St. 29. V Mariboru, vtorok 12. marca. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Uhata trikrat na teden« vtorek, 5etrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman. aii V Mariboru s pošiijanjeui na rtom, za celo leto 10 gold.. za pol lota 5 gold., za oetrt let* 2 rrohl. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če s«* dvakrat in 4 kr. č? ao tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat M Diača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ur con is t v o je v Mariboru, v koroški uliei hišn. štev. 220 O p r a v n i š t v o. na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći. j<> v liskamiei: F. Skaza in tir., v koroški ulici hišn. št. 229 Cislajtanski proračun za uk. in slovenski poslanci v državnem zboru. V svojem zadnjem listu emu poročali glavne stvari iz debate o proračuna za nk v državnem zboru in povedali, kako so poslanci eden za drugim vstajali i ti terjali nova visoka učilišča za dežele, ki »o jih v zbor poslale. Prvi je govoril Knoll, voljen od Nemcev na Češkem, in terjal, naj odpravijo se ali vse eeske učne stolice na vseh univerzah in univerza v Pragi Nemcem prepusti samim. („kar bi sicer ne bilo nepravično, pa bi se raznpilo kot krivičnost1') ali pa naj se loči praška univerza enako tamošnji tebniki v češko in nemško. Na to zahteva Tomaszczuk ustanovitev nemške univerze v glavnem mestu Bukovine, Černovicu, za tem priporoča Kcil iu pozneje Lamberg, oživotvorenje medicinske fakulte v Salzburgn, d' Elvert hoče novo univerzo na Moravskem, Pascotini italijan sko pravno' akademijo. Poklukar — ne, Poklukar in Barbo ne potrebujeta ničesar! Ali se našim poslancem v državnem zboru ni potrebno zdelo nasvetovati resolucijo, kakor jo je nasvetoval lani dr. Costa? Ali morebiti Poklukar in Barbo mislita, da mi Slovenci visokih šol ne potrebujemo V Ali je dr. Poklukar tudi morebiti enih misli z onim dunajskim študentom, ki je tedanjemu profesorju in poslancu, sedanjemu ministru pravosodstva dru. Olaseru pisal zahvalno pismo za to, da je dr Olaser nasprotoval ustanovitvi visoke šole v naši domovini ? Ali se našim poslancem v državnem zboru morebiti število Slovencev ne zdi dosti ve liko, da bi smeli terjati od države lastno univerzo? Poglejmo si to zadnje vprašanje. Na Češkem je okolo poldrugega miljona Nemcev; za nje je terjal Knoll posebno univerzo in terjatev je našla podporo med poslanci. Morav ska in Slcska, za kateri deželi je d' Elvert hotel univerzo, imate vkup poldrugi ntiljon ljudi in dr žavui zbor je podpiral d' Elvertovo resolucijo. Bu kovina ima komaj nekaj nad pol miljona prehi valcev in Tomaszczuk hoče tam nemško univerzo ker je bila univerza v Lvovu V poljsko premenjena Salzburška dežela šteje 150.000 ljudi in terjali sta, ter v terjatvi svoji podpirana bila. Kcil in Lamberg, za Salzburg eno popolno fakulto. I tal i -anov ima Avstrija pol miljona in Pascotini terja za nje pravoslovno akademijo in ne ostane osamljen. Že samo ti izgledi bi bili morali kranjsko četvorico v državnem zboru izpodbuditi k enakim terjatvam : ker ako se tudi boje govoriti v imenu vseh .Slovencev, lahko bi bili terjali v imenu kranjske dežele visoko šolo i isto pravico, ko Tomaszczuk, Kcil Lamberg in Pascotini: Kranjska sama šteje pol miljona ljudi. Ali kranjsko-slovenski poslanci so v popolnem drugačnem položji v tej stvari, kakor poslanci Čeških Nemcev, Moravcev in Slezičauov, Bukovin-čanov in Salzburžanov. Dokazano za potrebno in od sedanjega ministra za uk samega že za pravično spoznano je ustanovljenje slovenskih pravoslovnih učnih stolić, kajti v času prvega svojega ministrovanja je dr. fctremavr namenil za sloven ske docent ure v G rađe i 3t»()0 gl., kar se ve da ni obveljalo. Nasproti ministerstvu bi torej zagovornik slovenske visoke šole imel tehten razlog Nasproti zbornici je pa slovensko novinarstvo v tej stvari slovenskim poslancem že vse gradivo pripravilo j ne bilo bi našim poslancem torej treba stvari še le študirati, samo davno že uredjeno gradivo bi bili lahko porabili v državnem zboru Nikakor ne moremo raznmeti. kako so kranjsko-slovenski poslanci mogli molčati, glede na edine te dve stvari, da je minister Streinavr že v svojih delih priznal potrebnost pravoslovnih predavanj v sloveuskem jeziku, in da je po delnem uvedenji slovenskega jezika v kratke srednje Šole potreb nost izobraževanja učiteljev za one sole v slovenskem jeziku, neovrgljivo dokazana, to izo braževanjc pa se samo na modroslovni fakulti go diti more. Ali se je pa dr. Poklukar morebiti bal. da se mu bodo ustavoverci smijali, kakor v adresni debati V Ali naši poslanci zato slovenske univerze terjali niso. ker od sedanje večine državnega zbora izpolnitve te terjatve ne pričakujejo? Ako so zarad tega opustili izraziti želje onib, ki so jih volili, tedaj so pokazali, da svoje naloge celo ne razumejo. S tihim čakanjem boljših časov se ne doseže nič, in ako bi bili ustavoverci, kakor bi se bilo najbrž zgodilo, terjatev našib poslanca? zavrgli, pokazali bi decembristi vnovič, da jim ni mar za pravičnost nasproti narodnostim, ni mar /a .,ustavo" (§. in dobili bi mi zopet ostro rož je proti ustavo vercem v roke. Naši štirje pa sj niso menili za blagor domovine in naroda in so molčeč kakor lipovi bogovi, do dobra pokazali, da niso ipoiobnij nas zastopati. Siljenje k legalizaciji. V različnih krogih se je o siljenji k legalizaciji že govorilo, zato mislimo, da je naša dolžnost svoje bralce, ki niso izvedenci seznaniti s to stvarjo. Stvar je ta: Ako privatno pismo, ktero je za vknjižbo namenjeno, ima že vse drage za svojo veljavnost po postavi potrebue lastnosti, more po novi postavi od 15. julija ISTI. št. 95 drž. zak., le tedaj vknjiženo biti, ako so podpisi na njem od sodnijc ali od notarja poverjeni: to se pravi, da je izdatelj takega pisma primoran, svoj podpis dati legalizirati. Samo eden primer zadostuje za dokaz velikega zahtevanja in neugodnosti te postave od ene strani. Kdor plačilo kake terjatve od svojega dolžnika dobi, mora dolžniku izročiti pobotnico ; in če je plačan dolg v javnih knjigah vknjižeu, je prejemnik plačila primoran, izročiti dolžniku tak pohotni list, ki se vjema z navadno postavo, t. j., ki je legaliziran. Prejemnik tedaj mora k notarju ali k sodniji iti z dvema veljavnima pričama, ktere morate biti osebno znane pri teh uradih, ako prejemnik sam ni znan. Na prošnjo podpisalcev lista mora potem notar ali sodnija v zapisniku, ki se p,i uradu brani, potrditi, da osebno pozna podpisalca ali da osebno pozna priči tega podpisalca, k a ste mu ti zagotovljale, da ga poznate. To se potem tudi zapiše na pobotnici za dokaz, da je podpisalec pobotnice v resnici tudi podpisal. Da vsa ta opravila ne morejo biti brez stroškov iu da ti stroški zadevajo izdatelja takega pismu, je razvidno; da so pa ti stroški neprimerno visoki, kaže sledeči mali račun: za sestavek pobotnice 1 gld., za kolek 7 kr., za legaliziranje Listek. Slovenska riiii'oclii« l>:mk:i. III. Kdor hoče v našem cesarstvu banko odpreti, mora imeti za to vladno dozvoljo. V sevemej Ameriki in v Skociji obstoji pa skoro popolna bankna svoboda. V teh dveh deželah sine vsak. kdor hoče ter ima sredstva za to, banko odpreti, vsa bankna opravila opravljati in še celo bankovca delati in izdajati. Pri nas so banke še vse preveč od vlad odvisne. Živa potreba je, da se vendar enkrat liberalen zakon o bankah izda, kte-rega glavno načelo hi moralo biti popolna bankna svoboda. Vse dosedanje vlade našega cesarstva molzle BO banke kakti svoje doječe krave, vprezale so njih v vos svojih specijelnih koristi, ter jih tako v njihovem delokrogu motile, in v njihovem poklicu zadržavale. Vse dosedanje vlade našega cesarstva so bankina denarna sredstva tako zaokupile, da so za trgovca in obrtnika samo olupki ostali. Naše vlade so zmerom mislile, da je naj-glavncjc in najvažucjc baukino opravilo izdajanje bankovcev, kar je pa skoz in skoz kriva misel. Tak kriv pojem O svrbi banke, mogel se je pa tudi samo pri naših zveriženih iu zmedenih de-narstvenih in državno-gospodarstvenih razmerah poroditi, Bankovec, kakoršnega n. pr. amerikanske ali angleške banke izdajajo, ni denar, ampak samo denarni namestnik. On je menjiea na pokaz (auf Sicht), t. j. banka, ki ga je izdala, ga mora vsak čas, kadar se njej prezentuje. s kovanim srcbeinim ali zlatim denarjem izmeniti. Denarja izdajati ne sme noben privaten zavod, kajti to spada med neizročljive državne prerogative. Naš avstrij-sko-ogerski bankovec je na pol privatna, t. j. bankna menjiea, na pol pa državen papirnat denar, in sicer zato, ker stoji pod zaštito državne vlade, ki svoje podložnike sili. da ga morajo sprejemati. Bankovcev amerikanskih ali angleških bank pa ni nikdo primoran kot plačilo sprejeti, ravno kakor se tudi na to ne more nikdo primorati, da privatno inenjico mesto piaeila sprejme. Izdajanje bankovcev je po denašnjem stanji teorije in prakse, tisto bankino opravilo, ki je najmanjše vrednosti; VCndar je pa v nekem obziru koristno za banko in za občinstvo. Banka pride namreč po svojih bankovcih do kapitala, od kterega njej ni treba nobenih obresti plačevati. V bankovcih ima banka sredstvo, s kterim mora vsak čas in ceno me-njice diskontovati. Pri diskontovanji menjic z bankovci gre privatna menjiea glaseča n. pr. na 1000 gld. za tisoč banknih mcujic, kterih vsaka na en goldinar glasi. Tista banka, kteia ne izdaja bankovcev, mora meujioe B svojim utcmelji-teVjnim fondom diskontovati. Ker pa bankni ak-cijonarji za svoj v banko vloženi denar visoko dividendo tirjajo, morejo se meujice samo ua visok diskonte diskontovati, B čemer je pa občinstvo slabo posluženu. (V svet bankovec, rad in za polno vrednost sprejema, je to znamenje, da ima banka kredit, da ima zaupanje občinstva za seboj. Vrednost, ktero bankovci imajo (knrs), je vsakdanje merilo, po kterem se meri ra*t ali padanje ban-kinega kredita. — Izdajanje bankovcev naj bi se v^akej banki dozvolilo. Ce ima vsak najbornejši trgovec, vsak najmanjši obrtnik, vsak zasebnik notarju i>. februarja t. 1. začenši, tako da pred izdana pisma tudi brez legalizacije za vknjižbo veljajo, bodemo imeli vselej žalosten pogled, ako vidimo pred seboj pismo iz stare in iz nove dobe, in ako pomislimo besede Montesquieu-a ,.da so postave tiste razmere, ki kot potrebne, iz narave stvari izhajajo", ako pomislimo, da more oblika postave primerna biti napredujočemu razvijanju človeške popolnosti : kdo ne bi pri takem pogledu iu takih mislih sodil, da pri nas to razvijanje ni samo ne napredovalo, ampak da je v slabše stanje prišlo, ker je takih postavnih določeb treba j iu kdo ne bode videl v tej določbi velike nezaupnice, ktero je izročila država svojim podložnikom, ali ktero so isti rkoustitucijonalno"' sami sebi dali. Občno medsebojno zaupanje pri nas tako ui veliko, zakaj potem še treba nezaupanje saukcijo-nirati ? Ce je pred kdo rekel: jaz ti ne verjamem, ako mi ne daš črno na belem, mora zdaj reči, ne verjamem ti, če ravno mi daš ne samo črno na belem, ampak tudi uradniško spoverjeno. Pravno življenje se bi moralo polajševati in ceneje napraviti: ker pa temu razgovorjena postava nasprotuje, imamo dosti vzroka upati, da kdor si bodi, pravico, mcujice na pokaz izdajati, zakaj bi se ta pravica ravno bankam vzkračivala! Saj nobenega ne briga, kako so bo menjiea izplačala, razveu onega, ki jo ima: siliti se pa na drugo stran tudi nobeden ne more, da menjioo mesto plačila v gotovini sprejme. Ne da se sicer tajiti, da leži neka zapeljivost za banko, in neka ue-varuost za občinstvo v tem, če banke svoje bankovce na male izsuosce na 1 iu 2 gld. izdajajo. Temu se pa da lahko s tem v okom priti, da državna vlada banki prepove, bankovce na male iznose izdajati. Če se ne motim, sme londonska banka najmaujše bankovce, samo na 10 šterlingov izdajati. Naj večja banka v našem cesarstvu je tako imenovana „privilegovana avstrijska narodna bauka:ina Dunaji, iniaječa v Pragi, Pešti, Trstu Brnu, Lvovu in Lincu svoje poddružnice. Tako osnovana, kakor je dunajska banka denes, obstoji že od leta 181 *i. Do leta 1762 bila je pa celo privatna banka. Iz prvine je bila dobro uredjena i u dobro upravljana, ter je svoje bankovce vedno in reduo s kovanim denarjem izmenjavala. Ko je se bode uresničilo od mnogih želeno in javno zahtevano odpravljeuje siljenja k legalizaciji. Nazori kn. vi. redniAtva labodskega o slovenskem šematizmu. Iz Haloz, H. marca flzv. dop.] Lani so tri duhovniške skupščine izrekle željo, naj bi «e sestavil duhovniški imenik v slovenščini, a drage tri so zagovarjale latinščino. O tej reči je la-bodsko redništvo razglasilo naslednjo izjavo: ^Privolitev v slovensko slovje duhovniškega imenika naprav-Ijalo bi reduištvu veliko težkočo in zadrgo, in sicer brez d ovoljue ga razloga". — Pred šestimi letijo glasovala labodske vladikovinc duhovščina poiOg; Sa v blizino soglasnosti *) za slovensko pisavo rodovinskih imen v šematizmu labodskcm. Ta skončatek je samo leto dui živel v prvotni podobi. že drugo zimo izvolil se je pošasten polutan, to je pihava slovenskih imen rodovinskih v nemškem iu slovenskem pravopisu , sloneči na plitvih , vsaj praznih razlogih, čijih puhlost odlično popričuje letošnji imenik, ter ponosno svedoči, ka jc dnes dobro iu pravilno, kar se je pred nekoliko leti za smrtni greh vštevalo. Samovoljnost jc roditeljiea takih in podobnih spak in navskrižij. V sedanji dobi se zahteva slovenska beseda labodskega še-matizma in dokazuje se od strani redništva tega posla pretežavuost, toda vsa ta trohljiva in prhka stavba čepi na piravem podstatji in jena najbliž-nja osoda je razdor in zrušeuost: veudar na hip moti iu ovira napredek, kakor lagoduo vreme marljivega gospodarja. Najprvlje se resni, ka bi slovenska beseda delala veliko težkočo in zadrgo brez dovoljnega. razloga. Ta resuitev mi se zdi iste medlosti in krhkosti, kakor če bi sekovsko redništvo trdilo, ka mu šematizem v nemŽčini dela sitnost in nc-priliko, ali pa rimskemu duhovnemu upraviteljstvn v laščiui za duhovniški imenik, kder so navedeni vsi crkveni dostojniki vsega katoljškega sveta. Omenjeno trdilo podkreplja se posebnimi primeri, namreč, ka že je fabodsko redništvo muoga leta oziroma na sematizme v vzajemni zamenjavi ne samo z največimi avstrijskimi in jako mnogimi ueavstrijskimi redništvi, nego i z mnogimi poli' tiškimi uredi in knjižnimi zavodi, kteri tudi svoje Sematizme, letna poročila itd. sem pošiljajo. Ta vzajemnost je jako koristna ne samo v crkveno-stavopisneru oziru, nego zbog vedno množečega se urednega posla na vse kraje tudi v poslovnem pogledu naravnost potreba. Šematizem na svetlo dati v slovenščini reklo bi se po takem labodsko redništvo osamiti in na mnogo krajev sevseina izključiti; vsaj niti naš lastni prečestni veliki vladika iu prečestni soviadike naše crkvene pokra- *) Sest slovenskih rodovinskih imen see se leskeče v tujih gegah. pa naše cesarstvo koncem prejšnjega iu početkom tekočega stoletja po dolgih vojskah s Turki iu Francozi v denarne zadrege prišlo, jc v tej svojej stiski banko na pomoč vzelo, ter njej dozvolilo, ali prav za prav zapovedalo, da je banka veliko več bankovcev naredila, ter jih državnoj vladi na razpolaganje postavila, nego bi bila to smela z obzirom na velikočo tistega kovanega denarja, ki ga je imela shranjenega v svojih kletih. Na ta način zadolžila se je naša država neizmerno pri banki ter tega dolga tudi se denes ui popolnoma poplačala. Ta dolg je tudi kriv, da je banka od države, iu vice versa država od banke odvisna, ali z drugimi besedami, dasteobedvev iste okove vkovaui. — Naravno sledstvo tega je bilo to, da banka ni mogla več svojih bankovcev za kovani denar izmenjevati. Leta 175)7. je celo državna vlada sama banko od te njcue dolžnosti odvezala. Ker jc morala banka vedno več bankovcev za državo delati, jc uazadnje tako daleč prišlo, da so leta 1811. „bauko-ceteljniu — kar stan ljudje še denes dobro pomnijo — tako ob svojo vrednost prišli, da je 100 gold. srebrnega denarja jine ne bi se bodoče mogli seznaniti s stavopis nimi razmerami naše vladikoviue. Stanje, v čegar uresničenje redništvo nikakor ne more roke ponuditi. Prvotni razlog pri izdavanji vladikovinskih duhovniških imenikov ne more nikdor drug biti BSgo H duhovščina dotične vladikovine toliko več, ker ona nosi istega tvarno breme, to je ona ga plačuje iz svojega žepa. tedaj tudi sode po zdravega razuma pravilih dohaja ji pravica določevati o jeziku, v kterem mora biti zložen. Zamemba kakor pri raznih dmgih skupinah, zavodih, društvih je drugotna stvar. Vsaka te bire družba ima in mora imeti konci enega človeka, ki dalje od nosa vidi iu je zmožen kakega slovanskega narečja. Znano je, ka hrvaško niodrišče, srbsko učene društvo, češka, slovaška, slovenska matica, češka, poljska, ruska kujižna društva zdržavajo zvezo s takimi tovaruštvi inih jezikov in nasprotno pa ni nikakših tožeb slivkanij ali menda dovodov, ka bi zato hrvaško ali magjarsko modrišče v nemščini izdavalo knjige namenjene svoje krvi narodu, kaj tako neslanega hoteti velelo bi so razum kalati in pamet parati. Nalogo je treba najpopred dovoljno razumeti. Ako se v obsežjo neraznmnikov vleče prečestni veliki vladika in prečestni soviadike naše crkvene pokrajine, slabo vsaj sramotno spričevalo za solnograškega višega škofa, ka ne razume niti golČa svojih področnih vladikovincev, in tudi drugim sovladikom in njihovim redništvom ne drznemo se toliko nevednosti prisojevati, sicer pa če so resnično toliko topi za slovanstvo, kakor o njih resni naše labodsko redništvo, ni krivnja slovenskega imenika; hočejo li pozvedeti naš stavopis in z nami občiti, naj se sami poskrbe, vsaj to isto je o drugih naša dolžnost. Kdor je tolik nevednež v jezikih, kakor sodi naše redništvo, ne spada v mnogo-jezični Avstriji na izvišeno selo vladiško. Sicer pa resno na oko pobrana ta okolnost nima toliko težav, kakor nam se prividno kaže, vsaj konci številke pozna tudi naš prvostolnik in drugi soviadike, te so prvo v takih knjižicah, imena Citati tudi ui plavanje črez Donavo, drugega čitala pa je ondi malo. Po takem se opira nemogoc-nost sloveuskega duhovniškega imenika na slabše in otlcjšc razloge, nego li onokrat zastran pisave rodvinskih naših imen v domačem pravopisu. Vse kotovje se pometava in postrugava, samo da se naščiua smetjeni nameće iu se proti nji zagraja. Slovcucc! taki so ti naši viši pastirje. Navedeni vzroki podirajo povodin po trebo za posebna izdavanje imenika v nemščini, sicer ako se komu rači nemškega ljubljenčka toliko strastmi pestovati, le po njem, pri prece okrogljih dohodkih vladiških šče se itak more vsako leto zgodnjati tujega lica icjeuče. — Redništvo razklada, „ka se vendar tudi v domači vladikovini (Dalje v prilogi.) veljalo 1300 gold. v hauko-ceteljnib kterib jc bilo za 10(50 milj ono v gold. med ljudmi. Dcucs je bankovcev za kakih 800 do 350 miljonov gold. med ljudmi, banka pa ima za njih izmeno kakih 100 do 120 miljonov gold. zlata iu srebra v svojih shrambah. Kazen bank opravljajo bankina opravila tudi poediui ljudje: bankirji, ali kakor se veči imenujejo „bankovne hiše." Njih delovanje je zlasti po tistih mestih koristno, kjer še ni bank. Vsak veči trgovec ima svojega bankirja, kteri ga s potrebnim za kupčijo gotovim denarjem zalaga, med tem ko nasprotno trgovec bankirju utirjavanje svojih tirjatev prepušča. Bankir mora biti temeljito kupčijsko izobražeu mož. On mora poznati kup-čijske postave, domače tako dobro kakor inozemne. Zlasti pa mora imeti dokaj izkustva, da ve in zna razsoditi, kaj iu kedaj ima kupiti, in kaj in kedaj prodati! Toliko držal sem za potrebno o bankah v obče govoriti. V prihodnjih številkah pečal se bom po bliže s slovensko narodna banko: o načelu, ktero naj se v njej izrazi, o te m eni ju, na ktero Priloga „S7ov. Naroda" h Si 29., 12. ■emškim šcmatizmom doseže stavopisni kan , kteri je jegova edina naloga. To poslovno težkočo in uepriliko pre.videle 10 tudi tri dekanovi ne, ktere bi bile inači želele slovensko slovje, in tore nasvetovale, naj bi se bodoče šema-titem izdajal v latinščini'. — Da ravna naše red-niŠLVo poslove sekovske vladikovinc in da je toliko prijazno slovenstvu, kolikor mu je sedaj protivno, ter bi na doseg stavopisnega kana, kteri jo edina jegova naloga, svoje volj uo razposlalo na potroške podredjenega dubovništva po oni vladi-kovini slovenski šematizem, ne vem kako bi prošlo, drugega leta izdavanje gotovo ondi ne bi več doživelo. Na čišče razvedrenje postavimo drug primer: Nekdo od ku. vi. redništva je sedanji čas povabljen k g. župuiku v magdalensko predmestje na obed, navabljcncc izurjen plaveč mesto da se posluži priličnoga mosta, preplava rajše dravskih valov površino; tudi je dospel na kaujeno torišče. Ivan blagovestnik pripoveduje v 10. poglavji, ka le on je pravi pastir, ki vhaja na dveri v ovčar-nico, a kdor poinod, nosi drugo ime. Dokler se na tak način posmehuje in na norce dovajo naše svetinje, sramota za nas. Tekoče leto izreciino odločno in soglasno v vseh duhovniških skupščinah, naj se od strani redništva spoštuje naše narodne draginje in nikdor ne sprejmi več tuje brozge; tako a ne inači. — Pri drugih prilikah je latiu-šMna kot crkveni jezik v posebnima spoštovanji, da si včasih do nespametnosti seže; kako je kopito. Sicer za mrtvo latinščino nikdar ne bi glasoval, naj mrliči počivajo v miru, kar se je preživelo nima več torišča na svetu; latinščina je svojo velikansko nalogo opiavila, dajte ji dakle mir, ne nadlegujte jenih ti udnih in zglodanih kosti. „Pomislimo li, govori redništvo, stvar dovoljno in — iskreno govorimo, kteri jedrn razlog bi nas mogel naj lotiti, da odstopimo od dosle v navadi bivšega nemškega jezika iu vzpet segnemo po la tinščini ? Jedva bi se mogel drug inuliti m'go li oskoprsni uklon proti nemščini. Velelo bi se dru-gači: v vsakem nam umljivem jeziku nam je šematizem ljub in povoljen, samo v uemščiui ga ue-Čemo. To pa je stališče, na ktero se ne more postaviti nijedno katoljško redništvo, v čegar okolji so govorita dva enako opravičena jezika, kar je upravo v labodski vladikovini. Ouo se upiia načelom nase svete crkve, ktera kot občna mati vseh ljudstev tudi vse jezike objemlje z enako ljubeznijo, bilo hi le poklon sedauje dobe vladajočemu duhu, kteri je aapisal na svojo za tavo po eni strani pobogovljenje jezikov, a po drugi čerc med plemeni"*. Piuti latinščini že je Izrečena naša možgane pod lobanjo in nekoliko zdravega srca v oprsji, bode pikečo mačeho strastno ljubil a svojo pridano in skrbno mater zametaval V Kteri gospodar bode na dalje želel v svoji službi imeti družiuče, ki mu je pri njem živoče dobri dve tretjini lastnine prepravilo ali sebi nasvojilo V Kdo pritrdi posestniku, kteri mrzi in vnemar pušča svoje zemljišče, a sosedovo noč in den obdeluje, da jakše in rodovitnejše prihaja? Mi spoštujemo in čislamo nemščino v svojem opravičenem okolji, in radi čitamo učene knjige v nji spisane, a črtimo jo huje od sto žareeih vragov, kder se predrzno in nedostojno raztezuje po učiliščih in pisarnioah na Slovenskem. Pospešniki poslednjih prikazni so strastni pogubeži slovenskega naroda. Kar se senja o neki enaki opravičenosti dveh jezikov v področji la-bodsko vladikoviue, najvedreje razsvetljuje znani Bamovoljui in zloglasni ukaz 1865 1. izdan a lani ua novo v spomin pozvan, potem skoro vse ura-dovanje kn. vi. pisarnice, odonod prihajajoče okrožnice, ukazniki. razpisi, besede redniške večkrat ponavljane: vkterem jeziku se naloge dajajo v istem se morajo odgovarjati itd. — sama enaka opravičenost dveh jezikov v obsežji labodske vladi-kovme. Ne imejte nas za nerazborito deeo, ktera za materjo apostolsko vero moli ničesar ne mislo Ako crkev verna svojim načelom vse jezike ob jemlje z enako ljubeznijo, tore upravništvo labod ske vladikoviue tujo nemščino goječe a uasilninr ukazi naŠČina v zadverek tlačeče dela crkvoniit uačelom navzkriž, in po takem stoji na necrkve-nem, uekrsčanskem, po izbor Bisinarckovem stališči, gnjuseče svoje gnezdo. Moder jeste, kdo pojmi s/oje dobe kazalo, a proti njemu veslat ovaja berzuspešnost; in kdor meni, ka si je vršeče stoletje poleg pobogovljcnja jezikov napisalo na zastav«) Črt med plemeni, žveče, kar že nemŠku tarstvo gloje od onega časa, kar se ne damo m Slovenci več brez upora zobati: to namreč bleje ka narodnjaki nemir delajo med mirnimi narod* menda potom, ka >voje zagova.jajo iu branijo, da si premalo hiabro in junaški. Postavimo, sosed je hapil polovico mojega travnika kositi, a jaz kot lastnik mu tega ne puščam, nego ga natirani on pa nažene halabuke in hrup kričeči: glejte nemir dela. Na ako tak«, vam je fl črtom med plemeni. Vsaj basen o volku in jairneti t idi ima mesto v tem pouku. Ka,# j ta se tiče sp nosies, ka sedanja doba jezike, pobogovlja odgovarjamo, ka je ravno takli sekači pobogavljejo in sicer tuje, kteri domačemu prirojenega prava uebote Sovoliti in enake pravice z drugimi. Nam se po pravem ne sme in ne more za zlo j :mati. ako si svoj sodba, samo bodi šče mimogrede omenjeno, ka jI I vrtio" prilično urejujemo, a sramotil je svoj grditi ne bi več" od dveh ur ua teden v gimnazijah pri-j in izpo tavljati ga vem mogočim nezgodam iu voŠŠili, Pravi nam se nchoteeim nemškega slovia. j nimam. Iz v ega edniške^a izjavljenja prece itaste ka ozkoprsno mrzimo na nemščino; vsaj bi rudijvožičke moli strastno božano nemškutarstvo in lebko "bilo razi o ia3teli zakaj je doma ne-Uilno preziranje naSSine. čem » kot ureduega jezika* kdo. ki nosi zd ave ---- marca 1872. Politični razgled. Državni zbor je dalje obravnaval proračun za uk. Terjatev Dalmatinca Hudourni, ja, naj se prinesek za šolstvo v Dalmaciji na 10.000 zviša, se dovoli. Sprejme se resolucija, naj dobe učitelji, ki so ob enem okrajni šolski nadzorniki za oui čas, v katerem kot nadzorniki delujejo dopust. Resolucije zarad ponemčenja češkega učiteljskega izobraževališča v Brnu, zarad orga-uizaeije gimnazij, zarad premenitve gimnazij duhovnih redov v državne gimnazije, zarad ustanovitve sedmega razreda in zrelostne iskušnjc na državnih realkah in zarad prepuščenja Jožefove akademije dunajski univerzi, se sprejmejo. Predlog, naj se katoliška in evangelska gimnazija v Tešenu na Sleskem z oziroiu na državne osnovno postave v eno gimnazijo združite in naj se v Tešenu popolna realka ustanovi, se sprejme. Sprejme se tudi resolucija, naj se mosta od države dotirana v Terezijanski akademiji premene v štipendije in naj se pri podeljevanji takih štipendije in laj se pri podeljevanji takih štipcudij ne gleda reč ua katoliško vero in plemeniti stan kot potrebna pogoja — Proračun trgovskega minister-tva so po vladnem predlogu potrdi. Terja se bolj ranka kontrola glede železnic. Proračun poljedelskega ministerstva se sprejme, po predlog . Kose preide na proračun pravosodnega ministerstva, .vraja Meuger prestavljanje svetovalcev deželnih n a d s o d n i j k najvišjemu sodišču in delegiranje nem a ki h porotnikov za pravde čeških listov. W::lfrum caguvarja nepristranost nemških porotnikov, Greu-tor se potegne za čast uenemških. Miuiste* pravosodja dr. Glaser se zagovarja preti Meugeru: ►u u i vnet pristraukar in ve, da minister pravosodja ne sme biti pristransk. Minister dokazuje, da je pristavljanje pomagalnih soduikov k najvišjemu sodišču postavno pripuščeno. Delegiranje porotnikov je dovolil iz skrbi za moralično pogubo (!) porotnih sodeb. Minister govori kakor bi sedel na kat 'dru. Njegov govor dela vtis, kakor bi hotel reči : Tiho bodite, saj nič ne veste. Ko minister G-laser konča, nastopi Mariborčan Reuter i u pravi, da prebivalstvo spodnjo Štajerske želi ie eno sodišče v M a r i b o r n. Na to se proračun pravosodnega ministerstva potrdi. — V seji 9. marca je odgovoril pravosodni minister dr. Glaser na interpelacijo poslaaoa Fux-a in tovarišev zarad delegiranja porot: Iuter-pelanti pravijo, da se ono delegiranje z bistvom porot ne slaga, da množi negotovost prava, da kiati v drž. osu. postavah državljanom zagotovljene pravice in svobode, da razburja p.-Iitične strasti iu nasprotuje razvitku svoboduosfuega napi edka. Aii postava, ki dovoljuje delegiranje drugačnih sodišč, velja tudi za porote. Govornik to dokazuje sklicevaje se na postavo od 9. marca naj se postavi, o njeuej notranjej uredbi, in njeuej zunajej svrbi. —p. .A-Y'rsti*ij;s.>:<> bojno liisjovje. Brodovje avstrijskega bojnega pomorstva broji sedaj oO brodov, iu sicer 9 oklopnio z imeni „Kaiser", „Lissa", „Habsburg", „Ferdinand Max. „Kaiser Maxw, „Salatnanđer", „Draehe" „Don Juan d' Austria", iu „Prinz Eugen"; dalje 5 lesenih fregat, katere so : „Adria", „ No vara u, „Douauu, nSchwarzeubergu iu „Bellona" ; potem G lesenih korvet, imenovanih „Dandalo", „Fried-ricli", „Helgoland". „Fasaua", Zrinvi iu „Minerva" ; tudi 10 manjih lesenih ladij s topovi, koji se Z0-vejo „Rekau, ,,Kerkaw ,,Dulmat-\ „Hum", „Vel-lcbich", „Wall", „Seehund4, „Grlile", „Gemse", in „Narenta"; zraven teh še 12 parobrodov ki se imenujejo „St. Lucia", Elisabet", „Pola", „Greif", „Andreas Hofer", „Curtatone", „Fiume", „Triest", „Garguano", Gozzkowsky", „Fantaste", in ,,A1-nooh"; zadnjič se 8 majhnih lesenih jadravk, z imeni „Saida", „Artemisia", „Bravo"', „Montec- euuli", „Aretusa", „Ohameleon", „Najade" in „Mouggibello" m So več drugih nepomenljivib brodov in ladjic, katere se pri brodovji rabijo. Od teh omenjenih 50 ladij jih je uekaj v prenaredbi, v stavbi, v popravi iu v dugi službi, iu »icci „Kaiser" v preiiaredbl in - drugi uklopniei v popravi, od fregat so ..Ad.ia;', „Souwarzenberg", in „Bollona" za morua ske in topuiSarskc učilnice odmenjeoo in „Donau" vsled strašnih, ea vzhodno-azijaškem potu prestanih vihaijev za vojaško slu/, bo nesposobnain za prodajo odločena. Od druzih sta ,.Dalmat" in ,,Andi ea> Hofer" v pre.ua edbi in nekaj družili v popravi. Za rabo v namorski vojski prav za bojevanje, razpolaga Avstrija črez kakih l'o bojnih brodov, vsi drugi parobrobi so le za spreraljovauje in za donašauje in odvažauje živeža, strelivaiudruzega za brodovje in mornarstvo potrebnega gradiva določeni in se torej ne morejo k pravemu bojnemu ladovju računiti, seaebno dan denes, kjer so le debelo okovane oklopnice za boj sposobne, ker vedno bolj narašča velikost topov, teža kro-gelj in množina strelnega praha. — Največja uv-strijska bojna ladija je „Lissa", katera ima veli- kan ki stroj s tisuč konj-kimi močmi, in katere stavba iu oborožen je blezo deset milijonov goldinarjev velja. Sestavila se je v Trstu v večeu spomin davne zmage 2> juhja leta 1866 pri Visu. Iu nove bidijc sestavijo sedaj v Trsta :„Cus-r.zza". „Albreoht", nHadetzkyu (mesto fregate „Radetzky, ki je leta 1869 pii Vlsu razletela), nLaudonw, „FundsbergM iu nAuroraM; na Angleškem se je lavuokar zgotovila krasna cesarska jahta z imenom »Miramar" in jo Ze v kratkem y Pulje pričakujejo. Na Francoskem se stavi ena barka ,,Oyklop'% ki bode kot delavnica za različne rokodelce pri bojnem brodovji ua morji. Iu tu v Pulju je tudi stavitev dveh novih parobrodov •a imenom „Nautilos" iu Albatros" osnovana in je že dovoljenje od cesarja dobila ; in na tak način so množi vedno bolj poprej nepomenljivo število avstrijskega bojnega brodovja in se ojačuje naša pomorska moč, katere terdna podpora so krepki slovanski sinovi iz daluiatiuskih gor iu jadranskega obrežja. —z. 1869, na postavo od 17. dee. 1862. Bistvu po rot delegirauje tudi ni nasprotno, kar govornik dokazuje iz postav o porotah v drugih državah. V odgovoril na Fuxovo interpelacijo pa dr. txla-ser skrbljivo prezira one besede v interpelaciji, ki pravijo, da delegiranje inuoži negotovost prava, da razburja politične strasti in da je nasprotno svobodostnemu napredku; vedel je minister, za kaj ni o tem nič zinil. Sploh pa je minister Glaser v prej omenjenem in tem govoru poslance zmotil in pobil samo s svojim poznanjem paragrafov v postavi. — Fo Glaserjevcm govoru je zbor nadaljeval posvetovanje o proračunu. Kranj-ska poslanca grof Thuni in dr. Poklu-kar nasvetujeta, naj se v smislu ministerskega predloga za Kranjsko 100.000 gl. kot posojilo za zemljiščno odvezno glavnic6 v proračun postavi ne pa samo 40.000 gl., kakor finančni odbor 'hoče. Po predlogu dr. Herbsta se Thurn — Poklu-karjev nasvet zavrže in se tako kranjskim poslancem ncizpolne eden glavnih upov od državnega zbora in viditi morejo, da od untavovercev ni doseči nič. Koncem je ves proračun sprejet. V o g e r s k e m državnem zboru se gode zadnji čas skandali, kakoršni so samo pri kulturnem narodu, kakor Magvari, mogoči. Skrajna levica česti desnico in celo ministre z „goljufi" 7,nc-postenjaki" itd. Uzrok temu pa je volilna postava, katere premembo je grof Lonyay predložil. Desnica (Deakovci) hoče samo naj bolj nujne hibe v dosedanji volilni postavi zbolj.šati, levica pa hoče radikalno reformo, vseobčno volilno pravo. Ker pa levica nima upanja z glasovanjem predlog vlade ovreči, hoče ga uničiti s tem, da bodo poslanci na levici vedno govorili in samo govorili in razpravljali vse mogoče, volitev in nc-volitev se tikajoče stvari tako dolgo, da čas sedanje sesije obteče. Z vednim govorjenjem sto- riti, da kak predlog na glasovanje ne pride, je v ogerskem parlameutu mogoče, ker poslovni red nima nobenega paragrafa, kateri bi mogočo storil sklenitev tezbornice debate pred,preden so vsi govora željni poslanci svojamenenja izrekli. K vsakemu paragrafu se je oglasilo 40 govornikov, da bi se debata mo-rala vleči brez konca iu kraja. Vlada ne ve kaj bi storila, poravnanje ni mogoče, višji krogi so s temi „skandali"' nezadovoljni, in žc se misli na razpuščenjc ogerskega zbora, zdaj tik orna pred koncem sesije. Eden levičnjakov je žugal z revolucijo, ako se nova postava izvede. Pruska gosposka zbornica jo vsled prizadevanj Bismarkovih z 125 proti 76 glasovom sprejela po dolgem in ostrem parlamentarnem boji postavo o šolskem nadzorstvu, ktera ima namen katoličane in Poljake zatirati. l*o«luiio. Banka „Slovenija'' je vzela za stalnega uradnika v svojo pisarnico nekega gospoda M., ki jc bil nemški turner in „feuerwciirist." in ki je bil prej enkrat iz čitalniškc restavracije ven vržen, ker je zoper Slovence zabavljal. Zakaj si „narodna" banka Slovenija narodnih uradnikov ne išče? Eden, ki misli da je že preveč nenarodne^! elementa v odboru. Mt Imenik daljnih darovalcev za stradajoče Krauj-ce v prihodnjem listu prinesemo. Administracija „Slov. Naroda." Oznanilo. 1 odpisovanje delnic „prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE" v Ljubljani se jc začelo. Z ozirom na razglašeni program, kteremu so pogoji za podpisovanje pridejani, začnemo fliiiMra podpisovanje delnic prve občue zavarovalne banki „Slovcriije v Ljubljani v naših bankinih prostorih \ mestu na glavnem trgu št. 10 v I. nadstropji, v uradnem času : d o po bi ne od 9—12, popoldne od 8—B. V Ljubljani, dne 1. marca 1872. Upravno svetovalstvo prve občne zavarovalne "banke „Slovenije.4' I.;ir<>*lii* km'* iu *fnri Krof *»iIhi- lt«»iff■■ vsak tok iz scavnika, kakor tudi beli lok pri ženskah, če je tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar 'JO sreb. gr. Za poslan denar se strogo skrivno dobi A. Witt-u. Linden-Strasso 18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (59—24) Vse. kar p. t. prejemnikom ni všoe, se vzame nazaj ali se za drngo blago zamenja, dokaz najstrože solulnn.sti. U&p |io nizki ceni za gospe in gospode. Ta iz novega metala („novo ali iHliiil-r.liilo' imenovanega)narejenlišp delf pravi lisp nepotreben, ker ta novi izdelek za pravim ne stoji ne v barvi ne v faHonu in o zraven to dobro, da cela reč četrti del ne stane tega, kar se, pri pravem lišpu samo za tason plačati mora; mogočo je tedaj si toliko večkrat najnovejši in najmodernejše pri praviti, Se strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dolin* je vse pouart:je.no. Naj novejše reči za lišp. l par gumb za predsrajonike gld. LSO, S»60 ilo -i.f>»t. I iglu /.H gospode gld. 1.S0, 8, 1. prstani z lt.iljanli i/, zlala ^l.l. 1.1'". '_*, :i. križi.) in srea za okoli vratu gld. -\ :' 1.50, Verno dišeči lišp, niijinuiU'rniii l'itHon, iz novega /lata narejene,! Uliti: zlato barvo zmerom nbdrže iu bo zato pravim pii-kaiiljivu podobne, s ponarejenimi kameni alw. eiii.iihnii. kakor tason tirja. lin.ii-, line. t k. ki. lu. On, si), gld. 1. n najrtnt'ift«, I k. gld, UfiOj 1.80, v.">0.J uhani, fit.il par kr fo. 80, gld. 1. i„.Uikc rMtllne. ktera naravna vonjavo - cofe garnVtarifi o ,i uh, ni. no ,id WoTob£« in ki 6 v najnoviji Obliki BU$uR. .'' . . „ , , r „, ,, . iv luk salon tiride, sa v niallli miiiiilab parlumiru. br.isi litf, uho. i k kr. .m. mi. gld. i. i v *»» ■»"»». h*: ■ . , . . . .... . . prenuo izpeljane gld. 1.80, :i. Najlrpil ovratniki 1 k. kr. m kr. gld. l.au. broiu M" kr. dO gl«l- t, 1.80, l «80. | par uhanov kr. 80. do gld, 1. 1.80, l bratićima kr. .Vi, «0, ho ilo gld. i, 1.50. i o vratna verUlca Ur. 60, 80 uj gld, i, l.so, :\ L'.r., jfld. 1..111, », ji gurDitura, bio.i in nli.uii gld. B^KJ, 3. 1 „ nnjiiue.lia sorta gld. 4.So, ,">, o. 1 medaljon tfld. l..">o, 'J. -■■<"■ l „ prav tiit gld. 'L it 5. 1 par igel za na glav«, gld. I. 5, 8. ii križce »a okoli vratu gld. l.m, a.50, i. i zapertinjk, sijajen gbl. 6. 8.80. 7JW. -j^T*** uailepin vi ri/iie za okolo vrata, fin bone. eanuki lason gld. 1.40, l.hO, 2. iglo M gospode kr. 'JO, io. ilo, ho. pinitHruićne guiulie, kr. in, ifi, ao, :.o. maiuctiie gumb' 1 par kr. 80, 30, 40, oo, so. gumb«; zii ovratnike po :. ni to kr. cele garnituro, pn-tiNrajčtie in inan.oln« 1 ovratnik gumbe, Dejlepu i/iieljava kr. 50, So, gld I.SO gld. 3.5(1. 4.50, Cerni, črtverovogelni lišp. 1 zve/..'k lirnlh priveskov, zelo lepo sestav-',,, . . ... . _ hmilan >n ^uto li,.n Ur i;n hO vid t moderni Ulp je ria »lin >oglo tnu.ii.. s. ...ito S. .n ■rebrn« veriiiite, JJlotue, puneiranc ognji okoli vratu 1- l verlsl po/.laiVne. kratke gld. :t, 50, 1. " 1, V ., ,....... ,. „. .... .,_ - --It par Igel M v glavo 18, Bo, m lir >er kup. Bvritna, gUl. i lr.t«gidP0n,'7r"ne 'Me" VKriiU'V Zil"U"" 1 "Ud^nkv! 1.VmlKlti£. 19 loinT srebrni medaljoni v ognji pozlačenii Motlcrili črni liso, in euiailirani gld. B.80, :t. ' [lino izpeljan, nailop.i fluon in zelo trpoS '■■ Istekla, jetu, lave. bivolovega rogo in kavčuka, ■r« ii ....i . . . ... •MttP«. i broia kr. SO, nO. 80, gld- I. I.h Btrokovnjak se pri tem lahko zmoti. ImA , braeeleUi kr! BO bO 80 BO, gld. 1. UipJe V pravo irebro »kovan z zlatu... .....Oaga- 4 „i,..„.,v kr. .... 50, BO. gld. i. n.i ... .glumi, nonar. ,eni briljuntl »o iz prellno W» : t,;rižica okoli vratu kr. 80, Hu, gld. 1. bf2>«enega gonkega krM.,1,, kteri Urega «8J*W , kratka rerlilca >* uro kr. 15, 30, 60. nikoli ne |sgub|j 1 udi ao drugi kameni neznat- !gSL 1 gumba la proderaJSnlh k 1. Prefino izpeljan briljanten lišp. ponarejeni 1 br$$a irbl. -1, ;"), r,. 1 pur itb .nov u d. 4. 5. '13 1 par umno m mantete kr. 18, BO, BO, 10. I Preiletoj* t blago tt dObl po te] oenl * taki vredno«! )< > po plianl aa ogt. i&aptarike oOu dajalliu zastonj od vseh v zalogi lvieril. re. i- 1'oseslVo einga I ■ emplar.i je /a vsakega /. tllimivo. Der Pracht-Bazar 1'ruMlinann, Wien, Praterstrasse 26. I»r. o ne da razsuti iu su tudi po vsakodnevni mokri r:ibi n pokvari. Cena za dozo 1 gl. *22 kr. a. v. Dobi se v Mariboru v Hanknlarjevi lekarni, pri g A. W. Konigu. lek. Marija pomočnica; pri g. Fi Kollethigu in v Tauoiunann*ovi bukvarnici; v Celj i pri Krisperju in v liainnliailiovi lekarni; v nemškem LandSDOrgU pri A. L. Miil-lerju, li-kaiju; v (i 'i-iehenbergu pri P, pl. FeldbaohU, lek ; v Konj ica h pri C. Fiaoherju, lek.; Leibnitz, lek. vdovo Kretzig; Ljutomeru lelc. P. Pessiak^ Biurek lok. L. pl. 3teinberff; v Ptuju lek. E. Relthammer? Radgoni lek. F. BollUlz m J. Weitzinger; v ii reže a h J rHchuidersehitseh ; Hodate o h'k. Krisper; v Kis liv odi v lekarni; Srainz V. Timonšek, lek.; SI. K istr ic i J. Dienes, 1 k.; ?lov. t: radon J.Kaligaritsobi Podoetrtek Vasiilik lek. Varaždinu A. Halter, lekarnioa. Krojaška asocijacija n is a vis Hradeckovemu mostu, Egg^ibergerjevd kilav I iil>lj:111 i. n»lf»M V 1. M»ltZi«tl'0|»JI. Dovoljujem si p. n. občinstvo na našo najnovejše moti no blago za pomlad in poletje opozoriti, in naše pripoznato elegantno in ceno tlelo spoštovanemu p. n. obeiuHtvn najbolje priporočiti. Podpisani upa, da si bode. asocijacija z nagb» in reelno postrežbo, njej do sedaj v toliki meri BkazanO zaupanje tudi dalje, obdržala iu piicukiije prijazna naročila. UST" Naročila iz dežele bodemo aaglo in najceueje izvršili. Z visokim »poStovanjoin. Predsednik krojaSko aaooijai^le v Ljubljani. j:::::;;::;:;::;;:;;;:::;:;:;:;;;;;;;;;: •lavna zalivala* Marsiktcr občan naše vasi bi bil rad svoje scšlo poslopje popravil, pa prcmUljevaje o sredstvih, moral je to misel popustiti, kajti koperski okraj spada med najubožuiše v Istri. Kako nas je tedaj razveselila nenadna novica, da se je pri občnem zboru banke ..*lai vij«*' v Pragi, dne 1 (J. velkega srpana leta 1811 i z ž re b a 1 znesek 600 glđ., kteri se obrne s a popravljanje poslopij v občini O s p. Priznavamo, da se tega nismo prav nič nadejali, kajti akoravuo nas je bilo enajst pri omenjeni banki zavarovanih, vendar nismo na enako pravico sklepali. Ker jo pa pri izžrebanji sreča ravno nas zadela, no moremo si kaj, da ne bi banki „Slavijiu izrekli svojo najiskrenišo zalivalo za takovo dobrodelno naredbo, kakor je izžrebanje vsakoletnih zneskov, obnašajo po več tisoč na enkrat. Ob enem obračamo pozornost slovenskega občinstva na ta zavod tudi z narodnega stališča, kajti banka „Slavija" je skozi skozi narodna zavarovalnica in ker je ona zraven tega vzajemna, nadejati seje, da jej bo toliko skrbljiveje pri srcu blagor slovanskega naroda. — Na slovenskem občinstvu pa je, da jo po svojej moči podpira in zato naj bi se odtegnili letni doneski, kteri so do sedaj od naših mo-zolov prejemala tuja društva in pri banki „Slaviji" na primerne obresti nakladali, kar se da doseči, ako se vsak pravi domoljub pri njej zavaruje. izrekaj e tedaj temu narodnemu zase enkrat svojo zalivalo za izžrebani znesek f)00 gld. — voščimo mu iz srca vrlo napredovanje. l*r4»«t*tojili«tV4» ol»«M:i<» 0*|». dne 22. prosinca 1H72. Vani Vuk. Vidi županija Dolina, 29, svečana 1878. Janez Lauriha, nadžnpan. Antou Slave. .Janez Vouk. Anton Vuk. Andrej Stare. Andrej Lasar. Janez Krašovac. . Jn loz Vovk. Jože Vodopivec. R. S. MIHELAČ, • In/daj knjigovez v Rad olj c i, preselil se je v I JiihaJa*io. kjer ima v židovski ulio' svojo delavnico, ter se priporoča slavnomu občinstvu obetajoč pošteno, hitro in ceno postrežbo. (4 10 15 cent. ('.•na. rld." is -ji '_'.'< •»;"• :•:>. Nositeljna niou: 'JO J". -V) 40 .r)0 cent. Cena, gld.l 70 80 " IH) 100 110. ffttiffi»§t'4i'»t«' rttf/r1 Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.: b G l.bO 12 iS IS~ Nositeljna moč: 40 50 GO 70 80 fnt. Cona, gld. i 20 22 35 27.50 'm. Itiffg' mn «#«*/#»o z leleznim obroeje.m in utegi (gevihtl: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.l loO 17o :iUO -j;;o ;;oo o.'jO. fMitftftt' Vtlfff t Nositeljna moč; oP 60 70 80 100 cent. Osna, gld.t 350400 -ir>o f>oo :ax. Nositeljna moć: i20 150 200 :S0O r.cnt. Cena, gld.: G00 «550 750 '.ion iPuljv vše st&rie ili'i9&*> rage tit *#/#'«/«. Naročilom proti pošiljanja denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (11—74) I,- lliijtaii ly A 4'omj».. fabrikantl vag in ntegov, Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. ^Vf0 ->i(° °aC° cifi0 cjITj fcjY° MfO tiY'!* <*)iP (-Kf'J cu^> oŠ!« o^j cYio c.tF-o g^o cJRo cffro c^sj oifp ffJRo cYfD iS-o oVaj o!?o cKo oSo cvKu o$o Jftp o-Ko Voditeljstvo avstrijskega €4i#e^Ii2tiBiiia društvo zji zavarovanje življenja in prihodkov, daje obče na znanje, da je, ker se je obstoječa kupčijska zveza med gospodoma "Vevtnilv Vičičem neliala, GLAVNI ZASTOP gospodu AlltOUll ViČiČ-ll samemu podelil. Iftllllitj. 16, februarja 1872. is — odpisani si šteje v čast čestltemu občinstvu gorenje na znanje dati, kakor tudi, da le on je pooblasten denar preje- ^vsB mati in ga pravomoeen potrditi, pisarna glavnega zastopa je na velikem trgu v grosp. Mikuževi hiši, št. 235. -Mj "Vr I i j ii1>li:i it i. 17. februarja 1H72. '■^v-fiJ fiER <♦ — 3) Glavni zastopnik avstrijshega Grcshania na Dunaji. CI° T i T T T T *T "V %° 'i "t 'T "A" X "t CI° °f° "T "T %" °T °T T T T T A T °T X °t X X X Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! Pod varstvom grofa llohcnvvarta se je lani veliko slovansko j»<»slv/.c((e ua Dunaji uteiuelilo. Slovan ni več prisiljen, kupovati potrebno blago pri kakem neniškutarsuem judovskem kupcu, kteri ga ne samo goljufava* temveč ga še zarad njegove narodnosti zasmehuje. To se je sedaj nehalo in vsakdo se lahko na nas obrne in za malo denarja najboljše, najsolidnojše blago dobi. It a #. p o š I I J ti m o x t* n It il a ■■ v. a p o v z r t i> h : ]io trld l.:Vt snionske uri- 7. redno jfarancljo trrod, >.•. in rtttik po i.hu, ure ki i.iji-jo. po L'.l'.'i, &m\ lia.ivf.'ja vrstu 5,50. lio Ih kr. lopo sliko Marij0 lili JutllA v clt1- KMltnem poilafionont okviru; manjit: slik.' po XJ kr. po n hr. tertnomoter a vliignliiooin vrod; moli tormomotrj s klolmkom po 10 kr. po 1.80 in l.HO niijlrpš.'i urna verižica i/, koli-nlfinega ilutoi .lolgo vertiloo 1.80—1.60—9{ 11 .i.jlt'p'-u t l.;.0. po c.-i kr. ti vtilikih kosov "lintcit, pravega trli-oerlntkesa mila; i funt i" kosov najbolj* i.'tfu mioiileljiKivejra mila 87 kr. po .M kr. fiO koHtiv n.ijliiiiit-^a papirja za jiisina 7. zavitki vrcil; isto barvono IM Ur. po 15, 84, ali 89 kr. Jako dober nn/.ck; natilli.e Norlo 04, 7«, d.} kr. po -.»o kr. ali l.ifijako lep Satekogled] l»o 48 kr. grebUe /a Obleko z rogml in petimi /obmi; velika elegantna Korta «iH, !C. kr. po to, -m ali ;io kr. iiiijliolj.i glavniki sa Bo-sanje in prali (a kavčuka. po 8.10 ali :i kI. Oarovna kaaetaamnogltnl aparati za gltimnairttVO, k tom nauk v rabi. Aaziiaiiiilo! I Htekleuica po ^h, n;, 88 ali 84 kr. prodajamo najleple pah- Ijivee /a KOSpef najfll i»i VOljaJO samo gld, l.iHi, 14«, 180, J!, 8.80. po kr. PotograSoon album, lep po so kr.. 1.19, 1.84, Jako lep po 1.71, -'.Oti, 'j,«.3 /. mu-alko 8.86' po ;is kraje, politura za lii.no opravo, po kteri stara oslepela oprava v nekolikih Urah iako liee ilobi, ko nova. Velika steklenica 69 kr. po i.7o dvanajst jednih priprav. NajbolJia vrsta po •.'.!•:., B.80 kr. po h.t kr. in 1.18 dvanajst KliC sa jedi kakor /.a- jemavniee r.K kr., 7.ajeinavnie»i za mleko 11 kr., 1 kublnjtk no/. 88 kr. po 74 kr. ali 1,80 lepe vratno veri/iee za Ko*P(' s kri/eo.ni. .Mujlepka aorta :'.nj kr. po 4.hO Čudovito lepa slika v oljnatih Imrvalt s širokim zlatim okvirom 88" llrOka, 88" tlol- >?a, kazajoea ile7.elo. po sij kr. če.liio risavno orodje, veliko po 1.4H k. po 1.90 aH l»r'.r> velik zlat prstan s poSatom ■ Karaneijo; najlepši prstni 9,60, .1. po 50, 80 Ur. ali 1,16 varna ključavnica, po 89 kr. 1 steklenica k'eja, .s kteriin se lahko vsak predmet /a vedno zvoZe. 0. kr. priv. slonove zobne paste po 4, :.. 10 :ili 1.'. kr. nailepil umetni OgOnJi ki se lahko v \s:iki solil l&gfti <>n Je brea (lubn in nevarnosti. N'oi'ji jako lopi veljajo 96, ;»>, ;i.r>, 40, 50. Cele KlUeta z vsemi sortami napolnjena, velika 1Š4, vofija 9.95, največja z vsi;iiii mogoClnil po 4.4s, araven tega nauk. po 1!» kr. 100 dobrili jeklenih |ini*. najtiiiiie sorte 1 karton 1 ni peresi88, jo, 06. po 40 kr. ali 80 loterijska Igra, po 90, 99, 61 ali 60 iniaino najlenlo garniture, broso in lOume v aalogli DflJnnlie lorto 1.19, 1,43. po B8, 1.90, 1.00, 1,80, iJSO in 8,40 ena maglSna Ittlcrna, s ktern laliko ^s;ik duhove pokale. za l.Ko ali * gld, i omUavnica (lavolrl Ii po-■robrenega naetala, ki le Ittdi v l'o letih ne premeni. za l.io, 1.00 ali 8.93 i/, anglelkesra blaga narejen jako tlel ter dežnik, n.tjtiu iie sorte 8.80, t- za 60, 89. !'K ih i.l'o prodajamo Jako elegantne kasete s [nij.-.no za .šivanje: najel.j; ;intn iic veljajo I..M, 1.90 in H.7S. kr. po 16 kr. en par lin i h iie-ovic: nivjtiniic sorte •_'vf, i'7, :tr, kr. po ;» kr. ena »katlja, v kteri je r. kosov najlini-fiega pečatnega voska. po 80 kr, pravo o.tehovo olje, s kteriin Re lahko vsi lasje temno pobarvajo: velika iteklenloa 46 kr. Mff* Najnovejše! i karton, v kterom Je cel alfabet /. vioml io<-vilksml in drobell, vreaan v metal: s tem so vsakovrstni napisi iti itoviht na papir, les, ploh itd., krasno lahko Vtiinejo, Za poslovnike, učence iu privatne, osebe je ta pi-snu-nska garnitura ne satno Interesantna, temveč jako koristna, ('ena t gld., isto i \ e-likimi pltmonkaml gld. 9.10. i kuiton s tablami, s kteiiini si vsak ileeck vojake in figure lahko bapravl, BO kr. Za zaznamovanje perila se oni obrazci j.iko priporočajo, kteni v petih minutah najbolj urne zobe lilišeoče bele stori, velja gld, 1.48 in so samo in eilino pri nas tlobi. Slovanski na rodni Bazar in raznosiljaviii iio.se! na Dunaji, Mariahilferstra^se, Nr. 71 A SI o van s k i bratje! pridite osebno ali pišite, kadar gori omenjenih reci potrebujete. Razpošiljamo vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljubu tako nizkim cenam še odpustek. (21 —12) Z visokim spoštovanjem wJv4*B% t$* i* ti61'ii f. 99 Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA." Vedaljc bolj se lieogibDOSi v obče spoznava, da mora slovenski narod tudi v materijalnom obziru se na lastne noge postaviti, ter se od tujega kapitala, kolikor je mogoče, osvoboditi. Morebiti niso na nobenem drugem polji te razmere tako ostro vidne, kakor prizavarovanji. Sto in sto tisučev se vsako leto zavarovalnih premij iz dežele iztirava, pomagaje delničarjem tujih društev visoke dividende izplačevati. Merodajni faktorji: deželni zbori, občinska zastopstva, društva in žurnalistika, so večkrat pripoznavali, da je treba lastno zavarovalno društvo za slovenske dežele osnovati. To je dalo nektcrim rodoljubom povod, popolni operat takega zavarovalnegadruštva na podlagi najbolj zanesljivih statističnih dat in dozdajnih skušenj izdelati dati, ter c. k. ministerstvu pred ožiti. Z razpisom dne 25. prosinca 1. 1872 je C, k. ministerstvo napravo „prve občne zavarovalne banke Slovenije" s sedežem v Ljubljani dovolilo. Banka „Slovenija" je društvo na delnice, in bo v vsili razdelkih zavarovanja zavarovalo proti odločeni zavarovalnini, to je: proti škodi po ognju, nad revaževanji, po toči in zrcalnem steklu, ko bi se strlo. kakor tudi na človeško življenje. Delnice se bodo brez bankirskega posredovanja neposredno občinstvu od d a vale, in na ta način po bolj ugodnem kursu dobivale. Iz druge strani se bo pa tako tudi glavni namen banke pospeševal, ki obstoji v tem, da se bodo [delnice v slovenskem narodu umestile, in bode narod tudi v prihodnje banko v rokab obdržal. Delnice „Slovenije" so pripravne prav ugodno kapital nalagati: 1. Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razd.ilo 3000 z imensko vrednostjo od 200 fl., se bo plačevalo po 40°/0, in to po kursu od85°/0, toraj za eno delnico G8 ti. a. v. 2. Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek blizo do €>%, 'in 3. vrh tega naddividendo iz čistega upravnega dobička, od kterega je 40°/,, pravilno delničarjem odločeno. Po dozdajnih skušnjah druzih zavarovalnih društev ni dvomiti, da bodo delnice banke „Slovenije' v kratkem gotovo 12—15% nosile. 4. Vsak lastnik tudi le ene same delnice ima pravico v občnem zboru glasovatiosebno ali po oblaščencu, z edino omejitevjo, da nobeden ne sme več kakor 40 glasov zastopati. 5. Vsak delničar pomaga s tem narodnim podvzetjem slovenskemu narodu lastno zavarovalno društvo osnovati ter posrediti, da trdo pridobljeni novci v domači ti želi ostanejo. 6. Ker je 15°/q čistega dobička dobrodel nim namenom odločenih, odpirase tu še drugi vir bankini dobrodelnosti. 7. Skrajno je še povdarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odločeni, nicnjice eskomptovati, posojevati na državne in obrtnijske papirje, na posestva proti hipotekariieimi uknjiženji, posestnikom, obrtnik o m. s k u p s č i n a m in občinam, da bo na ta način mogoče v posameznih krajih pamaujknnje denarjev zatreti. Tarife za raznovrstne oddelke zavarovanj;: so po najbolj zanesljivih statističnih datih sestavljene in se bo gospodarstvo v vsakem oziru na reelno podlago postavilo. V ta namen se bodo v vsili večih mestih in v posameznih okrožjih nadgledni svetovalci (sestavljeni iz delničarjev in zavarovancev) postavili. Gospodarsko svetovalstvo je iz sledečih oseb sestavljeno: Svetli knez instari grof 1^1 VOS lav Sallll RciferSClieifl. grajščak v Novem Celji itd. (predsednik); dr. FJItlll Iloill'ik < osla. odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, (podpredsednik): AllAroJ IMlllilf. posestnik v Ljubljani: Tckoslav 1'fvsarl«?*. c. k. sodnije svetovalec v Celji; fliliaol Jferiltail* deželni odbornik v Gradci; dr. Jože Ulaft'a«. profesor bogoslovja v Mariboru; Jože llailS*vil'tll. posestnik v Celji; dr. Stofilll Kocevar. c. k. okrajni zdravnik v Celji; dr. Vekoslav Valcilta. c. k. zdravstveni svetovalec in profesor v Ljubljani; Iva lil Stllliec« c. k. sodnije svetovalec v Celji; Drago!Čil AllČill. trgovec v Ljubljani; Flori.m TioilKCli. 0. k'(»krajni predstojnik v pokoji v Ljubljani; dr. Fiailjo RatleJ • c. k. bilježnik v Mariboru (gospodarski svetovalci). — (Namestniki): Jakob KlireŠ. c. k. okrajni pristav v Kozjem; Frailjo !S«*llitlk. posestnik na Vranskem; A. Zvailllt. veliki trgovec na Občini. Pregledovalni odbor je s sledečih oseb sestavljen; Dr, Jaiie% ZlatOlLSt I^Offacai'• stolni prost v Ljubljani; (■list a V Toilllies. lastnik tovarne v Ljubljani; Jože DebCVCC. trgovec v Ljubljani. Delnice se bodo na ta-le način podpisovale: 1. Za vsako delnico z imensko vrednostjo od 200 gold. se bo vplačevalo 40°/0 po kursu od S5°/0 v gotovini ; potem se bodo dobivali meden sni listi. 2. Za 1 delnico je toraj treba 68 gold. v gotovini, od ktere se bo vplačevalo po 20 gold. precej pri vpisovanji, 48 gold. pa v prihodnjih 30 dneh. 3. Vsak podpisani znesek daje od dne vplačila 5°/q, oziroma na izdojavni kura od 85°/,,, blizo G°/0. 4. Vsacemu podpisovalcu je na izvoljo dano. tudi vsili 4o° n za delnico precej vplačati. 5. Podpisovalo se bode ali pri banki v Ljubljani, ali pri agentih, kterim se bo dalo pooblastilo za to od gospodarskega svetovalstva. 6. Vplačevalo se bo ali pri banki v Ljubljani, ali se ji naj novci po poŠti pošiljajo. Agentom naj se plačuje le proti od gospodarskega s v e t o v a 1 s t v a p o d p i s a n i m pobotnica ni. Bankina pravila se dobivajo pri banki „Sloveniji* v Ljubljani, in tudi pojasnila se ustmeno ali pismeno pri njej povoljno dajejo. (39—7) I^jul>Ij;iiii. dne 24. februarja 1872. Za ravnateljstvo prve občne zavarovalne batike ..SLOVENIJE": Knez in stari grof saim RclfTerscheld ], r, mmt itd. iti. Dr, E. n. Costa l, r, GdvetiiiK in dež, odbornik it(, itd. predsednik. podpredsednik. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. rfka/. a m drugi.