58 številka
Ljubljana, v petek 11. marca 1904
XXXVII. leto.
[shaja vsak dan zvečer, izimSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske deželo za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem cia dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežel* toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če B9 trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole* žrankovati.   —   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih alicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličju. —
DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Boj za prevlado.
Ko se je pričela vojna med Rusijo in Japonsko, smo v posebnem članku naglašali, da so prvi vzroki te vojne iskati že pred desetimi leti v šimonoseškem miru, ko je Rusija 8 svojo intervencijo preprečila, da Japonska ni mogla izkoristiti sadov gvoje zmage v vojni s Kitajsko. Torej že pred desetimi leti so se križali ruski in japonski interesi; to Dssprotstvc je raslo od lota do leta, dokler ni letos doseglo viška in dokler ni nastopila katastrofa.
Rusija stremi že desetletja za tem, da bi si na Daljnem Vztoku pridobila ugodno, ledu prosto pristanišče, ki bi ne služilo samo prometu in trgovini, ampak, ki bi bilo tudi pripravno za bojno luko. S tako pridobitvijo bi nele pridobile vzhodno azijske ruske pokrajine na vrednosti in veljavi, marveč s tem bi bile tudi znatno utrjene pozicije ruske države na Daljnem Vztoku. Rusija je sicer že imela svoje pristanišče ob Tihem oceanu — Vladivostok, toda ta luka, dasi ima najugodnejšo in najlepšo lego, že zbog tega ne odgovarja potrebam, ker po zimi ni prosta ledu Dasi je v Vladivostoku najži-vahnejši promet in cvete trgovina, vendar se mesto ne razvija tako, kakor bi bilo potrebno, da, celo sibirska Železnica ni mogla znatno pospešiti razvoja tega pristanišča. Stremljenje Rusije je torej merilo za tem, da si v najkrajšem času pridobi Kak ugodni pristan na jugu, ki bi bil pozimi in poleti otvorjen premetu. Takšna pristanišča pa se nahajajo samo v južni Mandžurski in v Koreji. Zato so Kusi že dlje časa, sicer prikrito, a tem intenzivneje delovali na to, da razširijo svojo in teresno sfero proti jugu in da dospo na obali Rumenega morja.
Te natanko preudarjene načrte je grozila prekrižati  japonsko - kitaj-
ska vojna, ki je izbruhnila 1. 1894. Japonci so v nekaj bitkah na kopnem štrli kitajsko armado, zavzeli po ljutem boju kitajsko morsko trd njavo Port Artur in uničujoče porazili kitajsko vojno mornarico ob izlivu Reke Jalu. Še preostale kitajske ladje so zbežale v vojno luko Vej-hajvej.
Meseca svečana 1. 1895. se je Japoncem udala tudi ta trdnjava in Kitajska, na celi črti pobita ob tla, je morala prositi miru. Pričela so se mirovna pogajanja in Japonska je hotela izkoristiti svojo zmago na najizdatnejši način. Poleg visoke vojne odškodnine je zahtevala od Kitajske, da ji le-ta odstopi poluotok Liaotong s Port Arturjem in Talien-vanom. Takisto bi morala Kitajska Japonski še zastaviti obmorsko trdnjavo Vejhajvej, katero bi Japonci obdržali v svoji oblasti, dokler hi ne bila popolnoma izplačana vojna odškodnina.
Če bi Japonci dosegli te mirovne pogoje, bi na mah postali neomejeni gospodarji cele severne Kitajske in bi napravili ruskemu hrepenenju po ledu prosti morski obali za vselej konec.
To so dobro uvideli ruski diplomati in so ob pravem času Japonski odločno zaklicali: Quod non!
Rusija je ugovarjala, da bi Kitajska odstopila Japoncem poluotok Liaotong, njenemu ugovororu ste se še pridružili Francija in Nemčija, kar je Japonsko prisililo, da se je zadovoljila — sicer Škripaja z zobmi — s povišano vojno odškodnino in z odatopom otoka Formoze, dasi je pravzaprav samo zbog tega pričela vojno, da bi se polastila kake severno-kitajske pokrajine. To je bil njen načrt, katerega tudi po miru v Si-monoseki ni zavrgla. Njen smoter ie ostal Blej, kakor prej isti, to je, da je za Japonsko življenskega pomena, da razširi svoje meje na azijski kon tinent Tega ni dosegla v vojni proti
Kitajcem, a ker je hotela priti na svoj cilj, ni pokopala svojih načrtov in »misli visokoletečih«, dasi ji je nastal mesto slabega Kitajca naprot nik - velikan Rus. Japonci so vedeli in hoteli, da preje ali sleje pride do boja s Rusijo, zato so porabili vso kitajsko vojno odškodnino za zgradbo novih vojnih ladij. A tudi Ruaija je bdela in kolikor mogoče utrjevala svoje pozicije na Daljnem vztoku. Leta 1896. je isposlovala od Kitajske, da se je smela sibirska železnica zgraditi iz Čite preko kitajsko-mandiurskega ozemlja v Vladivo-stok. Skoro na to je v tajni pogodbi s Kitajsko dobila v zakup trdnjavo in pristanišče Port Artur. Ta pogodba se je razglasila, ko je Nemčija zasedla KiauČau. Meseca grudna 1897. je priplula prvič ruska vojna mornarica v pristanišče Port Artur, ki je s tem postalo glavna vojna luka ruska na Daljnem vztoku. Obenem je dobila Rusija pravico Port Artur zvezati s posebno progo z mandžursko železnico in zgraditi po kitajskem ozemlju železnico do Tien-sina. Te pravice pa so bile tem važnejše, ker se je Rusiji dovolilo, da sme celo železniško progo zasesti z vojaškimi posadkami, kar znači skoro popolno okupacijo dotičnih pokrajin. Po bokserski ustaji na Kitajskem je Rusija tudi dejansko zasedla Mandžurijo in v njej uvedla svojo upravo, jasen dokaz, da je ni nameravala skoro dati iz rok. Japonska je pazno zasledovala, s kako orjaškimi koraki se razvija Rusija v vzhodni Aziji, uvidela je, da bo treba pokopati vse pvoje načrte, odpovedati se vsem svojim nadam, ako se Rusija popolnoma utrdi na Daljnem vztoku, zato je začela boj na življenje in smrt v renotku, ko si je dozdevalo, da Rusija še ni docela pripravljena. Ali je oiso te nade ogoljufale, ali se morda že ne kesa, da je »hudomušno izzvala vojno, ki bo, kakor znamenja kažejo, samo njej v pogibelj?!
Vojne operacije na kopnem.
Ie Amerike in Londona dohajajo poročila, da so Japonci jeli iz severne Koreje prodirati proti Mandžurski.
Japonski vojaški oddelki so baje prekoračili reko Jalu in po ljutih bojih, v katerih bo pa bili vedno premagani Rusi (?), zasedli mandžursko mesto Fenghvangčeug, ki leži 100 km severnozapsdno od reke Jalu. Rusi pa so se baje z armado 35000 mož umaknili v Liaojang in H a j Č e n g, kateri mesti ležita med
Mukdenom in Niučvangom, in se tam močno utrdili. Japonci pa so baje od Niučvanga oddaljeni samo 115 km, iz česar se da sklepati, da je velike bitke pričakovati v najkraj šem času. Ali so ta poročila resnična ali ne, se ne da dognati, toliko je gotovo, da niso potrjena niti iz Pe-trograda niti iz Tokija, vsled čes^r so pač zelo dvomljiva. V obče pa je znano, da so se doslej še vse senza-cijonelne vesti, ki bo došle iz Londona in Ameriki, izkazale kot neresnične, kar je treba tudi v tem slučaju uvaževati.
Japonsko poročilo o napadu na Vladivostok.
Japonski general Kamimura poroča o napadu  na  Vladivostok takole: Naše brodovje je priplulo zjutraj 6. t m pred Vladivostok V zunanjem pristanišču ni bilo zapaziti I sovražnega brodovja. Japonske ladje j so se  luki približale  toliko,  da so bile še izven straljne daljave obrežnih baterij.    Ko smo znotranjo luko ob 1. uri  50 minut  popoldne oboli 40 minut bombardirali, smo se umaknili.   Jaz sem mnenja (torej samo mnenja!), da je bombardiranje pro vzročilo precejšno škodo. Na suhem so se videli vojaki; ruske baterije pa se niso  odzvale   našemu bombardi-rauju.   Ob 5 uri popoldne se je po kazal ob vzhodni luki dim in mislil sem, da so bateri e jele streljati kar
pa je bilo neosnovano. Zjutraj drugega dne je brodovje v svrho re-kognosciranja odplulo v Ameriški zaliv in se potem približalo vzhodni vladivostoški luki, ne da bi zapazilo ruskih ladij in ne da bi pričele streljati baterije. Brodovje je na to odplulo v zaliv Posjet, a  ker tudi
tamkaj ni bilo nikjer sovražnika, se je zopet umaknilo.
To poročilo japonskega admirala nam potrjuje marsikaj! Iz njega je razvidno, da Japonci sami priznavajo, da s svojim bombardiranjem niso povzročili v Vladivostoku nobenih znatnih poškodeb, kar tudi po vdarjajo ruske vesti. Takisto je povzeti iz tega poročila, da ruskega brodovja zares ni več v Vladivostoku. Najvažnejša pa je ta vest zaradi tega, ker po* stavlja na laž vsa včerajšnja poročila, da je japonsko brodovje na širokem morju, odnosno v zalivu Posjet uničilo rusko vlad i vostoško e s kadro. Japonski admiral sam priznava, da je pač vsepovsodi iskal ruske eskadre, a da je ni nikjer našel, iz česar pač sledi, da je, ako je ni našel, tudi ni mogel uničiti. Kje je torej sedaj viađivostoška eskadra? To je zagonetka! V bližini Vladivostoka je ni, kje je torej potem? Kakor se nam zdi, dobiva vedno več verjetnosti mnenje, da je odplula proti Port Arturju, da se združi z ostalo rusko mornarico.
Položaj v Port Arturju.
Iz Londona se poroča, da je ja ponsko brodovje zvečer 8. t. m. vnovič napadlo Port Artur. Rusi so ta koj jeli streljati na-oje. Bombardma je trajal okoli 50 minut. Ker je nastal nato hud vihar na morju, 8 e je japonska mornarica umaknila. — Temu nasproti pa se poroča iz Petrograda, da je imenovanega   dne   bilo   v Port-
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest. Četrti del. IV.
Napoleon in združeni njegovi sovražniki so bili postavili v boj skoro mslijon mož in na nemških tleh se je za6el oni ljuti boj, ki se je končal s porazom francoskega ce »arja. V celi Italiji in v Iliriji je bilo samo 45000 mož, medtem ko so Avstrijci imeli za boj na jugu 50000 mož na razpolaganje.
Po zavzetju Kranja in Novega mesta je italijanski podkralj Evgen z jako malo armado hitel Iliriji na pomoč. Avstrijoi niso vedeli, koliko vojaštva ima na razpolaganje in zato bo S, septembra zapustili Kranj, čigar z&vojevanje jih je veljalo toliko krvi, in se umaknili proti Beljaku. A koj potem, ko je podkralj Evgen prišel 11. septembra v Ljubljano, bo se <opet začeli približevati Ljubljani, Posebno od dolenjske strani, ker so bili izvedeli, da se Evgenovega vojaštva ni bati. General Milutinović je prodrl do Šmarja. Kmetje iz višnje-
gorske in zatiške okolice so ee mu pridružili in mali ilirski oddelek, ki se jim je zoperstavi!, je bil 15 septembra popolnoma poražen Pot z dolenjske strani v Ljubljano je bila zdaj Avstrijcem odprta.
Proti popoldnevu so preostali deli poraženega ilirskega bataljona pribežalt v Ljubljano, kjer je vladala nepopisna razburjenost. Razvedelo bo je bilo že prej, da so Avstrijci pri Šmarju zmagali, obenem pa so prihiteli ljudje od Device Marije v Polju sporočit, da je tam in pri Fu žinah na obeh straneh Ljubljanice ljut boj med Ilirci in med Avstrijci. Vse mesto je bilo pokonci in vj.-ulice so bile polne zbeganih ljudi.
Ko se je zmračilo, so pripeljali vojaki sedem kmetskih mož v Ljubljano. Zasačili so jih oborožene s puškami za nekim gričem blizu Medvod, odkoder bo streljali na ilirsko vojaštvo Že poprej je bilo to sporočeno generalu Belottiju in ta je ukazal, da publicira bobnar po mestu, da se na teh ustaših takoj izvrši smrtna sodba. Vsled tega je vse drvelo na Dunajsko cesto in proti Sv. Krištofu. Tudi Nodier je z nekaterimi znanci šel tja. Gredoč mimo sedanje Medjatove hiše je za-
gledal neko staro, slabo oblečeno žensko, ki je previdno oziraje se na vse strani plazila se v ondotno go stilno. To oziranje in pogledovanje stare ženske se j© Nodierju zdelo sumljivo in obstal je pri gostilni toliko rajše, ker so v tem trenotku počile puške pri Sv. Krištofu.
— Justifikacija je končana, je rekel Nodier svojim spremljevalcem, roriičev pa ne maram gledati.
Prijatelji ga niso zadrževali in šli sami naprej. Nodier pa se je postavil pred gostilniška vrata in ugibal, kaj naj stori. Predvsem je hotel počakat«, da pride mimo kak policijski funkoijonar, in zato je hodil pred hišo gor in dol ter pazil, da bi mu sumljiva ženska ne ušla.
Zdaj so se začeli ljudje od Sv. Krištofa vračati v mesto. V gOBtih trumah so se gnetli mimo njega in ravno v tem trenotku sta pri izhodu z dvorišča smuknili dve stari ženici med ljudi in se izkušali preriti na drugo stran ceste. Nodier je skočil za njima, a zaradi velike množice ni mogel hitro za njima. Videl pa je, kako sta Ženski hitrih korakov silili naprej in jo zavili okrog bivše bolniške cerkve. Ko je prišel Nodier okrog vogala, je vzlic mraku zagle-
dal, kako skušata ženski ubežati in kako se neprestano ozirata. Skočil je za njima, a ženski sta zdaj stekli in v samotnih ulioah ni bilo nikogar, ki bi jih bil ustavil. Koncem ulic sta se Ženski ločili, kajti, ko je prišel Nodier tja, je videl, da je pred njim Bamo še ena ženska, v tistem hipu pa je tudi od zadaj nekdo planil nanj in se s tako silo vani zaletel, da je Nodier padel na obraz. Ko je vstal, ni bilo napadalke nikjer več videti. Nodier je stekel dalje, dasi ja krvavel na obrazu in klical na po moč. Na Sv. Petra cesti je dobil redarja in ga pozval na pomoč Redar mu je povedal, da je videl tako Žensko, kakor jo je zasledoval Nodier, hiteti proti frančiškanski cerkvi. Šla sta dalje. Nodier je šel čez most, redar pa proti Zvezdi Z mosta je videl Nodier, da po sedanjem Fran-covem obrežju teče neka ženska. KličoČ na pomoč je stekel za njo in kmalu mu je sledilo več oseb, divja gonja je to bila. Pod Trančo so ljudje povedali, da je ubeŽna ženska zavila na Stari trg in tam se je za znalo, da je Šla v sedanjo Ničma-novo hišo Zbralo s« je okrog hiš« vse polno ljudi, prihitelo je tudi več redarjev in prišel je tudi orožmški
zapovednik Robelot. Redarji so ob-stopili hišo in Robelot je šel s samokresom v roki ▼ spremstvu dveh vojakov in Nodierja v hiša ter začel poslopje preiskovat:. V sobi inten-dančnega pisarja Zabukovoa je našel različna ženska krila in naenkrat je Nodier vzkliknil:
— Parfum — to je tisti parfum, ki sem ga našel na Dunajski cesti. Jaz bo ne motim, prav gotovo, jas se ne motim.
— Od kod pa poznate ta parfum tako dobro.
— Rabila ga je neka ženska, ki sem jo dobro poznal, in ki bi jo tudi Vi radi poznali. Iščimo, iščimo, 6e me vse ne moti, je ta Ženska v hiši.
Iskali so naprej, a brez uspeha. Ravno ko so se vračali izpod podstrehe je počil za vodo strel.
— Kaj je to? je zakričal Robelot in zdirjal po stopnicah doli, kakor hitro je mogel.
Zdolaj je vladala silna raiburje-nost.  Vse je bilo zbrano za vodo, dva redarja sta se slačila, da bi sko čila v vodo.
— Kaj se je zgodilo?
— Nekdo je naenkrat skočil s pritličnega okna. Ko ga je hotel re
Arturju vse mirno in da ni bilo sovražnika nikjer opaziti. Obenem se javlja, da so v Port Artur došli adjutant velikega kneza Alekseja, polkovnik Mul ler, načelnik vojaškega zrakoplovnoga oddelka, in več mojstrov iz obuhovske livarne jekla.
Ruski časnikarji pri carju.
Car Nikolaj je sprejel deputacijo ruskih časnikarjev, v kateri so bili Suvorin,urednik lista »NovoeVrenoja« Komarov, urednik »Svjeta« in Stoly-pin, urednik »Pet. Vjedomostio. Deputacijo, katero je predstavil m ni-■ter notranjih zadev Plehve, je car kar najprijazneje sprejel. Suvorin je prečital udanostno adreso ruskih Časnikarjev, na kar je car naglašal v svojem govora, da tudi on ra.d in marljivo čita novine in da popolnoma priznava velikansko važnost in pomen časopisja. Vobče pa je zelo vzra-doščen, da navdaje vse rusko časopisje čustvo rodoljubja, in nadeja se, da bodo ruski časnikarji vedno vztrajali na tej poti. Z ozirom na vojno na Daljnem vztoku in o vojnih poročilih pa je rekel car s posebnim povd*rkom: »Jaz hočem le resnico in nič kakor resnic o!«
Car svojim vojakom.
Car Nikolaj je dal sporočiti posadki v Vladivostoku svoje priznanje in čestitke, da se je ob japonskem napadu na mesto tako hrabro držala. Obenem je car podelil junaškima poveljnikoma križsrk »Varjag« in »Korejec«, kapitanoma Rudnevu in Belajevu red Sv. Jurja in ju imeno val za svoja adjutanta, vsi oficirji teh križark pa so dobili red Sv. Stanislava, moštvo pa vojaške križce reda Sv. Jurja.
Državni zbor.
Dunaj, 10. marca Kar se je med Nemci in vlado že dalje časa skrivno vršilo, je prišlo sedaj v javnost. Zasnovala se je zarota proti češki obstrnk-ciji. Isti Nemci, ki so obstrukcijo uvedli v avstrijski parlament ter jo tirali do surovih dejanskih napadov na slovanske tovariše, predsedstvo in člane ministrstva, so se ponudili sedaj vladi za policaje proti mirni češki obstrukciji, s katero hočejo Čeki si izsiliti pravice, ki jih normalnim potom ne dobe.
Te zavratne nakane in surove psovke, s katerimi ravno v sedanjih sejah žalijo nadati nemški poslanci češke tovariše in njihovo narodnost, so seveda morale tudi pri čeških radikal-cih zbuditi skrajni odpor. In tako je prišlo, da se je današnja seja začela z najkrepkejšo tehnično obstrukcijo.
Posl. Ryba je vložil nujni predlog zaradi znanega sramotilnega razglasa rektorja dunajskega vseučilišča. Rektor Escherich je v svojem razglasu obsojal Čehe ter bodril nemške dijake praškega vseučilišča, naj vztrajajo v boju. In ta rektor ni ničesar
dar prijeti, je ustrelil, potem pa kakor bliBk planil v vedo.
Redarja sta med tem planila v ▼odo in plavala v smeri, v kateri je bil plaval begun. Kje da je bil, se vsled teme ni dalo razločiti.
— Če pride do Cojzove hiše je rešen, je kričal Robelot obenem pa vzel redarju samokres in ga sprožil da bi ljudi na Bregu opozoril na begunca. Na Bregu se je bilo zbralo vse po'no ljudi že po prvem strelu. Ko so videli, da s.- nekdo bliža obrežju, so pritisnili na tisti kraj in kričali na ves glas. Piavač se je bil že prijel trave da bi prišel iz vode, a videvši množioo je travo izpust:! in skušal plavati naprej. Kričaje mu je množica sledila. V tem so bili nekateri pogumnejši možje vrgli oblačila od sebe in skočili v Ljubljanico. Piavač je napel vse svoje sile da bi utekel, ali moči so ga že zapuščale. Odrinil je proti sredini Ljubljanice, a naprej ni mogel nego se začel hipoma potapljati. Možje so plavali kar mogoče hitro proti njemu in ga še zasačili prav ko je tudi glava izginila pod vodo. S težavo so vlekli plavača do brega in ga potegnili iz vode. Številna množica jih je obsula,
ukrenil, ko so s silo metali nemški dijaki slovanske, nato klerikalne in židovske tovariše z dunajskega vseučilišča ter jih pretepali s palicami. — Posl. Kittinger je interpeliral poljedelskega ministra glede pospeševanja govedo-, konje- in svinje-r ej e. —
Potem so se začele čitati obstruk-cijske interpelacije. Posl. Formanek je zahteval za svojo peticijo glede narodne enakopravnosti na Češkem, naj se interpelacija dobesedno natisne v stenografični zapisnik; o tem se naj tajno glasuje, a o tem, ali se naj tajno glasuje, glasovati je treba po imenih. To je vrhunec tehnične obstrukcije. Seveda je to Nemce hudo razjezilo, da so postali surovi in nedostojni. Posl. S tein je kričal: „Strihnina bi se jim naj dalo, da to pleme pocrka!" — Posl. Herzog je klical na galerijo: „Ubijte te lumpe! Kradejo vam denar iz žepov; Dunajčani, ne dajte se zasmehovati, pobijte jih, žepne tatove, ko pridejo ven!" Ako bi ne bil posl. C h o c odločno zahteval, bi podpredsednik K a i s e r nesramnega hujskača niti ukoril ne bil. Na ukor je Herzog zaklical: ^Hočem da se jih pobij e na cesti!"
Potem je poročal posl. dr. P loj v imenu grajalnega odseka, ali se naj posl. I r o t u, ki je v prejšnji seji zaklical ministrskemu predsedniku, naj vzame za Čehe bič, izreče graja. V debati je govoril prvič novoizvoljeni posl. grof S tem b erg. Govoriti je začel češki ter se sploh pokazal za gorečega češkega patrijota, le smešno veliko si domišljuje na svoje aristokratsko pokolenje. Glede nemških psoval-cev je izjavil: „ Vsakdo, ki tako nedostojno napada Čast svojega bližnjega, sam sebe onečašča ter javno proglaša, da je malopridnež. Narod ima, kakor vlak posameznik, v prvi vrsti svojo Čast, in narod, ki nima Časti, tudi nima pravice do obstoja. Avstrija trpi dandanes toliko le zato, ker se krivično sodi češki narod. Ker je imenoval nemške kričače pobaline, ga je predsednik ukoril. Potem je napadal rodbino princa Schwarzenberga ter sploh konzervativno plemstvo ter samo-vestno izjavil: »Nisem kandidoval kot sanskulot, temuč kot aristokrat. Ako se bi od mene zahtevalo, naj postanem demokrat, odložim mandat. „Ne pozabite, da v mojih prsih bijejo srca 5000 mojih volilcev!" (Viharna veselost. Klici: Fresl in Klofač, vajine slave je sedaj konec!) Govornik stoji na stališču, da se bodo Čehi preko glav Nemcev zvezali z i Madjari. — Posl. L. Ho fer seje govorniku zahvalil za prijetno četrturno zabavo, češ, da je za prebavo smeh zelo koristen. Posl. Hofer (Vsenemec) je izjavil, da je že skrajni čas, da dunajsko prebivalstvo dejansko pokaže dunajskim ehom in češkim poslancem, da ne trpi takega izzivanja z obstrukcijo. Nemci
tudi Robelot je bil z nekaterimi redarji pr-hitel od nasprotne strani.
— Mrtev je, so rekli zdaj možje, ki so beguna potegnili iz vode in se j trudili, da bi ga obudili v življenje. Prepozno smo prišli.
— Pa saj to ni moški, to je ženska so nakrat začeli kričati ljudje in hitro se je izkazalo, da je to resnica.
— Nodier, je zaklica* Robelot, ali je to tista ženska, ki Brno jo iskali? In kdo )e ta ženska?
Nodier je stal že ves čas poleg trup;.., a ni zinil besodice Tudi zdaj je samo pobeBil glavo in dolgo ni dal odgovora. Vsi pogledi bo bili uprti vanj in z napeto radovednostjo so vsi pričakovali kai da reče.
— Ali — govorite vendar! je vpil Robelot. Kdo je to?
— To je Ljudmila Alvaniti — avstrijska agentinja.
— To ni raoprcče, je zakričal n -kdo iz množice, pus;ite me bližje! Skozi množico s« je preril Andrej Kopitar in planil k truplu ter se prepričal, da je pred njim ležala Konradova žena.
Robelot je dal Ljudmilo prepeljati v mrtvašnico, pnUm pa aretiral Zabukovca in njegovo ljubimko. Ker
morajo zahtevati, da se jim s pomočjo sosedov iz Pruske treščijo pikelhavbe na glave ter se jih prisili, da se nemško uče in nemško govore. Posl. Stran-sky je dokazal posl. Irotu, da je s častno besedo utajil neko psovko, ki jo je prvi dan izrekel. Nastala je ostra polemika med obema nasprotnikoma in Iro je grozil z zaušnicami. [Druzega zbornica v tej seji ni dognala. Jutri je zopet seja.
Pomnožena obstrukcija.
Dunaj, 10. marca. M*toru*ki poslanci so sklenili, da se z ozirom na postopanje vlade proti Maiorusom v Galiciji pridružijo češki obstrukciji. Le bukovinski pesi. Ni kolaj Vasilko se ne pridruži.
Izgredi v Pragi.
Praga, 10. marca. Izgredi zavzemajo vedno opasnejši značaj, Česar je razen izzivanja nemških buršev tudi krivo to, da rektorji drugih nemških visokih šol navdušujejo izzivalce ter grdijo Čehe. Take izjave so izdali do-sedaj rektorji dunajskega vseučilišča, rudarske akademije v Ljubnem in nemške tehnike v Pragi Zadnji je psoval Čehe s „pobalini". Danes je prišlo na Grabnu do tako burnih demonstracij, da je moralo proti vojaštvo. Napadi na slovanske dijake na dunajskem vseučilišču bodo vsekakor prilili olja v ogenj. Pri pristranosti avstrijske vlade se je bati, da se proglasi nad Prago izjemno stanje, kar bi imelo usodne posledice v gospodarskem oziru. Vsled tega so vsi češki poslanci izdali poziv na prebivalstvo Prage. V tem pozivu prosijo rojake, naj se zdrže vsakršne demonstracije, ker so izgredi le na korist vladi in Nemcem, a poslancem otežujejo le boj na Dunaju. Za Čehe je eno orožje: da vržejo dr. Kor borja. Zato naj velja parola : „V praških ulicah mir in red, v parlamentu pa boj do skrajnih posledic."
Italijansko vseučilišče.
Roveredo, 10. marca. Občin-eki svet je izjavil, da mesto Roveredo odločno odklanja, da bi postalo sedež italijanske pravne fakultete.
Prevrat na Ogrskem.
Budimpešta, 10. marca. V današnji seji se je izvršil nepričakovan prevrat. Zbornica je sklenila, da se pripusti T i s z o v predlog na spre membo opravilnika. Vsled tega je izjavil grof Tisza, da odtegne vse predložene vladne predloge. Posl. Thaly (Košutovec) je zaklinjal obstrukcijo, naj pripusti rekrutno predlogo, ker, ako se ta odtegne, služiti bodo morali rezervisti in nadomestni rezervisti še nadalje. Ministrski predsednik je izjavil, da brez obotavljanja odtegne svoj predlog, ako izjavijo vse stranke, da dovolijo rekrutno predlogo v naj krajšem času. Tha!y je podal mi
jima je grozil, da ju pusti nemudoma ustreliti, sta priznala, da je imela Ljudmila pri njiju zavetišče. Pove t dala sta dalje, da je imela Ljudmila ljubimca, nekega grofa Ludovika Pa« mgaja, ki je bil tudi avstrijski vohun. Že več mesecev sta nastopala v Ljubljani le preoblečena kot dve stari revni ženski. Pod žensko obleko pa sta bila vedno opravljena kot moška. Zabukovec in Ljudmila sta sicer vedela, da sta imela Ljudmila in grof Panigaj še zavetišče v uršulin-skem samostanu, a to se je izvedelo šele potem, ko so Francozi že zapustili Ljubljano.
Smrt Konradove ž-ne in areto-vanje Zabukovca in ljubimke je obudilo seveda velikansko senzacijo, ali trajalo je le nekaj ur, dokler se ni zaznalo, da so Avstrijci na potu proti Ljubljani in da se general Belotti pred njimi umika.
Ponoči se je čulo iz daljave streljanje topov in prebivalstvo je vztrepetalo, misleč, da se sovražnik že bliža mestu. Le ena sama oseba se ni zato menila — to je bila Damjanova Mara, kateri je bil Kopitar povedal, kako je končala Konradova žena.
niatrskemu predsedniku roko. Pred sednik je prekinil sejo. Ko se je seja zopet otvorila, so izjavili Ugron, grof Z i c h y in Szentivanyi ▼ imenu svojih strank, da ne bodo več delali nikakih ovir re-krutni predlogi. Grof Tisza je tikoj tudi izjavil, da odtegne svoj predlog glede spremembe opravilnika. To je bil najsrečnejši trenotek v Tiszovem življenju. Brambovski minister je takoj odredil, da se začno 21. t. rn. že nabori, tako da vstopijo novinci že 9 maja.
Dogodki na Balkanu.
Sofija, 10. marca. Balkanski odbor naznanja, da skliče na dan 29. t. m. narodno konferenco, ker velesile ne morejo napraviti v Macedoniji reda.
Bel grad, 10. marca. V pokrajini Kosovo so se Arnavti znova vzdignili ter pobili več Srbov. Srbska vlada pošlje noto na Dunaj in v Petrograd, ker orožniŠtvo v tem kraju še ni reformo vano.
Bel g rad, 10. marca. „Politika" je priobčila oklic Riciottija Garibal-dija na balkanske Slovane. Ga-ribaldi poživlja Slovane, naj se združeni upro germanski nenasitnosti, ki je vsled rusko-japonske vojne dobila proste roke. Nadalje se Slovaui pozivajo, naj se udeleže kongresa v Benetkah, kjer se bo o tem razpravljalo, kako se ubraniti germanske nevarnosti. Slovani naj stopijo v zvezo ž njim kot s predsednikom federacije „pro Italia lrri-denta." (Ako bi le na ta način ne prišli balkanski Slovani z dežja pod kap!)
Dopisi.
Z Dunaja. V soboto, dne 5 t. t., je imela »Vesna« svoj L redoi občni zbor v III. tečaju. Kakor je bilo razvidno iz odbor07ega poročila, se je društvo v kratkem času sro;eara obstoja krepko razvilo. Društvo »Vesna« šteje strdaj 24 rednih, 3 izredne, 2 ustanovna, 36 podpornih in **nega častnega Člana, torej skupaj 66 Članov Izpolnjevalo je vestno stavljene si naloge in si s tem pridobilo mnogo priznanja. Slišali smo na občnih zborih Bledeča predavanja: S-rah!'V;a umetn št* a galerija v Stari Loki (pred. Gaber), O bistvu in razvoju slov. ornamentike (pred. Santel). O umetniški kritiki (pred. Gaspari). Razun tega je društvo razpisalo tekom II tečaja 3 konkurence, nabralo črez 80 narodnih ornamentov, delilo informacije o dunajskih umetniških šolah in visokih šolah, je posred o vaio pri umetniških naročilih v prid svojim članom ter izdalo serijo narodnih umetn.škth razglednic. Novi odbor se je po izvolitvi konstituvrai na sledeč način: predsednik stud. phil. Al Santel (slikar), podpredsed nik J. Kužeiički (slikar), tajnik G Bi-rolla (slikar), blagajnik V. Sever (arhitekt za moderno pohištvo), arhivar S. M. Peruzzi (aipar), namestnika stud. phil. Ante Gaber (urnet zgodo vinar) in M. Gaspari (shtar). — Preglednika sta gg. Iv. Kerdić (oizeier) in J Zolia (slikar) Občni zbor so po Častili s svojim poaetom poleg mnogo drugih gostov tudi gg. slikarji-umet-niki Jakopič, Grohar iu Žmi-tek. Odbor se zahvaljuje tem potom vsem svojim podpirateljem, v prvi vrsti pa vsem cen;, brv. in slov. Čas nikom, ki so redno in radovoljno prinašali društvene objave.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. maroa.
— Napadi na slov. visoko-solce na Dunaju* V torek je rektor dunajske univerze izdal oglas, ki je zbudil vsled svojega izzivajo-čega značaja v vseh Slovanih ogorčenje. Včeraj je naše dijastvo odgovorilo z ostrim protestom in s za htevo, da se slovanskemu dijaštvu toliko časa, dokler se ne zasnuj po-samezuim narodom narodnih visokih šol, prizna na avstrijski dunajski univerzi polna ravnopravnost z nemškimi dijaki. Deputacija, ki je v tem zrnislu pri rektorju posredovala, je dobila — kakor okičajno — jako prijazen, dasi docela diplomatski odgovor, ki ničesar ne pove. Deputacija je oblju bila vplivati na slovansko dijaltvo, da se zadrži mirno. Med tem Časom so zatvorili vse vhode v univerzo in le izhod je bil dovoljen. Vaied ukrepa izvrševainega odseka slovanskega di-jaštva se je število slovanskih aka-
demikov bolj in bolj krčilo, Nemcev pa nepričakovano večalo. Menda t« jim je posrečilo dobiti ključ stranskih vrat! Mahoma so se odprla zopet vn lika vrata pri glavnem vhodu um. verze — očividna koncesija Nemcem —. Nemški študentje, ki so že itak ves čas provocirali, so napadli Slovane — katerih je bilo tačas kvečjemu se 30 v auli — Češ, da naj gredo iz aule, ker so Nemci gospodarji! Siovani pa gostje S Kal vztrajali na trditvi, da se nam povsod zagotavlja enakopravnost in niso bo-teli ven. Ntto se razvije tepež. Ob huronskem vpitju — buršev in tu klerikalcev — »Doli ž njiun!« »Pobijte Slovane!«, »Slovanska pa k&žs!« itd., so se Nemci vrgli na Slovane. Peščica naših se je kfspfcs borila napram dvatisoČer: podivjani tolpi! A vsa zastonj! Brakulni moči Slovani niso mogli biti kos in ob pevanju »D,e Wacht »m Rhein*, so jih Nemci pognali iz auU! Predavanja so sistirana, univerza Zaprta, semester zaključen. — Nemški dijaki so brez vsakega povoda i zahrbten način vrgli Slovane in Lahe iz aule. Slovani so se zanašali na enakopravnost, za katero jim je re*-tor garan t ir al. Ko pa so m neinš*. akademiki razun nekaterih zapusti .j aulo, so se Nemci nad dvajsetoro naših spravili Rektor sed.^j ni il venirai v prid lopovsko napadenim Slovanom. Slovanski akademiki so as obrnili do različnih poslancev za n tervencijo radi teh dogodkov. Slovenski akademiki prosijo vse mero-dajne faktjrje, da zopet posredujejo radi slovenskega vseučilišča. Zadnji dogodki na dunajski univerzi jasno govore, da so Siovenci na dunajski univerzi brezpravni gostje brez vsake zaščite.
— Načelnike sokolskih društev smo naprošeni opozoriti na poziv vaditeljskega zbora ljubljan skega »Sokola«, objavljen v zadnji številki »Slovenskega Sokola«, glede sestanka sokolskih vaditeljev v nedeljo, dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne v telovadnici »Narodnega doma« v Ljubljani.
— Valna zmaga. Iz Slavina
bo  nam  piše :   Klerikalna trdnjava slavinska   padla je minoli teden. Vršile bo se občinske vol<tve, pri kate rih je bila narodna napredna stranka gospodar položaja.   Sicer ni v takozvanih klerikalnih  vaseh  v Slavim in Kočah bogsigavedi kakovo iskren < katoličanstvo  vkoreninjeno.   Vse je samo bolj »pro forma«.   Tisti avgf -zeni'devičarji in fanatične devičanc-se bodo kmalo upehale, kajti one velike molitvenike nositi in kupovati — jim že preseda.   Da je mera popolna,  seveda  obstoji  sedaj  še »iz obraževalno  katoliško društvo«. Ti katoliški devičarji zahtevajo sedaj — kako skromno — naj jim postavimo policaje   in    vzdržujemo požarna brambo.   Klicanje po policiji in red vzdrŽujočih društvih, kažejo res de janja katoliškega  stremljenja. Prei otvorjenjem  občinskih volitev prilt! je v Grobišče kaplan, ter ondu nagovarjal voliloe, naj prezirajo ur hovoe, niti jih voliti, niti aspirira na njih udeležbo.   Ta nasvet se je odločno zavrnil.   Orehek, Grobišč', Prestranek, Matenja vas, Rakitnsk is Žeje   nastopili  so   sporazumno iu vrgli klerikalnega zmaja. Dubovskt stranka, razen mežnarjev se ni prikazala na volilnem bojišču. Tisti pe telinski kaplan, dasiravno je imel Še tri vredne sodruge na strani, se rn pokazal v volilni sobi.   Na leoi raz grajati   ali   zahrbtno   napadati, to znate, ker je najbolj  komodno.   I • . smo pokazali   pravo — iu mirui|u. nost volili smo nekoje poštene možake — ne   požhndrane — iz Ko' in  Slavine.   V  1. volilnem razredu udeležila  ae  je   samo  narodno napredna   stranka   volitve ; klerikalca videč te zavedne volilce, poskrili so se. O, pop Bajec, kje so uspehi tvo jega misijona t Oberjezuvitar, kanonik Slavinski v Ljubljani Vam bode it rekel najostrejšo  grajo.   Njegov 20 letni trud za postavljenje klerikalne trdniave v Slavini, zrušil se je, navzlic vsem pamfletom — z najmanj šitn  naporom.   Bože  mili  daj, da
ostane tako na veke! Kolikor je v pasih močeh, bodemo že mi preskrbeli za to.
— Volitve v okrajni la-dtop ptujski se bodo pričele prihodnji ponedeljek, in sicer voli ta (Un  veleposestvo,   katero bode
odločilo, ako ostane še okrajni za-stop zanrprej r slo v enaki h rokah aH pa pridejo združeni Nemci in n e m š k u t a r j i na krmilo. Stvar si :i za Siovence j&ko neugodno, ker ge> je mnogo slovenskih voiilcev radi popusta davkov črtalo iz vele posestva, in le, ako pridejo vsi volilni na volišče, je zmaga mogoča. NajnesramnejŠo viogo igra pri teh volitvah nemškutarski »Šta-jero«, ki se vedno stali med slo ven-es.e naprednjake, v svojem zadnjem lističu pa blati in napada na naj-cstudnejši način tsc Slovence hrez razlike. Vsi takozvani ptujski r.a-7, i. jaki, vsi »takozvani« prvaki, vsi »takozvani« voditelji slovenskega na-rada, vsi so »sleparji« na »takozvani slovenski narodni podlagi«. In slovenako-n&rodna podlaga je pri »Sta*- rcu« zopet nama »sleparija«! Edino, fe&r bi moglo po »Štajercu« osrečiti slovenskega kmeta, jo »nemški jezik«. Slovenskemu kmetu je eamo treba postati »nemškutar« in naenkrat bode imel polne kleti vina in polne posode žita! Samo »nemški« ziniti mu treba in nemški pečeni go-loDje mu bodo sami v usta leteli! Nam se dozdeva, da so ti surovi napadi zadnji zdihljaji umirajočega »Šla-
"C-R.,.rt.*.l.....k... gledališča. Danes opera »Cigan baron«. — V nedeljo popoldne zadnjič v sezoni »Pot okoli zemlje«, — zvečer prvič velika historična opera v 5 dejanjih »Nema iz Porticift, spisal E. Soribe, uglasili D. F. E. Auber. Dejanje se vrši l. 1647 v Neapoiju in v Portici. Predstava se vrši na korist g. kapelnika Seniška, ki ima za slovensko opero velikih zaslug.
— Gdč.   Otilija Spurna,
prva igralka češkega mestnega gledališča v PJznu. debutovala bo na rašem odru prihodnji teden.
— „Splošno slovensko žensko društvo" priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 5 popoldne sestanek ob Čaju, na katerega vabi vljudno vse čast. članice. Predavala bo ga. Franja dr. Tavčarjeva o vzgoji otrok.
— Predavanje g. župana Hribarja v Slovenskem planinskem društvu11« V sredo zvečer je g. župan Hribar v »Narodnem domu« nadaljeval in končal predavanje o svojem potovanju po Ruskem. G. predavatelja in številno občinstvo je pozdravil v imenu »Slovenskega planinskega društva« predsednik g. prof. Orožen, ki je v svojem pozdravnem govoru zlasti naglasa), da je od zadnjega predavanja, katerega je priredilo »Slovensko planinsko društvo«, prirastlo društvu čvetero novih podružnic, kar je dokaz, da stoji isto na krepki in zdravi podlagi. Gospod župan je pričel svoje predavanje z opisovanjem mesta Vladikavkaza, 'ežega cb obali deročega Tereka, katerega opeva v svojih pesmih Ler montov. Viadikavkaz je moderno urejeno mesto, ki šteje okoli 60.000 prebivalcev in je pod vojaško upravo. Najlepša ulica v meBtu je Afeks. bul var s prekrasnim šetališčem, kakr-snje imata med ruskimi mesti edino še Petro^rad m Moskva. V bližini Vladikavkaza se naft&ja slovenska naselbina, kateri načeluje župan Ratar, katere pa g. predavatelj radi pičlo odmerjenega mu časa ni mogel obiskati. Nato je opisal »Mineralnija vody« — ruska kopališča, med kate-rjm, zlasti slovita Pjati^orsk in Kialovodsk. V PjatiijoraKU indije časa živel Dajvečji ruski pesnik Pu škin, tu je preživel tudi svojo mla dost Lermontov, ki je v divnih sla-vospevjh opeval krasoto kršnega K*vkaza. Kopthšče Kislovodsk je inano po vsem Ruskem po svoji mineralni vodi Narzan, ki ss dobiva vsepovsodi. Življenje v teh ruskih kopališčih je silno živahno in se da polnim pravom primerjati vrvenju in Vrvenju v č^šk«h kopališčih, ali v Opatiji z* dobe poletne sezone. Vozeč se od tukaj proti Rostovu na Donu se vifiijo ob železniški progi rsepovsodi !i£ne in anažn*? hišice, ki *o podobne našim kmetskim hišam v Slovenskih goricah. R jalov, ki ima 150.000 prebivalcev, je za Odeeo najvažnejša in tudi nsjiepše me«*to v jušni Rusiji in yredotočj^ trgovine z iitom in moko. Najživahnejši promet
vlada v pristanišču, kjer je vse živo rasnih trgovskih ladij. V Rostov se stekajo 3 železniške profre, vsled Česar je tudi železniški promet jako velik, da se bo moral zidati nov glavni kolodvor, ki je proraČunjen na 15 milijonov rubtjev, V bližini Ro-stova, kakor prt L ubijam Šiška, leži armensko mesto NahičevansSO 000 prebivalci, nekoliko bolj oddaljeno, prilično kakor je od Ljubljane Kranj
— m-stv- Novičerkask, ki šteje 80000 prebivalcev. Nato je g župan opisal mesto Caricin (70000 prebi* valcev) in slikal v pestrih, živih bar vah življenje na »matuŠkč Volgč«, katero tako divno opeva v svojih melanholičnih pesmih ruaki narod. Ko si je ogledal mesto Sari« tov (180 000 prebivalcev) je odpotoval v Samaro, ki se z velikanskimi koraki razvija in sedaj že šteje okoli 150 000 prebivalcev. V tom mestu cvete zlasti trgovina z Žitom, katerega se vsak dan pripelje na trg okoli 15.000 vozov. G župan je bil v Samari istega dne, ko se je vršila skupščina družbe sv. Cirila in M t ia v Litiji Hoseč zborovalce pozdraviti, je šel na pošto m oddal tam slovenski napisano brzojavko Poštna uradnica je pročitala brzojavko in vsa začu dena vzkliknila: »Je ruska, a zopet ni ruska«, kar je pač zna*, kako podobna sta si ruaki in slaven ski jezsk! V bližini Samare j« Zegu-leveko hribovje, kjer sta svoje dm gospodarila sloviti Pugačev in pozneje Jermak, plavni zavojevateij Si birije it. Samare se je peljal v Kasa n j (200.000 prebivalcev) s staroalav nim vseučiliščem in drugimi znamenitostmi, od tamkaj pa je odpotoval v Nižnij Novgorod. Na potu tjakaj se je seznanil s slavnim ruskim pisateljtm Maksimom Gorkim in njegovo rodbmo. Kdor misli, da je Gorkij še stari »skitaiec« ali potepuh, s* zelo moti. On pač teoretično uči še vedno: »V prvotnost nazaj!« v praksi -e pa niti sam ne ravna po tem na čelu, zakaj on živi naravnost iuksu rijozno in si je prav pred kratkim kupil vilo za 200000 rubljev. Nžnij Novgorod, staroslavno rusko mesto leži ob izlivu Oke v Volgo in je po vsem svetu znano radi svojih »jarmar-kov«, kjer se zbero narodi vseh ver in jezikov na sejem, »Jarmarka« traja dva meseca; pestro življenje za te dobe se ne da popisati. V bazarjih je nagrromadenega b-aga za milijone
n milijone in takisto nebrojna je tudi množica prodajalcev in kupcev. Nato se je g. predavatelj še nekoliko ozrl na notranje odnošaje v ruski državi Vsepovsodi se opaža velikan ski kulturni napredek, katerega pospešuje ne najmanj prosta kotpor-taža. Pa tudi na orospodarskem in soc. polju napreduje Ruaija z orjaškimi korafci. Predvsem pa se opaža, kako velikansko moč ima Rusija v svojem izborno organiziranem vojaštvu, in prav niČ ni čuda. da se pred to vojaško Bilo tresejo vse druge države. Kdor je videl te ruske vojake, ie rekel govornik z ozirom na rusko japonsko vojno, mora biti prepričan, daje bojazen, da bi bila Rusija poražena, neopravičena, želja pa, da bi zmagala Japonska, naravnost nemogoča! Rusija nemore podleči!
— Občinstvo je z napeto pozornostjo sledilo predavanju in ko je g. župan končal, ni hotelo biti konca navdu šenemu ploskanju. V imenu »Sloven skega planinskega društva« se je g. predavatelju zahvalil g. prof. Orožen izražajoč željo, da bi to predavanje g. župana ne biio zadnje v »Sloven-skem planinskem društvu«.
— O včerajšnjem potresu smo prejeli še naslednja poročita: Radovljica: dn^ 10. ob 5. uri 25 minut zjutraj je bil srednjemočan potres. §kode ni nič. Trst: Zjutraj 10. t. m. ob y46 je bil tu potres. Ogla j: Ob 5. uri 30 minut zjutraj je bil tu močan potres, kateremu je sledilo 24 sunkov. Prebivalstvo je aeio vznemirjeno. Celovec: Potres se je čutil malone po vsi Koroški, posebno okrog Beljaka in Št. Vida ob Žili. Jesenice: Zjutraj ob 5. uri 25 mm. je bil tukaj precej močan potres. Tri jal je 5 sekund. Podzemeljskega £um& se ni slišalo. Čutilo s • je samo. da j* set sunefc od Ljubljane preti TVh.iu Rateče pri Beli peči: Ob 5. uri 25 miriut zjutraj čutili smo močan notre«, ki je tisjal dobrih 5 sekund. Prišeš je od z<ihoda v smeri proti ishodu. P š*rodb n! napravil nobenih. Č«z Štiri minuta pozneje zooet dva ranla sunkit. Cezsoča pri Bovcu: Dne 10. t. m. z,utr»j nb 5. uri 25 min. čutih smo močan potres. Sekundo pred potresem slišati je bilo močno podzemeljsko gromenje, nato pa dva zaporedja, valovita, dve sekundi — vsaki sunek eno sekundo — t-aj&jcča sunka. Smer od jugozahoda proti severovzhodu Kuhinjska posoda, podobe itd. je popadala na tla. Barometer 731 mm. PodbrdoobBači: Dne 10. t. m. ob 5 uri 35 minut ziutraj smo čutili precej močan p- trezni sunek, tako, da so ^ažvenketaia okna.
Smer neznana- Klana v Istri. Dne 10. t m ob 5 uri 25 minut se je čutil v Klani v Iatri dve sekundi trajajoč, precej močan potres, v smeri od severa proti jugu. Škode ni nič. Iz Unterburga pri Sinfii vesi na Koroškem se poroča, da je bil včeraj zjutraj ob 5. uri 20 minut tamkaj tri sekunde trajajoč, valovit potres, ki ga je tudi večina prebivalstva opacila. — Poročila iz Italije nama njajo, da *« bil tam potres Še dosti močnejši. Čutili so ga po celi FurU niji pa do Padove in Vicence, v raznih krajih je potres napravil tudi nektj škode na poslopjih.
— Ia Litije se nam piše: Vsie.d obče želje se ponovi dramatični prizor »Palčki« v nedeljo, dne 13 m&rca v prostor h g. Jurija Oblaka ob eni žsnih cenah. Začetek ob 5 uri. čati dohodek je namenjen za revna šolske otroke
— Mestna hranilnica v Novem mestu sklenila je te dni svoje račune za leto 1903. iz katerih se razvidi, da se je bilo vložilo 1285 146 kron, dvignilo pa 1,049031 torej več vložilo 236115 kron. N* hipoteke se je posodilo 278.710, vrnilo pa 100132 kron. torej več iz prisodilo 178 577 kron. Vseh vlog je 2,470023 kron 80 h. Rezerve znašajo 91770 kron.
—   Jugoslovanski klub „Slovenske Besede" na Dunaju ima v soboto, 12. marca ob 8. um svoj občni zbor.   Vhod v klu bove prostore. Drachengaaee 2. vr&ta.
— Izpred porotnega sodišča. Na zatožni klopi je sedel 20 let stari pekovski pomočnik Franc Verner iz Podbrieža na Češkem doma zaradi hudodelstva goljufije. V občo zabavo je smejaje sc na dolgo in široko pripovedoval dogodke iz svojega pustolovskega življenja; kako je prepotoval v raznih uuiformah kot lajtnant razne evropske države, bil celo v Španiji in na Francoskem. Za legitimacijo njegovega častniškega dostojanstva mu je služil v češkem jeziku pisan domovinski list, s katerim se je dostikrat izmotal iz jako kočljivih zadreg. Glavni smoter njegove obtožbe je bil sledeči slučaj: Franc Verner se je početkom meseca grudna 1903 v neki gostilni na belgijsko holanski meji seznanil s trgovskim potnikom Martinom Roebnom. Predstavil se mu je kot turški lieut-nant pod imenom „Mirza Emir" in mu pravil, da je pobegnil iz vojaške službe, ker se je z njim slabo postopalo. Nadalje je pravil, da je njegova domovina Mala Azija, kjer biva njegova mati. Pripovedoval je, da ima njegov oče obširne nasade kave in več trgovskih ladij. Da ima v Egiptu bogato nevesto, neko grofico. Ni čuda, če mu je Šel Roeben na Hm in mu posodil 600 mark. S tem denarjem si je omislil civilno obleko in se odpravil v Antver-pen, odkoder je zopet pisal Roebnu, naj mu pošlje pri „ Alahu" denarja, ker je zbolel in je že skoro vse potrošil. Res mu je ta iznova izročil 600 mark. S tem denarjem je sel Verner zopet križem sveta; zopet sta mu služila vojaška oprava in lajtnanski naslov za njega pustolovske namene. Meseca prosinca letošnjega leta je prišel v Bi-schofshofen, kjer je nadkurjača Jurja Schlogelna na enak način osleparil za 240 K. Od tam se je pripeljal v Ljubljano in se na južnem kolodvoru seznanil z vratarjem Ludvikom Schleyem, kateremu je tudi neki zavitek izročil v shrambo s pripombo, da naj pazi, ker so v njem granate, a ne eksplozivne. Iz Ljubljane se je odpeljal v Trst, odkoder je zopet pisal Reobnu po denar, katerega naj bi poslal na adreso Ln-dovika Sehleva. Vrnivši se v Ljubljano dal si je tu pri nekem krojaču napraviti vojaško uniformo, ki je dala povod njegovemu aretovanju. Roeben je res poslal pod Schlevovo adreso 400 mark, katerih pa obtoženec ni več prejel, ker je bil že v zaporu. Sodni dvor je Ver-nerja obsodil na 5 let težke z 1 postom na mesec poostrene ječe in izrekel nad njim policijsko nadzorstvo.
— Novo pokopališče. Pretekla dni so na ijuol|anskem polju merili tehniki svet za novo pokoo*-lišč-i v navzočnosti interesentov. K*-kor tfujpmo, se je svet prodajal m9 po 75—80 krajcarjev, torej je to za pokopališko upravo nenavadna »d }« brr g'scbaft«.
— Shod krojaških pomočnikov. V Puntigamski pivovarni na Turjaškem trgu je priredilo včeraj zvečer društvo krojaških pomočnikov shod. Sodrug Smitka z Dunaja te poroesl 0 delovanju »Zveze kro ač^v in enakih sfroi v Avstriji« in »spodbujal krojaču e pomočnike, da se or-gMitzujejo.
— Knjigovesko društvu
opozarja sla»n i   občinstvo   na svoj |utr*jšnji zabavni večer v Puntigam ski pivnici z zanimivim sporedom iu š&ljivo posSto  Vstip prost
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponodi z južnega kolodvora 15 izseljencev
— Iz Amerike se je pripeljalo včeraj 11 oseb.
— Izgubljene in najdene
reči. Av^u*t Veb^r, hlapec prt R.n-ziugerju na Duna|aki cesti št. 19, je izgubil dne 8 t m na Dunajski cesti kos kotenine vredne 43 K. — Na južnem kolodvoru je b la najdena denarnica z vsebino okoli 9 K. — NaŠla se je srebrna u;a z verižico; vpraša naj se pri hišniku v »Narodnem domu«.
— Koncert v Narodnem
domu'. Sinočni koncert v »Nar. domu« je bil vkljub tako slabemu vremenu prav dobro obiskan. Mestna godba je prednašala lepe, večinoma nove komade, za kar je žela zas'u-ženo priznanje ter je morala več točk ponoviti ali druge dodati Tuli ruska himna ni izostala. OoČinstv) je bilo tudi s postrežbo in pijačo um dovoljno.
— Koncert drufttvene godbe vrši t*e jutri zvečer v »Nn-rodnt kava-rni«, G spoake ulic*-. Začetek ob 9. un zvečer. V*top prost. — V nedeljo vrši se konc-rt v re stavracij^kih prostorih »N*r. d"maa. ZnČeteit OD polu 8 uri ivečer V*tO^» pro&t.
* Najnovejše   novice. —
Zapuščina kralja Aleksandra. Kakor zuano, je bivša srbska kraljica Natalija nameravala 'vso zapuščino po sinu Aleksandra zapustiti srbski državi za dobrodelne namene. Ker pa se je mestni predstojnik belgrajski baje žaljivo izrazil o Nataliji, je ista sklenila, da ne zapusti ničesar srbski državi.
Dr Petronjevič obsojen. Bivši kabinetni načelnik kralja Aleksandra, dr Petronjevič, je bil obsojen v dveletno ječo, ker je baje iz zapuščine Velimirja Teodorovića na Škodo srbski državi poneveril 58.000 frankov.
— Prvi državni šolski zrav-nik. Bukovinska vlada je za poskušnjo nastavila sanitetnega asistenta dr. Le-wickega za zdravnika na črnoviških šolah. Nadzorovati mu bo vse higijenicne razmere v šolah in pri učencih brezplačno.
— Skupaj zrasla dvojčka sta se rodila pretečeni teden v neki občini pri Miškolcu. Starši bi radi z operacijo dali otroka ločiti, toda zdravniki so izjavili, da bi operacija prov-zročila smrt enega otroka.
— Nenavaden samomor. V Lichten\vortu pri Dunajskem Novem mestu se je 191etna Ana Brandt zaradi nesrečne ljubezni hotela usmrtiti na ta način, da je napolnila lonec s smodnikom, položila vanj tlečo gobo ter sedla na lonec. Smodnik se je užgal ter je deklica smrnonevarno ranjena.
— H u z arj i ta tj e. V Szegedinu je bhV zadnji čas v raznih trgovinah uiomljeno, ne da bi bili krivce zasačili. V noči 8. t. m. pa je neki trgovec tate pregnal, pred hišo pa našel copato, ki je bila last nekega h u/.arj a. Huzarji so hodili namreč v copatah iz vojašnice na kradnje, da se jih ni čulo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 11. marca. Admiral Aleksejev poroča, da so se včeraj ob 1. uri ponoči približale japonske torpedovke Port Arturju. Ob 2. uri 40 m. se je začelo streljanje. Ruske tDr-pedovke so šle na morje in pri svetilniku v Ljaotangu začele boj proti sovražniku. Po kratkem boju so se Japonci umaknili v južni smeri. Ob 6. uri so se ruske torpedovke vrnile v boj, a so bile takoj poslane na rekognosciranje Cez pol ure so zagledale japonsko eskadrc, broječo 14 ladij, ki je začela takoj streljati, a se je kmalu odstranila
London 11 marca. Iz Nju-čvangi se poroča, da je v Sen-hvangčengu vse mirno in da tja sploh niso prišli Japonci, kakor se je včeraj trdilo. Tudi je nemogoče, da bi bili Japonci prekoračili reko Jalu.
London 11. marca. Dve ruski torpedovki sta 7. t. m zapustili Port Artur. Ker se še vedno nista vrnili, se sodi, da sta bili vjeti.
London 11. marca iz Tokio se poroča, da so Japonci trikrat bombardirali Vladivostok in napravili mnogo škode. En mestni del je pogorel
Dunaj 11 marca. V današnji seji poslanske zbornice je gref Vetter cdKlonil interpelacijo dr. Rybe zastran igre „Rosa Bernd", češ, če bi se igra natisnila v protokolu, bi bil avtor oškodovan v
svojih  pravicah.   Stranskv j* zahteval, da se o tem otvori de bata, a Vetter tega  ni pripustil Zdaj se vrše glasovanja po imenih o raznih peticijah.
Dunaj 11. marca. Ob 10. uri dop. se je sešel g r a j a 1 n i odsek, ki se je bavil z zadevo poslancev B teina in Herzoga, katera sta včeraj psovala Cehe z lopovi itd. Predsednik je bil G n i e-w o s z, poročevalec Byk. Za predlog, naj se Steinu in Herzogu izreče graja, so glasovali štirje člani odseka, štirje pa proti, Češ, da žaljenja niso bila osebna, nego kolektivna. Gnievvosz je dirimiral in vsled tega je obveljalo, da se Steinu in Herzogu ne izreče graja. To je obudilo splošno ogorčenje. Poljski klub je bil takoj sklican iu je ostro obsodil Gnievvosza in Byka. Vsled tega sta se oba odpovedala svojima mestoma v odseku. Popoldne se snide odsek novic, da se bavi s to zadevo.
Dunaj 11. marca. Jugoslovanski napredni klub je bil s posebnim pismom na ruskega poslanika grofa K a p n i s t a izrekel Rusiji najsrčnejše simpatije z željo, da bi Rusija v vojni proti Japonski sijajno zmagala. Poslanik grof Kapnist je pisal posl. dr. Tavčarju in se mu presrČno zahvalil za ta izraz simpatije.
Dunaj 11. marca. V parlamentu se govori, da namerava grof Vetter odpovedati se predsedstvu poslanske zbornice in sicer zaradi tega, ker ga vlada v svojih listih vedno napada.
Dunaj 11. marca. Danes so bili zopet veliki spopadi med burši in med slovanskimi in laškimi dijaki. Policija S3 je zavzemala za Nemce. Slovanski in laški dijaki so priredili impozanten obhod po mestu Ko je začela policija posredovati, je nastal pretep. Sinoči so imeli slov. dijaki shod, katerega se je udeležilo več poslancev, in na katerem so prote-štovali proti krivicam, ki se jim gode. Nemški burši so sklicani za jutri pred univerzo, da s silo preprečijo vsak nastop Slovanov in Italijanov.
Dunaj 11. marca. Slovansko dijaštvo na dunajskem vseučilišču je obelodanilo z ozirom na postopanje rektorja dr. Eschericha posebno izjavo, v kateri zahteva, da naj rektor slovesno izpove, da vlada nadanajski univerzi popolna ravnopravnost med dij ak i raznih narodnosti, da ni nobenih hišnih gospodarjev in nobenih gostov, ampak da so vsi dijaki brez razlike narodnosti docela ravnopravni naakademičnih tleh dunajske univerze Slovanski dijaki dalje poživljajo akademični senat, da poskrbi, da bo reKtor tej zahtevi ugodil in v bo doče svoje postopanje strogo uravnal po načelih ravnopravnosti.
Dunaj 11. marca. 400 na Dunaju živečih Madjarov je brzojavno sporočilo v Budimpešto svoje veselje, da se je sklenil mir med strankami v parlamentu. V spomin tega važnega dogodka se baje namerava v Budimpešti postaviti veličasten „mirovni studenec."
Budimpešta 11 marca. Poslanska zbornica dožene še v današnji seji rekiutni zakon.
Berolinll marca „Vorwlirtsu pravi, da je c pravičen sum, da hoče vlada spomladi razpustiti državni zbor, razpisati neve volitve in pozvati vse ostale politične stranke, da se združbo proti s.n ainim demokratom.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. Trjrov^ki in obrtniški zbjratci v L ubij&ui m* BUtiljf, da aa Do dne 24 utttrca t. ). vrtiU v Madridu pu.udD'-«*;* r*i-prav t d>o*v 32400 brz> j v o u drogov z* t*p*r.sk-» jjl.nviio postih m briO.avovj ravnatelj-*'to.
■
Frideno-preparati
Edino pravi higienski preparati, fiziologično preskuseni. od zdravstvene oblasti preiskani, spričevala od zdravnikov in
Tisokih aristokratoT Dnu  «V  i i-l«3«*■»<»  pure proti
gubam in hnj&im nečistostim polti 5 kron Eau de Frltlene hy(lenl<|UP
za gojenje polti^ ....      .   . 5 kron
Uhu de Frideno double se
pri umivanju pridevlje vodi . . 5 kron Creino de Frideno . . 5 in 7 kron Poudre de Frideno ... 3 krone Istna voda........2 kroni
higienski preparati za otroke:
Vatna voda za otroke . . 1 krono Baby-Freme .... 1 krono 20 vin. lepoCHna mokn......SO vin.
Generalna zaloga ,FRIDENO' Dunaj, I., Graben 28.
Fiiialke. London.   Tovarna: Trst.
Obširni ceniki zastonj. 664—1
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. marca: Tomaž Pavšek, umir. železn. sprevodnik, 74 let, Zalokarjeve ulice št. 7, oteklina pljuč.
Dne 9. marca: Marija Schvvarz, gledal, rekviziterja hči, 11 mes., Florjanske ulice fit. 18, vnetje sopilnih organov.
V deželni bolnici:
Dne 7. marca: Mihael Lumpert. gostač, 77 let, vsled raka, — Ivan Zorčan, usnjarski pom. 30 let, notr. otekline — Martin Si-mončič, delavec, 76 let, vsled raka. — Manja Mravlja, 39 let, jetika.
Dne 8 marca: Alojzij Pogačnik, mizar, 24 let, otrpnenje srca.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 10. marca 1904.		
Kalosbenl papirji.	h Denar	; Blago
4"2° o majeva renta    .  . .	99-60	9980
4-2°/0 srebrna renta    .   . ,	99 50	99 70
4% avstr. kronska renta	99-eo	9970
4°/0    „ zlata	1 8-70	118 90
4% ogrska kronska „	97 60	97 85
4° o     »,    zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet *V/t      h          ». Zadei 4l/i0/o bos.-herc žel pos. 1902	1 11765	11785
	: 10TJ-—	100-76
	100*—	100 —
	100'-	i 100- -
	10310	io no
4° o četka dež. banka k. o. .	100-—	10010
4°/.      „      p       n     2-0. •	100-50	101 —
41/t,/o zst pisma gal. d. hip. b.	101-50	10185
4l t°/0 pest. kom. k. o. z 10°z«, pr......		
	10535	106 35
4,/1°/0 zast. pisma Innerst. hr. **/»•/•    »      »i   ogrske cen.	! loi —	102 —
		
	100 05	' 101—
*#«*/• z Pis. ogr. hip. ban.	j 100 —	100-90
!*/»*/• obl. ogr. lokalnih že-	I	
	j 100-—	101-
41   o obl. če&ke ind. banke	! 100o(	101-
4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel.	985(	
4°/o prior. dol. Žei.     .   . .	9950	100 —
3%          iuž. žel. kup. V,Vi	297-75	299 75
4Vi0 o avst. pos. za žel. p. o. .	101 —	10190
Sre«ke.		
Srečke od L 1854 ....	150*75	15175
m     „     1860*/»    .   . .	ISO 75	1827&
1864	258-	262 —
	163 —	165 -
„   zem. kred. I. emisije	2^5 —	305 -
r>           t»          '1       H" '»	287 —	29150
„    ogr. hip. banke .	265 —	270 50
„    srbske a frs. 100 —	89 -	92-
	121 75	12275
Basilika        srečke  .  . .	21*25	22 25
Kreditne         „     t . .	460 —	470-—
Inomo&ke         „ ...	! 81—	85 —
Krakovske        „ ...	78 —	83—
Ljubljanske      „ ...	67'-	7150
Av8t. rud. križa,,      .  . .	58 50	54 60
Ogr.    „     n   *      •  • • Rndolibve         „       .  .   . 1	29 -	30-—
	68-	73 -
Salcburske       „      .   .  . 1	77'-	80*50
Dunajske kom. „     . . . |	600-	611"-
Delnice.		
Južne železnice ....	75 50	76 50
Državne železnice  .   .   . .	633 50	634 50
Avstr.-ogrske bančne delnice	1607 —	1617-
Avstr. kreditne banke   . .	638 -	639-
Ogrske               n      •  • j	744 50	74?>o0
Živnostenske         „        .   . j	248-	25150
Premogokop v Mostu (Briix) i	647--	661-
Alpinske montan   . . . .	396 50	397 50
PraSke žel indr. dr. .  . .	1880 —	1892—
Rima-Muranyi.....	459 50	460 50
Trbovljske prem. družbe	368-	370-—
Avstr. orožne tovr. družbe	447'-	449-
Češke sladkorne družbe . .	154 50	156 —
Valute		
C. kr. cekin.......	1134	11-39
20 franki    ..... .c	19-9	19-11
	117-52	11772
	24-—	2408
Marke........	2350	23.59
Laški bankovci.....	94 85	95 05
Rublji........	254'—	255—
	484	6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. marca 1904. Termin.
Pšenica za april .   .  .   .   za 50 kg K 835 „  okt. 1903 .       „ 50 „  „ 8-23 Koruza „ maj 1904 .  .   „ 60 „ n 5 33 Oves     „ maj  ....   „ 50 „ „ 565 Efektiv. 5 vin. ceneje.
Meteorologično poročilo.
n»d morjun -oc--«   8redJD'l ust al tl*k 7s6-0 mre
Ča* ;Stan;o! 0afc   baro-1 8 >
Wtravi I Bfooo
10	a zv.	36 3	80	hI szahod	oblačno
11. ■	7. zj.^ 2. pop.	736-1 ^351	67 121	er jzahod ar jzahod	del. jasno oblačno
Angeljnovo milo
Jttarzeljsko (belo) milo.
s znamko
079—80
sta najbolj koristni Stedilni mili
za hišno rabo! — Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešane stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče primerne službe. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravni-Stvo nSlov. Narodau. 680—2
Vajenec
od dobrih starišev se sprejme v modni trgovini 670-2
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Narodna kavarna
sprejme takoj
it
U
n
ki je dovršil ljudsko šolo. 663—3 Fran Krapeš.
Več dečkov
želi vstopiti v učenje h ključarskemu ali kovaškemu mojstru.
Posreduje mestno županstvo v Idriji. 668 2
Sprejmem takoj
682-2
Takoj se sprejmeta
krepka dečka
kot učenca v večjo pek arij o v  trgu. —
Zeli se znanje slovenščine iu nem ščine. — Naslov pove upravništvo „SI. Narodau. 674—2
2 dinamostroja
z enakim tokom, 400 amperjev, 110 voltov, 6 polov, firme Ganz & Comp. v Budapešti, ki sta bila le kratek Čas v prometu in sta Še popolnoma dobro ohranjena, se pod ugodimi pogoji prodaste.
Ponudbe na Rod. Erber, Reka, Via Andrassy. 643—4
Ravnateljstvo zdravilišča
Krapinske toplice na Hrvaškem
naznanja, da bo ondotni kopalisčni zdravnik dr. Ed. Mai od 14. do vštev-Šega 16. marca t. I. vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne
v Ljubljani, v hotelu „pri Slonu"
v zdraviliŠKih zadevah dajal svete in pojasnila. 695—1
U
n
v svojo trgovino z želcznino in kolonijalnim blagom.
Franc Guštin, Metlika
Samec, 31 fet otaz, ttc&en, & 2000 S€ <£&to-vinCj oc &c& ocz>naniti & de&tico a(i vdovo Stez otzo/i, <š7ze3no&4'imajo -posestni CC afi pzcv&cmnicc &afte ^o&tifne & nc&aj ptemo&cnjctn. 624—3
c\\cl pojasni ta $te-•?tjo pi^neno. Xc vezne j>o-■nud&e naj- oe j><x>itj<xjo na MfNFOVtHftfpO „§fov, ffCazoda" poč hifzo „2000" o ^ifio. Sa tajnost se jamči.
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku
f veljaven od dne l. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PH0GA ĆE2 TRBIŽ. Ob 12. uri 2% m ponoCi osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez K'^in-Reiflin- v Steyr, v Line na Dunaj via Ainstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Cez Selzthal v Solno ~ad, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbi?, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevioe, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Munakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Aussee, Ljubno, telovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr). Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon tabel. - Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Fran: ;nsfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m 7ečer isto taku — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 19 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
ž fig-
Mednarodna panorama.
v Ljubljani — Pogačaijev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
Svetovnoznana po neprekosljivl plastiki, perspektivi In barvah
Potovanje po vsem svetu v polni resničnosti.
V soboto, 12. mmwcm 1904:
zadnji dan razstave :
I. ciklus: Danska
(KOD AN J) itd.
Prihod ruske carice in si-amskega kralja.
Od nedelje, 13. marca 1904 do sobote, 19. marca 1904-:
Prvo udobno potovanje po
Moravski Švici.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Viak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 1¥. ure dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 698 rsLTma/teljetTrc.
Lepo stanovanje
se odda za 1 maj.
J J Naglu, Turjaški trg št. 7,
Otroški voziček
bel, na gumijevih kolesih se proda
na Poljanski cesti štev. 19
II. nadstr., levo. 650
Proda so popoln«
hišna oprava
BaT po jako nizki ceni.
Več o tem se uve pod naslovom „Oprava štev. 10", poste restart* Ljubljana. 696-1
Velik vrt
v predmestju, pripravno poseben za vn narja, se pod ugodnimi pogoji odd< takoj v najem. — Naslov v upra\ ništvu „Slov. Naroda". 636
Poskusite
rastlinski
Varstvena znamka
Po okusu in zdra vem učinku prva likerjev.
Ogreva In oživi]« telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
5-5'
EDMUND KAVCIC, Ljubljana
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
Prostovoljna dražba.
Dne 15. marca t. I. ob 3. uri popoldne be na licu mesta
v Blokovi vasi Atov> 2 pri Logatcu
prostovoljna javna dražba.  Prodajala se bode hiša,  hlev in nekoliko svet
zraven, poleg tega pa tudi vec delov dobrega in lepega zemljišča.   Hiša, pra* pripravna za gostilno, trgovino ali kako obrt  stoji ob državni cesti   10 mini. od kolodvora, zidana v podobi vile ima 8 prostornih sob in dru^e potrebni prostore ter vodovod, napeljan tudi v I. nadstropju.   V blevskem poslopju -tudi kleti. — Pojasnila daje
694—1 Anton Galle, c. kr. notar v Logatcu.
>. m-»w. »ar*
i Kmetska posojilnica ljubljanske okoii
i" v
UD
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hiti
H na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
*ć    obrestuje hranilne vloge po 4f|
w »rez odbitka. rnitnr^H davku, katerega posojll-w niča sama za vložnike plačuje. 304—94
i   Posojila po 5°o in po 5'.0«.
I Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 aH pa 35 let.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne ia od 3.-4. ure popoludne. Poštnega hraniInicnega urada štev. 828.406.
99
ANDROPOGON
i .
(IsnaJdllelJ P. 11 er min 11 u. Zarornja Polskava)
^T^VV^ 'e naJt)0*iSe' T8a pričakovanja preka&a-»K-v.    fnikake sleparstvo, am^ak skozi leta z
4. *
nenavadnimi vspehi izkuSena in zajam Cena neškodljiva tekočina. Hi odinuit
1/padHiiJr I m m In odMirtinl |>ra-
Značilno je, da se pri pravilni rabi 5e Cez 4 do 5 tednov opazi močna raat las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo f t     naravno barvo — Mnogoštevilna prizna i) ?*J nja. Cena steklenice a 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
€-1»*% n m /Hlugii In ra*|»o«*IIJn««* *
% IJ u b IJ m n I pri gospodu
Vaso PetriCid-u.
w V znIojcI imata tudi gg t. pl. Trn I korz}, A. kunr. K. M«rk * I.Juli IJanl in g A.  Kani  % kran|u. Dobiva se tudi v \oum mraiu %
I« il I |»rl %iih«*IJm
Preprodajalci popust.    12 — 11
Srednja včerajšnja temperatura: 10 2\ nortnale* 2*7°   ^f>'vrina v 84 arab : 42 mm.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z amanj&ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do£dividende.
vzajemna zavarovalna banisa tt ZFTa.gri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
B \»r*l4€»*l ilovan«ko- narodno upravo. 3-29
Vm (Kijaanila d»j«.
Generalni zaatop v Ljubljaniy degar pisarne so v lastnej banftnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobitka isdatne podpore v narodne in občnokoriatn* namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina|in tisk „Narodne tiskarne1*.
E