, naj se poslovnik spremeni. Sprememba poslovnika, s katero se omejijo pravice manjšin, kdo ne pojmi, kakšne usodne posledice bode to imelo za slovenski narod za cela desetletja? Nemška liberalna večina v deželnem zboru je s slastjo pograbila to priliko, da s pomočjo nemških klerikalcev Slovence za večne čase zadavi. Na koga se bodo Slovenci opirali v boju za poslovnik? Edini socijalni demokrati so ohranili doslej čut pravičnosti nasproti Slovencem v deželnem zboru. Edini oni, ki niso kmečka stranka, so glasovali za podporo kmetom v celjskem okraju. Ali bodo to storili tudi v boju zoper Slovence glede poslovnika?! Pri večnih napadih iz slovenske klerikalne strani se bodo tudi socijalni demokrati naveličali nehvaležnega podpiranja Slovencev. V prejšnjih zasedanjih so iskali Slovenci zmiraj zavezništvo socijalnih demokratov in nemških klerikalcev in so res našli tam mnogokrat dragoceno oporo. Danes so odklonili klerikalci od sebevse zaveznike ki bi jim bili na razpolago. Zastopnika narodne stranke, glede katere ve de-želnozborska večina in ve vlada, da združuje v sebi vse izobražene Slovence, pa klerikalci očitno sovražijo. In to danes, ko imamo v Gradcu tako slabe in nesposobne klerikalne poslance kakor še nikdar! Dr. Jankovič, Robič, Roškar in Terglav so bili že prejšnja leta poslanci v deželnem zboru. Nikdar se niso domislili slovenščine, govorili so le nemški. Danes so največji narodnjaki! Dobro! Iz srca bi nas njih poboljšanje veselilo, če bi bilo odkritosrčno. Toda tega ne verujemo. Ljudje ki so milijonkrat izdali koristi slovenskega naroda, so zdaj radikalni Slovenci, kerhočejo ljudstvu peska v oči natrositi, ker mislijo, da bode državni zbor razpuščen in bodo nove volitve. I3 tega vzroka so udarili brez zadostnih sposobnostij na boben in se podali lahkomišljeno v boj katerega posledice utegnejo štajerske Slovence oškodovati na celi črti. Demisija Wekerlovega kabineta. Včeraj nam je naznanila žica, da podpišejo danes ogrski ministri Wekerlovega kabineta svojo demisijo. Upajmo, da se bo ta demisija tudi uresničila, da bode enkrat konec temu komedi-jantskemu boju na Ogrskem, pri katerem so se politični boritelji smejali in — bogatili, izsesano ljudstvo pa jokalo. Za Wekerlovim kabinetom ne bode jokal noben prijatelj ogrskih narodov. Da bodo žalovali za njim oni, ki vidijo v njem poslednji obupen poskus plemenitaške samovlade na Ogrskem, je umevno. Wekerle ni bil politik bogvekako velikega značaja in izvnanrednih lastnosti. Njegovo najboljše orožje so bile nikoli spolnjene obljube. Imel je samo to željo, da se vzdrži na vladi in protežira one, ki so mu do vlade pomogli. Le njegovi ne-značajai odločnosti, s katero se mu je posrečilo pred javnostjo zatreti vse razpore v koaliciji, se je posrečilo podaljšati smrtni boj plemenitaške samovlade na Ogrskem za cela tri leta. Dalje ni šlo. Njegov feudalni režim je slonel na dveh oporah: na tlačen ju ljudstva in naklonjenosti Dunaja. Kakor hitro se je uprl proti Dunaju, ki na-giblje k ljudstvu, je moral pasti, l'roti feudalnemu absolutizmu je šel v boj monarhični princip z demokratičnimi gesli. In tako se je zgodilo, da je feudalni režim padel sam po sebi. Madžarska aristokracija bi danes ne ustvarila teh žalostnih razmer na Ogrskem, ako bi imel svoj čas Fejer-vary, čegar spiritus agens je bil Kri-stoffy, toliko moči, da bi še nekaj časa vzdržal in izvršil svoje demokratične načrte. Polovičarstvo na Dunaju, ka tero se je že tolikokrat pokazalo, kadar se je šlo za rešitev važnih in kočljivih vprašanj, se je tudi takrat obneslo. Kakor hitro je uvidelo ogrsko plemstvo za Fejervaryja svojo slabost, se je hitro podalo, da si vsaj na zunaj ohrani odsev moči. V glasovitem paktu s krono, ki je rodil Wekerlev režim ua Ogrskem, se je odreklo madžarskemu poveljnemu jeziku, samostojnemu colninskemu ozemlju, da sprejelo je celo predlogo splošne in enake volilne pravice, samo da se obdrži na vladi in volilno reformo — zabrani. .Dunaj, je takrat rešil le na pol krizo na Ogrskem, morda niti ne na pol; odtod današnje težave. Fevdalni režim na Ogrskem, kateri bi mogel biti v učnih knjigah za politične vede klasični primer razrednega gospo-dovanja, je napravil svoj poslednji poskus, da zabrani logični razvoj ogrske zgodovine. Razvoj demokratizma in svobode se danes ne da več na Ogrskem ustaviti. Madžarsko in nemad-žarsko ljudstvo je okusilo za dobe Fejervaryjeve nekoliko svobode — in na tisto trohico tudi ni pozabilo v za-dušljivem koaličnem absolutizmu. Vsled tega so se vendar na Dunaju odločili za odklonitev koalicijskih zahtev, vsled tega je upanje, da se ne bode več poskusilo vladati s koalicijo. Kristoffy, kateri si je ruval lase zaradi tega, ker je v slabem trenutku dovolil, da je prišla koalicija na vlado, mora služiti za žalosten opomin, da se vendar enkrat konča z oživljenjem srednjeveških političnih razmer na Ogrskem. Za ormoški okraj. Predlog poslanca dr. Vek. Kukovca v zadevi podpore za ormoški okraj v štaj. deželnem zboru. Z podporni zadevi glede sodnega okraja Ormoža imamo že jeden predlog. Da se nahaja resnično v veliki bedi, kaže oficijelno dognana cenitev LI STE K. Plat - zvona. Novela. Rnsko spisal L. Andrejev. — Poslovenil Mirko V. Brezovnik. Konec. III. Z divjo vnemo brezplodne volje sem tekal na robu močvirja sem in tja in /a menoj moja senca; če sem se sklonil k vodi, da bi premeril njeno globokost, tedaj me je gledal s črnega prepada človek ognjen, škodoželjno se mi režeč v obraz; in v njegovem spa-čenem obrazu, njegovih divje zmedenih laseh na glavi, zježenih kakor od gro-zanskeea strahu — nisem mogel spoznati samega sebe. „Kaj pa je to? — Moj Bog, moj Bog i" sem prosil v obupni onemoglosti prenapetega duha,Troke v pomočiskajo-čih kretnjah stegajoč pred se ... In platzvona je kričal. Ni več prosil — kričal je kot človek, stokal je, sopihal. Vdarci so izgubili ^vso jedna-komernost in se množili divje drug za drugim, brez odmeva. V hipu šo zopet umrli, vdarili in umrli. Znova sem se sklonil k vodi in ... poleg svoje podobe sem zagledal drugo ognjeno pošast, dolgo, ravno in v moje največje zavzetje podobno človeku. „Kedo je to?" sem vprašal in se obrnil. Tesno ob moji rami je stal človek in je gledal nemo v ogenj; njegov obraz je bil bled in še mokra kri je lepila na njegovih licih, se svetila in odžarjala ogenj. Oblečen je bil navadno — kot kmet. Mogoče je bil že tam, ko sem prišel jaz do močvirja — mogoče pa je tudi prišel pozneje — a jaz nisem slišal njegovega prihoda in ga tudi nisem poznal. „Gori", je rekel, ne da bi odtegnil pogled od ognja. Odžar ognja je divje potrepetal v teh očeh in zdele so se mi velike in steklene. „Kdo si? Od kodi?" sem vprašal. „Kri imaš na licu". Z dolgimi, suhimi prsti je potipal kri, jo pogledal in zrl zopet v ogenj. „Gori", je ponovil, ne zmene se zame; „vse gori". „Ali veš mogoče, kako bi se prišlo kar najhitreje tukaj čez ?" sem ga vprašal in se nekoliko oddaljil od njega. Jel sem razumevati, da je eden izmed onih brezštevilnih, katere je to vroče, nesrečooznanjajoče poletje spravilo ob pamet. „Gori", je ponavljal vedno. „Oho-ho-ho! Gori!„ je kričal in se divje smejal. Gledal me je poleg vsega tega nežno in z glavo je nalahko kimal. Divje vdar j an j e platzvona je hipno umolknilo in glasneje je pokal ogenj. Zvijal se je kot živ in se stegoval ob tihem zvoniku. Ta je bil sedaj, ker sem stal bližje, mnogo večji. Namesto roza-oble-kice je imel ognjeno rudečo obleko. Gori v temni odprtini, kjer so viseli zvonovi, se je prikazala skromno in mirno lučica — kot sveča — in se zrcalila mirno v bronastem boku zvona... In zopet so brenčali udarci zvona, zadnje, obupajoče glasove bruhajoč čez požar dalje v brezupno temo ... Jaz pa sem tekal ob močvirju sem in tja in za menoj moja črna senca. „Saj pridem tja! Gotovo pridem tja!" sem odgovarjal nekomu, ki meje glasno klical. Dolgin je sedel mirno za mojim hrbtom, objemajoč kolena z rokami. Glasno je pel, spremljajoč vdarce zvona: „Bam! Bam! Bam!" „Molči!" sem ga prosil. Nasmejal se je in pel z glavo ma-jaje dalje. V njegovih očeh je trepetal vedno zvona odsevajoči ogenj. Še stra-šnejši kakor požar sam je bil on, ta blaznež, ta žrtva ognja. Obrnil sem se vstran, ter tekel ob močvirju. Komaj pa sem storil par korakov, je bila njegova postava že za menoj. Tekel je molče kot jaz, z dolgimi koraki, katerim je utrujenost neznana. In molče so skakale za nama najini črni senci po svežerazoranem polju. V zadnjih smrtnih mukah je za-sopihal plat-zvona iu kričal je kot človek, ki ne pričakuje več pomoči, katerega ne krepi noben up več. In molče, brezciljno sva letala v temo in najini črni senci ste skakali zasmehljivo za nama... poškodb, ki govori o 1,400.000 kronah, tako jasno, da mi ni treba z utemeljevanjem nadalje zgubljati besedi. Največje važnosti pa je vprašanje, komu se naj dovolijo podpore, v kateri obliki in na kakšen način. Posebnost krajevnih razmer in posebnost ujmo zahteva, da se opusti navadna šablona dajanja in razdeljevanja podpor za poškodbe pri vremenskih ujmah. Predvsem je treba paziti na to, da je veliki odstotek poškodovancev iskati med viničarskimi in težaškimi rodbinami. Bilo bi tedaj nepravično, ako bi se mislilo samo na posestnike, dočim bi viničarji, katerim so vsled razbitih streh bili uničeni pridelki za živež sebi in živini, ničesar ne dobili. To tem bolj, ker dobivajo v teh krajih viničarji in težaki svoje plačilo v tem, da se jim prepusti kos zemlje v obdelovanje na lasten račun in nevarnost, deloma pa se jih plačuje po donesku vinograda. Da bi pa posestniki sami kaj daii viničarjem od lastne male podpore, ni misliti. Špecijelen ozir na one, ki nimajo lastne posesti je torej le zahteva pravičnosti. Kar se pa tiče oblike, v kateri se bode delila podpora, je tudi treba nujno paziti na posebnost škode in krajevnih razmer. Ako se bodo delile naturalije, bode zadelo to na velike tehnične težave, zahtevalo velikih žrtev in vendar ne bode nikdo zadovoljen. Strehe so se večinoma že popravile in pride torej tukaj le denarna podpora vpoštev. Razdeljevanje pšenice ali rži bi ne imelo veliko smisla, ker bi se moralo to zrnje takoj prodati; prebivalstvo si ne more privoščiti pšenič-nega kruha, temveč jé koruznega. Kako bi se tudi našel za razdeljevanje primerni ključ ? Prebivalstvo je enoglasno mnenja, da se naj dele državne in deželne podpore v denarju. Pri določevanju podpore naj pomagajo oblastim zaupniki, podpore pa naj dele oblasti naravnost, da ne bode nezaupanja in prepirov. Visoki deželni zbor skleni, da se naj ozira pri delitvi podpor za ormoški okraj tudi na viničarske in težaške rodbine in da se naj državnein deželne podpore razdele v denar j u. V Gradcu, dne 22. sept. 1909. Dr. V. Kukovec. Slovenske meščanske šole na Štajerskem. (Predlog poslanca dr. V. Kukovca v zadevi ustanovitve deških meščanskih šol v Žalcu, Št. Jurju ob j. ž. in Trbovljah). Visoki deželni zbor! V preteženem deželnozborskem zasedanju so se odkazali naučnemu odseku 3 predlogi in sicer predlog ,'poslancev dr. Hrašovca in tt. z dne 28. okt. 1908 predlog posi. Roša in tt. z dne 28. okt. 1908 in predlog posi. dr. Hrašovca in tt. z dne 3. nov. 1908 v zadevi ustanovitve deških meščanskih šol v Št. Jurju ob j. ž., odn. v Trbovljah in Žalcu. V začetku sedajne|a zasedanja so predložena številna poročila štaj. dež. odbora. Bridko razočaranje za spodnje-štajersko prebivalstvo pa je okolnost, da ni dež. zboru predloženo nikako poročilo o predlagani ustanovitvi meščanskih šol. Da so predlagane meščanske šole nujno potrebne, je razvidno že iz tega, da je bilo začetkom tega tečaja na dež. meščanski šoli v Celju veliko število učencev zavrnjenih zaradi pomanjkanja prostora. Med sprejetimi učenci je 90% iz okrajev, katerim so namenjene predlagane meščanske šole. Če se naj pri očitni finančni stiski dežele tudi Spodnještajersko obremeni z novimi aavki, je krivično odklonjenje njihovih kulturnih zahtev tem manj razumljivo. Stavim zato predlog: Visoki deželni zbor skleni: , „Deželnemu odboru se naroča, v najkrajšem času predložiti dež. zboru poročilo o predlogih, ki so se v sejah štaj. dež. zbora dne 28. okt. in 3. nov. 1908 odkazali naučnemu odseku, v zadevi ustanovitve deških meščanskih šol v Št. Jurju ob j. ž., Trbovljah in Žalcu. Gradec, 23. sept. 1909. Dr. Vekoslav Kukovec. Mariborski mestni svet in slovenski napisi. (Interpelacija po si. dr. V. Kukovca na njega ekscelenco grofa Clary in Aldringen zaradi odrekanja inštančne poti v rešitvi pritožbe na mestni svet v Mariboru.) Vedno bolj pogosto se zgodi, da javne oblasti in uradi neprijetne jim pritožbe priprosto ignorirajo in njih rešitev leta in leta zavlačujejo, dokler se nekega lepega dne ne izve, da so se akti izgubili. Hišni posestnik Ivan Veras v Mariboru je proti razsodbi "mestnega sveta v Mariboru zaradi na-bitja napisne table na svoji hiši ddto 22. julija 1908 št. 20.207 na občinski svet v Mariboru že 24. julija 1908 vložil priziv. Ker izpodbijana razsodba mestnega sveta mariborskega direktno nasprotuje razsodbi c. kr. upravnega sodnega dvora na Dunaju z dne 8. aprila 1907 št. 3530 ex 1908/V Z H, ne da bi sploh navedla vzroke, je občinski svet mariborski seveda v fatalnem položaju, ker vendar ne bi rad mestnega sveta blamiral. Zato se rešitev rekurza vobče kratkomalo odreka. Pritožnik je vložil po preteku enoletnega zastonjskega čakanja na c. kr. namestnijo kot nadrejeno oblast prošnjo, naj namestnija mestni občini zaukaže, da omenjeni priziv vendar konečno reši. Vse zaman! Občinski svet v Mariboru molči, tudi c. kr. namestnija molči. Če bo pritožnik 10 let čakal, bo končno zvedel, da se je njegov priziv slučajno izgubil. Podpisani si dovoli vprašati njega ekscelenco c. kr. namestnika: Ali ima c. kr. vlada primerne pripomočke, da kako mestno oblast pripravi k postavno predpisani rešitvi vlog in posebej, da doseže rešitev zgoraj omenjenega priziva od strani občinskega sveta v Mariboru. Gradec, 23. sept. 1909. Dr. V. Kukovec. Politično kroniko. Štajerski deželni zbor. Na dnevnem redu so še zmiraj predlogi za podpore po toči. V včerajšnji 6. seji dež. zbora se jih je rešilo 6; dva slovenska, Roškarjev za mariborski in Jankovičev za kozjanski okraj, ter 4 nemški. Vsi so se odkazali finančnemu odseku. Roškar in Jankovič sta pri utemeljevanju govorila le eden stavek slovenski, vse drugo pa nemški. Predlogi dež. odbora, naj bi se dovolilo 2 tisoč kron za Hack-herjev spomenik na graškem gradu, nadalje še 3 tisoč kron za primanjkljaj pri jubilejni obrtni razstavi v Gradcu (Slovenci se lahko takrat, ko se bode stvar obravnavala v plenumu, zahvalijo za kulanco, ki so nam je lani prireditelji te razstave pokazali v Gradcu) in konečno 6 tisoč kron za slavnostni spis ob priliki stoletnice deželnega muzeja. Ker je klerikalni „Slovenski klub" izdal nek kom.unike, v katerem je izjavil, da pade vsa krivda za burne dogodke v dež. zboru minuli četrtek na Nemce, se je oglasil k besedi nemški posi. Grösswang in dejal, da to ni res. Nemci obravnavajo zmiraj slovenske predloge z največjo objektivnostjo, kar kažejo podpore vinogradnikov v ptujskem okraju. Dr. Korošcu pa mora posebej povedati, da si naj zapomni besede, ki so stale svoj čas na naslovni strani Volksblatt-ovi: Ljubite resnico, hčerko božjo! Dr. Korošec je seveda ugovarjal in protestiral proti napadom na lastno osebo, Roškar pa se je začel opravičevati, češ, da mora tu biti neko ne-sporaznmljenje. Slovenci se doslej nimajo vzroka pritoževati nad obravnavanjem svojih podpornih predlogov. Nemci naj nikdar ne ovirajo Slovencev v njihovem razvoju — ali pa naj puste, da se Sp. Štajer loči od Gradca. Med njegovim govorom so delali nem. nacijonalci neprestano opazke. Nemir se je znova začel, ko je dr. Benkovič sam čital svojo slovensko interpelacijo zaradi znanih izgredov v Hrastniku. Nemški nacijonalci so ga oponašali, ponavljali posamezne slov. besede in sploh na zelo duhovit način kazali, da so sinovi „višje izobraženega'' naroda. Med predlogi in interpelacijami je omeniti dr. Kukovčevo interpelacijo v zadevi okrajne ceste v Hrastniku, in nadalje njegova predloga za železnico Polzela-Motnik in Rečica - Gornjigrad. Socijalisti so stavili dva šolska predloga. Prvi predlaga reformo šolskega nadzorstva, drugi pa je proti oškodovanju šolskega obiska vsled počitnic v neprimernem času in neprimeinih oproščenj. — Stavilo se je tudi še več predlogov za podpore po toči in drugih ujmah. V torek se bode nadaljevalo utemeljevanje podpornih predlogov in se bode volil 15 članski politični odsek. Odkazalo se bode tudi več poročil dež. odbora posameznim odsekom. Kakor poroča mariborska „Straža", sta odšla od seje finančnega odseka dr. Korošec in Verstovšek, ker se je referat o slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju izročil nacijonalcu Erberju. Ali odstopita iz odseka ali ne, list ne poroča. Lex Jarc-Tavčar v kranjskem deželnem zboru. V četrtek popoldne je vložil v kranjskem dež. zboru posi. Jarc s klerikalne strani predlog, naj se zakonitim potem določi učni jezik na javnih ljudskih in meščanskih šolah na kranjskem. Dr. Tavčar je pa v imenu nar,-naprednih poslancev zahteval, naj deželni odbor izdela načrt zakona o slovenščini kot izključnem u-čnem jeziku na vseh kranjskih ljudskih šolah izvzemši kočevski okraj. O obeh predlogih se jena to obravnavalo naenkrat. Govorili so posi. Jarc, dr. Tavčar, dr. Triller in dr. Šusteršič. Vsi so povdarjali, da mora Kranjska dobiti popolnoma slov. značaj. Če tudi lex Jarc-Tavčar ne bode sankcijonirana, bode vendar lepa demonstracija proti vladi in lex Axmannu. Zanimivo je, da se je ob tej priliki klerikalcem javno zabrusilo v obraz, da paktirajo s kranjskimi Nemci v trgovinski zbornici ljubljanski, da trpi klerikalna večina na čelu kranj. šolsk. referata viteza La-schana, ki je tako zagrizen Nemec, da je raztrgal odlok ckr. sodišča zato, da pokaže svoje sovraštvo proči Slovencem, da trpe klerikalci Schwarza itd. Dr. Šusteršič se je skrbno ogibal vsakemu napadu na Schwarza in je napadal v — kranjskem deželnem zboru osrednjo vlado. Konečno je bila obema predlogama s slov. glasovi priznana nujnost. — Nadalje je bil s klerikalnimi glasovi sprejet predlog glede deželne elektr. centrale na Gorenjskem in z vsemi glasovi protest proti zvišanju tarifov J. ž. Drobne politične novice. češki deželni zbor. Položaj se še ni prav nič zboljšal. Včerajšnje posvetovanje klubovih načelnikov je končalo brez vsakega uspeha. Nemci vstrajajo prej ko slej na stališču, da se morajo v deželnem zboru najprej obravnavati vladne predloge, ki govore seveda v prilog njim — Čehi pa nočejo Nemcem za opuščenje obstrukcije ničesar dovoliti, ker* bi to pomenilo poraz Čehov v deželnem zboru. Tako vsaj so sklenili soglasno češsi poslanci po konferenci klubovih načelnikov. Mnoga znamenja kažejo, d a mislijo češke stranke že resno na razpust češ k. dež. zbora in nov volilni boj. Parlamentarna komisija državnozborsk. kluba čeških agrarcev ima danes v Pragi svoje posvetovanje. Govorilo se bode o no-tranjepolit. položaju s posebnim ozirom na dogodke v češkem deželnem zboru. Korespondenca „Centrum" ve povedati, da hočejo češki agrarci za vse slučaje ponoviti svoje nujne predloge iz zadnjega zasedanja in jih še pomnožiti. Češki agrarci so naziranja, da se ne sme sedanji vladi ničesar več dovoliti v drž. zboru. Politična kriza na Ogrskem. Iz Dunaja poročajo včeraj, da misli cesar odkloniti demisijo Weker-lovega kabineta in določiti, da ostane sedanje ministerstvo definitivno na vladi, da izvede predvsem volilno reformo. Dnevna kronika. z 0 Maliku se je govorilo, da misli izstopiti iz vsenemške stranke, a sedaj je Malik pooblastil „Allg. Korr.", da izjavi, da tega ne bode storil in nima zato nobenega vzroka, kajti njegovo narodno delovanje proti Čehom in Slovencem mu je pridobilo popolno zaupanje. z Peary in Cook se vedno huje prepirata za prvenstvo. Peary trdi, da lahko pove 30 točk, ki govori vsaka proti Cooku. Nadalje zatrjuje, da je videl (?) na Grönlandskem in na Elles-mere-Landu velikanske premogove žile. z Na kongresu prirodoslovcev in zdravnikov, ki se je ravnokar zaključil v Solnogradu, je rekel ravnatelj nekega berolinskega muzeja Penck, da sta ostala Cook in Peary dokaz, da sta bila res na tečaju, popolnoma dolžna. Treba je ne samo priti na tečaj, pravi, ampak ga tudi preiskati. z Nemški klerikalci na obrambnem delu. Na Dunaju III. so imeli te dni nemški klerikalci ustanovno zborovanje za podružnico nemško - klerikalnega obrambnega društva „Ostmark". Ker se niso mogli zjediniti, koga bi volili v odbor, so se sprli; opozicijonalci so pri tem tako razsajali, da so morali odposlanci „Ostmarke" s svojimi zvestimi po § 2 zborovati in izvoliti tam odbor nove podružnice. z Poliomyelitis. Omenili smo včeraj na kratko odgovor štaj. namestnika na interpelacijo nemškega veleposestnika Zachonyja glede razširjenja otroške kužne bolezni Poliomyelitis. Danes nekoliko več: Poliomyelitis, otrpnenje otroškega mozga, vnetje sivih koncev hrbtnega mozga, ki je sedaj nastopila na Štajerskem v več slučajih, ni nobena nova bolezen, temveč so jo že pred več leti opazovali in natančno opisali. Ker pa se je ta bolezen pojavljala le na kmetih in se je pogosto zamenjavala z drugimi živčnimi boleznimi, se je zdravila redno le redkokedaj in šele pred nekoliko leti so na Švedskem dognali, da spada med nalezljive bolezni. Na Avstrijskem smo postali pozorni na njo koncem leta 1908, ko se je kužno pojavila v kakih 50 slučajih v političnem okraju Steyr in na Dunaju. Na Štajerskem so se že 1. 1907. opazovali slučaji živčnih bolezn? prav posebne vrste, katerih pa takrat nikdo ni spoznal za Poliomyelitis. •Še le vsled kužnega nastopa v 1. 1908 je opozorilo ministerstvo in pa štaj. namestnija bolnišnice, šolska vodstva, duhovnike itd. na to bolezen in na način, kako se pojavi. Hkratu se T. I je vse te činitelje pozvalo, naj event. slučaje takoj naznanijo polit, oblastim. Došle so prijave iz okrajev Liezen, Bruck, Judenburg, Gröbmingin Ljubno; šlo se je povsod le za posamezne slučaje. Seveda so se odredile takoj vse varnostne odredbe. Kasneje se je pojavila ta bolezen v večji množini slučajev v Lipnici in Gradcu. Prijavljenih je bilo po celi Štajerski doslej 144 slučajev, med njimi 21, ki so se končali š smrtjo. Na Sp. Štajersko odpade na mariborski politični okraj 18, na celjski 3 slučaji. Izmed 144 bolnikov jih je bilo le 15 nad 14 let starih, ostali so bili šolarji in še mlajši otroci. V Gradcu je bilo zadnji teden 7 novih slučajev; od srede avgusta sta umrla 2 odrastla in 5 otrok na tej bolezni. Namestnik je konečno povedal, da je storila namestnija vse potrebne korake za zadušenje kuge in da ni nobenega vzroka razburjati prebivalstvo s pretiranimi poročili o širjenju bolezni, to tem manj, ker uči dosedanja skušnja, da ta bolezen v mrzlejših letnih časih preneha. z Politični agitator Arnautovič je zopet vstopil v mohamedanski bosenski eksekutivni komité. Štajerske novice. a Interpelacije dr. Kukovca. Na Spodnjem Štajerskem vlada baje veliko razburjenje, ker dr. Kukovec vlaga interpelacije v nemškem jeziku. Ljube duše klerikalne, tega razburjenja prav nič ni. Interpelacije dr. Kukovca so tako temeljite in dovršene, da vsi klerikalni v deželnem zboru v Gradcu vloženi spisi skupaj nimajo toliko jedra kakor vsaka posamezna interpelacija zastopnika narodne stranke. Zato vzbujajo te interpelacije navdušenje in ne razburjenje, slednje le pri zavednih klerikalcih, ki čez teden dni interpe-lirajo po dr. Kukovcu o istem predmetu, kar kaže slučaj okoliške celjske šole, odlično narodne zadeve. Socijalni demokrati, ki te interpelacije podpirajo, sicer ne znajo slovenski in ne morejo biti interpelacije spisane v Slovenščini, toda nam se gre za stvar in ne za obliko. Če so mogli klerikalci Robič, Jankovič, Roškar in drugi prejšnja leta vlagali le nemške interpelacije in vlagajo danes le nemške predloge, ni treba razburjenja, če jih tudi dr. Kukovec vlaga v nemščini, tembolj, ker sopodpiratelji slovenski ne znajo. d Zadeva Plrstinger stopa v akutni stadij in se mora kmalu rešiti. Zadnji čas so tozadevni glasovi skoro popolnoma potihnili. Mi smo v interesu stvari popolnoma mirno opozorili na njo dež. odbornika g. Robiča, na kar je „Straža" odgovorila pač z napadi na nekatere naše somišljenike in z napadi na „Narodni Dnevnik", katerega dela odgovornega za dejanja prejšnje deželnozborske delegacije, dasi takrat „N. Dn." še bilo ni, ni pa sama ali v imenu stranke imela nobene gra-jalne besede za deželni odbor, kateri ni ugodil naši stvarni zahtevi, da ce to mesto mora zazpisati. Nas veseli zatrdilo, da se je g. dež. odbornik doslej potrudil v tej zadevi, upamo pa, da bode storil to tudi v bodoče. Zlasti pa pričakujemo, da se bode za stvar zavzela večina deželnozborske delegacije z vsem svojim vplivom. Pirstinger ne sme postati dež. kmet. potovalni učitelj na Sp. Štajerskem! Mi bodemo s svoje strani storili vse potrebno, da ne bode po naši deželi hodil človek, ki pretepa Slovence z bikovko in nima za tako službo potrebnih skušenj! o Vseslovanska ljudska stranka. Mariborski klerikalni listi pozdravljajo misel, ki se je izrekla v vodstveni seji kranjske klerikalne stranke, naj se kmalu osnuje enotna klerikalna stranka na Slovenskem z imeuom „Vseslovenska ljudska stranka". o „Diligite veritatem .. " „Str." ni prav, da smo pred nekaj dnevi za- pisali, da klerikalci niso ničesar storili glede izgredov v Hrastniku. Pozneje so se res na naš blagohoten opomin zganili in sedaj upije „Str.", da smo mi — lagali! — G. dr. Korošec, dilige veritatem ! a Klerikalci in slovenščina v deželnem zboru. Vse predloge so klerikalci v deželnem zboru vložili edinole v nemškem jeziku, le nekaj interpelacij v slovenščini. Kaka je to doslednost! Predlog je vendar važnejši nego vprašanje. Važnejše stvari torej v nemščini, manj važne v slovenščini. a Cenjena škoda. Po toči in ujmah povzročena škoda v ormožkem okraju je bila cenjena sledeče po krajevnih komisijah: Hardek 52.000 K, Bratonečice 68.800 K, Sodinci 98.000 K, Runeč 9300 K, Obrež 42.000 K, Hum 61.000 K, Savci 36.500 K, Vičanci 44400 K, Šardinje 132.800 K, Frankovci 92.360 K, Brebrovnik 50.828 K, Pušenci 71.010 K, Vel. Nedelja 87.000 K, Podgorci 84.300 K, Trgovišče 109.000 K, Trnovci 12.000 K, Litmerk 226.000 K, Ormož (mesto) 116.404 K. Skupaj torej povprek 1,400.000 K. a Kdo je lažnjivec? Dr. Korošec pravi, da Woschnagga ne pozna. Mi pa izvemo ravnokar, da so bili v žup-nišču v Družmirju pri Šoštanju skupaj župnik Govedič slabega spomina, dr. Verstovšek z izpremenjenim svetovnim nazorom, bivši Sokol in nemški po-glanec Woschnagg in dični slovenski poslanec dr. Korošec. In da se ne poznajo?! v Cesar je potrdil zakon o novem urejenju nabavljanja drv, paše in gozdnih produktov, ki ga je predložil štajerski deželni zbor. d Iz jnstične službe. Okrajni sodnik v Gornji Radgoni dr. pl. Ducar je imenovan dež. sodnim svetnikom. v Odvetniški izpit je napravil danes dopoldne v Gradcu g. dr. Ljud. Stiker s prav dobrim vspehom. Časti-tamol v Celjski tiskarji prirede jutri, t. j. 26. septembra 1909 izlet na Stari grad. Zvečer prijateljski sestanek v „Skalni kleti". Prijatelji tiskarjev so vljudno vabljeni. Odhod točno ob 2. uri od kapucinskega mosta po Bregu. v Pri današnji odhodnici v So-kolskemu domu, ki jo priredi svojima odličnima članoma in izvrstnima telovadcema gg. Ant. Rodetu in A. Čobalu celjski Sokol zvečer ob 8. uri, sodeluje tamburaški zbor slov. del. podp. društva v Celju. Vabi se k prav obilni udeležbi. a Šolske vesti iz Celja. Na pripravnico pri nemški gimnaziji se je letos zopet vpisalo samo 7 učencev. Pozivamo slov. državnozb. poslance, naj se pri razpravi o proračunu odločno potegnejo za to. da se postavka za ta docela nepotrebni zavod črta. — V I. razred na višji gimnaziji se je vpisalo 38 učencev. — Nenavadno lep je letos obisk na slov. okoliški deški šoli. Število na novo došlih šolarjev I. razr. se še sedaj ne da natančno določiti, a je že sedaj skoro doseglo številko 90; kako močni so pa ostali razredi, kaže to, da sta v četrtem razredu 102 dečka! Jeden opomin več, da se mora vprašanje glede te šole kmalu rešiti! — V Ciril-Meto-dov otroški vrtec v Gaberju se je vpisalo 50 otrok. a Rezultat volitev s slov. splošnem volilnem okraju okr. glavarstev Maribor, Konjice, Ptuj in Ljutomer je glasom poročila, katero je sedaj deželni odbor predložil, sledeč: dr. Korošec je dobil 6766 glasov, socijalist Kitek 1272 glasov. Narodna stranka se tam ni udeležila volitev. d Daželnim okrajnim živino-zdravnikom v Polčanah je imenovan g. Hugon Hinterlechner. S 1. oktobrom pride iz Rogatca v Poličane. a Dozdevni ogenj. Predvčerajšnjim so zažgali tla večer hmeljske trte bi. Trnovelj. Ker je bilo že proti večeru, se je videl močen odsev. V Celju smo vobče mislili, da je kakšen požar in mestni ognjegasci so se že mislili odpeljati "gasit. Konečno jih je le nekdo obvestil, da ni požarja. v V Gornjem gradu je vlada nastavila svojega posebnega uradnika za nadzorstvo obširnih posestev ljubljanskega škofa. Ta uradnik, ki je neposredno prideljen poljedelskemu mini-sterstvu je g. Josip Laus, dosedanji c. kr. oskrbnik posestev v Dolu na Primorskem. Imenovanje kot c. kr. gozdar (Forstmeister) v provizorični lastnosti z funkcijo državnega nadzoroval-nega organa na knezoškofijskem men-zalnem posestvu v Gornjemgradu. Govori se, ,da pride prihodnje leto več (4 ali 5) drža/nih gozdarskih uradnikov v Gornji grad, da uredijo zavoženo škofovo gospodarstvo. o Iz Gornjega grada. „Slovenski Gospodar" je prinesel nedavno dopis o birmovanju škofa Napotnika v gor-njegrajskem okraju, kako je bil povsod slovesno sprejet, pozabil pa je poročati o klavernem sprejemu v Gornjem gradu. Ker županstvo na dvakratno pritožbo zoper hujskača kaplana Berka na škofa ni dobilo povoljnega odgovora, se sprejema ni udeležilo. Čemu tudi? Ako misli škof, da se ljubi mir povrne v Gornji grad potem, ko je kaplan Berk že ljudi povsod nahujskal zoper napredne tržane in ne odstrani tega nemirneža, se zelo moti. Sprejem ga je o tem podučil in močno „zašno-fal". Namesto občinskega odbora so nastopile Marijine device, katere bi bile kaplanu všeč, ko bi bile mlade, in kaplanovo trobilo mladenič Jošt je škofa pozdravil za eklesenco, da je škofu kar kislo postalo. Slab sprejem škofa kaže, da „vera pri nas peša..." Kdo je temu kriv? O tem vesta dekan in kaplan, saj jima je povedal škof. — Najbolj srečen je bil na dan birme Mrkušev konzul, ker je njegov brat kanonik imel pridigo namesto škofa, kateri Gornjegrajcev ni hotel hvaliti, grajati pa tudi ne. Ponosno je rekel: „Kaj ne, to je bila pridiga; moj brat je pridigal." Za poč't! o Iz Središča nam javljajo, da se g. dr. Ploj ni izrazil v Obrežn o obstrukciji, da je „smešna in brezplodna", kakor je zapisal naš poročevalec, temveč da se je izrazil o obstrukciji, da nam je bila „dosedaj škodljiva". v Iz Ptnja. Oni g. ki je dne 12. tm. pri veselici v Ptuju zamenjal svoj klobuk, naj blagovoli tujega izročiti do 1. oktobra 1909 g. gostilničarju v Narodnem domu, kjer dobi tudi svojega nazaj. d V Ljutomeru se je poročil g. Franjo Sever, tržan in gostilničar z gdč. Zoro Kancilija. Bilo srečno! Pri tej priliki je gdč. Marica Čagranova nabrala za našo „Družbo sv. Cirila in Metoda 6 K 60 v. Vrlo! d Drenažni kurz v Mozirju, ki se je vršil pod vodstvom kulturnega inženirja Thieleja in deželnega uradnika Kroneggerja od 13. do 18. t. m. se je dobro končal. Predavanja so bila baje izborna in udeleženci so se lahko dobro praktično podučili. Koncem je sledi: teoretski izpit udeležnikov, ki se je dobro obnesel. a Opljuvana je bila v Gradcu neka ljubljanska odlična gospa, ker je s svojo sorodnico in svojimi otroci na ulici govorila slovenski. To so vam poštenjaki, ti nemški izobraženci! Ako bi se kaj takega zgodilo kaki Nemki, pa bi ne bilo dovolj psovk, obrekovanja in blatenja na slovensko ljudstvo v nemških listih. Stavimo, da se še med seboj s takimi rečmi hvalijo! z Radi požiga je bil obsojen vi-ničar Franc Domajnko od Sv. Miklavža pri Ormožu na 4 leta težke ječe. Omenjeni je zažgal pri Andreju Bratku v Vinskem vrhu. Storil je to iz maščevanja. Obsodila ga je marib. porota. z Linharta preganja državno pravdništvo, ker je dr. Brumen v zadevi Vaupotič-Linhart dokazal, da je Linhart priznal pisavo članka, v katerem psuje na podel način župnika Vaupotica. Mu bode sedaj tudi to pomagalo, da je njegov zastopnik v sorodu s pravdnikom? v Razburjajoč prizor se je nudil Gradčanom včeraj. Neki Martin Piram, kuhar v kavarni Nordstern, je na enkrat zblaznel. Splezal je na streho hiše št. 2 v Sackstrasse in bežal pred onimi, ki so ga hoteli rešiti. Še le v Spor-gasse št. 11 so ga prijeli. Ednega stražnika je hotel blazni s strehe vreči, a ta se je k sreči vjel za dimnik. Piram je bil 1871 leta v Semriachu rojen in je rekel da so ga nekoč fanti krvavo natepli. Od onega časa je bil ves iz-premenjen. Opažali so se na njem znaki abnormalnosti. o Iz Fale. Slovenski žel. uradnik g. Fr. Oset je premeščen v Rajhen-burg. Na njegovo mesto pride nek nemški nacijonalec z laškim imenom conte de Rota, ki že sedaj povdarja, da bode slovenske Pohorce manir učil! Naj se čuva, da ga ti ne bodo nančili „manir". a Razglas c. kr. finančnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 17. septembra 1909 štev. 23.901 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v IV. četrtletju 1909: Tekom IV. četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačljivi v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno - razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno - najemninskega davka in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. okt. 1909 II. h « « 30. nov. 1909 12. „ „ 31. dee. 1909 11. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1909. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma bla-gajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. polletni obrok dne 1. decembra 1909. Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj se morajo plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v smislu postave z dne 15. jannvarja 1904. leta dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1—3 vin. in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteka plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Kranjske novice. Občinske volitve v Škofji Loki. V drugem volilnem razredu so izvoljeni narodno - napredni odborniki in namestniki. Nasprotniki so ostali v manjšini z enim glasom. Tretji razred je pa klerikalen. z Uspehi klerikalne politike. Deželni odbor se je obrnil na ministerstvo za podporo prepotrebnih vodovodov, W ■jfil Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. V JU Kreditno in stavbeno zadrugo ,Lastni dom' v Celju, Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle. Najboljše pecivo in različne Mite se dobe v novi slaščičarni E. IMa t Mariboru Gornja Gosposka ul. št. 38. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank Največja zaloga tiskovin za privatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. al. Najboljši časopis za inseriranje je ZVezna trgovina v Celju sprejema naroČila na tiskarska dela Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta , posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. Najboljše orožje v političnem boju „Narodni List" 8ta in „Nar. Dnevnik" Jtaročajte in razširjajte £jst Pr¥a južnoštajerska vinarska zadrnga y Celju priporoCa izvrstna spodnještaj. vina. „Narodni Dnevnik" ^katera se izvršujejo v lastni ZVezni tisHarni Novosti v pisalnih in risalnih potrebščinah _ po zmernih cenah ^VCZM trgOVlüi se dobijo vedno v v Celju jla dober razVoj Vašega podjetja polagamo največjo vrednost kajti Vaš prospeh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". a dobil je odgovor, da vlada nobene podpore ne dovoli. To je gotovo bridko, kajti brez državne podpore je vsaka zgradba vodovoda na Kranjskem čisto nemogoča. Klerikalci so obetali kmet-skim volilcem zlate gradove, sedaj pa še vodovodov ne morejo zgraditi, ker dežela nima denarja, interesentu pa še manj. Za kmetsko prebivalstvo kranjske dežele je to hud udarec, ker če izostanejo državne podpore, bo konec grajenju vodovodov, ki spadajo med najmočnejše in največje potrebe dežele Kranjske. Znano je, da je Kranjska dobivala mnogo let zelo izdatne podpore za melijoracije. Dobivala je razmeroma več kakor marsikatera druga dežela. Sedaj so pa klerikalci s svojo bedasto politiko tako zavozili, da je konec vsega. Koroške novice. d Požar je uničil dne 21. t. m. Mariji Kurnikovi v Tupaličah hišo z vsem premoženjem. Škode je okrog 5000 K; zavarovalnina znaša samo 1400 kron. d O državni železnici. Trbiž je postaja, kjer so napravljeni dvojezični napisi in kjer mora uradništvo znati slovenski, ker drugače s slovenskim občinstvom sploh ne more izhajati. Toda dobe se uradniki, ki so tako zagrizeni, da za nobeno ceno ne govore slovenski, če vidijo človeka, o katerem mislijo, da zna nemški. Pred kratkim je prišel dež. poslanec Pire na to postajo. Blagajničarka je bila dvema potnikoma na slovensko zahtevanje že dala listke, ko pa je poslanec Pire v slovenskem jeziku zahteval štiri listke, blagajničarka naenkrat ni več razumela slovenski. Zahtevala je, naj posi. Pire nemški govori in ker tega ni storil, mu je pred nosom zaprla lino. Poslanec Pire se je seveda pritožil, in vstopil z rodovino brez listkov v voz. Potem je dobil kazenski nalog — nemški. Tako v blaženi Avstriji, državi jednakoprav-nosti. d Degradiran častnik. Vojaški častni svet v Celovcu je degradiral in obsodil na pet mesecev zapora poročnika 8. lovskega bataljona M. R., ker je odpeljal neko dekle na Nemško. d „Gorotan" je društvo, v katerem so se združili slovenski koroški akademiki in učitelji. Začrtali so si pot skupnega delovanja za ljudstvo. Zlasti se bodo brigali za narodno-obrambno delo. Pozdravljamo ta njihov korak iz celega srca, saj potrebujemo narodnih delavcev na vsej črti. Kakšen duh vlada med njimi, ne vemo natanko, upamo pa, da ne bodo zašli s pota. d Naši domači orožni obrti sta-roznane tvrdke „Prva borovska orožno-tovarniška družba ,.Peter Wernig" dr. z o. z." v Borovljah je došlo zopet zasluženo priznanje, ko je podkralj egiptovski naročil četverocevko imenovane družbe, patentirano v vseh državah, v lastno uporabo. Ta pojav dokazuje najjasneje posebno porabljivost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko mej naše monarhije. Pozornost vseh interesentov se torej zopet in zopet obrača na to res, izvrstno orožje in s tem tudi na imenovano jako solidno tvrdko. d V koroškem deželnem zboru je neki Pieri odločno protestiral, da se slovenizira ime starodavnega nemškega mesta Klagenfurt na državni železnici. Velika nesramnost je po njegovem mnenju, da hočemo Slovenci za ono mesto rabiti ime Celovec. Če se baje sliši ime Celovec, pada ugled mesta (!!). kadar dožene spravni odsek vsa preporna narodnostna vprašanja tako, da bo mirno in redno delo deželnega zbora popolnoma zagotovljeno. o „Narodna zbirka 20/IX". „Edinost poroča, da je fer. akad. društvo „Balkan" hotelo prirediti na dan 20. IX. narodno zbirko. Namestništvo v Trstu pa je zbirko prepovedalo. o Furtimaši v Istri. V četrtek se je vršila v Pazinu glavna skupščina „Dijaškega podpor, društva za Istro". Po prizadevanju škofa Mahniča so duhovniki napeli vse moči, da so iztrgali narodno premoženje iz sedanjih rok in je spravili v klerikalne. Duhovniki so pripeljali vse polno kmetov; samo en duhovnik je imel 1900 pooblastil, podpisanih od kmetov, katerim je škofijska kurija plačala članarino. Razprava je bila viharna in je trajala pet ur. Terorizem furtimašev je bil strahovit. Inteligenca je spoanala, da proti taki podivjani, vsaki pametni besedi nepri-stopni druhali ničesar ne opravi in je zapustila skupščino. o Nad 200 Mladoturkov pride meseca vinotoka v Trst. Mesto bode skrbelo, da bodejo dostojno sprejeti. o List za listom ... Gregorčičeva klerikalna politika na Goriškem — poka. Z največjim trudom je dobil za splošno kurijo kandidate. Na svoje zaupnike je pred tednom razposlal okrožnico, v kateri navaja eventu-elne kandidate za splošno in druge kurije. Navedel je tudi bivšega svojega somišljenika in klerikalnega poslanca, župana Podgorskega, Klančiča ter Vrana s Tomaja. Oba sedaj izjavljata, da nimata z Gregorčičevo klerikalno politiko nič opraviti, ampak da sta člana slov. kmečke stranke. Primorske novice. o Deželni zbor istrski nima sedaj sej in sicer vsled dogovora med Slovani in med Italjani. Seja do sklicana Po svetu. o Brat in sestri obsojeni na vešala. Pred porotnim sodiščem na Ogrskem Hradišču so bili 22. t. m. obsojeni radi roparskega umora na smrt na vešalih 27 let. brat ter 24 in 34 letni sestri Cap. o Sloviti šahist Franki Lee, je umrl v Londonu. o Nemiri v Indochini še vedno trajajo in so resnejši, kakor pravijo poročila, ki prihajajo prek Francozkega. z Čuden dvoboj sta bojevala oderuh Nicolo in neki Pazzo v Rimu. Ustrelila sta 40 krat iz samokresa, pa nista drugega zadela kot — pričo. z Da je Eulenburg umrl, so naznanjale predvčeraj posebne izdaje listov v Berlinu. Sedaj se poroča, da je pač hudo bolan, a da še ne bo umrl. z Pri dijaških demonstracijah v Rio de Janeiro je policija jedenkrat ustrelila, vsled česar je jeden dijak izdahnil, več pa jih je ranjenih. Veleizdajski proces v Zagrebu. 148. dan razprave. Za dr. Belobrkom govori dr. Lav Mazzura in pravi, kako so se dijaki srbskega in hrvatskega porekla združili, da zajedno delajo za narodno prosveto in njegov blagor. Predsednik mu o tem ne da govoriti, ker je to politična zadeva. No, in vodja teh je bil Svetozar Pribičevič. Branitelj se obrača proti trditvi, da bi bil Vukdragovič v šoli v Okučanih širil ekavščino (srbsko narečje) in če bi jo bil, bi bilo zelo smešno, da* se tak pojav smatra za ve-leizdajniški. Ko je čez dolgo časa Mazzura končal, je vstal dr. Nikola Solarič kot branitelj in posebno prijemal pričo dr. Fritscha. Za tem braniteljem govori dr. Gaj, kateremu sledi dr. Bogdan Me-dakovič. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Hmeljski trg v Norimberku. d Norimberk, 25. sept. Vsled velikega židovskega praznika ni nobene kupčije. Češki deželni zbor. d Praga, 25. sept. Navzlic brezupnemu položaju, katerega je ustvarila včerajšnja konferenca klubovih načelnikov, še hoče vlada vendarle doseči kompromis glede dnevnega reda v češkem deželnem zboru. Bienerth se hoče najbrž temeljito blamirati. Sedaj gre na delo češki namestnik Couden-hove, ki se bode pogajal s Čehi in Nemci. V kratkem času bode zopet sklicana seja deželnega zbora, ki pa bode imela le formalni značaj in bode trajala le kratek čas. Nemci začenjajo spoznavati, da Čehom prav nič ni do kompromisa z njimi in da se tudi ne boje razpusta deželnega zbora. Kriza na Ogrskem. o Dunaj, 25. sept. Danes opoldne je sprejel cesar ogrskega min. pred. Wekerla, ki mu je predložil demisijo ministerstva. Misli se, da si cesar še pridrži odločitev do 28. t. m., to je do seje ogrskega parlamenta. Obnovljenje trozveze. o Pariz, 25. sept. Rimska „Vita" in tukajšnji „Eclair" poročata novico, da se misli trozvezno pogodbo zaradi političnih dogodkov na Balkanu spremeniti in potem obnoviti. Novi častni doktorji češke filozofske fakultete. o Praga, 25. sept. Cesar je dovolil, da podeli filozofska fakulteta češkega vseučilišča v Pragi celi vrsti znamenitih slovanskih učenjakov častni doktorat. Med njimi sta tudi dr. Mat. Murko in dr. pl. Jagič. Ponesrečen zrakoplov. v Moulins (na Francoskem), 25. sept. Vodliv zrakoplov „Republique, kateri je plul iz Lapallisse domu v Moden, se je 8 km odtod v zraku 100 m nad zemljo razletel. Vse 4 osebe, ki so bile v čolničku, so mrtve. Drobne novice. v Mesnina, 25. sept. Včeraj popoldne ob 3. uri se je občutil tukaj močen potresni sunek, ki je trajal 4 sekunde. Spremljalo ga je podzemeljsko gromenje. v Rim, 25. sept. Po poročilih iz S. Remo je pribežalo tje zopet 7 beguncev francoske armade. V zadnjih tednih je zbežalo čez francosko mejo 37 beguncev. Tržne cene. 24. septembra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Danes je bila tendenca odločno trdna, ker so bila poročila iz inozemstva mlohava. La-stitelji so morali cene nižati od 5 do 10 vin. Rž in ječmen sta se držala. Drugo kakor včeraj. Sladkor. Praga: 24. sept. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 24'50. Tendenca mirna. — Vreme: dež. Sladkor. Trst, 24. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 3lV2 do K 321/2, za november - marec K 30V2 do K 31. Tendenca mirna. Budimpešta, 24. sept. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 26.841 komadov. Prignano 162 komadov, odgnano 383. Ostalo torej 26 620 komadov. Tendenca živahna. B u d i m p e š t a, 24. sept. Pšenica za oktober K 13'85, pšenica za april K 13'92, rž za oktober K 9'97, rž za april K 9'65, oves za oktober K 7'43, oves za april K 7'63, koruza za september K —'—, koruza za maj K 7'03. Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti malo, tendenca mlohava, prometa 15.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 10 vin., rž 5 v ceneja. Drugo mirneje. Vreme: lepo. .Listnica uredništva. „Premestitev slov. učit. iz K. v 6.," Gorica: Blagovolite nam javiti svoje cenj. ime, ako želite, da vobCe sklepamo o uvrstitvi ali nea-vrstitvi Vašega Članka. — pritlična, še davka prosta, s tremi sobami, dve kuhinji, zelenjadni vrt, ki nudi dvoje stavbišč, 15 minut od Celja se proda. Cena je 10.000 K. Več pove J. K. Celje, hotel pri belem volu soba št. 18. 77 6-6 Izobražena gospodična, Kranjica v starosti 27 let. izurjena v trgovini, gostilni in kmetijstvu, išče službo kot gospodinja k boljši rodbini, uradnikom, učiteljem, samostojnemu gospodarju (samcu)i ali pa kot opora pomočnice k gospodinji, — ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „Gospodinja" na upravništvo „Nar. Dnevnika". 80 4-1 Iščem prodajalko ki bi lahko samostojno vodila podružnico trgovine špecerijskega blaga. Vešča mora biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in nemškega v pisavi ter. da je sposobna občevanja s strankami. Spričevala o dosedanjem službovanju naj se dopošljejo v originalu ali v prepisu in naj se po možnosti prida ou enem tudi slika. Služba naj se nastopi takoj ali po dogovoru. Anton Rinnhofer, trgovec na Ljubnem. Zgor. Štaj. filijala Judendorf. 81 1 Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta. moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Mri sodi razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pellé, Celje. 47i8-i Vsakdo, ki pošlje K 14"—. dobi pristno zlato „Plaque"-uro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, {Ungarische Uhrenindustrie) Ujbanya št, 169 (Ogrsko) 400 10-5 sprejme kot učenca Simon Böhmer, krojač t Voitsbergu 449 3-3 mi n Edina narodna trgovina s čevlji Štefan Sfrašek v Celju priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za dame in gospode, kakor tudi za otroke v najfinvjši izpeljavi. — Velika izber čevljev za jesensko in zimsko sezono. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. Daje se tudi na obroke. 76 4-4 Dobite PIT- za eno krono možko, žensko ali deško uro z verižico vred. Da upe>jemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na Ogrsko industrijo ur (Ungarische Uhrenind.) Ujbanya öt. 169 (Ogrsko). 401 10-5 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Če&kem. T Vzorci franko. — za dobro uvedeno restavracijo s hotelom v Pazinu (Istra). Restavracijo je v sredini mesta, ima vrt, 4 novourejene lokale, igre za kroglje in druge potrebne prostore za gostilno. Solle za tujce. Za tujce je sedem nanovo «i opremljenih sob; število dPß&t se v potrebi lahko podvoji. Gostilničar lahko prevzame zastopstvo pivovarne za obširen okraj. Na vrtu je gledališka dvorana v kateri se prirejajo pogo-stoma predstave in plesi. Ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila 463 1 Rebek, Pazin. Za premnoge izkaze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubega in nepozabnega JVIilana izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem „Lire" za ginljivo petje, „Sokolu'*, pt. gg. uradnikom, meščanstvu, drugim prijateljem njegovim in darovalcem krasnih vencev. Globoko žalujoči rodbini Močnik-Orožen. mešane trgovine z opravo, v veliki, nadstropni najemni hiši se takoj odda v najem, eventuelno se proda hiša za 36.000 K. Za izplačati je le eno tretjino. — Naslov G. Pavornik, Celje, gostilna „pri jelenu". Zobotehniškega učenca (praktikanta) sprejme dr. Anton Schwab praktični zdravnik in zobo-467 zdravnik t Celju. 3 2 Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'- in Graška cesta. Solnate ureče kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Zabukouski premog na cele vozove se dobi po ceni pri A. KOLENCU v Celju. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perj«! 1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, (puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snež nobelega. puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega. fin fl X fl B S B) >N <9 E o « B 'N U > « C 0) fl B B k * Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. Graška cesta st. £1. Telefon št. 17. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Freblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshiibler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). OH K n B) »• 3 U n a n s « « n N< S) 3 D K li « fi) Na drobno in debelo. Na drobno in debelo. MIMICO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-45 Južnoštajerska hranilnica u Celju L u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje . teljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se 1«f7ftAŠt2M0Kk0 hratlHfltft Pri nalasani« svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne m Mintili«« a| j yar0vance in zahtevajte pri sodiščih, SMSM||2*aSfl|,-Vii ItvattilHtrA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]WZlW$IaJw$llO HraniliHvU. 56 52—36 11=11 POSOJILNICA V CELJU v lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 krón vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 I flad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog 54 72-86 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%> 51/2% in 5°/o obrestovanju. ]i V >ì >iV V i< Jiitf >ifi Mesto 18 K Triletna garancija! samo Nikdar več y življenju 8 K. se vam ne bode nudila prilika, kakor sedaj, da za smešno ceno samo 8 K mesto 18 K dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir- anfeer uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižico in priveskom za 10 kron. Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko. 440 15-3 ** 1 I 1 1 co»v >i\- >>y Vv' »iWiiiWiOiWi Prosim lzrezatl ln spraviti! ^w^YAyA'A^VAWA' He zamudite ugodne prilike! Po najnižjih cenah priporoča trgovina z fcleznino .Merkur', P. Majdič, Celje izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskal* niče, slamoreznice? reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje. Nepremočljive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst. V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne. Nagrobne križe in svetilke v največji meri. Šolske potrebščine I kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki LESKOUŠEK v Celju, Graška ulica št. 7. Lastna zaloga čolskih zvezkov, risank in risalnih ———.- skladov po novih predpisih. ——— Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, — uradnih zavitkov in strun. Na debelo I Na drobno! Na drobno! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite. Za mnogobrojni obisk se pripočočam z odličnim spoštovanjem 44733 Eman llich. mmrnrnmmmmma Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^^c^srr trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferjevo pralno milo 28 51-24 iz milarne J^H v Spodnji Hudinji pri Celju pošta Celje.