238. številka.
Ljubljana, v petek 16, oktobra 1896.
XXIX. leto.
Izhaja »Mik dan ■vetor« utiiaii ueduljo in prajmikn, ter velja po polti projeman *a avatro-ogunko delto!« x& w leto 16 gld., ta ool leta 8 riđ. -a fietrt leta 4 gld., na jeden MM 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano bre> pošiljanja ua dom sa vite loto 13 gld., ta Aetrt leta 9 pld 30 kr., sa joderi mi*«: 1 gld. h» ki. Za polujanjo na dom računu m po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežoln toliko voft, kolikor pot lina Koala, Za osnanila plaoaje *e od ttiristopne petit-Trsta po <i kr., če bo otmvnilo jedenkra' tiska. ]k> h kr., Co se d-akrat, in po 1 kr., č* m trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ee ievole trankitati. — Rokopisi ko ne vračujo. — Urednifit*o in aprsf nillro je na Kon^roKucm trjr,u It 12, Upravuiltvu naj oe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, ouuuula, tj. -se administrativne ttvar.
Beseda ob organizaciji šolskega nad-zorništva na Kranjskem.
(Dopis.)
Okolščina, da je v proračun državnega zbora za 1. 1897. postavljena svota za pokritje dohodkov novega deželnega šolskega nadzornika za srednje šole na Štajerskem in na Koroškem, nam je povod, da zopet izrazimo svoje mnenje ob organizaciji šolskega nadzorništva na Kranjskem. Pred vsem pa menimo, da bi Štajerska bolje potrebovala še dražega šolskega nadzorn ka za ljudsko šole, osobito na spodnjem Štajerskem, nego če novega nadzor nika za srednje šole. Daš tako bi bilo na Kranjskem treba posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole, katero potrebo je že deželni zbor poudarjal.
In v ial mi! Ali je to pravo razmerje, da boste Štajerska in Koroška skupno imeli z novim letom štiri] deželne šolske nadzornike, Primorska dva, Kranjska pa jednega samega, ko ima vender pri merno Kranjska jako veliko srednjih šol zdaj že in ko število ljudskih šol raste od leta do leta.
Tudi z organizacijo nadzorništva za ljudske šole se ne moremo do pičice sprijazniti. Ne spotikamo se danes nad osebami, katerim je nadzor-ništvo izročeno, marveč le nad nekaterimi deli nove organizacije.
Od početka novega državnega šolskega nadzornic va do 1. 1894. je bilo na Kranjskem toliko okrajnih šolskih nadzornikov, kolikor jo bilo šolskih okrajev. To so je vjemalo še najbolj s šolskimi zakoni in s potrebami ljudskega šolstva. Nekoliko časa pred 1. 1894., posebno pa to leto, so začeli pri nas organizacijo šolskega nadzorništva vse drugače urejati, kakor v naših sosednih deželah. Pri nas hi) se postavili na to stališče, da je treba šole po narodnostih ločiti in dražiti, t. j. slovenske šole izročiti slovenskim, nemške pa nemškim nadzornikom. Začeli so torej pri nas na Kranjskem posnemati češke in moravske naredbe, kakor da bi na Kranjsksm bile narodnostne razmere slične razmeram v imenovanih deželah. Radi tega so vrgli prejšnjo organizacijo, za 12 okrajev nastaviti 12 okrajnih šolskih nadzornikov, v koš, in se odločili za vse ljudske šole  na Kranjskem  nastaviti  le 8
nadzornikov, G slovenskih in 2 nemška. Pri tem sa pa ni kaj koristno pogodilo za slovenske šole; osobito je Notranjska (Post >jina, Logatec) zelo prikrajšana, ki je dobila za GO—70 šol le jednega nadzornika, dočim je 30—35 nemških šol, katere je bilo treba po celem Kranjskem iskati dobilo d »a okrajna šolHka nadzornika nemške narodnosti.
Nočemo ugovarjati, da kranjske nemške ljudske šole nimajo pravice do svojega nadzornika, ali da je to zoper zakon, da je tak nadzornik Nemec. Ali kar smemo terjati, je to, da t ti nadzornik tudi slovensko zoa, ker je v teh nemških šolah veliko 8'ovenskih otrok, in ker tudi vsi slovenski nadzorniki uemško znajo in celo nemško uradnjejo, kar je tenaravno za našo slovensko deželo. Toda tudi nad tem se ne spotikamo, da i maju Koče^oi v svojem in dveh bližnjih okrajih za svoje nemške šcie nemlkega nadzornika. Naj ga imajo, ker so oni ž njim zadovoljni, smo mi tudi, po pregovoru pač: „Vsak z« »h, Bog za vrb!"
Ali rasen Kočevja iskati na Kranjskem še toliko nemških šol, kolikor jih treba, da se nastavi pO'ebni r.ernški nadzornik, to se pravi pedagogiško zadevo v nemško politiko pretvarjati in politično pretiravati. In vender se je b>)o pred dobrim letom tako zgodilo. Za bivšega nemškega Šolskega nadzornika se je bilo našlo na papirji še toliko nemških šol, da se je potrebno zdelo, velikemu Nemcu v iksperimentovanje jih izročiti. To ste dve javni nemški loli v Ljubljani in nekaj privatnih ondi, v katerih i • seveda vse polno slovenskih ctrok, nem-ška :v :.i v Beli peči ua Gorenjskem in nemška meščanska šoia v Krškem. Vrh teh ro mu našteli še na papirji zasebne uomška šole v Vevčah, Domžalah in Goričanah, katere pa v vsem skupaj 50 otrek n maju, vmes seveda polovico slovenskih. Nočemo danes navajati, khkj je ta bivši nadzornik, ki je bil postal s svojim imenovanjem vplivni Član š< I skih svetov v Ljubljani, Radovljici, Krškem, Kan niku, gospodaril v teh šolab, kjer je našel poleg slovenskih otrok tudi slovenske učitelje. Le toliko na vsa tifta povemo, da ni bila srečna roka, ki je vstvarila to brezpotrebno nemško šolsko okrožje; kajti Slovenci na Kranjskem pri naiboljši volji ne moremo razen Kočevja pnpiznati še več nemških okrajev, torej tudi uh več nemških   šolskih okrajev
ne, zlasti pa se moramo umetno sestavljen Ji na vse kriplje braniti. Zato želimo, da se zdaj po odhodu dotičnega šotskepa nadzornika opusti njfgOVO okrožje.
\' ft I^MJrtBif, 16. oktobra.
Češki dopiB na Dunaju. Protis^mite sedaj to vznemrrja, da je dunajski župan Sttobsch dobil neki češki dopis od praške obč ne. Ker Češki ne zna, je naznanil v mestnem zbora, da ne moro povedati, kaj je v tem dopisa. Seveda bi Strobaoh bil kaj lahko poizvedel, kaj ma praska obči na piše, kajti §e celo pri dunajskem magistratu in>. jo več uradnikov, ki znajo toliko češki, da bi mu bili to razlolmaćiii. Le oJijoznost proti Č*bom je kriva« da Strobaofa mestnemu za&topu ni naznanil vsebine češkega dopisa. Sic r jj pa mogoče, da mu tudi vsebina ni ugajala, ker nekateri govore, da je v tem dopinu pra'ika občina naznanila dunajski, da se ne pridružuje nieuemu protesta proti domovinski reformi. Seveda krščanskim zastopnikom bogatega Dunaja ni po volji, če jim praški liberalni mestni zastop naznanja, da preOtOOVO domovinskega ztkoua zmatra za pravično in da se zatorej ne brani prežeti novih bremen. Je pač čudno, če so liberalni Mladočehi v Pragi v tej stvari postavili se povse na bolje krščanukosocijnlno stališče, kakor krščanski soeijabflh na Dunaju. 7.\to je pa bolje, cla se vsebina dotičnega spisa ni priobčila.
Nov načrt za raznarodovanje Cehov. Nem-škonarodni listi s« daj dan nadao o.-emišba,o, kako bi se duh potiemčiti češki kraji. Sedaj so »misli z nas.etom, da se osnujejo v č-ešk.h krajih nemške tovarnev To bi bilo tudi za podjetnike ugodno, ker po Oeikih krajih tO dalsVOJ poceni. l'r tovarnah bi se osnovale nemško šole in vodbtva tovarn bi silila češke delavce, da v^.nje pošiljajo svoje otroke. Tako bi umatali nemški otoki v Češkem ozemlju. Idtja je ;ako SVito izmišljena in prt d leti bila tudi nevarna. Seiai je češka zavednost že toliko napredovala, da se li Lati. Tudi nimajo uar.alui Nemi i r.& taka podjetja kapitaia. Ždje pa nisi voljni več pospeševan nem.štva, od kar se je mej Nemci bujno razvil protif'^tzfm. Posebno nenukdi šo! n«- hi h te'i snov.iti ž dovaki podjetniki, .Sclniivereinu* pa tudi že nedostaje dntiarja   Žito pa Čehi piav lahko na-
Pikantnosti izza kulis.
Gospod urednik nemara mislite, da som se mudil kje za kakimi gledališkimi kulisami, tam videl kako primadono v negližejn, ali kaj takega . . . Nikakor! Pogledal eeru samo za naše politične in socijalne kulise na Štajerskem. Kar sem videl, Vam povem čisto indsskretoo; če se bo kdo jezil, kaj meni mari?
Sinoda za lavantinsko šktfijo je tukaj v Mariboru končana. Poglavitni predmet je bila baje takozvana .obcedientia coeca" — slepa pokorščina. Od merodajue strani se je župnikom razlagalo, da je apostol Pavel takrat, ko je zapisal na videz radikalni stavek : »Ohoedientia vestra rationabiiis »it" — pokorščina vaša bodi razumna — mislil, Čujte! slepo pokorščino! 0 Me tisto I Ti si dobro po-»oal neko vrsto ekse getov ko ei Faustu dal praktični »vet: BIm Auskgen aeid friseh and munter!tt
,Legt Ihi's nicht aua, so legt was unter!" Uovori se po Maribora tudi, da je sinoda imela tudi političen pomen. Na Dunsji baje neprenehoma za-
bičavajo šktf>m: „Den slavisehen Klerus im Z<mne halten, er bescl aft get sich zuviel mit natirnal n Angolegenhtiten1" Sinoda jo imela namen: utrditi klertkaiizem, in klerikalizem naj bi tudi na Hloven- j skem Štajerskem potlačil narodnostno gibanje in slovensko /avednosi! Pa to je menda —- izmišljeno. V Avstriji kaj takega ni mogoče; jaz ne verjamem, tudi Vam ni treba verjeti. Ali ne vidite, da n pr. g. Koblar ni imel nikakih ovir pri kaudidatnri in tudi dr. Žitnik in dr. Medved no? . . .
Ker sem v Mariboru,  naj skočim za trenutek še v — R?m! Rim pa mi Slovenci! Ali je mej tema dvema kaka zveza? Vidite, tudi tukaj sem pogledal za ku.iH". Neki duhovnik mi je v Maribora pokazal novi „Rituale",  ki je izšel letos, in v tej latinski \ Iiturg'čui knjigi sem  videl s svojimi oča i, da nas ] tudi K m sovraži. Odkar smo mi Slovenci kristijani, govorili so duhovniki pri delitvi obhajila v sloven- j skem jeziku — vsaj iaven mtše — : „Glejte jagnje... j ' in: O Gospod, nisem vreden . . ." Odslej je to pre-povedano!  Zauapraj se morajo te besede govoriti I samo v latinskem jeziiui!   Nič ni pomagalo, da se | je reklo v Rimu:   „Consuetudo altera Iex".   Tudi I Rimu smrdi naša slovenščina t j
Ki je I. 181H. začel Dia^oiiu Hribar v Celji izdajati RDomOvino", ni bilo to pr^v po v( lii ma-riboraketan ,S!ov. Grospodsrjn'i Mi drugi navadni ljudje smo bi i veseli, da tuii v Celji izhaia slovenski list, ker smo bili prspticani, da, 0e bo „T)o-niovina" spietno uredovana, b de brea dvoua celjskemu alovenstvn v prospsh. Pa tudi potnbao je, da izhaja za ves celjski okrog llovenakj liat, ki hi neustrašeno boril se za narodno r<<\ Niamo BS motili, t' prav vDomovina" še ni taka, kekeršno si mislimo — fieaai pa nji izdajatelj ni sam knv — vendar moramo leči, da bi slovenstvo v Ceiji in v okolici zadnja Ista ne »jdo tako nspisdovalo, ko bi v Oe tj i ne bilo sloverskega političnega list s. In le slovenski časnik nam m.n- na juž:.im Štajerskem koristiti, ne pa nemški a la t6Uđst, Post". Toda v Mariboiu ho kmalu ziuVli u-.■ glodati na „Domovino". J t'žilo jih j« že t., da JO iađajt lajik in ne duhovnik in da ni odvisna od konaistocijt«
Ne krat«u.o „Gospodarju" saalng M prehajanje narodno zavednosti in zu epi • podak ijndstva. Toda dandanes napreduje vat«; pri ,* arju" pa
ne vidimo nikakega napredka, Oi lo narađoval je, odkar a. pr. dr. G.egoieu ni vsč njiigov urednik.
rodnim Nemcem puščajo nedo'žno veselje, da delajo načrte za pon*meevanje Oebov. Tisti zaklad, ki so ga jeli za pospeševanje nemštva nabirati, le počasi napreduje, ker požrtvovalnost pri narodnih Nemcih ni doma.
Nemške srednje šole se praznijo in učenci v njih močno padajo, tako tožijo nemškonarodni list:. Jeze se nad profesorji, da prestrogo postopajo z učenci. Pravi uzrok je seveda to, da je nemških srednjih šol mnogo preveč in da se vanje jemljejo učenci, ki prihajajo slabo podkovani iz ljudskih šol, da se le šole napolnijo. Nemci so mislili, da bodo z inteligenco zakladali vso Avstrijo, a sedaj se pa kaže, da bode naposled je če njim primankovalo, ako bodo odrivali Žide od sehe. Židovskih dijakov imajo še vedno dovolj po vsi h šolab, Če bi teb ne bilo, bi morali vebko srednjih šol zapreti.
PreBtolonasledstvo v Turčiji. „Frankfarter Zeitung" je izvedela iz d.plomatiCnih krogov, da sultan hoče upeljati v svoji rodbini direktno presto-lonasledstvo, kakor je običajno v evropskih državah. V ta namen boče poiskati svojemu Binu Selimu soprogo iz evropskih vladnrskih hiš. O tem se je sultan že dogovoril z bavarskim ministrom Crais-heimom. Gre namreč za bavarsko princezinjo Adel-i mi :o, ki je eedaj a svojim bratom in s svojo materjo v Atenah, Soproga turškega prestolonaslednika bi ostala krihtijanka, tudi otroci bi se odgojili v krščanski veri, samo starši sin bi se kot bodoči prestolonaslednik odgojil v mohamedanski veri. Nam Fe ta novica zdi povse neverojetna. R^s je v Nemčiji dosti princezinj, a da bi katera hotela postati mil ■ tanica, ne verujemo. Po katoliških naukih tudi zakon mej mohamedanci in kristijaui ni dovoljen. Muhamedanska vera ne prepoveduje mohamedancem imeti krščanskih žena, a vender dvomimo, da bi strogo .pravoverni" mohamedanci bili s tako spremene zadovoljni, ker bi tako sultanova soproga imela vso drugačno veljavo, kakor jo imajo sedanje .l. -mke sultanovega harema.
Dopisi.
1« V l<iiijegor«', 18 oktobra. Višajanje, kot verni katoličani, niso hoteli dolgo verjeti, da bi mogel imeti kak katoliški list le količkaj slabega namena; a sedat so se tudi Višjanje do dobrega prepričati, da „Slovencu" in njegovima dopisnikoma iz Višnjegore od 5 oktobra t. 1. je le na tem ležeče, da bi se izpodkopai tudi najmanjši meščanski upliv. Pred kratkim moral je „Slovenec" vzprejeti popravek o dopisu iz Višnjegore, v katerem je hotel ogrditi mestni sejmarski red, sedaj pa zopet trobi v svet neresnico o prebi vatcih višojegorakih. Nikakor ni r.s, da bi meščan je bili vrgli kdtj iz BVOJe zveze kakega tržanal Ll nekdanji župan dedendolaki, ki se je tudi hal za svoj županijski stol, prestavil je bil, ne da bi bda za to vedela dež odbor in mestna občina v čaan, ko SO se delale „nove mupe*, mejo mej občino Višnjagnra in Dedendol, od potoka Vi-šenjca pri mostu na „ FabrikiJ in sedanjega „liri-barja", ki je dehla občini nekdaj, do male ceste. S trm si je hotel zagotoviti župansko mesto, zakaj vedel je d« bro, da bi s časoma vender 1« utegnil najti se kak občan, ki bode vedel, da župan de dendolski ne sme stanovati v Višnjtgori. Precira se tudi slepo napredek mettui, Ra.no v zadnjem času žrtovalo se je več tisočakov za popravo mestnih poslopij in sejmišča. Mrstui davkoplačevalci v občini Dtfdendol,  kjf-r  imajo ifO a zemljišča, začeli
so ae pa tudi poleg svojih dolžnostij zavedati, tudi svojih pravio ter se skupno udeleževati oadotae občinske volitve. Mesto zmagalo je pri zadnji volitvi moralno in prodrlo s 4 svojimi zastopniki. Sedanji Župan voljen je bil le z 8, a ne več z 12 glasovi. Kdo neki tudi tukaj napreduje? Pri prvi volitvi dne 30. aprila 1895 leta so bili Višnjaoje v večini. In ko bi c. kr. deželna vlada te volitve ne bila zavrgla, župan dedendoski bi ne bil več zagrizeni sovražnik Viš.ijigori. O.netavati volitev je imel uzrok jedino le g. Omthen, ker mu je šlo aa župansko čast. Celih 18 mesecev koval je potem volilni imenik, ter ga slednjič razdelil v tri razrede. ViŠnjanje morali so ga le priganjati, k pravični ae* stavi imenika. Rekurz delal je pa le g. Omahen, ter tako uničaval sam lastno delo svoje, aeve, da za zagrinjalom nekega drugega volilca. Kakor utopljenec, posluževal se je tudi on več pripomočkov, da bi volitev ovrgel. Slednjič poročal je celo me-rodajnim krogom, da je sestavil volilni imenik na podlagi izkaza davkoplačevalcev od leta 1893. To pa nikakor ni moglo biti res, ko je vender imel na razpolag) tudi novi izknz, katerega mu je bil neki Višnjan prinesel leta 181)5. od c. kr. davkarije zatiške v volit vono svrho! Tako delati more pa le sedaj imoviti nekdanji „Kbhčev Miha* iz Gabra, kjer pa ne morejo biti vsi ljudje doma, zakaj Giber je še manje mesto, kot Ribnica! Slednjič svetujem g. županu občine Dedendol še to, da naj popravi izvolitev občinskega starešinstva svojega taki, da bode to ugajalo § 37. odstavek 2. obč volitvenega reda.
iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 15. oktobra.
(Konec.)
Obč. svet. Zabukovec poročal je o napravi netrolejskih svetilk v Tivolskem drevoredu proti š ški ter predlagal, da se za sedaj namesti v tem drevoredu sedem svetilk, ker je potreba res nujna. Obč. svet. K r i s p e r naglasa , naj ee napravijo . edne svetilke, spodobne za tako frekventan drevored. Župan Hribar izjavlja, da se bode na to željo po možnosti jemal ozir, da pa ne kaža nameščati predragih svetilk, ker itak v kratkem dobimo električno razsvetljavo. Potem bil je predlog ref-renta vzprejet, isto tako tndi nadaljni predlog obč. svet Zabukovca, da se za policijsko csobje nakupita dva bicikla.
Obč. svet Dimnik poročal je o nasvetu mesenega šolskega sveta zaradi povišanja dotacije za učila mestni dekliški osemrazreduici ter pred lagal, da se dotacija poviša na letnih 120 gld. ter zgradba novega poslopja za to šolo čim prej postavi v program. Ta šola nameščena je sedaj v najetem poslopju čisto ob periferiji mesta; živo pa se občati potreba, da šola pride zopet nazaj v Št. J»-kobski del mesta in da se čim prej zgradi v to svrho potrebno šolsko poslopje. K u je še župan Hribar izjavil, da bodo ob unski svet v bližnji prihodnosti imel priliko, baviti se s to zadevo, bila sta oba predloga referentova vzprejuta Msstni nemški deški ljudski šoli zvišala se je dotacija na letn h 40 gld. ter vodstvu ob jedaem naročilo, da pred lož troškovnik gled • naprave telovadnega orodja. Rvuui glede ponb<i dotacij z« razne mestne šole bdi so brez ugovora odobreni.
Obč. svet. mi h i c poročal je o nasvetu mestnega šolskega sveta za odpravo šolnine na mestnih i; . , Ki šolah. Poročevalec izjavlja, da mu je na* lega, zastopati odsekov predlog, jako neprijetna, da pa za sedaj z ozirom na ti lancijeloi položaj mestne občine vender ne kaže, odpraviti šolnine, ki d »naša nkolo 1000 gld na leto Pobiranje ukovine je sicer odiozno, ali uvaževati je, da se ukovine oprosti skoraj vsak učenec, katerega roditelji za to prosijo. Občinski svet pritrdil je predlogu, da sa za sedaj šolnina še ne oipravi ter ob jednim  vzprejel tuli
Resnica je, dt nam na Štajerskem jeden Rim poli tičen list, kakeršou je .Goapcdar", nikakor ne zadostuje več in da treba neobhodno še jednega, radikalnejšega, bolj ziahno p Ranega, Upajmo, da nam „Domovina" izpolni t« nade! Ako pa „G ispodar" „Domovine" nima rad, m shmo, da so celjski gospodje sami tega krivi Zakaj pa so povečali „Domovino" P zakaj prinaša kar po tri uvodne članke namestu jednega bojo čeg i :n suhoparnega? Z*kaj ne uredujejo „ Domovine" popolnoma v zmislu Rim. katolika? Rs previden g Hribar ni. Poleti n. pr. je bil tako nepreviden in nepraktičen- da je sprejel v Mjton nainanilo in OOenO Aškrčavih „lirskih in epskih poezij*. J*z, ki som bil za kulisami, vem, da se je s tem sila izmeril v Mariboru pri .Gospodarju* in pri kora »toriju. Svetujem Dragotiuu, naj bo v prihodnjič: h ij previden iu naj ne škoduje ugledu „Domovine" z naznanilom takiuih knjig, kakeršna je letošnja Aškrče.a — da se B;g usmili!
Za feljton naj prlhođaj« leto „Domovina" prinaša raji ptid.go m o^isa birmekih viz tacij kakor to dela „Sii Istoiriache Post". Ta bat razume duh časa! On ve, da bi bilo bedasto, p, hujšijivo in ne-patrijotič; o prinašati r.c-uo takšnih knjig, kakeršno je omeujalu politi »Domovina*, „Siiiat PooL" omonja
aamo nemške brošure v listu parnem, v inseratih tndi druge, če se dobro plača. Tako delaj zanaprej Dragotin, pa te ne bodo pisano gledali in dobro boš izh.ijal! Tudi, kar se tiče titolatur, se noben list ue more meriti z „Sii let. Post". Po novem lotu bode baje izdajala posebno prilogo za cerkveni byaan-tinizem in njeni uredniki si bodo umislili še višje pridevke za nekatere cerkvene osebe. Kajti izrazi : boch\viirdig, hocbvvurdigst, alierhochvviirdigst, hoeh-derselhe, allergnii ligst — to je še vse premalo! To je še vse premalo katolško! Glej, D.agotin Hribar, da se tudi ti navadiš „višjih44 titulatur, da govoriš o gotovih osebah samo v tretji osebi, da jih „oni-kaš" itd ... .
Za kulisani sem zvedel tudi to, da naša takozvana „štajerska sloga* že močno Lira in da utegne vsak trenutek umreti. Zunanji znak te bolezni je ravno gori opisana autagomja mej „Domovino" in „Gospodarjem", ki se čedalje bolj poostruie, tako da je moral zadnjič Doigotin Hribar v svojem hstu natisniti celo neke .izjavo". Kdo \o, kaj nam prinese novo leto? Skoro b; bil pozabil! Zvedel n, m tudi, da namer, va g. Vcšnjak svojo „Stidst. Post" — prodati. Kaj neki to pumeuja? To pa je zadnja pikantnost izaa kulis. P o d r a v a d,
predlog obS. svet. Dimnika, da sa oproSčenje o j šolnine ni treba več ubožnega lista, temveč da se razsodba prepusti učiteljskemu zboru.
Obč. svet. Senekovič poročal je v imenu nadzoroval neg a odbora za električno razsvetljavo, da vlada le ni podelila koncesije aa elektrarno in da s oziroma važnost podjetja zahteva, da sa vsi zadevni apiai predlože miniaterstvn v presojo. Premda bi bil rekura proti tema odloka utemeljen, vender predlaga poročevalec, da ee priliv opusti, ker hi se stvar na ta način morebiti se bolj z,, vlekla, pač pa se naprosi gospod iupan, da pri miniaterstvn isposlaje hitro rešitev te nujne zadeve. Predlog je bil soglasno vzprejet Isti referent poročal je konečno o došlih ponudbah za zgradbo električne strojarnice ter predlagal, da ae sa eedaj ne vzprejme nobeden ofert, temveč ko dobi mestna občina koncesijo. Tudi ta predlog obveljal je brez ugovora.
Pred zaključkom javne seje interpeloval je podžupan dr. vitez Bleivveis, je li se j* že k-tj ukrenilo glede večje enažnosti cest in ulic. loter pelant priznava, da so ceste res v slabem stanju, a temu ni kriv samo mestni magistrat, temveč tudi drugi faktorji, ki imajo skrbeti za snažnost cest, v prvi vrati pa cestni erar, kajti ravno erarne ceste (Dunajska, Tržaška in Karlovška) so najbolj blatne. Župan Hribar izjavlja, da je že naročil, da se za snaženje cest in nlic najame večje število delavcev. Sicer pa ae mora imeti nekoliko potrpljenja Redaj, ko se toliko gradi Gospod župan konečno izjavlja, da je opozoril tudi deželno vlado, da cestni erar slabo izpolnjuje svojo dolžnost.
Podžupan dr. vitez Bleivveis vprašal je konečno, je li se je kaj ukrenilo glede varnosti pri podiranju „knežjega dvorca". Župan Hribar javi, da se je včeraj, ko se je podrl del zidu, takoj podala komisija na lice mesta, da potrebno ukrene, tako da je za prihodnjost vsaka nevarnost odstranjena.
Ostale točke dnevnega reda obravnavale so ss v tajni seji. Ob osmih zvečer zaključil je gospod župan javno sejo.
Dnevna vesti.
V Ljubljani, IG oktobra..
— (Tiskovna pravda našega lista,) kojo nam je natvezil g. Frančišek Pav let i č iz Gorice vsled tega, ker smo ga imenovali MabniČevega podrepnika, končala ee je danea pri tukajšnjem deželnem kot vsklicnem se d šču s tem, da je bil naš urednik od obtožbe oproščen, zasebni obtožitelj pa obsojen v povračilo vseh stroškov. Gosp. Pav-1-1 č in njegov zastopnik dr. Šušteršič sta torej pošteno pogorela. Sodni dvor je sicer spoznal, da je beseda podrepnik sama po sebi razžaljiva, vender je pa našega urednika oprostil, ker v subjektivnem oziru ni bilo dokazano, da je imel namen g. Pavli tiča na njegovi časti žaliti.
— (Deželnozborska volitev v kočevsko-ribniško-velikolaškem okraju) Prvotne volitve v tem okraju so, glasom došlih nam poročil, doslej precej dobro iztekle. Doslej so zmagali pristaši gosp. Višnikarja mej drugimi, zanesljivo narodnimi občinami tudi v občinah: Draga, Loški potok, Kompo-Ije, Velike Lašče in Rob, kjer je bil posebno bu 1 boj
— (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode pela opera „Faust", v nedeljo so bode igrala igra s petjem „Brat Martin", katera se je lani občinstvu močno prikupila, ker ima zdravo jedro, a je pisana 8 pravim humorjem.
— (Blaznikova pratika) .Slovenec" je sila vesel, ker se je vsled zaupljivosti vodstva Blazni kove tiskarne utihotapil v „Veliko pratiko" napad na narodno Rt ranko. Dotični bedasti napad je spisal novomeški kaplan Benkovič. Vodstvo Blaznikove tiskarne je samo spoznalo, da tako neun.no natolcevanje ni dopustno in je zategadelj iz vseh, še neizdanih izvodov velike pratike dalo odstraniti dotični list. „Slovenca* bodi na njegovo včerajšnje kvašenje le povedano, da se narodna stranka svoje politike prav nič ne sramuje, ker je narodu in stranki na korist, Slovenčevcem pa na največjo škodo, a škodovati stranki korupcije in ponarejenih podpisov, stranki, katera živi te ob politični goljufiji, to je vsekako dobro in <bVkorint.no.
— (Znižano voznino) dovoljuje odslej državna železnica tudi umirovljenim drž. uradnikom, in sicer prav za toliko znižauo, kakor uktivnim uradnikom, toda le od slu laja do eluftaja. Prošnje je vlagati ravnateljstvu tistega okraja, v katerem proŠojik stunuje.
— (Novo gimnazijsko poslopje.) Že prihodnjo pomlad se začne zgradba novega gimnazijskega poslopja, katero bode stalo na prostora poleg .Narodnega doma* in „Kolizeja". Načrti «o že izgotovljeni in  vlada razglasi v kratkem, do kdaj
je stavbenikom nV žiti svoje po-u lb". Upajmo, da pode vlada pri oddaji te zgradbe postopala tako, kakor zahtevajo oziri na državno blagajnico, in ne tako, kakor pri deželno vlad ni baraki in pri dežel-nevladnem poslopja!
— („Cafa restauranf v „Nar. doma") V lepi palači ob Lattermannovem drevoredu bode restavracija združena a kavarno, kakor je to navada na Francoskem in na Laškem, pa tudi v drugih deželah. aCefš restaurant" v .Narodnem domu" bode prvi te vrste v Ljubljani in splošno vlada mnenje, da bode ta pripravna uredba občinstvu ugajala. ,C. fčrestaurant" se otvori jutri z vojaškim koncertom, a jeden del prostorov se otvori že danes zvečer. Po gledaliških predstavah se bo narodna drnžba redno uhajala v .Narodnem domu".
— (Izpred sodišča) Dež. sodišče je včeraj razpravljalo o znani zadevi optika 1. F. Goldsteina in obtoženca obsodilo na 5 mesecw težke ječe.
— (Policijske vesti.) Laška zidarja Giacomo Mi za a in Giuseppe (Jo lino sprla sta se bila dne 4 oktobra na Grubarievi cesti. Iz prepira nastal je pretep, pri 'emer je Celino svojega nasprotnika z opeko udaril tako silno po glavi, da se je Mizza nezavesten zgrudil na tla. Colino zaoustil je delo. Včeraj pa ga je mestna policija zasadila in izročila deželnemu sod šču. — Posestnici Mariji Svetlin bil je pred par dnevi ukraden nož za rezanje zelja, vreden čez 40 gld. Sira leti na delavca Martina Štruklja, katerega je policija včeraj aretovnla. — Zidar Julij Be vilaqua ;e nkrade] delavcu Antonu Vovku suknjo. Tudi BeviUqoa izročen je bil pristojnemu sodišču.
— (Korekoijoniran duhovnik.) Pri aadaji držsvnozborski vobtvi je gosp Anton Hribar, takrat kaplan na Dobrovi, stal kakor skala na strani dr. Gregoriča. Z 4 to skrajno drznost ga je zadela zaslužena kazen. Premeščen je v Smlednik, k najhujšemu kranjskemu župniku, s katerim ne more nihče izhajati i<i kamor se duhovniki pošiljajo z-kasen. Morda spozna g. Hribar sedaj, da so značajnost, poštenje, stalnost v prepričanji in odkritosrčnost samo kalnosti, katere kranjskemu duhovniku le — škoda jeio.
— (Poštni pečati) Poštni pečat v Št. Ru-pertu na D detijskem ima BanK nemški pečat. Ali je obč. zastop že kaj storil, da se nadomesti z dvojezičnim ?
— (Postna upraviteljioa) v imena svojem in   v   imenu  svojih   to#»»rišie k Gorenjskega nam piše :  V zadnjih M vi!*.- h .Slovenca" in Uko Ndi v številki z dne 12. t  m. »"   nahaja  naznanilo, s katerim se iVe za neki poštni ur. d na Gorenjskem roitna ekspeditorica, ki bi b<la pripravljena v pro stem ča*-u prijeti tudi za kako „bišuo d-lo". To je novo!   Du e*dt*j so se iskale poštoe upravitelj.ee ali ekst-eJitorice le za službo, kal ero so si le te za svoj  poklic  ir.vohh' in  ro se valed tega  le sanjo učile ter ji glavo in roke pvsvtile, a zdaj  pa se zahteva,   da   bi   poštna  npraviteljca   p^leg sveje prave   službe   opravljala   tudi   druga   kišoa dela. Kaka »hišna dela' bi to bih ?   Ako je dotični go ■pod tako priprost,  d*   tako   naznanilo  javno po časnikih razglas«, in je tako na ven, da ne sprevidi, da se na tak način postavlja naš stan v ».eko nižjo ; poselsko vrsto in da «« ga s tem ponižuje in prebira, j tedaj naj bi bil še t* ko odkritosrčen  io prijazen, da bi v svojem   vabilu povedal, za katera hišna j dela hoče rabiti svojo poštno uoraviteljico.   Liudje, | čitajoč njegovo vabil 1, si bodo mislili marsikaj, in nekateri si  bodo gotovo domnevati, da  bode dal ekspeditorici v prostem času metlo  v  roko  ali pa ja zapodil s škafom po vodo, ob kratkem rečeno, da jo bode rabil — za deklo.    Menda pa io raso prišli tako hudi časi, da bi se moglo zahtevati kaj i tacega od iz bražeaega dekleta, ki s« je moralo vei> let vestno  m  marljivo  pripravljati za svoj poklic in naposled j»r ■ ■ h - j- 11 o hvo j 1 sposobnosti strogo pe-skušnjo. Delati ni sramotno; ali delo naj bode primerno  stanu.    Ako   pa   hoče  kako  poAtno dekle prostovoljno  opravljati   rravtn   svoje   služba tudi druga hišna dela pri svojem gospodarju, temu ne more pač nihče ugovarjati; le žeteti bi bilo. da bi se ta dva gl»de tega na dostojnejši način kar lepo na tihem ne  seboj pobotata in da  bi v pnh.dnje o tacih iad*vetl več ne pel — časniški zvon
— (Program za delitve premij za govejo Živino, ki bode v torek, 20 oktobra t I., v S-u čurju pri Kr*.«ju, v četrtek, 22. oktobra v Godoviču in v ponedeljek, 2G oktobra v Metliki. Visoko c. kr. kmetijsko mimsterstvo in elavni deželni odbor kranjski sta na predlog ces kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da ne napravi deldev premij za goveje žtvino v teh treh krajdi za okrajna glavarstva, kranjsko, logaško in črnomaljsko ter b':a v ta nam* u dovolda potrebni denar. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živi-aorejoi teh okrajev s primerjanj-m gov«d vzpodbudijo za napredek v živinoreji in *<■ o njej pome, b) da no razvidi nj eh, ki se je »li-.sti | deželno in drž.tvuo podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveju živine, 1. Pra vico do premij iroejo vei živinorejci imenovanih okrajnih ; 1 -rstr.v. 2 Dj donet o are dopoludne mora vea živina  biti na mestu razstave, in sicer
posebej junci, posebej telice ?n posebej krave, za ograjo privezane. V s: k lastnik mora skrbeti, da ima j njegova živina hlapca ali deklo, ki streže živini. 3. Da živina sme postati deležna premije, mora najmanj že pol leta biti Jastoioa tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spri* čalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili o premovanja živine, izbero se po dotičnem predpisnikn c. kr ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, mora p.e s posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse, kar veleva imenovani ministarski predpisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj jedno leto obdržal za pleme. 6. V razstavo se pripnščajo: junci (bik>), ki so l/, do 3 leta stari, breje telice ki h j najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele jedno, dve tri, štiri ali k večjemu 5 telet Govedo sme biti izvirnega raa-rijinodvorskega, muriškega beljansko pinegavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi Čisto domača živina. 7 Za lepo žtvino so določene naslednje premije: I. Za bike G premij, in sicer jedna 25 m jedna 15 ter 4 po 10 gl. II. Zt krave 5 premij, in s cer jedna 20 in 4 po 10 gld. III. Za breje telice 5 premij, in sicer jedna 20 in štiri po 10 gld. Posestnikom, ki bodo pripeljali k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, ame presojevalni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živiaerejo, in v posebnem slučaju se izvanredno posebno premijo.
— (Blazen človek.) »Slov. Gosp." poroča, da je te dni v neki vasi pri L u'omeru neki pri letni mož živi b Ionski glavo odjedel, rekši: .Marija ti jo je strla, jaz pa sem ti jo odjedal". — .Slov. Gosp." pravi pomilovalno: .Dedu se je gotovo pamet zmeftala". Res je in sicer je to simptom vereke blaznosti!
— (Iz Celovca) s« poroča: Od nedelje dežuje po vsi Koroški skoro nepretrgano. Vse vode so močno narasle, tako da se je ponekod bati, da stopijo Čez bregove. Včeraj se je most čez Dravo zaprl za promet,
— (Javen shod) priredi politično društvo .Ed-nost" dne 18. oktobra 18U6. popoludne na Preseku. Na dnevnem redu je mej drugim poročilo dež. poslanca Ivana Gorjnpa in utemeljevanje resolucije radi OBnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
* (Svoboda na Madjarskem) V Blovaški občini Hrušn je ljudska strank* priredila volilni shod na kateri bo prišli tudi pristaši zidov in vlade. I'rod se je pretep. O.ožniki ho razgiali zbo rovace in prebodli dve ženski, da sta na mestu umrli. V neki sosedni občini so si primerili jednaki iigredi, a tam so oiožniki n » t p li dosti brezobzir-nejše. Streljali so na zborovalee. m ubili 11 oseb, mej temi tri ženske in dva otroka
* (Lokomotiva — eksplodirala ) Na že'oz niški progi v Bečkerek na O^erskem je te dni osebni vlak vozeča lokomotiva sredi pota eksplodirala. Strojevodjo je pur grozovito ožgal in ga vrgel nad 30 metrov daleč, kjer je obležal mrtev. Kurdec pa ie hI hudo poškodovan.
* (Neredi v Sioiliji.) J, dva eo modri držav niki — hiio.u „pomirili* vedno vzkipujoče elemente, is prihajajo novo vesti o o/bdjnem položaju v Siciliji. Delavc' ttpini v žvepleuarnah so ustavili delo Obči štrajk je pričel dnu 5. t m ; tega dna je jelo praznovati okolo 14 000 delavcev. Politiške oblasti so bile mo e v velik h skrbeli v očigled tako resnob n. mu pojavu. Skušale so vse možno, da dosežejo sporazumljenje mej kapitalom in delom, toda gospodarji so neupogljivi ter so izjavili, da bi rajše za.irli rudnike, nego povišali m«zde, ker da trpe velike Kolibe. Z druge strani izjavljajo delavci najodločneje, da 'o jim, z ozirom na d mašijo draginjo, mora p »višati mezda hrezporfojuo in da so pripravljeni raje umreti od glidu, eego vrniti se na delo z dosedanjimi pip ji Dne 7. t. m. eo bili veliki izgred', prava panika. Ogromni množica ljudstvo tudi ženske in dečki, hedda je pod zastavami v spravo In od kraja do kraja, kričaje: .Dajte 1 aiu kruha in dela! Smrt obdelovalcem rudnikov! 11 Oenro da se mm poviAa mezda!" O.ožniki 'n nek j vo|«kov so skušali razpršiti množ c i, tod«, ker jih leta ni ubo gala, vrgli 1-0 se z orožjem v roki na goloroko ljudstvo! Porcčdo ne pove koliko oseb je bilo o tem saopadu r m onih ali telo ubtih, ampak pravi 1\ da je bi spopad strašanski, da so orožniki za-ji eii.il jedno zuBtavo in zaprli štiri demonstrante. S tem je bila dovršena t« demonstracija, toda položi) je kljubu temu s Ino ozbilen. Oblasti se boje, da utegnejo štrajkovci upaliti   radnike   1.1 početi
j kdo zna kaj; zatorej so podali iz Palerma sda vo jakov na vae kraje, kjer je kaj delavcev.   Sedaj je mir, toda mir — pre 1 bajoneti!
— (Maščevanje zapuščene ljubimke.) Predvčerajšnjem j« v Tunnu 3a let stari duhovnik Berti ■fdei v sp )vednrco, da epovednje nauj čakajoče damo iz najboljših tnrinskih krogov. Zadnja je prišla na vrsto eb gantno oblečena dama, katera je spovednika polila po obrazu z žvepl . <■ kislino, kije duhovnika grozno ooekia iu mu izžgala oči, da je
j popolnoma oslepel. Tako se jo maščevala zapuščena ljubimka.
* (Snažno mesto.) Kako se pripravlja me*ito Bari na Laškem za slavoosti, kater« se bodi vršile, ko pristopi črnogorska princezinja H don 1 h kat.a« liški veri, o tem priča list .Tribuna", katera opominja prebivalce slavnega Barija, naj skrbe, da bodo ulic:1 očiščene, da se ne bodo na vseh oknih sušilo perilo, da ss ne bode perjad podila po ulicah, da se ne bodo koze pasle po mestnih trg-h, da ne bodo pomije metali na ceste, da se ne bodo po ulicah podili goli otroci, da kočijaži vsaj na bodo raztrgani in da ne bodo po vseh jarkih h žili pijanci in p-janke. — Ča ustrežejo Barijaoi v*em tem zahtevam, še sami ne bodo več poznali svojega rodnega mesta.
* (Sultan — blazen?) Razni listi razširjajo vest, da je turški sultan Abdul-Hamid zblaznel in da so zdravniki spoznali njegovo blaznost za ne« ozdravljivo. Čudno bi to ne bilo. Popolnoma nor-malen človek bi groznega klanja v Carigradu ne bil trpel, kaj še Ie naročil.
Darila i
Zahvala. Podpisano vodstvo si usnja z4 podarjeni znesek 8'dO K , določen za napravo obleka tevni šolski mladini c. kr. rud. ljudske šale v I Inji izreči slav. delavskemu društvu, oziroma njegovamn odboru, ki ie to blago misel sprožil, drugim slav. društvom, kakor tuli bi g gosp«m 111 gospodom v Idriji in okolic, slav. idrijskemu prebivalstvu, ka-teii hi vsak po svojih močeh pripomogli, da sa je nabrala pil javni tomboli tako lepa viota, naj-toplejo rahvalo. Vodstvo c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji dne 15. oktobra 1890. — A. Novak, c. kr. šol. ravnatelj.
Književnost,
— Izveetja muzejskega društva za Kranjsko Četrti Bcšttek prinaša n.t prvem mestu /.«■•> tek kaj zanimive, na podlagi skrbnih študij spisane razprave .C a r 1 n s k a iu poštna postaja Pod-pečjo pri Brdu, spisal Ivan Vrhovnik, potem slede razprave: Prihod cesarja Leopolda v Ljubljano in prenos ostankov sv. Peregrina v cerkev sv. Jožefa, spisal Janko H ar Je; Kake darove je dajalo zagrebško mesto Ivanu Lenkoviču, Rpisal Janko Bar le; Bratovščine na Kranjskem 1. 1780; Hegesti listin farnega arhiva v Kamniku, spisal A Koblar; S 1 c v e n h k a 1 1 11 a ljubljanskih ulic pred 100 leti, spisal J Vrhovnik.
— Mittheilungen des Musealvereines fu> Krain imajo v sešitka 5. naslednjo vsebino: V. Leveč: Sobhss und Herrschaft Floimg in Oier-krain ; A. Paulin: Ueber Kinige tii- die Fiora Krains nene Arten, V.irietii en und Hast rds aus ler Famgattung Aspium fc>w.; dr. O. G r a t z y : Dae k k, Giitertestat'eramt in Laibacb ; F. S e i d I : Daa Klina voo Kram; L tt-raturbericht.
— r Jugoslovanski stenograf prinaša v svoji flesti številki nsst'•p'io viabinO! I< Stenograf: 1. N><štojaAteto polož-nijs i nslovijat« za badašteto razvitije na atenografiiata v Bdgarija. (O- A. Be-/enšek ) 2. Hrvatska stenografi a onre.l o F. M igdič. Ocjenjuje pr f. M. Varaberger. 3 Životopisi zaslužnih Slovan;»v. Profesor Josip Loidovšek. Spisal A B. 4 Stenografija V Si bi 1 (Dojds iz Beograda) 5. Ste-nogrt,f«ko novice 6 Iz drugih dežel. 7 Književnost. — II Stenografska priloga:8 Naše nade. Bpevao Dragomu Brzik i' R*^ na lv*in Vasoe v odgovor na adreaa na juh lejni komitet 10. Plemenski egoizam. Napisao Bogdanov. 11. Profesor Josip Leodovšek S.)ia*I A. B. 12. Lesnike. Zložil Fr. Levstik. 18 Bratski sastanak. Spevao Iti loje Crnogorac. 14   Umetnost pisanja.
Brzojavke.
Goric* 16. oktobra. Danes zjutraj je tod divjal strahovit vihar. Furlanska ravan je preplavljena.
Dunaj Iti < ktobra. Poslanska, zbornici je v današnji seji dognala generalno razpravo 0 domovinskem zakonu in z u liko večmo sklonila, začet; specijalno razpravo o predložeiiem načitu.   Protisemitje so glasovali zoper iiiČrt.
Dunaj 1*1. oktobra. V tukajšnjih vojaških krogih se satrjuje, da odstopi v kratkem admiral Sterneck iu da pride na njegova mesto nadvojvoda Štefan.
Budimpešta 16. oktobra. Voditelji ljudske stranke so naprosili grofa Ferdinanda Ziohyja, Daj proil cesarja, da lagotovi svobodne volitve.
Cetinje 1<5 oktobra. Ruski car je prin-cezinji Heleni daroval milljoD rublje v za dota in dijadem od demantov, v vrednosti dveh milijonov frankov.
Madrid U>. oktobra.   Blizu Manille soi ustaši napadli špansko vojsko pod poveljstvom? \ generala Julisuija iu jo pognali v beg.
Iz uradnega lista.
I?irs'(iu«>   nll  .-li-tiiniiviip   drnftttc: Antona
Kapel - na posettvo v Narinn in Tomaža K a 1 u i e posestvo v Narinn, oba v dragiti dne 'JO. oktobra v Postojini.
Reze Sinur zemljišče v Zburah, cenjeno 115 gld., dne 21. oktobra in '25. novembra v Mokronogu.
Jakoba Opeke zemljišča v Dolenji vasi (v drngic)
lino :oktohrji v (Vrkioc.i.
Frana Umi. ciča posestvo v Medvedjem brdn, cenjeno 92»)1 \iU\.. ilno       oktobra in 21. novembra v Logatcu.
Janeza Ur h as a posestvo v Dolenji vrhi, cenjeno 2~>'.ll  gld., dno '22. oktobra in 2*>. novembra v Cerknici.
Matije Samca posestvo v Matenji vasi dno '23. oktobra v Postojini,
Marije Grerbec polovica posestva v Vrbici, cenjena 4.r>7 glil., in Niko'aja Zateka posestvo v Jnriičih, cen;eno 1795 gld., ona diit- J.;, oktobra in '2.'J. novembra T Ilirski Bi s'rici,
Meteoroiogično poročilo.
u s "3 m C	()ah opazovanja	Stanje barometra V IIIIU.	Temperature v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. ? '24 urah
16, 16, n	i), »večer 7. zjutraj 2. popol.	738-4 7889 788'9	96 6*8 107	si, jzab. si. JJVzIl. sr. sever	pol o bi megla Bkoro ulil.	30 7
Srednja  včerajšnja  temperatura  11*8% Dormalom
sa 12° nad
dne 16 oktobra 1896.
BJknpJOd državni dolg v uotah..... 101 gld. '20 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 101 „ 25 ,
F atrijska alata rcnia....... I'22 , 40 a
Kvpfrij&ka kronska renta 4* 0..... 101 , M5 g
Oporeka Blata ret;ta 4l ,....... 121 „ 70 a
O^^ka kronska renta 4'      . M9 , 15 .
avatro-Ogerakl bančne delnice        ,   . H44 , — .
Kreditna deluicc 866 t — »
[oiuloa vista.   ...       ...... , H0
NfctaAki dri. bankovci ta 100 mark    .   . 58 » 82*'» a
80 mari............ U , 76
80 Iranko«........... 9 „ f»3 .
ItsTklijot-* ki baukove«........ 44 „ 50 ,
C. kr. cekini........... f> , 66
Dne 15. ektobra 1896.
V ..državne ančke iz 1. l^.r--i po 860 gld. 143 gld. — kr.
Državne srečke iz I. 1HS4 po 100 i»ld..   . 190 , — .
Donava n«>». srečko 5% po 1<K) gld.   .   . „ '25 ,
Zemlj. 0D& avstr. 4',\° 0 zlati zast. listi    , — t — „
Kreditnu .srečke po 100 gld...... 196 t 75 .
Ljubljanske s ročke......... 88 a 76 a
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 , — ,
Aken,- anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 154 , 60 m
Tran w.iv-«lru*t. volj. 170 g'd. a. v.   .   .   . 482 „ — ,
Papirnati rahel■......... 1 _ 97'/, -
TzgnjLloil so je
pretekli  ponedeljek o rani uri v kavarniških prostorih „Narodne Čitalnice" s svilo prevlečeni
5W8S°~ cle^iTLilss:. ~33btE
Kdor ga je načel, prosi se, da ga odda nata-takarju iatotam. (3111—2)
Lepo
fcOS'.r i&
Isnj-pi vsako kolikost po S Irr, Icllo, tukaj ali v Trebnje stavljeno.
J o s« Paulin
(3101—3) grad Grič pri Mirni.
Trgovski pomoćnik
žpeceriat, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premeniti, in sicer v kako   ečjo mi sto.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati npravnifitvu .Slovenskega Naroda". (3097—3)
6 dobrih in krepkih
kamnosekov
dobi takoj dela pri tukajšnji cerkvi. Dnina 1 gld. bO kr. do 1 gld. 00 kr.   Oglasiti ao pri podpisanem.
Sv. Duh pri Krškem,  14. oktobra 1896.
•T o j-* i i a 1 jtit
(8116) stavbeni vodja,
-t
a»w<
P3T "W
odpravi v 7 dneh popolnoma (8*4)9*8)
€*liri*t«»n"-n   izborni neškodljivi
Ambra-crčme
jedino gotovo nfiinknjoea aredatvo proti pe^mn in xa oleplanja polti, Priatnn v aatano aapeAatanib izvirnih steklenicah po S|I novi', ima ne prodaj
• . >In vr-|t» IrUioiiii  x   I .; 11 l <. ,n 111.
I I
i
Ces. kr. avstrijske afr državne žsleznke.
Izvod iz voznega reda
Treljecvn-egr©. ©d 1. oktobra 1S96.
Nastopno omenjeni prihajalni in ođtiajalni  uui OtnaAanl
■retloJe«vr<>|tMk«.iii rimu
Otllio«! Iz Ljubljano (juž. kol.). Proga čem Trbiž.
(1706-888)
Ob 12. uri 5 min. po unči cmobnl vlak r Trlii*, llnljuk, (Vluvoo I"rKllK«nllf«llt•,, Ljubno; čuk Si-Utlinl ¥ Amifn, I aclil. Omundcn, Soluo^rad • ri>/. K li-in-KoilliiiK v Sti-jr, IjIiiu, nn OunnJ tu Anintr't«.!i — mi, |r 10 min. rjutr»j oiobui vluk v Trbii, I'outiil.el, lieljnk, OelOTeo, KrM, ion*, foat«, l.iiiliii'i, Diinitj ; «"■«« Holstlikl t Koluoifrmt, &o% Auiitntlnti 113, Oi,ila, — Ob 11. uri Ml min. (lopolu.lno osobni vlak t Trhli, Fonl-.bol, Helji.u, (vi loTott, lijulitio, Srlr.ttml, Dunaj. — Ob 4. aH popoturlne oeobni rlnk t IVIili llnljik, ColoTUL-, Ljubno ; eos Sulitliid t Soluoftnicl, T.nuti-Oiutoiu, /,,.|| u^ jnr.i)ru, [BOnOttt, llrotiotio, OnrOi, Oaoavo, 1'nrm , K11-i 11 -1{i- U111 ^ v Bldn I.ino, ninl,ij<ivico, 1'lionJ, M »rijitin »are, lleb, Kruuuovevi.ro, Karlovo vn«' 1'ruKo, Llpeko, I1 :r  1 vi«   \ enn '
Proga v Novo mesto in v Kočevje.
Ob 0. uri 1 r. min. ajutraj muAnni vlak. — Oh II, uri nn min. poliulue mciani vlak. — Ob 0. url 80 min. avot-er metani vlak.
l*rlli<Ml v I.jnbl | hhu   jnž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob b. uri l>vl min. ajutraj otoluii vlak 1   Dunaja  via Amitntton
l.ij.«l .1.'.. 1'ii.ki", Kraucovib varov, Karlovih varov, llnhn, M ,rn.....varor
Planja, HiKloJovio, s.-li...|ji .•. la, I.lnoa, Hte/ra, <. iiiutulnaa, Iiolila, An......
I.Juhiii., Oolovoa, Huljaka, Kranaenitfeate. — Ob II. uri Jfi min. ilupuli,,1.,,' oiiobiil vlak a Dunaja via Am*totn>n, Karlovih varov, Haba, Marijinih van.v l'l. m.«, liutlrjario, Soluo^rada, l.inoa, Steyra, 1'ariaa, (Jonovo, Curilm, Hr„!
Kunt-a, lm 1.....:i, Z.nlla na jocaru, l.oud-daiteiiin, I<jubna, Oulovoa, Line«
1'ontabla — Ob 4. uri Mt min. popnluilno oiobni vlak a Dunaj.«, I,JuI,m» Sultthala, Huljaka, (Uilovon, Kransontfeilfl, 1'ontabla. — Ob 0. url 4 inu. ivi>i'-m otobni vlak a Dunaja via Aiuatottcu, la Iijubna, llpljaka, OelOTM 1'unlabla.
Proga iz Novega mesta ln iz Kofievja.
Ob B uri 10 min ajutraj nmiaui vlak. — Ob 3. url S'i min. ,,„. poluiluo moiaul vlak. — Ob H. uri BO min  avi-čer ......»m vlak.
Odlt4»«l Is l,Jul»ljMii«t (drž. kol.) V Knuinik.
Ob 7. uri 'J3 min. ajutraj, ob S. uri ft min. popolmlne, oh H. uri 60 min. avoiSer, oh 10. url 'Mi uhu. ivncer.   1 I'■ 1 nji   vlak lo v Okl ob iH-ili.1 1 1 In praanikih.)
i'iiiio.i v 1.piDitint,, dri, kol.) I« ikniiintuu
Ob 6. uri r>6 min. ajutraj, ob tt. url 15 min. ilopoliulm., ob 6. url 10 min. aveoor, ob 0. url 66 min. avouar.   {Poilmltijl vlak Iu v nI. oh tieiieljak  lu praanikih.)
Krepka deklica
ki je stara 15 let in zmožna slovenskega in nemškega jesi k*,         vMto|ilii v |»<»<iuu v i*)' i»i'«mIi»jitini«'<». — Vej se izve pri oprattiifitva .Slovenskega Naroda". (8104—2)
Poštna odpraviteljica
©3 išče. Prednost imajo tist*», katere so že samostojno na dež*li s užl>ovale. — Vač povo nprav-niStvo ^Slovenskega Naroda". (8116—U
li'sojam se naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel
ter bode
otvoritev
spodnjih gostilniških prostorov
v soboto, dne 17. oktobra 1836
z vojaško godbo.
Začetek vcrašKega koncerta ob 8. uri. — Vstopnina prosta.
Potrudil se bodeni postreči p. n. občinstvu tako z dobrimi Jedili kakor s pristno pijačo.
Vzprejemljem tudi abonement za kesilo.
Za obilen obisk priporoča se z velespoutovanjem
Gregor Majnik.
(.11 u-
Doenng-ovo milo s sovo.
Najbolje
vm li   \. i.1;!, i v !i učinkov
popolno prosto sredstvo
7.11
gojenje lepote.
Preskusen vspeh.
Iiepa, sveža mladostna koža. lETina poli.
.     aT .
*>        <*•        >• w
111 -J8.M
.S.oiui
zajamčeno
pristno
t? je OMSSSM
s sovo.
l ~A—; m m
m ^
t—s—
Povsod se lahko kupi
V LJubljani prodajajo Rl debelu: Avg. Aner. Ant. Krisper. Vaso Petričič Glavno zastopstvo: A. Motsch & Co . Dunaj. I, Lugeck 3
SoliCalaaka,
naravnost Iz tovarne.
Zsigt naj se VBOfSO svilnega hlaca in morebitno {»onarejenjn se takoj pokaže. Pristna, ft sto ve^etulno barvana, solidna črna svila pusti lifl p»*p«-l. Ponarejena, otežena nvila, ki r.i la postane mastno svetla in se hitro lomi, pušča temnorujav in svetlorujavkast pepel. 1'oMlia      j oifnine in carine prosto na dom —Vzorce naj se zahteva u.
----Hohensteinske svilotkalnice ,,Lutze   v Hohensteinu na S.
M«h. tovarna ivllnega blaga.
(W328) Največja zbirk.i eriiili, !•« lili in l»Mr«MNlili svil. b V
Otvoritev gostilne.
Naznanjam   slavnemu   občinstvu,   da   hodem otvoril dn6 17. t. m. v svoji lastni hiši
vulgo „Pri Tonhuu v Mengšu
gostilno
ter hodem imel pristna vina, sveže pivo ter mrzla m gorka jedila.
Za obilen obisk se priporočam liajuljudneje
Peter Kuralt
gostilničar in posestnik.
(.ioni—:»)
L. Luser-jev obliž za turiste.
<>«»lo%<> in hilru upii-\;i|im<-   MTit.il vo proti k u i 11 ■>• «i4'«'noiii, j n 1) .-iii  nn poti-    >/a. X
p .t.i petah in y\.<^ V«»lisw arugln tnlim • >^ prlsnalmh
praukam      S**^?** c"*PleeSB JS na
tki Vrt Hti -knr-
glarni ra&pošiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
\*^ Ihf>0 10 M«>dllnR-D»naJ.
v^^/^   Pristen naiuu, če imata navod in obliž varstveno znauiko i ti podpISf ki jo tu irave&t torej   naj sh pasi zavrne vso manj vreini ponarod"b«.
.... .^S^l-^^IsL.^....... JlS'."'?!1•jffiSža.ii -
I
PrTiten » i.j.ii« i.ui:.i.
Mayr, Mardets«bl;ii;er, IJ. jjj pl.Triikocty. 0,1 '><• mil, L. (ireč,-I, v Kinini! in'1'i s. pl. Hladu V16, F. ll^iVa ; v lilaimilku .1 Močmi'.; \ <>io««<i A Bnri r, W.
riniruiwalil, J, B ruliH-olior; « llr^nali A ki lb» uijlir;   v Tren | D i Ko-
rolkein) t). Usoner; v n. 11., u u F. ttohols, Dr. E. Kiimpf; v <j.4»r*cl li-
B. Pontoni] v wiiHn«
Im A. 11 nt'i; v *ir.*-■1(1 K S.unik; \ llatl-Koiil C. E. And.-iei,; t Iliriji Joiip W...m.,; V Kmiotljioi A. Kobli k; v Olji K. (Jela; v <r-uoiulju: V. Haika.
ladajatoli in odgovorni utodnik: Jouip Nolli.
Lastnina In tink „Narodno Tislvitrue.-.
5311