1142
Mi
se imamo radi
Neža Maurer
DREVO    Nobenega jabolka ni več na njem. SPOZNANJA    Ljudje
pa smo še zmerom lačni.
IZ SKICIRKE    Iščem se.
Svojo glavo držim v rokah
in sem težak kot nosečnica
od želje,
da se najdem.
Kdo sem, kaj in zakaj?
Rastem iz sebe,
ali se kdo poigrava z mano,
me oblikuje in določa?
Moja glava je odprta.
Srca nimam.
Z glavo v rokah ga iščem.
Mi se imamo radi
1143
Mi se imamo radi
VOTEL    Tvoja lobanja je prazna, ČLOVEK    tvoje telo je prazno — tvoje grožnje in obljube so prazne.
Če ti vdihnem svojo dušo, bom sam ostal prazen. Kaj naj storim?
USTVARJAM TE
Naredim ti roki in še eno in veliko oči pod čelom in na temenu. Ne boš šel v vrsto, ne boš šel z drugimi!
Ni mi mar, če trpiš.
Hodil boš sam,
užival boš sam
in mučil boš samega sebe.
Spoznaj, kako je meni.
VEČNOST    Slečem ti obleko. Slečem ti kožo. Meso potegnem s tebe in ti razklenem kosti. V sredini kot v zibelki spi otroček. Slečem mu kožo. Meso potegnem z njega In tako brez konca.
Povsod je v sredini otroček, zarodek, kalček, povsod je seme.
1144
Neža Maurer
DEKLICA    Nikogar ne potrebuje. KRALJICA    Stoji na srcu zemlje in se dotika nebeškega čela. Ob telesu ji pada obleka kot slap,
preden se raztrešči; blesti kot upanje — preden ob njenih stopalih umre.
Deklica kraljica ne ljubi nikogar. Njo ljubi drobna ptica: zamenjala jo je za cvetočo vejo in ji poje.
OSAMITEV    Vsak si je posadil svoj vrt.
Vsak si je zgradil svojo piramido za svojo večnost.
Vsak živi svoj svet, vsak daruje svojo žrtev, vsak pričakuje svojo rešitev.
Iščemo soljudi in se jih bojimo — kajti vsak ima svoj prav.
(Pesmi so nastale na izziv — ali kot odziv
na motive — slikarskega sveta Vojka Svetine.)