Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 194. Izvcn Ljubljane 8 vin. v Liumjanl, v ponedeljek, 26. avgusta 1912.
Leto XL
== Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29--» ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12' — sa četrt leta „ . „ 6 — za en mesec „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K 1*70
Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemši nedelje U praznike, ob 5. url popoldne.
(tsr Dredniitvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8/111. 'Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski naro	i	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B. teb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Prvi labor istrsKib kotoliSKih mlis-deolSkih društev.
Bera m, 25. avgusta 1912.
Takega dne še ni vjdel Beram, ni ga. videla tudi ne naša Istra. Prijazni Beram, kraljujoč na lepem griču, se je odel dne '25. t. ni. v slavnostno obleko, z visokega zvonika nove cerkve so plapolale zastave, vihrale so tudi s hiš, od vseli krajev Istre pa so vrele množice na tabor. Na vsaki cesti si videl gruče, istrskih mladeničev, na čelu jim hrvatska zastava. Sivolasi možje, matere, dekleta, mladeniči z navdušenjem v očeh, so napolnili grič in se uvrstili v sprevod. V teku enega leta so organizirali vrli istrski katoliški dijaki »Dobrilaši« 15 mladeniških društev, od katerih so se. skoro polnošte-vilno zbrali na taboru društva iz Do-brinja (na otoku Krku), Berama, Tr-viža. Sv. Petra v šumi, Karojbe, Gole-erorice, Ježenja, Fuškulina, Malerave, Šajin in Tirjana, vseh nad 300. Naroda pa je bilo veliko nad 1000.
Okoli 9. ure smo odkorakali vsi na griček, kjer stoji starodavna romarska cerkev Sv. Matere Božje, ena najstarejših cele Istre, poslikana z dragocenimi slikami iz U. stoletja z gla-golskimi napisi. Po sveti maši se otvo-ri pod milim nebom pod žarkim južnim solncem tabor. Ginjen je moral biti, kdor je videl mladeniče, ki so bili v telovadskem redu prikorakali na prostor, skupaj s častitljivimi starci v istrski narodni noši, verne žene in dekleta istrska, v sredi med njimi pa domoljubna duhovščina z vseh krajev lepe dežele.
Blagoslov beramske mladeniške zastave.
Župnik Grašič, odušcvljcno pozdravljen od naroda, v duhovniškem odelu, izpregovori prisrčne besede, v katerih pozdravi zbrani narod, se spominja škofa Dobrile in opozarja na čednosti, ki naj jih goji istrska kmet-ska mladina: vernost, domoljubje in zmisel za dobro gospodarstvo. Nato se vrši v hrvatskem jeziku cerkveno bla-goslovljenje zastave beramskega katoliškega omladinskega društva. Narod odgovarja v hrvatskem jeziku, prizor, ki ne izgine gledalcu in poslušalcu nikdar iz spomina.
Ko zašije žarko solnce iz oblakov, izpregovori župnik: »Svetite se i vi pred vsem svetom!« zastava se nagne, druge zastave pozdravijo svoje pose-strime. »Pod tem barjakom, na kojeni jo podoba Srca Jezusovega in Marije Devico, boste premagali vse sovražnike! Blagoslovljeni v ime Gospoduje!«
Nato so začne tabor. Predsednik pripravljalnega odbora, nadučitelj be-ramski Franc B a r b a r i č, pozdravi navzoče, predvsem zastopnika katoliških bratov slovenskih, gospoda Franca T c r s e g I a v a (Navdušeni živio-klici) in odda predsedstvo gospodu koncipientu Antonu D o f aru, ki, iskreno pozdravljen cla besedo zastopniku slovenskega Orla, Francu Terse-glavu.
Govor F. Terseglava.
Že začetkom burno pozdravljen, izzove nastop zastopnika slov. kat. mladeniške organizacije šo večje navdušenje, ko jame govoriti v gladki hrvaščini. Dejal je nekako:
Dovolite mi predvsem, da vas spoštovane zborovalce pozdravim v imenu vse slovenske krščanske mladeži, v imenu vaših bratov kranjskih, v imenu naše slovenske katoliške tolu-vadske organizacije, Orla in vseh kranjskih katoliških organizacij.
Ako bi me koji od vas vprašal, čemu sem ravno jaz prišel na zbor krščanskih istrskih mladeniških društev, odgovorim mu lahko, da sem od svoje mladosti dolgo bival na tej z<;m-lji, ki je revna in pusta na zunaj, a hrani v sebi lepote, kojih ne vidi oko tujčevo — na katerih se jc odigrala zgodovina stoinstoletnega boja žilavega istrskega kmeta z najohoiejšini, najbolj nestrpnim, najbolj brezobzirnim sovražnikom slovanskega, rodu, plemenom italijanskim — zemlja, ki je celemu svetu zgled velikega trpi je-ij j a, a velike zmage, katere moro doseči mali narod, ako jc vztrajen, ako je veren, ako nc pozabi Boga svojega in zapovedi njegovih!
V istim je danes najlepša prilika, da se spomnimo, kdo jc bil, ki je istrsko ljudstvo vodil v njegovem boju s tujim rodom, v boju z beneškimi plemiči, z italijansko sinjorijo, s kli-kanii, katere, so zaposedle obal morsko, uničevale istrske gozdove, opusto-šcvale to zemljo, da bogate sebe in republiko Markovega leva, odirale in do golega slekle kmeta istrskega, zarobi-le ga in smatrale ga slabšim od živine,
vskratilc mu človeške in politiške pravice? Vprašam vas, kdo jc bil, ki jc istrsko ljudstvo v teh bolečinah tolažil, kdo mu jc dal moč, da krivico prenese in nc obupa, da mu je dal i zmago, da jih premaga? Kdo jc ohranil v istrskem ljudstvu zavest, da je pravica na svetu, da i najmanjši velja toliko kakor najimenitnejši, da se ne sme brez odpora gledati, da krivičnik po >woji mili volji gospodari, nego da so človek mora sili in brezzakonju zo-perstaviti?
Dragi moji, to je bila vera, vera krščanska, vera katoliška, vera naših očetov, mater, vera dedov naših. Ako bi v onih težkih časih, ko je veljalo zbrati vse sile proti tujemu sovražniku, bilo v istrskem narodu liberalcev, brezbožnikov kakor jih je žalibožc danes nekaj med nami, potem bi ta narod že davno bil legel v grob, potem bi se danes ne zbirali na takih lepih zborih, ampak bi plakali na smrtnem odru istrskega mučenika. (Veliko odobravanje.) Kaj i i liberalna vera no pozna one snage, ki jo ima samo oni, ki veruje in zaupa v pomoč božjo!
Poglejte samo okolu sebe in recite mi. se jc li kaj naredilo v blagor in korist, istrskega naroda, kar nc bi bilo zrastlo na temelju vere, v imenu Boga, pravičnega in mogočnega, s pomočjo d u h o v n i š t v a, ki je temu narodu stalo vedno na strani-v njegovih niu-kab in borbah? (Burno pritrjevanje.) Kdo je bil, ki jc učil istrski narod verovati v pravdo in zmago dobrega nad zlim? Bil jc svečenik, bislcup, bil jo naš Dobrila. Katera knjiga mu je vsadila ljubav do jezika materinega in do čednosti, ki so potrebne, da postanemo vrli in krepostni ljudje? Bil je molitvenik, bil je: »Otac, budi volja tvoja!« Kdo jc branil istrskega kmeta in ga ljubil, ko so ga zaničevali uradniki, drli bogatini, ko ga ni nikdo smatral niti za človeka? Bil jo svečenik katoliški! Kdo je zanj trpel in dopriiiašal zanj žrtve? Kdo um jo osnoval zadrugo, hranilnice kdo mu jo pokazal, kako so mu je treba gospodarsko združevati, kdo ga jo učil štedljivosti in delavnosti, ljubezni do zemlje, smisla za napredek gospodarski? Brez vere in. svečenika bi istrski narod ae danes bi! oni, kar je bil pred sto leti, siromak in suženj na lastni zemlji! (Odušcvljcno pritrjevanje.)
Zakaj danes na tem mestu to poudarjam? Zato, ker jc žalibožc treba
to nepobitno istino danes naglašati in ni krivda moja ni vaša, da mora* nio danes to tukaj z vso resnostjo na-glašati. Kajti nismo bili mi, ki sma napustili borbo za srečo in napredeki istrskega naroda v imenu vere, ampak to so bili neki naši bratje, ki so se na; Dunaju in Zagrebu navzeli duha liberalnega, sovraštva proti duhovništvu in zaničevanja vsega, kar je istrskemu kmetu odnekdaj najsvetejše bilo.
Veliko se danes govori v Istri o narodni slogi, da ni treba razdirati edinosti naroda, naj bi bili istrski bratje Hrvati drug drugemu kakor so bili nekdaj. Spoštovani zborovalci, to ie i naša vroča želja, ker nas naša vara uči ljubavi in edinosti. Toda kakor vidimo, kako se od tega naroda odeepljajo njegovi sinovi, kako počenjajo begati in mešati narod, ko učijo mržnjo do svečeništva, nespoštovanje do cerkve, ko napadajo krščansko šolo in krščanski zakon, kako moremo na to molčati ? Nismo mi, ki povzročujemo neslogo, ampak oni, ki se več ne zlagajo z mišljenjem velike večine tega naro« dal (Obče odobravanje in veliko pritr-je vanje.)
Ni mi do tega, cla o tej stvari sa delj govorim. Glavni moj namen jo ta, da bi vam clanes tu zabičeval potreba mladeniških društev na krščanski podlagi tudi v Istri.
To dobro znate, da samo troznf, delavni in varčni narodi imajo bodoč* nost. Narodi pa, koji sc utlavajo pijan* stvu, lenosti in zapravljivosti, propada* jo, naj njihovi voditelji šc tako povdarja jo narodno zavednost. (Dobro-klici.) Kaj to koristi, ako nosiš hrvatsko tro-bojnico na prsih, a si slaboten človek, udan strastem, kakor trs, ki sc v vetru maje? Dragi moji, toga zla pa ima v naši Istri šo mnogo. Mladiči ne mislijo na drugo, nego kako bi so bolj napili, kako se naplesali, kako veseljačili in izgubili svoje poštenje. Taki mladeniči so potem za nič gospodarji, slabi možje svojim ženant, slabi očetje svojim otrokom, tako da so sinovi še slabši od očetov. Taki mladeniči ne ljubijo svojega doma, ne ljubijo zemlje in pluga, hleva in polja in se tako za narod izgubijo. Ali jc Ita lijanaš ali mrtev človek, ki sc za občno srečo nc briga, ako pa jo oduševljcu Hrvat, to nikomur no donaša nobene koristi, ker kričačev imamo zadosti, još previse. (Veliko pritrjevanje.)
Zato naj bo glavna naloga v istiN
SirensKa Kri.
Bretonska povest. A. le Braz.
(Dalje.)
»Zdaj sva na .Divjem vrhu',« razlaga župan.
Na to te opozori razpršena pena, ki nama ostro leti naproti, slan prah, ki napolnjuje kakor sodra ves zrak in gre ujedajoč v vse luknjice, slišiš tudi grom valov, ki se zaganjajo tuleč na kraj obrežja in tolčejo z mračnim, grmečim šumom ob skalno steno pod našimi nogami.
In nato nenadoma sredi neprodir-be teme luč, svetla točka---Na mestu sva, ob cilju.
Ista razdelitev je, kakor jo nahajamo po največ quessantskih hišah: ozek bodnik, ki pelje na eni strani v sklad-liieo in shrambo za pridelke, poljsko orodje za ženske in ribarske potrebščine za moške, na drugem koncu pa se izteka v prostor, ki je obenem kuhinja, jedilnica in spalnica. V tega vstopiva, ali vsaj poizkušava, kajti do kraja je poln ljudi, poln žensk, ki čepe na tleh, in moških, ki stoje pokonci, od-
kriti in navidez s sklenjenimi rokami pobožno molijo. Hote ali nehote morava stoje, ob vratih čakati konec bretonskega mrtvaškega govora. Jaz glodam tačas po hiši, ki bi jo bil šc pred par dnevi, če bi me slučaj nc bil zadržal, videl ozarjeno z nežnim, prijaznim dihom srečnega družinskega življenja. Vse je popolnoma tako, kakor sem si predstavljal po opisovanju, ki so mi ga povedali. To jc mehko golob,jc gnezdeče, ki sem jo zasanjal za Maric-Ange. Stene so sveže pobeljene, pohištvo se blešči; bele, s tenkimi zelenimi pasovi okrašene lesene plošče, obdajajo ognjišče. V levem kotu stoji z lahkimi, cvetličastimi zastori iz indske tcnčice zakrita zakonska postelja — odslej postelja vdovo. Pred isto stoji na skrinji podobni klopi, ki služi za stopnico, ona tistih starinskih, iz hrastovega lesa izdelanih zibelk, ki so ji ob stranicah nekoč stari bretonski umetniki izrezljali podobe svetnikov — otroške angelo va-rihe v reliefu. — — Molitev je končala, ljudje se začno pregiba!i in stari Mor-vac'h prihaja k nama. V lepem govoru mi pove, v kako visoko čast si šteje in kako hvaležen mi jo, cla sem vkljub nevihti prišel.
»Sledita mi!« pravi in nama dela pot za množico, ki se pa sicer zdaj po končanem govoru pričenja redčiti in
odhajati, ko pa nam sledi nova truma drugih prišleeev za petami. Nenadoma stojim precl veliko mizo, ki jc prej nisem mogel videti, ker jo jo skrivala dvonadstropna postelja. Prt z dolgimi franžami jo pokriva. Na sredi leži, počez čez vzglavje položen, surovo izdelan rumen voščen križ, ki nosi še sledi neokretnih prstov, ki so ga vpodobili. Na gornjem koncu križa loži fotografija, »slika pokojnika«, mi šepeta župan. Stara jc že nekaj lol in jo šo od tistega časa, ko je Ivan Morvach nosil vojaško suknjo in na »Melpomenc« križani čez morja. Pobarvana fotografija jc, kakor ugaja naivnemu okusu brodar-jcv. Oči so so bleščalo nekoč v najčistejši pruski modrini, ko so žarele ustnice in lica kamninsko - rdeče. Toda barve, poteze na. obrazu, da, celo obrisi telesa so že clavno obledeli in so, zabrisali, lo slutiš jih šo skrito, tako jo, kakor bi jih bila voda odnesla. Grozna, duhu podobna, slika utopljenca! Pod okvirjevim steklom pelje molj svoja srebrna krilca na sprehod. — Gori za mizo sto.ji stara ženska, obrnjena s hrbtom proti oknu. To jo Nola Glaquin. Njena glava tiči v veliki žalni a v bi. Ponudila mi jc 550 Ion šopek blagoslovljene morske trave in mi namignila, naj poškropim z njo križ.
»Bequiescat in pace!« nravi ona.
ln jaz sem zamrmral »Amen«, navadni odgovor. Župan, ki pristopi, stori isto in tako vsakdo iz trume ljudi, ki gre za nama mimo mize. Tako spremlja neprestano latinsko mrmranje pri-* tajeno napol glasno govorjenje ostalih gostov.
»Badi bi morda pozdravili vdovo?« me vpraša Paol-Vraz.
Na drugi strani mize, »žalnegai odra«, kakor pravijo Bretonci, čepe na nizkih stolčkih tri ženske postave. Vse tri so zavite v popolnoma enake, de« bele, črne sukncnc plašče, ki jih obda-jajo s trdimi gubami, in ki jim zavih* njene kapuco popolnoma skrivajo na prsi sklonjeno obraze. Kakor mi pravijo, .i'1 navada, da sta ob strani »naj. novejše« vdove ob takih prilikah dve vdovi, ki sta se v njiju hišah vršili zad« nji dve »Proclli«.
lzkušam spoznati Marie - Angino! postavo. Zaman; to tri nepremične, zakrito. prikazni ostanejo zagonetno, in ni jih spoznati. Enake so trem Par« kam, trem pod dolgo žalno obleko okan monolitu boginjam. C.elo njih roke so zakopano v blago. Vrhutcga je prav temno v tem kotu, ki ga prav slabo razsvetljuje moten soj dveh sveč, ki gore v visokih železnih svečnikih ia cerkve,
škili mladenišKih "društvih", da s predavanji, s prijateljskimi razgovori, s či-tanjem dobrih časopisov in knjig učvr-ščujejo v vaših članih zmisel za delavnost, varčnost, ljubav do doma, spoštovanje do starišev in poštenega življenja. Glejte tudi na to, da se bodo nagi člani izven društva lepo vedli, da izgine ona sirovost, ki toliko istrskih mladeničev kazi, da bo i v Istrskih domovih več ljubavi, edinosti in prijaznosti. (Oduševljeno odobravanje.)
Istrski mladeniči! Odidite vsak na svoj dom z zavestjo v srcu, da vas ne učimo nič novega. Naša želja je, da istrski narod hodi dalje potem, katerega so mu pokazali prvoboritelji njegovi, največji pa med njimi naš nepozabni biskup Dobrila! »Oče budi volja Tvoja!«, to je: Oče, hodi volja Tvoja, da ostane istrska mladina bogoljubna, pridna in poštena. Oče, bodi volja Tvoja, da ostane ves ta narod silen, kreposten in udan domu svojemu in svojemu Bogu!
Narod je bil od govora tako navdušen, da ploskanja in živio-klicev na bratski slovenski narod ni hotelo biti konca. Defar se govorniku iskreno zahvali.
Kmet šiba liberalce.
Nato nastopi krnet Peter Sironič iz Trviža, ki z neprekosljivo satiro, kakor živi le šc v priprostem narodu, kruto ošiba različno liberalno gospodo, ki hoče istrskemu kmetu soliti pamet. Bil je skoro pri vsakem stavku prekinjen od občne veselosti in pritrjevanja. Kmet Peter Sironič se zahvali najpreje bratu Slovencu in želi, da bi njegove besede pognale korenine v narodu, zlasti v njegovi mladini. Pravi, da. je res, da imamo katoliški Istrani neprijate-Ije, a dobro je, da jih poznamo. (Vcse-lost.) Ko smo v Trvižu osnovali krščansko mladeniško društvo, so rekli, kaj da nosimo na prsih znak. križ brez Boga. (Velika veselost.) Potem so rekli, da nas bo obleka veliko stala, menda mislijo, naj naša deca hodi gola okoli. (Smeh.) Seveda, takrat ko so jih naši svečeniki dobro postregli, so se radi držali našega svečeništva. (Velika veselost.) Zdaj zabavljajo zoper naše duhovnike, ko pa pridejo volitve, bodo še po cerkvah rožni venec molili. (Veselost.) Sami doktorji in profesorji so, pa jih ni tu blizu, ko se narod zbira; seveda če bi imeli muziko in litrone, bi gotovo prišli. (Smeh.) Radi bi, da bi se istrski kmet dalje po oštarijah tolkel in jance kradel, da bi sc doktorjem dobro godilo. (Velika veselost.) A istrski kmet jim ne bo več tega veselja delal. Naši mladeniči hočejo ostali verni, naši možje krepostni in naše devojke pridne. Liberalni gospodi recimo: Mi vas hranimo in branimo! (Tako je!) Službe nam nc morejo vzeti (Velika veselost), čemu bi se jih bali? Tolči sc z njimi ni treba, no, če vragu en rog od-bijemo, ni tako hudo. (Buren smeh.) Žuljava roka seljaka hrani sve pomoč-ju božjul — Predlaga končno brzojaven pozdrav škofoma dr. Mahniču in dr. Karlinu. (Navdušeno sprejeto.)
Narod je govorniku ploskal in pokazalo se je, da se jc katoliško gibanje med istrskim kmetskim ljudstvom že tako globoko ukoreninilo. da ima že med priprostimi seljali izbornih prvo-borcev. Istra je do dna katoliška in nihče je ne odtrga od katoliške misli!
O nadaljnili govorih, o krasnem sprevodu ljudstva nazaj v Beram,
predstavi, govorih in veselici popoldne bom šc poročal. Danes spominjam samo, da so došli sledeči brzojavni pozdravi:
T o b 1 a c h:
»Bratske pozdrave hrvatski katoliški mladini!«
Dr. šusteršič.
»Hrvatski mladini iskren pozdrav in očinski blagoslov!«
Dr. Andrej Kariin, škof.
O drugih šc poročamo.
A. D.
BERCHTOLDOVO POSREDOVANJE.
^Temps« izvaja, da ruska vlada načelno Berchtoldovega predloga ne odklanja, dasi opozarja, da bo zelo težavno v Turčiji izvesti narodno enakopravnost, ki sc ne sme omejiti le na Albance, marveč tudi na druge narode v Turčiji. Turki so pa s posredovanjem BerChtolda zelo nezadovoljni in se boje, da bi vsled Berchtoldovega posredovanja trpela turška neodvisnost.
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Socialno - zavarovalni pododsek jc sklican k seji 7. septembra, odsek pa zboruje najbrže šele 26. septembra.
KONEC CUVAJEVEGA KOMISARI-JATA.
Tiszovo glasilo »Az Ujsay« piše, da se ta teden odpravi komisariat na Hrvaškem in da sc imenuje ustavno odgovorni ban. Odpravi sc tudi izjemno stanje, obnovi tiskovna svoboda in razpišejo nove volitve v hrvaški dež. zbor. Kdo postane ban, še ni znano, a najbrže ostane še nekaj časa Čuvaj.
IZJEMNO STANJE V BOSNI.
iz Budimpešte se poroča, da nameravajo v Bosni in Hercegovini suspendirati ustavo in sicer zato, ker se pričakujejo na Balkanu resni dogodki.
SRBSKI PRINC JURIJ OBOLEL.
Iz Belgrada poročajo, da je v Parizu nevarno obolel bivši srbski prestolonaslednik, princ Jurij. Pariški zdravniki so mu svetovali, da nuj se takoj vrne v Srbijo, a princ se jc zato tako razburil in spri s svojim adjutan-tom, da jc ta odstopil.
ZMEDE V TURČIJI.
Carigrajski listi poročajo, da je Črnogora koncentrirala ob turški meji 34. mož; iz Erzeruma pa brzojavlja turški vali, da je koncentrirala Rusija v Sarikamišu 60.000 mož. Vkljub temu se iz Carigrada uradno poroča, da je turško-črnogorski spor končan. — Posebna komisija preiskuje, če je bila prejšnja vlada zapletena leta 1909 pri klanju a" Adani. — Turške vojaške oddelke pri Draču so napadli Albanci iz Malesije, Matje in Gore. Boj jc bil oso-bito hud pri Razpolu. Ranjenih je bilo 40 Albancev. Turške izgube šo niso znane. — Senator Kalim boj je postal pravosodni, Daniš boj, notranji in Ari-stidi paša poštni minister. Ministrstvo je zdaj popolno. Med ministri jih je 5, ki so bili svoj čas pristaši inladoturš-kega odbora, pet jih je pa odločnih pristašev Kjamil paše.
RAZDELITEV MANDŽURIJE.
/Novo Vreme« poroča iz Harbina, da je Rusija Japonski pritrdila, da se Mandžurija in Mongolska tako razdelita, da bi tvorila črta čez Posjet, Kirin, Kvančensko jezero in reki Tor in Kerubu mejo, odklo-
nila jc pa predlog Japoncev, da bi tvorila mejo Ningutu in Lešagov. Kitajsko časopisje pa trdi, da je odklonila Rusija Kacu-rovc predloge in da zahteva neodvisnost Mandžurije in Mongolske. Japonski po pisavi kitajskih listov ne preostane nič drugega, kakor da anektira Mandžurijo. Čc pa to stori, ni izključena nova vojska Rusije in Kitajske proti Japonski. Kitajsko časopisje tudi poroča, da dela japonska vojna stranka na to, da se sedanji mikado radi bolehnosti odpove prestolu in da prevzame vlado njegov mlajši brat.
Štajerske novice.
š Občinske volitve v Selnici ob Muri
sc bodo vršilo prihodnji četrtek, dne 29. t. m. Ker izkazuje letos volilni imenik čez 300 volilcev, se bo volilo lotos prvikrat 18 odbornikov in 9 namestnikov. Kakor se nam poroča, jo upati, da zmaga na celi črti slovenska kmečka stranka.
š Umrl je pri Sv. Martinu pri Vur-berku nagle smrti posestnik in gostilničar Ignacij Aucr v 68. letu starosti. Bil je dolga lota občinski predstojnik.
š Spominsko ploščo na čast nadvojvodi Ivanu bodo odkrili dne 29. avgusta v Rogaški Slatini na poslopju, kjer se nahaja danes ravnateljstvo. Slavnostni govor bo imel vladni svetnik dr. Anton Schlossar iz Gradca.
š Spominska plošča B. Flegeriča. Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 8. septembra se odkrijeta na domu Božidarja Flegeriča spominska plošča, na njegovem grobu pa spomenik.
š Cesar je potrdil izvolitev dr. pl. Jabornegga županom mesta Celja.
š Dva »najmočnejša« fanta. Iz Rečice v Savinjski dolini nam poročajo: V naši okolici je veljal kmečki sin Matevž Rojinc za najmočnejšega fanta. To je nemalo jezilo njegovega tovariša Franca Kremcnška, ki je hotel tudi za najmočnejšega veljati. Te dni sta sc ta dva tekmeca v Rečici sprla in Kre-menšek je z debelo palico tako obdelal Rcjinca po glavi, da mu jc poškodoval lobanjo in pretresel možgane.
š S strehe padel ln se ubil. Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je padel pokrivač Franc Hameršak pri posestniku Letniku s strehe več metrov globoko in se tako poškodoval, da je črez par ur umrl.
š Aretovali so v Kapfenbergu zaradi raznih nerednosti na pošti poštnega oficijanta Otona Sabotnika, rojenega leta 1885 v Slovenjegradcu.
š Otrok padel s poda. Poseslniea Tepec v Bukovju poleg Šmarja pri Jelšah je te dni poslala svojega 61etnega sinčka Alberta opoldne na pod, da bi poklical mlatiče k obedu. Na podu pa so mlatiči pozabili zakriti neko odprtino. Deček odprtine ni zapazil ter padel v globočino. Pretresel si jc možgane in dobil težke notranje poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
š Ponesrečen železniški delavec. Na progi v Radniški vasi pri Konjicah so zlagali delavci brzojavne droge. Naenkrat se je na vozu zlomila ročica in drogi so sc začeli valiti z voza. Pod seboj so pokopali 501etnega delavca Štefana Krepka, kateri je dobil pretrcsc-nje možganov in težke notranje poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico »Rdečega križa«. Nad njegovim okrevanjem dvomijo.
š Nova šola. Mestna občina v Celju je dozidala ljudsko šolo za dečke in dc-
»Marie - Ange,« pravi Paol-Vraz, »tukaj jc gospod« — —
Ena izmed žensk, tista, ki sedi najbližje ognjišču, odpre nato nekoliko plašč, mi ponudi roko in izgovori s temnim glasom tiho: »Hvala!« To je vse. Glave ni zganila, črna kapuca, ki skriva obraz, se ni prav nič premaknila.
2e napol prazna soba se je tačas spet napolnila do zadnjega kota. Cel roj sorodnikov, prijateljev, povabljencev — med temi brezdvomno tudi mnogo takih, ki jih jc prignala le radovednost, se vsipa v sobo.
Nola Glaquin napove: »Sedaj bomo molili ,Dc profundis'.« — —
Tako torej sodeva na klop pred zakrito posteljo. Sedaj, ko je molitev žc pričela, oditi, bi bilo proti vsaki vljudnosti. Na moji levi v hrastovi zibelki spi zadnji potomec Morvac'hov Cade-ranskih pokojen senj brez sanj. Potov-ka je pravila prav: krasno dete je. Pc-pelnatosvetli kodrčki — Marie-Angini zlati lasje — se že vi jejo krog njegovega maloga, energičnega čela, ki jo že režo nad obrvimi navpična črta. Mehko, nedolžne poteze dajo slutiti nekdanji razvitek močne volje. Tako lopo spi, male pesti stognjene kvišku. Mračni psalm, ki ga mrmrajo za dušo njegovega očeta, doni zanj komaj drugače, kakor stare bretonske balade, ob Katerih so ga drugače zazibali vsak večer. y svoji barki, podobni posteljci, spi na-
proti času, ko ga bodo druge barke nosilo črez isto vodo, ki je pogoltnila njegovega očeta.---Naj bi mu bile
Fromveurske Sirene, pravljične sovražnice njegove rodbine, milejše!
Oh sami misli, da bom stal pred Maric-Ange, sem grozotne moči viharja, črno demone razdejanja, pozabil; toda vendar so šc tu, krog hiše tulijo, stresajo okna, tresejo streho in pošiljajo zdajpazdaj svoj ostri, vlažni, solnati dih skozi dimnik v sobo. Ko izgovori Nola Glaquin zadnji »Requiescat in pa-ce«, zadorni od zunaj presunljivo, divje »Ilee hu!«--to je vražji krohot
vetra in morja, ki zaključi govor mesto mesto besede »Amen«.
Ko se pripraviva, da vstaneva, naju zadržuje Paol-Vraz.
»Saj vendar ne odideta, preden bo »prezeg« (bretonska beseda za mrtvaški govor)?«
»Kaj ni že bil?« vpraša župan.
»Ne, manjkalo jc šc dosti članov družine.«
Naglo sva zopet sedla na stari prostor, župan iz zavesti, da izpolni star običaj, jaz pa, kakor sem videl njega, toda ne brez živahnega zanimanja in nekoliko radovednosti. Sedaj, ko je bila prilika tako ugodna, bi mi bilo pravzaprav zelo žal, če bi ne bil slišal ta j »prezeg«, ta cjuessantski »vocero« s staro polovko kot »voceratricc«.
»Kako, če bi sc prej malo okrepčali?« predlaga stari Marvac'h . . . »Zda j je čas za polnočni obed.«
V stranski sobi je pripravljen prigrizek, kakor se vidi: kruh, slanina, prekajeno meso in narodna jetl »Far«, mešanica iz ječmenove moke, zdrobljenega krompirja in posušenih češ-pelj, ki so kuha v kotlu nad žarečo žerjavico. Ponudbo sva odbila. Starec sc oddalji, se za hip posvetuje z Marie-Ange in spleza potem po stopnicah, ki peljejo v gornje prostore. Za malo časa sc vrne in nese v roki zaprašeno steklenico, ki ji ovijajo rujavkasto grlo posušeno alge.
»Če nočeta ničesar jesti, morata vsaj nekaj piti, « pravi. »To, dragi gospod, je vino iz morja. Moja snaha je pripravila to steklenico za vaš obisk. Izpila bi jo bila z Ivanom. Čc vam jc drago, napijemo na spomin njegove uboge duše.«
To pove tako preprosto, brez sentimentalnosti, toda s takim glasom, ki mu ni moč odrekati neko gotove plemenitosti. In tako torej pijemo naplav-Ijeno vino in mislimo ob tem na utopljenca, ki ga premetavajo to uro valovi, sam Bog vedi kje.
Nola Glaquin se vrača nanovo okrepčana iz hišnega ozadja, večina drugih »mrtvaških straž« jej sledi za | petami. Nola ima vlažne ustnice in 1 bleščeče oči.	(Dalje.)
klice. Pouk v tej novi šoli se začne že na jesen. V dosedanji šoli za dekleta mislijo imeti meščansko šolo za dečke in dekleta. Kaj pa bo s staro deželno meščansko šolo za dečke, se ne ve. Naj se pusti ta deželno-meščanska šola z iz-premenjenim učnim načrtom Slovencem!
š Konjska tatova. Na Bregu pri Cc« lju so aretovali nekega Rudolfa Beniš-nika in Jurja Faktorja, ker sta v Žalcu ukradla poln voz piva s konji vred. Na Bregu pri Celju pa je oba doletela roka pravice. Faktor je žo znan tat in je presedel že več ko deset let v zaporu. Izročili so oba okrožni sodniji v Celju. Ukradene konje, voz in pivo so pa izročili nazaj lastniku.
š Mariborske novice. Padec o t r o« k a. Te dni je padla na Pobrežju, Tržaška cesta št. 5, iz okna podstrešnega stanovanja kakih 14 metrov globoko na dvorišče petletna deklica Marija Zdra-žil. Obležala je spodaj nezavestna. —< Poizkušen samoumor. Zastrupiti se jc hotel s plinom 221etni Franc Zvveifler, sin tukajšnjega ravnatelja vinorejske šole.Našli so ga že nezavestnega in ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — S a m o u m o r. V petek zjutraj proti 5. uri se je v novem par-kti v magdalenskem predmestju ustre« lil 691etni Mihael Kramer. Vzrok samen umora je neznan. — S m rt na ulici, V četrtek zjutraj je sedel občinski delavec Lešnik pred hišo št. 31 na Koroški cesti. Zadela ga je kar naenkrat kap in bil je takoj mrtev.
š Aretovan defravdant. V GradcU so prijeli 201etnega trgovskega nastav-ljenca Ivana Michela iz Monakova, ki jc poncveril 6000 K in pobegnil.
Primorske vesli.
p Osebna vest. V pokoj je stopil go« spod Miroslav pl. Benigni. vodja pisarne pri goriškem c. kr. gozdarskem in domenskem ravnateljstvu, ter dobil tem povodom naslov cesarskega svetnika.
p Umrl jc v Brežah na Koroškem na domu svoje soproge g. Fran Kocjan« čič, veleposestnik v Podgori.
p 74 let star mož na Triglavu. Jo«
sip Novak, rcvident užitninskega dav« ka, iz Šturij pri Ajdovščini je bil dne 20. t. m. na Triglavu. Še tisti dan je šel čez Komarčo, mimo sedmih jezer v Bohinj. Starejšega turista od Novaka, ki ima sedaj 74 let, menda ni bilo na Triglavu.
p Likvidacijski odbor goriške »Tr« govsko-obrtne zadruge«. Likvidacijski odbor goriške »Trgovsko-obrtne zadruge« jc tako-lc sestavljen: Fran Žnider-šič, c. kr. ravnatelj v Gorici, predsednik; Kačič Ivan, dirigent podružnico »Ljubljanske kreditne banke« v Gorici, podpredsednik; dr. Janko Kersnik, ravnatelj »Kmetijske posojilnice« v Ljubljani, Anton Klun, posestnik v Gorici, Kravos Ivan, sedlar v Gorici, Ruml Iv., prokurist »Šporobanke« v Trustu in Vošnjak Mihael, hišni posestnik in državni poslanec v Gorici.
Koroške novice.
k Nadvojvoda Friderik se je v soboto pripeljal z avtomobilom v Celovec, kjer je obedoval, nakar se je odpeljal dalje na južno Tirolsko k tamošnjim vojaškim vajam.
k Vojaška vest. V noči od 23. na 24. t, m. so pripeljali iz Celovca 1240 rezervi-stov 7.. pešpolka in v soboto zjutraj 250 rezervistov 8. lovskega bataljona s posebnimi vlaki državne železnice na vojaške vaje v Ljubljano.
k Umrla je v Borovljah gospa Uršula Sodja, soproga tovarnarja orožja, v 37. letu starosti.
Glasbo.
Cerkveni Glasbenik. 1912. 7. in 8. Št,
Vsebina lista: Nekatera liturgična vprašanja (Fr. Ferjančič); Zakaj ni bolje?; Quousque tandem? (Dr. Fr. Kimovec); C. kr. akademija za glasbo in predstavljajočo umetnost, oddelek za cerkveno glasijo na Dunaju (Kimovec); Cerkvenoglasbeni poučni tečaj v Celovcu (Kimovec); Udeleženci cerkvenoglasbenega tečaja, ki ga je priredilo podporno društvo slovenskih orga* nistov na Koroškem pod vodstvom gosp. Karola Bervarja( vodja orglarske šole v Celju) v Celovcu od 15. do 19. julija 1912; Iz odbora Cec. društva v Ljubljani; Nove orgle v Trbižu v Istriji (P. H. Sattner); Dokisi (Poročilo o ljubljanskem frančiškanskem koru, iz Poljan nad Škof. Loko); Razne reči; Oglasnik (Jakob Aljaž: Šest zborov, H. Druzovič: Lira); Listnica uredništva; Inserat (C. kr. akademija za glasbo in vpodobljajočo umetnost na Dunaju); Razpisana organistovska služba v Stude-nem pri Postojni. — Vsebina glasbenih prilog: X. Tantum ergo za mešani zbor, deloma a capclla, deloma a
spremljanjem orgel, zložil dr. Fr. Kimovec. (V 7. in 8. številki je dosedaj objavljenih šest in polovica sedmega Tantum ergo; ostale speve prinese 9., oziroma šc 10 številka.) — Kot dodatna priloga 7. in 8. štev. Cerkvenega Glasebnika jc izšla knjižica »Metodika pevskega pouka«, spisal prof. Fran Gerbič, ravnatelj šole »Glasbene Maticc: v Ljubljani. Knjižica se dobiva tudi v Katoliški bukvami« v Ljubljani. Cena 1 K 50 vin.
Cerkveni Glasbenik, edin cerkvenoglasben list na Slovenskem, izhaja po enkrat na mescc (navadno sredi meseca) in velja za celo leto z glasbeno in eventualnimi drugimi prilogami vred 5 K, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake 3 K. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I.
Somišljeniki! Volilci!
Reklamirajte svojo volilno pravico! Najbolj znani pristaši so izpuščeni! Reklamacije sprejema Tajništvo S. L. S; Miklošičeva c. 6. II. nadstropje od 8-12. ure in od pol 3-8 ure zvečer.
Dnevne novice.
+ Delavski shod na Savi. Naša delavska strokovna organizacija je priredila v nedeljo, dne 25. t. 111., shod na Savi. Predsedoval mu jc predsednik Strokovnega društva tov. Korošec. Državni poslanec Gostinčar je govoril o postavodaji v državnem zboru z ozirom na delavstvo. Urednik M o š k e r c je govoril o strokovni organizaciji. — Sklenilo se je odposlali poslanski zbornici primerno peticijo. Po shodu se je vršila konferenca naših delavskih organizacij ni a Savi in na Javorniku.
— iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. Lampe se je vrnil z dopusta in je strankam na razpolago v deželnem dvoi*cu vsako si-edo in soboto od 10. do pol 1. ure dopoldne.
4- Liberalci in stari škarpi. Po naši deželi je še precej starih obubožanih obrtnikov, ki nimajo učnega izpričevala. Velika večina teh krojačev, čevljarjev, in mizarjev se peča s flikarijo in krparijo, da si prisluži kak groš za svoje revno in borno življenje, drugače bi jih morala itak občina rediti. Po novi obrtni postav«, ki zahteva za. obrtni list učno in pomočniško izpričevalo, jo pa začela oblast te siromake silovito preganjati. Zanuarmarija jih lovi kakor nevarne anarhiste. Prav je, da se nov Dbrtni zakon izpolnjuje, ampak oblast mora vendar na te ljudi, ki si niso sami svoje nesreče krivi, vendar ozir jemati. Ti ljudje nimajo nobene, zemlje, sploh nobenega dohodka, večinoma delajo doma ali pa hodijo po kmetskih hišah krpat in flikarit. V zadnji glavni seji kmetijske družbe dne 15. julija so se poslanci dr. Lampe, Hladnik in Pi-ber za te reveže zavzeli in stavili na vlado prošnjo, naj vlada in obrtna oblast na tc ljudi ozir je ml j o, dokler ta vrsta starih obrtnikov še živi. Izučen obrtnik konkurcnce teh ljudi malo ali pa nič ne občuti, ker bodo polagoma obrtniki tega kova tako in tako izginili. »Slovenski Narod« je pa včeraj na omenjene poslance in obrtnike v članku. »Osrečcvalci obrtništva« izlil svoj žolc. Pravi, da so to »fušarji, mojstri-skaze, mameluki, mežnarji, klerikalni koštruni, ki se jim mora odvzeti blago, orodje, stroje in obrtovališča zapreti.« »Narod« pravi, da je to preganjanje začela liberalna deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug in da bo to preganjanje tudi nadaljevala, »da bodo Lampe, Hladnik in Piber zlezli pod klop flikat stare škarpe in kruh peč.« Prizadeti obrtniki naj si I o na znanje vzamejo in pomagajo ob vsaki priliki liberalno stranko nekoliko prerukati, da ne bo nazadnje ostalo od nje ničesar drugega kakor stari škarpi, ki sc niti zafli-kati nc dajo.
-f- Mačka okoli kaše. Liberalni listi pišejo te dni zopet veliko o slovenskem vseučilišču. Saj so o tej stvari vedno le samo pisali, storili pa nič. Toda do-čim so preje s prav malimi izjemami bili vsi za Ljubljano, se danes skoro vsi liberalci čudovito strinjajo v tem, da mora slovensko vseučilišče biti v Trstu. •Seveda, je brez pomena, ka j liberalci o tem mislijo, ker bodo o tem vprašanju bore malo odločevali. Značilne pa so te simpatije za Trst. Liberalni listi navajajo najraznovrstnejše kulturne, gospodarske in politične vzroke, pravi motiv pa je cdjiio Ja iu nobeden drugi, ker sc
iberalci boje, da hi vseučilišče v Ljub-jani bilo preveč »klerikalno«. Oni pišejo dolge spomenice, mi se pa naslajamo nad toni, kako si ubijajo reveži i?lavo, da z velikanskim aparatom dokažejo, da jc le Trst pripraven za slovensko vseučilišče. Maček hodi okoli vrele kaše.
+ Ton »Zarje« ni bil nikoli preveč fin. zadnje čase pa je začela časih tako robantati, da bi človek ne verjel, da pomagajo ta list urejevati tudi nežne roke. V neki današnji notici najdemo sledeče Ijubeznjivosti: »Neskončna nesramnost« — »kongregaoija visokih farjev« — »ošabna druščina, v kateri so resnične inteligence prav tako redko posejane kakor civebc v kmečki potici« — »»politični kastrati« itd. — Če bi bile te zabavljice količkaj duhovite, bi jih človek že še prenesel, pa so tako ncosoljene, da bi jih pogodil vsak pijanec, ki z jarka zmerja pasante.
—	Izjava. »Slovenec« je v številki 9~. letošnjega leta prinesel s sledečo notico: »Liberalci so ustanovili novo revijo, ki so jo krstili za »Napredno misel«. Že v prvi številki so priobčeni sami otrobi. Iz časopisja zija vsa dolgočasna frazeologija češkega svobodomiselstva. Ni čuda, ker vrhovni urednik in sotrudnik je dr. Mihajlo Rostohar. o katerem sc vsi, ki ga poznajo, čudijo, kako jc mogel habilitirati za docenta. Bilo je to mogoče le vsled tega, ker so češki profesorji iz nacional-nopolitičnih ozirov eno oko zatisnili, kajti dejansko Rostoharjeva habilitacija, kakor smo iz merodajnega vira izvedeli ni bila ravno sijajna. »Napredna ntisel« se je pa porodila vsled tega, ker se je dr. Rostohar spri z »Vedo«; ne vemo, ali je bil Rostohar za »Vedo« preučen, ali pa »Veda« preučena za Rostoharja..« Podpisano uredništvo obžaluje, da jo prišla ta notica v naš časopis; prepričalo se jc o neresničnosti vsebine to notice, v kolikor zadeva g. dr. Mihajla Rostoharja, docenta na češkem vseučilišču v Pragi, ki mu v znanstvenem pogledu nc more ničesar očitali tor vsled toga rade voljo prekli-cuje omenjeno dnevno vest. — V Ljubljani, dne 26. avgusta 1912. — Uredništvo »Slovenca«.
—	Črnuče, 26. avgusta. Včerajšnja slovesnost otvoritve in blagoslovljenja »Društvenega doma« sc jc nepričakovano sijajno obnesla. Toliko ljudstva Črnuče še niso videle. V cerkvi je č. g. L, S m o 1 n i k a r,
?red vDomom« veleblag. gosp. poslanec o v š c navduševal zbrane množice za ideale slovenskega ljudstva. Naši »Orli« od blizu in daleč so s svojim nastopom in telovadbo z g. J e 1 o č n i k o m na čelu očarali množice. Domžalska godba in vrlo izšolani pevski zbor iz Št. Vida sta povzdignila celo slavnost. Uspeh tc veličastne prireditve za Črnuče ne izostane. Slavnost je pozdravil brzojavno tudi g. deželni glavar dr. Šusieršič; žal, da je brzojav dež. glavarja prišel predsedniku prepozno v roke. Glasi se: Iskreno čestitam k današnjemu slavlju. Prisrčne, prijateljske pozdrave vsem udcleženccm, posebej še vrlim Orlom.
—	Izpremembe poštnih okrajev. Vasi: Laze, ki so spadale poprej k poštnemu okraju Čermošnjice; potem Uršna sela, spadajoča prej k poštnemu uradu v Toplicah, Hrib pri Rožnem dolu, Gorenje Laze, Preloge, Pri-bišje in pa Rožni dol, ki so spadalo k poštnemu uradu Semič, spadajo od 20. t. m. naprej k novemu poštnemu uradu Laze pri Novem mestu. — K nedavno nanovo otvorjenemu poštnemu uradu Brezje na Gorenjskem spadajo vasi: Brezje, Veliko Dobro Polje, Malo Dobro Polje, Noše, Pirašica, Crnviec, Paloviče, Lošo ter Prapročc. Praproče so spadale poprej k poštnemu uradu v Podnartu, Paloviče in Lcše k poštnemu uradu v Tržiču, drugih šest vasi pa jo spadalo poprej k poštnemu uradu v Radovljici.
—	Svojega otroka poškodoval. Dclavec Janez Kramar v Spodnji Šiški je surov človek, ki živi s svojo ženo v vodilom prepiru. Dne 24. t. m. zvečer je prišel domov precej pijan. Pričel je vpričo svojih otrok obkladati svojo ženo z raznimi psovkami med tem ko je žena delala krofe za »komarjevo« nedeljo. Nato je zagrabil šc za kozarcc na mizi ter ga vrgel v ženo. Kozarcc sc je razbil in košček stekla jc odskočil 81otncmu sinčku, ki jo poleg mizo na stolu sedel, v levo oko. Deček, ki so ga oddali v tukajšnjo bolnišnico, bo naj-brže oko zgubil, očeta so pa prijeli orožniki in ga izročili sodišču.
—	Prvotni porotniški imenik za 1. 1913. V mostnem zglaše valu eni uradu ho od torka dne 27. t. m. skozi osem c I ti i oh običajnih uradnih urah razgrnjen prvotni porotniški imenik za 1. 101.;!, kjer so tudi lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi. Porotniške obveznosti so oproščeni: vsi tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno. Udje deželnih
zborov, državnega zbora in delegacij za Čas zborovanja. Osebe, ki niso v dc-janj.ski službi, pa so podvrženo vojni dolžnosti, za čas, ko so poklicane k vojaški službi. Osebe, v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski predstojnik za nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeli, za sledeče loto. Vsak, kdor je zadostil preje temu pozivu v enoin porotniškem razdobji, do konca prvega prihodnjega koledarskega lota.
—	Ljudsko šolstvo. Nastavljena je Zora Blinc na Vinici. Začasno (za eno leto) se upokoji Katarina Kobal—Va-lenčič, stalno se upokoji Amalija Prevc.
—	Pri kopanju okradena jo bila minuli mesec v Črnučah kontoristka gdč. Jožefa Wal iz Ljubljane. Izginila ji je denarnica z 10 K. Orožništvo je pri tej priliki aretovalo kot tatu Poletnega dočka Franceta Urbanca iz Ježi-ce. Fante je imel pri sebi 62 K 4 v denarja, za katere je trdil, da jih je našel v cestnem jarku, kar je tudi dognala preiskava, kot nam sedaj poročajo.
—	Tečaji obrtno - pospeševalnega urada. Pretočeno soboto se je zaključil v Ljubljani krojaško-strokovni tečaj, ki ga jo vodil g. Ložar. Udeležencev je bilo 15. Včeraj so jo. zaključil v Žireh nad Idrijo črevljarski strokovni in pa knjigovodstvom tečaj. Črevljarski tečaj jo vodil g. Kumafek, katerega je poslal centralni urad z Dunaja, knjigovod-stveni tečaj pa g. Železnik, učitelj slovensko trgovske šolo v Ljubljani. Črevljarski tečaj jo obiskovalo 23 mojstrov in pomočnikov, knjigovodstvenega pa 28 udeležencev. Danes so jo pričel tečaj za sp. belo perilo, in sicer v prostorih slov. trg. šolo. Vse tečaje jo. zaključil s primernim nagovorom in razdelil med udeležence spričevala oziroma otvoril predsednik obrtno-pospe-ševalnega urada g. Kregaj*. Pri vseh tečajih, ki so bili zaključeni, .so udeleženci razstavili vsak svoje dolo, tako da se je natančno videlo, kako kdo riše, piše ali pa praktično dola.
—	Utopljenec najden. Z Vrhnike. Dne 23. t. m. so našli v Ljubljanici pri Blatni Brezovici utopljenca, ki je bil do štirinajst dni v vodi. Spoznali so ga za Franceta Novak iz Velike Ligojne. Imel jo vso obleko zvezano v ruto tor s trto privezano okrog vratu. Mislil jo. najbrže preplavati Ljubljanico, a je utonil. Pokojni je bil velik prijatelj žganja.
—	Višnjegorsko izobraževalno društvo je priredilo na. cesarjev rojstni dan igri »Materin blagoslov« in »Kovačev študent«. Obe igri sta zolo dobro uspeli. Pred igro je igral šolo prod kratkim ustanovljeni, a že precej izučeni orko-ster. V velikem številu došlo občinstvo se je zolo zadovoljno razšlo.
—	V kranjskem odvetniškem imeniku je bilo vpisanih v preteklem letu 44 odvetnikov, 30 v Ljubljani in 14 izven Ljubljane. Odvetniških kandidatov je bilo nanovo vpisanih 14, izbrisanih 7. V praksi jih je sedaj 49, in sicer pri. ljubljanskih odvetnikih 35 in na deželi 14, v cclem 7 več kakor lani.
—	»Francel, naredi mi eno dobroto!;
Anton L.ongra in njegova žena Neža iz Opčine št. 7 sta živela v silnem sovraštvu. Neža ni mogla nadalje uživati teh zakonskih dobrot in je iskala pri sodišču zadoščenja. Vložila je tožbo na ločitev zakona in odšla od moža v Dedščovas pri Žužemberku. Mož, človek silne narave, jo je vedno pri sosedih črnil. To jc storil tudi iz cerkve grede proti Francetu Blazetiču, oženjenemu dclavcu iz Kamcnpotoka, pi-jančku, ki se ga prav rad nasrka. Francu je tožil o zakonskih nadlogah in slednjič rekel: »Francel, naredi mi ti eno dobroto. Pojdi v Dedščovas in mojo babo ubij. Jaz ti boni dal dvesto.« Francel ga je vlekel in mu dejal: >Ja, kako pa čem to napraviti?« Na kar mu je Longar odgovoril: »Glej, jaz bom kupil revolver in ti pojdi, pa jo ustreli. Pazi, da o tem kdo ne izve, kajti drugače jc moja ali tvoja smrl.-< Domenila sta se tudi. kdaj naj pride Francel po samokres. Ta je prišel, Longar ga jc peljal v hlev, pokazal mu je živino in tudi dcnarnico, iz katere je vzel dva bankovca po 100 kron in dejal: »Poglej, taka dva »pildka« ti bom dal.« — Dal mu je samokres. Blazetič jc pa zahteval, naj mu da kaj denarja naprej, in ta mu jc dal 4 krone. — Francel jc 4 krone vzel, odšel v krčmo in pil. Ker pa dejanja, kakor rečeno do dne\a obravnave radi ločitve zakona ni storil, mu je Longar samokres odvzel. Julija mcseca sc jc pa žena Neža obesila. Ljudje so mnogo ugibali, da je zločinec najbrže mož Anton. Blazetič jc začel slutiti, da bi utegnilo res kaj enakega biti, zato jc naznanil zadevo orož-ništvu, katero jc Longarja zaradi poizku-šenega umora odvedlo v okrajnemu sodišču v Trebnje.
—	Tepež. Dne 18. t. m. so se sprli na žegnanju pri sv. Roku fantje iz Sodinjevasi in iz Starega vrha. Ti slednji so prežah na domov se vračujoče sodinjcvaščanc. Tako
so opazili Jakoba Ivanetiča, iz Sodinjevasi in stekli za njim. Bili so to Matija Pavle-vič, Janez Golobič, Franc Kapš in Janez Ancelj iz Starega vrha. Matija Pavlešič jc Ivanetiča s kamnom po glavi udaril tako, da ga je onesvestil in zbil na tla in da mu je počila lobanja. Razpoka je dolga kakih 10 centimetrov, tako da so mu možgani skoraj vun zlezli. Drugi so ga na tleh ležečega pretepavali. Ivanetiča so nezavestnega prepeljali v bolnico v Kandijo, kjer bo najbrže umrl.
—	Nesreča. Novo mesto. Mladi hlap-ček Gorianya, graščaka v Ruperčvrhu, jc vozil dne 22. avgusta popoldne oglje. Vozil je pa z vozom, pri katerem zavora ni držala. In tako jc priletel naloženi voz od Žabjevasi s tako močjo v izložbeno okno trgovca Kastelica v Kandiji, da sta konja zadela v šipo in se nevarno porezala. Eden bo najbrže poginil. — Uro kasneje, ko so izložbeno okno že zaprli, jc pa priletel neki kolesar v železni rob okna s tako silo, da jc obležal za četrt ure v nezavesti.
—	Vojaške vaje v Lescah. V soboto je v Lescah koncentrirani 5. dragonski polk, čegar šesteri švadroni garnizirajo drugače v Gorici, Ljubljani, Mariboru in Slovenski Bistrici, inspiciral divizijonar podmaršal vitez Ziegler, nakar so sc dopoldne vršile velike vojaške jahalne vaje v okolici proti Bledu in Radoljici. Polk odjezdi tc dni proti Kranju, kjer bo prenočeval, nakar bo prišel v Ljubljano, od koder bo odšel k vojaškim vajam na Notranjsko. Včeraj so priredili dragonci v Lescah jahalno tekmo, katere se je udeležilo na tisoče ljudstva.
—	Odlikovanje. Deželnemu šolskemu nadzorniku v Zagrebu, Antonu Čuvaju, bratu hrvaškega kralj, komisarja, je podeljeno plemstvo s pridevkom >od Carev-dara.«.
—	Cesar je podelil višjemu okrajnemu zdravniku dr. 1 g n a c i j u J e I o v š k u v Radoljici naslov zdravstvenega svetnika.
—	Ljudsko šolstvo. Kranjski deželni šolski svet je prestavil de«, učiteljico na enorazrednici v Tunicah Kornelijo Kon« cilja na dvorazrednico v Št. Vidu pri Cirk-nici ter pripustil abs. učiteljsko kandidat tinjo Ano Debelak k brezplačni šolski praksi na štirirazrednici v Šmartnem pri Litiji.
—	Dalmatinski Jukičev proces. Iz
Zadra. poročajo, da je tamošnje državno pravdništvo ustavilo preiskavo proti vsem dijakom, ki so bili osumljeni sokrivde pri atentatu na Čuvaja, razen v slučaju Alfi-revič. Ta se bo moral zagovarjati pred zadrsko poroto v septembru. Baje bosta pri tem procesu kot glavni priči pripeljana v Zader obsojena Jukič in Česarec.
—	Nepobošljiv pobotnež. Prvi dan porotnih razprav v Ljubljani. Janez Marinko, delavec na Vrhniki, jc nevaren nedoraslim deklicam ter je bil že pred sedmimi leti zaradi oskrumbe kaznovan. A to ga ni poboljšalo. Njegova strast ga je zopet spravila na zatožno klop ier se jc moral zagovarjati zaradi hudodelstva posilnosti in oskrumbe, storjene na neki še ne 14 let stari šolarici. Obsojen jc bil na dve in pol leta ječe.
— Nezgoda na blejskem jezeru. Pretekli petek je s terase pred parkhote-lotn na Bledu padel v jezero 71etni sinček ravnatelja dunajske eskomptne banke dr. Cerkoviča ter se začel potapljati. Za otrokom je skočil v vodo oče, da bi ga rešil, a se je tudi sam začel pogrezati. Oba je rešil Alfred Penižek, sin dunajskega korcspondent.a »Narodnih Listov«, ki je skočil za njima v jezero in ju spravil na suho.
—	Osebna vest. Pi*ivatni docent na dunajskem vseučilišču in zdravnik dr. Nikolaj Jagič, sin slovitega, slavista dr. Vatroslava Jagiča, se jc v soboto poročil z gdčno. Gabrijelo Fauzoy:fna Dunaju.
—	Hrvatje na evharističnem kon«
jjresu. Iz zagrebške nadškofijc pojde na mednarodni evharistični kongres na Dunaju 2400 oseb.
—	Hrvatski slikar Celestin Medovič
se preseli na Dunaj, kjer otvori svoj atelje.
—	TSfus v Mostarn. V mostarski garniziji je obolelo 40 vojakov na tifusu. Šest jih je umrlo.
—	Hrvatsko kulturno slavlje v Kninu. Dno 1. septembra praznujejo Hrvati v Kninu, prestolnici kraljev hrvatske krvi, 251etnico za hrvatsko kulturno zgodovino zaslužnega hrvatskega zgodovinarskega društva tor 6001et-nico smrti velikega bana Pavla J. šu-biča.
—	Vjet morski pes. Pri Kraljeviči so vjeli z mrežo morskega psa, ki je dolg 5 metrov. Ribiči so ga ubili s sekirami tor ga razstavili na ribjem trgu v Roki.
—	Tatvina poštnih znamk v črni-gori. V Cetinju so zaprli dva uradnika črnogorskega finančnega ministrstva, ki stii osumljena, da sta bila udeležena pri veliki tatvini lansko loto, ko je bilo v črnogorskem ministrstvu ukraidenih za 223.000 K jubilejnih poštnih znamk.
—	Spomenik osvoboditelju Srbije. ............ noroCujo, da jc spomenik
knezu Karadjordje, ki je osvobodil Srbijo izpod turškega jarma, že dovršen. Spomenik je umetniško delo srbskega kiparja Paško Vučetica. Stroški vlitja iz brona znašajo <40.000 dinarjev. Spomenik bodo odkrili jeseni.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Pueblu je dne 2. avgusta po kratki bolezni umrl Peter Andolšek, rojen v Ribnici.
—	Društveno gibanje ameriških Slovencev. V Lasalle, 111., nameravajo Slovenci zgraditi »Narodni doma«.
Ljubljanske novice.
lj Dežslnozborske volitve v Ljubljani. Nadomestna volitev dveh poslancev mesta Ljubljane v deželni zbor namesto bivših deželnih poslancev Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, se vrši 24. septembra 1912, v štirih oddelkih in sicer: 1. oddelek za volilce z začetno črko A—H v veliki dvorani »Mestnega doma« z dohodom iz Streliške ulice; 2. oddelek za volilce z začetno črko I—L v veliki dvorani »Mestnega doma« z dohodom od strani ob mestni ledenici; 3. oddelek za volilce z začetno črko M—R v veliki dvorani hotela »Union«; 4. oddelek za volilce z začetno črko S—2 v veliki dvorani hotela »Union«, oba z dohodom le skozi hišna vrata v Frančiškanski ulici. Volitev se bo vršila od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Glavna volilna komisija se ho zbrala dne 25. septembra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
lj Umrla je mati podpredsednice Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici Iv. Kosec. Pogreb ho danes ob šesti uri zvečer.
lj Preselitve v Ljubljani. V zadnjem •elitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 426 rodbin, oziroma strank, ki so štele blizu 1600 oseb. Izselilo se je iz mesta 17 družin, na novo priselilo pa 25 strank. Nekateri gospodarji so zopet najemnino stanovanj pajjražili. Pomanjkanje srednjih in malih starcivanj je še vedno občutno.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča v Ljubljani. Intendanca vabi pevke in pevce, ki bi hoteli pristopiti h gledališkemu pevskemu zboru, naj se v torek, 27. ali v sredo 28. t. m. med 6. in 8. uro zvečer zglase v gledališki pisarni. — Nadalje išče intendanca zmožno su-flerko in vestnega rekviziterja. Ponudniki naj se tekom tega tedna med 3. in S. uro popoldne osebno zglase v gledališki pisarni.
lj Vzorna družba. Predvčerajšnjem zvečer so aretovali v Bončarjevi gostilni Pred Škofijo tatu Mihaela Jakopina, rodom iz Javorja pri Do-brunjah, ki je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Jakopin je pred enim letom, ko je še služil pri vojakih, pokradel nekemu uslužbencu v kazini obleko, šel v tivolski gozd in se tam preoblekel. Tudi sedaj je imel na sebi suknjič, katerega je ukradel pred nekaj dnevi Turkovcmu hlapcu na Ra-deckega cesti. Nevarnega tatu so izročili sodišču.
lj Sovražnik pred Ljubljano. V soboto okoli desete ure zvečer je spravilo v Štepanji vasi bivajoče vojaštvo 9 zaporedoma oddanih strelov v silno nevoljo. Bilo je že pri počitku, a streli so jih vznemirili, ker so mislili, cla je prišlo sovražnikovo krdelo, s katerim se bode treba spoprijeti. A bilo ni tako resno. Prostak 17. pešpolka Ivan Bres-kvar iz Hrušice, ki je bil v soboto v Šmariju, je bil na patrulji ter menda nalašč zašel čez hribe v Štefanjo vas, kjer se je nekoliko preveč nasrkal vinske kapljice in da pokaže, kaj zna, je nekoliko po vasi patroliral, potem pa je jel streljati s puško. Ta vest se je nagloma razširila po vasi in vojaštvo, kakor tudi orožništvo je bilo o tem obveščeno ter storilo svoje korake. Kako se bode prostak pogledal s svojim stotnikom, jc pač njegova reč, napravil je bil pa le Šiefancem mnogo smeha in dovtipov.
lj S III. nadstropja še skočil danes okoli 4. ure zjutraj na Valvazorjevem trgu št. 13, 251etni figurant Ivan Bizjak, doma iz Slivnice v krškem okraju. Zlomil si je križ in zadobil tudi druge opasne poškodbe. Bizjaka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Rožne stvori.
Lepa slavnost vernega moravskega
naroda. Iz Bistrice na Moravskem poročajo, da se je dne 15. t. m. vršilo slavnostno kronanje Marijine sohe. Slavnost, katere se je udeležilo čez 70.000 vernikov, so počastili s svojo navzočnostjo tudi: kardinal knez in nadškof Skrbensky, kardinal knez in nadškof dr. Bauer. brnski škof lluyn, škof iz
Milvvaukea (Združene ameriške države), Koudelka i. dr.
Čebelarska razstava v Hodolanlh jo
bila dne 11. t. m., katere se jc udeležilo lepo število prijateljev čebelarstva. Predsednik razstave, R. Orel, jc pozdravil navzoče ter predstavil uradne zastopnike dr. Lazarja, kOncipista c. kr. okrajnega glavarstva dr. Pfikryla, zastopnika občine Ilodolane ter M. Braz-dila, predsednika samostojnega moravskega čebelarskega društva. O razstavi so vsi, posebno pa imenovani, le pohvalno govorili. — Kaj ko bi se enkrat v Ljubljani odprla čebelarska razstava? Ljudstvo bi uvidelo, kako važen del narodnega gospodarstva da je čebelarstvo ter bi se vse intenzivneje popri-jeli tako dobičkanosne čebeloreje.
Velika noč dne 23. marca. Nekaj redkega ho 1. 1913. Veliko noč bodemo imeli že dne 23. marca. Omenimo naj še, da bodo za Veliko noč trije prazniki. Dne 23. marca ho namreč Velika noč, 24. drugi velikonočni praznik, dne 25. marca pa bo praznik Oznane-nja Marije Device. Pač redek slučaj.
131etna deklica odsekala glavo očetu.
V Richmondu, Tex., jc bila aretovana Pearl \Villiam, stara 13 let, obtožena umora. Ko je njen oče spal, je deklica vzela sekiro in mu odsekala glavo. Kot vzrok je navedla, da jo oče ni pustil iti na obisk k njeni teti.
Velika Italija. Milanski turistični klub, ki ima nad 100.000 članov iz naj-odličnejših italijanskih krogov, navaja v svojem letopisu za leto 1912 (»Annua-rio generale«) italijanske cležcle takole: I. Italija. — II. Kraji zemljepisno italijanski, a izven političnih mej: Ve-nezia Giulia (Gorica, Gradiška, Trst, Istra). Reka, Dalmacija, Trident, Malta, Korsika, Nizza, kneževina Monaco in italijanska Švica. — III. Italijanske kolonije: Benadir, Eritreja, Somalija, Tri-politanija in Cirenaika. — Pod IV. navaja letopis inozemske dežele; vse prejšnje se štejejo torej za domače, lastne.
Najdene starine na moravskem polju. Voznik Fr. Petrucha je našel leta 1910. v produ nedaleč od Siebenbrunna na moravskem polju nekaj okraskov izza dobe preseljevanja narodov. Njih cena je velika. Zdaj so jih poslali v dvorni muzej na Dunaju, kjer jih je pregledal referent osrednje komisije za ohranitev umetniških spomenikov, g. Viljem Kubiček. Obenem se je našla tam pri kopanju okostnica žene iz 5. stoletja po Kristusovem rojstvu in v sosednem grobu okostnica deteta. Kraj, kjer se je to našlo, je v ravni blizu Dolnjega Šiebenbrunna, 20 kilometrov od stare Vindobone in 19 kilometrov od Carnunta. Grob najdene ženske okost-nice je bil dva metra pod površjem. Žena je bila 150 cm visoka in najmanj 20 letna. Pri okostnici so ležali bogati okraski, vredni nekoliko tisoč kron. Pa tudi v otročjem grobu so našli olepševalne predmete velike vrednosti. Kaj bodo ž njimi, ni zjrano, dokler se ne razsodi, čigave da so omenjene dragocenosti.
261 let star denar umaknjen iz prometa. Angleški pet šilingov vredni novec, stara krona, se ne bo več koval in se umakne iz prometa, ker je denar pretežak in neroden. Novec pet šilingov so pričeli kovati leta 1551 pocl angleškim kraljem Edvardom VI.
Zajedavci državnih blagajn na Francoskem. Leta 1842., ko je bil še Adolf Tiers francoski finančni minister, se je francoski državni proračun držal v ravnotežju z 1 miljardo 980 milijoni frankov. Dandanes pa potrebujejo Francozi za svoj državni proračun že štiri milijarde 700 milijonov frankov. To je tudi za bogato Francijo težko breme in v časopisju so sc na vseh straneh začeli oglašati skrbni možje, ki dajejo dobre svete, kako bi se državni izdatki zmanjšali. Ob tej priliki je prišlo na dan marsikaj, kar kaže, cla ima tudi toliko proslavljana ljudovlada vso silo zajedavcev na državnih blagajnah. Prav zanimivo je v tem oziru v državnem proračunu poglavje o takozvanih »misijah«. Kak poslanec, bivši senator ali žurnalist, ki ima kake »zasluge« za vlado ali njene posamezne člane ali pa ki je sicer dobro zapisan tam gori, si izposluje nalog, da izvede kako »misijo«, na primer znanstveno, od katere naj bi imele veliko korist univerze ali gospodarsko, ki bi konzularnemu zboru preskrbela važne nove pridobitve ali geografična, ki bi državne in javne muzeje obogatila z novimi doneski, ali končno politično misijo, katere svrha jc navadno več ali manj temna. Kredit za taka poslanstva se ravna po okolno-stih in znaša od 20 do 100 tisoč frankov. Sa j to bi še ne bilo preveč, ko bi za temi poslanstvi res kaj bilo, toda vsi ti razni raziskovalci in odposlanci v Bolivijo ali Kanado se z boulevarda des Italiens umaknejo le tri kilometre daleč kljub temu pa vsak mcscc pošiljajo
na Ouai d' Orsay račune o »stroških« od 2 do 8000 frankov. »Raziskovalec«, ki ima nalog, da znanstveno preišče notranjost kakega temnega dela azijskega zaledja, je točno vsak večer na terasi tega ali onega restavranta. Nek državni uradnik, ki ima 15.000 frankov plače, si je za 14dnevno »misijo« na liaškem mirovnem sodišču zaračunal 80.000 frankov. Da se je za časa obiska bolgarskega carja Ferdinanda v Parizu naročilo na državne stroške šest tisoč 500 servijet, 1700 kuhinjskih brisač in 750 predpasnikov za posle, smo že poročali. Ko pa je nato prišla lio-landska kraljica, ni bilo o vsem tem ne sluha ne duha več in se jc vse iznova nabavilo. Da bi pa Franciji tudi njeni uradniki nc delali sramote, se je uradnikom v ministrstvu na državne stroške kupilo 600 cilindrov, za 50.000 frankov salonskih sukenj, kravat in novih čevljev. Seveda se uradništvu to ni razdelilo v naravi, marveč v obliki »bonor«, ki so jih uradniki porabili, kakor so jih sami hoteli. Potem pa pridejo še stroški fijakerja, pod katerim naslovom si razni uradniki za čas 3 do idnevnega obiska kake kronane glave v Parizu zaračunajo do 1000 frankov! Altroche madamc Pompadour!
Tri rodbine zastrupljene po vživa-nju zastrupljenih gob. Na Bavarskem so se zastrupile s strupenimi gobami tri rodbine. Dasi so bili takoj pozvani zdravniki na pomoč, sta umrli dve osebi, ena umira, tri so pa nevarno obolele.
* Večna molitev. Cena: z rdečo obrezo K 3, z zlato obrezo 3 K 90 vin., v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo (mesto 6 K 50 vin.) znižana c ena samo 4 K 50 vin. Ta molitvenik, ki je v prvi vrsti namenjen češčenju presv. Rešnje-ga Telesa, vsled svoje priljubljenosti in popularnosti pač ne potrebuje posebnega priporočila. Ker ima molitvenik velik tisk, je posebno primeren za skupno molitev. Za najfinejšo izdajo je cena znižana, četudi je s to ceno, 4 K 50 vin., plačana komaj vezava. Prvotna cena, četudi razmeroma nizka, sc je pokazala za posameznika kot precejšen izdatek in je vsled tega ta vezava v prodaji za drugimi zaostajala. Kdor si hoče omisliti lepi molitvenik v krasni šagrinovi vezavi po znižani ceni, naj ga pravočasno naroči, ker bodo izvodi, ki so na. razpolago, kmalu pošli in se potem ta vezava ne bo več dobila. Sv. Frančiška Šaleškega F i 1 o t o j a ali na-vod k bogoljubnemu življenju. Cena: z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 Iv 40 vin. Sv. Frančišek Šaleški je napisal krasne nauke za ljudi, živeče med svetom; molitvenik obsega nad 500 strani ter je poln najkrasnejših naukov in molitev; rabi se lahko kot molitvena knjiga, ker so mu dodane vse molitve za navadne potrebe. Papež Aleksander VII. piše o tej knjigi do-slovno tako-le: »Filoteji škofa Šaleškega, ki je najboljša vodnica na stezi večnosti, se imam zahvaliti za vse, kar sem storil hvalevrednega v svojem življenju. Vedno se mi zdi nova in tem ljubša mi je, čim večkrat jo berem.« To so pač tehtne besede.
Telefonska in iirzojovna poročilo.
NAŠ NOTRANJI MINISTER O POLOŽAJU.
Išl, 26. avgusta. Cesar je zaslišal našega notranjega ministra Hcinolda v avdi-jenci, ki je trajala nad eno uro. Heinold je poročal cesarju o tekočih poslih.
POTRES V PRIBRAMU.
Fiaga, 26. avgusta. Ponoči 24. t. m. jo prebivalstvo mesta Pribram prestrašil potres; ljudje so bežali na cesto.
VELIKA NESREČA OB VOJAŠKIH VAJAH V GALICIJI.
Lvov, 26. avgusta. Ob velikih vojaških vajah kavalerije je, kakor se govori, utonilo 8, po drugih poročilih celo 12 dragon-cev. Uradno se poročilo še ni potrdilo.
NA BRIONSKIH OTOKIH ARETIRANA HČI NEKEGA RUSKEGA GENERALA.
Pulj, 26. avgusta. Na Brionskih otokih so aretirali hčer nekega ruskega generala, ki je osumljena, da je špionirala.
ČRNOGORSKI MINISTER O POLOŽAJU.
Cetinje, 26. avgusta. Črnogorski ministrski predsednik je izjavil, da je položaj na Balkanu res napet in da se zato Črna gora pripravlja za vsak slučaj,ker uprizarjajo Turki nemire ob črnogorski meji. Črnogorska vlada sodi, da se posredovanju velevlasli posreči vzdržati na Balkanu mir.
NEMŠKI CESAR VILJEM OBOLEL.
Berolin, 26. avgusta. Cesar Viljem se je prehladil in je moral radi svoje bolezni opustiti svoje potovanje v Mer-soburt,' in v Draždanc
KLANJE SRBOV NA TURŠKEM.
Belgrad, 26. avgusta. Od srbske mejo prihajajo semkaj poročila, da so Albanci predvčerajšnjim v Sjenici in Bjelopolju po-vzročili med Srbi veliko klanje, pri kate-rem je bil tudi kajmakam Popovič umorjen. Pravijo tudi, da nameravajo Turki ve-liko klanje v Novempazarju. Veliko srbskih rodbin iz Sjenice in Bjelopolja je pri-bežalo na srbsko mejo. Poročilo je napravilo v Belgradu veliko razburjenje in listi poživljajo vlado na pomoč. Jutri se bo vršil velik shod, ki se bo pečal s to zadevo.
BOLGARSKA NARODNA SKUPŠČINA ZA BOLGARE V TURČIJI.
Soiija, 26. avgusta. Danes se vrši zborovanje narodne skupščine, na katero jc došlo 500 delegatov. Namen zborovanja je olajšati in priboriti Bolgarom v Turčiji boljše razmere in življenjske pogoje. Poudarjalo se je njih žalostno stanje v Mace-doniji in odrinskem vilajetu. Govorniki so bili edini v zahtevi, da mora Bolgarija v tej zadevi posredovati in jim na pomoč priti. Treba je na vsak način Bolgare združiti pod avtonomno oblastjo.
POTRJENA AMERIKANSKA POSTA« VA GLEDF. NA PRISTOJBINE ZA VOŽNJO SKOZI PREKOP PANAMA.
Washing*on, 26. avgusta. Pred-« sednik Taft je podpisal postavo, ki določa, da bodo smele amerikanske lad« je brez pristojbine voziti skozi prekop Panama.
VSTAJA V TIMORJU ZADUŠENA.
Lizbona, 26. avgusta. Guverner v Timorju poroča, da je zadušil vstaja domačinov v Timorju. V odločilni bit-la je padlo 3000 vstašev, 4000 so jih pa Portugalci veli.
VELIKI IZGREDI PRI NOVAČENJU V SEMILU.
Semil, 26. avgusta. Tu so povzročili -sojaški novinci take izgrede, da so jih 45 zaprli.
POGREB JAPONSKEGA VLADARJA.
Lcndon, 26. avgusta. Rajnega ja-i ponskega vladarja pokopljejo 16. septembra. Prepeljejo ga na dvokolesnem vozu v začasni grob. Voz bodo peljali štirje črni voli, ki so jih po starem japonskem običaju imenovali za dvorjane. Novi vladar bo šel za pogrebom svojega očeta peš. Pokopan bo rajni mikado o polnoči.
POŽAR LONDONSKEGA GLAVNEGA BRZOJAVNEGA URADA.
London, 26. avgusta. Požar, ki je uničil londonski glavni brzojavni urad, jc povzročil več milijonov škode,
NAPAD NORCA NA DVA DUHOVNIKA.
Pariz, 26. avgusta. Neki Guinat, 49 let stari Savojčan, je streljal in ranil duhovnika LeselHera in Lelievra, ki sta v soboto popoldne ravno stopila s tramvaja pri nekem pariškem mostu črez reko Seine, Oba duhovnika sta težko ranjena, eden v roko, drugi v desno stran; prepeljali so ju v bolnišnico. Napadalec je stal mirno sloneč ob kandelabru in streljal. Policijski komisar, ki ga je zaslišal, sodi, da je napadalea slaboumen.
PONESREČENA VOJNA LADJA.
Stockholm, 26. avgusta. Pri Olesundil se je ponesrečila vojna ladja »Wasa«, ki se je močno poškodovala.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
C c!	Cas opazovanja	Stanje barometra v vnn%	Temperatura Celziju	Vetro vi	Nebo	i« 1 a iS S •r ^ * s ce« >
25	9. zveč. | 732-6		17-6	sr. zah.	jasno	00
26	7. zjutr. 2. pop.	731'3 729-5	134 24-0	sr. svzh. m. jzah.	oblačno pol.obl.	
Srednja včerajšnja temp. 18-2°, norm. 17'8".
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. avgusta 191-'.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'46
Rž za oktober 1912.....9 64
Rž za april 1913.......10-12
Oves za oktober 1912 ....	970
Oves za april 1913......9'25
Koruza za maj 1913 . . . . .	762
Gosposlorsivo.
GOSPODARSKI POMEN KUNČJERF.JE.
Nedavno jc govoril neki bivši poljedelski minister v parlamentu o povzdigi kunčjereje, in pričakovati je, da vlada kmalu ukrene najnujnejše v tej zadevi, kakor predavanja na deželi, razdelitev navodil za kunčjerejo v vseh deželnih jezikih, razprodajo plemskega materijala pod lastno ceno in ustanovitev prodajalnic za meso kuncev po mestih. Treba kreniti i pri nas na pot, po kateri hodijo druge evropske države že davnej, da se deloma odstrani pomanjkanje mesa. to oa lemboli.
ker v doglednem času nI pričakovati, da se cene mesa znižajo. Radi živinskih bolezni in pomanjkanja krme v raznih krajih monarhije se je število živine znal no tmanjšalo. Meso kuncev ali domačih zaj-:ev se odlikuje po redilnosti. Kakor so Dokazale raziskovalne analize, ima kun-Jevo meso 32'5% redilnosti napram 24'5% Jovejega, 27'4 % prešičjega, 22'9 % telečjega in 26'5 °/o kurjega mesa; stoji torej na prvem mestu. Kunec daje že po petih mc-secih in po večkrat v letu zdravo, izdatno in okusno meso, ki stane redilca na deželi le eno krono za kilogram, in jc torej ceneje nego konjsko meso. Zakaj sc torej naši kmetovalci ne lotijo tako koristne stvari? V vseh zapadnih evropskih državah gojijo kunčjerejo izza več desetletij z velikim uspehom, ker so spoznali njeni veliki narodnogospodarski pomen. V Franciji cenijo število kuncev na 80 milijonov, za katere se izplača letnih 200 milijonov frankov. V celi Evropi jc približno 300 milijonov kuncev, kar odgovarja prometu 50 milijonov kož v Evropi, kakor konstatira lanska statistika lipskih krznarjev. Treba pripomniti, da je komaj desetina kož sposobna za izdelavo kožuhov in da pride 20 milijonov kož iz Avstralije v Evropo. Kun-čevina je postala v zadnjem času najznamenitejša kožuhovina in sc je znatno podražila — plačajo do 6 K za kožo. Moda zahteva danes veliko .kožuhovinc in ker izdeluje celi svet le 47 milijonov raznih kožuhovin, je postala kunčevina važen predmet. Zflruženi zavodi v Chapalu pri Montreuilu, ki so bili ustanovljeni z akcijskim kapitalom 10 milijonov frankov, iz-čajo čez 7 milijonov kunčevih kož na leto, kar tvori vrednost 25 milijonov frankov, V Avstrijo se importira na leto za 10 milijonov kron kunčevine. Posebno sedanja moda belih klobukov in čepic za dame je dvignila silno ceno kunčevih dlak, ki služijo sploh izdelavanju finih klobukov za. gospode in dame. Še večjo ceno doseže volna dolgodlakih kuncev »Angora«, iz katere izdelujejo v Franciji in Angliji obleke, ki so nenavadno lahke in gorke. Omeniti moramo tudi kunčevo usnje, ki služi za obuvala, ker je mehko, nepremočljivo in trpežno. V inozemstvu jedo kunčevo meso vsi sloji v različni pripravi kot na-mestek belega mesa. -V Parizu prodajo, kakor kažejo uradni izkazi, v tržnicah na dan črez 10.000 kuncev in Angleška importira, ker nc zadostuje domača produk-
cija, iz belgije nad 5 milijonov kuncev in iz Avstralije 10 milijonov zmrznjenih kuncev. V francoskih bolnišnicah in tudi v dunajski mestni oskrbovalnici v Lainzu podajajo kunčevo meso kot bolniško hrano, in zdravniki ga priporočajo radi lahke prebavljivosti. V Avstriji se kunčereja po zaslugi Alfreda Russo na Dunaju že razširja. Različni poklici, kakor župniki, zdravniki, učitelji, uradniki, kmetovalci, gozdarji, obrtniki, posebno pa delavci in železniški uslužbenci gojijo kunčjerejo. Veleindustrij-ci nabavljajo za svoje delavcc plemenske kunce in v Vilkovicah obstoji na primer češko društvo z 800 člani, ki imajo 12.000 kuncev. Pa tudi častniki (za moštvo), finančni pazniki, orožniki, samostani in dobrodelni zavodi gojijo kimčjerejo. V bližini Dunaja sta ustanovila dva veleposestnika zavode za rejo kuncev, katerih eden v Erlaau ima črez 6000, drugi v Urschen-dorfu pa črez 3000 kuncev vseh plemen. V teh zavodih in na nedeljskih trgih prodajajo klavne kunce. Mali kunčjerejci porabijo kunčevo meso sami, ker jc posebno na deželi preskrba z mesom slabša, dražja in težavnejša, nego v mestih.
Iz tega sledi, cla je kunčjereja za prebivalstvo na deželi prava dobrota, da jc bolj koristna in enostavna kakor vsaka druga domača živinoreja. Želeti bi bilo, da bi se tudi Slovenci poprijeli tako koristne stvari.
Službe išče
Izurjena šivilja
da bi šivala za kako trgovino na deželi. Naslov se poizve pri upravi pod 3662	štev. 2662.
Št. 1330.
P,
DR DEMŠAR
g odpotuje do 8. septembra
Bttisunaunaanaananmaanunanaat
Češplje
kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl, Celje.	2606
Namesto vsakega posebnega obvestila
Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgem trpljenju umrl naš ljubi soprog, oče, tast in ded, gospod
Viktor Hofmann
računski svetnik v p.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, 26. avgusta ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 24 na pokopališče k Sv. Križu.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1912. Amalija Hofmann, roj. Zentrich
soproga.
Evgen in Jožef Pavla Metz, roj. Hofmann sinova.	hči.
Pogrebni zavod Fr. Doberlet.
ET
Notarskega : Kandidata:
® 2652	m	m
® najraje substitucije zmožnega - sprejmem takoj v svojo pisarno. - Plača po dogovoru.
V Škofjiloki, dne 25. avgusta 1912.
II

Razpis dražbe.
Občina Jelšane, političen okraj Volosko-lsfra, razpisuje
zgradbo vodovoda v Jelšanah
ki je na 23.000 K proračunjena.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. septembra t. i. pri občinskem uradu V Jelšanah in sicer je položiti varščino 10% ocl proračunjene vsote. Tega dne ob 11. uri predpoldne se odprejo ponudbe. Načrt in stroškovnik ležijo na ogled v občinski pisarni. Občina si obdrži popolnoma prosto izbiro ponudb in razpiše eventualno ponovno dražbo.	,Av
Županstvo občine Jelšane
dne 22. avgusta 1912
2646
J. Valenčič
župan.
Oa\ow'm JJomšek,
JorcvseV, tej. (?\ač\c
porojena.
^BevV^e •on ""^vrskem, čmc VI-
^ite- 'Isice^i člrugetja oV?ej\\\a.
2653
Št. 27.308.
Razglas.
2646
Triangulacija mestnega ozemlja na Barju se je začela po državnih zem-ljemercih ter se postavljajo trigonometerska znamenja (4 —5 m visoki drogi) po markantnih točkah.
Slavno občinstvo se opozarja na važnost teh del, ki se izvršujejo v interesu in na troške ljubljanske občine, s pozivom, da teh drogov ne odstranja in ne poškoduje. Prestopki se bodo kaznovali policijskim, oziroma sodnim potom.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. avgusta 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Št. 686/pr.
2648
Razpis službe.
Na c. kr. veliki realki v Ljubljani je stalno popolniti službo
šolskega sluge
s sistemiziranimi službenimi prejemki.
Prosilci za omenjeno službeno mesto naj svoje pravilno opremljene, a običajnimi, za takšne službe potrebnimi dokazili podprte prošnje predlagajo pri predsedstvu mestnega magistrata
do 25. septembra 1912.
Prosilcem, ki dokažejo mehansko-tehniško ročnost za postrežbo pri prirodoslovnih zbirkah, se bo dajala pri podelitvi službe prednost pred dru< gimi prosilci.
Zakasnile in pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 21. avgusta 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar I. r.
Št. 26543.
2650
Razglas.
V smislu § 6. zakona z dne 25. maja 1873 (št. 221 drž. zakon) se daje na znanje, da bo razgrnjen prUDfni imenik porotnikDD za leta 1913 od torka dne 27. aognsta do incl. torka dne 3. septembra t. I. O mestnem zglašeoalnem nradn ob uradnih urah vsakomur na vpogled, kjer se lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi,
Porotniške obveznosti so po § 4. omenjenega zakona oproščeni,
1.	tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski predstojnik za nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledečo leto;
5.	vsak, kdor je zadostil preje temu pozivu v enem porotniškeni razdobji, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 21. aveusta 1912.
Župant
dr. Ivan Tavčar. 1. r.
/
Nedopustno.
Na istrski obali, 23. avgusta 1912.
Preteklo sredo so slovenski duhovniki iz Krkavcev, Dekanov, Tinjana, Lazareta in okoliških vasi priredili romanje na božjo pot v poldrugo uro od Kopra oddaljeni »S t r u n j a n, da bi se tamkaj nad 2500 duš broječa množica poklonila Materi Božji ob 400Jetnici Božje poli. Skoz ves teden >o se vršile v Strunjanu velike cerkvene slovesnosti. Slovensko ljudstvo, ki je zelo pobožno in na poseben način časti prcbla-ženo Devico, ni hotelo opustili te prilike, tla jzka/.e svoje zaupanje deviški Materi, in je pohitelo s svojo duhovščino v Strunjan, kjer so se naselili oo. frančiškani iz tridentinske province.
Ob deseti uri se je vršila slovesna sveta maša, ki jo je ob asistenci daroval dekan krkavski prečastiti gospod Škrbec. Dekanski pevski zbor jo. sledeč starodavni navadi, priznano od merodajnih činiteljev in oblasti, pel v slovenskem jeziku. Do tu vse dobro. Zdaj pa se je pripetilo nekaj nezaslišanega. Rektor samostana, za-čuvši slovensko petje, je vzkipel in začel proti blizu stoječim slovenskim duhovnikom vpiti, ki so ga mirili in tolažili. Toda pater se je srdil dalje: »V o i s i e t e t r a d i t o r i, noi siamo romano cattolici!« (Vi ste izdajalci! Mi smo rimski katoliki!) Sicer se je pozneje opravičeval, da je izgovoril besede v veliki razburjenosti, kar mu rade volje priznamo in tudi odpuščamo, ali vse nam kaže mišljenje in čustvovanje teh gospodov. Naše duhovnike jc to zbodlo v srce in so patru primerno, a dostojno odgovorili. Vsi, ki so videli ta prizor, so sklenili izvajati posledice, zakaj na sv. Gori in na Brezjah moremo ravno tako goreče moliti k Materi Božji in se nam ne bo bati, da bi nam kdo kalil in razblinil pobožnosti.
Na tem mestu hočemo opozoriti ha razliko med Slovencem in Lahom. Poglejte na sv. Goro! Tam slovenski očetje na slovenskih tleh spovedujcjo v najrazličnejših jezikih, celo v furlanskem; nikdo se ne bo zgražal ali ugovarjal laškemu petju; povsod dobiš tudi iaške napise. Mi se pač držimo reka v psalmu: »Hvalite Gospoda vsi narodi!« Tu je prava krščanska toleranca doma. In v Strunjanu? Za pre-gradbo cerkve in samostana so patri prav pridno nabirali med Hrvati in Slovenci, in koliko denarja nosijo istrski Slovani v Strunjan! Dajati, toda pravic pa ne smemo imeti, še peti ne k Bogu v svojem jeziku!
Kako je taka narodna prenapetost laške duhovščine tudi v verskem oziru kvarna, pač ni treba še praviti. Na vsak način pa prosimo cerkveno oblast, da laške patre pouči, da v tržaški škofiji ni prostora za take laško - nacionalne pojave, saj ne na cerkvenem polju.
Turška armada.
Solun
1912
17. avg. turških razmer,
Dober poznavalec zlasti vojaških, nam poroča iz Solu.ua:
Desetletja in desetletja je živci ves svet v strahu pred strašno silo ruske armade, dokler niso »rumene opice«, kakor so Rusi zaničljivo nazivljali Japonce, pregnale to vražo.
Tudi o turški armadi govori podedovano izporočilo, kako izboren je turški vojak. Vsi vojaški pisatelji, ki pišejo o turški armadi, prepisujejo eden od drugega, da jc Turek najboljši vojak na svetu, vztrajen, zmeren, trezen, ubogljiv in hraber. Turki le nimajo dobrih generalov, če bi jih imeli, bi bili nepremagljivi. To, kar se piše, je res, a pisatelji prezirajo, da turški vojak ni inteligenten.
Zadnja štiri leta je turška armada lako na morju kakor na kopnem zelo napredovala. Turki so nabavili nove ladje, topove, strelivo, puške, obleko, sedla in druge potrebščine. Izpopolnili so organizacije pionirjev, sanitetnih čet in trena. Izobražali so vojake in častnike, a vojaki nimajo pravega vojaškega duha. Vztrajnost, zmernost, treznost so zelo lepo čednosti, a v moderni vojski mora sodelovati tudi inteligenca. V boju mož z možem bi se turški vojak odlikoval, a v ognju nasproti sovražniku, ki se ne vidi, ker jc skrit v svojih strelnih jarkih, bi sc turški vojak zelo slabo obnesel. Evropski moderni vojskovodnje delajo na to, da vzgoje vojake, ki znajo samostojno misliti in nastopati v velikem okviru z namenom, da škodujejo kolikor mogoče sovražniku, n da sc sam, kolikor lc mogoč3 skriva. Turškega vojaka je pa nemogoče tako vzgojiti, ker ne zna samostojno misliti in jc tudi prelen. Vse stori, kar mu ukažeš, sam pa nc bo ničesar iz lastnega nagiba storil. Turki
markirajo zelo vztrajno, a počasi. Ob lanskih velikih \ajah jc turška pehola pokvarila vse načrte generalnega Štaba. ker je vedno prepozno došla na od-kazano ji nicblo.
Desetletja že delujejo \ Turčiji evropski častniki, večinoma Nemci, da spravijo kvišku izobrazbo turške armade. Abdul llaniid se pa ni zanimal za (o, da bi napredovala vzgoja turške armade, marveč jc le varal Evropo. Tuji častniški vzgojitelji niso smeli nič delati, glavna njih naloga je bila, da so vlekli plačo. Cc je bil kdo preveč priden, so že skrbeli za to, da je izgubil svojo preveliko gorečnost.
Po Abdul Ilamidovem padcu puste, tla tuji častniki vsaj v Carigradu vzgajajo vojake. Uspeh pa ni kdosi-gavedi kako velik. Turek je zelo ponosen. Preveč zahtevaš od njega, če sodiš, da so bo pri zaničevanem gjavru kaj naučil. Mladoturki so hoteli zato tudi odsloviti vse tuje vojaške učitelje, a uvideli so. da sami ničesar ne opravijo, zato so pa pozvali druge. Niso posebno redki slučaji, da po instrukcijski uri tujega častnika reče turški častnik vojakom: »Nc verujte, kar Vam je prej razlagal gjaver, ker jc vse, kar je povedal, velika neumnost«.
Nič boljše ni v mornarici. Mornarji in častniki hočejo več znati kot njih učitelji. Novi preosnovatelj turške mornarice, admiral Lympos, služi šele dva mesca Turkom, a jih jo že čez grlo sit in komaj čaka, da poteče njegova pogodba. S Turki ni mogoče ničesar opraviti. Dobro se čutijo le tisti ptuji reformatorji, ki sami ne ljubijo napornega dela in ki zato rajši nič ne uče, ali pa, če že uče, store to lc radi lepšega in tako. da dajo vse Turkom prav.
Glavna krepost turškega vojaka je bila prejšnje čase njegova slepa pokorščina. Na besedo je ubogal svojega častnika in se pustil zanj tudi ubiti, nc da bi se bil ganil. Zdaj je drugače. Turški vojak sicer že uboga, a no več tako slepo, kakor prejšnje čase. Navadil se je misliti o razmerah, v katerih živi, ker občuje s svojimi krščanskimi in judovskimi sovojaki in če zna čitati, čita tudi kak časopis. Revolucija leta
1908	je popolnoma pokvarila vojake, kar se je pokazalo 13. aprila 1909, ko so vojaki carigrajske posadke brez svojih častnikov korakali pred parlament in zahtevali, da mora ministrstvo odstopiti. V turško armado sta zanesli revolucija 1908 in protirevolucija leta
1909	tisti stari janičarski duh, ki je pred stoletji strahoval sultane in njih velike vezirje. Pokorščina je šla rakom žvižgat. A kar se je godilo leta 1909 ni nič proti sedanjim dogodkom v armadi. Če zahtevajo dosluženi vojaki, naj jih pošljejo domov, se jim to ne sme zameriti, ker tako so delali že tudi pod sultanom Abdul Hamidom, a ko so jim plačali zaostale plače in jih poslali domov, so bili pojiolnoma zadovoljni, če tudi so služili eno ali dve leti čez postavno dobo.
Veliko bolj resno je pa. ker so se vojaki branili pi odirati proti Albancem in streljati na nje, Češ, da moha-medanec ne bo streljal na mohame-danca in še hujše, ker jih jc toliko pobegnilo k Albancem.
Največje zlo turške armade jc, ker so se pričeli turški častniki pečati s politiko, ki je razdelila turški častniški zbor v več taborov. Znano je, kakšno važno vlogo so igrali častniki ob mladoturški vstaji leta 1908. Turški častniki so se nato vedno vmešavali v politiko, kar je povzročilo tudi sedanjo turško krizo. Prvotno so pripadali malone vsi častniki mladoturškemu odboru, pozneje so mu pričeli osobito mlajši častniki nasprotovati, ker so obsojali Mladoturke, da povzročajo notranje zmede in krvave vstaje, ob kale-rih naj bi streljal rnohamedanski vojak na svojega mohamedanskega brata. V makedonskih in albanskih posadkah v Smirni in po drugih mestih so ustanavljali častniki tajne zveze, ki so se nedavno združile v družbo »Rešiteljev domovine«.
Javnost je o tej tajni zvezi izvedela, ko jc pobegnilo 12 častnikov in 71 vojakov v albanske gore. Turški zbornici, prestrašeni vsled sporov v armadi ob vojski z Italijo, predloži vojni mi nister zakonski načrt, ki prepoveduje častnikom politikovati, a nato takoj odstopi, ker to zahtevajo »Rešitelji domovino«, ki izdajo oklic, da mora Saj-dova vlada odstopiti, da mora postati Kjamil paša veliki vezir in da se mora zbornica razpustiti. Ravno tako so nest opali svoj čas janičarji, davno pred njimi pa rimski pretorijanci! Sajd pa ša odstopi, mladoturški voditelji se prestrašijo ker jih armada nadzira, sultanu samemu predložo »Rešitelji« svoje zahteve. Ko zbornica noče izvesti samoumora, zagroze Albanci, do liočc jo prodirati proti Carigradu. Končno
ražjrusfp zbornico, vojaška liga je 'dosegla. Kar je zahtevala in izjavi, da se ne bo več vrne.'a vala v politiko, samo nove volitve hoče šc nadzirati. Alah znaj, kdo naj zopet vredi to armado, ki no pozna več pokorščine in reda! Ne bo drugače mogoče, kakor da izgube častniki aktivno iu pasivno volilno pravico.
Enotnost turške armade jc tudi omajana, ker služijo v ustavni Turčiji v armadi tudi kristjani in judje. Prej so i-lužili mobamedanci sami. Turki so se sicer upirali služiti skupno z judi in s kristjani, a morali so odnehati. Vojaki se kljub nasprotnemu pričakovanju dobro razumejo, samo jezikovno vprašanje dela težave. V turški armadi je turški jezik službeni, poveljni in polkovni jezik. Grki in Bulgari pa turškega jezika, podčastniki in čast1-niki pa grškega in bulgarskega jezika no znajo in pouk sc vrši večinoma z zaušnicami. Jezikovno vprašanje bo povzročalo v armadi in v notranji upravi Turčije še večje zmede, kakor jih imamo v naši državi.
Književnost.
* Marija — kraljica src. Nauk blaženega Ludovika Grinjona Montfort-skega o pravi pobožnosti do Matere Božje. Ta krasna splošno zaželjena knjiga jc izšla ravnokar tudi v gladki slovenski prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi mašne in druge vsakdanje molitve. Oblika je zelo priročna in majhna, cla spraviš knjižico kljub njeni obsežnosti, okoli 300 strani, v vsak žep, ne da bi te količkaj ovirala. Papir in Usek jc fin in za oči prijeten, cena nizka. O tej zlati knjigi, ki je prepotrebna za vsakega človeka, komur je na tem ležeče, da so njegove molitve in delo Bogu in Mariji dopad-ljive in za onostransko življenje zelo zaslužne, bomo šc obširno izpregovori-li. Knjižica je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne in velja z rdečo obrezo 1 K 60 v, fin šagrin z zlato obrezo 2 K 40 v.
Istodobno je izšla tudi knjižica, ki izpolnjuje zgoraj označeni molitvenik in ima naslov: »Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere Božje, kraljice src* po nauku bi. Ludovika Grinjona Montfortskega. Priredil dr. Anton Zdešar. Tudi ta knjižica se dobi v Katoliški Bukvami ter stane broš. 30 v, deset izvodov in več po 25 v, v platnu 50 vin., 10 izvodov in več po 40 vin.
* Življenjepis arskega župnika Janeza M. Vianeja obsegajo letošnje Šmarnice v zvezi z razlago lavretan-skih litanij. Življenjepis tega čudovitega moža in vnetega spovednika jc izredno zanimiv in bodo verniki z veliko vnemo sledili šmarnični pobožnosti in ima knjižica trajno vrednost, da jo priporočamo se posebej za domače premišljevanje in domačo berilo. Dobe se
v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V.
platno vezan izvod velja 2 K.
»Družbenik Marijin« je nov molit-
venik >;a Marijine družbe, kakor ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se takoj doseže povsod enota iu skupnost. - Marijinim družabnikom, ki si kupijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo nc bo bistveno izpremenilo. Kljub velikemu obsegu, okoli 150 strani, in lopi opremi ter fini mali obliki, ima molitvenik zelo nizko ceno, ki znaša l I\ 50 v za izvod z rdečo in 2 K 30 v z zlato obrezo, najfinejša vezava šagrin, zlata obreza pa velja samo 2 K 80 v. Dobiva se v Katoliški Bukvami.
koncert
dunajskega damskega elitnega orkestra
Z velcspoštovanjem
X X X X
X
XI
xxxxxxxxxxxxxxxx
2374
Štefan MiholiC
kavarnar
2611
Pekarna
moderno urejena, edina v fari, blizu šole, cerkve in železniške postaje, se da takoj v najem. Več pove lastnik Matej Antonič, Reka, p. Sv. Jakob v Rožu, Koroško.
Janez Sadnikv Podstenah št. 18, p. Ribnica Dolenjsko, inia naprodaj dvoje 2631
jelenovih rogov
v visokosti 1 meter, in od zgoraj v širjavi en rog od drugega ftidi 1 m. Cena po dogovoru.
Za neko podjetje na deželi se išče z večjo praksa
komptoarist
(komptoaristinia)
vešč knjigovodstva, korespondence in strojepisja. — Nastop takoj. Kje, pove uprava »Slovenca" pod 2823,
tik kolodvora na Jesenicah
7. dvema vrtoma za sočivje in z vsemi obfiinskimi pravicami je naprodaj zaradi družinskih rftztnpr.
hiši so koncesije za gostilno, pekarno in trafiko, vse v najboljšem teku. Pogoji jako ugodni, Vprašanja ua: Albin Hauptman, Jesenice, Gor,
Pozor? Hiša
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
■ ■■
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
II R R
Založniki c. kr. priv. ju ž, žel.
R R R
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
Kavarna Prešeren
tla noDo prenovljena Izvrstna postrežba, dobra pijaCa, tn in inozemski Časopisi, znano najboljši sladoled, ort.
floui biljardi
Za obilen obis>k se vljudno priporoča
Kari Polajnar
kavarnar
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.