CELOVEC ČETRTEK 2. OKT. 1997 Letnik 52 Štev. 39 (2930) Zimske olimpijske igre 2006 VESTNIK Vsa podpora manjšinskim listinam Evropske unije p\ Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt i 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. V sodelovanju med Južnotirol-skim narodnostnim inštitutom ter Svetom Evrope je pretekli teden potekal v Boznu seminar »O novih manjšinskih zaščitnih določilih v Evropi« Svet Evrope je v preteklih letih namreč izdelal dva pomembna dokumenta o zaščiti manjšin, katera naj bi države članice Sveta Evrope podpisale in ratificirale; to sta Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin ter Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike. Odlični strokovnjaki, kot so univ. prof. Tretter z dunajske univerze, univ. prof. Pan z innsbruške uiverze in hkrati vodja Južnotirolskega narodnostnega inštituta, ter predstavnik Sveta Evrope gospod Ste-ketee so v svojih izvajanjih poudarili nastanek in pomen obeh dokumentov ter poudarili, da sicer oba dokumenta temeljita na individualnih in ne na kolektivnih pravicah, da pa kljub temu oba dokumenta pomenita korak naprej pri evropski zaščiti narodnih skupnostih. Kar se tiče kontrolnega mehanizma, UNIVERZA CELOVEC Fakulteta za kulturne znanosti, inštitut za psihologijo, v sodelovenju z ORF in založbo DRAVA vabijo na prireditev Psihotravma in človekove pravice v bivši Jugoslaviji SODELUJEJO: ddr. Paul Parin, psihoanalitik (Zürich), Muhidin Šarit, avtor knjige »Keraterm« MODERACIJA: Fred Dickermann v petek, 10. oktobra 1997, ob 19. uri, v ORF teatru, Sponheimerstr. 13, Celovec Iz vsebine BRUSELJ Manjšine pri EU Zastopniki štirih manjšin so se na študijskem obisku seznanili z delom poslancev. Stran 2 KOROŠKA Dve premieri Prvi rezultati gledališke delavnice v Fiesi so tu. O premierah berite na strani 5 obe konvenciji ne predvidevata možnosti tožbe, a Svet Evrope se je zedinil, da bo v kratkem ustanovil sosvet strokovnjakov, ki bo možne kršitve manjšinskih pravic v posameznih državah preučil in Svetu ministrov (Sveta Evrope) podal ustrezna priporočila za ukrepanje. Seminarja v Boznu so se udeležili predstavniki manjšin iz Italije, Švice in Avstrije. Avstrijski udeleženci so v posebni izjavi poudarili, da obe konven- ciji pomenita »nadaljnji korak k implementaciji manjšinskih zaščitnih norm v Evropi« in pozvali republiko Avstrijo, da ju čim prej ratificira. Nekaj držav je okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin že podpisalo in ratificiralo, med njimi tudi republika Slovenija, republika Avstrija je oba dokumenta podpisala, postopek za ratifikacijo okvirne konvencije pa je že v teku. ma |^Kar trije avstrijski kandidati IVtekmujejo za izbor Avstrijskega olimpijskega komiteja (ÖOC) sredi novembra tega leta. Koroški projekt prekomej-nih iger skupno z Italijo in Slovenijo »Brez meja / Senza confini«) je zbudil veliko pozornost v mednarodni javnosti. Koroški organizacijski komite (OK), kateremu predseduje nam. dež. glavarja Michael Ausser-winkler, ter koroški olimpijski pool sta pridobila skoraj vse politične grupacije (razen Zelenih) in interesne skupnosti za ta zanimiv projekt. Stroški za volilno kampanjo ter priprave znašajo več kot 15 milijonov šilingov. Zagovorniki ZOI 2006 na tromeji pričakujejo gospodarske impulze za vso Koroško, obseg investicij pa so oštevilčili z več kot 2,5 milijarde šilingov (dve tretjini naj bi prispevala zveza, eno pa Koroška). Italija in Slovenija sta obljubili, da bosta svoj stroškovni delež pri teh igrah prevzele sami. V okviru projekta EU so se spoznali dijaki iz Gradišča, z Irske in iz Španije. Prišli pa so na obisk tudi na slovensko gimnazijo v Celovcu in se seznanili z značajem in posebnostmi te šole. Foto: sv PREBLISK ■ V zadnjih tednih so nekateri pri NSKS sprotili polemiko proti Spomenici, ki so jo sprejeli vsi avstrijski sosveti, ker gradi na individualnem konceptu manjšinskih pravic. Tudi uradni predstavniki republike Slovenije so kritizirali manj- KHŽ S kOHCeptl piši in zahtevami sami obvezali. Vendar: Spomenica je v smislu Evrope in nobena gonja proti njej je ne bo mogla spremeniti. V Svetu Evrope se skušata uveljaviti dve pojmovanji: prvo je v znamenju integracije kajoče kolektivne pravice v Spomenici. V Boznu so predstavniki NSKS pozdravili obe konvenciji, ki - kot rečeno - temeljita na individualnem principu in republika Slovenija je obe konvenciji te ratificirala. Torej polemika zaradi polemike. Zanašajoč se na to, da se večina že tako ne spozna na vsebino obeh listin, napadajo natančno to, za kar so se s pod- in odprtosti in temelji na individualnih človekovih pravicah, drugo pa - za katero priznajo tudi njeni zagovorniki, da nima večine v EU - obravnava manjšine kot kolektiv in bolj ali manj ločeno od večinskih narodov. In podtaknjena tiskovna izjava Karla S. v Bruslju zagovarja konservativno, zastarelo pojmovanje manjšin, zato jo zavračamo. Wolfgang Puschnig saxoton Gaggl vocai Primus Sitter guitar Emil Krištof drums Karl Sayer basa 3.10.1997.20.30 4.10.1997.20.00 Gostilna »Plamenig« Dvorče v Ziljski dolini Farna dvorana Šentjakob 5,10.1997.20.00 lJX,.dvora"a Dejstvo, da so številni športni objekti že zgrajeni, bo gotovo nekoliko znižalo stroške za izvedbo tega velikega projekta. Z igrami »Brez meja« pa bi verjetno lahko padle meje v glavah, ki še obstojajo pri nekaterih. Kritiki teh iger (Zeleni, razne ekološke grupacije in posamezni politiki) pa so izjavili, da bi poseg v naravo (iz-sekanje gozdov, strašanski promet v času iger, financiranje, kaj z objekti po igrah) imel negativne posledice za ekologijo. Nadalje argumentirajo, da zaželeni gospodarski efekt nikakor ni zagotovljen. Beljaški župan Manzenreiter pa je izjavil, da bi se investicije bolje obrestovale z naložbo v industrijo in v delovna mesta. Pregovor, da človek (dežela), ki nič ne tvega, tudi nič ne izgubi ali pridobi, velja tudi za ta edinstven projekt mednarodnega sodelovanja. Prebivalstvo bo v nedeljo z glasovanjem odločilo o nadaljnji usodi tega projekta. Predsednik ÖOC Leo Wallner pa je izjavil, da je podpora prebivalstva ključnega pomena pri izboru avstrijskega kandidata za Mednarodni olimpijski ko-. mite (IOC). Tudi odborniki ZSO so mnenja, da bodo zimske olimpijske igre Koroški finančno v korist, še večjega pomena pa so sveži vetrovi in mednarodni značaj, ki si ga bo z njimi dežela pridobila. Prav ob OI se bodo lahko prepričali vsi, kako važno je znanje jezikov in odprtost do vseh narodnosti in držav. To pa je navsezadnje tudi osnova političnega programa naše organizacije. M.Š. Klima na obisku v Sloveniji V sredo je Slovenijo prvič v svojem kanclerskem obdobju obiskal Viktor Klima. Obisk sodi v kontinuiteto dobrih medsebojnih odnosov, po tiskovnih izjavah pa naj bi utrdil gospodarske in politične odnose med obema državama. Avstrija je za Slovenijo četrti najmočnejši trgovinski partner, glede na izvozne rezultate pa je Slovenija zelo pomembno avstrijsko tržišče. Obema državama je v tem trenutku gospodarsko in trgovinsko sodelovanje zelo pomembno. Klima je s slovenskim premierom Drnovškom podpisal meddržavni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v medsebojni trgovini. Koliko sta se oba predsednika vlad dotaknila tudi manjšinskega vprašanja, ob zaključku redakcije še ni bilo znano, vendar je premier Drnovšek po ustaljeni navadi pred obiskom kanclerja Klime v torek sprejel skupno delegacijo koroških Slovencev J. R. EVROPSKA UNIJÄ Kakšno vlogo igrajo manjšine v združeni Evropi? ■VIIINULI teden so se je šest-I wlnajst pripadnikov manjšinskih organizacij na pobudo EBLUL (European Bureau for lesser used languages / Evropski urad za manj rabljane jezike) mudilo v prestolnici evropskega združenja, v Bruslju, glavnem mestu Belgije. Zastopane so bile štiri od šestih avstrijskih manjšin: Slovenci, Hrvatje, Madžari in Romi, pri čemer je treba poudariti, da je bil z nami tudi Branko Lenart, predsednik društva »Člen 7«, kije zastopal štajerske Slovence. Običajno je bilo v preteklosti sicer tako, da je avstrijska depandansa EBLUL, kateri predseduje Karel Smolle, predstavljala predvsem tisti segment manjšin, ki je bil predsedniku po godu, se pravi tistega, ki je politično na »pravi« strani. Verjetno je res zasluga mag. Bojana Sturm-Schnabla, da so bile vabljene tudi druge organizacije, ki niso tako »prave« in je bil zato spekter bolj pester. Bojan je asistent avstrijskega EU-poslanca Haralda Ettla (SPÖ) v Bruslju. Namen obiska v Bruslju je bil študijske narave in program več kot napolnjen. Vodja urada EBLUL v Bruslju Ivanka Suhadolc, Tržačanka, je ves čas spremljala skupino in skrbela, da smo se lahko držali rokov. Najprej so bila na vrsti srečanja izrazito politične nara- ve; prvi obisk je bil - kako naj bi bilo drugače - pri poslancu Liberalnega foruma Fri-schenschlagerju, pri katerem trenutno prakticira koroška Slovenka Angelika Mlinar. Sestanku je prisostvovala tudi poslanka Ursula Stenzl (ÖVP) ter poslanec iz Južnega Tirolskega Harald Ebner. Srečanje s poslanci Haraldom Ettlom, Hilde Havvlickovo in Reinhardom evropska konvencija o zaščiti manjšin, ki je niso ratificirale še vse države EU (med njimi tudi Avstrija, čeprav je slišati, da se bo to.zgodilo že naslednji teden). Potrebnih pa je vsaj dvanajst podpisnikov; Luksemburg in Finska bosta pridala svoj podpis v prvih dneh oktobra in ta konvencija naj bi pomenila nekakšen evropski manjšinski standard. ve in dva od gradiščanskih Hrvatov. Letni proračun za projekte v vsej evropi za ta program je okoli 4 milijone ECU (1 ECU je pribl. 13,8 šil.). O samem uradu EBLUL v Bruslju (centrala je pravzaprav na Irskem) in podobneje o posameznih programih, kjer tudi naša društva in organizacije zaprosijo za razne podpore, pa v naslednji številki. Z leve: Bojan Sturm-Schnabl, Hilde Hawlicek, Joan Valle, Ivanka Suhadolc in Reinhard Rack so seznanjali obiskovalce iz Avstrije o delu in vlogi države v EU f Mimogrede: eden od mnogih projektov EU Slučaj je nanesel, da sem naletela na skupino dijakov osmošolcev, ki so pravkar obiskali Zvezno gimnazijo za Slovence. Prišli so iz Gradišča in iz Španije, njihov obisk pa je del projekta, ki gaje podprla EU v svojem programu LINGUA s 55 odstotki stroškov. Sodelujejo dijaki iz irskega mesta Limerick, iz španskega mesta Manesa (Katalanija) in gradiščanske večjezične gimnazije v Gornji Pulji/Oberpullendorfu. Te partnerske šole delajo na skupnem projektu o manjšinah, skupna knjiga o njihovih pogledih na manjšinsko problematiko je tik pred izidom, pripravljajo pa tudi skupno razstavo. Gradiščanski mladinci so že obiskali Irce in Špance, zdaj pa so jim slednji vrnili obisk. Nosilec projekta so dijaki šole v Gradišču, vodi ga profesor za angleščino in španščino Hans Schütz, naslov pa je »Mehrsprachigkeit und Minderheiten«. Slika z obiska na slovenski gimnaziji je na prvi strani. S. W. Račkom je bilo zelo informativno, saj so predstavili delo avstrijske misije v Bruslju. Pogovoru je prisostvoval tudi vodja parlamentarne mednarodne skupine »Jezikovne manjšine«, Katalanec Joan Vali ve. Kar zadeva manjšine, pa je trenutno najpomembnejši dokument VOLITVE V SLOVENIJI v Že sedmi predsedniški kandidat OT LISTJA in trave jih je v IV Sloveniji, ki bi radi postali predsednik republike. Poleg sedanjega Milana Kučana, ki ima za Slovenijo pravi mednarodni format, je v preteklih tednih prijavilo svojo kandidaturo še pet bolj ali manj izkušenih politikov, ki pa vsi skupaj suma su-marum nimajo prav nobene možnosti, saj so njihove stranke in celo neke zveze prav neznatne in celo nimajo nobenega poslanca v slovenskem parlamentu. Kot smo že pisali, so to desni nacionalist Saša Lap, dalje predsednik neke državljanske zveze Matjaž Gerlanc in poleg njiju celo Adolf Štorman, ki je do nedavnega sedel v zaporu, za njim pa je bila nekdaj razpisana tudi mednarodna tiralica. Bolj resen kandidat dr. Tone Jerovšek, član ustavnega sodišča, je svojo kandidaturo umaknil takoj, ko je uvidel, da ga ne bodo podprle vse »pomladne« stranke. Pojavljal se je tudi pobudnik srečanj pod lipo sprave teolog Anton Stres, ki pa ni za svojo kandidaturo pravzaprav ni niti dobro vedel. Tako je bilo do tega ponedeljka vse v znamenju zaključka »Delovega« komentatorja iz konca preteklega tedna, ki pravi, da je med gnilimi jabolki le težko izbirati. Ta ponedeljek pa se vendar pojavil kandidat, ki ga slovenski volilci jemljejo nekoliko bolj resno. To je Tone Peršak, vodja stranke Demokrati Slovenije, ki je bila v prejšnjem mandatu v državnem zboru dokaj pozitivna, v sedanjem pa zaradi strankarskih izigravanj nima svojih poslancev. Peršak je zaradi svoje načelne politike sprejemljiv tudi za volilce opozicijske Janševe socialdemokracije in Peterletovih krščanskih demokratov, vsekakor pa pomeni za Milana Kučana nevarnost, da zmaga šele v drugem krogu. To je seveda samo v korist demokratični podobi predsednika. Kaj bodo storili preostali stranki »slovenske pomladi« -socialna demokracija in krščanski demokrati - še ni jasno. Kandidata SKD, predsednik slovenskega svetovnega kongresa (v zatonu) dr. Jože Bernik in podpredsednik državnega sveta Marcel Štefančič -četudi postaneta njihova predsedniška kandidata, za Kučana ne pomenita nikakršne nevarnosti. J. R. Obiskali smo tudi avstrijsko poslaništvo, kjer trenutno tečejo prispevki za amsterdamsko pogodbo, ki bo po pomenu enaka maastrichtski in ki naj bi pomenila nekakšno evropsko ustavo. Prav tako zanimiv je bil obisk pri evropskem biroju republike Slovenije, ki se z vso paro pripravlja na sprejem v EU, saj je v naslednjem krogu članic pripravnic. Mitja Drobnič nam je razložil kompliciranost predpriprav za vstop, kajti Slovenija mora izpolniti še nekaj pogojev pravne narave. Za nas pa so bile izrednega pomena predstavitve raznih programov, preko katerih EU finančno podpira projekte na kulturnih, znanstvenih, vzgojnih, šolskih in drugih področjih. Seznanili so nas z načini, kako vlagati prošnje in na kaj je treba pri vlogah upoštevati. Vsem programom je skupno, da jih ne more vložiti posameznik, temveč vselej le inštitucija, se pravi društvo, organizacija, interesna skupnost in podobno. Poleg tega pa je treba imeti pred očmi vselej evropsko idejo zbliževanja, odpravljanje predsodkov, ustvarjanje mostov med narodi in jeziki ter uporabnost uspelih projektov tudi za druge narode v EU, pa tudi zunaj nje. Eden teh programov je namenjeni tudi izključno manjšinam, čeprav to ne pomeni, da se lahko manjšine poslužujejo samo tega. To je program, s katerim EU pospešuje in podpira ukrepe za ohranitev regionalnih in manj razširjenih jezikov in kultur. Za primer: leta 1996 je bilo v tem programu izpeljanih v Avstriji sedem projektov, to sta dva od SPZ, eden od koroške deželne vlade (kongres narodnih skupnosti), eden od Slov. gospodarske zveze, eden od Mohorje- BISKA pri par-lamentarcih v Bruslju v organizaciji avstrijske depandanse Evropskega urada za manj rabljene jezike so se udeležili predstavniki štirih narodnih skupnosti v Avstriji. Želja, da bi se tega študijskega obiska udeležili tudi predstavniki tistih organizacij, ki niso ravno po godu NSKS oz Karlu Smolleju, je prišla iz Bruslja in ne iz »Smolletove« avstrijske depandanse. Kakorkoli že, dobro je bilo, da smo se vsaj malce pobliže seznanili s tem izredno velikim in kompliciranim evropskim aparatom. V prvem trenutku deluje vsa ta razvejanost, ogromnost in nepreglednost raznih inštitucij znotraj EU skorajda zastrašujoče, češ: kaj pa sploh pomenimo mi, majhne in še manjše manjšine v teh globalnih interesih, ki so predvsem ekonomske in šele na drugem mestu socialne narave, ko gre za skupno varnostno in ekonomsko politiko, pri kateri nas ne potrebujejo kaj dosti. Pa vendar ni čisto tako. Povsod, na vsakem mestu, kamor smo prišli, so poudarjali skupno evropsko misel, ki pomeni na prvem mestu spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. In v tem kontekstu imajo manjšine izredno pomembno vlogo.Očitno ni naključje, da je večina nastavljenih na pomembnih mestih relativno mlada, da je med njimi izredno veliko žensk in da znajo mimogrede in to tekoče po štiri, pet ali še več jezikov, da so zastopane vse mogoče narodnosti in svetovni nazori. Vzrok, da se manj- KOMENTAR Sonja Wakounig šinam posveča relativno veliko pozornosti, je seveda v interesu predvsem tistih držav, ki imajo same manjšine v tujih državah. Toda zavest, da je le s priznanjem raznolikosti mogoče ustvariti veliko EU, da so potrebni integrativni programi, ki bodo vključevali manjšine v družbenopolitična dogajanja in ki jih ne bodo ograjevale v etnični geto, je na ravni EU jasno razpoznavna. Nacionalistične stranke, kakršna je Le Penova Front National, pa tudi Haiderjeva FPÖ, so na stranskem tiru in na srečo nimajo veliko ali nič možnosti, da bi sooblikovale evropsko politiko. Majhne manjšine in velika EU Nimamo sicer vzroka, da bi zapadli v evforijo ob naklonjenosti EU do manjšin, kajti evropski parlament ne sklepa ustav za posamezne države in se vanje ne vmešava - daje le smernice in okvire, katerih se morajo člhnice držati. Ti pa so za nas vsekakor ugodni. Notranje razprtije med manjšinami pa Evrope ne zanimajo preveč. Čeprav bi Karel Smolle, ki je- napisal tiskovno izjavo že vnaprej kar v imenu obiskovalcev (sam je bil tačas v Boznu), rad sugeriral evropskim oblastem, da vsi udeleženci študijskega potovanja zagovarjamo konservativen koncept manjšinske zaščite. Temu smo se uprli. ■ MLADINSKI DOM SŠD Ob začetku šolskega leta Tudi po tej poti gre zahvala vsem, predvsem pa Zavodu za šolstvo Slovenije, ki vsako leto omogočijo ta seminar. Takoj po seminarju so se za vzgojitelje pričele priprave za novo šolsko leto. Vrsto nalog je bilo treba opraviti, spremeniti gostinsko obratovanje spet v domski obrat, pripraviti delovne načrte in jih skoordinirati. V torek, 9. septembra, pa so se spet vrnili dijaki, študentje in vajenci v dom. V ustanovah Slovenskega šolskega društva, to je v domu in v treh vrtcih, je postalo spet živo, saj je v njih skoraj 270 mladih ljudi. Poleg teh se redno ali pa sporadično poslužujejo raznih ponudb teh ustanov še mnogi drugi. Slovensko šolsko društvo je delodajalec 25 osebam. Zanje pa je bil namenjen poseben seminar, ki smo ga organizirali v soboto, 27. septembra. Povabili smo prof. Mileno Kejžar, ki smo jo spoznali na seminarju za vzgojitelje, da nam pove nekaj na temo »Medsebojni odnosi in reševanje konfliktov v delovnem kolektivu«. Spoznali smo, kako važno je, da lahko človek zadovolji svoje osnovne psihološke potrebe, da se konflikti rešijo in ne tlijo naprej. Kot je bilo zaznati iz živahnih pogovorov, je bila večina s to idejo seminarja zadovoljna in prepričani smo, da jih bo še več, saj je končno nadaljnje izobraževanje sodelavcev v prid celotnemu delovanju teh ustanov. J.B. Dr. Mirt Zwitter - osemdesetletnik NALIT1ČNA ostrina in #■% besedna moč sta slej ko prej njegova značajnost, katerega mu deveti križ, naložil si gaje te dni, ni vzel ali obrusil. Ostal je zvest sam sebi. Govor je o dr. Mirtu Zwittru, starosti povojnega slovenskega zadružništva na Koroškem, ustanovnem in častnem članu Zveze slovenskih izseljencev, svo-ječasnem tajniku Slovenske prosvetne zveze in sploh živem leksikonu povojne slovenske koroške zgodovine. Med njegova velika dejanja sodi vrnitev zaseženega slovenskega imetja po drugi svetovni vojni, polaganje temeljev Zvezi slovenskih zadrug, prav tako pa proces proti vojnemu zločincu Maier-Kaibit-schu. Med trpke trenutke, ki ga niso zlomili, pa brezdvoma šteje mahinacija ekskomuni-kacije iz rimskokatoliške cerkve po vojni, ko je celovški ordinariat očitno mislil, da mora biti podaljšana roka političnih strank pri discipliniranju koroških Slovencev. Prejšnji teden, v četrtek, 25. septembra, so se Zveza slovenskih organizacij, Zveza slovenskih izseljencev in Slovenka prosvetna zveza pri Miklavžu v Bilčovsu zahvalile jubilantu za njegov vsesplošni prispevek k ohranitvi in krepitvi slovenskega življa na Koroškem. Tajnik ZSO Mirko Wakounig je ob tej priložnosti naglasil potrebo po odkritem in spoštljivem dialogu med generacijami, ki se ji tudi koroški Slovenci ne bomo mogli izogniti, predsednik ZS1 Jože Partl je omenil odločilni prispevek slavljenca k ustanovitvi zveze izseljencev, tajnik SPZ Janko Malle pa je poudaril, da se je dr. Mirt Zwitter po vojni, ko so nekateri, podobno kot danes, hoteli, da bi med Slovenci na Koroškem zavladalo enoumje, odločno uprl tem nakanam zoper zdravo pamet in demokracijo v manjšini. Tonči Schlapper pa je izročil šopek osebnih spominov. Omanova slika je bila vidni izraz pozornosti in zahvale osebi, ki je kot mentor »avle slo-venice« bistveno pomagala mladim slovenskim koroškim umetnikom, da so si utrli pot v svet galerij in še tam uveljavili. Čestitkam se pridružuje,tudi SV in zvestemu bralcu želi ad multos annos! S počastitve jubileja dr. Mirta Zwittra (četrti z desne) |^OT VSAKO leto smo se ■^.vzgojitelji in ravnatelj Mladinskega doma tudi letos udeležili seminarja vzgojiteljev zamejskih domov. Ti seminarji, ki potekajo že neprenehoma 28 let, vedno ob koncu počitnic, so postali že stalnica v nadaljnjem Kot vsako leto so se seminarja udeležili še vzgojitelji in ravnatelji dijaških domov v Trstu in Gorici in dijaškega doma šolskih sester iz Trsta. Tako so postali ti seminarji poleg strokovnega dela tudi prijeten forum srečanja, ki nudijo mnogo pri- .j „ •’ * Kolektiv mladinskega doma SŠD v Celovcu izobraževanju vzgojiteljev. Letošnja tema »Kako do učinkovitega vedenja mladostnikov« je bila zelo zanimiva in vsekakor tako izbrana, da je vsak udeleženec lahko odnesel mnogo uporabnega za svoje delo. Predavateljica in vodja seminarja prof. Milena Kejžar, educirana realitet-na terapevtka in ravnateljica dijaškega doma na Poljanah v Ljubljani, je na zelo praktičen način prikazala nekatera bistvena vprašanja človekovega vedenja. Z vajami in delavnicami smo skušali poiskati možnost, kako spreminjati neodgovorno in neučinkovito vedenje in kako priti do odgovornega in učinkovitega. ložnosti za zelo potrebno izmenjavo izkušenj med omenjenimi domovi v zamejstvu. Vedno spet pa imamo pri tem tudi priložnost, da se srečamo in pogovorimo z raznimi osebnostmi iz družbenega življenja. Tokrat nas je obiskal državni sekretar za srednje šolstvo g. Alojz Pluško. Kot že zadnja leta je bil tudi letos glavni organizator višji svetovalec Tone Skok, ki je izbral tudi lokacijo seminarja -namreč sindikalni izobraževalni center v Radovljici. Tako smo po strokovni kot tudi organizacijski plati doživeli zanimive, koristne in prijetne tri dni pred pričetkom novega šolskega leta. Umrl senator Darko Bratina Pred enim tednpm je v Strasbourgu za kapjo umrl profesor sociologije, italijanski senator in edini Slovenec v rimskem parlamentu Darko Bratina. Bil je član Stranke demokratične levice in italijanske parlamentarne delegacije v Svetu Evrope, v italijanskem senatu pa je zastopal barve vladajoče koalicije Oljke. S smrtjo senatorja Darka Bratine so Slovenci v zamejstvu izgubili politika, ki je zastopal zmerno in umirjeno politiko do večinskega, italijanskega naroda. Znana je postala njegova, komaj nekaj tednov stara izjava, da je bolje slaba kot nikakršna zaščita Slovencev v Italiji. S to izjavo je zbodel marsikoga znotraj manjšine, marsikaterega koreniteža, ki s politiko »vse ali nič« otežkoča prizadevanja za pravice Slovencev v Italiji. Bratinova politična modrost in premišljenost pa mu je za to prinesla na italijanski strani mnoge iskrene prijatelje. Izvoljen je bil v goriškem volilnem okrožju z glasovi Slovencev in Italijanov, kar že dokazuje, da je s svojo politiko združeval, ne pa razdvajal. Bil je eden izmed tistih redkih slovenskih politikov, ki je prerasel okvir manjšinskega predstavnika, ker je verjel in zaupal v kulturo sožitja kot najbolj humano obliko sobivanja med manjšinskim in večinskim narodom. V italijanskem političnem prostoru je doslej samo levica zastopala in raz-vijalala opcijo kulture sožitja, Slovenci so svoje interese uveljavljali preko levih italijanskih strank, preko katerih so slovenski politiki postali sprejemljivi ne samo za slovenske volilce, temveč tudi za del večinskega prebivalstva. To je bila politika odpiranja in komuniciranja v italijanski prostor, ne pa trdoglavo zapiranje v lastne vrste in neko manjvrednostno vztrajanje v svojem lastnem getu. Darko Bratina se je zavedal, da je vprašanje sožitja v svoji osnovi vedno vprašanje iskanja konsenza med večino in manjšino. Zato je upati, da ga bo v Rimu nasledil politik, ki bo prav tako imel zaupanje slovenskih in italijanskih volilcev. SREČANJE TABORIŠČNIC Hudi časi, ne vrnite se! Na srečanju so bile tudi nekdanje taboriščnice iz Koroške Foto: sv (J REZ partizanskega upo-**^Jra danes Slovencev kot naroda ne bi bilo več« - smiselno tako je dejal predsednik državnega sveta republike Slovenije dr. Ivan Kristan, ko je spregovoril na proslavi bivših zapornic in internirank v petek, 19. septembra t. 1. v Portorožu. Opozoril je, da mora biti spomin na bivše čase hkrati opomin prihodnji generaciji, da bi se, če je le mogoče, obvarovala pred takim zlom. Prihodnja generacija pa so tudi potomci povzročiteljev gorja, zato odpuščajmo, vendar ne smemo pozabiti. Kakor vsako leto so se tudi letos v Portorožu srečale bivše slovenske zapornice in interni-ranke zloglasnih nacističnih taborišč Auschwitz in Ravens-briick ter mladinskega koncentracijskega taborišča Uckermark. Prišle so z vseh vetrov Slovenije, pa tudi iz slovenske- ga zamejstva in celo iz Švice. Na obali Jadrana so preživele pet dni. Prvi dan je veljal medsebojnemu pripovedovanju doživljajev med minulim letom. Drugi dan je bil namenjen obisku kraške vasice Hrastovlje, kjer smo si v cerkvi ogledali znamenite freske evropskega slovesa »Mrtvaški ples«. V petek je bila proslava, na kateri so nas med drugim počastili najmlajši Pirančani s čudovitim plesnim vložkom. V soboto pa smo odplule na celodnevni izlet v Benetke z modernim katemo-ranom (ladjo, ki ima dva trupa in v vsakem močan motor). Zvečer ob povratku v Portorož pa so nam v prijaznem hotelu Slovenija pripravili svečano večerjo. Na svidenje smo si zaželele vse vprek pred odhodom domov v nedeljo. -kaku SPD »HERMAN VELIK« SELE-KOT Pevsko srečanje - Vaščani navdušili % #SAKO leto konec septem-w bra organiziramo na Baj-tišah pri Lenčiji pevsko srečanje, kjer se srečajo tako male pevske skupine, kot tudi ljubitelji slovenske pesmi. Tokrat so navzočo publiko navdušili Vaščani pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča. Konec dober, vse dobro, bi lahko dejali. Druga skupina, Kvartet Rož, ki naj bi tudi sodelovala, je morala kratkoročno odpovedati svoj nastop, ker je pevka Danica Urschitz zbolela. Pravtako se je prof. Kovačič ves teden zdravil in boril proti vročini, pa tudi nekateri pevci so jamrali nad glasom. Eda Velik je skušala rešiti, kar se da, vendar tako kratkoročno dobiti kako nadomestilo, ji ni uspelo. Vsa njena skrb, kako bodo poslušalci sprejeli skrajšan program, vsa skrb prof. Kovačiča za glasove svojih pevcev, je bila odveč. Že s prvo pesmijo je v dvorani zadonelo, iskrica je švignila od pevcev na publiko in že je bilo ustvarjeno vzdušje, kakršno si želi vsak prireditelj in vsak pevec. Prof. Kovačič je znal s svojim preprostim načinom navdušiti vse k sodelovanju in ko so si Vaščani po prvem delu privoščili kratko pavzico, so navzoči zapeti Vaščanom dve pesmi, kar je izvrstno uspelo. Dobro in prijetno domače vzdušje je vladalo tudi po koncertu, saj se je pesem razlegala še pozno v noč. Ta koncert bo številnim obiskovalcem zagotovo ostal še dolgo v spominu. E. V. Prva prozna izdaja Petra Kerscheja Pred kratkim je v založbi Mohorjeve izšla prva prozna izdaja koroško-štajerskega avtorja Petra Kerscheja z naslovom »Wortwelt«. Kersche seje rodil leta 1945 v Mixnitzu na Štajerskem. Dve leti je obiskoval tudi klasično gimnazijo v Mariboru. Maturo je opravil v Gradcu. Že nad 20 let živi in dela na Koroškem. Avtorja poznamo predvsem kot bibliografa (leta 1978 je izšla »Bibligrafija jugoslovanskih literatur v nemškem prevodu od 1775 do 1977«) in prevajalca slovenskih lietarnih knjig v nemščino. Nova knjiga vsebuje staro (iz sedemdesetih let) in novejšo kratko prozo. Kot že naslov knjige sam S koncerta Vaščanov na Bajtišah »M. I. GLINKA« NA KOROŠKEM Petje, ki presega prostor in čas Q O TRENUTKI, ko poslušal-v ca petje tako prevzame, da pozabi na prostor in čas. Konec minulega tedna, v petek, 26. septembra, v boroveljski farni cerkvi, v soboto, 27. 9., v Šmihelu in v nedeljo, 28. septembra 1997, v Ločah, je takšnih trenutkov in želja bilo na kupe, izzval pa jih je ruski mešani pevski zbor »Capella M. 1. Glinka« iz St. Petersburga, nekdanjega Leningrada, pod vodstvom mojstrskega dirigenta Vladislava Čemušenka. »Glinka« je trenutno na turneji po Sloveniji, gostovanje na Koroškem pa je omogočila Krščanska kulturna zveza. Zbor se središčno posveča ruski cerkveni in duhovni pesmi in sega tako po stari pravoslavni lirturgiji kakor tudi po novejših stvaritvah. Temu primemo tudi oblikuje svoje nastope. V Borovljah na primer je izvajal pretežno prvi repertoar, to je sodobne cerkvene liturgične pesmi, v Ločah pa je pel velikonočno liturgijo. Drugi del koncerta pa je povsod namenjen ruski narodni pesmi. Najsi je to bila liturgična ali ljudska pesem, zbor jo je zapel tako dovršeno in lahkotno, da so vsi samo osuplo strmeli. Predvsem v višinah se je zdelo, da glasovi začenjajo šele prav cveteti, se razvijati, ne da bi pri tem trpeli moč in barvitost glasov ter eksaktnost zvočnega telesa. Zbor je povsod moral dodati nekaj pesmi in stoje so se poslušalci poslovili od mojstrskih pevcev iz Rusije. V Borovljah je zbor »M. I. Glinka« gostoval v okviru spremljajočega programa ob deželni razstavi in je bilo domače SPD »Borovlje« seveda tudi soprireditelj tega koncerta. KOTMARA VAS Tradicionalna veselica Gorjancev Gorjanci so vabili, dragi gostje pa so prišli na vsakoletno veselico. Spet je bila na zadnjo soboto v septembru, kot že dolgo vrsto let, pri Pušniku v Šentkandolfu. Predsednik domačega SPD Joži Pack je med številnimi gosti pozdravil tudi župana Thomasa Goritschniga, podžupana Franza Ebnerja in več občinskih odbornikov. V pozdrav vsem gostom je zapel tudi mešani pevski zbor Gorjancev. Za ples so igrali »Muzikantje iz Podjune«. Komur se je zahotelo, se je lahko naplesal po mili »M. I. Glinka« v boroveljski farni cerkvi DUNAJ-CELOVEC Biografija Antona Urana predstavljena v parlamentu 3. junija 1997 je deželno kazensko sodišče na Dunaju razveljavilo smrtno obsodbo proti Korošcu Antonu Uranu, ki jo je izreklo rajhovsko vojno sodišče v Berlinu 22. januarja 1943. Meseč dni pozneje so ga rablji režima v Brandenburg-Görde-nu obglavili. S tem je neko avstrijsko sodišče prvič od leta 1945 formalno razveljavilo krivično obsodbo nacionalsocialističnega sodstva. Anton Uran, rojen leta 1920 v občini Dholica/Techelsberg, seje kot jehovec iz verskih razlogov vztrajno upiral vpoklicu v nemški Wehrmacht in bil zato kaznovan s smrtjo. Odvzete so mu bile vse državljanske pravice. Po več kot 50 letih je brat Erasmus Uran zahteval njegovo rehabilitacijo, opogumljen tudi zaradi letošnje pozitivne odločitve berlinskega deželnega sodišča v primeru Franza Jä-gerstätterja. Bistveno gaje pri tem podpiral Vinzenz Jobst, deželni referent za izobraževanje pri avstrijski zvezi sindikatov na Koroškem, ki je zad- Avtor Peter Kersche Foto sv pove gre za besedni svet avtorja, ki pa ne odgovarja vedno tudi svetu bralca/bralke. Teksti (daljši in krajši) so polni domiselnih asociacij okrog naše biti, polni hudomušnosti in (samo) ironije o navidezni lahkoti našega življenja. Peter Kersche: Wortwelten. Mohorjeva: Celovec, Ljubljana, Dunaj 1997,182 str. volji. Bogat srečolov je marsikaterega osrečil in ga prijetno presenetil. Najlepša hvala vsem, ki so karkoli darovali, in seveda pohvala društvenikom, ki so pridno zbirali dobitke. Posebna zahvala velja kmetom z Vesave, ki so za srečolov pripravili bogato in čudovito košaro s samimi kmečkimi dobrotami. SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi se vsem obiskovalcem zahvaljuje za zvestobo pri obiskovanju te tradicionalne veselice in jih vabi, naj spet pridejo prihodnje leto, kot vsako leto zadnjo soboto v septembru. Društveniki se bodo potrudili, da bo zabavno in vsem lepo kot je bilo doslej. Na svidenje torej prihodne leto! SPD »Gorjanci« v Kotmari vasi nja tri leta posvetil raziskovanju usode Antona Urana. Pretekli teden je v parlamentu na Dunaju predstavil svojo knjigo »Anton Uran - verfolgt, vergessen, hingerichtet«, ki jo je izdal Arhiv koroškega delavskega gibanja. V svojem pozdravu je predsednik državnega sveta dr. Heinz Fischer, ki je knjigi napisal spremno besedo, opozoril na zamudo avstrijskega pravosodja pri rehabilitaciji žrtev Hitlerjeve Nemčije in se ponovno izrekel za možnost splošne razveljavitve vseh krivičnih obsodb nacističnih sodišč. Vinzenz Jobst je svoje delo označil kot regionalno študijo proti molčanju. Dolgo se je moral truditi, daje prebil prvotno nezaupanje in so mu ljudje začeli pripovedovati o tem, česar ne mofejo pozabiti in o čemer dolgo niso mogli govoriti, zaradi osebne prizadetosti pa tudi iz strahu pred sramoto. Z objavo bibliografije Antona Urana, čigar usoda je samo eksemplaričen primer, je zato povezan tudi namen, da se prizadete žrtve nacionalsocialističnega sodstva in njihovi sorodniki seznanijo s pravimi postopki , kako doseči rehabilitacijo svojcev. Več o knjigi v eni izmed prihodnjih številk SV. A. L. Šentjanž: Nova srajčica za Vidka Na šentjanškem odru so se v prvih vlogah poskusili otroci. Foto: sv AR ŠESTNAJST otrok je Izbilo treba v šentjanški otroški gledališki skupini spraviti pod en klobuk, beri pod eno srajčico, predenj je napočil veliki dogodek prvega nastopa pred domačo publiko. Anji Sle-mic in Andreji Gabrijel, vodi-teljicema tega živ-žava, je ta zahtevna naloga tako sijajno uspela kot je uspela tudi sobotna premiera v dvorani k&k centra. Pod režijo Jeseničana Rada Mužana so se Sentjanščani letos odločili za otroško igrico »Kdo je napravil Vidku srajčico« Borisa A. Novaka. Vsebina igre je sledeča: velika družina ne živi ravno v bogatiji, sin Vi-dek, ki se zna pogovarjati tudi z živalmi, nima tople obleke. Zato, ker je zmeraj dober z njimi, mu te naredijo novo, belo, trpežno in toplo srajčico. Šentjanški odrski podmladek je svojo nalogo opravil zadovoljivo, pri čemer ne smemo zanemariti dejstva, da je naj- mlajši igralec v bistvu komaj odrasel pleničkam in je bilo starostno razliko med posameznimi nastopajočimi seveda tre- ba upoštevati pri delu in pri zasnovi predstave. Vlogo Vidka je Markus La-puš odigral korajžno, z njim vred pa so se postavili Stefan Valentin v vlogi Frana, Martina Einspieler kot Majda, Gloria Nadrag kot Anica, Christoph Krasnik v vlogi Jureta, Sonja Walser kot Katka in Anja Šle-mic kot težko zaposlena mama. Vloge prijaznih živali in grma so prisrčno zaigrali Ana Stefa-ner (ovca), Michael Jenko (pajek Tkalec), Marko Inzko (rak Krojač), Nadja Wieser (ptica Šivilja) in Luka Weiss, ki je kljub sveže zlomljeni ključnici bil močan Trnov grm. V dopolnilnih vlogah so dopolnjevali sceno Alena Wieser, Andreas in Alexander Mostetschnig ter Marko Weiss. Kljub zgodnemu terminu je šentjanška igra dodelana in izpiljena, razveseljiva pa je jezikovna plat, kjer se še posebej pozna skrbno in marljivo delo z otroki. Tu se vidi, da je oder res jezikovna šola. Da bojo podatki popolni: kostume sta imeli na skrbi Marina Bočar in Lenka Weiss, Martin in Peter Moschitz sta vodila tehniko, Alenka Hain je bila koreografinja, lektorica pa Marija Perne. Ko se leto prevesi v svojo zadnjo četrt in ko rT v 1 • v strokovnem mentorstvu položile temelje začne rumeneti in odpadati listje, se prične /1/? C za svoie odrske nastope. Kot prvi letos sta čas gledaliških premier, ki jih z veliko M-MAsVst- vUJ im cilj, to je do premiere, dospeli skupini iz zagona in veselja pripravljajo odrske * 11* V'J •'J • Šentjanža in iz Sel. Obe sta preteklo so- skupine naših društev. Nekatere so poleti (jlOfiflll rf ßV* boto, 27. septembra nastopili in obema je bile na morju, v Fiesi in Savudriji, ter tam * Jt * premiera uspela. »Lepa čevljarka« mešala štrene Selanom IWI ENDA kar PreceJ daleč IVI naokoli ni dosti vasi in društev, kjer bi vsako leto uspeli postaviti na noge tako dobre in angažirane odrske skupine kot je to v Selah. In to že več kot desetletje! Saj še niti ni tako dolgo od tega, ko so današnji igralci sodelovali v otroški odrski skupini, sedaj pa že sodijo med nosilke in nosilce standardne (odrasle, kot pravijo Selani) igralske skupine na vasi in v društvu. Pri tem pa niso več sodelovali igralke in igralci, ki bi po svojih letih drugod šteli med »naraščaj«, v Selah pa so svojo igralsko kariero na žalost že obesili na tisti (neslavni klin, na katerem potem vse obvisi, pa če more viseti ali pa tudi ne. Takšna žetev seveda ne pade z neba, ampak je sad dolgoletnega načrtnega in doslednega društvenega dela z otroci in mladino, ko naraščaj uvajajo v prosvetno delo, najsi bo to pri petju, igranju ali v glasbeni šoli. Odrskemu naraščaju in delu se je v Selah posvetila Milka Olipova in danes lahko zre na bogato bero svojega nesebičnega in zavzetega odrskega delovanja. Njej ob strani je vsa ta leta strokovno stal režiser Franci Končan. Zato lahko rečemo, da je ta »dvojček« položil temelje selskemu odrskemu poletu. Gledališka skupina KPD »Planina« si je za letošnjo sezono izbrala »Lepo čevljarko« Federica Garcie Lorce. Igra živi od klasičnih primesi dobre odrske predstave: ljubezen, intrige, ljubosumje, zavist, jeza, želja po skoku čez plot, pač vse to, kar menda dela življenje vredno, da ga živimo. V pričujoči zadevi gre za mlado, brz-no, a zato nič manj samozavestno dekle, ki se poroči s precej starejšim vaškim čevljarjem. Kaj kmalu se ji zdi, da je odrinjena na stranski tir življenja, da »niti otrok ne bo imela«, in da se njen mož zanima samo za dreto in kopita, njo in njene potrebe pa grobo zanemarja. In ker imajo hiše okna, sosedje pa ušesa in oči, vas svoje klepetulje, fantazija mlade žene pa močna krila, se »nesreča« lepe čevljarke kaj kmalu raznese po vasi, k njeni hiši pa prinese kup snubcev, od župana do vaškega originala, ne manjka pa seveda ženske obrekoval-ne konkurence. Meneč, da temu razvoju ni kos, se sivi čevljar odpravi po svetu, svojo mlado ženo pa prepusti usodi. Po letih se v podobi lutkarja skesan vrne nazaj k prav tako skesani ženi. Oba namreč kot slamnata vdovca spoznata, da sta kljub starostni razliki rojena druga za drugega. Hepiend pod Košuto! Mlado in dehtečo čevljarko je z vso prepričljivostjo mlade ženske, ki se zaveda svojih čarov in svoje pravice, odigrala Verena Olip, Martin Dovjak je ostarelega in umirjenega čevljarja, ki mu je dosti muh mlade žene, zaigral z njemu lastno suverenostjo, ponovno pa se je kot večplasten igralec izkazal Hanes Kelich-Mažej v vlogi ošabnega župana, ki je »že štiri ženske »spravil pod rušo in se ima še vedno za ljubimca non plus ultra. V posamičnih vlogah izstopajo Katarina Olip kot Otrok, Danijel Dovjak kot Don Črni kos, Roman Roblek kot Fant s prevezo in Niki Mak v vlogi Fanta s klobukom. Masovne scene so na odru vselej zelo težavne. Prav zato je treba pohvaliti disciplino nastopajočih v teh prizorih, ki so jih prepričljivo nosile Petra Dovjak kot Rdeča soseda in Milena Olip ter Martina Roblek kot njeni hčeri. Slednji sta odigrali tudi vlogi tercijalk. Tanja Mak je bila Vijoličasta soseda, Zelena pa Mirja Oraže, Nataša Dovjak je igrala Črno sosedo, Marija Olip pa je kot Rumena soseda dopolnjevala žensko krdelo. Nad vsem in vsemi pa je stal dramatik Toni Štern. Režiserje bil Franci Končan, za kostume in gib je skrbela Gordana Schmidt, Toni Stern si je omislil sceno, Janez Gregorič je pripravil glasbeno iluminacijo, lektorat je uredila Ana Mlakar. Milka Olip pa je imela na skrbi organizacijo in vodstvo skupine. Za igralce in društvo razveseljiv je bil obisk predstave, ki je bil tako dober kakor že dolgo ne. Svoje pa k dobremu počutju nastopajočih in obiskovalcev prispeva tudi obnovljena in na novo urejena farna dvorana. Seveda je v takih pogojih delo fletno. ■ Mladi Selani so prerasli okvir mladinske skupine in dokazali, da stopajo v vrste odraslih. Foto: sv PRIREDITVE ČETRTEK, 2.10. ROŽEK, galerija šikoronja 15.00 Razstava »Gurgelnd domwärts«. Razstava traja do 18. 10. CELOVEC, Heiligengeistplatz, knjigarna Landhausbuchhandlung 19.30 Žarko Petan bere ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru 19.30 Angleščina, italijanščina, slovenščina - uvodno srečanje za vse stopnje jezikovnega tečaja VETRINJ, pri Marhofu - Kulturherbst in Viktring 20.00 Zwei junge Dichter 2 = 22. Predstavitev knjige in branje »Paßwort Insel«; 22 koroških avtorjev v antologiji in vernisaža Marlene Zitz, Cafe Fundus; vstopnine ni PETEK, 3. 10. BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 15.00 Kmečki trg DVORČE, gostilna »Plamenig« - SPD Žila in SPZ 20.30 Jazz-Koncert. Nastopa skupina Glasbeniki! A band from home SOBOTA, 4. 10. KOTMARA VAS, - SPD Gorjanci Plesni tečaj - standardni plesi (osem večerov). Vodi: Gregor Krištof; stroški na osebo 700,- šil.; Prijave: Hanzi Dragaschnig, tel.: 04220/2017 (po 18. uri) ali Jank Črtomir, tel.: 04220/2598 TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 9.30 Pot od želje do uspeha. Komunikacijske strategije v privatnem in poklicnem vsakdanu za žene; vodita: mag. Anna Moser in mag. Astrid Malle; traja do 5.10, do 13. ure SVEČE, v farni cerkvi - SPD Končna 17.30 Srečanje z Goršetom. Ob 17.30 slovesna sveta maša, nato se bo v galierji Gorše začela prireditev ŠENTJANŽ, k & k - SPD »Šentjanž« 18.00 Češka fešta. Gostuje češka instrumentalna skupina »Klamovka« iz Prage s tipičnimi narodnimi pesmimi svoje domovine, pa tudi umetna pesem je del njihovega repertoarja BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD Bilka 19.30 Premiera igre: »Figole, Fagole« (Leopold Suhodolčan). Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD »Bilka«; režija: Bernarda Gašperčič BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Gledališka predstava »Odstrel« (Wildwechsel) ODPADE!!!!. Zato bo zadnjikrat igra SPD Borovlje »Divji lovec« ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - SPD Rož 20.00 Jazz-Koncert. Nastopa skupina Glasbeniki! A band from home ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica 20.00 Ponovitev komedije »Sem pa tja« (Ödön von Horvat) NEDELJA, 5. 10. BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD Bilka 14.30 Ponovitev igre: »Figole, Fagole« (Leopold Suhodolčan). Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD »Bilka«; režija: Bernarda Gašperčič ŽITARA VAS, v Kumstu - SPD Trta 15.00 Culture live - »Hrvatski trio«. Soprireditelja: Grüne Bildungswerkstatt, Minderheiten-manjšine ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel« in SPZ 20.00 Jazz-Koncert. Nastopa skupina Glasbeniki! A band from home TOREK, 7. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 19.00 Večeri slovenščine. Šest večerov za obnavljanje, dograjevanje, razširjanje in poglabljanje; predavatelj: dr. Miha Vrbinc SREDA, 8. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 14.00 Slovenščina za osnovnošolce. Igraje spoznati jezik; vodi: mag. Andrea Sturm; traja do 17. ure ŠENTJANŽ, k & k - SPD »Šentjanž« 20.00 Okrogla miza »Pomen deželne razstave za občino Bistrico« POSOJILNICA-BANK Bilčovs-Hodiše-Škofiče Zilja in Šentjakob v Rožu razpisujejo delovno mesto notranjega revizorja Interesenti naj se javijo po telefonu 0 42 28/22 25 ali 0 425 3/314 ali 0 42 42/27 37 7 Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, krajevni odbor Železna Kapla in Slovenski prosvetni društvi »Zarja« v Železni Kapli in »Valentin Polanšek« na Obirskem sporočajo, da je bil tradicionalni pohod »Po poteh Gašperja, Zupanca in Lenarta« ki je bil predviden za nedeljo, 14, septembra, zaradi slabega vremena preložen na nedelja, 5. oktobra 1997. Pričetek pohoda bo ob 8. uri pri Wölfelnu (Prušnik) nad Železno Kaplo. Med potjo bomo obiskali številne domačije, pohod pa zaključili pri Peršmanu v Podpeci. A-9f4t DOBRLA VAS ir, i Češka fešta z Tschechisches Fest miti Pražska KLAMOVKA Ä, 04. 10.97 2 löhj ik&k Šentjanž/St. Johanni Strokovno pedagoško združenje obvešča vse učiteljice in učitelje na dvojezičnih šolah, da prireja univerza v Celovcu seminar »Zweisprachiger Unterricht -Theorien und Modelle« ki ga bo vodil prof. Ferdinand Stefan. Prijave niso potrebne! VOLKSKINO CELOVEC nemški film Cross Over v režiji Thomasa Tielscha Težišče filma sloni na problematiki koroških Slovencev PREDSTAVE : četrtek, 2. 10., in petek , 3. 10. ob 17.30; sobota, 4.10., in nedelja, 5. 10. ob 21.30 Iščem sostanovalko v Celovcu Telefon 0463/24 98 14 (od 18. ure dalje) Sobe za študentke Naslov: Kloster St. Leopold, Leystrasse 25-27, 1205 Dunaj. Obrnite se na s. Anico Tel. 01/332 75 11/71, Faks: 01/332 75 11/73 Marija Miksche iz Hodiš - 70. rojstni dan; Terezija Pauscher iz Celovca - 90. rojstni dan; Miha Sadolšek iz Lobnika -85. rojstni dan in god; Terezija Pasterk iz Kokij - rojstni dan; Miha Golavčnik iz Podjune -rojstni dan; Stanko Polzer iz Šentprimoža - rojstni dan; Joži Mautz s Šajde - rojstni dan; Tomi Ogris - Kopajnk in Franci Užnik iz Sel - rojstna dneva; Marija Jerlich iz Lobnika - rojstni dan in god; Marijana Schinner iz Spodnjega Dob- PRAZNUJEJO ja - 57. rojstni dan; Marija Sadolšek - Peručeva iz Lobnika -50. rojstni dan; Marija Adlas-snig iz Kotmare vasi - 40. rojstni dan; Mici Kaltenbacher iz Spodnjih Gorič — rojstni dan; Mici Grundböck iz Podrožce -rojstni dan; Marija Kunčič iz Borovelj - 85. rojstni dan; Ana Suanjak iz Zgornjih Medgorij -60. rojstni dan; Dietmar Pavlič z Obirskega - 30. rojstni dan; Mihaela Mautz iz Sel - rojstni dan; Justi Stuk z Blata - rojstni dan; Franc Kuežnik z Doba-rojstni dan; Yvone Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Justi Perč iz Rinkol - rojstni dan; Urška Kulnik iz Kotmare vasi - rojstni dan; Katarina Prutej iz Vogrč - rojstni dan; Justi Petjak iz Konovec - rojstni dan; Helena Gregorič iz Male vasi - rojstni dan; Maks Rado-ha z Blata - rojstni dan; Mili Weiss iz Celovca - rojstni dan; Tomaž Ogris iz Tue - rojstni dan; Mira Prušnik iz Čahorč -rojstni dan. ČETRTEK, 9. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 9.00 Verska vzgoja danes - še aktualna?. Predava: mag. Martin Bliem, TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 19.00 Začetek jezikovnega tečaja: Francoščina I. Vodi: Thierry Monnard iz Sinče vasi; traja do 21. ure SOBOTA, 11. 10. TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 9.00 Pravilno dihati in se sprostiti s težiščem hrbtenica. Vodi: prof. dr. Valentin Wulz; traja do 12.10, 17. ure; TINJE, v domu - Katoliška prosveta Sodalitas 19.00 Predavanje in pogovor: Od kod ta moč - ženske v Nikaragvi. Primeri iz literature in življenja; bere: Michele Najlls iz Managve BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Koncert ansambla Drava BISTRICA NA ZILJI, v občinski dvorani - SPD Žila 19.30 Premiera »Tobija« (Lutkovna skupina Pikee) OBIRSKO, pri Kovaču - Alpski klub »Obir« 20.00 Pevski večer. nast. Vokalni kvintet bratov Zupan, Višarski kvintet, Vok. kvintet Rubin, Vok. kvartet »A capella«, Vok. kvartet Jutro, družina Krainz, ansambel Rubin; povezuje Peter Grilic RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 2. 10. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 3. 10. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 4. 10. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, S. 10. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Monika Novak) 18.00 Glasbena oddaja PONEDELJEK, 6. 10. 18.10 Kratek stik TOREK, 7. 10. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 8. 10. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 5. 10. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 29. 9. 1.30 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I Dvojezična predšolska vzgoja: Včasih jo preprečijo politični in organizatorični argumenti, včasih nerazumljivi predsodki I »Kažipot in znamenje, ki vodi k cilju zemeljskega potovanja, k bogu« - blagoslovitev in podvig križa na stolp farne cerkve Pliberk I Preproste jidiš - besede so gorele z očeti in materami I Stripi - umetnost, ki je v koroškem prostoru veliko premalo navzoča: David Kassl, risalec stripov I Koroško-štajersko prvenstvo v Kotmari vasi s Francijem Wieserjem SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnegj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba Poslovodstvo..............Mirko Messner (-50) Tajništvo.................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec PLANINSKI IZLETI Črno jezero % #OKVIRU izletov, ki jih w Slovensko planinsko društvo občasno objavlja v Slovenskem vestniku, je tokrat jezero Schwarzsee/Čmo jezero na planini Amberger Alm v pogorju Mirnocka/Mirnika nad Afrit-zem/Obrčami v dolini Gegend-tal. To jezero se s še manjšimi nahaja 1800 m visoko in je zaradi izredne lepote cilj številnih obiskovalcev tako poleti kot pozimi. Za dobro počutje skrbita dve planinski postojanki: Kul-nigova ob gorski postaji sedežnice s čudovitim razgledom -mi ga nismo imeli - na belo Hochalmspitz (3360 m), druga (>a je Schwarzseehütte v bližini Črnega jezera. V poletni in zimski sezoni se na ta pravljični svet lahko pripeljete s sedežnico, ki vas v treh etapah iz Afritza (600 m) dvigne na 1900 m visoko gorsko postajo na planini Amberger Alm jugovzhodno od Črnega jezera. Druga možnost je, da greste peš iz Afritza, kar zahteva dve uri in pol hoje, tretja pa je z avtomobilom iz Afritza po gorski cesti do druge vmesne postaje na 1200 m višine, od koder je še uro in pol do cilja. Sedaj sedežnica vozi samo do prve vmesne postaje (konec sezone) na 1040 m višine. Pred kratkim so namreč omejili njen prevoz na prvo etapo, kjer sedaj oskrbuje poletno sankarsko progo (Rodelbahn). Pozimi, ko je mnogo snega, deluje spet v treh etapah, saj gre tu za smučarsko središče Verditz/Brdič. Na našem izletu smo se odločili za tretjo možnost in parkirali smo pri drugi vmesni postaji, od koder vodi naprej proti jugu, nato pa proti zahodu po gozdu markirana pot št. 27 s smerokazi Schwarzsee. Na drugi polovici poti je treba prečkati progo žičnice, nato pa še cesto, ki vodi do njene gorske postaje. Malo naprej je na desno odcep k bližnji Schwarzseehütte, mi pa gremo naravnost naprej in v par minutah dosežemo rob grebena, ki se z Mimika vleče proti jugu. Tu, na 1800 m višine, se pred nami odpre pogled na prostrano planino Amberger Alm, katere posebnost je podolgovata kotanja, v kateri se zrcali Črno jezero in še par jezerc. Ta slika me spominja na dolino Triglavskih jezer, seveda v zelo zmanjšanem merilu, in tudi tam se nahaja Črno jezero. Okoli Črnega jezera in jezerc so sprehajalne poti, ki vabijo na počitek in uživanje lepe narave. Od tod vodi pot proti severu preko Palnocka (1901 m) in Rindemocka (2024 m) na Mirnock/Mirnik panoramska pot št. 180, za katero potrebuješ tri ure hoda, vendar ne v megli, ker obstaja nevarnost, da se zgubiš in tavaš v krogu, kar se je že mnogim zgodilo. Izlet k Črnemu jezeru je lahka poldnevna tura. Izberite si lep dan, nas je na žalost močil dež. Popravek iz prispevka »Poli-nik vabi na izlet«: v drugem stolpcu 22. vrstica se mora pravilno glasiti »od koder je proti severu naravnost navzdol pot v Muto, na levo po širokem strmem vzhodnem grebenu pa na vrh Polinika«. Vanču Haninu v slovo Nedavno se je od nas za vedno poslovil Vanč Hanin in le težko nam bo preboleti njegov prerani odhod. Pokojni se je rodil pred 54 leti pri Lipeju v Čirkovčah. Že kot otrok je občutil stisko šte-vilne družine. Kot njegov oče Frenc in stric Janko, ki sta bila steber kulturnega dela v našem kraju, je tudi mladi Vanč stopil v tiste vrste naših ljudi, katerim je bil obstoj slovenstva srčna briga, ter se vse svoje razmeroma kratko življenje razdajal za druge in za slovensko materino besedo. Pokojni Vanč pa je bil tudi kot malokdo tehnično nadarjen in je znal narediti ali popraviti prav vse. Ljudem iz bližnje in daljnje okolice je popravljal stroje in nikdar jim pomoči ni odrekel. Vse to je opravljal skorajda za boglonaj, pri tem pa je pogosto pozabil sam nase, kar se mu je kmalu maščevalo. Kljub temu pa so ljudje znali ceniti njegovo dobroto, kar se je pokazalo tudi ob njegovi zadnji poti na suško pokopališče. Ob vsem tem delu pa je vedno našel čas, da se je udejstvoval v znanem in priljubljenem Koroškem partizanskem pevskem zboru, nastopal z njim doma po Koroškem in se udeleževal njegovih turnej v tujini. Zelo aktivno je sodeloval tudi pri obnovi Peršmanove domačije, ko je v njej nastajal muzej protifašističnega odpora. Tudi pri obnovi v Šentrupertu razstreljenega partizanskega spomenika, ki danes stoji pri Peršmanu, je mojstrsko uporabil svoje tehniško znanje. Za svojo življensko družico si je Vanč izbral Faniko Tomazin iz Mežice in z njo delil vse dobro in slabo. V Čirkovčah sta si najprej postavila nov dom, zadnja leta pa se je z družino preselil na vrh Komlja k p. d. Fužinarju in tam užival samoto in lepoto tega gorskega sveta. Tudi za zadnji počitek si je izbral pokopališče ob romantični cerkvi na Suhi, na katerem počivajo samotarji iz teh hribovskih krajev. Vanč, spočij se po napornem življenju in težki bolezni. V spominu te bomo ohranili kot človeka plemenitega značaja, dobrote in razdajanja za druge. Kot tak boš vedno živel v naših srcih. Ženi Faniki, otrokom, sestram in vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. -ikej LETOŠNJEM poletju je kar nekaj tem in diskusij v javnosti v meni zbudilo vprašanje, ali gre razvoj v politiki vse bolj proti ženskam? Medtem ko na eni strani veliko govorimo o emancipaciji in je le-ta deloma že zagtovlje-na v zakonih, pa drugi družbeni razvoji kažejo jasen trend proti uveljavitvi žensk v družbi oziroma na krčenje že zagotovljenih pravic. Ni čuda, da nekatere feministke vidijo v političnih ukrepih in diskusijah neke vrste frontalen konzervativen napad na ženske oz. njihove pravice. Medtem ko so ženske, ki so spomladi podpisale ženski referendum, med drugim zahtevale tudi zagotovljeno pokojnino za tiste ženske, ki so bile zaposlene premalo let ali pa so bile vse življenje gospodinje, pa trenutna diskusija o reformi pokojnine pusti marsikateri ženski odprta vprašanja glede na njeno bodočnost. IZ ŽENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti En takšen ukrep »proti ženskam« je podaljšanje roka za izračunanje višine pokojnine s 15 na 20 let. Če pomislimo, da imajo ženske največkrat večletne prekinitve v »delovnih biografijah«, ker so Politika proti ženskam? se posvetile vzgoji otrok oziroma oskrbi starih ipd., ali pa da so prav ženske velikokrat prisiljene, da se le delno zaposlijo, potem vemo, iz katerega kota piha veter. Ženske, ki so v družbi velikokrat zapostavljene, naj plačajo zdaj tudi ceno za tako imenovano pokojninsko reformo. Problematično se mi v tej zvezi tudi zdi, da so pravice do pokojnine za ženske sploh ne diskutira več. Koliko žensk torej ostaja v odvisnosti od moža ali pa življenjskega partnerja, čeprav prevzemajo vse delo doma in pri vzgoji otrok? Zdi se mi, da politiki ta čas spet enkrat skušajo razdeliti ženske na dva tabora: »dobre« so tiste, ki so rodile več otrok in so pripravljene za pot nazaj v hišo in kuhinjo, »slabe« pa vse tiste, ki so se odločile za kariero. Zadnje bodo zato morale pač delati do 65. leta -kazen mora biti! Tudi v čeku za oskrbo otrok pretijo nevarnosti, čeprav ga politiki prodajajo kot neke vrste čokolado za ženske: »Tu imaš nekaj denarja, zato pa ostani doma!« To na prvi pogled zveni kar lepo. Hudo bo ženskam šele tedaj, ko bodo po šestih letih skušale spet vstopiti v poklic in ne bodo našle delovnega mesta. Razen morda kakšen »poceni-job« brez vsake socialne varnosti in zavarovalnine. ■ ŽELEZNA KAPLA Uspeli praznik Copple kaše Preteklo soboto je bilo ob pravljično lepem vremenu v Železni Kapli zelo veselo. Kmečka iniciativa »Coppla kaša«, ki združuje številne kmečke proizvajalce kapelskih grap, je vabila na 1. praznik. Geslo društva je neposredna prodaja pridelkov ter sodelovanje s sosednjimi pokrajinami Jezerskega, Solčave, Logarske doline in sosednjih iniciativ. In res, skoraj vsi razen nekaj izjem, so prišli v Železno Kaplo. Na glavnem trgu in okrog cerkve so bile postavljene polno založene stojnice z najrazličnejšimi pristnimi izdelki (jedače in pijače in drugo). Veselo razpoloženje so olepšali še domača kulturna društva in glasbeni nastopi raznih skupin iz Koroške in Slovenije. Na sporedu je bila še tombola s kmečkimi izdelki, kviz o gozdu z zanimivimi nagradami, jahanje, kegljanje itd. Predsednica društva gorskih kmetov doline Bele Elisabeth Miklau je bila s praznikom in obiskom izredno zadovoljna. »Lepo in toplo vremo, dobro razpoloženje, uspešna prodaja, zadovoljiva kooperacija z gostilničarji, udeležba kmetov in kmetic iz sosednje Slovenije in domačih iniciativ daje organizatorjem veliko poguma za še uspešnejšopredstavitev prihodnjega leta. Drugo leto pa nameravamo zapreti cesto skozi center, tako da se bodo lahko vse iniciative predstavile na glavnem trgu«. župnim Stotem * frU «JR. m m 1 lil t , ’i _ U , »* * •4 T® ® “ * t * m fm Na praznik Copple kaše so prišli obiskovalci od blizu in daleč. Foto: SV ■ Pismo bralca Gliha vkup štriha K pismu bralca, ki sem ga v Slovenskem vestniku priobčil dne 18. 9. bi rad citiral še stavek iz pisma krškega ordinariata z dne 21. 1. 1993, ki se glasi: »Im Auftrag des Herrn Diözesanbischof ... In der Frage der Wiederherstellung einer slowenischen Aufschrift in der Pfarrkirche Köttmannsdorf ist von Seiten des Bischöflichen Ordinariates dem bereits Gesagten nichts mehr hinzufügen!« Radoveden pa sem, ali se bo zdaj prečastiti gospod zbudil zaradi slovenskega napisa v kotmirški farni cerkvi in dal obnoviti napis. Na 16. strani »Nedelje« štev. 35 pod rubriko »Prejeli smo« pa berem med drugim tudi tole: »Poleg tega je za nas Slovence z angleščino povezan še en žalosten spomin, namreč poboj toliko mladih Slovencev spomladi lete 1945, ki jih je angleška armada izročila njihovim sovražnikom.« Pisca teh vrstic Vinka Šolinca iz Bizeljskega bi rad pobaral, ali mu je znana vsebina »Waffenstillstands-vertraga« med zavezniki - tudi Jugoslavijo, ki je bila med zmagovalci - in poraženo Nemčijo, v katerem med drugim (po mojem spominu) piše: Vsak mora ostati tam, kjer se nahaja, prepovedano je vsakršno uničenje. Vsaka država bo svojim sodila sama.« Premirje pa se je začelo 8. maja 1945. Kakor je meni znano, je bila bitka pri humperškem mostu med partizani in njihovimi nasprotniki, katere so Angleži pozneje iz Vetrin-ja poslali nazaj, 10. maja 1945. Če pa pisec to ne ve, naj take bajže obdrži zase. Kristi Lajčahar, Marinjak Kotmara vas Pripomba uredništva: Pismo objavljamo na željo pisca, našega bralca, z njegovo pripombo, da so mu v »Nedelji« in v »nt« objavo odklonili SLOVENSKI VESTNIK SPORT HSV-SELE 3:0 (1:0) Lepe jgriložnosti, vendar poraz Velika muja je bila zaman Foto Lukan VELIKIMI upi se je moštvo mm izpod Košute podalo v Celovec, kjer jih je gostil predzadnji na lestvici, vojaški klub HSV. Domačini so pričeli zelo ofenzivno in kaj kmalu povedli z 1:0. To je bila za mlado moštvo iz Sel nepričakovana mrzla prha. Vendar so se varovanci trenerja Mirka Wieserja - v prvem polčasu je igral tudi sam - hitro ujeli in prevzeli komando na igrišču. Po pavzi so celo stopnjevali pritisk in si priigrali nekaj lepih priložnosti, katerih pa žal niso znali izkoristiti. Vedno spet so mladi napadalci nevarno prodrli v kazenski prostor in bili blizu izenačenju. Domačini, ki so bili že povsem ob živce, so v nekaj protinapadih nepričakovano dosegli še dva gola in Selani so razočarani nad lastno nezmožnostjo pred nasprotnikovim golom zapustili igrišče. Prihodnjo nedeljo Selani gostijo zadnjega na lestvici -Osoje. M. Š. SAK Točka v Grieskirchnu, v nedeljo proti WAC! Po številu stootstotnih priložnostih v preteklih osmih krogih bi moral SAK zasedati prvo mesto na lestvici. Vendar v nogometu žal štejejo samo goli in točke. V zadnji tekmi na tujem proti Grieskirchnu je SAK sicer do zadnje minute vodil z 2:1 in imel celo še nekaj izrednih priložnosti za več zadetkov, ki jih žal napadalci, med drugim Harald Kudler, ki je dal dva gola, niso znali izkoristiti. Igralci SAK pa so se prezgodaj veselili zmage, kajti v zadnji minuti je domačin Willinger nepričakovano izenačil. Izidi ostalih tekem: Austria/VSV je doma nepričakovano oddala točko proti moštvu izpod Dolomitov (1:1). WAC je doma prepričljivo premagal zadnjega na lestvici Rohrbach s 5:1 (3:1) in si spet nabral samozavest pred derbijem prihodnjo nedeljo proti SAK. Obeta se napeta tekma, kajti WAC se zaenkrat bori za obstoj v tej ligi. Pričakovati je, da PRVENSTVENA TEKMA: SAK - WAC v nedeljo, 5. 10., ob 16. uri v Trnji vasi ODBOJKA Dve zmagi Za veliko presenečenje je v prvih dveh tekmah zveznega odbojkarskega prvenstva poskrbel SK Aich/Dob. Pomlajeno moštvo trenerja Bojana Ivartnika je prvo tekmo preteklo soboto proti SVS Röder dobilo s 3:1 (8/-12/15/9). V nedeljo pa so Dobljani na tujem premagali dunajsko moštvo SVS Sokol senzacionalno s 3:2. Tekma je bila do konca napeta in izenače- na. Dva niza so dobili domačini, drugega in tretjega pa gostje iz Podjune. Zadnji in odločilni niz pa so si priborili zelo prepričljivo Dobljani s 15:7. Veselje pomlajene in zagnane odbojkarske ekipe je bilo nepopisno. SK Aich/Dob je na lestvici s štirimi točkami na odličnem tretjem mestu. Prvenstveni tekmi v Šentpetru SK Aich/Dob -Donaukraft: sobota, 4.10., ob 19. uri SK Aich/Dob-Enns: nedelja, 5.10., ob 12. uri M.Š. ^ PORTNIK1 in športnice iz ^ Slovenije pod 15 let so ob koncu preteklega tedna v Trgu potrdili visok nivo športa v Sloveniji. Na slavnostni otvoritvi letošnjih iger, na katerih je sodelovalo skoraj 300 mladih in katerih organizator sta bila Koroška in mestna občina Trg, so vsi govorniki poudarili pomembnost teh iger za zbliževanje narodov in tesnejše sodelovanje držav in dežel v prostoru Alpe-Jadran. Deželni športni sekretar Stefan Genser in tudi podžupan Streissnig sta ob tej priliki še posebej izpostavila skupno kandidaturo treh dežel za ZOI 2006 »Brez meja«. Vodja slovenske delegacije in namestnik generalnega sekretarja OK Slovenije/Združenja športnih zvez Marjan Jemec, ki je kot športni funkcionar od prvih mladinskih iger leta 1974 v Vidmu dalje spremljal in podpiral idejo čezmejnih mladinskih športnih iger in čezmejnega sodelovanja, je za svoja prizade- ŠAHOVSKO PRVENSTVO Slab začetek Premiera prve ekipe SŠZ/Carim-pex v najvišji koroški šahovski ligi se je končala s porazom. Ekipa, v kateri sta manjkala Gorazd Živkovič in Dunja Lukan je izgubila dvoboj z moštvom iz Velikovca z 2:4. Silvo Kovač je remiziral z Evaldom Ulejem iz Kranja (ELO 2240!), neporaženi pa so ostali še Arnold Hattenberger, Joži Am-rusch in Aleksander Lukan. Rupert Reichmann in Ivko Ferm sta partiji izgubila; Ferm 24. MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL Slovenila najuspešnejša Nogometaši iz Slovenije Foto: SV REZULTATI Košarka: 1. Slovenija (4), 2. Furlanija-Julijska krajina (2), 3. Koroška (0) Nogomet: 1. Slovenija (6) 2. Furlanija-JK (3) 3. Koroška (0) Lahka atletika (dečki): 1. Slovenija (71) 2. Furlanija-JK (63) 3. Koroška (21) Lahka atletika (dekleta): 1. Slovenija (70) 2. Furlanija-JK (44) 3. Koroška (43) Namizni tenis (dečki): 1. Slovenija (4) 2. Koroška (2) 3. Furlanija-JK (0) Namizni tenis (dekleta): 1.Slovenija (4) 2. Furlanija-JK (2) 3. Koroška (0) Tenis (dečki in dekleta): 1. Koroška (7), 2. Slovenija (4), 3. Furlanija-JK (1) Odbojka (dekleta): 1. Slovenija (4), 2. Furlanija-JK (2), 3. Koroška (0) vanja prejel iz rok Stefana Gen-serja visoko priznanje dežele Koroške. Organizatorjem pa je pri zgledni izvedbi iger pomagala Slovenska športna zveza. I. L nesrečno, saj je v bistveno boljši poziciji spregledal figuro. Na lestvici sedaj vodi moštvo Bekštanj I, ki je premagalo Lienz s 5:1 Šahisti SŠK »Obir« so prvenstvo v 1. razredu prav tako pričeli s porazom. Podlegli so ekipi IBS iz Celovca s 3:5. V 3. razredu C je ekipa SŠZ/Posojilnica Borovlje II premagala drugo moštvo Magistrata Celovec s 3,5:2,5. Zmagala sta Ivan Lukan in Thomas Hallegger, remizirali pa so Avgust Vukanič, Robert Hedenik in Jožko Boštjančič. I. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 91 Silvo Kovač Larsen - Szabo / Beverwijk 1967 Na daminem krilu črne figure omogočajo napredovanje prostemu kmetu na a liniji in kaže, da je pri tem beli nemočan. Toda velemojster Larsen, ki je na potezi, se ne počuti ogroženega in z duho- 11.1 Ul a b c d e f g h vito in učinkovito potezo izzove zaključni razplet v njegovo korist. Pri analizi upoštevajte, da tudi bele figure lahko nevarno ogrozijo črnega kralja. Rešitev štev. 90 Belega kralja črni ne uspe uspešno napasti s potezo l...Sg4, saj je črni kralj nebranjen pred šahi bele dame. Črni se je zato odločil za razplet, ki vodi v forsirani remi. Pri tej kombinaciji najprej žrtvuje damo l...Dh2:+!! 2.Kh2: Sg4+ 3.Kh3 Sf2+ 4,Kh2 Sg4+ in večni šah, saj se beli kralj ne more ubraniti šahov črnega skakača! bodo ozaveščeni Wolfsberžani v tem derbiju dali vse od sebe. Po razporedu na lestvici je SAK nedvomno velik favorit. Na lestvici vodi Voitsberg (19), drugi je Leibnitz (14), SAK pa je četrti (13). M.Š. KOROŠKI RAZREDI ■ PODLIGA ZAHOD Baldramsdorf - Bilčovs 0:4 (0:2) 1. Bleiberg 9 7 2 0 25:7 23 2. Landskron 9 6 1 2 33:7 19 3. Vernberk 9 6 1 2 15:11 19 4. Šmohor 9 5 2 2 20:7 17 5. Bilčovs 9 4 1 4 13:10 13 6. Bače 9 4 1 4 17:15 13 7. Oberdrauburq9 4 0 5 10:18 12 8. Baldramsdorl : 9 4 0 5 8:18 12 9. Irschen 9 3 2 4 14:16 11 10. Weißenstein 9 3 1 5 14:19 10 11. Radenthein 9 2 3 4 9:19 9 12. ASV Lienz 9 2 2 5 5:13 8 13.Brnca 9 2 1 6 7:23 7 14. Winklern 9 1 3 5 7:14 6 4A10.: Bilčovs - A5V Lienz ■ 1.RAZRED D: Globasnica - Žitara vas 4:2 (0:2) Železna Kapla - Eitweg 1:0 Frantschach - Šmihel 1:3 1. Vovbre 9 6 2 1 21:9 20 2. Globasnica 9 6 1 2 21:12 19 3. Železna Kapla 9 5 2 2 20:9 17 4. Klopinj 9 4 5 0 14:7 17 5. Grebinj 9 4 4 1 16:10 16 6. Šmihel 9 4 3 2 13:10 15 7. Žitara vas 9 4 2 3 16:11 14 8. St.Stefan/L. 9 3 3 3 9:10 12 9. M.Rojach 9 2 5 2 12:12 11 10. Eitweg 9 2 4 3 11:8 10 11.St.Leonhard 9 3 15 11:15 10 12. Ruda 9 0 4 5 6:15 4 13. Frantschach 9 1 1 7 6:30 4 14. Labot 9 0 1 8 6:24 1 475.10.: Žitara vas - M.Rojach, Šmihel -Klopinj, Ruda - Globasnica, St.Leonhard -Železna Kapla ■ 2. RAZRED C: HSV-DSG Sele 3:0 (1:0) Kotmara vas - Rožek 4:0 (1:0) Šentjakob - - Donau 0:4 (0:2) 1. Poreče 9 6 3 0 20:3 21 2. Dholica 9 5 2 2 22:10 17 3. Treffen 9 5 2 2 23:13 17 4. Kotmara vas 8 5 2 1 19:9 17 5. Donau 8 4 2 2 19:13 14 6. Kriva Vrba 8 4 1 3 12:9 13 7. Rožek 8 3 2 3 10:15 11 8. Šentjakob 8 3 0 5 10:19 9 9. Post 7 2 2 3 8:9 8 10. Ledince 8 2 2 4 9:14 8 11. Sele 8 2 2 4 8:18 8 12. HSV 8 1 1 6 7:14 4 13. Osoje 8 0 1 7 7:28 1 475.10.: Sele- Osoje, Post - Kotmara vas, Kriva Vrba - Šentjakob 2. RAZRED D: Kappel - SAK II 4:2 1. KAC 8 2. Gurk 8 3. SAK II 8 4. St.Urban 8 5. Oberglan 9 6. Steuerberg 8 7. Guttaring 8 8. Weitensfeld 8 9. Ulrichsberg 6 10. Kappel 8 11. Straßburg 9 12. Eberstein 8 13. Kraig 8 475.10.: SAK II - St.l 8 0 0 23:3 24 6 1 1 18:10 19 5 1 2 25:14 16 5 0 3 12:12 15 4 2 3 18:10 14 3 1 4 14:16 10 3 1 4 8:16 10 2 3 3 9:12 9 2 2 2 9:9 8 2 2 4 10:13 8 2 2 5 16:21 8 1 2 5 8:20 5 0 1 7 6:20 1 ■ 2. RAZRED E: Rikarja vas - Važenberk 6:0 (4:0) Šentpeter/V. - Galicija 2:2 Mauterndorf- Pliberk II 1:1 Dobrla vas - Tinje 1:2 (0:1) Žvabek - Šmarjeta 1:1 (0:1) Preitenegg - Djekše 1:0 1. Tinje 9 8 1 0 38:6 25 2. Rikarja vas 9 7 2 0 33:5 23 3. Sinča vas 9 6 3 0 32:9 21 4. Reichenfels 9 7 0 2 22:11 21 5. Djekše 9 4 2 3 30:16 14 6. Galicija 9 3 5 1 14:15 14 7. Šmarjeta 9 3 3 3 11:14 12 8. Dobrla vas 9 2 4 3 9:16 10 9. Važenberk 9 2 2 5 8:23 8 10. Pliberk II 9 1 3 5 9:20 6 11. ŠentpeterA/. 9 13 5 17:31 6 12. Žvabek 9 0 5 4 10:19 5 13. Preitenegg 9 117 5:21 4 14. Mauterndorf 9 0 2 7 7:39 2 475.10.: Pliberk II - Važenberk, Reichenfels - Rikarja vas, Djekše - Dobrla vas, Galicija - Preitenegg, Mauterndorf - Žvabek