NOVO MESTO, 8.7.1981 LETO XI. ŠT. 10 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto - Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniSki odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO utrinki s 4. seje ds Četrta redna seja delavskega sveta delovne organizacije Labod je bila 26. junija v Idriji. Seja je bila posvečena tudi Dnevu samoupravljalcev — 27. juniju, zato je bilo tokrat število udeležencev nekoliko večje. To pa je bil tudi povod za razmišljanje o organiziranem skupnem prevozu. Zamisel se je uresničila in tako je avtobus iz Krškega pobral Novomeščane, Tre-banjce, Ljubljančane tem so se pridružili še Ptujčani — in skupno smo pohiteli proti Idriji. Serpentinasta pot je marsikomu povzročala težave, toda ko smo prispeli v Idrijo, je bilo že vse pozabljeno. Večina je bila tokrat prvič v naši najmlajši TOZD ZALI. Direktorica, tov. Tušarjeva, nas je popeljala skozi proizvodnjo, ki je te dni založena z delom za izvoz v Nemčijo. Po ogledu proizvodnje pa je začel z delom delavski svet. Ker smo tik pred dopusti so člani delavskega sveta natančneje pregledali delovne in poslovne uspehe v prvih petih mesecih letošnjega leta in se seznanili s pričakovanimi rezultati za prvo polovico leta. Iz poročil je bilo razvidno, da so sicer finančni rezultati nad planiranimi, vendar predvsem na račun višjih cen. Pesti nas tudi problem likvidnosti, ki bo v prihodnjih mesecih lahko še težji; prav zato pa bo potrebno med nabavno, prodajno in finančno službo še več usklajenosti in povezovanja. Vso pozornost moramo posvetiti vzrokom za padanje sto- Pred nami je deseta številka našega glasila, ki je hkrati zadnja pred kolektivnimi dopusti. Glasilo Labod bo ponovno izšlo v začetku septembra. Do takrat pa vam želimo prijeten oddih in veliko počitniškega veselja! Uredništvo : rilnosti. Rezultati kažejo, da smo letos dosegli za 7,1 odstotek manj proizvodnih minut kot v enakem obdobju lani, da je prisotno slabše doseganje norm — lani v tem času je bila poprečno dosežena norma 108,4 odstotkov, letos pa le 102,3 odstotke. Podobna je tudi slika proizvodnje v komadih leta 1980 je bilo v petih mesecih narejenih 1,567.000 komadov, letos pa 1,447.000 komadov ali 92,3 odstotkov. Pravzaprav so vzroki znani in — lahko rečemo — splošni, saj je težka preskrba s surovinami prisotna v našem prostoru že leto dni. Znano je tudi, da se kvaliteta surovin in pomožnih materialov slabša. K tema dvema Utrinek iz podelitve priznanj. Na posnetku vidimo tov. Frido Pavlovič, najboljšo samoupravljalko TOZD Commerce. vzrokoma pa moramo prišteti tudi precej dotrajen strojni park. Ve ndar mora biti v dani situaciji delovna zavest še toliko izrazitejša, saj bomo z voljo lahko premagali marsikatero težavo. Tovariš Verstovšek, vodja prodaje, je na seji delavskega sveta predočil situacijo na tržišču, ki je vse zahtevnejše. Opozoril je na kvaliteto, ki ie naša stalna in naj večja naloga. Poudaril je, da naši izdelki po praktičnosti, nošenju in modnosti sodijo v sam vrh jugoslovanske oblačilne industrije, da pa moramo več pozornosti posvečati tudi estetskemu videzu izdelka — zlaganju, načinu kako je ponuden v trgovini . . . Apeliral je na TOZD, da z vso odgovornostjo skrbe za kvaliteto in lep estetski videz, ki sta med najboljšimi poroki za uspeh na trgu. Dosledno pa moramo upoštevati tudi roke izdobave, saj so naši izdelki strogo tempirani na kratke sezonske zahteve. Člani centralnega delavskega sveta so verificirali usklajene čase izdelave, potrdili dopolnitev metode za analitično ocenjevanje delovnih nalog in verificirali prečiščena besedila samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Labod in statut delovne organizacije. Po slavnostnem in uradnem delu delavskega sveta smo si ogledali muzej v Idriji, ki nam je približal petsto let staro zgodovino idrijskega rudnika, čas NOB v tem delu Slovenije s poudarkom na bolnici Franja in Pavla, v tretjem delii pa smo se pobliže spoznali še z idrijskimi čipkami. Na poti domov smo zapeli in si povedali marsikatero šalo. Sproščeni in zadovoljni smo zaključili dan in splošna ugotovitev je bila, da nam takih srečanj manjka. Iz posveta poslovnih sekretarjev delovni posvet Kadrovsko—socialna služba DO Labod iz Novega mesta je organizirala prvo skupno posvetovanje poslovnih sekretarjev in referentov splošnih služb. Na posvetovanju smo obravnavali področje delovnih razmerij in pregledali obrazce, ki so pri tem potrebni. Prvo poglavje iz tega področja je SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA. Pri tem smo pregledali celoten postopek sklenitve delovnega razmerja. Drugo poglavje so izvršilni akti med delovnim razmerjem in sicer od ocene o uspehu poskusnega dela, ki ga delavec opravi, raznih sklepov in odločb. Tretje poglavje s področja delovnih razmerij je odgovornost delavcev oz. disciplinski postopek. Četrto poglavje je prenehanje delovnega razmerja zaradi različnih vzrokov. Na posvetu smo se dogovorili, da uvedemo enotne kartice z osebnimi podatki delavcev v vseh TOZD. To bo sicer zahtevalo veliko dela, toda glede na to, da ima vsak TOZD drugačne kartice, ali jih pa sploh nima, je poenotenje nujno. Prav tako je tekla beseda o poenotenju ostale kadrovske evidence. Kadrovsko-socialna služba delovne organizacije nam je pripravila tudi register možnih obrazcev s področja kadrovske evidence, kar nam bo nedvomno v veliko pomoč pri našem delu. Ob koncu posvetovanja smo ugotavljali, da je bilo premalo časa za vso problematiko o kateri smo želeli govoriti. Sklenili smo, da morajo biti podobna posvetovanja organizirana vsaj enkrat letno. Razumljivo, da vseh problemov, ki se pojavljajo pri našem delu ne bomo mogli rešiti na takšnem posvetovanju, saj so le-ti od primera do primera različni. Prav zato pa smo izrazili željo za več strokovne pomoči kadrovsko-socialne službe DSSS DO Labod. MIMICA MAGDIČ uskladitev časovnih normativov Dalj časa so se pojavljala nesorazmerja pri obremenitvah na posameznih delovnih mestih. Za rešitev tega problema se je večkrat sestal team delavcev iz strokovnih služb, ki je ta ne-sorazmeija med operacijami dokončno uskladil. Poseg je bil nujen iz sledečih razlogov: — spremenjeni časi so posledica neusklajenih normativov — koregirani časi so posledica tehnoloških izboljšav (Quick stop motorji) — popravljene operacije so standardne in preverjene, nekatere od njih so stare že od 10 do 15 let. Pri uskladitvi smo si pomagali s kronometriranjem, analizo doseganj normativov za pet let nazaj, domačimi in tujimi viri o izdelavnih časih in z mnenjem prisotnih delavcev. Izvršni odbor delavskega sveta je na svoji seji 2. junija 1981 te čase sprejel s tem, da se novi izdelovalni časi uporabljajo v neposredni proizvodnji od 1. junija dalje. Izvršni odbor delavskega sveta delovne organizacije je tudi sklenil, da tudi delavci, ki so vložili pritožbe pred sprejetim soglasjem in se s končnim predlogom kljub temu ne strinjajo, lahko ponovno vlože pritožbe. Rok za dokončno uskladitev pa je bil 30. junij. V tem času se je pojavilo nekaj ustnih pripomb v TOZD Libna in ena pismena pritožba v TOZD Delta. Pripombe so bile primerno rešene, predlog s popravki pa je po trdil centralni delavski svet. Prepričani smo, da so neskladja pri doseganju normativov med operacijami s tem rešena; če pa bo še prihajalo do naskla-dija, bomo ta reševali sproti. Zlasti bodo potrebna sprotna reševanja ob tehnološldh izboljšavah in nabavi novih strojev, ki bi prispevali k večji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Razvojna služba Športni dvorani v Novem mestu kot dopolnilni del izobraževanja vseh struktur SLO in DSz. Iz TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS je obiskalo razstavo varnosti pet skupin po trideset delavcev. Vodniki oziroma inštruktorji so skupine sprejeli in vodili po razstavi ter jim razlagali varnostna vprašanja in pojasnjevali tehnično dose-ženost naše varnosti. Vsebinsko je razdeljena na več enot, ki prikazujejo razvoj naše varnostne službe med NOB in Socialistično revolucijo, ključne varnostne probleme po vojnih obdobjih, upiranje vsem vrstam sovražnega delovanja, zatiranje kriminalitete, področja javne varnosti, tehnična sredstva in proces podružabljanja varnosti in družbene samozaščite. Potujoča razstava varnosti SFRJ je bila v šestih letih večkrat obnovljena in prilagojena novim družbenim razmeram. Je dobro organizirana in je zanimiva, zlasti za tiste, ki se ul varjajo z varnostnimi in samozaščitnimi dejavnostmi. V Sloveniji posvečamo razstavo 40-letnici VOS OF in narodne zaščite. Zvezna razstava družbene samozaščite je bila prvič odprta 13. maja 1974. Njen cilj je spodbujati varnostno kulturo delavcev, utrjevati samoupravno socialistično zavest občanov in spodbujati samozaščitno dejavnost. Z bogatim fotografskim prikazom in kvalitetno razlago je razstava dosegla svoj cilj in kot taka predstavlja dopolnilni del izobraževanja pri izvajanju nalog družbene samozaščite in varovanja največje Titove zapuščine — bratstva in enotnosti. To je nekaj misli iz poročila in razprave članov štaba CZ in komiteja na slavnostni seji ob 4. obletnici dneva CZ in 40-letnici vstaje narodov Jugoslavije. Vse te manifestacije so potrdile, da je sistem CZ zaživel, da je organiziranost in pripravljenost v zadnjih letih občutno napredovala. To naj vedo vsi prijatelji in sovražniki! Pošteni Jugoslovani žive brez Tita, vendar s Titom v srcu. Varujmo mir in zlato svobodo - svobodo, za katero je delo življenje 1.700,00 ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. To je naš dolg do padlih v narodnoosvobodilni vojni in naš dolg bodočim rodovom. MILAN ILIČ varnost in družbena samozaščita Predstavniki komitejev za SLO in DSz ter člani štaba CZ so 20. junija na slavnostni seji ob 4. obletnici dneva civilne zaščite pozorno poslušali letno poročilo poveljniškega štaba CZ tov. Anta Martinovič. V poročilu je bilo poudarjeno, da CZ v delovni organizaciji Labod dosega iz dneva v dan boljše rezultate. Bilanca prizadevanj nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je razvidna tudi v organiziranju, urejanju in opremljanju štaba in enot CZ. V minulem 5-letnem planu raz voja CZ so delavski sveti navedenih TOZD—ov uspeli zagotoviti finančna sredstva za potrebe CZ v znesku 320.000,00 din. S temi sredstvi je štab za CZ nabavil materialno-tehni-čna sredstva za CZ v višini 40 % in načrtoval, da bo do 1985 leta nabavil 80 %. Glede na naš odstotek opremljenosti in dosedanjo strokovno usposobljenost štaba in enot CZ lahko rečemo, daje CZ v novomeških TOZD-ih sposobna izpeljati vsako manjšo nalogo pri reševanju in zaščiti delavcev, vendar bi kazalo še več pozornosti posvetiti praktičnemu delu samozaščite, predvsem izvajanju ukrepov pred vsemi vrstami nesreč, in škodljivimi pojavi. Zavedati se namreč moramo, da je naša država bila, je in še bo predmet pritiskov in sovražnih napadov različnih reakcionarnih in hegemonističnih sil od zunaj in prav tako notranjih sovražnih sil kot je v tem letu na Kosovu. Kot je znano, je situacijo na Kosovu povzročil veliko albanski nacionalizem s ciljem: 1 • Spodkopati ustavno ureditev (razbiti federativno ureditev). 2. Ogroziti celovitost in suverenost SFRJ. 3. Napadati neuvrščeno politiko Jugoslavije. 4. Razbiti bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. 5. Razbiti jugoslovansko ozemlje. 6. Ustanoviti sedmo republiko na Kosovu. 7. Odcepiti Kosovo od SR Srbije in SFRJ in jo priključiti Albaniji. Glede na take cilje albanskih nacionalistov in iredentistov je potrebno še bolj krepiti vlogo sistema civilne zaščite in koncepta SLO in DSz povsod kjer naš človek živi in dela. Titova zasnova splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vnaprej odvrača slehernega agresorja, da bi ogrožal neodvisnost, svobodo, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. V tem cilju je odbor-komite za SLO in DSz in štab CZ novomeških TOZD-ov v zvezi z navodilom SOb Novo mesto in Informativnega centra za varnost in družbeno samozaščito SFRJ, sprejela na 3. seji ob dnevu CZ sklep o ogledu RAZSTAVE VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE v Z zanimanjem so si udeleženci delavskega sveta ogledali proizvodnjo TOZD ZALA. ZAHVALA ZA SODELOVANJE PRI RAZSTAVI VARNOST IN DRU2BENA SAMOZAŠČITA Bm mest POKRAJINSKI KOMITE ZA SLO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO NOTRANJE ZADEVE s' Jllot/a Meštor O) 3 s e "= E A 3 O co Minilo je 31 let odkar je zaupana delavcem ena največjih in najbolj odgovornih nalog v zgodovini delavstva — da sprejme v vodenje in gospodarjenje tovarne in ustanove, skratka vse, kar je v oblasti delovnega človeka. Ta izročitev je bila izpeljana v času, ko so delavci Jugoslavije dosegli tisti vrh svojega razvoja, v katerem so se pokazale sposobnosti našega delovnega človeka v taki meri, da so lahko prevzeli celotno odgovornost samoupravnega sistema. Kot je ob sprejetju zakona o samo-upradjanju dejal tovariš TITO — 27. junija 1950 — je to zgodovinski akt, ki ga je terjala potreba po demokratizaciji v gospodarstvu, potreba po razvoju novih socialističnih odnosov v proizvodnji . . . In teh 31 let samoupravljanja v naši deželi je postalo trajna vrednota in način življenja nas vseh. Tudi v naši delovni organizaciji so s sprejemom zakona o samoupravljanju stekle skrbne Delavci DSSS so soglasno izbrali tov. Martino Kralj za najboljšo samoupravljalko. m priprave na volitve članov prvega delavskega sveta. Delavke Laboda so že v letu 1934 izrekle svoj revolucionarni in napredni duh in tudi h gradnji samoupravnih odnosov so že na samem začetku pristopile zavzeto in dosledno. Ne bi tukaj naštevali težkih sanacijskih časov Laboda, naše rasti in razvoja, saj je ta pot znana. Povedati pa je potrebno, da je samoupravna organiziranost in nenehno dograjevanje tega sistema v naših delovnih sredinah bila tista gonilna sila, ki je usmerjala naše poti v pravo smer. Pomen uvedbe in izvajanja samoupravljanja je zelo težko izraziti z nekaj besedami. Tudi delavci Laboda smo se z visoko stopnjo samoupravne zavesti odločili za tribune, za katere ustvarjamo fond ur z delom v treh sobotah. Zavedamo se, da le dobro obveščeni lahko odločamo, vodimo in delamo. Zavedamo se avandgardne vloge delavskega samoupravljanja, na katerem smo tako v naših delovnih sredinah kot tudi v naši družbi kot celoti dosegli zavidljive rezulta-tek zavedamo pa se tudi vseh nalog, ki še stojijo pred nami, ki so daljnosežne, ki sežejo morda preko goneracij. Preko svojega dela želimo vplivati na politične odločitve, na razpolaganje z družbenimi sredstvi v vseh odnosih v združenem delu, družbeni reprodukciji in družbi nasploh in vse to nam omogoča naše samoupravljanje. H gradnji tega pa s svojim doslednim obnašanjem in de- Tov. Marta Mišura je v TOZD Ločna zaposlena kot strojna šivilja, aktivna in prizadevna pa je tudi na družbenopolitičnem področju. lom pripomoremo lahko prav vsi in lahko rečemo, da je zagnanost za delo in za te naše cilje prisotna povsod med nami. Pa vendar tudi velja, da ste posamezniki, ki ste zavzetejši, še bolj delavni, še boljši. Ob dnevu samoupravljalcev so vas vaše delovne sredine izbrale za »najboljše samoupravljalce“ in vam s tem želele izkazati priznanje in zahvalo. V pisanem vsakdanu morda vaše delo ni vedno prav cenjeno, zanj morda ni vedno pravega razumevanja. Toda rezultati naporov ostajajo in gradijo naše skupno dobro. Hvaležni smo vam za prizadevanja in vam čestitamo ob izboru za »najboljše samoupravljale" za leto 1981! Tako je ob uvodu v slovesno podelitev priznanj najboljšim samoupravljanem naših delovnih sredin spregovorila Lidija Hočevar, predsednica konference osnovnih organizacij sindikatov Laboda, priznanja pa je podelil predsednik delavskega sveta delovne organizacije, Marjan Dular. Ker so dopusti že tu, se niso mogli vsi najboljši samoupravljani udeležiti slovesnosti, to pa je tudi vzrok, da bomo nekatere med njimi predstavili v naši naslednji številki. Preberimo pa si kratke obrazložitve prizadevnosti in delovanja najboljših med nami: TOZD LOCNA MIŠURA MARTA, roj. 22. 2. 1952, zaposlena v DO Labod od leta 1968 kot strojna šivilja. Aktivno dela kot delegat delavskega sveta TOZD Ločna že v „Nikoli mi ni bilo žal vloženega truda za delo, ki mi ga nalagajo moje funkcije in ki nam ga vsem nalaga naš čas. Zastavljene naloge izpolnjujem v okviru svojih možnosti in v sodelovanju s sodelavci, člani DPO in samoupravnih organov," pravi tov. Josipa Petrovič iz TOZD Delta. drugem mandatu, kot delegat delavskega sveta DO in v delegaciji samoupravne stanovanjske skupnosti. Je aktivna krvodajalka. Pri svojem delu je vestna delavka in ima tovariški odnos do sodelavk. TOZD LIBNA PETRIČ JOŽICA, roj. 8. 3. 1959, po poklicu industrijska šivilja in že 6 let opravlja dela s področja svojega poklica. Je član delavskega sveta, član predsedstva 00 ZSM, delegat SIS za zdravstvo, aktivno se vključuje v gasilsko enoto TOZD Libna. S svojim delom je vedno pokazala pripravljenost sodelovati tako v TOZD kot izven. TOZD DELTA PETROVIČ JOSIPA, roj. 21. 10. 1944, po poklicu konfekci- ■HNHMmRnHMHM onarka, svoje znanje je poglabljala tudi v srednji politični šoli, kjer se je izobraževala iz dela. Dela kot poenterka, v TOZDje že 9 let, opravlja funkcijo sekre-tarja 00 ZK in je predsedni a splošne ljudske obrambe aktivno pa se vključuje v del°v krajevni skupnosti. Ima lep °r nos do sodelavcev in ni nik™ odklonil dela ali pomoči Pn izvedbi zastavljene akcije. TOZD TEMENICA FEMEC IVANKA, roj. 29 8-1952, dela kot industrijski P3' jač v TOZD že 13 let. ** samoupravljalka aktivno d1 a kot predsednica združene d( e' gacije za otroško varstvo, kJu' ro, izobraževanje, telesno kvdtu' ro in raziskovalno delo, je komisije za kadre v TOZD,^a je tudi član 10 sindikata. S^e naloge opravlja tudi na podi"*' TOZD ZALA je izbrala za svojo najboljšo samoupravljalko tov. Tatjano Humar. ju SLO in DSz kot kurir. Pri delu v proizvodnji dosega dobre rezultate in jo delavci cenijo kot prizadevno in tovariško sodelavko. TOZD ZALA HUMAR TATJANA, roj. 19. 9. 1949 in je v TOZD od leta 1970. Sedaj dela kot samoupravni poslovodni korespondenc Kot član ZK je pridobila z delom zaupanje in je bila trikrat zapored sekretar 00 ZK, bila je tudi predsednica komisije za medsebojna delovna razmerja, je član delavskega sveta TOZD in član disciplinske komisije, kakor tudi delegat v zboru združenega dela. Sedaj je delegat delavskega sveta DO Labod in predsednik komiteja za SLO. Njeno delo prav gotovo opravičuje izbor za najboljšega samoupravijalca. TOZD COMMERCE PAVLOVIČ FRIDA, roj. 3. 10. 1941, v delovni organizaciji Labod združuje delo od leta 1969, sedaj kot trgovka. Je član ZK že od leta 1961 in aktivna samoupravljalka na vseh področjih, največ pa se je angažirala kot predsednica delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost. Njena kvaliteta dela pa se odraža pri odnosih do kupcev, saj so izjave le-teh pohvalne. Tov. Frida je za svoje delo prejela tudi odlikovanje za delo od predsednika Josipa Broza Tita. DSSS KRALJ MARTINA, roj. 16. 8. 1934, delavka v knjigovodski službi na delih in nalogah materialni knjigovodja. Je član ZK, v delovni organizaciji Labod je že 15 let. Vsa leta se je aktivno vključevala v družbenopolitična dela predvsem v samoupravnih organih. Svoje delo opravlja vestno in z zavzetostjo, njen odnos do sodelavk je primeren. Kot predsednica komisije za kadre DSSS veliko pripomore pri pravilni kadrovski usmeritvi dela tega samoupravnega organa. delovna praksa - proizvodno delo Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko je dne 24. junija 1981 organizirala posvetovanje o organiziranju proizvodnega dela oz. delovne prakse v OZD. Obravnavane so bile tri teme: — nekatere značilnosti zakona o usmerjenem izobraževanju — programiranje proizvodnega dela oz. delovne prakse — pogoji za uresničevanje proizvodnega dela oz. delovne prakse Poudarek posvetovanja je bil predvsem na organiziranju proizvodnega dela oz. delovne prakse. V okviru skupne vzgoj-noizobrazbene osnove bodo učenci opravljali le-to v prvem oz. drugem letniku strnjeno, to je v desetih delovnih dneh 80 ur in sicer: — učenci prvega letnika bodo opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v drugem polletju šolskega leta — učenci drugega letnika pa bodo opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v prvem polletju šolskega leta. V prvem letniku bo proizvodno delo oz. delovna praksa praviloma v funkciji usmeritve, v drugem in naslednjih letnikih pa v funkciji smeri. Za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse je potrebno izbrati tista dela in naloge, ki jih bodo učenci glede na svoje sposobnosti in zakonska določila lahko opravljali in jim bodo hkrati omogočali spoznavati tehnološki proces s širših družbeno ekonomskih vidikov. Za delavce, ki bodo izvajali proizvodno delo oz. delovno prakso bo organizirano ustrezno dopolnilno izobraževanje. Predlog je da se mentorstvo vključi v opise del in nalog, ki jih le-ti opravljajo in se tako opredeli kot sestavni del njihovih delovnih zadolžitev. Na osnovi tega se oblikuje tudi nagrajevanje teh delavcev. Vendar o sistemu nagrajevanja še ni točnejših opredelitev oz. navodil. Zakon o usmerjenem izobraževanju določa tudi, da učencem na proizvodnem delu oz. delovnih akcij pripada nagrada v skladu z njihovim delovnim prispevkom. Učenci 1. letnika, ki bodo prvič opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso, bodo težko dosegali delovne uspehe, zato je predlog da je njihova nagrada enaka malici in sredstvom za varstvo pri delu ter drugim materialnim stroškom, ki jih ima OZD z organizacijo proizvodnega dela oz. delovne prakse, v višjih letnikih pa bi dobili nagrado, ki naj bi bila odvisna od dejanskega prispevka učenca med trajanjem proizvodnega dela in delovne prakse. V razpravi se je pojavilo veliko vprašanj v zvezi z številom učencev, ki jih bomo sprejeli na proizvodno delo oz. delovno prakso in kako se bo le-to financiralo. Vendar še ni konkretnih odgovorov. Občinska izobraževalna skupnost je že naredila predlog razmestitve učencev v posamezne delovne organizacije, potrditi pa ga morajo posebne izobraževalne skupnosti za posamezne stroke. Labod naj bi sprejel prvo leto usmerjenega izobraževanja na proizvodno delo oz. delovno prakso 48 učencev iz gimnazije in ekonomske srednje šole. MARESIC TATJANA srečanje mladih na hribu V soboto, dne 27. junija 81, smo mladinci Laboda iz Novega mesta organizirali srečanje mladih. Odločili smo se, da se zberemo na jasi na Hribu pri Šmihelu. Odlična organizacija je pripomogla k dobremu vzdušju — in v hecu rečeno - verjetno tudi k dobremu vremenu. Zakurili smo ogenj in začeli peči meso ter ga pridno zalivali z dobrim vinom. Tudi zamudniki nas niso težko našli, saj so zvoki kitare Mirana in Duca ter naši uglašeni glasovi odmevali daleč naokoli. Srečanje je bilo popestreno z zanimivim in smešnim srečelovom. Popoldne je hitro minilo in proti večeru so nas obiskali tudi malce »starejši" mladinci, ter pripomogli še k boljšemu vzdušju. Veseli bi bili, če bi se še večkrat srečali na takih oziroma podobnih srečanjih, pa tudi da bi bil obisk še množičnejši, ne samo s strani mladine ampak tudi s strani ostalih delavcev Laboda. Tako prijetna srečanja nas bodo zbližala in gotovo bomo znali stopiti skupaj tudi ob resnejših in zahtevnejših nalogah. TATJANA MARESIC in MOJCA NOVAK gibanje delovne sile Iz kadrovske službe prihajajo povsem drugačna poročila o gibanju delovne sile kot smo jih bili vajeni do nedavnega. Še ne dolgo od tega smo zaman razpisovali prosta delovna mesta ali pa so prihajale le posamezne, često neustrezne prošnje. Sedaj pa se slika spreminja. Naj navedemo le en primer in sicer razpis za delovno mesto tehnologa vrhnjih oblačil na katerega večkrat sploh ni bilo odziva, medtem ko je na zadnji razpis prispelo kar deset prošenj, šest od teh z zahtevano stopnjo izobrazbe. Kot rečeno, to ni osamljen primer, saj v vse naše TOZD prihajajo prošnje za sprejem v delovno razmerje. Povsem drugačno gibanje delovne sile kot smo ga bili vajeni leta nazaj pa opozarja na nujnost poglabljanja znanja tam, kjer delovna mesta niso ustrezno zasedena. Ustvarja se konkurenca, ki zahteva strokovnost. Zato je tudi pričakovati še več študija ob delu, več pozornosti bo potrebno posvetiti funkcionalnemu izobraževanju in nenehnemu dograjevanju znanja- Še vedno pa je dokaj težko dobiti izučeno šiviljo, oz. zapolniti normirana delovna mesta. Razrešitev takih in podobnih razkorakov pa lahko pričakujemo šele, ko bo usmerjeno izobraževanje zaživelo v svojem celotnem konceptu. Ob naštetem gotovo delo komisij za kadrovska vprašanja ni lahko. Vse zahtevnejše in širše delo na področju kadrovanja pa z ahteva tudi vse večjo angažira nost nas vseh. Saj so le pravi, za delo zagnani kadri, porok za uspeh. VEČ KOT 22 MILIJONOV NAS JE Popis prebivalstva, ki so ga po vsej Jugoslaviji opravili v začetku aprila, je pokazal med drugim: vseh prebivalcev SFRJ je 22,352.000, od tega jih je v ožji Srbiji 5,666.000, v SAP Vojvodini 2,028.000 in SAP Kosovo 1,586.000. V SR Hrvaški je 4,576,000 prebivalcev, v SR Bosni in Hercegovini 4,116.000, v SR Makedoniji 1.914.000 in v SR Sloveniji 1.884.000 prebivalcev. nesreče pri delu V prvih treh mesecih letošnjega leta ni prišlo v naši delovni organizaciji do večjih nesreč pri delu. Skupno smo jih zabeležili dvajset; od teh pa je bilo devet (9) nesreč na delovnem mestu, ostale nesreče pa so se pripetile na poti na delo. Nesreče na delovnem mestu predstavljajo izgubo 64 delovnih dni, nesreče, do katerih je prišlo na poti na delo, pa pomenijo izgubo 143 dni. Kot pričajo podatki, predstavljajo nesreče na poti na delo večino izgubljenega delovnega časa. Razveseljiv pa je podatek, da so nesreče na delu pretežno lažjega značaja. Med temi je večina odrgnin in udarcev. Se vedno pa so zaskrbljujoče nesreče na delovnih pripravah in napravah, kot so to prebodi prstov in urezi. V prvem trimesečju je bilo največ nesreč v TOZD Ločna in Delta, medtem ko v TOZD vrhnjih oblačil nismo zabeležili nobene nesreče. Poprečno je vsaka nesreča zahtevala izpad desetih - 10-delovnih dni, kar je pod poprečjem v SRS in kar hkrati priča, da nesreče niso bile resnejše. Vendar so le težje nesreče na poti na delo, kot pa nesreče na delu. Iz evidence o izgubljenem delovnem času zaradi bolezenski izostankov brez nege družinskega člana in porodniških je opaziti, da odstotek ni zaskrbljujoč. Najvišji je v TOZD Lib-na, kjer znaša 8,55 odstotkov, bistveno pa tudi ne zaostaja TOZD Temenica s 6,96 odstotkov in TOZD Zala s 6,38 odstotkov. Na ravni delovne organizacije je skupno 4,16 odstotkov bolniške do 30 dni, skupni izgibljeni čas zaradi bolezenskih izostankov pa na ravni delovne organizacije znaša 5,71 odstotka. Ob tem naj še omenim, da ne gre za težja obolenja, pač pa za običajne bolezenske pojave. MILAN RIFEU -.r-K / b ^/r i o - S*n rucLor*(_ ten «vT-ii'£C'u - -