Poštnina plačana v gotovini.
Leis XIV., štev. 212
Ljubljana, nedelja 10. septembra 1933

Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Obnovitev pogajanj
o razorožitvi
Čez dober teden se bodo s konferenco med francoskimi in angleškimi državniki obnovila razorožitvena pogajanja, ki so v začetku zamrla z odgoditvijo ženevske razorožitvene konference.
Velika so bila pričakovanja, ki jih je gojil mednarodni svet glede internacionalnih ukrepov za ohranitev trajnega miru in za mirno reševanje meddržavnih političnih problemov. Danes je že mnogo cvetočih nad pomorila slana in bridka realnost je izučila narode, da določbe mirovnih in drugih slovesnih pogodb ne učinkujejo tako, kakor so mnogi mislili v prvem optimističnem razpoloženju.
Pred petimi leti je bil podpisan Briand-Kellogov pakt. Takrat je pisalo svetovno časopisje, da je s tem paktom postavljen zgodovinski mejnik, od katerega ^ dalje ne bo več mogoča nobena vojna. Na pogodbi se bliščijo imena, s katerimi je bilo zvezano zaupanje svetovne javnosti, podpisani so Briand, Stresemann, Poin-carl. Toda vsa konvencija je slonela samo na moralni obveznosti in čutu za odgovornost, ni pa določala konkretnih učinkovitih sankcij in zato ni po paktu nastopilo politično olajšanje, ki se je pričakovalo. Tudi sankcije Društva narodov se niso izkazale za dovolj močne in učinkovite, da bi se mogel sklepom tega foruma dati kak drug kakor moraličen poudarek.
Nazorno se je pokazala nemoč mednarodnih mirovnih garancij pri obravnavanju vzhodnoazijskih konfliktov. Pa tudi položaj v Evropi se ni razvijal tako, kakor se je zdelo pred petimi leti in kakor je zlasti napovedoval pokojni Briand. Nemčija preganja danes vsako pacifistično prizadevanje kot zločin proti državi in hodi nemoteno po svoji začrtani poti neomejenega oboroževanja, ki naj ji pomaga do nadvlade v Evropi.
Danes je položaj tak, da od razorožitvene konference nikdo več resno ne pričakuje resničnega sadu. Rooseveltova Amerika ne veže več vprašanja vojnih dolgov s problemom razorožitve, ker uvi-deva, da ne more od Francije zahtevati zmanjšanja vojne pripravljenosti, dokler koraka njena nemška soseda v premi smeri proti cilju in zavojevanju tujih narodov.
Londonski dnevnik »Times« je te i objavil uvodnik, ki razodeva veliko re-signacijo v zadevi splošne razorožitve. V Evropi je, pravi list, toliko napeto^ i med posameznimi državami, da ni vlj mogoče govoriti o glavnem predpogoju razorožitve, medsebojnem zaupanju. Evropa stoji morda danes na začetku J" 1-ge periode političnih konfliktov. Na vseh straneh je več razpoloženja za zvišano oboroževanje, kakor pa za razorožitev. Na zmanjšanje oboroženega stpnia skoro ni misliti: edino, kar bi bilo še možno, je sporazum glede omejitve nadaljnega oboroževanja. To in pa mednarodna kontrola izdelovanja in dobav orožja bo glavna naloga konference. Razpravljati bo treba o francoskem kontrolnem načrtu in znano je že, da bo ta predlog mednarodne kontrole podpiral tudi Norman Daviš. Velika Britanija do sedaj ni bila zavzeta za tako dalekosežne in stroge kontrolne ukrepe, kakor jih smatra Francija za potrebne, toda pri sedanjem stanju ne bo delala opozicije proti francoskemu predlogu, če bodo ž niim soglašale ostale države.
" Izvajanja vodilnega angleškega dnevnika so prav značilna za razpoloženje, v katerem se bo obravnavalo vprašanje razorožitve. Očividno je tudi v Londonu prodrlo spoznanje o opasnosti, ki preti od nemške bojevitosti. Dokaz angleškega približevanja francoskemu stališču je tudi v uvodu omenjeni sestanek med državniki obeh velikih zapadnih narodov.
Pa tudi Italija se na razorožitveni konferenci po vsej priliki ne bo več oddaljila od Francije in Anglije, ker so tudi v Rimu vznemirjeni zaradi nemških političnih načrtov in vedro bolj vidnega pripravljanja na vojno. Italija sicer ne želi ostrega nastopa proti Nemčiji in zlasti odklanja obravnavanje nemško-avstrijskega spora pred Društvom narodov. Toda »Anschluss« ali draeračnega zavarovanja Avstrije v nobeni obliki ne bi trpela, tudi ne v formi avstrijskega notranjepolitičnega prevrata v hitler-jevskem smislu. Zato s čuječnostjo in, lahko se reče, s skrbjo motri rastočo militarizacijo in kopičenje orožja in vojnega rr.aterijala v Nemčiji.
Države Srednje Evrope bi gotovo iskreno pozdravile vsako rešitev, ki bi odstranila ali vsaj zmanjšala nevarnost oboroženega razračunavanja. Zbližanje velesil, ako je zares doseženo, obeta sporazumno rešitev življenjskih problemov Evrope in posebej Podunavia, ako se bo znala najti ona skupna meddržavna fronta, ki bo mogla izključiti enostransko motenje s strani imperialističnih revizio-nistov.
* Ali dosedanje izkušnje priporočajo skeptično presojanje medsebojnih Dogajanj velesil, dokler so na vseh straneh še vidni separatni interesi. Zato velja tudi za tako zvane male države v prvi vrsti skrbeti za lastno pripravljenost in se zanašati bolj nase, kakor pa na po-kroviteljstvo od zunaj.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
Minister dr. kramer o občinskih volitvah
Zaradi občinskih volitev se je morala izredno pospešiti izvedba zložitve malih občin - Opozicija bi rada popravila napako, storjeno z abstinenco 1. 1931 - Pomembne in
velike naloge organizacij in članov JNS
Maribor, 9. septembra, d. Danes popoldne je biia v Mariboru skupna seja sreskih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke za oba mariborska sreza, levi in desni breg. Zborovanje je bilo izredno lepo obiskano. (Obširneje poročamo o njem na 2. strani.) Prisoten je bil tudi minister dr. Albert Kramer, ki so ga zborovalo pozdravili z iskrenimi ovacijami. V svojem poročilu o političnem in gospodarskem položaju v državi je razpravljal tudi o združitvi občin in o bližajočih se občinskih volitvah. O tem je rekel med drugim:
Pomen zakona o občinah
Narodno predstavništvo je v svojem letošnjem spomladanskem zasedanju spopo.-n. !o v rito državnih organ, zacijskih zako nov s spre emom novega zakona o podeželskih občinah. Z zakonom je storjen važen korak k izenačenju javnopravnih predpisov v naši državi, a zakon je istočasno veleva-žen politični faktor, ki bo v znatni meri vplival na konsolidacijo našega nacionalnega življenja. Kar se tiče principa občinske avtonomije je zakon kompromis med raznimi razvojnimi fazami občinske samouprave v poedinih pokrajinah naše države. Vsekakor ie njegova osnova demokratična, Z uvedbo načela velike občine pa se je zakon prilagodil zahtevam časa in vedno bolj naraščajočemu obsegu samoupravnih d oslov, ki jim more, ne da bi preobremenila svoje prebivalstvo, zadostiti le tako zvana velika občina. Zato ie zakon predvidel občino z najmanj 3000 pretbivaici kot osnovno samoupravno edinico. Tej eidinlci je zakon prilagodil tudi vso občinsko upravo in odredil kot normalno najnižje število občinskega odbora 24 odbornikov. Občine z mani kakor 3000 prebivalci dopušča zakon le kot izjemo, a za take občine dovoljuje tudi znižanje števila občinskih odbornikov na 18.
Zložitev malih občin v velike
Za preosnovo majhnih občin v velike je zakon postavil rok. ki poteče z decembrom letošnjega teta. Do tega časa bi morale torej v vseij državi biti ustvarjene potom spajanja dosedanjih oboin nove velike občine. Ta problem v mnogih krajih naše domovine ni težak. Na Hrvatskem, v Primorki, v Južni Srbija, v Bosni in še drugod že sedaj prevladuje sistem velikih občin. V primorski banovini, na primer obsega občina Imotski ves sreiz in vsa primorska banovina šteje 101 občino, torej za preko 20 manj nego na primer en sam srez naše dravske banovine, nnirsko-soboški.
2e iz te primerjave vidimo, kako dalekosežne spremembe bi se morale izvršiti' pri snovanju novih občin v dravski banovini, ako bi se na celi črti moral izvesti princip občine z najmanj 3000 prebivalci. Kakor ie na e<ni strani točno, da velik del občin v naši banovini, ki jih ie 1068 in od katerih lih dobra polovica nima niti po 600 preb-valcev, skorai živeti ne more, tako ie na drugi strani resnično, da se v naši hriboviti ožji domovini z njeno komplicirano gospodarsko strukturo, z njenimi zelo izrazitimi lokalnimi tradicijami velika občina v smislu občinskega zakona ne da dosledno izvesti in da se ie tu treba zateči k Izjemi, kj jo v tem pogledu zakon dovoljuje. Zato moramo pri ;zvajanju komasaclie občin upoštevati poleg gospodarskih in prometnih vidikov še prav posebno tudi razpoloženle in želje neposredno prizadetega prebivalstva.
Do veljave mora priti volja prebivalstva
S tem delikatnim problemom se je ro-novno bavilo tudi vrhovno vodstvo naše stranke ter se je odločno postavilo na stališče, da se naj komasacija vrši v skladu z željami interesiranega prebivalstva. Gospod predsednik vlade ie v polnem uvaže^ vanju tega strankinega stališča tudi na konferenci v Rogaški Slatini poudaril, da se mora pri izvedbi komasacije v dravski banovini v polnem obsegu uvaževati mišljenje prizadetega prebivalstva, izraženo potom naših organizacij, odnosno naših narodnih poslancev. Mislili smo, da bomo imeli več časa za zložitev majhnih občin v velike, ker je, kakor seim že rekel, zakon sam postavil polletni rok, ki poteča šele decembra. Toda potrebe državne politike so nas postavile neposredno pred občinske volitve, ki pa se brez prejšnje komasacije občin kratko in malo ne dajo izvesti, saj bi se v mnogih občinah ne mogle sestaviti niti kandidatne liste. Zato je bilo treba kočljivo in težavno nalogo zložitve občin izvesti z izredno pospešenostjo. Ni izključeno, da se bodo zaradi tega pokazale še ra^ne pogreške In pomanjkljivosti. Toda zakon o občinah sam daje možnost, da vse take pogreške in pomanjkljivosti pojrravi-mo. Tega posla se bomo morali Miti takoj, brez odlašanja, tako da bomo ustvarili take občine, ki bndo odgovarjale željam in potrebam prebivalstva.
Uspeh volitev v moravski in in vrbaski banovini
Na osnovi novega občinskega zakona smo v mesecu juliju začeli z občinskimi volitvami, ki se vrše po banovinah. Pričeli smo z meravsko in vardarsko banovino. Rezultat je bil nad vse zadovoljiv. Prebivalstvo je z ogromno volilno udeležbo dokazalo, da je negativistična politika proti-režimskih struj pri njem izgubila vsako za-slombo. S tem, da je skoraj do 100 odst. volilo liste Jugoslovenske nacionalne stranke, je tudi na klasičen način manifestiralo svojo politično preorientncijo v duhu načel nove jugoslovenske politika ter je na celi črtf Izvršilo likvidacijo starih medsebojnih strankarskih nasprotstev v smislu popolne složfosti in solidarnosti v okviru JNS. Po izvršenih občinskih volitvah j« v teh dveh banovinah politična situacija do kraja kon-solidiirana in ogromna večina naroda ni več razdeli ena med radikale in demokrate, temveč složno sodeluje v vrstah naSe, vsedr-žavne stranke.
Računi opozicije
Rezultat občinskih volitev v teh dveh banovinah jra je po svojem pomenu daleč presegel banovinski okvir. Bil je smrtni udarec oni fikclji opozicije, ki se je dolgo delala pred javnostjo, kakor da ne priznava sedanjega režima in da bo z abstinenčno politiko držala narodne množice od sodelovanja pri državnih in drugih javnih poslih. Sedaj hiti opozicija popravljat usodepolno pogreško od 8. novembra in razen ekstre-mističnih Mačkovih hjudi, kj na Hrvatskem propovedu.iejo abstinenco, a se bodo teme* Ijlto urezali, so vsi opožicionalni voditelji živahno na poslu, da pri občinskih volitvah poskusijo z aktivno udeležbo priboriti vsaj del izgubljenih pozicij nazaj.
Tako je tudi pri nas. Iz tabora protivnl-kov jugoslovenske ideje in nasprotnikov složnega sodelovanja ljudstva na javnih poslih slišimo sedaj same blage besede in izdana je parola: »Vsi na volitve, ker te volitve niso politične, tf. uveč so gospodarske!« Toda zdi se mL, 'da čim bolj govorijo danes tudi zagrizeni punktaši o gospodarskem značaju občinskih volitev, tem intenzivneje mislijo na njihov politični pomen. 2e verjamem, da imajo premnogi med njimi ambicijo, se po »gospodarski« poti zopert povzpeti na robtične stolce.
Občinam na čelo najboljše ljudi!
Nesporno je treba Iz našega občinskega gospodarstva kolikor ie le mogoče iztisniti strankarsko politiko. V upravi občine ni mesta za strankarske strasti in ravno tu moramo trezni ljudje napeti vse svoje sile, da izlečimo naše samouprave od one bolezni, za katero so hirale pod nekdanjo partizansko »samoupravno« diktaturo Hudi, ki so tudi občino pretvorili v svojo strankarsko organizacijo ter vse ocenjevali z vidika svoje partizanske zagrizenosti tja do! do občinskega bika ln do gnojne jame. Enkrat za vselej napraviti konec tej zlorabi samouprave in s tem vrniti občino njenim prirodnim gospodarskim in socialnim nalogam. omogočiti, da se vodstvo občinskih poslov poveri najboljšim, naipoštetiejšim in najbolj veščim rokam, da se v njej doseže plodno sodelovanje vseh pametnih in treznih gospodarjev — to je velika naloga sedanjih obč:nsk;b volitev in v tem smishi moramo vsi zastaviti svoie sile za depolitizacijo občinskih volitev in s tem občinskega gospodarstva sploh.
Tudi občine morajo biti v nacionalni fronti
Toda kdor bi hote! občinske volitve predstaviti kot zadevo, ki s politiko nima prav rnčesar opraviti in pri kateri naši pogledi na splošna državna in nacionalna vprašanja sploh ne prihajajo v roštev, ta bi zavestno varal javnost. Občina kot osnovna upravna edinica igra v celokupnem našem državnem življenju v mnogočem odločilno vlogo. Ona bo mogla to svojo vlogo ietoi in svojim občanom v prid. državi in narodu v korist, vršiti le. če Jo bodo vodili možje, ki so pozitivno usmerjeni v smislu državnega in nacionalnega programa. Občina v rokah boljševikov, .ali separatistov se izključuje iz sklopa onih interesov, ki Jih zasledujeta država in celokupna njena uprava.
Kaj zahteva zakon od občinskega odbornika
Zato novi občinski zakon izrečno predpisuje za nove občinske odbornike posebno slovesno prisego, ki ne obsega samo običajne obveze zvestobe kralju in domovini ter poslušnosti napram ustavi in drugim zakonom, tem več še izrečno poudarja dolžnost občinskega odbornika čuvati državno in narodno edinstvo, ga torej obvezuje na program, ki ga je na primer bivša klerikalna stranka v Sloveniji najodločneje odklanjala in ga pristaši nekda-
nje SLS odklanjajo še sedaj. Kar velja za Izvoljenega občinskega odbornika, velja seveda tudi že za kandidata samega. Kdor ni pristaš državnega in narodnega edin-stva, temu ne more biti mesta v novih občinskih upravah in dosledno temu bodi ne na kandidatskih listah za občinske volitve. Izgledalo bi resnično čudno, če bi se na primer sedaj kot kandidati pojavljali ljudje, ki so še pred nekoliko meseci iz protesta proti jugoslovenskemu režimu odlagali svoja odborniška mesta, ali pa morali biti razrešeni, ker se niso znali, ali niso hoteli odreči oni podzemni politični fronti, ki pri nas v Sloveniji še vedno vodi borbo proti jugoslovenskemu programu. Oni, ki bi hoteli take ljudi plasirati v občino, že s tem dokazujejo namero zlorabiti občinske volitve, da obline pretvorijo v nova izhodišča svoje borbe proti osnov nim načelom kraljevega manifesta in ju-goslovenskega režima.
Dolžnost nacionalnih ljudi
Iz vsega povedanega vidite, kolikega političnega značaja pri vsem svojem gospodarskem pomenu so občinske volitve in kako velika je dolžnost vseh pravih narodnih ljudi, da zastavijo svoje sile za zmago zdrave nacionalne politike tudi v naši občini, saj je od te zmage odvisna pacifikacija starih strasti po našem podeželju, saj je ona predpogoj splošnega pomirjenja in plodnega uspešnega sodelovanja vseh naših umnih in treznih rojakov, vseh onih, ki ljubijo svoj narod in ki jim bratsko, vzajemno sodelovanje ni prazna fraza.
Velike naloge nove občine
Tega bratskega sodelovanja, pametnega in poštenega gospodarstva bodo naše občine v bodoče potrebovale jako, jako mnogo. Z novim občinskim zakonom še niso rešeni vsi občinski problemi. Treba bo revidirati odnos občinske samouprave v sklopu celokupne javne administracije in izvesti sistematično akcije v smeri njihove finančne razbremenitve. To je ogromna naloga, katere se bodo mogle občine lotiti le v najožjem sodelovanju z onimi faktorji, ki vodijo državno politiko. Kdor bi hotel našo občino zavesti v smer, ki nasprotuje programu današnjega jugosloven-skega režima, ta bi jo zavestno vodil v nesrečo. Organizirana nositeljica državne politike v narodu je Jugoslovenska nacionalna stranka. To je fakt, ki ga tudi njen najljutejši nasprotnik ne more zanikati. In ker je program naše stranke sestavljen na načelih, ki so od vrhovnega poglavarja države ob soglasju celokupnega naroda proglašena kot nespremenljiva za ves naš državni in narodni razvoj, zato je režimu naše stranke vtisnjen pečat trajnosti, a tudi nepopustljivosti napram vsem separatističnim ideologijam.
Samo pod vodstvom in v sodelovanju z JNS!
Kdor torej hoče, da se tudi v naši dravski banovini uvede red v naše občinsko gospodarstvo, da" se stabilizirajo razmere in da v resnici nastopi doba mirnega in složnega dela v naših samoupravnih edini-cah, ta bo, če je realen politik, brez pji-držka priznal, pa bil organiziran pristaš naše stranke ali ne, da je uspešna izvedba občinskih volitev mogoča samo pod vodstvom in v sodelovanju z JNS. V volilnih dobah se radi pojavljajo apostoli, ki si izmišljujejo razne nevtralne parole. Eni so dobronamerni, ki naivno lovijo razne golobe po strehah, drugi so špekulanti, ki bi radi zmago ideje preprečili s prilivanjem vode, v kateri naj bi se na koncu sama ideja utopila. Mi ne bomo nasedli niti naivnim »nevtralistom« in še manj političnim špekulantom, ki nestrpno, a kakor trdno verujem, zaman čakajo, da bi občinske volitve v dravski banovini končale s tem. da bi demantirale 8. november.
»Ne odbijamo nikogar!«
Mi smo danes edina priznana stranka in mogli bi biti tudi za te občinske volitve ekskluzivisti. Toda nam gre izključno le za zmago velike ideje, ki jo zastopamo, in zato ne odbijamo nikogar, ki hoče sodelovati in pomagati. Nasprotno, naša dolžnost je, da skušamo v občini združiti vse pozitivne elemente, vse dobre državljane, vse one, ki jim j« jugoslovenski program kraljevega manifesta sveta stvar, punkta-ska politika pa težka zabloda, k skupnemu delu v dobrobit naše občine in s tem vsega našega naroda in cele Jugoslavije.
To delo seveda morajo vršiti naše organizacije, naši krajevni in sreski odbori. Nikdo izmed nas na lastno pest in nihče tretji mesto nas! Praktičen postopek se bo moral ravnati po okoliščinah, po razmerah v posameznih občinah in vsaka naša krajevna organizacija ga bo morala skrbno preudariti. Pri vsej naši konciliantnosti, h kateri smo pripravljeni, pa se dobro zavedamo. da je edini organizirani predstavnik našega nacionalnega in državnega programa naša stranka in da bosta le po naših uspehih Jugoslavija m zunanji svet cenila moč državne ideje v Sloveniji.
Na delo za narod in državo!
Občinske volitve za dravsko banovino1 bodo prihodnje dni razpisane in se bodo vršile sredi meseca oktobra. Gospodarske prilike nekoliko odvračajo pozornost ljudstva od občinskega problema in gotovo ne dvigajo volilnega razpoloženja. Tem večje so dolžnosti, ki so naložene našim političnim delavcem in organizacijam naše stranke. Z globokim razumevanjem občinskega problema, z zavestjo, da vršimo historično nalogo, z neomajno vero v zmago nacionalne ideje, gremo v boj, zavedajoč se', da s simpatijo gleda na nas celokupna domovina, ker vršimo posel, ki ni strankarski v starem pomenu, temveč je dTžavni in nacionalni v pravem pomenu te besede.
Kriza španske vlade
Madrid, 9. septembra, p. Vlada Azane je včeraj podala predsedniku republike svojo ostavko Na včerajšnji seji ministrskega sveta je namreč predsednik republike Alcala Zamora izrekel zaupanje ministrskemu predsedniku samo za omejen program. Ker je Azana smatral to zaupnico kot pogojno, je podal ostavko celotne vlade, ki jo je predsednik Zamora tudi sprejel. Povod za ostavko vlade Azane je bil tudi izid nedeljskih volitev v najvišji sodni dvor, ki so prinesle hud poraz predvsem njegovi stranki, pa tudi drugi najmočnejši skupini vladne večine, socialnim demokratom.
Predsednik republike Zamora je imel snoči kasno v noč razgovore s političnimi predstavniki o rešitvi vladne krize. Na vseh straneh priznavajo, da je potrebno razširjenje sedanje parlamentarne podlage vlade. Težkoče pa so v tem, da bo le težko pridobiti socialiste in radikale, ki so si zelo v laseh za sodelovanje. Vodja radikalov Aleksander Lerroux zahteva, naj se nova vlada ne naslanja samo na posamezne stranke, temveč na ves narod. Razen tega zahteva, naj se pred sestavo nove vlade parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Lerroux v ostalem odklanja, da bi stopil v vlado, v kateri bi imeli socialisti odločilen vpliv.
Nekateri vidijo samo dve poti za razplet krize, namreč, da se sestavi vlada z isto orientacijo kakor prejšnja in z udeležbo socialistov, ali pa naj se razpišejo nove volitve. Drugi se zopet zavzemajo za sestavo koncentracijskega kabineta vseh republikanskih sil razen socialistov. Za konsolidacijo političnih razmer v Španiji bo odločilnega pomena, če se bo posrečilo združiti vse meščanske repubKkanske sile. v/lada Azane je nazadnje razpolagala z večino le tedaj, če so si njeni ministri sami izrekali zaupanje. Pritegnitev desničarskih republikancev in poverjenje Lerrouxa s sestavo nove vlade bi pomenila izpremembo sistema in prehod od socialističnega k meščanskemu republikanstvu.
Konkordat z Rusijo/
Pariz, 9. septembra, g. »Journal des De-bats« poroča, da računajo v vatikanskih krogih z možnostjo zaključitve konkorda-ta s Sovjetsko unijo. Isti list poroča, da Vatikan ne bo ratificiral konkordata z Nemčijo. Ta sklep Vatikana je odločilno vplival na italijansko stališče nasproti Nemčiji v zadnjem času. Vatikan utemeljuje svojo odklonitev s tem, da državna vlada krščenih Židov, čeprav so pripadali že več generacij katoliški cerkvi, noče priznati za katoličane. Razen tega sili seminariste in novince v vojaško službo.
Plačevanje davkov z žitom na Madžarskem
Budimpešta, 9. septembra s. Na zaanji seji ministrskega sveta je poročal finančni minister Imredy o izidu plačevanja davkov z žitom. Izid je popolnoma izpolnil pričakovanje in država je dobila okoli 500 metrskih 3totov 'Sit?.. Z ozirom na ta izredno ugoden rezultat je vlada sklenila, da bo še bolj izpopolnila sistem plačevanja davkov z žitom
Današnja nedelja velja obisku velesejma
_VSTOPNINA

DIN
Srednjeevropski problem In Mala antanta
Pred konferenco gospodarskega sveta Male antante v Pragi — Gospodarski projekti naše vlade
'Praga, 9. septembra, p. Ob kcncu septembra se bo sestal v Pragi gospodarski svet Male antante. Njegova posvetovanja bodo velikega pomena in so vlade zavezniških držav že pripravile potrebne elaborate. Jugoslovenska vlada namerava predložiti razne načrte o tranzitu blaga preko držav Male antante, o sodelovanju paro-plovnih družb držav Male antante na Du-navu, o vzajemnem izravnanju železniških tarif za prevoz potnikov in blaga, o raznih olajšavah za turiste v vseh državah Male antante in končno poseben predlog o ožjem sodelovanju vseh treh novčanič-nih bank Male antante.
Češkoslovaška vlada pripravlja med drugim obširen načrt o direktnem potniškem in tovornem prometu med vsemi državami Male antant<\ Češkoslovaško društvo za normalizcijo je predložilo predlog, naj se izdelajo skupne norme za vse države Male antante ter razne predloge v zvezi s splošnimi gospodarskimi vprašanji, ki se tičejo držav Male antante.
Po vesteh listov namerava jugoslovenska vlada predložiti tudi poseben predlog za trgovinsko pogodbo med vsemi tremi državami Male antante.
Splošni politični položai v Srednii Evropi sili države Male antante, da pospešijo in razširijo svojo delavnost. Kakor pa se politika za zbližan ie med državami Male antante čim dalie bolj realizira, prav tako postajajo vidnejša nasnrotstva interesov posameznih gosnodarskih krogov, s Čimer se otežujejo odločitve v gospodarskih zadevah. čenrav bi bile s stališča državnih interesov celotne Male antante vsem prizadetim državam v veliko korist. Toda ta notranja borba, ki se opaža v vseh državah Male antante, se bo gotovo polagoma ublažila, in sicer direktno pod vplivom mednarodnega političnega položaja.
Borba Avstrije za neodvisnost je nphote obrnila pozornost zapadnih velesil na Sred-
njo Evropo. Rešitev avstrijskega vprašanja ni mogoča brez ureditve in ozdravljenja gospodarskih odnošajev v Srednii Evropi. V to smei streme sedaj tudi vsa prizadevanja Mussolinija, čigar prvi cilj pa je, da zagotovi predvsem Italiji zadosten vpliv v Srednji Evropi, kar bi hotel predvsem doseči z ustvaritvijo gospodarskega bloka med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Obenem bi Mussolini rad dosegel zbližanje z državami Male antante in Francijo in tako rešil vprašanje gospodarskega ozdravljenja Srednje Evrope. Popolnoma naravno je zato, da mora prav sedaj Mala antanta manifestirati višek političnega edinstva, ako hoče zadostno zaščititi svoje interese v Srednji Evropi in preprečiti, da bi mogle druge države, ki stoje v drugi fronti, oškodovati njene življenjske interese. V ostalem avstrijsko-madžarsko zbližanje v gospodarskem pogledu ni lahka stvar. Glede na to, da se vsa borba vplivov v Srednji Evropi vrši v prvi vrsti na gospodarskem področju, silijo danes vse okoliščine v ospredje ravno gospodarsko zbližanje Male antante, zedinjenje njenih gospodarskih interesov in poudarjanje skupnih gospodarskih ciljev.
Priznati se mora, da gospodarsko zbližanje držav Male antante, čeprav se splošno smatra kot skrajno nujno in neobhodno potrebno, ne napreduje dovolj naglo. Toda gospodarski krogi držav Male antante se dobro zavedajo, da je gospodarsko zbližanje držav Male antante velikega političnega pomena in da se mora neizogibno uresničiti, ako naj politična zveza Male antante tudi v bodočnosti uveljavlja svoj vpliv v evropski politiki.
Bližnja konferenca sveta Male antante ima že konkreten program svojega dela, ter ima nalogo, da ne sprejme samo teoretičnih sklepov, temveč določi tudi razne konkretne ukrene ter jih izvede, da bi gospodarsko sodelovanje vseh treh zavezniških držav postala realna stvarnost.
Starhembergovi načrti
Odločen odpor proti nameravanemu pofašistenju Avstrije — Možnost novih nesoglasij v avstrijski vladi
Dunaj, 9. septembra, p. Vesti o možnosti uvedbe fašističnega režima v Avstriji r.a pobudo kneza Starhemberga so izzvale v političnih krogih veliko vznemirjenje. Kakor zatrjujejo, je Starhemberg na včerajšnji *eji vodstva Heinnvehra že predložil konkreten načrt za pretvoritev Avstrije v fašistično državo im se v tem smislu tjdi že pogaja z zveznim kancelarjem dr- Dollfussom. Zvezno vodstvo Heinnvehra sicer demantira to trditev, vendar pa noče izdati nobenih informacij o poteku seje. Kakor se čuje. je pod-kaneelar Winkler odločno proti pofašiste-nju Avstrije, ker smalra, da bi taka akcija ne pomenila ničesar drugega, kakor vzpostavitev narodnega socializma.
Zaradi izjav kneza Starhemberga o potrebi uvedbe fašističnega režima v Avstriji, se boje. da pride do novih nesoglasij v /la-di. Glasilo podkancelarja VVinklerja »Land-r>ost«. ki silno kritikuje najnovejšo <rien-tacijo kneza Starhemberga pravi: »Komxj je odstranjena nevarnost narodno - socialističnega fašizma, ki je grozil Avstrijo zadušiti, že vstaja nov prerok fašističnih idej na politični zbornici. Čeprav dejanja kneza Starhemberga nikoli niso bila v skladu z njegovimi besedami, vendar ne gre podcenjevati nove nevarnosti, ki nas ograža.< List poziva na koncu vse prebivalstvo, naj sledi politiki po popolni neodvisnosti od vsake države in naj ne pristane na fašistično diktaturo.
Japonski znanstvenik napoveduje vojno z Rusijo
London, 7. septembra
V kanadski pokrajini Alberti leži mesto Banff, ki je zadnje čase zaslovelo po svetu zavoljo svojega »Instituta of Pacific Relation«. Zavod raziskuje in proučuje mednarodne in meddržavne odnose ob Tihem oceanu. Nedavno je imel svojo glavno letno konferenco, ki so se je udeležili zastopniki iz Kitajske, Japonske, Zedinje-nih držav. Velike Britanije in Kanade. Zavod za tihomorska vprašanja je seveda zasebna tvorba, vendar njegovo delovanje ni brez pomena, ker so njegovi člani po večini zelo ugledni predstavniki javnega mnenja vsaj nekaterih slojev naštetih držav. Delo instituta je posvečeno proučevanju političnih, gospodarskih, narodnostnih in socialnih prilik v državah, ležečih ob Tihem morju, njegov program pa je pobijanje imperializma in agitacija za tesno sodelovanje vseh narodov, kojih življenjski interesi se tro ali križajo na Pacifiku. Referati govornikov prodirajo kolikor toliko tudi v javnost in lahko močno vplivajo na njo v pogledu možnosti izpre-membe stališča napram posameznim dogodkom. Zato institutovega dela ne gre omalovaževati, čeprav nima neposrednega vpliva na politiko prizadetih držav.
Na zadnji konferenci je japonski član instituta prof Nitobe odkrito izjavil, da smatra vojno med Rusijo in Japonsko za neizogibno Lahko se njen izbruh zavleče lahko bo predbežno imela vojna le značal diplomatskega in političnega boja za pre stiž na Daljnem vzhodu, do oboroženega spopada pa mora priti na vsak način, ker gre za odločitev, kdo bo vladal nad Kitai-
sko in nad Mandžurijo.
Oba bodoča bojevnika se tudi zavedata, da bo skoro nastopil čas odločitve, zato se nanjo prpravljata z mrzlično delavnostjo. Iz. umevnih razlogov je previdni Nitobe popolnoma molčal o japonskih pripravah, pač pa je sovjetska priprave opisoval na dolgo in široko. Moskva si ustvarja z orjaškimi napori v Sibiriji vojno industrijo, da jo bo imela bolj pri roki nego v prvi ru-sko-japonski vojni. Strateška previdnost ji brani, da te industrijske baze ni prenesla v Zabajkalje, Poamurje in Primorje, zato pa je v teh pokrajinah izvršila ogromne utrdbe, odgovarjajoče vsem zahtevam modernega vojevanja. Razen tega pripravlja gradnjo druge prekosibirske železnice, ki bo čisto strateškega pomena .
Kadar bodo te priprave gotove, napoveduje Japonec takojšnji oboroženi spopad. Amerika po njegovem mnenju v tem spopadu ne bo udeležena, ker je višek sovražnosti med Japonsko in Zedinjenimi državami že prekoračen in se je pokazalo, da -meriški interesi niso tako zelo ogroženi, -akor je sprva mislila ameriška javnost, 'ato je odpadel vsak razlog za ameriško-^ponsko vojno in nihče več ne računa na ->no možnost.
Ostali delegati niso bili tako rožnatega nem*a glede bodočih odnošajev med Ja-onsko in Ameriko ter so se omejili na
ugotovitev, da se imenovani sili le toliko časa ne bosta spustili v medsebojni pokolj, dokler ne bosta do zadnjega žeblja izvršili svojega mornariškega programa.
Na pritožbo kitajskega delegata, da Japonska smatra Mandžukuo za svojo kolonijo, je odvrnil Nitobe, da te pokrajine niso primerne za naseljevanje japonskega živ-lja, pač pa da japonska industrija ne more živeti brez mandžurskih surovin. Mandžurija je za Japonsko neizčrpen rezervoar rud vseh vrst in poljskih pridelkov. Ker Japonska sama ne misli naseljevati svojega živ-Ija, zato mandžurskih meja ne bo zapirala Kitajcem, ako se podrede tamošnjim zakonom. Japonsko otočje ima danes 64 milijo-.lov prebivalcev čez 30 let pa jih bo imelo 90 milijonov. Ker se Japonec nima kam izseljevati ,bo moral narod sam začeti misliti na umetno omejitev porodov.
Živahen boj se je vnel med zborovalci, ko so zastooniki anglosaških zemlja izneeli svoje pritožbe nad nelojalno konk.irenoo japonske industrije, ki svoje delavstvo plačuje sramotno slabo, zato pa lahko njeni izdelki z nižjo ceno izpodrivajo drug? industrije. Prof. Nitob° je zopet naglašal, da taki -»čitki nifeo utemeljeni. ker je vsa japonska industrija — razen tekstilne — še v plenicah in »e v ničemer ne more meriti z industrijo anglosaških dežel. Japonska vlada mora zato podpirati svojo industrijo z izvoznimi »r^mijami in tarifnimi ugodnostmi.
H koncu i* profesor Kolumbijske univerze Sbotvvell razvil svoj načrt ozdravitve »valovnega gospodarstva- Zahteval ie. naj se minimalne tarifa uvedejo raje za delavske mezde v vseh državah, ne pa za blago in da se morajo v pogledu delavskega standarda nazadnjaško držav* 7Pnf>č;ti z državami. ki°r ima delavstvo možnost dnbreg.-i obstanka. Konferenca ie z odobravanjem sprejela ta predlog, ugotavljajoč, da se edino z dvigom kupne moči delovnega ljudstva da zvišati k on »um izdelkov in proizvodov vsega svetovnega gospodarstva.
Kongres Unije balkanskih zdravnikov
Beograd, 9. septembra. Jutri ob 18.30 prispe v Beograd skupina zdravnikov in profesorjev medicinskih fakultet iz vseh balkanskih držav, da se udeleže kongresa Unije balkanskih zdravnikov, ki se bo vršil v Beogradu in za katerega obstoja v naši' javnosti veliko zanimanje.
Iz državne službe
Beograd, 9. septembra p. Z odlokom finančnega ministra sta prestavljena kata-stralna geometra Rado Goršak iz Maribora v Črnomelj ter Hinko Prelovec iz Črnomlja v Slovenjgradec. Za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah je imenovan Stanko Bajič, višji poverjenik finančne kontrole v Zametu, za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Pagu pa Spasoje Rajičkovič z Jesenic.
G?čev v Rimu
Beograd, 9. septembra p. Iz Rima poročajo, da je prispel	bolgarski trgovinski minister Gičev.
Vesti o obsežnih spremembah v čsl. vladi
H-Praga, 10. septembra.
Od srede minulega tedna se posvetujejo politični voditelji, kako bi odstranili ostre spore med strankami vladne koalicije, kako bi pomirili strastno časopisa j borbo, ki se je otvorila zaradi raznih nasprot. stev, in kako bi še dalje ohranili dosedanjo vladno koalicijo. Na razpravi je bila tudi pomembna misel o iapremembi v koaliciji sami. Narodni demokrati so zahtevali blok češkoslovaških stramk, v katerega naj bi bili sprejeti tudi slovaška ljudska stranka in obrtniška skupina. Drugi pa so zopet predlagali blok državotvornih strank, kar bi morda Hlinki zopet onemogočilo vstop v vlado in bi ga v opoziciji pognalo še bolj na levico. Posvetovanja ministrskega predsednika Malypetra pa so im^la skoro popoln uspeh. Gladko so bili urejeni vsi spori in vse nevšečnosti, kajti predstavniki strank so uvideli, da ima vlada mnogo (nujnega dela in da mora zbornica delovati brezhibno. Pred vsem je treba rešiti nujna gospodarska vprašanja in se lotiti proračuna za 1. 1934. Za to delo ima vlada le malo časa in :po vsej priliki bo morala najbrž p-eseči po proračunskem pro-vizcciju, tudi če se .proračuna loti z vso vnemo.
Zato nikomur me kaže, da bi se spuščal v tako dalekersežine im po vrhu vsega še tako negotove eksperimente, kakor je bila izprememba koalicijskega sestava. Stvari bi najbrž ne bilo ustreženo, ako bi prišli v vlado življi, ki ne dajejo nikakršnega jamstva v pogledu povišanja delovnih sposobnosti kabineta. Po vsem videzu bo moralo ostati pri starem koalicijskem sestavu. Ta češkoslovaško-nemška koalicija, ki traja že od I. 1926. se je dobro obnesla in nobena druga sestava vladnih strank ne daje toliko gotovosti za složno in uspešno delo. kakor dosedanja koalicija.
Vendar vse kaže, da bo treba v vladi sami iavesti važne izrcremembe osebnosti. Te izpremembe so bile tudi predmet pogajanj voditeljev strank s predsednikom vlade, pogajanja o osebnih izpremembah pa so vselej zelo zamudna in težka. Kolikor se da doslej sklepati, bo poslanec Malype_ ter obdržal predsedstvo ministrskega sveta. Skoro gotovo pa je, da bo iz vlade — ako bo res izvršena kaka rekonstrukcija — izpadel minister za socialno skrbstvo dr. Czech, nemški socialni demokrat. Na njegovo mesto pride najbrž češki socialni demokrat dr. Winter. Zato pa pošlje nemška socialna demokracija v vlado poslanca Teodorja Hackenberga, uradnika zveze nemških bolniških blagajn na Češkem. Vendar doslej še ni določeno, katero listnico naj dobi Hackenberg.
Iz vlade izstopi najbrže tudi dosedanji minister pravde dr. Meissner, češki socialni demokrat. Njegova stranka se doslej še ni odločila o osebi njegovega naslednika. Notranji minister dr. černy (uradnik), bo menda nadomeščen s predsednikom parlamentarne komisije za štedenje, ki se tu ii piše dr. černy in je zet predsednika agrarne stranke Antona švehle, tedaj agrarec. Klerikalna ljudska stranka bo najbrž odpo-klieala iz vlade ministra Dostalka, na njegovo mesto pa bo prišel Slovak dr. Miču-ra. Razen tega se govori še o nekaterih nadaljnjih izpremembah: minister narodne obrambe Bradač se bo vrnil v ministrstvo za poljedelstvo, Hodža pa bo zamenjal poljedelsko ministrstvo za prosveto. Narol-no obrambo prevzame morda kak socialni demokrat, verjetneje pa je, da bo to ministrstvo poverjeno vojaškemu strokovnjaku, enemu izmed odličnejših generalov. Razen predsednika Ma!ypetra ostaneta na svojih mestih še zunanji minister dr. Beneš in finančni minister Trapi. Vesti o izpre-rnembi predsednika vlade in o kandidaturi dr. Preissa za ministra financ so nedvomno gole bajke.
Vendar so vse te izpremembe še zelo negotove, dasi se z izvestne strani zagotavlja, da bodo izvršene v najkrajšem času in da se sedanji kabinet sploh več ne sestane, šele po rekonstrukciji vlade pridejo na vrsto pogajanja o delovnem programu obeh zbornic in vlade. Zato se bo parlament sešel še le ob koncu oktobra, morda celo še le v začetku novemb a. Najvažnejša njegova naloga bo razprava o proračunu.
Atleti Primorja v Celovcu
Včeraj so atleti Primorja startall na mednarodnem mitingu KAC v Celovcu za dvomateh s prirediteljem; prvi dan vodijo domači z 31:30.
Celovec, 9. septembra.
Danes ln jutri se vrši kot prireditev KAC velik mednarodni lahkoatletski miting , na katerem startajo razen velikega šitevila domačih atletov in atletov iz ostale Avstrije tudi Italijani, Argentinec Oliva in precej močna ekipa ljubljanskega Primorja. Zal se je moral klub v zadnjem trenutku odreči sodelovanju odličnih atletov Krevsa, Slamiča, Korčeta, Skoka in Slaparja ter ima zaradi tega v hudi konkurenci tem težje stališče.
Današnji rezultati so bili naslednji:
200 m predteki: 1. predtek: 1. Berger (WAF), 2. Radnitz Vienna), 2. predtek:
1.	Kovačič (Primorje) 23.6, Schinr! (KAC) 23.7, 3. Egger (KAC) 24. Točke za dvomateh: Primorje 5, KAC 4.
Skok v višino: 1. Salbriickner (Leoben) 170, Žgur (Prim.) 170 (z dotikom), 3 Martini (Prim.) 165, 4. Egger (KAC) in Marek (Prim.) 160. Točke: Prim. 11, KAC 7. '
Tek 800 m: 1. Puchberger (WAF) 1:56.6,
2.	Kunčič (KAC) 1:59.4, 3. Weigl (Rapid) 2:02.8, 4. Gaberšek (Primorje) 2:06., 5 Schimml (KAC), 6. Žorga (Prim.) Točke Prim. 14, KAC 13.
200 m finale (mednarodno): 1. Berger (\VAF) 23:4, % Radnitz (Vienna) 23.6.
Krogla: 1. Marek (Prim.) 12:0«. 2. Russ (KAC) 11.47, 3 Putinja (Prim.) 10:81, 4 Furpass (KAC) 9:46, Točke Prim. 20, KAC 16.
3000 m: 1. Leban (KAC) 8:53.9, 2. Oliva (Argentina) 8:56.2, 3. dr. Obholzer (Ino-most) 9:21.4, 4. Fiseher (WAF) 9:25.2, 5. Goršek (Prim.) 9:33, 6. Srakar (Prim) Točke: Prim 24, KAC 21.
Švedska štafeta: (100X200X300X400): 1. komb. štafeta Rapid-Vienna-WAF (Dunaj 2:04.8, 2. KAC (Haderer, Egger. Schintel, Kunčič) 2:05, 3. Primorje (Ce rar II, Kovačič A., Zorga A., Gabrše 2:09. Odličen tek obeh sprinterjev in G h brška, meditem ko je Zorga povzročil velik naskok Celovca. Točke: KAC 31, Primorje 30.
Po prvem dnevu vodijo domači za eno točko naskoka.
Ptujske svečanosti
Na predvečer slavnostne skupščine CMD — Sijajno uspela svečana akademija v mestnem gledališču
Ptuj; 9. septembra.
Ptuj, Slovenske gorice in Haloze so danes ponovno dokazale, kako globoko je zasidrana slovenska in jugoslovenska misel na naši severni meji. Ptuj, nekdaj pod nasiljem in zatiranjem Ornigga ter njegovih sodelavcev za Slovence ponižano in zasra-movano mestece sredi avtohtonega slovenskega ozemlja, je v teh slavnostnih dneh en sam izraz mogočne simfonije slovenske pesmi in besede, gaj jugoslovenskih tro-bojnic.
Že mnogo pred 6. uro se je danes zbrala na ptujskem kolodvoru ogromna množica, da slovesno sprejme in prisrčno pozdravi došle goste ter delegate CMD. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki pripravljalnega odbora za ptujske svečanosti z g. županom Jeršetom na čelu, ki je pozdravil došle goste v imenu mestne občine, v imenu OMD pa odvetnik in banovinski svetnik dr. Senčar. Med došlimi gosti so bili zastopniki glavnega odbora CMD, med njimi dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, mag. nadsvetnik inž. Mačkovšek in mnogo drugih narodnih borcev. Prav tako so prispeli z vlakom mnogoštevilni gosti s severne meje, zlast; iz Maribora, med njimi šolski nadzornik Tomažič in drugi. Za prijazen sprejem se je zahvalila v vznesenih besedah dvorna dama g,a. Franja Tavčar-
Pomembno politično zborovanje v Mariboru
Maribor, 9. sept.
Z današnjim opoldanskim vlakom je prispel v Maribor minister g. dr. Kramer v spremstvu narodnih poslancev Vekosla-va Spindlerja, Karla Gajška in Ivana Lončarja. Ob 2. popoldne se je vršila skupna seja sreskih organizacij JNS za sreza Maribor desni breg in Maribor levi breg. Seja je bila zelo številno posečena ter so bile zastopane po svojih delegatih vse organizacije stranke iz obeh mariborskih srezov. Posebno v lepem številu so se zbrali zastopniki naših kmetov, ki so pazljivo sledili debati in tudi sami živahno posegli v razpravo s tehtnimi predlogi in raznimi vprašanji o aktualnih zadevah.
Konferenco je otvori! predsednik sreske-ga odbora JNS za Maribor levi breg, mariborski župan dr. Lipold, ki je najprej pozdravil ministra dr. Kramerja in se mu zahvalil, da je prihitel kot voditelj naprednih Slovencev in generalni tajnik JNS v Maribor, kjer se hoče razgovoriti z zastopniki nacionalnih elementov iz obeh mariborskih srezov o bližajočih se občinskih volitvah ter o raznih gospodarskih in kulturnih problemih. Ko je pozdravil še navzočega senatorja dr. Miroslava Ploja in narodne poslance dr. Pivka, Antona Krej-čija in Vekoslava Spindlerja, je podal besedo ministru dr. Kramerju. Burno pozdravljen od vseh navzočih je minister dr. Kramer v skoro enournem govoru razpravljal o političnem in gospodarskem položaju ter se zlasti pomudil pri obeh, danes najaktualnejših zadevah: komasaciji občin ia občinskih volitvah. (Ta del ministrovih izvajanj objavljamo na prvi strani. Op. ur.)
Izvajanja ministra dr. Kramerja so bila često prekinjena z odobravanjem ter glasnim pritrjevanjem, posebno odločno pa so pritrjevali vsi delegati njegovi izjavi, da nima nihče pravice vtikati se v politične posle v posameznih srezih, razen za to poklicanih strankinih organizacij in narodnih poslancev dotičnih srezov.
Po govoru g. ministra je povzel besedo nar. poslanec g. dr. Ljudevit Pivko, ki je na kratko poročal o komasaciji občin v srezu Maribor levi breg. Po komasaciji bo najbrž v tem srezu ostalo 17 občin. Za njim je v isti zadevi poročal za Maribor desni breg narodni poslanec direktor Krej-či, ki je izjavil med drugim, da bo ta srez, ki je štel doslej 84 občin, imel v bodoče najbrž 15 velikih VDčin v smislu novega občinskega zakona.
Predsednik dr. Lipold je otvoril debato k poročilu ministra Kramerja. Po živahni razpravi je senator dr. Ploj (dr. Lipold je moral. med debato oditi) zaključil okrog 5. lepo uspelo konferenco ter pozval vse navzoče, naj zastavijo vse svoje sile, da bo zmaga jugoslovenske misli pri bližnjih občinskih volitvah nar največja ter vredna zmag naše stranke v ostalih banovinah.
Po konferenci je minister dr. Kramer sprejel še nekaj deputacij, ki so mu obrazložile razne zadeve posameznih krajev.
Slovanski pravniški kongres v Bratislavi
Bratislava, 9. septembra. Danes je bil otvorjen slovanski pravniški kongres. Kot uvod kongresa je bilo včeraj v prisotnosti prosvetnega ministra dr. Dererja promovi-ranih pet uglednih slovanskih pravnikov za častne doktorje pravnih znanosti univerze Komenskega v Bratislavi. Promovirani so bili za častne doktorje: profesor zgodovine slovanskega prava dr. St. Bobčev z univerze v Sofiji, profesor zgodovine poljskega prav<i dr. Roman Dapkowski z Ivovske univerze, profesor kazenskega prava in kazenskega postopka dr. Metod Dolenc z ljubljanske univerze, profesor ustavnega prava dr Slobodan Jovanovič z beograjske univerze iti profesor upravne znanosti in poljskega upravnega prava dr. Kazimir Ku-maniedski s krakovske univerze. Po slovesni izročitvi diplom novim častnim doktorjem je govoril dr. Laštavka o pomenu .znastvenega dela profesorjev Kamaniedske-ga in Jovanoviča, prof. Milota pa o znanstvenem delu prof dr. Dolenca. O prof. Bob-čevu in prof. Dapkowskemu je govoril prof. Rauscher. Novi častni doktorji so se zahvalili za počastitev. nakar je bila promocija slovesno zaključena s petjem bolgarske, jugoslovanske, poljske in češkoslovaške državne himne.
Včeraj dopoldne se je vršil v Bratislavi kongres mladih juristov iz slovanskih držav, popo'dne so imela svoja zborovanja razna društva pravnikov, zvečer pa je bila v slovaškem narodnem gledališču slavnostna predstava Smetanove Prodane neveste«.
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
jdva, ki sta ji po kratkih deklamacijah izročili dve deklici krasen šopek rož.
Na Tvrševem trgu napovedana akademija se je morala premestiti zaradi slabega vremena v mestno gledališče, ki je bilo nabito polno. Akademijo so posetili poleg drugih: dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, podstarešina SKJ E. Gangl, prosvetni šef dr. Vrhovnik, senator dr. Ravnihar, mestni župan Jerše, župni starosta dr. Go-rišek, starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun, sreski načelnik dr. Bratina, orožniški major Cvetkovič in zastopniki raznih nacionalnih društev. Ipavčeva pevska župa iz Maribora je odpela 11 narodnih pesmi tako dovršeno, da je izzvala splošno ponovno odobravanje, nakar so sledili telovadni nastopi članov ter naraščajnikov s preskoki, dočim je na orodju nastopila izbrana vrsta ljubljanskega Sokola. Orodni telovadbi je sledil simbolični Murnikov »Naprej«, ici so ga izvajali člani ptujskega Sokola, nato pa simboličen nastop telovadcev ob zvokih himne »Hej Slovani«. Vsi telovadni nastopi so izzvali polno navdušenja in odobravanja, ki se dolgo ni hotelo poleči.
Po akademiji v gledališču je bil zaupni sestanek delegatov CMD v posvetovalnici na Mestnem magistratu.
Privatni nameščenci in Delavska zbornica
Iz krogov privatnih nameščencev nam pišejo :
Volitve v Delavsko zbornico^ ki je tudi za privatne nameščence važna, na zakoniti podlagi osnovana institucija, so pred durmi. Privatni nameščenci se tega velevažnega momenta gotovo ne zavedajo v potrebni meri, čeravno plačajo skoraj tretjino vseh prispevkov, od katerih ta zbornica živi. Delni vzrok leži seveda tudi v tem, ker kaže Delavska zbornica na zunaj samo lice zastopstva ročnega delavstva in ne posveča tiste pozornosti vprašanjem privatno - na-meščenskega staleža kakor ga slednji zasluži.
Pravilno bi bilo, da dobijo nameščenci svoje lastne nameščenske zbornite. kakor jih imajo drugi stanovi, ki niti od daleč ne dosezajo enakega števila članstva. V tem pravcu se bodo morale organizacije privatnih nameščencev v bodoče orijentirati, če bodo hotele svoje težnje in želje primerno uveljavljati na merodajnih mestih.
Volitve v Delavsko zbornico se bodo vršile že dne 8. oktobra. Volitve niso važne samo s stanovskega stališča, marveč so tudi zelo važen plebiscit za privatnega nameščenca, da izrazi svojo zavest in nacionalno čutenje napram svoji državi. Kakor vse kaže, bodo tudi v nameščenskih vrstah nastopile najmanj tri skupine, če ne celo oet. Med njimi bo lista nacionalno orientiranih privatnih nameščencev, ki so včlanjeni v Zvezi društev privatnih nameščencev. Svojo listo bodo postavili marksisti, pristaši bivše SLS pa baie kar dve, ker imajo dve organizaciji, ki sta si med seboj menda precej v laseh. Iz nacionalnih vrst je izšla pobuda, da bi se dosegel kompromis za enoten nastop vseh nameščenskih strokovnih organizacij, pretirane zahteve marksistov in simpatizerjev bivše SLS pa so sporazum onemogočile.
Gotovo je, da ima med vsemi nameščenci najboljše izglede lista Zveze društev privatnih nameščencev. Zveza je nepolitična strokovna organizacija in ima v svojem sklopi 14 samostojnih uruštev in ravno toliko odsekov in podružnic. Vodijo jo priznani strokovni delavci, ima pa v svoji sredi tudi pametne člane, pripadnike bivše SLS. in tudi bivše levičarsko orientirane.
Sicer je pravilno, da se 'po dolgem času in to baš v teh neugodnih prilikah pošljemo in da vidimo, koliko je nas- Vemo, da je med nami mnogo nezadovoljnežev, toda, prijatelji, še mnogo več jih bo. če bomo volili tiste, ki doslej niso delali v dobrobit privatnega nameščenca, marveč nekateri le za svoj zveličavni marksizem, drugi pa za politična načela.
Prepričani smo, da bo Zveza društev privatnih nameščencev pravočasno dala vsa potrebna navodila in poziv svojim društvom in njihovim članom, katerih dolžnost bo, vse člane zainteresirati za volitve v Delavsko zbornico.
Poljski parlamentarci v Jugoslaviji
Beograd, 9. septembra, p. Jutri dopoldne prispejo v Beograd poljski parlamentarci, ki jim pripravljajo zelo prisrčen sprejem. Poseben odbor narodnih poslancev in senatorjev z bivšim ministrom dr. Ninkom Peričem na čelu je izdelal program za bivanje poljskih gostov v naši državi. Poljskim parlamentarcem se bo peljala nasproti do meje večja skupina narodnih poslancev in zastopnikov oblasti. V Beogradu se bodo mudili dva dni. Dne 11. t. m. opolnoči bodo odpotovali s posebnim vlakom v Skoplje, od koder bodo posetili Kosovo in Kosovsko Mitrovico, nato. pa krenili dalje v Vrnce, Sarajevo, Dubrovnik, Boko Ko-torsko, Cetinje, Kotor, Split, na Korčulo, Hvar ter v Zagreb. Dne 19. septembra ob 9. dopoldne se bodo pripeljali s posebnim vlakom v Ljubljano, kjer bodo ostali ves dan ter napravili tudi izlet na Bled. nakar se vrnejo domov. Poljske parlamentarce bo na njihovem potu po naši državi spremljala delegacija naših narodnih poslancev in novinarjev.
Prvenstvo na Dunaju
Dunaj, 9. septembra s. Današnji dve prvenstveni tekmi v prvi ligi sta se končali neodločeno, in Sicer Libertas : FAC 1:1 (1:1), WAC : Wacker pa prav tako 1:1 (1:0). _
Vre?r»A?iclra nanovpd
Zagrebška vremenska napoved za danes:
V	zapadnih krajih bo oblačnost narasla, morebitno prehodno manjše deževje, zmerne temperature — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon se čim dalje bolj pomika nad Severno Evropo in obsega južni kontinent nižji pritisk. Na vzhodu Evrope in nad Islandijo leži depresija.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo-
V	Južnih Alpah oblačno in nagnjenje n dež.
/
Tiar. posU Ivan Mohorič:
Pereče gospodarske
in politične zadeve
Iz velikega govora nar. posl. g. Ivana Mohoriča na blejskem kmečkem taboru prinašamo naslednje, za vso našo javnost zanimive in važne odstavke:
Praznik, ki ga obhajamo danes, je praznik kmetekeea dela. praznik kmetske domačije Bib so časi pred vojno, ko eo mnogi na kmeta r.rli nekako od zgoraj in ko se je smatralo delo na kmetih za nekaj manjvrednega. Hvala Bogu. da po ti časi minuli. Danes posvečajo VPe države usodi gospodarskemu stanju kmeta prvenstveno pažnjo ;n čim bolje 'e kaka država industrializirana, tem večjo pozornost posveča v novejšem času svojemu poljedelstva. Ce motrimo gospodarsko politiko evropskih držav, vidimo da povsod c-treme za tem. kako bi čim "Olj vzpostavili ravnovesje med kmetijstvom in industrijo. med poliedelskim in obrtnim delom. To je tudi glavni cili gospodarske politike naših zaveznikov Francozov. ki so nam kot varčni in nreudarni gosnodarji lahko vzor, to ie pa cili istotako našim bratom Čehom, našim sosedom Italijanom in Avstrijcem ter po vr=5+i vsem bližnjim in daljnim naprednim državam.
Ce pogledamo, kako blago izvažamo iz naše države, vidimo, da ie odstotek kmetijskih in živinorejskih produktov vsako leto manjši. Predlanskim ie znašal še polovico, lani ie padel na 4S ®/» in bo najbrž leto« še nadalje nazadoval. On ne nazaduje zaradi tega. ker nimamo morda blaga za izvoz. Imamo ga preveč in tudi cene so dovolj nizke. Le naši sosedi ne pustijo več dovažati poljskih pride'kov ter omejujejo od leta d" leta boli količine. ra katere nam še dajo uvozna dovoljenja. Stanje našeea kmeta postaja zato vedno slabše. Zemljiške knjige nam kažejo, da ie počenši od leta 192«. zadolžitev kmeta rasla od leta do leta. tako da navdaja « skrhio ne samo zadolžene gospodarje, mar^e? tufH vse one. ki stiie v iav-nem političnem živlieniii in katerih nalosra ie. da rešujejo gospodarske in finančne probleme-
Posebne razmere slovenskega kmeta
Politika, 6 katero so skušali v naši državi pomagati kmetu, je bila doslej precej enostranska. še dane* se postavlja kot glavni problem v ospredie izvoz žita. kjer gre v glavnem za vojvodinsko vprašanje, ker vse ostale banovine ne pridelajo žita niti toliko, kolikor rabijo za lastno prebrano. Postavlja se tudi vprašanje «M>iia in oljnatih semen, a na gluha ušesa naletimo vedno, kadar na-glasimo. da je za naše kraje problem kmetske po=esti in kmetskega gospodarjenja vprašanje rentabilnosti živinoreje in gozdne po-esti. Prav posebno naglašam potrebo, da se kmetsko vprašan ie rešuje 9 širšega vidika in s stališča, ki bo v enaki meri upošteval in skrbel tudi za one kraje, kjer je kmet-ski gospodar ravezan posebno na gozdno posest in kjer mu zaslužek od kmetijstva ne daje zadosti možnosti, bi mogel 1 bornim donosom naših malorodovitnih tal preživljati sebe in svoje mnogobrojne rodbine.
V	našem planinskem svetu, pa tudi v večini ostalih srezih drav^ce panovine je kmert-s'k gospodar prisiljen, da išče poleg donosa piSja svoie dohodke tudi v domači industrija v gozdnem delu in prevozništvu, pri tujskem prometu, ali v kaki mali obrti. Pa še kij ib temu morata VmeSri fant in dekle zapuščati rodno grudo in iskati zaposlitve v drugih gospodarskih panogah. Mislim, da nikjer ni prodrlo v kmetske sloje tako globoko spoznanje in ravest povezanosti interesov in panog, kakor ravno aa naSih »loven sk i h tleh.
V	teh razmerah se postavlja vpraSanjfe naše slovenske fcmeteke politike čisto drugače kakor sredi pasivnih državnih gozdov in rudnikov v Bosni. kakor na rodovitnih tleh žitorodne Vojvodine, ali kakor v Šumadijl-Vsi predobro vemo, da smo z našim sosd-nim gospodarstvom doSVi na mrtvo točko, o kateri nismo nikdar sfatili, da bi mogla v tej obliki n^rtopiM. Imeti moramo dovolj poguma. da priznamo, da smo na tem zaradi j>omanjkanja smisla za disciplino in organizacijo v veliki meri sami krm. V veliki meri pa je krivo tudi dejstvo, da na mero-dajnih mestih še vedno dovolj ne uvidijo, da je treba tej ekspertni panogi pri mednarodnih j>ogodbah pomagati zopet na noge.
Ntsfna potreba lavnih del na Gorenjskem
Vseh teh vprašanj se ne sme več odlašati. marveč jih je (reba že enkrat stvarno rešiti. Zaradi zmanjfanega dohodka iz gozdnega gi*»poda-rstva je zlasti tudi radovljiški srez hudo prizadet V nekaterih občinah je položaj posebno težak in povsod se zahteva, da ee organmrajo jama dela m se na ta način nudita pomot in nadomestilo za irpa-dek vsled krfae v ▼ lesnem gospodarstvu. Lansko leto je bil sprejet zakon o naknadnih kreditih, ki ie predvideval otarog 50 milijonov za omilile posledic krize. Tudi naš »rez je dobil že dobri dve tretjini zreška, ki mu je bil določen. AK vse to je bila le mala kaplja v morje in je lahko služilo za podnoro nekaterim bre*pose1nim. dočim se večjih javnih del s vsoto okroglih 160.000 I>in ne more i«resti. Potreba javnih del r srej-n j* velika in v t.ilskoorometnero oaim nujna, zato bomo nadaljevali vse akcije, da se najdejo sredstva, da ee ta dela organizirajo in izpeliejo. četudi je sedanji čas zaradi krize denarstva dosti neprikladen in bc ta treba premagati največje težave in ovire.
Izterjevanje davkov
V	zadniem času je bilo v radovljiškem sre-zu veliko razburjenja zaradi davčnih predpisov. Naj kdo razlaca ki opravičuj«, kakor mor« in zna, kako je priSlo do leto-
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči a-ravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili re-selje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droferi jah in špecerijskih trgovinah.
šnjib obdavčitev, zame sta dve činjenici jasni in merodajni. Prva ie. da se davčni zakoni glede direktnih davkov na zgradbe in na pridohnino niso od lani v ničemer spremenili. Druga pa je. da so se letos predpisali v velikem številu primerov petkratni pa tudi višji zneski kakor lani. Vsi dobro vemo, da je stanje državnih financ, pa tudi samojpnvnib. zaradi posledic gospodarske krize težko. Narodna skupščina je vsled tega morala lani privoliti v mnoge nove davščine in v povečanje obstoječih in je to storila le s težkim srcem, ker se je dobro zavedala. kaj to v sedanjih prilikah pomeni. Toda noben član Narodne skupščine ne more dopustiti, da se brez odobritve parlamenta enostavno 9 pritiskom ni izvršilne davčne organe povečujejo davščine na mnogokratni iznos prejšnjeletnih in to v času, ko se pri večini panog gospodarstva prilike niso bistveno izboljšale- Storil sem vse korake, ki sem iih smatral za potrebne, da se to vprašanje razbistri, zadeva preišče in iztirjena praksa vrne zopet na pravo izmero nazaj. Porabljam pa tudi današnjo priliko, da še enkrat apeliram na vse merodajne činiteljo, nai ne napenjajo loka, marveč prilagode javna bremena plačilni sposobnosti davkoplačevalca. Naš davkoplačevalec je vsakokrat brez pritiska storil svojo dolžnost, ker se pregloboko zaveda svojih obvez napram državi, toda od njega naj se zahteva ono, kar je v sedanjih prilikah zmagljivo.
Zfložitev občin
Vprašanje komasacije občin je v radovljiškem srezu mnogo težje in boli komplicirano. kakor tam doli v ravnini. Naš srez spada med najvišje planinske predele v državi in šteie 22 občin, od katerih večina obstoja že stoletja. Ljdstvo je nanje navajeno ln vsaka sprememba bi segla globoko v samoupravno in politično življenje občanov. Nov zakon predvideva normalno občino s tritieoč prebivalci, ali dopušča izjemoma, če govore za to posebni razlogi, tudi občine z manjšim številom prebivalcev. Mnenja sem, da se moramo te ugodnosti v čim večjem obsegu poslužiti. ker govore za to terenske prilike, zaokroženost obstoječih občin, udomačena tradicija samostojne občine, s katero je najtesneje povezana cela organizatorna in
gospodarska aktivnost kraja, končno pa tudi
činjenica, da tujekoprometni in industrijski kraji v našem srezu preko normale živahno napredujejo in se razvijajo. Tako bodo tudi manjše občine kmalu dosegle predpisano število prebivalstva. Zato smatram, da je treba komasacijo izvršiti tako, da se ohrani vse, kar je važno in življenja zmožno in kar je v stanju ustrezati širokim nalogam novega zakona. Posebno pa moram poudariti, da ne kaže v sedanjih prilikah povečevati režije občinske uprave, nikjer, kjer so lahko dosedaj vršili vse naloge vestno in točno z majhnimi sredstvi.
Mednarodni položaj
Ob zaključku še par besed o naši zunanjepolitični situaciji. Katerikoli časopis vzamete v roko, vidite, kolika politična nervoz-nost vlada v inozemstvu po celem svetu. Državniki potujejo od ene konference na drugo, razmere pa ne kažejo nikake ublažitve in izboljšanja. Niti v razorožitvenem vprašanju nismo mogli priti na zeleno vejo, da bi se narodom zmanjšala težka bremena oboroževanja. Tudi svetovna gospodarska konferenca je pokazala, da zaenkrat le vsak poskuša do skrajnosti izpopolniti svoje lastno gospodarstvo in biti čim bolj gospodarsko močan in od inozemstva neodvisen. Nacionalizem je povsod na pohod.1 in postavi ia zahteve, katerih uresničitev bi gotovo vodila do nove svetovne vojne. Mi v Jugoslariji gledamo z mimo samozavestjo na razvoj tega nervoznega ozračja. Toda naj nikdo ne tolmači naše miroljubnosti slabost in ravno-dušnost. Svarimo vsakogar, kdor bi hotel iz našega dr/anja kovati kapital ali bi prihajal s pustolovskimi načrti vseh mogočih revizij. Tega bi morali poučiti o naši krepki odločnosti, da varujemo velike pridobitve našega osvobojen ja in zedinjenja in mu dokazati, da smo pravilno razumeli historične besede našega modrega vladarja, da je treba kreniti na nova pota. Pred nami so še morda dnevi težkih preizkušenj. Toda ta zavest samo povečuje našo borbenost in odpornost. ki ho vodila do končnega preporoda celega jugoslovenskega naroda.
© ŠSlSsi
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici ..TRIGLAV"
S kmečkega tabora na Bledu
Popoldanske prireditve kmečkega praznika je tudi letos otvoril lep sprevod narodnih
noš peš, na konjih in na vozovih
Na tribuni za častne goste. Od leve na desno: nar. posl. Albin Koman, minister Ivan Pucelj, banovinski načelnik dr. Pfeifer, član vodstva JNS Adolf Ribnikar, nar. posl. Ivan Mohorič, član ban. sveta Lavtižar in nar. posl. Rasto Pustoslemšek.
Pogled na del ogromne množice, ki pazljivo posluša govornike.


Brinetke
pozor!
Vendar enkrat odgovor no vpro« tanje: Kako negujem kostanjeve lase? Idealni odgovori Če ti redno umivate lase z novim Brunetaflor Shompoononu Učinkuje noravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga imo v sebi. Kostanjasto barvo, temni ton sta S tem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodrajo.
barvil
E L I D A
S H AM PO O
BRUNETAFLOR
Ptuj in njegov pomen
Na levem bregu Drave sredi Ptujskega polja kraljuje starodavno mesto Ptuj, ki se ponaša z izredno ugodno lego, bogato preteklostjo in v svetu znanim muzejem.
Mesto samo je polno spominov na davne dni; samostani in cerkve, izkopanine, grbi in nad vratmi meščanskih hiš pcebo-ki nad nadstropji nasprotnih hiš so le priče nekdaj cvetočega mesta. V sredini
Slovenska cerkev in pranger pred njo
samega mesta pa gleda mirno proti s'nje-mu nebu grad, ki nudi domačini in tujcu polno krasote v notranjosti, zunaj pa prelep razgled na zeleno Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice.
Pramati sedanjemu Ptuju je bila ke't. »k a naselbina, ki se je razvila na ozemlju današnje vasi Hajdine. življenje in razvoj prvotnega selišča sta odeta v temo; 6ele rimski imperij je položil temelj večjemu mestu (Ulpia Traiana Poetorio). Toda tudi to ni trajalo doLgo časa; za-padni Goti in Huni so razrušili in opusto-šili naselbino na svojih vojnih pohodili. Nova doba r razvoju Ptuja in njegove okolice se pričenja šele 1 naselitvijo Slovanov. Ptuj sam je v poznejših letih večkrat menjal svoje gospodarje; solnogra-ški nadSkofje, Madžari, >ptujski gospodje«, češki Pfemisl Otokar II. in Habsburžant »o m« bili o&iaetni vodniki.
In PtaJ danes? Povsod temer poste-<Ja£, je BMizeJ v muzej«. V obfciraih sobanah ptsjekege gradu »e nafcaja dragocea, 1 ljvbeznijo wejen	»tartneka te»-
pt&, povseftena perzijskemu bogu Mitr!, pričata na H&jdini odnoeno Gornjem Br»-gu o nekdaj veliki postojanki rimskih legij. Mestna občina sama pa fcna ptujski mazej, ki je po zaslugi Mihaela Abram^ča, sedanjega ravnatelja splitskega muzeja, in domačih delavnih rok povsem urejen in vedno dobro obiskan.
V Ptuju deluje danes nebro^ kuKurnih, gospodarskih in socialnih društev, ki so in bodo mnogo doprinesla k razvoju 1.1 napredku mesta samega ln njegove okolice. Tudi celotna ptujska gimnazija vršj v polni meri svojo vzvišeno funkcijo — vzgojo odločnih in zavednih slovenskih meščanov in kmetov v nekdaj zelo nemšku-tarskem ozračju; z njo vzajemno delujeio na prosvetnem polju »Dijaški dom«, ne-ščanska šola, osnovne šole in Glasbena Matica, na gospodarskem in socialnem polju pa pletarska šola in nebroj drugih sličnih ustanov.
Bodočnost? Regulacija Drave, kanalizacija, vodovod, novo sodno poslopje, zgra-
ditev novega dravskega mosta in temeljita poprava ptujskih cest so danes samo načrti tn želje.	Lado Jerše.
Spored današnjih svečanosti
Od pol 8. do pol 9. ure: Sprejela gostov na kolodvoru in formiranje povorke. Ob hod: Masarykova, Trstenjakov*, Srbski trg, Slomškova, Slovenski trg, Prešernova, Cankarjeva, Vošnjakova, Minordtski trg, Florjanski trg in stik povorke.
Red povorke: sokolska konjenica, fanfara, prapori, starešinstvo saveza in žup, Sokolstvo (ž. nar. mo. nar., članice, člani, vsi v kroju, v istem redu v civilu z znaki), glav ni odbor CMD, delegati, narodne noše, članstvo CMD, vojska. Narodna odbrana (osrednji odbori, oblastni odbori, člani v kroju, ostalo članstvo); gasilci, ostala društva, vozovi, kolesarji, konjenica.
Ob 9. uri: stik pred magistratom, Ipav-čeva pevska župa: »Zdravica«, pozdravi, Ipavčeva pevska župa: »Molitev«, razvitje prapora Nj. Vel. kralja, »Bože pravde«, pripenjanje spominskih trakov, »Hej Slovani«.
Ob 11. uri: glavna skup&ina CMD v gledališču in zbor Narodne odbrane na Tvr-ševem trgu.
Ob 13. uri: slavnostni obed v gornji dvorani Narodnega doma.
Ob 15. uri: nastop na letnem telovadišču v Ljudskem vrt-u. Nastopijo: 1. najmlajša deca: proste vaje, 2. m. deca viš. od. proste vaje, 3. ž. deca viš. od. proste vaje, 4. m. naraščaj: proste vaje, 5. orodna telovadba, 6. ženski naraščaj: proste vaje, 7. člani; proste vaje, 8. članice: proste vaje, 9. člani: »Hej trubaču«, 10. orodna telovadba* Izbrani telovadci ljubljanskega Sokola, 1L »Naprej« in »Hej Slovani«, Ptuj.
Magistrat
Bolgarski gospodarstveniki so zapustili Jugoslavijo
Beograd, 8. septembra.
Predstavniki bolgarskih gospodarskih organizacij, ki so <*krog 10 din,- potovali po naši državi, so se v petek zjutraj na po-vratku v domovino pripeljali v Beograd, kjer so jih na kolodvoru čakali predstavniki naših gospodarskih organizacij in člani bolgarskega poslaništva. V imenu naših gospodarskih ustanov je g. Nedelj, ko Savič izročil vodji bolgarskih izletnikov Velizaru Peevu lep šopek cvetja ter naglasil v svojem govoru, da so dragi gostje na svojem potovanju poleg našega javnega življenja in materialne kulture spoznali gotovo tudi naša bratska srca. Velizar Peev je v zahvali dejal, da so bili sprejemi povsod v največji meri bratski in da morajo bratski stiki na vsak način privesti do konkretnih podlag za napredek obeh držav. Skupina dijakov beograjskih trgovskih šol je med prisrčnim slovesom zapela pesem: >Hej Slovani!«
Bolniška blagajna
za naše male
Delo državne šolske poliklinike v enem letu
LJubljana, 8. septembra.
O brezupnem stanju, v katerem se nahaja poslopje drž. šolske poliklinike, in o nujni potrebi, da se temu pre važnemu zdravstvenemu zavodu že najde primerna, dostojna streha, smo že risali. Da pa še glasneje opozorimo našo javnost na tiho, nadvse pomembno delo tega osrednjega urada za zdravstveno zaščito naših šolskih otrok, podajamo tu v skopen izvlečku poročilo o njegovem dejiu v šolskem letu, ki ga imamo za seboj.
Državna šolska poliklinika, ki jo vodi ga. dr. Lunačkova, je v pravem pomenu besede najbolj Idealno organizirana bolniška blagajna za naše šolarčfce in študente. Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je imela poliklinika v zadnjem šolskem letu pod zdravstvenim nadzorstvom 26 osnovnih, srednjih in strokovnih šol m na teh šolah v skupnem številu 9695 učencev in dijakov. Izmed osnovnih šol ima poliklinika pod svojim nadzorstvom vse zavode v mestu in v najožji okolici, razen mestnih in dekliških šol (vadmica, osnovne šole v Hru-šici, pri Sv. Petru, v Mostah, na Viču in v Zgornji' Šiški) z 2647 učencev in učenk. Na 13 srednjih šolah skrbi poliklinika za zdravje 5903 dijakov, na strokovnih šolah (državno učiteljišče in učiteljišče pri uršulin-kah, trgovska akademija in dvorazredna trgovska šola, za 872 dijakov in dijakinj ter na obrtni šoli za 273 gojencev in gojetok.
Najvažnejši kos svojega dela vrši šolska poliklinika s sistematičnimi zdravniškimi pregledi šolske mladine. V preteklem letu je zavod pregledal učence 20 razredov osnovnih šol in 54 raziredov srednjih in strokovnih šol. Pregledanih je bilo v skupnem številu 2809 učencev, od teh na osnovnih šolah 388, na strokovnih šolah 232, na srednjih šolah pa 2189 dečkov in deklic. Glede splošnega telesnega razvoja učencev je pregled izkazal, da je splošni telesni razvoj procentualno najslabši na osnovnih šolah, kjer je pod značko »slab« zabeleženih 12.7 odstotkov. V zve® s šolanjem na višjih šolah se izbo.r v pogledu telesnega razvoja vrši tako, da srednje šole izkazujejo 8.37 odstotkov dijakov s slabim splošnim telesnim razvojem, strokovne šole, za katere se od učencev že od nekdaj zahteva več fizičnega zdravja in moči, pa samo 4.22 odstotkov. Izmed defektov, ki se pogosto javljajo med šolsko mladino, so na osnovnih šolah najbolj pogost pojav kariotični zobje (97.1%), nadalje obolele bezgavke (89.5%), potem anemija in ostale bolezni, ki so v precejšnji meri v zvezi s prehrano in neprimernim stanovanjem (44.8%). Pljučna oboleinja in tuberkuloza so zabeležena pri 30.60% učencev. — Med učenci strokovnih šol je najbolj pogosta anemija in druge bolezni (56%), potem kariotični zobje (47.6%), de-fektne bezgavke in v precejšnji meri tudi defektna drža (več kakor ena četrtina primerov), ki utegne biti v zvezj s težkim delom, od katerega prihajajo gojenci teh šol. Tuberkuloza in pljučna obolenja so med gojenci strokovnih šol zabeležena z 27.47 odstotkov. — Prav tako sta tudi med dijaki srednjih šol najbolj pogosta defektna drža, ki bo pač v zvezi z večno sključenost-jo študentov nad knjigami in pisanjem (53 odstotkov), kariotični zobje (59.6%) in pa defektne bezgavke (61.3%). Tuberkuloze in pljučnih obolejuj je 20.60%.
Preiskave, ki jih je izvedel očesni oddelek državne poliklinike na 5334 učencih in učenkah osnovnih, meščanskih in srednjih šol, so izkazale, da je med šolarji in dijaki komai dobra polovica normalrao-vidinih (57.8%). Najbolj zdrave oči imajo, razume se, še otroci osnovnih šol (64.20%), potem dijaki meščanskih (58.50%), najmanj pa dijaki srednjih šol (53.70%). Daljnovidnih je med vsemi preiskanimi dijaki 32%. •Največ izmed njih jih je na meščanskih šolah (34.50%). Kratkovidnih je v celem 11.20%. Največ kratkovidnežev imajo seveda srednje šole (14.50%). V ambulanti
Rudolf Kresal:
Požar
Na zapadnem obzorju mesta je vrelo nebo v prepletajočih se krvavo rdečih pramenih ognja. Mestne ure so bile enajst pred polnočjo. V noč so zagrmeli trije topovski streli. Nad strehami so odmevali glasovi trobent.
»Tako,« ie šepetal mlad človek v senci dreves. »Dopolnjeno je.« Naslonjen na avto je strmel v zapadno nebo in oa groze so mu zdaj pa zdaj zašklepetali zobje.
»Ne, ne!« je sdkal, »moralo se je zgoditi. Mesece in mesece sem premišljeval, ugibal, se branil svojih strahovnih misli. A roke so mi gorele. V rokah je bil ogenj.«
Telo se mu je sunkovito streslo. Morda si svojega početja ni bil prav nič svest. Planil je k volanu in pognal avto proti mestu.
»Videti moram! Videti moram — svoje roke!« je šepetal v blazni pesmi motorja.
*
Hitrost je moral kmalu skrčiti. Vozil je skozi vzhodno polovico mesta. Ulice so bile vse bolj živahne. Ljudje so se stekali od vseh strani, tekli dalje in zbegani, zasopeli vpraševali drug drugega, kje gori.
»Šternova tovarna!« je balo kmalu slišati od vsepovsod in reka ljudstva je drvela skozi vse mesto v zapadno predmestje.
Tam je ponekod že vladala smrtna gneča. Šum množice, vzikriki posameznikov so se mešali s signali avtomobi-
očesnega oddelka je bilo 4555 ordinacij. — 0'torinolaringološki oddelek je izvršil 255 pregledov.
Antropološki oddelek je izvršil predvsem temeljite preglede vseh otrok gleda na uspeh, ki ga dosezajo počitniške kolonije. Zanimivo je, da so dosegli najlepše uspehe otroci, ki jih je, poslal v kolonije Protiituberkulozni dispanzer, nadalje izkazujejo deklice vobče boljši uspeh kakor dečki. Lukovica in Medvode sta, ro rezultatih sodeč, kot (koloniji primernejši za mladino v starosti nad 10 let, Rakitna pa je boljša za mlajše otroke.
Antropološki oddelek poliklinike je izvršil tudi pregled otrok, ki obiskujejo pomožno šolo na Grabnu. Skupno je bilo pregledanih 76 otrok v starosti od 6. do 16. leta — in ti pregledi so dali mnogo zanimivih rezultatov o študiju dedne obremenjenosti.
Splošni ambulatorij šolske poliklinike je limel v tem letu 13.871 obiskov, očesni pa 4555. Obsevanj s kremenovo lučjo je bilo 4007. V posvetovalnici se je oglasilo 905
Iz zgodovine srbskih kmečkih zadrug
Beograd, 9. septembra.
V Srbiji je bila ustanovljena prva kmečka zadruga v Vranovu, druga najstarejša zadruga pa je v Azanji. Ta zadruga ima sredi vasi obširno trinadstropno poslopje, svoj zadružni dom, v katerem poslujeta kreditna in nabavljalna zadruga. Kreditna zadruga šteje okrog 350 članov, nekdaj pa jih je imela tudi več. Blagajnik zadruge je mlad kmet, ki obiskovalcem rad pokaže pogodbo, s katero je bila ustavovljena pred 40 leti ta zadruga. To pogodbo ali ustanovno pismo shranjujejo v blagajni, ker predstavlja za njih neko vrsto relikvije. Pogodba o ustanovitvi žadruge je bila sklenjena 11. aprila
lov v en sam brezumen krik.
Mladi Klemen je avto moral ustaviti. Nekaj časa je z blodnimi očmi strmel v besni vrvež. Potem je polglasno izpre-govoril:
»Tod ne pojde! Cesto zapro!«
Zdajci se je začul glas signalnih trobent. Množica je kriknila in se v trenutku razpršila, se stisnila k stenam hiš. Zmešnjava je rasla od trenutka do trenutka. Iz mesta so spet pridrvele nove motorne brizgalne, avtomobili z lestvami, cevmi in sesalkami. Medene čelade gasilcev so se groteskno svetile ob svitu uličnih svetilk in avtomobilskih žarometov, ki so zdaj pa zdaj vrgli v množico med divjim trobežem stoterih signalov dolge, vid jemajoče pramene bele luči.
Čez nekaj časa je Klemen avto spet pognal. Spet so se oglasile trobente. Pridrveli so tovorni avtomobili z gasilci. Vozovi polni črnih pošasti s svetlikajo-čimi se sekirami za pasom in vrvmi preko ramen so šinili mimo kakor vihar. Za njimi so zdrveli avtomobili polni vojakov. Na cesti so se zabliiskali goli bajoneti, gozd štrlečih jeklenih nožev.
Mladi Klemen je vozil. Iz steklenelih oči mu je sijala blazna misel:
»Dalje! Dalje! — Videti moram — svoje roke!«
Ozračje se je polnilo z zadušljivimi plani. Kmalu je zavel v obraze topel veter. Nad črnimi slemeni je nenehoma rdelo nebo. Zdaj pa zdaj ga je prepre-gel rumen blisk. Potem je zabobnelo. Množica je vpila, vzkrikala, hotela dalje, se mečkala, teptala telesa. Vse je besnelo. Tega in onega je posiljeval kašelj.
roditeljev zaradi posvetovanja o zdravstvenem stanju otrok. Po vseh srednjih in osnovnih šolah se je na pobudo šolske poliklinike tudi v tem letu izdajalo mleko v glavnem šolskem odmoru. V Šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije se je izdalo učencem srednjih šol 13.120 kosil, in sicer 4846 brezplačno, 5943 za polovično in 2331 za polno ceno.
Da okrepi zdravje slabotnih otrok, je šolska poliklinika organizirala letos šest kolonij na Rakitni, v Lukovlci in Medvodah. Ker šolska poliklinika nima sredstev, da bi sama s prispevkom iz fonda za zdravstveno zaščito dece napolnila vse kolonije, je stopila v stik z raznimi humanitarnimi društvi, da so na svoje stroške dala svoje otroke v niene kolonije. Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije je poslala v te kolonije 27 otrok, Protituberkiulozn! dispanzer 59, Protituberkulozna liga 20, Rdeči križ v Ljubljani 10, Rdeči križ v Tržiču 15, občina Vič 6, Žensko podporno društvo v Trstu 40, Kolo jugoslovenskih sester in občina Novo mesto 12, iz fonda za zaščito dece 63 in nekaj zasebnih otrok, skurno 261. Med božičnimi počitnicami .ie p oliki ?n lika organizirala lani pod strokovnim srmiškim in zdravstvenim nadzorstvom smučarski tečaj za osnovno- in srednješolsko mladino. UdeležMo se ga ie 27 učencev in dijakov ter je prav lepo uspel. Letos se bo tečaj po vsej priliki ponovil v večjem obsegu.
leta 1894. in podpisalo jo je 70 vaščanov -soustanoviteljev. Takrat še ni bilo zakona o kmečkih in obrtniških zadrugah in so morali ustanovitelji zadruge napraviti medsebojno pogodbo. Vse priprave za ustanovitev je izvršil stari organizator srbskih kmečkih zadrug Mika Avramovič v Smederevu. Nasprotniki zadrug so takoj začeli po vasi in okolici širiti vesti, da zadruga ne bo imela obstanka in da so ustanovitelji nasedli kaki slepariji, ker je med njimi 56 nepismenih.
Stari zadrugar Marko Stankovič, ki je še živ izmed treh pismenih ustanoviteljev azanjske zadruge, pripoveduje takole o tedanji dobi:
Denar za nabavo najpotrebnejšega orodja se je dobil na zadolžnico pri oderuhih, Jd so zahtevali velike obresti — po en dinar od
banke (desetaka). Kmet je plačeval leto za letom in ko je mislil, da je že poravnal dolg in obresti, pa je po nekaj mesecih oderuh spet prišel z zadolžnico ali obligacijo, o kateri je bil dolžnik prepričan, da je bila uničena takoj, ko je bilo plačano posojilo z obrestmi vred. Oderuhom so morali kmetje zastavljati še zeleno žito na svojih poljih. Vsa gonja oderuhov pa mladih zadrug ni mogla ugonobiti. Zadruga v Azanji je že v
Dva shoda poslanca dr. Vošnjaka
Po lepo uspelih shodih narodnega poslanca dr. Vošnjaka v Slovenjgradcu in pri Sv. Miklavžu je bilo 2. septembra lepo zborovanje tudi v Meži v gostilni g. Koma-nerja. Predsedoval ie župan g. Verdnik. V enournem govoru je tolmačil g. poslanec dr. Vošnjak volilcem notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije ter se bavil posebno obširno z vprašanji našega denar-stva in naše trgovinske politike, z največjo pažnjo so sledili poslušalci govorniko-vim izvajanjem o prodirajočih stremljenjih za gospodarsko avtarkijo in o stališču Jugoslavije napram tem pojavom. G. poslanec je razpravljal tudi o vprašanjih domače lesne trgovine. Končno je poročaj o svojem delovanju v pogledu vojne odškodnine za Primorce in Korošce in o združitvi občin v slovenjgraškem srezu.
V	diskusiji se je poudarjala potreba, da se uredijo trgovski odnošaji z Madžarsko, posebno v pogledu lesne trgovine. Slišale so se tudi pritožbe, da so najemnine za lesna skladišča na železniških postajah previsoke. Posledica je, da ostanejo ti prostori prazni in železniška uprava nima od njih nobenih dohodkov. Zborovalci so končno sklenili odposlati sledečo brzojavko predsedniku JNS g. Nikoli Uzunoviču: »Volilci slovenjgraškega sreza, zbrani v Meži, zahtevajo ureditev vprašanja vojne odškodnine na severozapadnem bojišču. V obmejnih avstrijskih krajih je Avstrija to vprašanje že zdavnaj likvidirala. Politična konsolidacija teh obmejnih krajev je odvisna od rešitve te naše zahteve, župan Verdnik«.
V	nedeljo 3. septembra je bil lep shod v podpohorski vasi št. Ilju pod Turjakom Predsedoval je župan g. Rozman. G. poslanec Vošnjak je v poljudnih besedah govoril o položaju jugoslovenskega in slovenskega kmeta. Poročal je, da je pred narodno skupščino njegov predlog o organizaciji kmetskih zbornic. Našemu kmetijstvu Je tako stanovsko zastopstvo nujno potrebno. Potem je razpravljal o izvozu lesa in živine. Potrebno bo, da se bo posvetila večja pozornost živinoreji slovenjgraškega sreza. Poudarjal je dalje, da so cene monopolskih proizvodov, posebno cene soli previsoke. Prosil je navzoče, da se organizirajo v JNS, ker samo v močni politični in gospodarski organizaciji more posameznik priti do veljave.
Po g. poslancu je g. Iršič omenil vprašanje monopolskih vreč za sol, glede ka-
prvem svojem poslovnem letu izdala 21.000 dinarjev kreditov. Mnoge kmete, ki so že bili na robu propasti, je zadruga rešila in ne bo ta pomoč nikdar pozabljena. So starci, ki se spoštljivo odkrivajo, kadar gredo mimo zadružnega doma. Posebno važno pa je to, da se je v prvih srbskih zadrugah vzgojil naraščaj, ki je plodonosno širil in spopolnjeval težko delo zadružnih pionirjev.
terih bi morala monopolska uprava omogočiti odkup, da ne bodo propadale po skla-ščih.
V najlepšem razpoloženju je končal shod, ki bo ostal šentiljčanom v najboljšem spominu.
Ponesrečen poskus poslanca Pavlica v Savinjski dolini
Za nedeljo 3. t. m. je napovedal v Lu-čah shod narodni poslanec g. Lojze Pavlič. Govoriti je nameraval o agrarni reformi. Kljub temu, da shod ni bil dovoljen, se je g. Pavlič pripeljal v soboto v Luče v spremstvu upravitelja škofovega velepo-sestva inž. Žumra. V nedeljo zjutraj se je v treh avtomobilih pripeljalo v Luče tudi več Rečičanov, pristašev JNS, pod vodstvom g. Turška. Po maši je g. Pavlič sporočil ljudem, da se shod ne bo vršil, obenem pa je napovedal shod za mesec oktober. Pred cerkvijo zbrani ljudje so mu začeli k!:cali, da poslanca Pavlica ni treba več v Luče, ker imajo sami boljšega poslanca. Paviič naj deluje raje v svojem srezu, kjer ima dela čez glavo in kjer stradajo v največji bedi rudarji, njegovi volil-ci. Očividno je g. Pavlič mislil, da bo imel vse za sabo, čim se pojavi; zato je bil videti precej razočaran in je neprestano vzklikal: »Tako, a tako!« Končno pa je zavpil: »Treba je, da slišite dva zvona«. Nato so ljudje začeli klicati: »Mi smo zadovoljni, ako slišimo samo ta zvon kakor doslej!« Med tem se je oglasil neki graj-ščinski delavec, očividno naučen: »Naš poslanec je že mrtev!« (Ta delavec se skupščinskih volitev ni udeležil.) Na ta klic so postali ljudje tako' ogorčeni, da bi prišlo gotovo do dejanskih spopadov, ako bi ne posredovala žandarmeriia.
Poslanec g. Pavlič si bo pač premislil, da bi v mesecu oktobru zopet poskušal svojo srečo v Lučah, saj je uvidel, ako ni bil slep in gluh, da je imel v množici samo enega pristaša, ki je izustil samo eno besedo, pa je moral takoj utihniti.
ZVEZKE,
SVINČNIKE, PERESA
in sploh vse, kar rabiš za šolo kupiš najugodneje v knjigarni
Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova c. 13. 8874-IH
kakor žareča toča na polja, travnike in hiše.
Množica se umika pod pritiskom bajonetov, zamaknjena od groze ne ve ne kam ne kod. Zdaj pa zdaj pade strel. Skrajni rob prednjih koč gori. A množica je od uničujoče sile še zmirom kakor ukopana. Treba jo je naskočiti. ★
Najvišji kamin se je zamajal. Počasi se je zavrtel in v veličastnem loku pričel padati, zadel ob drugega in tretjega, potegnil oba za seboj z goreče gore in v pošastnem trušču treščil z obema ng. glavno poslopje. Zemlja se je stresla, zabobnela iz osrčja. Plazovi isker plamen in kamenja so šinili kvišku in spet se je vsul na polja in travnike goreč dež. Potem pa je požar v razbesnelem plesu zaigral svojo smrtno pesem. V pišu belega viharja je izginjalo vse, kar se ni umaknilo ali zbežalo. Nekje daleč so nenehoma brneli motorji rdečega križa. ★
Mladi Klemen se ves čas ni genil od volana. V njem je bila ves čas le ena misel, ki je prevpila vso do neba sega-jočo godbo razdejanja:
Kaj sem... jaz... jaz..ki...
Ali do konca ni prišel.
Spet je bilo, kakor da mu je okrog usten zaigral trpek nasmeh. Ali v njem ni bilo več nobenega vprašanja ne misli. Zakaj in čemu sta odgorevala v požaru njegove misli, ki je že ugasnila. Saj tam je gorelo nekaj povsem drugega, nekaj povsem njemu tujega.
Kakor, da si je z roko hotel popraviti lase — je končal. — Svoje zadnje delo.
In vse je potihnilo.
Nebo je bilo daleč naokrog razžarjeno. Zvezde so mediele, ugašale druga za drugo v bliskih in oblakih črnega dima. V daljavi je nenehoma treskalo, pokalo. Zamolkel šum ognja je širil strah.
Množica se je ustavila. Mladi Klemen je zaklel. Nad razburkano morje ljudstva so legale sive, zadušljive megle. Veter je pihal proti mestu. Klemen je brezumno pogledal okoli sebe. Povsod, spredaj in zadaj črna, valujoča reka. Dal je signal, dolg, zategnjen. Nato je v sunku obrnil avto, enkrat, dvakrat, s tretjim obratom je zdrvel nazaj, proti mestu, spremljan od groze polnih krikov in žugajočih pesti in kletve.
Cez nekaj trenutkov ga je objela tišina. Vozil je skozi mrtvo mesto. Le trušč motorja je sekal noč. In avto je drvel, kakor da je v sebi imel to uro razbesnelo Klemenovo srce. V strahotnem ovinku je zavil na veliko cesto. Mereč je kazal 65, 70, 80, 90, 105 kilometrov.
Klemen je stdiskal ustnice v skrajnem naporu. Avto je drvel stopetnajst kilometrov skozi noč. V Klemenovih očeh pa je bil mir. V cesto sta iz globokih, s temnimi kolobarji obkroženih votlin gledali dve drobni, ostro se svetlikajoči točki. V licih, belih kakor kreda, ni bilo kapljice krvi.
Ko je privozil mimo zadnjih hiš, ga i je objelo morje plamenov. Še nekaj sun- j kov, in avto se je ustavil pred nepopisno podobo razdejanja tiste volje, ki ga j je vodila.
Klemen se je naslonil na volan. V ! njegovem obrazu ni trenila najmanjša mišica. Zdelo se je, kakor bi se mu ust-
nice bile zgenile v trpkem nasmehu. Ali v prsih mu je bilo, kakor da se mu zemlja izmika izpod nog, da valovi kakor ženske grudi, da stoče, joka, vpije, da se vije od bolečine, da ji drobovje vre od onemoglega besa, da drvi skozi vse-mir preganjana zver vsa v plamenih v neskončno noč.
Preko Klemenovih kakor izklesanih
lic je zdrknila solza.
★
Noč je bila izpremenjena v goreč dan. Bilo je, kakor da ze solnce padlo na zemljo in se razbilo v tisoč plamenov, se razlilo in preplavilo vso pokrajino. Kakor srebrne kače so se vili mogočni prameni vodnih curkov visoko med plamene in izginjali v zraku še preden so se dotaknili razbeljenega kamenja in padajočega železja. Signal za signalom je rezal divji trušč in svetlo noč, nad katero se je grozeče bočilo temno nebo. Vpitje množice, vzkriki gasilcev in eksplozije so naraščale od trenutka do trenutka. V žaru nenehoma divje nihajočih belih, rumenih in krvavordečih zubljev so se svetlikali bajoneti, ki so krotili mračno, neugnano morje ljudstva. Kakor majhne črne pike, sem in tja begajoče, je bilo videti gasilce in vojake v svetlih in sivih čeladah na robu ognjenega morja, ki iim je pljuskalo v obraz in se zdaj pa zdaj vzoelo med strahotno lomljavo do neba. Bučanje tromb, brliz-ganje niščal je presekalo zadnje niti zavesti. Vse se je dvigalo v en sam val groze, v katerem so umirala rezka povelja. Vse zaman. Vse zpman! Trobente po jo:	TTMTK! UMIK!
Vse beži. Ogenj prši, pada v kepah,
Tragična smrt lovskega čuvap
Ko ie miril psa, se
škofja Loka, 9. septembra.
V četrtek dopoldne se je pripetila na Bu-kovici, v malem naselju Selške doline, huda nesreča, katere žrtev je postal obče priljubljeni, simpatični lovski čuvaj Alojzij RihtaršiČ, star 30 let. Mladenič je baš čital »Lovca«, ko je zaslišal iz naproti ležečega Hrastnika pasji lajež . Stopil je iz hiše, pogledat, kaj je. Zagledal je nekega psa, ki je podil proti Selsčici dve srni. živali sta se umikali psu tako, da bi bila morala bežati ena srna tik mimo čuvaje-vega doma.
To je Rihtaršiča opogumilo, da je tekel v 50 korakov oddaljeno hišo svojega brata, kjer je imel spravljeno svojo puško. Vložil je naboje, nato pa je hotel pomiriti domačega psa, ki je pričel divje lajati, in ga spraviti v gajbico. Ker pa se žival ni dala ugnati, jo je RihtaršiČ odrinil s kopitom.
je ustrelil v trebuh
Cev puške je Imel obrnjeno naravnost proti sebi. To je bilo zanj usodno, čeprav puška sicer ni bila napeta, se je vendar eden nabojev sprožil Rihtaršiču v trebuh. Nesrečnež je opotekaje se napravil še par korakov, nato pa se je zrušil v nezavestnem stanju na tla. Na puškin pok so seveda takoj prihiteli iz hiše domači, ki so z grozo našli Lojzeta v obupnem stanju. Prenesli so ga v hišo, toda še preden je dospela zdravniška pomoč je fant že izdihnil.
PoKojnik je bil blaga duša in odločen na-prednjak. Vsi so ga imeli radi in je njegova tragična smrt ljudi globoko pretresla. Njegov pogreb je bil najlepši izraz velike priljubljenosti. Vsa vas in mnogo prijateljev znancev iz ostale Selške doline je prihitelo na praznik k njegovemu pogTebu. ki se je vil v Selca. Blagemu mladeniču bodi ohranjen časten spomin, prizadetim naše najgloblje sožalje!
Dve smrtni nesreči pri Celju
Žrtev motornega kolesa — Usoden padec
brzel na kraj nesreče, a se je moral vrniti prazen, ker je bil Koštomaj že mrtev. Truplo so položili na travo ob cesto, dokler ni prispela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Ponoči so prepeljali Košto-maja v mrtvašnico na okoliškem pokopališču. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni točno ugotovljeno. Koštomaj zapušča vdovo s štirimi otročički.
Celje, 9. septembra.
Na Mali Šmaren okrog 20. se je dogodila na državni cesti ob bivšem vojaškem vežbališču med železniškim prehodom v Medlogu pri Celju, kjer se je odigrala znana avtobusna katastrofa, in Levcem moto-ciklistična nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V tem času se je vračal 30-letni trgovski potnik Josip Koštomaj iz Polul pri Celju s svojim motornim kolesom iz - e-trovč v Celje. Nasproti je privozil kmečki voz, ki ga je pa Koštomaj očividno prepozno opazil. Motorno kolo je treščilo v sprednji del voza. Pri tem je oje zadelo Košto-maja s tako silo v prsi, da mu je probilo levi del prsnega koša in ranilo srce. Koštomaj je takoj izdihnil. Pri karambolu se je oje zlomilo in se je pokvaril sprednji del motornega kolesa.
Obvestili so takoj celjsko reševalno postajo. Reševalni avtomobil je kmalu pri-
V nedeljo 3. t. m. zvečer je šel 24-letni dninar Ivan Cajhen na Teharju pri Celju prenočevat na skedenj. Ponoči mu je postalo slabo in je vstal. V temi je padel s poda na zemljo in si poškodoval glavo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je na praznik 8. t. m. umrl zaradi nastalega krvavenja možganov. Cajhnovo truplo so včeraj popoldne prepeljali na Polzelo, kjer bo danes ob 10. položeno k zadnjemu počitku.
Ljubljanski fašisti na letovišču v Italiji
Glavno glasilo italijanske fašistične stranke, milanski »H Popolo d'Italia«, je objavilo dolg dopis svojega posebnega poročevalca Danteja Dinija o »jadranskih kolonijah inozemskih italijanskih fašijev«. Clankar opisuje življenje »avanguardistov« (pripravnikov fašistične milice) v fašističnih letoviščih v Italiji, med njimi tudi v Pescari.
Pred vsem je v tem dopisu zelo zanimiva naslednja poročevalčeva pripomba: »Kako store, da se razumejo med seboj dečki iz Vratislave s tistimi, ki so prišli s Cipra, berlinski z jeruzalemskimi, pariški s senegalskimi, je pač uganka, ki bi zaslužila da bi jo razvozlal ne morda kak jezikoslovec, temveč kak filozof, če mogoče platonski in brez brade«. Poročevalec se je pač hotel nekoliko j>ošaliti, toda v tej šali je povedal zanimivo resnico, da se ti inozemski »italijanski fašisti« dejanski ne razumejo med seboj po jeziku, da torej ne govore in morda niti ne razumejo italijanščine.
O pescarski koloniji pravi poročevalec, da se je nahajalo v njej 200 avanguardistov, ki pripadajo italijanskim fašijem v Locarnu, Bellinzoni, Luganu, Chiassu, Sarajevu, Beogradu, Ljubljani, Sušaku, Vra-tislavi, Berlinu, Jeruzalemu in Cipru. »Ko se dvigne zastava, se združijo vsi v isti molitvi in isti pesmi; dvignejo roko po rimsko, mogočno vzklikajoč »alalži« duceju. Bog, glasba, fašizem so vezivo najboljše vrste.«
Kako se torej razumevajo ti inozemski
»italijanski fašisti«?
»V kopališču se je treba sporazumevati v mnogih stvareh: kopanju, igri, drugova-nju, v razgovoru in kričanju, da se razši-rijo pljuča. V tej jezikovni zmedi se mešajo italijanščina, francoščina, nemščina, angleščina, hrvaščina, srbščina, grščina, hebrejščina ... Vsak, kdor posluša, si izbere tisto, kar bolje ugaja ušesu.«
Dan v koloniji je razdeljen po znakih trobente: molitev in petje, zajtrk in telovadba, kopelj v morju in na pesku, obed m počitek, izprehodi, zabave itd. Vse do zadnjega utripljaja trepalnic je določeno. Vsaka ura ima svojo nalogo in svojo radost. Toda ni rečeno, da tako postaja življenje enolično v mehanični strogosti. Pa pripoveduje potem poročevalec, kako se postavljajo »avanguardisti« v svojih svetlo-modirih krojih in s čepico postrani po mestnih ulicah, kjer čutijo, da jih vse občuduje in miluje, kar je po poročevalčevem mnenju le pobuda, da pazijo na svoje vedenje.
Cele dolge tri stolpce je napisal Dini o življenju omladine inozemskih italijanskih fašijev v jadranskih kolonijah, a za zaključek pravi:
»Mladeniči, da se spozna Italija, je treba hoditi od lepote do lekote, poklekniti vsako toliko ter nositi srce v roki kot svetiljko prave luči.« —
Bilo bi res zanimivo vedeti, kdo vse je v pescarski koloniji zastopal ljubljanske avanguardiste.
J
darjem priporočamo, da se tečajev udeleže v čim večjem številu, sebi in svojim krajem v korist
Prvi park v pohorski vasi
Konjice, 9. septembra.
Idilični kraj Oplotnica na Pohorju napreduje in je prvi od vseh krajev našega sreza dobil svoj park, ki leži sredi lepe vasice, obdan od vseh strani od potoka Oplotnice in njegovih pritokov. Zemljišče je dal za napravo parka na razpolago gozdni urad veleposestva dr. Win iisch-graetza, ureditev parka pa so prevzeli nekateri požrtvovalni domačini ter s prostovoljnim delom in gmotno prispevali, da je prvotno zapuščeni prostor v 14 dneh postal prijeten prostorček za oddih, mladini pa ljubek kraj za igranje. Posebnih zaslug so si stekli za to idilično pridobitev Oplotnice g. upravitelj Seif in rodbine Jerman, Jurak in Pozne.
V nedeljo 3. t m. je bil park slovesno
terpentinovo in navadno milo
kovem, 20. v Metliki, 21. v Podzemlju, 22. v Adlešičih, 23. v Gradacu, 24. v Semiču. 25. v Črnomlju, 26. v Dragatušu, 27. na Vinici in 28. v Starem trgu, kjer bodo potem 30. septembra tucii zaključeni. Predavanja bo vodil znani sadjarski strokovnjak, nadzornik g. Štrekelj in se bodo vršila v vseh omenjenih krajih v prostorih osnovnih šol ob pol 8. zvečer na označene dneve, razen v Radovici in Semiču ob 3. popoldne, v Črnomlju pa ob 8. zvečer. Pouk ne bo le teoretičen, nego se bodo naslednjega dne dopoldne vršile tudi praktične vaje v sadjarstvu, da bo tako ponazorjeni pouk moral imeti potrebno vzgojno moč.
Ljudstvo je že sedaj hvaležno prirediteljem, t j. zadrugi »Belokranjska klet« in enako kr. banski upravi za podporo. Doslej začeta dela v Beli Krajini so vedno pokazala, da ljudi zanima gospodarska povzdiga, le žal doslej zaradi večne zapu-ščenosti niso imeli priložnosti za potrebno izobrazbo. Ti tečaji bodo gotovo ustvarili mnogo umnih sadjarjev v sicer revnih krajih Bele Krajine in tako oživeli zelo važno in prepotrebno panogo, kakor je ravno sadjarstvo. Belokranjskim gospo-
iz Celjske milarne je v sled svoje kakovosti in nizke cene vsaki gospodinji prilfub-l j eno, poleg tega je pa še domač izdelek.
Dobite ga v vsaki trgovini
izročen javnosti ter se je ob tej priliki v parku vršil družabni sestanek domačinov in prijateljev Oplotničanov iz bližnjih kra. jev. V imenu pripravljalnega odbora tuj-skoprometnega društva za Gplotnico je pozdravil navzoče g. J irak Josip, za njim pa je izpregovoril g. Nemec Ivan za tuj-skoprometni odsek iz Konjic. Čestitamo vrlim Oplotničanom za njihovo lepo prireditev, onim zabavljačem pa, ki so stali ob strani in besedičili, da bodo morali napravo parka plačevati davkoplačevalci, ter onim, ki so celo delali ovire pri na<pravi parka, pa naj odgovorijo oni, ki se veselijo uspehov Oplotničanov in mladina, ki se raduje z igrami v tem lepem prostorčku, ki bo marsikaterega tujca privabil v Oplotnico. Seveda bo imela od takih obiskov Otplotnica le korist.
Udeleženci proslave 40-letnice mature z ljubljanske
In novomeške gimnazije
Rudarji, ki dve leti niso prejemali mezd
Ugotovitve o izkoriščanju rudarjev v sandžaškem
rudniku
Beograd, 9. septembra
Pred 14 dnevi je. kakor smo že poročali, ustavil svoj obrat rudnik Jarando v Sandžaku v raškem srezu. Do ustavitve velikega obrata je prišlo po strašnih primerih izkoriščanja delavcev in po intervenciji sreskega načelstva in orožništva. Rudarji so bili brez vseh življenjskih sredstev, rudnik jim je že dolge mesece dolgoval skromne mezde in ko je naposled med 600 rudarjev razdelil samo sto hlebov kruha, je prišlo do velikanskega razburjenja in, ko so zaradi tega oblastva izvedla preiskavo, do zatvoritve obrata. Sreski načelnik iz Ra-ške je uvedel preiskavo, ki je spravila na dan še več kakor pa so pripovedovali sami rudarji. Ti reveži so celo svojo obleko prodajali okoliškim kmetom za živila in so bosi ter napol oblečeni delali v jamah. Uprava rudnika jim je že od nekdaj samo del zaslužka odplačevala v denarju, za ostalo pa so dobivali živež iz rudniških skladišč in prodajaln. Preiskava je ugotovila, da je bil ta živež po ceni visoko nad živili okoliških prodajaln, po kvaliteti pa pod vsako kritiko. Ug.to-ljeno je, da datirajo dolgovi na mezdah že dve leti nazaj.
Lastnik rudnika živi v Beogradu in se je
Teden Rdečega križa
Ljubljana, 9. septembra.
Po čl. 42, toč. 11. zakona o Rdečem križu se en teden (7 dni) v letu, počenši s tretjo nedeljo v septembru posvečuje propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispekov v vsej državi. V tem tednu ne more nobeno drugo društvo nabirati prispevke niti vršiti kako'prireditev, temveč edino sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Ker je društvo Rdečega križa v tekočem letu že proslavilo svoj zimski in poletni dan, torej letos v tednu od 17. do vštetega 23. septembra ne bo nabiranja prostovoljnih prispevkov v smislu navedene odredbe zakona o Rdečem križu se bo v tem času za vožnjo po železnici, z bro. dovi, aeroplani in z vsemi drugimi nrevoz nimi sredstvi javnega prometa med dvema ali več Kraji plačevala predpisana pristojbina v korist glavnega odbora RK ln sicer 0.50 Din za vsak vozni listek do 100 Din in še prav toliko za vsako pričeto stotino preko 100 Din.
nekaj rudarjev napotilo tja, da izterjajo svoj zaslužek. Eden od njih, Jeremija Lu-kovič, je o tem svojem potu takole pripovedoval v uredništvu »Politike«:
— V Beograd sem prišel brez pare. šel sem h gazdi Milanu in lepo sem ga prosil, pa zaiuan. Kaj sem hotel? Irforal sem se pritožiti in odšel sem k odvetniku, o katerem sem vedel že prej, da vodi neke zadeve našega rudnika. Poslušal me je, obžaloval mojo bedo in 100 dinarjev mi je dal. V rudniku pa sem si uničil svoje zdravje. Po Beogradu sem taval že nekaj dni brez hrane in prenočišča. Na ulici sem začel bruhati kri. Neki Rus me je našel na cesti ter me odvedel k zdravniku. Poglejte, kaj mi je zdravnik napisal. —
V zdravniškem spričevalu stoji, da je rudar Lukovic jetičen in da mu je neobhodno potrebno klimatično zdravljenje v kakem sanatoriju vsaj nega v bolnišnici.
Rudarji pa po večini niso bili zavarovani in so bili sploh brezpravna raja, za katero se okolica kolikor toliko zanima šele sedaj, ko so primeri najhujšega izkoriščanja prikipeli do vrhunca in ko je to izkoriščanje mnogim viselo že zadnje življenjske moči.
V navedenem tednu morajo pošiljalci za vsako pism0 In dopisnico v notranjem prometu plačati še Posebno pristojbino po
50 par v korist Rdečega križa; ta pristojbina se prilepi na samo pošiljko v oblik« posebne markice Rdečega križa. Markica se mora kupiti na pošti in pri vsakem prodajalcu poštnih znamk, če bi pošiljatelj opustil plačati to pristojbino, se prepušča prosti volji prejemnika, da jo on plača. Ako bi niti pošiljatelj, niti prejemnik te pristojbine ne plačala, se pošiljka vrne kakor nedostavljena v kraj odda;e
Pristojbina 50 par se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pa. kete (običajne in vrednostne) in za brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, ki se glase za inozemstvo, ta pristojbina ni obvezna, toda se pošiljalcem glede na smotre Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za take pošiljke Pristojbina 0.50 Din se bo plačevala v tednu Rdečega križa tudi za vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga slična podjetja, služeča javni zabavi.
Bežigrad dobi najmodernejšo šolo v Jugoslaviji
Ljubljana, 9. septembra.
Bežigrajski okraj, ki je v zadnjem času izredno pridobil na številu prebivalstva, saj šteje že 8000 duš, nima svoje osnovne šole. Vse kaže, da se bo obrnilo na bolje in da bo rudi Bežigrad prav kmalu d ilv.i svojo šolo. Gospodarsko in kulturno dru štvo za bežigrajski okraj, ki si je pod vodstvom neumornega predsednika Danila Šaplje pridobil za ta okraj že velike zasluge, je sklicalo v četrtek zvečer javno zbo rovanje »* telovadnici Sokola III.
Predsednik je omenil, da so vse mestne osnovne šole prenatrpane, kar gotovo ni v korist pouku in zdravju mladine. Otvoritev osnovne šole za Bežigradom je nujna, neodložljiva potreba, ki ji mora mestna občina dati prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Občinski svetnik Janko Blagajne je nato podal kratko zgodovino ljubljanskih osnovnih šol, ki kaže, da so nujno potrebne nove šole. Zastopnik župana in mestne občine inž. arh. Mušič je zboro-valcem raztolmačil načrt nove šole, ki bo postavljena v mestni gramoznici ob Vodovodni oesti. Šola bo najmodernejša v Jugoslaviji in bo odgovarjala vsem učnim m zdravstvenim zahtevam današnjega časa. Poleg zračnih učilnic bo imela posebna krita šetališča, da se bo mladina lahko sprehajala tudi ob slabem vremenu. Na strehi poslopja bodo posebne terase za pouk na prostem. V telovadnici bo tudi prostor za posteljnino za potujoče člane Ferijalnega saveza. Prvič v Jugoslaviji bodo v šoli prirejena tudi posebna zaklonišča za primer zračnega bombnega napada. Šola bo imela 12 razredov za deški in dekliški oddelek, lahko pa se bo razširila za nadaljnjih 12 razredov. Brežine gramoznice bodo izravnane in zasajene z lepotičnim grmičevjem in dreves jem ter bodo v velik kras vsemu okraju.
Zborovalci so se zlasti zahvalili za dosedanjo naklonjenost občinske uprave in župana in so sprejeli posebno resolucijo na mestno načelstvo, občinsko upravo, klub občinskih svetovalcev in na kr. bansko upravo, v kateri prosijo, da se čimprej prične gradnja šole po že izvršenih" načrtih tako, da bi se pouk razvil že v tekočem šolskem letu.
Sadjarski tečaji v Beli Krajini
Metlika, 8. septembra še lani so člani znane ljubljanske vinarske in sadjarfke zadruge »Belokranj ska klet« priredili v večjih krajih Bele Krajine gospodarska predavanja z namenom pospeševanja pogozditve, povzdiue samega gospodarstva in predvsem sadjere je in enako vinogradništva. Medtem, ko je vinogradništvo vsaj v nekaterih krajih že danes na kolikor toliko zadovoljivi stopnji, je sadjarstvo večinoma še žal docela primitivno, ali pa še skoraj neznano, četudi je ta gospodarska panoga izredno koristna in plodonosna.
Da bi poživeli vtis lanskih predavanj, ki so med belokranjskim narodom vzbudila veliko zanimanje, so sklenili isti člani tudi letos priredi?'! vrsto predavanj, od-nosno sadjarskih tečajev. Kr. banska uprava je tudi sama uvidela veliko pomembnost tega dela in jim je dodelila, podporo, s katero so tečaji končno tudi omogočeni. Vršili se bodo v vse hvečiih krajih Bele Krajine, in sicer 16. septembra v Lokvici. 17. v Radovici, 18. v Dtašičih, 19. v Boža-
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Danes gostuje zadnjikrat
JAN K I E P U R A
v nepozabnem filmu divnega petja
PESEM ZATE
Poslovilne predstave so danes ob 3., 5., in M10. zvečer
Zadnja prilika, da vidite in slišite
ta fenomenalni film! Ne pozabite na ta užitek in nabavite si vstopnice v predprodaji od
11.—%13. ure dalje!
Danes nov Paramountov zvočni tednik!
O proslavi je »Jutro« poročalo 7. t. m. Od leve na desno v prvi vrsti so: Janko Mlakar, prof. v pok., Anton Lavrič, tajnik v poljedelskem ministrstvu, dr. Alojzij Rant, finančni svetnik v p., Jurij Kozina, sodnik okrož. sodišča v Novem mestu, Josip Vester, prosvetni inšpektor v p., Fran Šemrov, poštni tajnik v p., Hubert Završnik, notar Krško, Josip Reisner, direktor tehn. srednje šole, Anton Golf, župnik, Srednja vas v Boh., dr. Ivan Orel, direktor učiteljišča v p., — V drugi vrsti: Anten Jarc, bančni disponent v p., Maribor, dr. Valter Schmid, univ. prof. in arheolog. Gradec. Anton Kuder, sodnik okrož. sodišča, Novo mesto, Valentin Oblak,
Praznik naše vojske
Mogočna vojaška revija v prestolnici
istem redu. Nato je prikorakal radiotele-grafski bataljon z motornimi radio-aparati najnovejšega tipa. Nato so prišli golobarji z golobarniki, v katere so bili zapreženi konji, in oddelek golobarjev na kolesih. Pred tribuno so se okna golobarnika odprla in jata golobov-pismonoš je odletela v čast Nj. V. kralju visoko v zrak.
Kar naenkrat začujemo težki topot ar-tiljerije. Bila je baterija naših težkih havbic, ki je privozila majestetično, počasi. Ponos našega topništva. Za težko artilje-rijo so strumno prikorakali naši bolničarji s kompletno avtomobilsko ekipo. Bolničarjem so spet sledili artiljeristi 2. samostojnega artilerijskega diviziona, ki so napravili zelo dober vtis.
Atrakcija parade je bila protiaeroplanska artiljerija in veliki reflektorji najnovejšega tipa, vse na avtomobilih. Veliki proti-aeroplanski reflektorji bo se mogočno po-zibavali na svojih lafetah, medtem ko je nad njimi krožila skupina dvosedov in v patrolni koloni križarila v zraku. Delile ie zaključila skupina težkih avtomobilov, ki je v dveh oddelkih defilirala v popolnem redu.
Celotna revija je pokazala najočitneje, da je naša armada na potrebni višini in to ne samo glede kvalitete moštva, ampak tudi v pogledu tehnike. Skoro 40 odstotkov edinic je bilo motoriziranih. Mi ne zaostajamo niti malo za drugimi armadami!
inž. Karol Tavčar, šumar-
____ tnik, dr. Adolf Kaiser, viš. dež. sod.
svetnik v p., Ivan Frole. prometni kontrolor v p. in dr. Metod Dolenc, univ. profesor iz Ljubljane, Jakob Ramovš, duhovni svetnik in župnik, Velike Lašče, dr. Ivan Modic, advokat, Ivan Košnik, gimn. direktor v p. — V tretji vrsti: Ivan Arhar, prometni nadzornik v p., Rudolf Roger, senatni predsednrk, Gradec, Valentin Levičnik, viš. dež. sod. svetnik Celje, dr. Milan Škerlj, univ. profesor, Ivan Poženel, prometni inšpektor v pok., dr. Mirko Grasselli, viš. državni tožilec, Ivan Valenčič, hranilnični uradnik, Ivan Žavbi, župnik Ambrus.
Pešadija je korakala strumno v vzornem redu
Konjenica kraljeve ga
da, načelnika glavnega generalštaba armij-skega generala ilovanoviča in prvega ad-jutanta divizijskega generala Ječmeniča je Nj. Vel. kralj pregledal vse mnogobrojne edinice. Obhodu čet je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom, ki je bil t sokolskem Kroju. Oba sta se pripeljala v viktorijanski kočiji, v katero so bili vpreženi štirje krasni, polnokrvni belci — lipicanci.
Po obhodu čet je Nj. Vel. kralj obšel tudi celotni oficirski zbor in generaliteto. Občinstvo je viharno pozdravljalo kraljev-
e defilira v galopu
njim je pridirjala v galopu konjeniška brigada. Prizor je bil zares slikovit! Na čelu prvega polka se je nahajala fanfara, vsa na belcih. Za oči vskega je bil izvnreden prizor, ko sta se oba polka v lenem galopu pojavila z razvitimi standardami in sta v najlepšem redu defilirala pred Sastno tribuno.
Počasi in sigurno se je za gardo začel premikati sivi zid čet 2. pehotnega polka, ves v čeladah in x nasajenimi bajoneti. Strmino so marširali letošnji rekruti, čela za četo. Za njimi je šel 18. pehotni polk v
\ is. prestolonaslednik in Nj. Vel. kraljica Marija opazujeta defile. Za njima so člani kr. vlade, na levi minister dr. Kramer.
Nj. Vel. kralj Aleksander s princem
Beograd, 9. septembra Letošnja vojaška parada na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je bila posebno obsežna in učinkovita. Že v zgodnjih urah so se valile ogromne množice prebivalstva na prostrano Banjičko polje. Čete pešadije, topništvo, konjenica, motorne edinice, bolničarj'', tehnične trupe, golobarji itd. so bili že ob 6. na svojih me-
ski par, posebno še prestolonaslednika. Čim je kralj zavzel svoj prostor v kraljevski loži, se je začel defile. Prvi so prikorakali gojenci pripravnega tečaja vojne akademije. V svojih zelenkastih uniformah so naredili izvrsten vtis. Mladi, prožni in sveži so želi burno odobravaikje. Za njimi so prišli gojenci pehotne podčastniške šole. Čvrst korak, krepka mladost! Za njimi so priko-
etih. Kmalu po 8. uri so začeli prihajati na častno tribuno člani diplomatskega zbora in vojaški atašeji, člani kr. vlade. Narodne skupščine in senata. Točno ob 9. ee je pojavil na krasnem, polnokrvnem erabcu Nj. Vel. kralj in sprejel raport od komandanta parade, armijskega generala Tomiča. V spremstvu princa Pavla, ministra vo:eke armijskega generala Stojanovt-
rakali mornarji v belih uniformah. Elegantni, kakor vedno, so bili burno pozdravljeni od občinstva. Za mornarji je prišla na vreto kraljeva garda: pehotni polk v svojih slikovitih uniformah, sami izbrani vojaki. Tokrat se je izkazala tudi slavna in najmočnejša naša vojaška godba in to z novim paradnim maršem. Pehotnemu polku je sledil v poletu artiljerijski polk. a za
Pavlom in suito motri revijo cet
Kriza naše srednje šole
Z današnjim člankom zaključujemo serijo člankov, ki nam jo je napisal izkušen in ugleden srednješolski profesor o perečem vprašanju, kako naj se povzdigne in okrepi naše srednje šolstvcv
V	prejšnjih člankih smo povedali prav za /rav vse, kar se da bistvenega reči o oni strani krize naše srednje šole, ki jo imamo v tej razpravi v vidu. So pa seveda še druge strani te krize, ki imajo druge in drugačne vzroke. V teh sklepnih besedah jih moremo le mimogrede omeniti: zadržanje staršev, ki vidijo v šoli in profesorjih celo pri sedanjih do skrajne mere nizkih zahtevah sovražnike in vodijo proti njim doma in drugod pravo vo:no; dalje njihova slepa lahkovernost napram otrokom - učencem, ki jim natvezejo lahko kar hočejo: lahkomiselnost, 9 katero jemlje'"o srednješolski študij, ki ga cesto smatrajo le kot nekak šport itd. K vsemu te-mi «e pridružuje na drugi strani stalno vme«av.inie izvenšolskih činiteljev v šolsko p-^lovanip v obliki intervencij, neupravičenih pritožb itd.
Toda' vsi ti pojavi so na koncu koncev bolj postranskega pomena in so v nekaki vzročni odvisnosti od one krize, ki smo jo opisali v tej razpravi. Čim bi bila ozdravljena ta bolezen, čim bi srednja šola zadobila zopet ono tradicionalno resnobnost, ki ne dopušča nobene šale. kakor n. pr. ne dopuščajo sodišča, bi se avtomatično zacelile tudi vse druge rane in končno bi glasovi o krizi naše srednie šole utihnili sami ob sebi.
Vsi ukrepi, ki jih navajamo v prejšnjih Flvmkih. bi se seveda morali izvajati brez vsake krutosti, toda na drugi strani tudi br^z vsake popustljivosti na škodo prestiža, ugleda in tradicionalne resnobnosti srednješolskega s-jdija. Tako stališče nikakor ne izključuje možnosti, da šola in profesorji vršijo svojo dolžnost tudi z resnično ljubeznim do stvari in do otrok, ki so izročeni niihovih skrbi- Kdor ie imel priliko, kakor pifec teh vrstic, slišati intimno mnenje otrok samih o šoli v tem oziru. ono mnenje, ki ga izrižajo med seboj, ko mislijo, da so absolutno sami. ta mi bo pritrdil, da smatraro u^nci sami preblago šolo instinktivno za do'goča?no in s tem za slabo.
V	prejšnjih poglavjih smo ponovno ome-njali tudi sedanji naval na srednje šole, pogubno na gimnazij.). V tem pogledu mora-n"1 tu precizirali svoje stab'šče. da ne bo ni-Ifcakega nesnerazumljen ia. Ukrepi, ki jih predlagamo. nimajo za cilj, da bi čim večjemu številu n^rok onemogočili srednješolski (g;mnazijski) ptidii, temveč le. da prisilijo tii=te. ki se temu studiiu posvetijo, da se ga že v samem začetku lotijo z vso ono resnobno pridnostjo, ki io ta študij zahteva, starše pa. da ga smatra io že tako j pri prvih korakih kot glavno življenteko opravilo onih svojih otrok, ki jih pošiljajo v gimnazijo. Končno, a ne v najmanjši meri, se ima s predlaganimi reformami doseči to, da se odvrne od gimnaziie vsaka demagogija, v !ka'ere imenu se vrši toliko destruktivne propagande proti njej in proti njenim predstavnikom.
Razen teh pridržkov priznavamo v celoti
Maribor zgradi 32
Dovršena bodo še to
Maribor, 8. septembra.
V četrtek zvečer je župan dr. Lipold sklical izredno sejo, na kateri je občinski svet razpravljal o zgraditvi zasilnih stanovanj v Metelkovi ulici. Ze na zadnji redni občinski seji je nacionalni klub predložil mestnemu županu interpelacijo, v kateri je kratko obrazložil stanovanjsko bedo s prošnjo, naj bi mestna občina na kakršenkoli "latin priskočila na pomoč dcTožirancem in brezstanovanjcern, katera h število se bo zlasti sedaj na jesea. kakor je razvidno iz sodnih odpovedi, še povečalo. Žc takrat je g župan odgovoril, da bo občinska uprava vzela zadevo resno v pretres, ter je tudi ugotovil, da primanjkuje v Mariboru predvsem delavskih stanovanj.
Prvotno se je mestna občina pogajala s Scherbaumom za njegov mlin in ostale objekte v Kopališki ulici; ker bi pa adaptacija teh objektov za stanovanja preveč stala, je opustil upravni odbor mestne občine mariborske ta načrt, in pokrenil novo akcijo z ozirom na nujnost zadeve. Povabil je mariborske stavbenike inž. Šlajmerja tn inž. Jelenca ter Rudolfa Kiff-manna in Nasimbenija ter jim predložil novi načrt. Po tem načrtu so stavbeniki predložili ponudbo za zgradbo 32 zasilnih stanovanj in jo izdetali z ozirom na namen tako, da dobijo povrnjene samo dejanske stroške, dočim so se odrekli vsi vsakemu dobičku in ne bodo zahtevali nobenih obresti v prepričanju, da je njihova ponudba v intencijah mestne občine, ki bo na ta način z zneskom okroglo 489.000 Din lahko realizirala svoi socialni načrt.
Likovič Joža:
Svetinje letijo
Šmarne maše so minile, goreče solze sv. Lovrenca so se že zdavno posušile nad puščobnim temenom Krima, kvatrni zvon se je oglašal vrh Žalostne gore. Ob poti proti naši vasi nad Bregom me ni nič več spremljal radostni petpedi, veter se ni igral z drobnim lanom, ki je ležal povezan v šibkih snopih. Na praznih njivah so se bleščale solnčnice, ovenčane z zlatimi lističi. Porumenelo grmovje trepe;lik se je živo odražalo kraj jaškov, temnomodre jagode drnuljk so se blestele med trnjem, stroki rdečega češ-milja so viseli sredi skalnih ograd. Koše-nine so obležale tako tihe in nekam zapuščene, le včasih se je spustil preko njih živahni kos, malo zaščebetal in se zgubil v nerodovitnem leščevju. Z železnice so udarjali težki zvoki, kramparji so trudno zabijali kamenje pod tirnice, vedno v enakomernih zamahih, vedno bolj težko in počasi, dokler ni dal pro-govni nadzornik zaželenega znamenja, da je delo končano.
Visoko v ozračju pa so se čuli zategli, žalostni klici močvirskih ptic; njim so se odzivale nove družine krilatih drob-Ijancev, ki so se še vedno vračali preko Barja in tonili v mehki modrini za Ljubljanskim vrhom. Morje jih je neprestano klicalo in vabilo, bela ledja planin so postajala mrzla in tuja. Nekje za Bevka*
načelo, da imajo otroci vseh slojev pravico do srednješolske izobrazbe in da se jim ta ne sme kratiti z nikakim >namerus clausus«, naj bo v katerikoli obliki. Naval, ki ga srednja šola mora absolutno zajeziti, ie torej le naval slabih dijakov, ki 6 9ivojo prisotnostjo v šoli le ovirajo pouk in ki jih je kij ib uvedbi sprejemnih izpitov še vedno velik procent.
Na drugi strani imajo in morajo imeti pravico do srednješolske izobrazbe otroci vseh slojev, revnih prav tako kakor bogatih. Toda to se mora doeezati na čisto racionalen način, t. j. z ustanavljanjem številnih in izdatnih štipendij za pridne dijake kmetskih in delavskih roditeljev, z ustanavljanjem dijaških domov za revne dijake itd., ne pa na ta način, da bi se moral pouk na srednji šoli iz obzirom na socialni položaj učencev pritiskati navzdol.
Če se more sploh očitati srednji šoli, da hoče biti šola nekakih privilegirancev, tedaj velja to samo v tem pomenu besede, da gre tu za one privilegirance vseh slojev od najbogatejših do najrevnejših, ki so od narave obdarovani s privilegijem zadostnih umskih sposobnosti in zadostne vztrajne pridnosti, potrebne za uspešno obvladanje na primerni višini stoječega srednješolskega študija.
Na koncu še ena važna pripomba. Vse reforme, katerih potrebo po idar jamo v tej razpravi, veljajo seveda le za gimnazije ali splošneje samo za one srednje šole, katerih zaključni izpiti (mature) dajejo absolventom pravico do vstopa na univerzo. To so torej one šole. iz katerih se rekrutirajo bodoči zastopniki najvažnejših in najodgovornejših poklicev (akademskih) kakor tudi bodoči duševni voditelji vsega naroda. Ifl nobenega dvoma, da je v največjem interesu narodne celote, da bodi ta naraščai najskrb-neje izbran in prekaljen. To pa more dcee-zati le taka srednja šola, kakor smo jo v tej razpravi definirali.
Ta stran celotnega problema je tako ze'o važna, da nastaja vprašanje, ali bi ne kazalo, da bi se izvedla tudi pri na6, kakor se je to že zgodilo v nekaterih drugih državah, globlja reforma gimnaziie v pravkar omenjeni smeri. Ta reforma bi obstajala v tem. da bi se določili v vsaki banovini po potrebi po ena ali dve gimnaziji, ki bi imele izključno pravico priznavati zrelost za obiskovanje visoke šole. dočim bi vse druge gimnazije imele le dajati srednješolsko izobrazbo vsem onim učencem, ki se pozneje ne nameravajo posvetiti visokošolskemu stidi-ju. Vzporedno s tem bi bilo treba misliti Se na drugo važno ločitev gimnazij, namreč v moške in ženske. To pa zato. ker se sistem koedukacije obeh spolov ni izkazal oziroma ©e ie izkazal kot kvaren in nevzdržen.
Naj pa bo glede teh reforem kakorkoli, dejstvo, ki ga bo moral priznati vsak objektiven poznavalec tega vprašanja, je, da so gimnazije nujno potrebne temeljite obnove.
zasilnih stanovanj
jesen za 489*000 Din
Sejo je vodil in otvoril mestni župan dr. Lipold, ki je v početku poročal o podrobnostih načrta, nakar je podal še posebno poročilo referent finančnega odseka občinski svetnik g. Saboty. Na občinskem svetu v Metelkovi ulici bo občina zgradila 32 zasilnih stanovanj za deložirance in brezstanovalce. Gradila bo v dveh etapah, in sicer 20 stanovanj s sobo in štedilnikom ter 12 stanovanj s sobo in kuhinjo. Celotni stroški, vštevši vsa dela in instalacije, so preračunani na okroglo 489 000 Din. Instalacijska dela bo izvršila mestna občina in se bodo stroški s tem še primerno znižali. Občina bo odplačevala omenjenim tvrdkam po 30.000 Din na mesec. Zasilna stanovanja bodo pričeli graditi še ta mesec in bodo že letošnjo jesen pod streho, tako da se bodo na zimo stranke že lahko vselile. Občinski svet je ponudbo omenjenih štirih stavbenikov in uradni predlog mestnega gradbenega urada soglasno sprejel in odobril.
Pljuča litijske topilnice gredo v svet
Litija, v septembru
Litijska topilnica jemlje svoj konec. Tovarno, ki so jo ustavili že leta 1924., so pričeli podirati po letošnjem novem letu. Sprva počasi in previdno, ker so menili, da se bo ob dvanajsti uri le zglasil Kak kapitalist, ki bo potrkal z mošnjo po mizi in se ponudil za Kupca naše topilnice. Pa ni bilo nikogar. Ze osem mesecev pojejo krampi, lopate in smodnik nagrobno pesem stari tovarni. Obrat se topilnici ni
mi so žgali morost, tanek dim se je dolgo vrtinčil v vlažnem ozračju in naposled presahnil, kakor da so ga posrkale nevidne ustnice zlatega večera, ki je umiral za gorami.
Ko sem prispel do prvih hiš nad Veseljem, se je zmračilo. Ustavil sem se v rebri onkraj Rozmanovega kovača ; željno sem prisluškoval večernim utripom. Zapoznela čreda krav je zvedavo postajala pri napajališču. Samoten ptič je preletel Cerkvence, Marinov mlin na Izvirku je nehal klokotati. S ceste so se čuli nagli koraki, z železnice so se vračali sključeni in trudni delavci. Od Ljubljanice so jeknili zategli glasovi, čolnarji so se pripravljali, da spustijo čolne na plav, vso noč bodo vozili od Komina do trnovskega pristana. Daleč za Barjem, nekje za Sv. Tremi kralji je gine-val zlat usmev, ki ga je vrgla toneča zarja kot nepozaben poljub vsemu stvarstvu. Noč se je zgrnila, vsa mehka in usmiljena, še vedno enako prizanesljiva kakor nekdaj, ko smo ob takih večerih pričakovali s staro materjo, kdaj bodo začele leteti svetinje. To so orjaški drobci zvezd, ki so jih odkrhnile neznane sile od materinskega telesa; pregore-vajo v zlatih metih, ki zapuščajo dolgo, ognjeno sled za seboj. Stara mati nas je navajala ob pogledu na utrinke k pobožnemu razmišljanju; čim se je zatrni-la zlata svetinja, se je prekrižala in dostavila, da je zletela duša k Bogu.
več splačal, čeprav je bil na izredno lepem prostoru, saj leži 32.000 kvad. metrov obširno zemljišče tik ob železniški progi in postaji, od druge strani pa ga meji reka Sava. Računamo, da se bo lažje našel kupec za golo stavbišče kakor za tovarniške objekte.
Podiranje topilnice je prevzelo podjetje KTG, troje slovenskih industrijcev, Ki imajo topilnice železa, livnice, cevi in lesno industrijo na Hrvatskem pod Petrovo goro. Gradbeni material litijske topilnice je ostal po večini doma. Iz podrtih objektov so razpečali oKrog 1 milijona opeke. Iz te se je že dvignil prizidek litijskega Sokolskega doma, prihodnjo pomlad si bo pričel graditi svoje gnezdo šmarski Sokol, iz »ostankov« je zrastlo pri nas več stavb, ceneno opeko pa so odpeljali še na Vače, v Temeniško dolino, k Sv. Križu, na Savo in celo v Ljubljano.
Strojnico, laboratorij in vse ostale tehnične pripomočke prepeljejo tja doli v To-pusko, kjer domuje naša firma KTG (to so inž. Kavčnik iz Ljubljane, Tič Zdrav-ko iz moravške doline in Gruden iz Idrije). Te dni so naložili za prevoz 3 parne kotle, težke po 15.000 kg. Za to je moral priti iz mariborskih železniških delavnic poseben žerjav, ki je montiran na posebnem vagonu in dvigne 30.000 kg. To je največji žerjav v naši državi. Orjak je z lahkoto pograbil ogromne kotle in je po-plesal z njimi po zraku ter jih je z materinsko nego položil varno v pripravljene vagone. Vsa razdiralna in nakladalna dela so se izvršila pod vodstvom obratovodje g. Jožeta Tiča iz Moravč. Nakladanju smo vneto prisostvovali radoznali Litijani, ki smo z žalostjo ugotavljali: Litija gre fuč, saj smo izgubili »šmelcarska« pljuča, ki gredo doli na Hrvaško.
Drzna tatvina v kranjski trgovini
Kranj, 8. septembra.
Včeraj je posetil znano trgovino s kolo-nijalnim blagom Ahačič & šifrer premeten tat, ki pa je bil vendarle precej kratkoviden. Med opoldanskimi urami, ko ni bilo nikogar v trgovini, je vlomil v pisarno in pobral iz miznice 8000 Din, dočim se vsote 40.000 Din, ki je bila v predalu, ni dotaknil. Zanimivo ja, kako je tat prišel in odšel iz trgovine, ker so okna in vrata ostala zaprta. Sumijo, da se je skril v skladišču in da se je izmuznil, ko so trgovino zopet odprli. Vsekakor je gotovo, da so mu morale biti razmere v trgovini zelo dobro znane.
Delavci v sanatoriju
Ljubljana, 7. 'ptembra.
Mimo vsega tistega ogromnega zdravniškega in podpornega dela, ki ga Okrožni urad opravlja dan na dan po svojih ambulantah, ordinacijah, blagajnah in drugod, je ena izmed važnih panog njegove socialne zaščite lepo število zdravilišč, v katera pošilja OUZD svoje člane na specialno zdravljenje in okrevanje. V lanskem letu je OUZD poslal samo v sanato-rije za jetiko 180 oseb, ki so ostale na zdravljenju skupaj 12.546 oskrbnih dni. Med temi njegovimi pacijenti tvorijo ogromno večino delavci, in sicer je bilo med njimi 138 kvalificiranih, 42 navadnih in 10 duševnih delavcev. V Laških toplicah se je zdravilo 176 članov 3532 oskrbnih dni. V fizikalnem zdravilišču, ki ga ima urad urejenega v svojih prostorih na Miklošičevi cesti, se je lani zdravilo 128 oseb 3218 dni; v Mariboru, kjer je podobna ustanova začela delovati sredi lanskega leta, se je zdravilo 43 ljudi 1495 dni. V okrevališču na Rabu je lani iskalo ozdravitve in mo^i 101 pacijent. — Po vseh teh zdraviliščih se zdravijo ponajveč ročni, zlasti kvalificirani delavci, ki so po svoji delovni organizaciji tudi steber bolniškega zavarovanja.
Največ članov OUZD se zdravi po sanatorijih za tuberkulozo. Za svoje jetične pacijente ima urad na razpolago zdravilišče Klenovnik, Brestovac in Golnik. Na Klenovniku se je v prvem polletju zdravilo 66 njegovih tuberkuloznih bolnikov. Povprečno ostane tu vsak pacijent po 80 dni. Na Brestovcu se je zdravilo 26 njegovih bolnikov, na Golniku pa 5. Na Brestovcu ostajajo pacijenti povprečno po 96 dni, na Golniku po 76. V Kraljevico pošilja urad pacijente z odprto kostno tuberkulozo. Med 6 bolniki, ki so v prvem polletju iskali v Kraljeviči zdravje, je največ čevljarskih pomočnikov in vajencev, kakor se tudi po drugih sanatorijih zdravi največ tuberkuloznih delavcev in služkinj. — Toplice Laško so najbolj pripravne za zdravljenje revmatičnih, živčnih in podobnih obolenj. Prvih 6 mesecev se je zdravilo tu 82 članov in članic. Najdaljša oskrba za pacijente v Laškem traja 30 dni, najkrajša pa 14 dni. V zdravstvenem oziru so po vseh sanatorijih zabeleženi prav dobri uspehi. Tudi v Laškem se v pretežnem številu zdravijo kvalificirani in drugi
Tudi ta večer sem počakal na hribu tako dolgo, da so se zgostile zvezde. Slednjič se ie utrnila svetinja, edina in zlata. Letela je preko Barja, vedno lepša in jasnejša, kakor zlat ogorek, ki je zdrknil z božje dlani in za večno pregorel sredi vesoljstva, Od začudenja sem si zatisnil oči, spomini so oživeli.
Nekoč sva se tod zakasnila z dekletom. Spočel se je bil večer, malce poleten, malce že dehteč po jesenskem umiranju in trohnobi, večer brez Žale misli in trpkosti. Oblaki so dolgo kopneli nad Tre-bevnikom, naposled so upala njihova bela lica, razgubili so se. Polagoma se je zmračilo, stvari so dobivale mehkejše oblike, poti je zabrisala mlečna svetloba. Bronasti bratje v ozkih linah so se nehali trkati na svoja posvečena prsa, verne duše so se selile skozi vsemir, bele zvezde so jih spremljale na neznani poti... S Pavlo sva sela na skladovnico nažaganega bukovja, ki je bilo pripravljeno za podpeške čolnarje. Prijetna utrujenost je naju prevzela, ona je ovi-la roke okoli mojih ramen, molče sva strmela v somrak. Od nekod se je kral rezni vonj georgin, gnijoča jabolka so razširjala medenogrenki duh, listje je poletavalo in šelestelo, vedno tišje, ved-
Pristotnaft^ k »Jadranski straži"!
ročni delavci. — Fizikalno zdravilišče, v katero prihajajo skoraj izključno ročni delavci, ki so potrebni mehanoterapije, ima urad v Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani se je v zadnjih mesecih zdravilo 58 oseb, v Mariboru pa okrog 60. Oskrbna doba za to zdravilišče traja od 20 do 90 dni. Fizikalno zdravilišče operira s številnimi in kompliciranimi mehaničnimi aparati in se uporablja zlasti za zdravljenje kostnih prelomov in poškodb od nezgod. — Okrevališče na Rabu ima OUZD predvsem za svoje rekonvalescente, za slabokrvne in telesno izčrpane, pa tudi za bolnike z zaprto kostno tuberkulozo in zaprto skrofulozo. V prvi polovici leta je bilo na Rabu 80 oseb, med njimi pretežno ženske. Povprečna oskrba na Rabu traja po 30 dni.
Vkljub krizi, s katero tudi naše socialno zavarovanje bije težke boje, OUZD svojih postavk za zdravilišča ni reduciral — saj se pa tudi razume, da zdravilišče za delavca ne more biti luksus ali celo kaprica, temveč ga je lahko deležen samo ob uri najresnejše nujnosti.
Grški književnik o Sušaku in Reki
Ugledni grški književnik Kosta Uranis, ki se je udeležil zadnjega kongresa Pen klubov v Dubrovniku, je objavil v atenskem listu »Proia« svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji, med katerimi posveča daljše poglavje tudi Sušaku. O Sušaku in Reki piše med drugim tudi takole:
Gotovo se spominjate stare pripovedke o Salomonu, ki je odredil, naj se razseka truplo otroka, zaradi katerega sta se prepirali dve materi. To je tudi usoda Reke in Sušaku, kajti materi tega otroka sta Italija in Jugoslavija, Salomon pa je diplomacija ,.. Reka in Sušak sta otroka, podobna siamskim dvojčkom; njuni telesi sta spojeni v eno samo telo.
Reka in Sušak imata dve obali, jugoslo-vensko, ki je manjša, in italijansko, ki je večja, pri tem pa zapuščena, skoraj prazna Jasno ie, da je Reka odsekana od svoje prave matere; ostala je brez mleka. Reka je propadla, ker je odsekana od svojega zaledja. Kri torej ne teče več po žilah enega od siamskih dvojčkov...
Vprašali me boste,* če je to zanimivo? Kakor kdo to razume. Meni se zdi vse zelo čudno. Sprehajate se ob morskem kanalu, ki je silno živahen, poln malih ladij. Na naši strani so jugoslovenski vojaki. visoko vzravnani in mirni, na drugi strani Da poskakujejo italijanski bersalje-ri s svojimi razšoperjenimi perjanicami. In še kako so oboroženi! Sprehajamo se po poti, ki je jugoslovenska, hiše na drugi strani pa so italijanske. Bizarnost se nadaljuje. Most deli dva mesta. Moji prijatelji gredo na drugo stran, da vidijo Italijo in da pošljejo »pozdrave iz Italije«.
O jemanju vinskih vzorcev si često niso povsem na jasnem ne prizadete stranke ne obča upravna oblastva, vsikdar pa tudi ne kontrolni organi sami. Zato je koristno, če to važno zadevo na kratio pojasnimo.
Po pooblastitvi kletarskega nadzornika, odnosno kraljevske banske uprave dravske banovine IK. No. 6487 od 27. avgusta 1932. (Razpis dravske finančne direkcije št. 125.682-8178 F. K. od 12. sept. 1932.) jemlje vinske vzorce zlasti za preprečevanje prometa samorodnega vina tudi osebje finančne kontrole, (par. 17. vinskega zakona, točka 3.).
Kontrolni organ, kletarski nadzorni« in organ finančue kontrole ima po 61. 48., točki 3. pravilnika navedene pooblastitve, pravico: »Da po potrebi zahteva od najbližjega občega npravnega oblastva, da se mu prideli eden ali več spremljevalcev«. S tem je potrebna pomoč pri jemanju vzorcev s strani občinskih in sreskih načelstev ter načelstev avtonomnih mest točno odrejena.
Stroški, ki nastanejo pri jemanju vzorcev, gredo na račun »lastnika« dotičnega proizvoda, čl. 50. pravilnika odreja namreč v predzadnjem odstavku: »Za vzete vzorce se lastniku ne daje nikako povračilo«. Tu gre poleg proizvoda samega predvsem za steklenice, zamaške, zaboje. Ker je pod »vzeti vzorci« razumeti tudi vso posodo in vse druge pripomočke, brez katerih vzorcev proizvoda ne moremo ne vzeti, ne kam poslati, gredo naravno tudi stroški na primer za steklenice in vso embalažo v breme »lastnika,.
Sedmi odstavek pojasnil k par. 16. zakona o vinu v knjigi pisca »Vinski zakon im kletarski vedež« (ki je izšel pravkar v
no bolestnejše, kakor da se trga tisočero neznatnih življenj. Nad Barjem pa se je razgrinjala poznopoletna noč, vsa sveža in ljubka. Roji zvezd se niso mogli zvrstiti preko Srobotnika, rimska cesta se je zgubljala med njimi, mlad mesec se je dotikal s srebrnim čelom polhov-grajskih vrhov. S Pavlo sva čemela in čakala na svetinje... Seznanila sva se bila kakor dvoje nebogljenih otrok, ki se slučajno ustavita pred bogato založeno izložbo in vneto strmita v razstavljene reči, pisane, svilene, mikavne. Zelja združuje oba otroka, ko ogledujeta pestro drobnarijo za steklom, istočasno se pa ozirata tudi drug na drugega. Končno se sprimeta za roke in stisneta glavici še bližje k steklovini, porajajo se sanje, pozabljene so nevšečnosti. Tudi naju so združevale sanje, ki so se porajale v lepih daljavah. Revščina dveh mladih in hrepenečih ljudi je bila ono steklo, ki je zadrževalo, da se nisva mogla dotakniti vsega, kar se je razodevalo okoli naju v svoji mičnosti. Zato sva se zatekala v prosto naravo, kjer sva našla uteho. Najino poznanstvo je bilo tako priprosto in nehlinjeno, sha-janje podobno srečanju nesrečnega viteza z deklico v pravljični povesti. Od vsakega sestanka mi je ostal Ie sladek pojem neke dekliške lepote, svetlih las, razčesanih preko belega čela, drobnih usten in priprtih oči. Ona je nosila pisano jopico s svileno pentljo na levem
Malo počakamo, da se vrnejo in da nadaljujemo pot v Slovenijo.
Naposled odhajamo. Pot nas vodi strmo navzgor in samo potok nas loči od Italije. To je meja. V samoti se nam pojavi tu pa tam jugoslovenski vojak kot edina trdnjava od te strani. Hrib, ki ga vidimo na oni strani poti, je italijanski. Vidimo na njem velike obrambne betonske zidove, ki jih mestoma prikriva gozdovje. Za tem hribom gradijo Italijani svoje trdnjave. Ti mogočni zidovi zaključujejo sliko te čudne meje, ko se pred nami odpirajo zeleni travniki, obkroženi z gozdovi in pestrimi gorami kot idilični prolog veličastne severozahodne Jugoslavije.
Spomenik Vuku Karadžicu
Eden največjih mož jugoslovenske preteklosti, veliki borec za narodni jezik in književnost, Vuk Karadžič, ki je s svojim delovanjem najboljše obeležil jugoslovenska kulturna in prosvetna stremljenja v 19. stoletju, dosedaj še ni imel spomenika, ki bi izraža! hvaležnost naroda. Njegov dom v Tršiču pri Loznici na podnožju zgodovinskega Gučeva je bil zapuščen to zanemarjen, Vukovo ime pa je bik) vdol-beno sa mo v nagrobno ploščo pri sabora i cerkvi v Beogradu, že pred leti so zbirali prspevke za zgradbo Vukovega spomenika v Beogradu, prispevki pa niso bili do_ voljni in je ostalo sam0 pri načrtu.
Pred dobrim letom pa se je v Vnkovl ožji domovini v Podrinju in v samem Tr-šiču ustanovil odbor, ki si je nadel naslednje naloge: obnovo Vukove rojstne hiše v Tršiču in postavitev spominskega stebra v gozdu Karadžovači pri Tršiču, nadalje oživljenje za zgradbo Vukovega spomenika v Beogradu, naposled pa zgraditev Doma kulture v Loznici, ki naj bi nosil Vukovo ime.
Prvo svojo nalogo je ta odbor e pomočjo rojakov in spoštovalcev velikega znanstvenika in narodnega delavca že dovršil. Po načrtu strokovnjakov in po mnenju znanih etnografov je rekonstruirana Vu-kova rojstna hiša v Tršiču. Ta hiša bo že sama dostojen spomenik in izraz narod<ne hvaležnosti, obene.m pa tudi simbol čvrstih duševnih vezi med narodom in njegovo inteligenco. Rekonstruirana Vukova hiša bo posvečena 17. t. m. po sporedu, k! bo pozneje določen.
Slovenci v Zagreto
radi obiskujejo domačo
SerSenovo ljutomersko vinarno
v Radičevi ulici 12 (prva ulica od Jela-čicevega trga proti gradu). 10092
2. povečani izdaji) glede na kontrolo Izvoza mošta in vina po finančnih organih to še bolj točno opiše in se lahko za vse primere smiselno uveljavlja: »Steklenice in vse druge potrebščine za jemanje vzorcev mora izvoznik priskrbeti ali pa plačati finančnemu organu njih vrednost. Stroške pošiljatve plača le tedaj, če se vzorci ne morejo službeno odpremiti«. Ker velja to za vsakega izvoznika mošta in vina po količinah od 60 litrov naprej (pošiljke do 60 1 se smatrajo za vzorčne pošiljke, od katerih ne jemljejo vzorcev), ne glede na kakovost blaga, velja isto smiselno tem bolj tudi za »lastnika« bolj ali manj oporečne pijače, od katere se baš zaradi dokončne uradne ugotovitve oporečnosti ali neoporečnosti jemljejo vzorci.
Iz vsega sledi:
1.	Potrebno pomoč pri jemanju ln prenosu vzorcev nudi kontrolnemu organu najbližje obče upravno oblastvo.
2.	Posodo in vse druge potrebščine za Jemanje vzorcev z embalažo vred da (plača) »lastnik«.
3.	Stroški za poštno odpremo vzorcev (do 20 kg) odpadejo.
Pošiljka je namreč službena In zato poštnine prosta, ker je odpošiljatelj občinsko (mestno) ali sresk0 načelstvo, ali pa kletarski nadzornik sam. odnosno oddelek finančne kontrole; stroške pošiljatve plača »lastnik« |e tedaj, če se vzorci _ ka-kor na primer po železnici _ ne morejo
službeno odpremiti.
Čisto nemogoče pa je, da bi kontrolni organ sam nosil vso posodo za jemanje vzorcev po vseh dolgih, često težavnih službenih potih s seboj, ko vnapTed niti ne ve, da li jih bo potreboval ali ne.
Andrej žmavc.
ramenu, ki se je tako poredno lovila z vetrom. Vsa zunanjost je bila skromna in prikupna, konice šolnčkov obtolčene od ostrih kamenčkov. Tako sem jo poznal, včasih si je nadela kako novo drobnarijo, cenen obesek, mično zaponko, da je vnovič zaigral skrit odtenek njene lepote. Tudi ta večer je nosila novo ovratno verižico, ki se je tajinstveno pobliskavala, kadar je trenila z glavo. Njeni lasje so postali vlažni od rose, obraz brez potez, oči globoke. Nič nisva govorila, sleherna besedica bi skalila tihožitje, ki se je naselilo med nama. Potrpežljivo sva čakala, kdaj bo zletela prva svetinja ter prevzela s svojo lepoto naju in nebo.
Vas je postajala pokojnejša, lučice so migljale za rdečimi zavesami, izza pol-priprtih okenc sva cula molitev stark, ki so priporočale sebe in verne duše božji milosti. Za jaški so se krivile jelše, tam so našle svoje puščobno koti-šče neprijetne skrivnosti, zelene oči m bledi plamenčki, ki so bojazljivo jezljali in pregorevali. Daleč v Barju je brnel v samotnih linah samček, ki ga je pognala zapoznela roka. Curki voda na Izviru so uspavajoče polzeli preko zliza-nih rak, nad Dormiševim dolcem je ve-kal skovir, zvezde so začele trepetati v objemu hladnejše noči, postajale so redkejše in jasnejše.
Ko sva s Pavlo tako strmela, »o začele leteti svetinje, sprva drobne in pla-
KMETIJSKI VESTNIK
Pomoč in stroški pri jemanju vzorcev po
vinskem zakonu
KMETOVALCI! Naročajte skupno! Vsa Vam potrebna gnojila pri
OZIMINE,
gnojene pred setvijo, dajo dvojno žetev od ne-gno jenih!
Zrno je lepo in težko, moka prvovrstne pecivosti! Zato gnojite oziminam z
NITROFOSKALOM-RUŠE
na lažjih tleh; z
NITROFOSOM
na težjih tleh;
APNENI DUŠIK
je za jesensko gnojenje najidealnejše dušično gnojilo.
TVORNICI ZA DUŠIK 0. D. RUSE
■.	> JUTRO« St 212 i	:
Zmagoslavje Jadranske straže
Prodrla je med narod in ga pritegnila k morju
Množica jadranskih stražarjev je navdušeno pozdravila prihod šolske ladje »Jadran«
v splitsko pristanišče
švicarski slavospev Jugoslaviji
»Co-op Illustrierte«, 14-dnevna ilustro-vana priloga švicarskega zadružnega tednika »Genossenschaftlicnes Volksblatt«, ki ga izdaja Zveza, švicarskih konzumnih društev v Bazlu (V. S. K.), je posvetila v svoji zadnji (17.) številki z dne 23. avgusta celi dve strani Jugoslaviji ter objavila k temu osem slik v modrem bakrotisku. K slikam je o Jugoslaviji napisal \Valter Schweizer naslednji članek, ki je pravi slavospev naši domovini:
»Ta bridka, skalnata obala Dioklecijana in Tina Pattiere predstavlja sliko, ki te izredno zgrabi. Napol divja je še, pa vendar že od davnih časov blagoslovljena od kulture. Sonce, voda, nizko, vedno zeleno grmovje, na večjih višinah slično pragozdu, kamor roparske zgradbe ljudi v vseh stoletjih niso prodrle. Na samotnih otokih divje idile; ovce v kameniti kotanji; majhni rajski vrtovi v prirodi, v katero so se vrinili moderni hoteli; razvaline rimskih palač in saracenski kasteli (gradiči), brez-
he, pozneje ognjene in jačje. Od Pokoji-šča do Korena, od naročja sv. Marjete do božje žlahte pod Krimom. Toliko jih še nisem videl, vse nebo je migljalo. Včasih se je nama zazdelo, da so se pretrgale vrste zvezd, jarka svetloba je plamtela in segala nekam v večnost, se dotikala barjanskih tal in najinih obrazov. Noč je postala svetla, večnost je pljuskala, zlati meti so se neprestano zgubljali sredi neizmernega vesoljstva. Čudovite poznopoletne noči! Stisnila sva se tesno drug k drugemu, poiskal sem njeno drhtečo dlan in jo nesel k obrazni. Končno je naju prevzela veličastna grozničavost, zdrznila sva se in vstala, veter se je kral za najinimi stopinjami...
To je bil najin poslednji večer. Kruta vsakdanjost je posegla v najino tihožitje, Pavla je bila nemudoma premeščena nekam v Vojvodino. Po dolgih letih sem se ustavil na tem hribčku in zopet opazoval zlate svetinje. Spomnil sem se vsega., prav vsega, plahih stopinj, rahlih dotikov, trenutkov brez besed, nočnega vetriča, Id je naju opozarjal na pozno uro in rosno pot čez Pašco. Ko sem se vrnil domov, je legla na zemljo neskončna noč, polna trepeta in hlada. Nobena svetinja se ni utrnila, zvezde se niso ganile, srce je otrpnilo. Dolgo sem zrl preko Barja, ki je tonilo v nočnih mrakovih. Kam si poletela Pavla, svetinja zlata in nepozabna...
brambna mesta s ponosno zgodovino; mednarodno potujoče občinstvo v potovalni obleki, zagrnjene islamske žene in lepe, vitke Dalmatinke z otožnimi očmi slovanskega juga.
Dežela protislovij na vsakem koraku, dežela pestrih kmečkih tradicij na oslovskem hrbtu in modernega svetovnega prometa po železnici, parnikih in avtu. Vsa ta tri moderna prometna sredstva moramo uporabiti, če hočemo prepotovati Jugoslavijo, zlasti če hočemo doživeti obalo z njenimi srečnimi otoki Rabom, Hvarom in Korčulo, od Sušaka do Kotora, in tja preko v sivo gorsko divjino Črne gore, kjer se je vse — kar je najbolj primitivnega — še najčistejše ohranilo, in to po zaslugi rezkosti kamenite prirode, ki je slična fantastični pokrajini na luni.
Primorje ima svojo kraljico: Raguso, imenovano dandanes Dubrovnik. Kamenita trdnjava na pobočjih holmcev med palmi-nimi in olivnimi g i ji, ki sta jo dve tisočletji iznenadili in ki se vanjo zaganjajo valovi Adrije. — Lahko bi pa tud' pripovedovali o notranjosti dežele, o njenem glavnem mestu Beogradu ali Zagrebu, morda tudi o Subotici, Ljubljani, Novem Sadu, Mariboru, Osijeku in Mostaru. Sicer pa: Mostar! Tu so vrata k Orientu. Tu se svetijo beli stolpi minaretov in korak za korakom se kaže sanjavo nastrojenje jutrove dežele. Če so Mostar sanje, je Sarajevo pravljica. In ena od najlepših iz »Tisoč iz ene noči.«
Pomlad, poletje in jesen v Jugoslaviji, to so hrepeneči spomini, polni vonja in barve, to so robinzonade ljubeznivega brezdelja na zelenih otočkih, kjer raste sočna trta in ponoči šakal laja na luno. To so sanje resničnosti, ki jo je mogoče odkrivati vedno znova, tako v čaru večne prirode kakor tudi v bogastvu kulturno zgodovinske, možate in zelo spretne zgodovine.«
Osem slik, ki sem jih omenil zgoraj, pa predstavlja: 1. skupino žensk, ki imajo dragocene predpasnike, na katerih je umetniško uvezeno ime nosilke oz. lastnice; 2. prodajanje vrčev s pripombo: praznik je predvsem zaradi tega tu, da si lahko kupiš vrč z vodo, ki jih izdelujejo tu v tipičnih oblikah; 3. Jugoslovani so verno ljudstvo. Pred obedom blagoslavlja pop (svečenik) jed. 4. Razvaline gradu ob Donavi, blizu rumunske meie. Opozarja na romantično pokrajino. 5. Danes zvečer je ples. Vse se zbira na vaškem trgu. godec sviTa svoje melodije, spremljan od ročne harmonike. 6. Kakor se pri nas (t. j. v Švici) shajamo v kavarnah in restavracijah, tako se shajajo tu pri vodnjaku, ki so zelo redki in jih prebivalstvo zaradi tega toliko bolj ceni. 7. Slika vodnjaka na poteg (z verigo, valjem in korcem). 8. slika matere z otrokom na
OZIR. PRI ZADRUGAH IN DRUŠTVIH, KI ZASTOPAJO TVORNICO.
očrtal pomen Jadransk« straže. Zaključil je takole:
Stara naša tradicija narodne zavesti in zvestobe nas je uvedla v organizacijo Jadranske straže in sedaj sem na obalo Jadrana, kjer je v znak te tradicije zgrajen ta dom. Mirno bomo orali svojo zemljo in obirali koruzo, vi v Omišu pa obdelujte svoje vinograde in lovite ribe. Če pa bi bilo treba, bi se v orožje spremenile tudi naše kose in naši plugi. Treba je samo da ob Drini zatrobi zbor, da odjeknejo Sar-planina, Lovčen, Durmitor, da Drina pozove Savo, Sava Dunav, Dunav Tiso in Dravo: V boj za našo Adrijo! S Primorci vred imajo vsi Jugosloveni vedno v mislih značilne besede našega vzvišenega vladarja: Bodite kakor doslej tudi v bodoče, budni stražarji našega Jadrana; z vami je vsa domovina!
Dan prej so delegati Jadranske straže na ganljiv način izkazali čast in priznanje enemu najzaslužnejših borcev za svobodo jugoslovenskega Jadrana, ustanovitelju in prvemu predsedniku Jadranske straže blagopokojnemu Jurju Biankiniju. Popoldne so se iz Splita odpeljali delegati s parnikom »Knin« in »Bakar« v Stari grad na Hvaru, kamor je priplula tudi šolska ladja »Jadran«, ki je pred starigradskim pristaniščem čakala na delegate. Na romantičnem starigradskem pokopališču se je vršila ob 16. prisrčna komemoracija pokojnemu dr. Biankiniju, potem pa so delegati obiskali tudi njegov rojstni dom v tipični mali starigradski ulici, imenovani Srednja ulica. Ta ulica in tudi sosednje so bile polne častilcev zaslužnega pokojnika.
Vse te lepe svečanosti dobro označujejo besede, ki jih je spregovoril v Omišu predsednik izvršnega odbora Jadranske straže, ban dr. Tartaglia: »Za Jadransko stražo, za zmago njene ideologije in za razvoj našega naroda je važno to, da je velik del prispevkov za nabavo šolskega broda »Jadrana« zbran od kontinentalnega dela našega naroda, da so pri odkritju spominske plošče ustanovitelju Jadranske straže prisostvovali mnogoštevilni delegati iz notranjosti države, da so nadalje dom na Omišu zgradili kontinentalni Banačani za svoj pomladek in da je zastavo podaril naš veliki rojak dr. Pupin, ki je po rodu Bana-čan in ki je našel svojo drugo domovino v Ameriki. To je zmaga ideologije Jadranske straže! Morje ni več interesna sfera prebivalstva ob morju, kajti pritegnilo je k sebi tudi kontinentalni del našega naroda. To je na j očitnejša zmaga Jadranske straže in našega morja!«
Split, 9. septembra.
Na slovesen način je bil na Mali Šmaren ▼ Omišlju blagoslovljen in otvorjen dečji dom oblastnega odbora Jadranske straže iz Velikega Bečkereka. To je prvi večji dom jadranskih stražarjev iz notranjosti države ob Jadranu. Začeli so ga graditi letos zgodaj pomladi in so delo končali že v začetku poletja. Poslopje je visoko 15 m, dolgo pa 22 m in pol, notranjost pa je tako praktično in okusno urejena, da bodo lahko v domu nastanili čim več otrok. Jadranski stražarji iz Velikega Bečkereka so x domom vred blagoslovili tudi svojo društveno zastavo, katero jim je podaril veliki učenjak profesor dr. Mihajlo Pupin, ki je rodom iz Idvora v Banatu.
Aajsvrčanejši je bil prizor, ko so na »Jadranu« zaplapolale zastave
V Omiš sta delegate Jadranske straže Iz vseh pokrajin pripeljala parobroda »Knin« in »Bakar«. Prebivalstvo jih je sprejelo z lepimi prisrčnimi manifestacijami. Ves Omiš je bil okrašen s trobojnicami. Po blagoslovitvi je predsednik oblastnega odbora Jadranske straže v Velikem Bečkere-ku, dr. Miša M a t i č v daljšem govoru
===== 7 "
I hrbtu s pripombo, da matere nosijo v originalnih nosilnicah svoje otroke na hrbtu in da spremljajo tako otroci matere na vseh potih brez vsake muke. K tem slikam bi pripomnil, da so prav lepe, samo pri tekstih spodaj manjkajo opombe, iz katere pokrajine so, tako da bo — kdor je neuk — menil, da je po vsej Jugoslaviji tako.
Vsekakor pa teh dvoje strani predstavlja izredno lep prispevek k tujski propagandi za Jugoslavijo.	—n.
Obrtniški dom v Beogradu
Preteklo nedeljo je bil v Beogradu svečano blagoslovljen in otvorjen impozantni obrtniški dom, ki nam ga kaže pričujoča slika. V tej lepi palači, ki so Jo začeli graditi lani konec junija in so Jo dovršili letos prvega maja, bodo imele vse obrtniške ustanove in organizacije lepe prostore in bo tako dom središče in žarišče napredka našega obrtništva. Slovesni otvoritvi obrtniškega doma so poleg zastopnikov Nj. Vel. kralja, vlade, trgovinskega ministrstva ter obrtniških organizacij in ustanov iz vse države prisostvovali tudi zastopniki bolgarskih gospodarskih organizacij. Otvoritev tega krasnega doma jim je gotovo dala najboljši dokaz o velikem napredku jugoslovenskega obrtništva, ki ima v vsej državi že 50 svojih lepih in dobro urejenih
Franc Kodela vozi pri dirki letovišča Bled z Uskokom zmagovalno skozi cilj.
domov. Združenje obrtnikov v Beogradu, ki je bilo ustanovljeno že leta 1887., si je leta 1911. ustanovilo fond za zgradbo obrtniškega doma Leto dni pozneje je kupilo za dom tudi zemljišče. Dne 22. junija leta 1914. so na tem zemljišču položili že temeljni kamen, potem pa je načrte tako kruto uničila svetovna vojna. V osvobojeni domovini je združenje z vso vnemo zasledovalo svoje cilje in je tako sedaj tudi prišlo do uresničenja lepega načrta.
Bled, 9. septembra.
Poleg premovanja goveje živine, se vrše ob priliki kmečkega praznika na Bledu vsakokrat tudi velike konjske vozne in jahalne dirke, ki jih priredi »Jahalno in dirkalno društvo Bled«. Te dirke so tudi merilo za stanje naše konjereje, ki od leta do leta napreduje in vzgaja tudi dirkalne konje, ki eo lastnikom v ponos.
Pri dirkah na Mali šmaren je tekmovalo lepo število konj v šestih dirkah za nagrade v skupnem znesku 10.000 Din. Doseženi so bili ti-le rezultati:
Dirka letovišča Bled 2100 m. Enovprežna dirka za 3—121etne amerikanske dirkače jjgoslovenske reje: 1. Uskok II-, petletni črni žrebec (Franc Kodela, Vič) 4 : 40; 2. Julija, šestletna rjava kobila (Aleš Pavlin, Podbrezje) 4-42; 3. Rudi L., lOletni beli žrebec (Janko Kocjan, Ljubljana) 4 : 45; 4. Dlz-ma (Božo Bon, Krško) 4.47.
Kmečka dirka 2000 m. Enovprežna dirka za kmečke toplokrvne konje z zapravljivčki.
1.	Lina (Fran Kerin, Sv. Križ) 4 : 30; 2. Olga (Janko Novak, Radovljica) 4 : 40; 3. Elza (I. I. Kamna gorica) 5.01; 4. Prama (Miha Primožič, Pristava) 5.02.
Jahalna galopna dirka 1600 m. Galopna dirka brez zaprek in brez izenačenja teže za lahke kmečke konje (siportni konji izključeni): 1. Lina (Fr. Kerin, Sv. Križ) 2 : 25;
2.	Pubi II. (Bernard Gabrijel, Koritna pri Bledu) 2 : 31; 3. Pubi I. (Andrej Janša. Ko-
Z velesejma: bodoči letalci zborujejo • • • .
okrog Frana Pretmerja iz čirčič pri Kranju, ki je razstavil brezinotorno letalo
lastnega izdelka.
ritno pri Bledu) 2 : 31.2.
Dirka dravske banovine 2200 m. Enovprežna dirka za 3—121etne ameriške dirkače ju-goslovenske reje: 1. Uskok II. (Franc Kodela, Vič) 4 : 01; 2. Rudi L. (Janko Kocjan, Ljubljana) 4 : 05; 3. Julija (Aleš Pavlin, Podbrezje) 4 : 08; 4. Dizma (Božo Bon, Krško) 4 : 40.
Gorenjska dirka 1000 m. Enovprežna dirka za mrzlokrvne kmečke konje s kmečkimi vozovi za nagrado Hranilnice dravske banovine: 1. Mici (Anton Mežan, Grad Bled);
2.	Luca (Janez Mrakun. Križe pri Tržiču);
3.	Plaza (Valentin Tonejc, Mošnje); 4. Ričca (Anton Zupan, Zasip pri Bledu).
Jahalna galopna dirka 2400 m. Dirka z zaprekami za štiriletne in starejše jugoslo-venske konje: 1. Perun, dveletni rjavi konj policijske uprave Ljubljana (jahač Anton Pavlovčič); 2. Prenes, Uletni črni konj Maksa Severja, Ljubljana (jahač Bojan Sever); 3. Rudi, dveletni rjavi konj policijske uprave Ljubljana (jahač Lojze Cvetrežnik). Pri tej dirki se je sijajno odrezal komaj 131etni Bojan Sever, ki je pokazal lep slog tudi pri zaprekah in je z malenkostno razliko dospel za zmagovalcem na cilj.
Izidi muropoljskih tekem
Ljutomer. 9. eeptembrs Na dan kmetskega praznika, v nedeljo^ 3. t. m., so s>e vršile na cvenskem dirkališču jesenske dirke Kola jahačev in voza cev. Občinstva je bilo izredno mnogo. Izidi voženj so nastopni:
I- Dirka g. senatorja dr. Ploja. 1. heat: 1. Lenčika (Novak Alojz, Banoaci) 2.49 (km 1.46); 2. Uskica (Slavič Josip. Bunčani) 2.50 (1.41-5); 3- Drago (Vreg Rihard. Ljutomer) 2.51 (1.47); 4. Rodaun II. (Babič Fran, Krap-je) 2.52 (1.49.2). — 2. heat: 1. Rodaun II. 2.46 (1.45.2); 2. Stella (Šumah Fric. Ljutomer) 2.51 (1.45.2); 3. Slavka (Jureš Fr., Bunčani) 2.52 (1.47.5); 4. Lenčika 2.53 (1.48.3), 3.'heat: 1. Rodaun II. 2.3S (1.45);
2.	Uskica 2.45 (1.39); 3- Stella 2-50 (1.44.5);
4.	Felčika (Heric Fr., Boreči) 2.51 (1.42.5). Sklepna klasifikacija: 1. Rodaun II.; 2. Lenčika; 3. Uskica; 4. Stella.
II.	Dirka dravske banovine: 1. Nandica (Slavič Marko. Ključarovci) 3.54 (1.52.5); 2. Zarja (Vaupotič Joško. Lukavci) 3.56 (159);
3.	Kiki (Bunderl Ivan, Veržej) 4.06 (2.041:
4.	Lelka (Vaupotič Jak.. Lukavci) 4.16 (2.06)
5.	Pridna (Slavič Ludvik. Grabe) 4.3o (2.15).
III.	Oficirska jahalna dirka: 1. Dilber (Ve-lig Miloš, Čakovec) 2.02 (1.16-2); 2. Vip (Strahinovič Miodrag. Čakovec) 2.03 (1.16.8);
3.	Seka (Milovanovič Drag., Čakovec) 2.09 (1.20).
IV.	Dirka kmetskesa praznika: 1. Nandi-ca 3-55 (1.48); 2. Dona Dillon (Razlag, Vek, Sitarovci) 3.59 (1.45); 3. Zarja 4.04 (1.56);
4.	Pridna 4.15 (2.01); 5. Kiki 4.18 (2.03).
V.	kmetska jahalna dirka: 1. Čudna (Slavič Ludvik, Grabe) 2.25 (1.30); 2. Bogda Filipič Anton, Grlava) 2.27 (1.31); 3- Gidra (Cimerman Fr., Babinci) 2.29 (1.33); 4. Us^a (Špindler Alojz. Bunčani) 2.34 (1.36)); 5. Ela (Novak Alojz, Banovci) 2.35 (1-37); 6. Sel-ma (Makovec Marko, Lukavci) 2.58 (1.50).
VI.	Dvovprežna dirka: 1. Prirna - Lenčika (Slavik L. Novak A.) 4.47 (1-57); 2. Rodaun II. — Nina (Babič Fr. — Slavič A.) 4.48 (1.56); 3. Stella Uskica (Šumak Fr. — Slavič J.) 4.49 (1.53); 4. Slavka - Kiki (Jureš Fr. — Bunderl I.) 5.03 (2.10).
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru ;9 prejelo za brezhibno organizacijo opisane dirke v današnji gospodarski krizi zahvalo in priznanje Centralne kasačkih drjštev.
_= Nedelja, 10. IX. 1933	-
odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAJE PERILO.
POSKUSITE!	PREPRIČAJTE SE!
Dirke na Bledu in na Murskem polju
»Ogenj«, ki so ga na mah pogasili s »Fokostopom«.
Čitajte tedensko revijo ,»ŽIVLJENJE IN SVET"
Domač« vesti
♦	Slovanski kongres pravnikov v Brati-slavi je bil otvorjen v četrtek ln je bila v prisotnosti prosvetnega ministra dr. De-dera izvršena na univerzi piromoci;,a odličnih slovanskih pravnikov za častne dok
orje prava. Med promoviranimi častnim! doktorji bratislavske univerze sta profesor Ta ustavno pravo na beograjski univerzi dr. Slobodan Jovanovič in redni profesor ljubljanske univerze dr. Metod Doline Nadalje so bili pcomovirani za častnedoktorje: profesor sofijske univerze dr Bobčev, profesor Ivovske univerze dr. DabkovVki in krakovski znanstvenik dr. Kuvanlki Promocija je bila posebno sve-?ana in so udeleženci priredili častnim
krščanstvo. V
Novem S se* je že v petek zbralo veli^ ko št?vilo delegatov iz evropskih držav m iz Amerike, da prisostvuje kongresei orga-nizacije za praktično kr&Canstvo. Ta or sranizaciia je bila ustanovljena 1.	J
Za sedež	kongre-
bUdriZlSj^o agtnkčlan3eorbgaant zacije°Piif Pa tudi Sitega, da bo olajšano 'sod el o v an j e na letošnjem
— ^tTče^ —
dnevni red kongresa^______
Damel^Tnajelesantnejše, ako nabavijo
damske plašče
pri K. PUČNIK
gelenburgova ul. 1, nasproti kavarne Zvezde ZA GOSPODE NAJUGODNEJE
vse, kar nudi krojaštvo.	^
Za sportjzgotovljenej^	—
Vojaške vesti. V vojnimornarici so na-
SSirH« m
Milan Sonc. Zrakoplovni pod^oen* Brnu
mir petrič ie imenovan za poroemka
rezervi so imenovani:	^a
hotnega kapetan. 1- ^^f^So Ko-
pehotnega^kapetana 2 razreda žub za nižjega vojnega uradmka i ekonomike stroke, JosiJ^a Romske
TLTfdr " AtoSf Pirnat za sanitetnega ka-
na 1- razreda. Imenovana sta Zahanja rtaai voievič za pomočnika upravnika dravske
stalne vojne bolnice. Branko Mamuta pa za vršilca dolžnosti komandanta 10. planmsKe-l bataljona, žandarmerijski ^naredmk Franc Donvtor je odlikovan s srebrno me-tinio za vestno službovanje.
♦	Dravska finančna direkcija objava: Oni upokojenci, ki za mesec september še ni«o prejeli pokojnine, se opozarjajo, da jo Wo prejeli še isti dan, ko bo mestna kon So a dala svoj vizam. Mestna »la ja vizuma še ni dala. ker je zmanjkalo kredi-™bo pa gotovo te dni že otvorjen. Zato
ur^ence nimajo smisla.
♦	Natečaj za uradniške pripravnike sodne stroke. Ministrstvo vojske in mornance je razpisalo natečaj za sprejem .petero kandi datov za uradniške pripravnike za 9»dno stroko v vojski in mornarici Na eca, je^ iavlien v »Službenih Novmah« st- 171 in v »Vojnem listu« št. 25 letošnjega leta.
♦	Potujoča higienska razstava. Na razna vprašanja o namestitvi potujoče bigien^e razstave, obvešča Higienski zavod v Ljubljani merodajne činitelje, da je pripravljeri na-mestiti razstavo povsod, kjer bo v glavnem preskrbljeno: za primeren prostor telovadnica ali več manjših vezanih prostorov)- za prevoz razstave iz Ljubljane ln nazaj in za dovolino udeležbo. Razstavo nameni zavod vedno tako, da je ljudstvu pristopna od ene do druge nedelje. Skrbi za potreben tiskovni reklamni material, predavanja (povečini filmska) in pojasnjevanje razstavljenih predmetov. Priporočljivo je potujočo higiensko razstavo združiti z razstavo o negi dojenčkov ali z gospodinjskim tečajem. Prevoz razstave os*rbi tudi Higienski zavod proti vrnitvi za porabljen bencin. Podrobna pojasnila daje Higienski zavod v
L' +bPozor, reducirani (odpuščeni) rudarji!
September 1933. je za reducirane rudarje silno važen. Po novem pravilniku imajo tudi vsi odpuščeni rudarji pravico do pokom ine, ko obne.more}o. Plačati je treba pri krajevni ali glavni bratovski skladnici za ves čas po odpustitvi do sedaj le 20 Din ipriznalnine. A ta mali znesek mora biti plačan še ta mesec, sicer so vse pravice brezpogojno izgubljene. Povejte to čitatelji vsem prizadetim revežem.
♦ Nova šolska knjiga. Francoska vadni-ca II del prof. R. Južniča je dotiskana. Učiteljska tiskarna jo prične razpošiljati jutri 11. t. m.
DANES MENI
zdravo lepo in štedljivo Lutz peč.
Tempo današnjega časa zahteva,
da si nabavite najmodernejše pohištvo. Tesa si oglejte pri firmi Albert Cerne, mizarstvo pri remizi, Zg. šiška pav. F.
NE ZAOSTAJAJTE!
Tudi Vi si privoščite izvrstnih sardin ln postrvi, ki se tako poceni dobe v .delikatesi V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti.
o
C <o
Za 3
<
;z: x o
bJ t-o z
o
cremadejabčn
PAfttAfElTAR
IAT0JAI
UneaarelMur>dc
SlA-LATOJA PONTE VEDRA
L
Krema
„LA TOJA"
za razlranje
edinstvena na svetu!
Eleganten gospod se brije samo z njo!
♦	Sprememba radio-programa. Namestu »Potovanja po Poljskem« bo danes ob 10.30 predavanje Rudolfa Dostala o ženski vstaji na Bledu v francoski dobi.
♦	V poročilu o tekmovanju harmonikarjev je ime Slavko S temen napačno in se more pravilno glasiti Slavko Semen iz Kranja.
♦	Razpis nagrad. Uprava Radio Ljubljane razpisuje tri nagrade v višini 1000 Din, 600 Din in 400 Din za izvirne skladbe pod naslednjimi pogoji: 1) Skladbe naj temeljijo na slovenski narodni pesmi bodisi v obliki potpurijev, variacij, parafraz ali kakorkoli. 2) Trajanje minimum 10 minut. 3) Za ansambl salonskega orkestra v naslednji zasedbi: violina I. in II., (viola ad. lib.), violončelo, kb. flavta, oboa (ad lib.), klarinet, trompeta, (pozavna, ad lib.) harmonij, klavir in tolkala. 4) Zadnji rok za vlaganje je 15. november 1933 g partituro in glasovi. Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo. Material in pravica izvajanja sta pridržana Radio Ljubljani.
♦	Smrt rojaka v Ameriki. Kakor poroča »Prosveta«, ie v Chicagu nedavno legel v grob zadnji med glavnimi ustanovitelji »Slovenske narodne podporne jednote« Janez Stonič. Dolgo let je bil bolan in veliko je trpel. Pred 22. leti ga je zadel mrtvoud na desni 9trani in tedaj je prenehalo njegovo uspešno delovanje v korist naših rojakov v Ameriki. 2e tri leta ni mogel iz postelje. Stonič se je rodil 12. julija 1864 v Otovcu pri Črnomlju. V Ameriki je bil 50 let- Zapušča ženo, tri odrasle sinove in dve hčeri, brata Jakoba v Kaliforniji in sestro v Chicagu. Mlajši brat Franc je umrl v juniju 1933. Pokopali so ga na češkem narodnem pokopališču.
♦	Zaključek kongresa dermatologov. V petek popoldne je bil v Zagrebu zaključen V. kongres Jugoslovenskega - dermatološko -venerološkega društva. Kongresisti so sprejeli resolucijo, ki se bavi največ s pobijanjem endemskega sifilisa. Resolucija zahteva, naj se organizira znanstveno raziskovanje te bolezni v njenem središču v Bosni, kjer je nad 100.000 luetikov. Začeta akcija pobijanja te bolezni naj se v nobenem primeru ne prekine, temveč for-sira z izdatnejšimi sredstvi. Pred razhodom so si kongresisti ogledali tudi higiensko razstavo na zagrebškem velesejmu
♦	»Prijatelj« št. 9. Izšla je najnovejša številka te naše priljubljene ilustrirane družinske revije. V njej sodelujejo sotrudniki vseh naših boljših literarnih revij. France Bevk objavlja novelo »Nedolžni otročiči« iz svoje zbirke »Povesti o strahovih«. Anton Ingolič se je spet oglasil s krepko povestjo »Ljubezen na Kamenšaki«, Vladimir B a r-tol pa priobčuje duhovito humoresko »Zgodba o treh originalnih računarjih«. Zorko F a k i n ie v spomin rajnemu prof- dr. Francu Jesenku napisal toplo »Slutnjo«. Pavel Karlin se ie oglasil z izčrpno biografijo Clauda Farrereja. Cvetko Kristan se je spomnil petdesetletnice smrti. I. S. Turge-njeva in objavlja razen njegovega življenjepisa prevod mojstrske novele istega pisatelja Obesite ga!« Rusko slovstvo je zastopano še z dvema humoreskama, A. P. Č e h o v a »Smolo« in J. Jegoiova »Pokoro«. Interesan-ten je članek »Kai mora vedeti moški pred zakonom«. R jbrika »Iz tehničnega sveta« razglablja o možnostih, kako bi ljudje prišli na Mars in o raznih dragih tehničnih novostih. V razpravici »Priroda je večji mojster kakor človek« vidimo razliko med ustvarjanjem prirode in človeka v krasnih mikroskopskih reprodukcijah. Poučni so ilustrirani članki »Boj za obstanek med rastlinami«, »Divjaki in njih kozmetika« in »Ljubkost je žensko bogastvo«. Napeto je pisan resničen doživljaj Bruneauja de Laborieja »Lov na slone«- Bratko Kreft nadaljuje svoj roman »Kal vari ja za vasjo«, ki se že bliža koncu. Za zabavo pa skrbe dobre smeš-nice in uganke z nagradami. Te; številki »Prijatelja« ie priložena zbirka novel Clauda Farr&reja >Opij<. ki je »Jjtro« o njej že pisalo. Revija »Prijatelj« stane z desetimi leposlovnimi knjigami vred 132 Din, za vezavo knjig v platno se doplača 60 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1.
♦	Zakaj bi bili malodušni, zakaj bi obupava! i? še danes lahko z malim rizikom dobite stotisoče ali pa tudi milijon dinarjev, če posvetite pozornost prilogi današ nje številke. Malodušnost in brezupnost naj izgine, poslužite se naročilnice v tej prilogi. Stari rek »brez srečke ni dobička? je danes še bolj na mestu kakor kedaj poprej. Pri današnjih razmerah ni mogoče na drug način s tako malim tveganjem in v tako kratki dobi goseči tolikih uspehov, kakor vam jih nudi sreč-ka državne razredne loterije. Poleg tega je pri tem kolu povišano število velikih dobitkov za 10 glavnih dobitkov in je na ta način znatno zvišana tudi možnost, da dosežete eno od teh velikih srečk.
♦	Novi principi pr| izdelavi radijskih aparatov. >Super Inductance« princip je nov pri izdelavi sprejemnih radijskih aparatov. »Philips radio ga je uvedel pred tremi leti. 'Izkazal se je odlično, ker omogoča, da se na enostaven način pride do selektivnih aparatov z odlično reprodukcijo. Nad ostalimi imajo ti aparati tudi to veliko prednost, da ne šume in da so v ipo-gonu zelo mirni. Najvažnejši element pri aparatu tega principa je vreteno. Praktični poizkusi »o ugotovili, da samo ta princip popolnoma odgovarja evropskim razmeram, ker je izdelan za sprejemanje evropskih postaj. Aparati so opremljeni z razpredelnico, v kateri pa niso vpisana imena postaj, Philips ima svojo precizno nikro-metrsko skalo in tabelo, na kateri so napisane postaje. Postaje se iščejo ravno tako, kakor se iščejo telefonske zveze s Številkami. Prednost teh skal je jasna, ker se nikdar ne vara in ne da »napačne zveze«.
♦	Prva džamija na Jadranu. V Hercegno-vem se gradi prvo muslimansko svetišče na Jadranu. Načrt je izdelal inž. Sulejman Sa-ričič. Džamija je projektirana v arabskem, minaret v indijskem, portal pa v perzijskem slogu- To bo prva džamija z indijskim mi-
naretom v naši državi.
♦	štorklje na potu v prezimovališča.
Ptičja opazovalnica v Rossittenu ob kur-ski zemeljski kosi na Vzhodnem Pruskem bo izpustila dne 12. t. m. 52 mladih belih štorkelj, da preizkusi, če pridejo brez starih ptic v prezimovališča, štorklje bodo imele na spodnji strani vidna barvasta znamenja, da se že v letu spoznajo. Ker bodo te štorklje letele morda budi nad našimi pokrajinami, na<j vsakdo, ki bi jih opazil, naznani to z natančno navedbo kraja in časa po poštnine prosti dopisnici Orroitološkemu observatoriju v LJubljani (Narodni muzej.).
Za vsako priliko
nudi vodilna konfekcija
FRAN LUKIČ
damske obleke in plašče, od preprostih do luksuznih. Kvaliteta in kroj daleko nadkri-ljujeta izredno nizke cene. Prepričajte se!
*	Šolskim vodstvom in p. n. nčiteljstvu.
ki je naročilo knjigo Antauer. Do stvarnega uka v I. razredu, sporočamo, da smo včeraj vse knjige razposlali, kar jih je bilo dos*»-daj naročenih- Na razna vprašanja glede cene sporočamo, da sedaj ne velja več sub-skripcijska cena. Kjer knjige še niste naročili, naročite jo takoj, šola se je pričela! Naročila sprejemajo vse knjigarne, komisijska zaloga pa je pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*	Gg. dijakom, slušateljem tehnrke In tehni&ke srednje iole sporoča trgovina Iv. Bonač (nasproti glavne pošte) da ima največjo zalogo prizmano finih učil, samo-prodajo vodilnih in prvovrstnih risalnih orodij »Nestlerc, risalnih desk, risalnih skicnih, pavznih papirjev itd. Cene nizke. Edina oficielna zaloga Jadranske straže za Slovenijo.
♦	Učenci In starši! Prvovrstne šolske potrebščine po konkurenčnih cenah in največja izbira, to so prednosti obče znane trgovine Bonač v Ljubljani, nasproti glavne pošte. Oficielna zaloga Jadranske straže.
*	Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
♦	Christofov zavod, Ljubljana, znana
najstarejša privatna trgovska šola, vpisuje dnevno le še tekoči mesec na Domobranski cesti 15. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni popust, šolsko leto se prične 2. oktobra. Zahtevajte prospekt.
•	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jo*. Reich.
TUDI DANES
se vrši vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova 8-IL od 10.—12.
Pohitite z vpisom, da ne boste izgubljali dragocenega časa in ugodnosti, ki Vam jih nudimo samo sedaj.
Iz Ljiahlfane
u— Udeleženci mednarodnega odvetniškega kongresa, ki se bo vršil v Dubrovniku, in sicer okrog 20 delegatov iz Francije, Belgije, Luksemburga, Anglije in Amerike, so včeraj ob 21.40 z orient - ekspresom prisipe-li v Ljubljano. Do Rakeka sta se jim peljala nasproti zastopnik ljubljanske odvetniške zbornice g. dr. Boris Furlan, iz Beograda pa g- dr. Kostič. Odlične goste je poleg stanovskih tovarišev na ljubljanskem kolodvoru pozdravil tudi ravnatelj »Putnika« g. Pintar, kajti več delegatov je izstopilo v Ljubljani, da bodo danes napravili izlet na Bled. V ponedeljek bodo nadaljevali pot v Zagreb, potem pa bodo preko Biosne z avta mobili potovali v Dubrovnik na kongres. Ostali inozemski odvetniki pa so iz Ljubljane nadaljevali pot v Beograd.
u_ V Ljubljanskem šahovskem klubu se začne v ponedeljek 18. t. m. izbirni turnir za finale medmestnih tekem. Igralo se bo po saveznem pravilniku (20 potez na uro) v kavarni Evropi vsak večer razen sobote in nedelje. Prijavnine ni in tudi ne posebnih nagrad, šest najbolje plasiranih pride v reprezentanco. Pravico do udeležbe
CtteCfe $a a\kitektuxe
flotoanjo
optemo
axft. CQ. 'TZavcat
Šelenburgova 6111., Ljubljana.
Zobni atelje
FRANJO RADOVAN
nasproti velesejma
zopet redno ordinira
10120	Telefon 21-12
Največja
fetnis
v državi
danes ob 3. uri t Kranja
Prvi dobitek Din 10.000
v gotovini 10045
Zvočni kino Ideal
DANES PREMIERA!
Siegfried Amo
v velezabavni burki. Najveselejši film Siegfrieda Arna, ki nas uči kako se osvajajo današnja moderna dekleta
Neizkušeni ženin
Bomba smeha! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
ia m
v*v
zopet redno ordinira
imajo tudi močnejši igralci izven kluba. Prijaviti se je ustno ali pismeno na naslov: Milan Vidmar mL, Karlovška 1, najkasneje do sobote, 16. t. m.
u_ Javen ielezničarski shod, Id ga Sklicuje Uedinjeni savez železničarjev, bo danes ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Razpravljalo se bo o ukrepih zaradi zadnjih redukcij delavskih prejemkov, brezplačnih dopustov, o zahtevah upokojencev in nastavljenega osobja.
u_ Izid tekme Izložb. V aramžerskem tednu je komisija ocenjevala izloibena okna tvrdk, ki so se priglasile k tekmovanju glede izgradbe, učinkovitosti, barve ter estetičnih vidikov. Ocena je bila zelo težka, ker so bile vse izložbe lepe. Najorigi-nalnejše pa ao bile od Nove založbe, papirnice, od tvrdke za porcelan, steklen ino in železnino B. 2ilič in od drogerije Kane v Židovski ulici. Pri teh je bila ocena lahka — namreč l. mesto. Med cvetličarnami je dobila tvrdka Herzmanskj v obeh lokalih 1. mesto. V stroki modnih čevljev je bilo prisojeno tvrdki Šinkovec priznanje za tri izložbe. Drogerija Kane v nebotičniku je dobila 3. mesto. Drugo mesto v čipkarski stroki je bilo prizmano Vidmarjevi izložbi v šolskem drevoredu. Ta izložba bi bila z estetskega vidika prva v tej stroki, če ne bi motil napis na šipi. Priznanje je bilo izrečeno tudi tvrdki Gagi za specialno izložbo nogavic. V damski modi je komisija soglasno prisodila 1. mesto tvrdki Zar-gi na Sv. Petra cesti. V moški modi Mag-diču drugo, žargi pa tretje mesto. V konfekciji sta dosegli tvrdki Paulin in Schwab priznanje. Manufakturo je komisija ločila v skupini profesionalov in amaterjev. Od prvih je dobila 1. mesto tvrdka Souvan, 2. mesto tvrdka Urbane, tvrdka Rekord pa priznanje. V drugi skupini je bilo prisojeno zaradi okusnih barv tvrdki Mayer 1. tvrdki Teokarovič pa 3. mesto. Za lepo razstavo rokavic je bilo tvrdki Perko v pasaži nebotičnika priznano 2. mesto. Med spe-cerijami, slaščičarnami in delikatesnimi trgovinami je dosegla tvrdka Legat 2. mesto, slaščičarna Petriček, ki je razstavila lastne izdelke, pa 3 mesto. Tvrdkama Ma-toh in šober je bilo izrečeno za najokusnej. šo, pri tem pa za aranžma najtežo izložbo priznanje. Originalni izložbi Nove založbe je bilo prisojeno 1. mesto, tvrdki Tičar za tehnične predmete pa 2. mesto. V krznar-stvu je dobila 2. mesto tvrdka Eber. Izložba mestne elektrarne je dobila 2- mesto, tvrdki Jax in Lustra (parketno voščilo) pa priznanje. Tvrdka B. Žilič je dosegla 1. mesto v železnini, v modernih kuhinjskih potrebščinah in posebej še v porcelanu. Tvrdki »Jeklo« je bilo v železnini izrečeno priznanje, v porcelanu pa 2. mesto. V pohištveni stroki je dobila 1. mesto »Oprema«. Komisija je ugotovila veliko zanimanje za lepo moderno izložbeno okno, ki je za nadrobno prodajo poleg časopisne reklame glavni faktor. Izrekla je pohvalo vsem trgovcem, gg. aranžerjem pa želela
obilo uspehov.
u— Ljubljanski Sokol začne jutri z redno telovadbo dece in naraščaja, in sicer po nastopnem urniku: moška deca torek in petek od 17. do 18. ure, moški naraščaj torek in petek od pol 19. do pol 20. ure, ženska deca ponedeljek m četrtek od 17. do 18. ure, ženski naraščaj ponedeljek in četrtek od pol 19. do pol 20- ure. Vpisovanje deoe in naraščaja se vrši vsakokrat ob času telovadbe pri vodniku (ci) oddelka. Opozarjajo se starši in oskrbniki dece in naraščaja, da bo k obisku telovadbe pri-puščena samo deca in naraščaj, ki bo imela dovoljenje staršev ali oskrbnikov.
u_ Ustanovitev novega strokovnega
društva privatnih nameščencev. Dne 4. t. m. se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva interesentov socialnih pridobitev privatnih nameščencev v Ljubljani«, okrajšano z začetnicami DISOP. Društvo ima v glavnem namen varovati in ščititi interese privatnih nameščencev v njihovem pokojninskem, nezgodnem, bolniškem, starostnem in sploh v vseh vejah socialnega zavarovanja. Dalje ima namen ščititi ta varovati vse pridobljene pravice in socialne pridobitve ter pripomoči do izboljšanja socialnih, duševnih in materialnih koristi vseh privatnih nameščencev. Sedež društva je v Ljubljani, delokrog se pa razteza na vse območje kraljevine. Letna članarina je 12 Din, pristopnina 5 Din. Tajništvo ima svoje prostore na Aleksandrovi cesti št. 5.
u_ Volilni imeniki za volitve v Delav. sk0 zbornico se nahajajo tudi v tajništvu Narodno strokovne zveze, kjer naj se oglasijo vsi interesenti!
u_ Okrajna organizacija JNS na Barju
priredi danes v gostilni Putrich na Dolenjski cesti veliko nagradno streljanje in kegljanje od 9. dopoldne do 11. Od 15. naprej pa se bo vršila istotam velika vrtna veselica, na kateri sodeluje godba na pihala. Vstop prost in vabimo vse člane sosednjih organizacij in vse prijatelje k obilni udeležbi.
u_ Pevsko društvo Ljubljanski Zvon ima prvo vajo mešanega zbora Jutri 11. t. m. točno ob 20. Sprejemajo se tudi novi pevci in pevke.
n— Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Vaje 9e vrše v ponedeljek in Četrtek ob 18.15 za soprane, ob 20. za tenorje, v torek in petek ob 18.15 za alte, ob 20. za
u— Dravska oblast Ferialnega saveza vabi vse odbornike na sejo, ki se bo vršila jutri ob 19. v prostorih ZKD, Kazina U-
nadstropje.	. . .
n_ Na I. in na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bo otvoritvena služba božja skupno za oba zavoda v te-trtek 14. t. m. ob 8- v ceikvi sv. Jakoba. Učenci, ki so se vpisali na I- državno realno gimnazijo, naj pridejo v šolo takoj po službi božji, učenci, vpisani na 111. realno gimnazijo, pa isti dan ob 3. popoldne v isto poslopje, ker bosta obe gimnaziji imeli ves pouk v šolskem poslopju v Vegovi ulici 4. Podrobnejše odredbe so objavljene v avli šolskega poslopja.
u Mestna žen®ka realna gimnazija. Otvoritvena služba božja bo v četrtek 14. t. m. ob 9. url pri uršulinkah. Po maši se zberejo gojenke v svojih razredih na zavodu. V petek, dne 15. t. m. se bo pričel redni pouk ob 8. nri. Več na oglasni deski.
u_ Poštna tombola. Združenje poštnih
zvanlčnikov ter služiteljev, pododbor v Ljubljani priredi svojo tradicionalno tombolo tudi letos ne Kongresnem trgu dne 10. t. m. ob 3. popoldne. Tombola vsebuje 11 krasnih dobitkov. Občinstvo se opozarja., da pridno poseže po tablicah.
Zakaj ni gospod doktor nestrpen, ker ta tramvaj zopet ne pride ? Ali ni od tega čakanja že ves besen? Nikakor ne! Saj on jč odlične
bonbone in ' ti ga pomi-rujejo.
/ počuti se bolje, ta je dobre volje.
čudo osvežuje, se prileSe, prija.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
u_ Nekaj popravkov glede iporočila o otvoritvi novega Obrtniškega vajenskega doma. Pomotoma je bil v poročilu izpuščen zastopnik Ljubljanske sokolske župe starosta dr. Josip Pipenbaher, dalje velik prijatelj mladine profesor dr. šorli, dr. Windischer je pa zastopa* trgovsko društvo »Merkur«.
u— Otvoritev eeperantskegg tečaja bo v četrtek 14. t. m. ob 8. zvečer r šoli na Grabnu, Gojzova ulica. Uči diplomiran učitelj esperantist. Prva ura je poskusna in neobvezna; vpis ob zaključku. Če-metoda po kateri so poučuje, je najbolj praktična in najzabavmej&a.
NAJVEČJO IZBIRO
in najlepše modele za jesen ta zimo dobite že sedaj — do konca velesejma pa še 10% popusta v damski konfekciji
A. PAVLIN, LJUBLJANA
_Kongresni trg 5 (Zvezda)
u_ Neprijeten požar v pasaži na Alek. sandrovi cesti. Okoli pol 15. ure je v trgovini z jedilnim orodjem v pasaži nebotičnika eksplodirala večja pločevinasta tuba z vnetljivim mazilom. Okolica pisalne mize je bila kakor bi mignil v plamenih. Lastnik je požar skušal pogasiti s oumja-mi. Njegov trud je pa bil, kakor je kazalo, zaman in je za^pil opazujočim pasantom, naj kličejo gasilce. A še preden so gasilci •prišli, se mu je požar le posrečilo pogasiti. Vendar je medtem že zadonel od pošte sem gasilski rog in pred Daj-damom se je ustavil velik gasilski avto. Nabrala se Je takoj množica ljudi, ki so se začudeno vpraševali po požara. — Lastnik trgovine ne trpi skoro aobene šfcode. Pripisati Je le srečnemu naključju, da mu Je poiar uspelo pogasiti. V nasprotnem primera bt utegnila nastati katastrofa. Pri gašenja — ali pri eksploziji si je trgovec precej opekel levico.
n— Pozor pred sleparji, ki zbirajo denarne prispevke. V zadn jih dneh sta se pojavila v Ljubljani dva moža iz južnih krajev, ki sta se oglašala v raznih poslovnih prostorih in tudi pri privatnikih ter zbirala denarne prispevke za izdajo neke patriofcične knjige. Sklicevala sta se na razne os-abnosti in tudi na razne ustanove, pozneje pa se je izkazalo, da so bila taika sklicevanja deloma lažnjiva, deloma pa sta si možakarja v drugih krajih z raznimi lažmi pridobila pripor ročila, ki sta jih skušala tu izkoriščati. Vee denar, ki sta ga nabrala, sta porabila za sebe. Policija je oba sleparja že izročila okrožnemu sodišču ter opozarja javnost, naj ne zaupa ljudem, ki zbirajo denar v razne svrhe, če se ne morejo izkazati s potrdili od lokalnih oblasti.
u— Davčna jprava Ljubljana - okolica razglaša prodajo zaradi davčnih zaostankov zarubljenih predmetov na dan 16. t. d. od 8. do 12. v mestni baraki, Jegličeva cesta št. 10. Na prodaj bo razno pohištvo, šivalni stroji, kolesa, motorna kolesa, obleka, gramofoni itd.
u— Pregled koles. Vojaška oblast bo ▼ najkrajšem času pregledala in popisala vse moške biciklje. Za mesto Ljubljano bo pregled na Ambroževem trgu, kamor bodo morali po abecednem vrstnem redu pripeljati vsi v Ljubljani bivajoči lastniki svoja kolesa, opremljena z evidenčnimi številkami in knjižicami. Kdor bi svojega kolesa ne pripeljal pravočasno k pregledu, bo kaznovan po vojaško-kazenskem zakonu. Datum pregleda bo objavljen v časopisih. — Mestno načelstvo (vojaški urad) v Ljubljani.
u_ Trgovski tečaj. Vpisovanje bo dne
13. t. m. ob 9. uri. Sprejemni izpit se bo vršil dne 14. septembra ob 8. nri. Redni pouk dne 15. t. m. ob 8. uri.
u_ Katje Delakove šola za Htmlfino
gimnastiko in umetniški ples, Dukičev blok. Vpis dnevno od 10. do 18. ure._
»PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244
PRIMARIJ
dr. j. hebein
rentgenolog v san. »Leonišče«
zopet redno ordinira. _
{^Pa Lepe, moderne
,SPOMENIKE
poceni izdeluje
KUNOVAR FRANJO,
i kamnoseško in kiparsko f- podjetje v LJUBLJANI, l- pokopališče Sv. Križ. Telefon 27-87

?;5wolski Doni;
Telefon 33-87 Nedelja ob 3., 5., 7. in 9„ ponedeljek in torek ob %7. in % 9. uri krasna opereta
CARIČINA
PODVEZICA
t Iilian Harwey in drugimi odličnimi igralci.
PRIDE! ? ? ? PRIDE!
CfeM£-' -lO. 8,6,5,^ Dirs
Damska konfekcija
plaščev, oblek
AVGUST IGLIC
damski salon
JOSIPINA IGLIČ
najnovejši francoski in angleški kroji, nizke cene. Tavčarjeva ul. d.
u~ Redno vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljub-ljani, Pražakova 8/II., se prične jutri, v ponedeljek ob 9. dopoldne in traja do vštete 6rede, 13. t. m. ob 6. popoldne. — Učenci, oziroma učenke naj pridejo v spremstvu staršev, oz. njih namestnikov v navedenih dnevih med določenimi urami (dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18- ure) v ravnateljsko pisarno; s seboj naj prineso krstni list, <lo-movnico in zadnje šolsko izpričevalo. — Redni pouk se prične v petek 15. t. m. ob 8. zjutraj v učilnicah zavoda. — Na zavodu poučujejo same prvovrstne učne moči, strokovni profesorji po najmodernejšem učnem načrtu; zato je zavod priznan kot eden najboljših in v ceni šolnine najzmernejših, kar ga vsestransko priporoča.
u__Orkester na harmonike. Harmonika
(mehi), že od nekdaj nekako nacionalno glasbilo našega ljudstva, se je v zadnjem času izredno izpopolnila. Kako raste zanimanje za to glasbilo, o tem pričajo med drugim vsakoletne tekme na ljubljanskem jesenskem velesejmu. že pred leti so skušali po zaslugi znane Hohnerjeve tvrdke združiti več harmonik v ansambelski igri. Poskus je uspel in danes imamo po vsem svetu (celo na Japonskem) orkestre na harmonike, ki prav uspešno muzicirajo na ljudskih koncertih, četudi smo Slovenci navadno med prvimi, smo vendarle šele te počitnice imeli priliko slišati v Mariboru in na Bledu orkester mladih harmonikarjev, ki je nastopil s prav lepim uspehom. Ni čuda, da se je pojavila tudi v Ljubljani želja, da bi se ustanovil sličen orkester. Ako pa hočemo, Ca se bo ta želja uresničila, je treba tudi nekaj skrbnih priprav in temeljitega študija. Ker se igra izključno po notah, mora biti harmonikar, ki želi sodelovati v orkestru, podkovan ne le v igranju harmonike, temveč tudi v teoriji. V ta namen se bo otvoril v Ljubljani tečaj za 'mladino (ne izpod šestih let), ki bo omogočil vsakemu, ki čuti veselje do tega glasbila, da se temeljito izobrazi v igranjtu. Če bo šlo po sreči, bomo že prihodnje poletje slišali orkester domačih harmonikarjev. Da bo mogoče stvar dobro pripraviti, določiti program in dobiti vsaj približen »pregled, naj s« zglasijo interesenti na Blei-weiSK>vi cesti št. 21, pritličje med 10. in 11. dopoldne ter me* 5. in 6. popoldne, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila.
u__Prevzem gostilne. Staroznano gostilno pri »Štefanu« na Miklošičevi cesti, nasproti Frančiškanske cerkve je prevzel g. Petrič, gostilničar z Dunajske ceste, ki je znan kot star strokovnjak, kar jamči, da bo tudi v tem podjetju nudil svojim gostom izmed najboljših vrst štajerskih in da'matinskih vin gotovo najboljša. Vedno bodo na razpolago tudi gorka in mrzla jedila po najnižjih cenah. Sprejemajo se itudi abonenti na hrano.
n__Opozarjamo na razstavo krznarskih izdelkov tvrdke L. Rot na velesejmu v paviljonu G.
u__Novo otvorjena elektromehanicna
delavnica »Unitas« inž. Manda, šelenbur-gova ulica 7. tel. 22-19, izvršuje vsa popravila električnih strojev in aparatov solidno im poceni. Obrat v tovarni Ljubljanske komercialne družbe, Celovška cesta 90a Telefon 29-64.
u— Lepi izdelki našega mizarstva vzbujajo pri občinstvu posebno pozornost na velesejmu. Tako je postavila v paviljonu E št. 75—76. tvrdka Egidij in Karel Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, pošta Št. Vid nad Ljubiiano, dve krasni spalnici in dve jedilnici. Tudi ugledna domača tvrdka I R-Vehar. Ljubljana. Gradaška ulica 12. staro-znana že po svoji solidni izdelavi, ie razstavila v paviljonu E moderno in zelo solidno pohištvo.
Iz
Novi grobovi
V čestiti starosti 93 let je umrla v Borovnici gospa Jera Švigelj, mati uglednih naših javnih delavcev in inteligentov, ki jim je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ugladila pot v življenje. Pogreb blage mamice bo danes ob 16. — V Ljubljani je umrla gospa Karla Rocco, tašča zdravnika dr. Minara. K večnemu počitku jo bodo spremili danes. — V Braslovčah je umrla gospa Marija Marčičeva, soproga upokojenega nadučitelja. Pokojnica je bila vzor matere in gospodinje, silno dobrega srca, da so jo poznali reveži od blizu in daleč. Blago pokojnico bodo položili k večnemu počitku jutri dopoldne na domačem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
»Madona« Karle Bulovčeve
N'a velesejmu je med drugimi umetniki razstavila tudi ga. Karla Bulovec-Mra-kova. Njena »Madona«, razstavljena pod imenom »Tolažnica žalostnih«:, je karton in risba v takem obsegu, kakršni so redki. Način umetniškega podajanja in pojmovanja umetnine je pa docela nov.
»Tolažnica žalostnih« je Madona z otrokom v naročju, sedeča na oblakih, za katerimi se vidi zemeljska obla.
Zamisel je preprosta, a v svoji enostavnosti silno učinkujoča. Gledalca prevzame veličastna milina Madoninega izraza; učinek, ki ga je umetnica znala pričarati z Madoninim oblačilom; tajinstvenost modre razigranosti deteta, ki daje kompoziciji notranje ravnotežje.
V	svoji kompoziciji »Dekle b papigami< je Karla Bulovčeva upodobila vse »trpljenje, grozo in lepoto življenja«, kakor je poudarila kritika, ko je bila kompozicija lani razstavljena v Pragi.
V	»Tolažnici žalostnih« je pa poveličala materinstvo, in to tako popolno, kakor to more samo slovanska žena.
Naposled naj omenimo, da Ime »Tolažeča žalostnih« ni edino možen naziv te
metnine. Pomen in bistvo tega dela bi norda popolneje zaobsegel naziv: »Mati B-ožjac
a_ Minister Srkulj v Mariboru. Danes
popoldne se pripelje z avtomobilom preko Ptuja v Maribor v okviru svojega inšpekcijskega potovanja minister za zgradbe g. dr. Stjepan Srkulj.
a_ Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov bo proslavilo v petek 15. t. m. svojo slavo, združeno s parastosom za padle junake, ki so ob proboju solunske fronte dali življenje za domovino. K spominski svečanosti, ki bo istega dne ob pol 11. dopoldne na Trgu svobode (v primeru slabega vremena na verandi restavracije Union), se vabijo vsi rezervni častniki in bojevniki ter vse prebivalstvo mesta Maribora.
a— Napredovanje v mornariški službi. S kraljevim ukazom so dne 6. t. m. o priliki 10-letnice rojstva prestolonaslednika Petra napredovali za poročnike fregate naslednji poročniki korvete, absolventi mariborske gimnazije v letu 1927.: Fra-njo Dolinšek iz črešnjevcev, Arnošt Kopriva s Spodnje Polskave ter Franc Pre-log in Ivo Rebila, oba iz Maribora.
a— Z občnega zbora DJA v Mariboru. Na četrtkovem zboru Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik iur. Zoran Mule], podpredsednika tehn. Tone Germek in muz. Albin Sever, tajnika med. Jože Grilc in iur. Drago Tribnik, blagajnika iur. Vasiljko Kocuvan in tehn. Bojan Perme, odbornika tehn. Mirko Skok in fil. Jaro Dolar, revizorja med. Rado Kopič in iur. Slsvko Jane.
a— v študijski knjižnici se z 11. t. m. zopet uvedejo običajne uradne ure. Knj'ge se bodo izposojale vsak delavnik od 15. do 18. ure. V istem času bo tudi odprta čitalnica.
a— Promenadni koncert v mestnem parku bo danes dopoldne od 11. do 12. ure. Igra tukajšnja vojaška godba.
a— Iz mariborske bolnišnice. Dne 8. t. m. je padel s skednja 21-letni delavec Serdin-šek Anton iz Voseka in se občutno poškodoval po telesu. — Med vožnjo je počilo prednje kolo težko naloženega voza vozniku 22-letnemu Alojzu žunkoviču iz Maribora, pri čemer se je voz nagnil na žun-koviča ter ga zelo težko poškodoval. Oba poškodovanca se zdravita v bolnišnici.
a— Včerajšnji živilski trg je bil zelo dobro založen. Na prodaj so pripeljali sla-ninarji 10 voz sveže svinjine in slanine, kmetje pa 34 voz poljskih pridelkov in 14 voz sadja Perutnine je bilo okrog 2000 kljunov po razmeroma nizkih cenah. Cena sadja je močno padla.
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13
ima v zalogi
šolske knjige
za vsd iole
in veliko izbiro šolskih potrebščin.
Dijaki kupujte v naši knjigarni!
Ob življenje zaradi izzivanja. V ponedeljek 7. avgusta zvečer je prikolovra-til mimo Ganzetijeve hiše v Spodnji Brez-nici Leopold Skrbiš, ki je izzival in klical na korajžo, ker se mu pa nihče ni hotel odzvati, je pričel psovati Ganzetijeve domače tri ženske, in sicer mater, njeno sestro in hčerko. V tem je prišel z dela domov domači sin, 23-letni slikarski pomočnik Ludvik. Energično je zahteval od iz-zivača, naj se odstrani. Ta pa je dejansko napadel Ludvika Ganzetija, ki je naglo odskočil in pohitel v hišo, kjer je zgrabil samokres in oddal skozi okno strel, hoteč preplašiti izzivača. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je držal roko prenizko in se je zarila, krogla Skrbišu v čelo. Ranjenca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, k;er pa je že naslednjega dne umrl. Ganzeti je svoje dejanje odkrito priznal in izpovedal, da Skrbiša nikakor ni hotel zadeti, temveč samo postrašiti in pregnati ter da se je tragično dejanje zgodilo zgolj po nesrečnem naključju. Senat je upošteval ta njegov zagovor ir ga obsodil na 8 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let.
človek zavaruje svoje
objekte in blago,
da bi v primeru požara dobil zavarovalnino in ne bi bil gospodarsko- uničen. Redno plačuje zavarovalninske prispevke, ko ga pa doleti nesreča, da mu ogenj uniči skladišče, dobi namesto zavarovalnine drago cenilno komisijo, ugovor s strani zavarovalnice proti izplačilu dogovorjene vsote in nazadnje se mora, da bo nesreča še večja, poslužiti sodišča, tožbe. Pa čaka tako leto dni, a odškodnine ni. čemu je potem še potrebno zavarovanje? Mar ni res nobenega izhoda iz takih razmer? Kdo mi more svetovati? A. Arbeiter, Maribor. 10119
a_ Zobozdravnik dr. Kartin. Specialist
za ustne in zobne bolezni, Maribor, Slovenska 9, zopet redno ordinira.
mestnem parku. Obisk priporočamo tudi okoličanom, ker so zveze za povratek ugodne.
e_ o razvoju plezalne alpinistike v
Savinskih Alpah bo predava lv torek 12. t. m. ob 20. v risalnici meščanske šole znani alpinist g. Boris Režek iz Ljubljane. 70 lepih skioptičnih slik.
e_ Nesreča vojaškega avtomobila. Na
praznik popoldne je vozila vojaška avtomobilska kolona po cesti od Zidanega mosta v Celje. OHrog 15.30 je na nevarnem klancu med Rimskimi toplicami in Laškim nenadoma zdrkni1 avtomobil, na katerem je bil oficir z 9 vojaki, čez cestni rob in treščil v jarek. Pri tem je počila 23-let-nemu redovu Elemiru Širni lobanja, 21-letni redov Em 1 červenka si je zlomil levo nogo, 21-letni redov Radoslav Matovič pa si je zlomil rebro na levi strani prsi in je dobil notranje poškodbe. Oficir in ostali vojaki so ostali nepoškodovani. Ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico. Poškodbe Elemira Širne so smrtnonevar-ne.
e_ Uscden padec. V sredo je delal 43
letni posestnik Franc Malik na Starih slemenih v občini Tolstem vrhu pri Konjicah visoko seneno kopico. Ko je bil že visoko na kopici, se je kol, na katerem je bila kopica pritrjena, zlomil. Malik je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo podleht-nico. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e_ v kavarni okraden. Na praznik zvečer je neki tat izmaknil v neki celjski kavarni kočevskemu krošnjarju Andreju Pe-tschauerju rjavo usnjato denarnico s 350 Din gotovine in nekim potrdilom. Storilcu so že na sledi.
e_ Drzna tatvina In vlom v Logarski dolini. Na Mali šmaren zgodaj zjutraj se je splazil neznan tat skozi okno v zavetišče Ferijalnega saveza v bližini Planinskega doma v Logarski dolini. V zaveti šču sta spala urarski vajenec Favst K. in trgovski pomočnik Pavel L. iz Celja. Tat je spečemu Favstu K. ukradel vso obleko, srajco, čevlje, srebrno žepno uro, denarnico, s 60 Din in nahrbtnik z živili, Pavlu L. pa hlače, nogavice in karbidno svetilko za kolo. K., ki je bil okraden do golega ima okrog 1300, L. pa okrog 400 Din škode. Storilcem so na sledi. Istega dne je nekdo vlomil v sosednji Planinski dom ter ukradel iz neke shrambe moško kolo znamke »Kosmos«, fotografski aparat in še več drugih predmetov.
Manufakturno blago	———-
se kupuje, kljub najboljši ANTON kakovosti, po izredno nizki BRUMEC ceni pri	——
CELJE, Kralja Petra cesta Stev. 13.
e— K nedavni notici »Onesnaženje Vog-lajne brez konca in kraja«, nam poroča Cinkarna d. d. v Celju, da od cinkarniških objektov do izliva Koprivnice v Voglajno jne morejo cinkarnišfee odpadne vode onesnažiti Voglajne, ker cinkarna po svojih kanalih nima neposrednega stika z Vogla j no, ampak le potom Koprivnice. Cinkarna ugotavlja, da je komisija, ki se je vršila 7. junija 1933. v tej stvari ugotovila: »Duh iz teh poniko-valnic (Westnovih) je tipičen katranov duh in po izjavi celjskih zastopnikov oni smrad, ki je v koncentriranejši obliki glavni povod za pritožbe.
e— Nove srečke drž. razredne loterije se dobijo v podružnici ».Jutra« v Celja.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 20.30 zvočni velefilm »Človek brez imena* in dve zvočni predigri.
PR1MARIJ
10115
Iz Celja
e— Vekoslav Finžgar f. Včeraj zjutraj je umrl v Celju (Gosposka ulica 16) v starosti 54 let trafikant g- Vekoslav Finžgar. Pokojni je bi] zaveden narodnjak. Pred vojno je bil nekaj let železniški uradnik, pozneje pa je služboval kot solicitator v Mariboru in v odvetniški pisarni pokojnega dr. Fili-piča v Celju. Med vojno je prišel v rjsko ujetništvo, odkoder se je vrnil še pred koncem vojne na podlagi izmenjave kot vojni invalid preko Sibirije v Celje, kjer ie prevzel glavno tobačno zalogo. Pokojnik ie bil doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju-Pogreb bo v ponedeljek 11. t. m- ob 17 iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno eožalje!
e— Zadnja uprizoritev Novačanovega »Hermana Celjskega« bo danes ob 16. v
Dr. I. RAIŠP v Celju
zopet redno ordinira.
Iz škofje Loke
šl— Kraljevski par v Skofji Loki. Ob pri-j liki obiska, ki sta ga naredila Nj. Vel. kralj in kraljica v Poljansko dolino, je tudi Škofja Loka mogla pozdraviti visoka gosta v svoji sredi. Dvosedežni avto, ki ga je šofirala kraljica, je privozil v mesto po Kapucinskem predmestju. Pri trgovini Rudolfa Ziherla je poprašala kraljica po poti za Poljansko dolino, nakar je oddrdral dvorni avto po Nunski ulici. Mestnem trgu m Poljanski cesti v dolino. Novica o vožnji kraljevskega para se je po mestu brž raznesla in meščani so z nestrpnostjo pričakovali, kdaj se Nj. Vel. kralj in kraljica povrneta. Okoli 19. je avto res spet pasiral mestne ulice in je prebivalstvo ljubljeni vladarski dvojici navdušeno vzklikalo. Kralj je na pozdrave prijazno odzdravijal.
§j— Nabiralno akcijo za trboveljske rudarje je organiziral škofjeloški Rdeči križ. Meščani so sprejemali požrtvovalne nabiralce z zadovoljivim razumevanjem ln se je nabralo prav precej blaga in perila, pa tudi nekaj denarja. Ker nabiralna akoija še ni zaključena in se bo nadaljevala še po okoliških vaseh, so spravili darove v mestno hišo, potem pa se bo odposlala vsa roba v Trbovlje.
šl— Najstarejša Škofjeločanka, Marija Kankljeva, je umrla pri Labaharju v Kapucinskem predmestju. Zenica je dosegla lepo starost 94 let in je bila kljub visokim letom vedno pri popolni zavesti, čeprav se je držala zadnji dve leti po večini postelje. Pokopali so jo na loškem pokopališču. — Blag ji spomin!
Iz Litije
1_ Smrt zavednega moža. Dne 5. t. m.
so položili k večnemu počitku posestnika Antona Petka iz Strmce. Bil je stara slovenska korenina, ki ni nikoli podlegel tujim vplivom, temveč je s svojim naravnim razumom uvideval, da politične strasti niso prava pot za konsolidacijo razmer v naši mladi državi. Zaradi svoje tolerance je užival vsesplošno spoštovanje pri vseh slojih in strankah. Osobito siromaki ga ne bodo pozabili, ker je bil res dobričina. Tudi Laščanom je bila njegova kmetija v dobi 7 suhih vojn'h let Drava žitna zakladnica. Ob žalostinkah mestne godbe je spremila števMna množica blagega pokojnika na mestne pokopališče. Bodi mu blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
1_v ponedeljkovem »Jutra« je bilo pomotoma navedeno, da je zastopal pri slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v Laškem šibeniško sokoisko župo br. Ivkovič. V resnici jo je zastopal honorarni konzul in podžupan šibeniški br. Jadronja.
Iz Zagorja
r_ Obdarovanje najrevnejših rudarskih družin. V korist brezposelnih rudarjev in njihovih družin je bila v Ljubljani odigrana nogometna tekma med policijskimi stražniki in uslužbenci mestnega dohodar-stvenega urada. Prireditelji so zbrali 7000 Din in je od tega zneska odpadlo na Zagorje 1900 Din, na Loke - Kisovec pa 600 Din. Denar je bil razdeljen na občini med 68 najrevnejših rudarskih družin v prisotnosti dveh zastopnikov dobrodelne prireditve. Zastopnika, ki sta se osebno prepričala o veliki bedi, sta obljubila pomoč novih podpornih akoij. Prirediteljem kakor tudi ljubljanskemu občinstvu izrekamo v imenu vseh obdarovanih najsrčnejšo zahvalo.
Iz Trbovelj
t— Kres v spomin ptujskih dogodkov. Tukajšnji podružnici CMD sta zažgali 8-t. m. zvečer na letnem letovadišču Sokola velik kres. Slavnosti je prisostvovalo veliko število rodoljubnega občinstva. Učitelj g. Božič je imel lep spominski govor, pevski zbor »Zvona« pa je zapel več rodoljubnih pesmi. Občinstvo je vztrajalo na proslavi, dokler ni velika grmada popolnoma dogorela.
t_ Volitve v Delavsko zbornico. Volilni
imeniki za volitve v Delavsko zbornico so od 9. do 18. t. m. razgrnjeni v pisarni Bra-tovske skladnice.
t— Srečke državne razredne loterije za novo kolo so dospele in se dobe pri podružnici »Jutra«.
V ponedeljek premiera!
Scampolo
Iz Prekmurja
pm— Fotoklub imamo tudi mi. Preteklo soboto je imel soboški fotoklub svoj prvi sestanek, na katerem je g. prof. Mušič utemeljil potrebo ustanovitve nove organizacije in podrobno obrazložil namen kluba. Podčrtal je zlasti dejstvo, da je glavni namen kluba gojitev domovinoznanske fotografije: predstaviti na javnih razstavah in s pomočjo tiska domačinom in tujcem naše Prekmurje in vse njegove značilnosti v lepi sliki ter tako utemeljiti posebno prekmursko zbirko. Preko diapozitivov bo krožila lahko po vsej domovini. Upravičeno je torej upanje, da bo javnost podpirala stremljenje fotokluba. Po živahni debati o načrtu organizacije so bila sprejeta pravila, kakor so bila predložena. G. prof. Mušič vodi do nadaljnjega vsa pripravljalna dela do ustanovnega občnega zbora.
pm— Tekmovanje strelske družine. Strelska družina v Murski Soboti pod predsedstvom majorja Narandžiča zaznamuje v zadnjem času prav velik napredek Skoraj v lastni režiji si je pred kratkim zgradila eno najlepših strelišč, preteklo nedeljo pa je priredila prvo nagradno streljanje. Odziv članov kakor tudi drugega občinstva je bil velik in borba ostra. Prvenstvo je odnesel nadzornik finančne kontrole g. Toš Franjo, ki je dosegel 74 točk. Drugo mesto je zavzel narednik g. Hribar (74 točk). Tretje mesto g. Koren (71 točk), četrto pa g. inž. Lah (61 točk). Prva tekma naših 6trelcev je v vsakem pogledu uspela.
pm— Pomočnik notranjega ministra gospod Lukič. ki je že dalje časa na zdravljenju v Slatini Radencih, je nedavno obiskal s svojo gospo Mursko Soboto. Ogledal si je grad in park, obiskal je sresko na-čelstvo ter si ogledal vse soboške zanimivosti. Po zakuski pri g. narodnem poslancu Benku se je zopet vrnil v Radenc«
Z Jesenic
s— Velika sokolska javna tombola se bo vršila danes, v nedeljo ob 15. uri pred Sokolskim domom. Glavni dobitki so: vagon prvovrstnega trboveljskega premoga. 20 m8 bukovih drv Zaboj sladkorja v kockah. vreča fine moke, bala šifona in ne-broj drugih lepih dobitkov. Preskrbite si tablice po 3 Din, dokler so še v zalogi!
Iz življenja na dežel?
BLED. Za proslavo rojstnega dne Nj kr. Vis. prestolonaslednika Petra, zaščitnika Jadranske straže in obenem »jadranskega dne«, se je na predvečer v Gasilnem domu na Mlinem zbrala gasilska godba, broječa 20 mož, in deputacija Jadran, ske straže Bled, odkoder je povorka točno ob 20.30 odkorakala Po Bledu. Na čelu je stopal strumni zastavonoša Sokol Stare Leopold, ki je v kroju JS nosil trobojnico z grbom Jadranske straže Za njim je korakala deputacija JS in gasilska godba pod vodstvom g. Repeta Slavka, trgovca, obda na z baklami tn lampijoni. Ko so obhodili glavne ulice Mlina, so se podali tudi v Grad. Občinstvo je povsod, ko je zaslišalo godbo, prihrumelo na cesto ter deloma stalo ob hišah in hodnikih v špalirju, deloma pa tudi sledilo godbi, tako, da je bi lo ta večer prav živahno vrvenje po vsem Bledu. Posebno pozornost pa je izzvala razsvetljava vse grajske kotpeli in pa rakete pred Park-botelom. Ta gesta Ivana Kende Je manifestacijo iprav posebno povzdignila. Drugi dan so se raz>prodajale razglednice šolskega broda »Jadran« im kolki JS v prid skladu za zgradbo lastnega doma — letovišča na morju za člane dravske banovine. Bili so poleg razglednic tudi vsi kolki do zadnjega komada razprodani, kar dokazuje, da je letošnji skromni program te v bodoče vsakoletne proslave popolnoma uspel.
DOL PRI HRASTNIKU. V prihodnjih dneh prične šolarska kuhinja na tukajšnji šoli zopet delovati Preteklo Šolsko leto je bilo razdeljenih 10 356 toplih obedov, ki so obstojali iz dveh obrokov. Da ie bila tako izdatna pomoč naibednejšim sploh mogoča, gre zahvala ravnateljstvu premogokopne družbe za mesečne prispevke- Iskrena zahvala oa tudi vsem občanom, ki so 6 prispevki v živilih pripomogli do tako izdatnega samaritanskega dela V->dstvo kjhinje se Je zopet poverilo učiteljici Miroslavi Jurko, ki ie tudi preteklo leto z učenkami najvišjega razreda uspešno vodila vsa kuhinjska dela
— Jadranska straža e Sokolom }e rojstni
dan prestolonaslednika Petra slovesno proslavila. Na predvečer se je zažgal kres ter so godba in visoko v večernem zraku se razblinjajoče rakete naznanjale prihod slovesnega dne.
LJUTOMER. Brez hrupa in skoro neo-paženo se je te dni odselil v Ptuj davčni nadiupravitelj v p. g. HLnko Drvenik s svojo obiteljo. Pred vojno je bil edini zavedni slovenski uradnik v Ljutomeru. Njegova zavednost mu je naprtila celo preganjanje in premestitev na Gornje štajersko. Po prevratu se je zopet vrnil v naše mesto ter nadaljeval že prej započeto delo za po-vzdigo naše kmečke konjereje. Več let je s spretno roko in izredno vnemo vodil Kolo jahačev in vozačev ter organiziral poleg številnih dirk proslavo društvene 50 letnice. Za svoje delovanje je bil odlikovan z redom sv. Save. Ob večjih sokolskih slavnosti je organiziral vedno zelo številne oddelke kmetske konjenice. Njegova soproga je kot odlična altistinja nastopala na sokolskem odru v mnogih uspelih vlogah ter je leta delovala pri številnih prireditvah v razmih šotorih. Ljutomer bo narod-nozavedno obitelj Drvenikovo pogrešaL
V MORAVČAH se je sestalo učiteljstvo moravške doline, da proslavi 701etnico upokojenega šolskega upravitelja Janka To-mana. Prišlo je tudi učiteljstvo iz Vrh-polj, Peč, Sv. Trojice in deputacija, ki so jo tvorili predsednik kamniškega društva g. Anton Arigler iz Trzina, Janez Steno-vec iz Domžal in Janez Primožič iz Mekinj. Salon g. Cirila Tomana je bil lepo dekoriran. Sredi dvorane je med zelenjem in trobojnicami visel portret jubilanta, delo slikarja Jerine iz Št. Gotarda. Jubilanta je pozdravil g. šol. upr. Josip Napokoj i* Moravč. V imenu organizacije JUU za srez Kamnik mu je čestital g. predsednik Anton Arigler. Iskreae besede, ki so poveličevale starega izkušenega borca nele kot učitelja in javnega delavca temveč tudi kot vzornega in značajnega tovariša, so vse prisotne ganile. G. Arigler je izročil g. Tomanu krasno diplomo častnega članstva kamniškega učiteljskega društva. Gi-njen se je zahvalil g. Janko Toman vsem za izkazano pozornost Še na mnoga l^ra!
RAKEK. Na meščansko šolo na Rakeku se je letos vpisalo 46 učencev in učenk, to je največje število, odkar obstoja zavod. Ravnateljstvo pa je moralo odkloniti še nadaljnjih 8 prijavljenih, ker ni na zavodu, ki je nastanjen v poslopju osnovne šole, dovolj prostora. V poslednjih letih je zaznamovati na Rakeku lep napredek, toda za šolo, to je za našo mladino, se le premalo skrbi. Zdaj, ko je Rakek elektrifi-ciran, bo treba pristopiti k rešitvi šolskega vprašanja. Merodajni faktorji naj nekoliko razmislijo, kako bi dobil obmejni Rakek s pomočjo državnih in banovinskih podpor tudi primerno šolsko stavbo, ki bo odgovarjala vsem današnjim zahtevam pouka in vzgoje. Skrajni čas je, da prispeva k vzdrževanju meščanske šole tudi banovina; zakaj že 7 let skrbi in vzdržuje meščansko šolo občina Rakek sama, dasi jo poseča 40 odst. učencev in učenk iz vseh občin logaškega okraja.
SNEBERJE-ZADOBROVA. Pevsko društvo je pripravljalo blagoslovitev in otvoritev svojega doma že za to nedeljo, iz raznih razlogov pa je moralo slavnost preložiti na 24. t. m. Društvo opozarja že sedaj prijatelje petja in narodne noše na to prireditev, ki se bo vršila ob vsakem vremenu.
ŠKOFLJICA. Letos poteka 35. leto od ustanovitve gasilnega društva, ki stopa e svojo delavnostjo vedno bolj v ospredje zanimanja vseh prebivalcev. Najlepši dokaz njegove delavnosti sta društveni dom in njegov inventar, ki se vedno bolj izpopolnjuje. Velike napredke beleži društvo tudi letos kljub splošni gospodarski krizi, posebno skrb pa posveča ureditvi in olep-šanju svojega doma. Marljivi člani so napravili lično ograjo ter uredili poleg doma lep prostor za razne prireditve. V kratkem bodo olepšali tudi notranjost doma, da bo dom ves preurejen ob proslavi 35-letnice društva, ki se pripravlja za jesen.
VRHPOLJE. Mlado gasilno društvo na Vrhpolju je v nedeljo priredilo svoje 3iav je, združeno z blagoslovitvijo nove briz-galne. Ze zgodaj popoldne so se začele zbirati gasilske čete iz raznih krajev kamniškega sreza. Posebno veliko udeležencev je bilo iz Kamnika in Radomelj. Kmalu po nauku je g. župnik Valentin Jerše ob navzočnosti sreskega načelnika Vouška, narodnega poslanca Cererja, župnega načelnika Fajdige in mnogobrojnega drugega občinstva blagoslovil lepo okrašeno briz-galno. Nad brizgalno je plapolala mogočno velika državna trobojnica. Brizgalni je kumoval naš ožji rojak g. senator dr. Rožič, katerega sta zaradi zadržanosti nado-mestovala moravška županja ga. Lea Tom-čeva in gosp. moravški župan Ignac Tome. Po blagoslovitvi so govorili gg. župnik Jerše, sreski načelnik Voušek, narodni poslanec Cerer in moravški župan Tome. Vsi govorniki so poveličevali človekoljubno delo gasilcev, katero opravljajo z ljubeznijo do bližnjega, do naroda in države. Po govorih se je razvila prisrčna zabava ob sodelovanju moravške godbe pod vodstvom g. Maksa Plevanča. Sredi slavja je g. narodni poslanec Cerer čestital g. šolskemu upravitelju v p. Janku Tomanu k njegovi 701etnici .kakor tudi slavil 401etnico njegovega kulturnega in gospodarskega delovanja v lepi moravški dolini. Vsa prireditev je v moralnem in gmotnem pogledu nad vse lepo uspela, kar je pač zasluga pridnega gasilskega odbora in delavnega g. šolskega upravitelja Janeza Perka in njegove soproge.
Vremensko poročilo
Številke ze označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, t. temperatura. 4. relativna vlaga ▼ •/•- S. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, droge oalmfSk* temperatur®.
9. septembra Ljubljana 7, 768.8, 11.7, 88, mirno, 10 —, — Ljubljana 13, 767.5, 16.2, 81, Wl, 10, —, —; Maribor 7, 768.4, 10.0, 80, mirno, 6, —, —; Zagreb 7, 768.6, 10.0, 80, mirno, 9, —, —; Beograd 7, 769.5, 11.0, 70, mirno, 1, —, —; Sarajevo 7, 768.8, 4.0, 90, mirno, 0, —, —; Skoplje 7, 769.3, 11.0, 80, SE1, 0, —, Split 7, 766.4, 19.0, 50, ENE2, 3, —, —-J Kumbor 7, 765.6, 15.0, 80, mirno, 0, —, —J Temperatura: Ljubljana —, 10.8, 16.8, —; Maribor 18.4, 9.0; Zagreb 21.0, 10.0; Beograd 21.0, 8.0; Sarajevo 21.0 2.0; Skoplje 24.0, 4.0; Split 26.0, 17.0; Kumbor —, 14.0; Solnce vzhaja ob 5.30, zahaja ob 18.26 Luna vzhaja ob 20.8, zahaja ob 11.39.
Starši preden kupite čevlje za svoje otroke, oglejte si našo izbiro,
Vrsta 3162-00
Za dijaka, ki mora daleč v šolo peš, močne čevlje iz mastnega usnja z neraztrgljivim in nepremočljivim podplatom. Za deco do 10 let Din 45.-, za deco do 14 let Din 59.-.
Vrsta 3222 00
Za skavte in dijake udoben polčevelj z jezikom iz dulboksa, ki je najlepši okras za deco. Za dijake do 10 let Din 49.-, za dijake do 14 let Din 69.-.
Vrsta 5662-00
Lahki čevlji z usnjenim podplatom iz najfinejšega boksa, fleksibel, na robu šivani. V zalogi imamo črne in rumene Din 49.-za otroke do 6 let, za otroke do 10 let Din 69.-.
Vrsta 6622-23
Za dečke in deklice čevlji iz najboljšega boksa z močnim usnjenim podplatom in usnjeno peto. Za dijake do 10 let Din 79.-, za dijake do 14 let Din 99.-.
Vrsta 6262-(a)
Za dečke visoki čevlji iz dulboksa z močnim usnjenim podplatom za vsak štrapac. Za dijake do 10 let Din 79.-, za dijake do 14 let Din 99.-.
VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGOSLOVENSKIMI ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVENSKIH TVORNICAH.
Železničar: Hermes
Ob vsakem vremenu na igrišču Hermesa s predtekmo. Pričetek ob 15.
Prvorazredni zagrebški Železničar nastopi danes v prijateljski tekmi proti Herme-su. Tekma bo zanimiva tudi zaradi tega, ser nam bo pokazala razliko med našo in zagrebško prvorazrednostjo. Zato pričakujemo, da bodo Hermežani znali častno odrezati.
Glavna tekma se prične ob 16.30, pred-tekma pa ob 15., ob vsakem vremenu. V predtekmi bosta nastopila moštvi Grafike in VSK Triglava. Vstopnina skrajno
ni*:ka.
Sportaii cian Diska v Domžalah
Eden najstarejših podeželskih športnih klubov domžalski Disk ima danes svoj tradicionalni športni dan. Zaradi splošne krize letos sicer v zmanjšanem obsegu, vendar tako, da bo prišla športna publika na svoj račun. V nogometni tekmi, ki se prične točno ob 16. si je izbralo domače moštvo nasprotnika v renorpiranem I. moštvu Primorja iz Ljubljane. Za domačine, ki so sicer sedaj v izvrstni formi in kondiciji, bo to moštvo letos najhujši protivnik, tako da nimajo prav nikakega izgleda na zmago, napeli pa bodo sigurno vse sile, da dosežejo čim povoljnejši rezultat. V predtekmi ob 14.15 nastopi kombinirano moštvo Zaloga proti rezervnemu moštvu Diska.
Prepričani smo, da bo domžalska publika, ki je vedno znala ceniti stremljenja Diska, tudi letos podnrla svoj klub gmotno in moralno z obilnim posetom; vstopnina minimalna, samo 3 Din. Domžalčani. pridite polnoštevilno!
Dva športna dneva
Na Rakeku
Rakovški športniki so tudi letos svoj praznik proslavili najsvečaneje in z veii-kim d>pei om.
Piva ti. čka je bil tek na 2000 m. katerega se je udeležilo 11 tekačev. Naslov prvaka Notranjske je uspešno branil član SK Javornika, Mršek Tone in tudi letos sigurno zmagal s časom 6:21.5, ki je mnogo boljši od lanskega. V naslein;i točki, teku na 100 m smo dobili novega Notranjske '.s 1933, in sicer (s časom 12.2) Svetka Rajka (Sokol Planina). — Čas je od lanskega nekaj slabši. Na startu je pilo 6 tekalev ttr je dosegel drugo mftj'o Tu?ar Srečko (Javornik), tretje Urbas Viko (Javornik). Švedska štafeta, domena SS Javornika, je tud' letos ostala siguren plen prired:te';a Moštvo Javornika CBu čar R., Urbas V.. Šušteršič Fr. in Suš teši č Milan) je omagalo s časom 2:35.1 ter si tako on Iv r:!o tudi letošnje prvenstvo Notranjske Junitrsko štafeto 4X100 e odnesla daleč pred ostalimi Cerknica. Čas l.f*3.4. Popoldne se je spored nadaljeval na lepem igrišču SK Javornika. Najprvo se je občinstvo iz srca nasmejalo moštvu zatemnelih zvezd, ki je moralo doraščajo-čemu naraščaju kloniti z rezultatom 2:5. Nato je nastopil proti izbranemu domačemu moštvu stari znanec ASK Primorje iz Ljubljane. Pred pričetkom je pozdravil goste in jim čestital k tolikim lepim uspehom v ligaškem tekmovanju in drugih športih podpredsednik SK Javornika g. Gornik F., sen.
Primorje : Javornik 6:1
ASK Primorje, zastopano po svojem 1 moštvu, je pokazalo svojo poznano krasno igro, polno tehničnih fines. trikov, točne kombinacije, kritja in sijajnega pregleda. Nasprotniku so dali lekcijo kako se morajo moči ekonomično izkoriščati Dobri <io bili vsi enako, le vratar nekoliko ne-siguren. Domačini se vidno popravljajo ter je ta konstatacija pred skorajšnjim prvenstvom posebno razveseljiva. — Najboljši izmed vseh je bil vratar Škulj Napad je bil najšibkejša formacija moštva. Najboljši tehničar je bil Bršček. le škoda, da ga je težja poškodba močno ovirala. Sodil je g. Hobacher. — Spored je bil zvečer zaključen z animirano zabavo v So-kolskem domu.
SK Javornik je v nedeljo ponovno dokazal, koliko življenjske sile tli v pustih kraških tleh. Želimo mu, da bi veliki napori ne bili zaman.
V Zagorja
V nedeljo je tudi SK Zagorje priredil športni dan, ki pa je proti pričakovanju uspel dokaj slabo, v propagandnem oziru in tudi v bistvu. Vzrok je bilo deloma slabo vreme, glavno zlo pa je v nezdravih razmerah, ki. sicer massirane, odnašajo teren zdravemu športnemu tekmova n;u Športni dan SK Zagorja je minul brez vidne udeležbe domačih klubov, če pojde tako dalje, bo začel zagorski šport prav kmalu propadati. Zato je dolžnost vseh uvidevnih činiteljev, da še o pravem času preprečijo grozečo propast, da s pravim
sportskim duhom podajo roke k skupnemu napredku.
Aranžman je bil deloma pomanjkljiv in zato se je spored po nepotrebnem dokaj vlekel.
Stafetni tek za »Inž. Loskotov pokal«.
Proga 350 X 400 X 400 X 1000 X 200. Ker so izostali zunanji prijavljenci je SKZ na hitro roko postavil še drugo štafeto. S tem je že sam ob sebi prešel pokal, tretjič borjen, v stalno klubovo last Rezultat: SKZ -I: 6:08: SKZ II: 6:27.
Distančni tek na 3000 m za prvenstvo Zasavja. Dva zunanja konkurenta. Tekli so 11 krogov na igrišču. Novi prvak zmaga v velikem stilu. 1. Srakar Franc (^K Primorje) 11:28.6, 2. Podjed Vinko (SKZ) 11:57, 3. Grebene Karol (SK Retje, Trbovlje) 13:04).
Troboj (disk, skok v daljino, teK 100 m), štirje tekmovalci. Slabi rezultati. 1. Koleno Črto 948.87 točk, Medvešček Alh!n 783.42, Kersnik Jože 677.35, Juvaučič 533.07. — S tem je bil ob maloštevilni publiki izčrpan dopoldanski program Popoldne ob treh se je začela predtekma
S K Trbovlje rez. : S K Zagorje rez. 3:1 (0:0). V prvi polovici sta bila nasprotnika enakovredna, pozneje pa so se dali domači presenetiti.
SK Hermes : SK Zagorje 3:1 (21). Vodstvo dosežejo domači, kar da gostom nekaj elana. Pred vodstvom bi domačim pristojala zmaga, zaigrali so vsaj požrtvovalno. Znanja pa so v vsej igri pokazali zelo malo, toda igra je bila v splošnem vseskozi živahna. Sodnik g. Reitmajer. PubliKe do 400.
Med odmorom sta dve domači štafeti tekli švedsko štafeto 800 X 400 X 200 X 200. Časi so bili: 1 4:21.6, 2. 4:27.2.
Službene objave LNP
Sklepi glavne skupščine dne 13. avgusta (Nadaljevanje)
D.	Žrebanje tekem, tehnična določila.
Tekme podsavezne lige, ljubljanskega okrožja in Kranjske province izžreba p o. LNP, v ostalih okrožjih pa jih izžrebajo o. o., vpoštevajoč termine, ki jih določi p. o. LNP.
Prva tekma se odigra vedno v kraju prvoimenovanega kluba in na njegovem igrišču, če ima verificirano igrišče, odnosno na igrišču, ki ga izbere prvoimenova-ni klub, revanžna tekma pa se igra v kraju in na igrišču nasprotnika.
Za tekmovanje, nenastop klubov, nastop z neverificiranimi igralci ter sploh za vse prestopke veljajo določila pravil in pravilnikov JNS.
želje, odnosno dosežene sporazume glede delegiranja sodnikov, je poslati najkasneje osem dni pred tekmo na OZDS pri LNP. če se klubi sporazumejo na sodnika izven območja' LNP, morajo to javiti najmanj 14 dni pred tekmo, sicer OZDS ni primoran, da sporazum upošteva.
Pritožbe proti odigranim tekmam je vložiti, v podsavezni ligi, v priporočenem pismu v roku treh dni po odierani tekmi Isto velja za kvalifikacijske tekme za prestop v podsavezno ligo. Za ostale t^kme pa je vlagati pritožbe v roku osmih dni Prekasno vložene pritožbe, nepravilno podpisane pritožbe in pritožbe brez taks se ne bodo upoštevale.
Prvenstvene tekme se odigravajo samo na verificiranih igriščih. Klubi, ki imajo taka igrišča, so dolžni staviti drugim klubom, ki takih igrišč nimajo, svoja igrišča na razpolago proti 10°/o-tni odškodnini od brutto inkasa, odnosno, v podsavezni ligi, proti odškodnini najmanj 200 Din, v drugem razredu pa proti odškodnini najmanj 100 Din. v kolikor se prizadeti klubi ne sporazumejo drugače z upravo igrišča.
E.	Finančni predpisi.
Prvoimenovani klub mora preskrbeti
na lastne stroške vso reklamo, prijavo in rediteljstvo.
Od brutto inkasa tekme se odbije:
a) od tekme podsavezne lige:
1.	Po 5% za LNP in JNS. V kolikor LNP odnosno JNS zviša ta odstotek, se avtomatično poviša skupni odstotek.
2.	5% za vse ostale klube v dotičnem mestu (kraju). Teh 5"/o se razdeli koncem vsake sezone med vse v dotičnem mestu (kraju) obstoječe klube v enakih delih Podsavezni ligini klubi in klub, ki sodeluje v nacionalni ligi, na teh odstotkih ne par-ticipirajo.
3.	10% odnosno minimalna taksa za igrišče.
4.	Stroški za sodnika, policijo, podsa-veznega delegata in za okrepčila
Preostanek se razdeli v enakih delih med oba tekmujoča kluba.
V	kolikor se kluba drugače ne sporazumeta (n. pr. vsak klub potuje na lastne stroške in obdrži svoj inkaso doma. ali pavšalna odškodnina itd.), mora domači klub plačati gostujočemu klubu, ako polovični preostanek ne presega tega znes. ka, naslednji minimalni znesek:
1.	znesek, ki ustreza polovični vožnji za 13 oseb tretjega razreda osebnega vlaka za dotično potovanje po najbližji progi;
2.	k temu še pavšalno odškodnino za hrano in druge stroške v znesku:
do razdalje 50 km ... 75 Din
>	75 > . . . 150 >
>	100 > ... 250 >
>	150 > . . . 350 >
preko 150 > ... 500 >
Blagajno vodi domači klub, ki mora preskrbeti pravočasno vstopnice, kontrolo pa ima gostujoči klub, ki more dva dni pred tekmo vstopnice s svojim žig.>m prežigo-sati in postaviti k blagajni svojo sontro-lo. Kontrolo izvaja tudi LNP po svojem delegatu odnosno delegatu o- o. Predprodaja stopic se sme pričeti šele v petek vb 8. predpoldne, t. j. dva dni pred tekmo, če je preje žigosal vstopnice nasprotni klub.
Podsavezni delegat, odnosno delegat o. o., ako ni delegiran podsavezni delegat, ima pravico zaračunati kot odškodnino tretji razred osebnega vlaka in 50 Din pri oddaljenosti do 100 km, a preko te oddaljenosti 100 Din.
Pri vseh tekmah, ki se vrše v istem kraju in niso združene s potovanjem, pa se po obračunu gornjih odtegljajev razdeli prebitek, odnosno deficit, med oba igrajoča kluba. Blagajno vodi vedno prvoimenovani kiub, k. mora preskrbeti vstopn:ce.
Obračun sestavi delegat LNP odnosno o. o. (ako delegat LNP ni delegiran) v štirih izvodih. Ako ni delegiran noben delegat, sestavi obračun prvoimenovani klub. Po en izvod obračuna, v ka+erem je na eni strani točno navesti ločeno po cenah vsr. prodane vstopnice, na drugi strani pa vse izdatke v smislu gornjih propozicij ter razdelitev prebitka odnosno izgube, je dostaviti zastopnikoma obeh klubov, pristojnemu o. o. in LNP. Obenem z dostavo obrax.una mora delegat bilo osebno izročiti bilo po čekovni položnici nakazati podsavezu tudi 10%-tni prispevek. Prispevek 5-tih odstotkov za klube v dotičnem kraju razdeli podsavezni blagajnik koncem prvenstvene sezone.
b)	od ostalih prvenstvenih tekem, Iz-vzemši nacionalno ligo:
vse odtegljaje, ki veljajo za podsavezne ligo, izvzemsi 5% za ostale klube.
c)	od vseh prvenstvenih tekem, vštevši nacionalno ligo
pa se odvaja podsaveju še znesek, ki je določen s posebnim pravilnikom za poškod. beni fond in za vzdrževanje podsavezme-ga tajništva.
F. Predpisi za primer neodigranja tekem
Ako kateri klub iz kakršnihko" razlogo* ne more nastopiti in prepusti tekmo na sprotnemu klubu, mora to javiti v roku osmih d,ni, kakor je predpisan in določea po pravilnikih JNS.
Ako klub ne nastopi v revanžni tekmi mora povrniti nasprotniku naslednje stroške:
a)	ako sta kluba iz istega kraja, za reklamo, za prijavo, ev. za policijo in za sodnika, če pridejo na teren;
b)	ako sta kluba iz različnih krajev mora klub. ki odpove tekmo, plačati nasprotniku vsaj v predpisih določeno min* malno odškodnino za vožnjo in prehrano, odnosno oni znesek, ki ga je prejel od prizadetega kluba v prvi tekmi, ako je bi! ta znesek večji od minimalne odškodnine
Ako sta kluba iz raznih krajev in gre za prvo tekmo, mora klub. ki tekme n* pravočasno odpovedal, povrniti nasDrot.ni-ku vse stroške, kakor so označeni pod a)
9. Zaključne določbe.
V	vseh primerih, ki niso tukaj predvideni, odloča u. o. LNP.
X Prvenstveno tekmovanje v LNP.
Vsi klubi se delijo: 1. v prvorazredne (podsavezna liga); 2. v drugorazredne.
A.	Prvorazredni za leto 1933/34 so: Ma ribor, Rapid, Železničar (vsi Maribor), ča kovečki sportski klub, Hermes (Ljublja na) in zmagovalec iz dveh kvalifikacijsikh tekem med prvakom Celje (Celje) in Ela nom (Novo mesto) ter ASK Primorje, če izpade iz nacionalne lige.
B.	Drugorazredni so vsi ostali klubi, k' igrajo prvenstvene tekme ločeno po okrožjih, kakor sledi:
a) štajerska provinca:
1.	Mariborsko-čakoveško okrožje: Svoboda - Maribor, Gradjanski, Mura in ev novi klubi.
2.	Celjsko okrožje: Atletiki, Olimp, šo štanj. Laško, Jugoslavija, Celje (v kolikor se ne plasira v podsavezno ligo) in ev novi klubi.
3.	Trboveljsko okrožje: Amater, Trbovlje. Dobrna. Retje. Hrastnik. Rudar.
težite po srečkah
novega kola drž. razr. loterije. Na raz' polago bodo do 6. oktobra v vseh podruž• nicah „Jutra" in v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, LJubljana, Sv, Petra c. 19
Svoboda . Zagorje, Zagorje, Sloga - Zagorje, Litija, Delavec in ev. novi klubi; ti klubi tekmujejo v dveh skupinah, prvaka obeh skupin igrata koncem prvenstva dve tekmi in je zmagovalec v teh tekmah prvak trboveljskega okrožja; razdelitev klubov v skupine izvede u. o. LNP sporazumno s klubi.
b) Kranjska provinca:
1.	Ljubljansko okrožje: Ilirija, Jadran, Grafika, Slovan, Korotan - Ljubljana, Svoboda - Vič, Reka, Sparta, Sloga - Ljubljana, Svoboda - Zalog, Disk, Domžale. Na predlog g. Kureta sklene skupščina soglasno, da se v okolišu ljubljanskega policijskega rajona v bodoče ne sprejme noben nov klub. Gornji klubi tekmujejo v dveh ločenih skupinah, prvaka obeh skupin igrata konec prvenstvene sezije dve tekmi in postane zmagovalec v teh tekmah prvak ljubljanskega okrožja; razdelitev klubov v dve skupini izvede u. o. LNP.
2.	Dolenjsko - posavsko okrožje: Krško, Elan (v kolikor se ne plasira v podsavezno ligo) in ev. novi klubi.
3.	Gorenjsko - notranjsko okrožje: Bratstvo, Korotan - Kranj, Javornik in ev. no_ vi klubi.
Prvak podsaveznega drugega razreda se dobi tako: prvak trboveljskega okrožja igra s prvakom celjskega okrožja dve tekmi in zmagovalec iz teh dveh tekem igra dve tekmi s prvakom mariborsko - čako veškega okrožja; zmagovalec v poslednjem tekmovanju je prvak štajerske province. Prvak ljubljanskega okrožja igra dve tekmi s prvakom dolenjsko-posavske-ga okrožja in zmagovalec v teh dveh tekmah igra dve tekmi s prvakom gorenjsko-notranjskega okrožja; zmagovalec v poslednjih dveh tekmah je prvak kranjske province; prvaka štajerske in kranjske province igrata med ~eboj dve tekmi, zmagovalec postane prvak drugega razreda LNP in preide avtomatično v podsavezno ligo, dočim izpade poslednji v podsavezni ligi avtomatično v drugi razred svojega okrožja.
C. Določila za odigravanje prvenstvenih tekem.
V	podsavezni ligi kakor tudi v drugem razredu se tekmuje za prvenstvo po točkah in se vrše vse tekme po pravilih in pravilnikih JNS. Zadnje plasirani klub v podsavezni ligi pade avtomatično nazaj v drugi razred v svojem okrožju, prvak drugega razreda LNP pa prestopi avtomatično v podsavezno ligo.
V	primeru, da imata v kvalifikacijskih tekmah oba kluba enako število točk in enako goldiferenco, se dobi zmagovalec na ta način, da se 'gra v revanžni tekmi podaljšek 2 X 15 minut, in ako še ni od_ ločitve, odloči žreb, ki ga izvede sodnik takoj na igrišču v prisotnosti obeh kape-
tanov in službujočega odbornika. *
(Nadaljevanje s seje p. o. 6. t. m.)
Verificirajo se s pravom nastopa dne 16. t. m. za Svobodo. Zagorje: Drnovšek Fran, Lebeničnik Karel, Lebeničnik Jože; za Hermes, Ljubljana Košmerl Josip; za Jadran Ljubljana Kovačič Nikolaj, Marolt Ivan; /a Primorje, Ljubljana Sinkule Rudolf, za Svobodo, Vič Vinšek Franc, Zemljak Slavko.
S pravom nastopa dne 16. t. m. za mednarodne, 6 decembra za prijateljske in 6. marca 1934 za prvenstvene tekme se verificirata za Svobodo Vič Jenko Gabrijel, za Bratstvo, Jesenice Brun Viktor.
Pozivajo se klubi, da pošljejo izkaznice do prihodnje seje, in sicer Svoboda, Vič za igralca Košmerla Jožeta, Hermes, Ljubljana za igralca Sinkule Rudolfa, Slovan Ljubljana za igralca Jenka Gabrijela.
Zavrne se verifikacija igralca Kolariča Ervina za Slovan, Ljubljana in Primorje. Ljubljana, ker je predložena za dva kluba. Nadalje se zavrne verifikacija igralcev Se-bek Karola, Mlakar Janka. Činkovič Jožeta in Kozjek Vinka za Bratstvo, Jesenice, ker niso predložene po tri slike za vsakega igralca in podani točni podatki.
Igralci Arh Ivan, Skubic Slavko in Gu-na Oto bodo verificirani za Amater. Trbovlje. čim pošlje za vsakega po eno sliko in savezno izkaznico.
Vzamejo se na znanje dopisi Javornik. Rakek št 96 ng od 4 t m — dopis Amaterja. Trbovlje br. 134-33 od 2 t m — do pis Bratstva. Jesenice št 228-33 od 5. t. m
—	dopis O. N P. Osijek. br 75-33-34 od 2 t. m
Dopis Korotana. Kranj st. 309 od 5. t. m
—	dopis SK Trbovlje. Trbovlje št. 110-33 od 4. t. m. — dopis Svobode. Zagorje od 4. t. m. in zapisnik M O Trbovlje od 4. t. m se odstopijo u. o. v nadaljnje posto-panje.
Kazenskemu odboru se preda igralec De-kleva Ivan (Ilirija. Ljubljana) na podlagi prijave Bratstva, Jesenict.
Poziva se SSK Celje. Celje, da sporoči do prihodnje seje, ali so zadržki proti verifikaciji igralca Opravš Leopolda, ki se prijavlja za drug klub in da pošlje njegovo izkaznico.	(Dalje.)
V	nekaj vrstah. Četrtkovo nočno prijateljsko tekmo med Gradjanskim in Con-cordijo v Zagrebu so »purgerji« s 6 : 1 (3:1) odločili zase. — Za sredo 13. t. m je po dolgih pregovorih definitjvno sklenjena medmestna tekma Zagreb : Budim pešta — Na« današnji nogometni nastop v Varšavi ima že spet mračno zgodovino JNS bo moral uvesti preiskavo, zakaj so odpovedali vsi zagrebški igralci, ki so bili
določeni v reprezentanco. Po toči bomo pa spet zvonili in valili krivdo drug na drugega. Reda je treba! — V predtekmi pred finalno tekmo Austria : Ambrosiana so dunajski policijski stražniki zmagtali nad enajstorico zagrebških stražnikov s 4 : 1 (3 : 0).
Današnji šport v Celju. Danes prlrefltf Klub slovenskih kolesarjev v Celju prvo dirko za klubovo prvenstvo na progi Ce-Ije-Konjice-Celje. Start bo ob 14. pred trgovino g. Gamsa na Mariborski cesti, cilj pa istotam okrog 15.40. Na športnem igrišču pri »Skalni kleti« bo ob 16. prijateljska nogometna tekma med Iliriio iz Ljubljane in Atletiki iz Celja.
SK Svoboda v Tržiču priredi 17. t. m. vsakoletni športni dan. Ob 7. bo cvetlični dan, ob 11. stafetni tek 4X100 m za prehodni pokal Svobode, ob 13.30 predtekma, ob 15. glavna tekma, ob 17. pa v zadružnem domu prosta zabava s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen za športno propagando, so vabljeni vsi klubi.
/1SK Primorje (kolesarska sekcija). Vsa yia dirkah 8. t. m. plasirane dirkače obveščamo, da bomo dostavili kolajne na naslov kluba, čim bodo izgotovljene. — Pri žrebanju dobitkov je dobila prvi dobitek (moško kolo) štev. 1551, drugi dobitek (žepno uro) štev 19. tretji dobitek (darilo Spectrum) štev. 977, četrti dobitek štev. 1737. Lastniki izžrebanih številk naj se zglasijo zaradi prevzema dobitkov najkasneje do 14. t. m. med 8. in 12. pri gospodu Stanku v Delavski zbornici — I. nadstropje.
SK Grafika poziva igralce Trpin, Meki-na, Ploh, Bežan, Strohmajer, Ustnik, Štrukelj, Verčnik, Katavič, Bončar, Trobevšek, Potrato, Martinčič, Stupica, da pridejo ob 14. v gostilno »Belič« v Šiški. Igramo proti Jadranu pred tekmo Hermes : Železničar. Opremo preskrbi gospodar.
SK Jadran. V nedeljo ob pol 10. naj bodo na igrišču Primorja: Pele, Brcar, Kisel j I in n, Kranjec Kovačič, Kalčič, Lipovšek, Prezelj, Oven i in III, Kosmač, Trep-še, Rakovec, Bezlaj, Tomšič Blažič, Klir, Kalaš, Kocjan, Markič R., Goli, Lukežič, Lovišek. šustaršič I in II, Burger.
SK Reka. Danes ob 13.20 naj bo 1. moštvo na glavnem kolodvoru. Igramo v Trbovljah.
SK Svoboda, Vič poziva vse svoje igralce, da se zanesljivo zglasijo na igrišču Primorja, in sicer ob 8. zjutraj. Jutri igrata prvo moštvo in rezerva. Opremo je prinesti s seboj na igrišče.
SK Zalog. Danes ob 14.30 igramo v Domžalah z Diskom TI. Postava: Tonček, Adolf, Dolče, Gvido, Janko, Danilo, Rudi, Edo, Ja-kec, Milan, Sanzi; rez. Završnik II., France in Likovič.
SK Mars. V ponedeljek bo redna odbo-rova seja, na katero se vabijo naslednji gg.: Zupančič Evgen, Zavrl Rudolf, Zavrl Ivan, Vrhovec Jože I., Humar Ivan, Ocvirk Rudolf, Strah J. in vsi odborniki.
Smučarski klub v Celju bo imel svoi III. redni občni zbor v soboto 16. t. m. ob 20.30 v klubovi sobi pri »Zelenem travniku« v Celju. Na dnevnem redu ie razprava o minulem delu in prihodnji' seziji.
Spori na Japonskem
Vodja osrednjeevropskega japonskega zavoda v Berlinu prof. Kuroda je objavil v nekem nemškem listu zanimive podatke o japonskem spurtu, o katerem vemo pri nas le toliko, kolikor so prišli evropski tekmovalci na mednarodnih športnih prireditvah v stik z zastopniki rumenega plemena. Ta poznavalec športnih razmer na Japonskem pravi med drugim:
Zgodovina teniške igre na Japonskem je zelo kratka, toda v marsikaterem oziru zanimiva. V prvem desetletju 20. stoletja so prinesli tenis na Japonsko Evropci in so ga takrat večinoma tudi igrali skoraj sami. Japoncem je igra sicer kmalu ugajala, toda udomačiti se ni mogla, ker je bila navadna teniška žoga iz kavčuka s prevleko iz klobučevine na Japonskem zelo draga. Zato so si Japonci pomagali s tem, da so uporabljali malo večje gumijaste žoge lastnega proizvoda. Tenis se je nato polagoma širil in je postal polag ameriškega ba-seba-lla in smučanja najbolj priljubljena športna panoga evropiziranih množic. Odkar sodeluje Japonska v tekmah za Davi-sov pokal in drugih mednarodnih srečanjih, imajo seveda tudi tamkaj evropske žoge, ki so pa razmeroma še zmerom zelo drage, tako da ponekod še radi posegajo po gumijastih.
Japonci imajo že od davna mnogo smisla za bojne igre in telesne vaje; ta smisel gojijo na Japonskem deloma zaradi tradicije, deloma zaradi vzgoje in deloma tudi iz verskih razlogov, v vsakem že od mladih nog." Značilno japonske panoge so predvsem sabljanje in »jiujitsu« ter plavanje in roko&orba. Japonski vitez sploh ni mogel prej prevzeti svojih posestev, če ni opravil določenih izpitov v sabljanju in »jiujitsu«. Razmere so se sedaj sicer spremenile, vendar pa igra spretnost v teh telesnih vajah še vedno zelo važno vlogo. Sabljanje poučujejo v vseh šolah, v gimnazijah je celo obvezen predmet. Otroci dobijo za vežbanje 1.30 m dolge palice i? bambusa, ki imaio 40 cm dolge držaje, tako da jih lahko drže z obema rokama. Po-sebne sabljaške tečaje morajo posečati po-licijski stražniki Razen številnih zasebnih zavodov imajo Japonci v Kiotu posebno vi. soko šolo. kjer so pole? znanstvenih pred-metov obvezni tudi sabljanje, »jiujitsu« il plavanje.
Kraljestvo mode
Moderni jesenski klobuki
Veliki ali mali klobuki? Visoke ali nizke oblike? Kakšna tvoriva bodo moderna? Mnogo okrasja ali nič? — To so vprašanja, ki danes zanimajo elegantni ženski svet. Vsaka žena namreč dobro ve, da je za le.p celotni videz ravno klobuk največjega pomena in zato ni čuda, da se je okrog novih jesenskih klobukov osredotočilo toliko želja.
Končno pa je moda s težko pričakovanimi novimi modeli prišla vendarle na plan in glede na njihovo različnost upamo, da bodo ustregli vsem okusom in vsem zahtevam.
Predvsem je treba pribiti, da so mali klobuki zmagali na celi črti. Moderni klobuk je torej majhen in se tesno oprijem-Jje glave, vendar pa razodeva toliko bogastvo zamisli in je izdelan iz tako različnih tvoriv, da se nam ni treba bati enoličnosti v modi klobukov. Klobučina, razne bleščeče svile in baržuni, pa tudi mikavne sestave vseh teh tvoriv in šte.vilni okrasni učinki nam ustvarjajo oblike, ki se razlikujejo od vseh dosedanjih.
Predvsem nas zanima peresno okrasje, ki ga moda uporablja na sto rasnih načinov. Doslej smo se zadovoljili z enostavnim trakom, sedaj pa iščemo bolj vidnih učinkov. Zato se poslužujemo peresja vseh vrst in ga sestavljamo v komplicirane oblike, ki so bile toli značilne za modo naših babi-c in ki zopet enkrat dokazujejo, da se vse na svetu ponavlja! često vidi-
Tudi za letošnjo sezljo
je tvrdka
L. ROT
krznarstvo, MESTNI TRG 5
nabavila po jako ugodnih cenah veliko izbiro kožuhovine in v lastni delavnici izdelala več krznenih modelov (plaščev) in modnih jopic.
Peen:
Modra kuverta
Zadnjič sem prebiral neko knjigo o ženskem gibanju, t. j. o bojih za ženske pra_ vire. Knjiga se imenuje »Upornice^ in je zelo slavna.
Ima tri dele in sega prav do današnjih dni, tako da imajo osebe zadnjega dela najlepšo priliko, da se ob porciji ajdam-skega sira jezč na japonsko nesramnost.
V prvem delu te knjige nastopa starina Lodevijk Ooornvelt, ki je — mimogrede rečeno — edina nekaj v.redma moška oseba v vsej knjigi. Očanec razvija simpatične in slej ko prej koristne nazore. N. pr. zavrača svojega sina Klaasa, ki pripoveduje o nameravani modernizaciji pošt in o iztKjljšanem dostavljanju pisem, nekako, takole: čemu, vraga, naj mi prinašajo pisma v hišo po dvakrat na dan? Da bi se dvakrat jezil, ko jih bom prebiral in odgovarjal?! Še tako je teh sitnosti več ko preveč!
O, modri Lodevijk, kako upravičena je bila.' tvoja odklonilna beseda, kako daleko-viden tvoj strah!
Kaj neki bi si mislil, ako bi videl naše kis e obraze, ko odpiramo in prebiramo (po dvakrat na dan) »dospelo pošto«!
Kaj neki bi rekel, ko bi videl naša prepad la lica in naše tresoče se rake, kadar — —
Da — kadar! — — —
Vsak čas, vsaka doba stoji v gotovem znamenju. Srednji vek n. pr. v znamenju
mo klobučke, ki so popolnoma prekriti z malimi peresci, včasih pa nadomestimo peresno okrasje z resastimi trakovi, ki so nekakšna imitacija perja. Jako priljubljene in za novo modo značilne so tudi cvetlice Iz tankega krzna.
Vse to pa še ne pomeni, da moderni klo. buk brezpogojno rabi drugačno oitrasje. Tudi iz istega tvoriva ustvari spretna roka mnogo lepega, in sicer s tem, da na pravi strani namesti okusne gube ali slikovit rob.
Na naši sliki najdemo vse modele, ki so značilni za novo modno smer.
Tudi "preprostim klobukom skušamo podati nekaj nenavadnega. Naš prvi model nas seznani s tako obliko iz okusno nagu-
Od leta
1813
odličen bel sifon.
bane klobučine, ki jo zgoraj opremimo z ozkimi prerezi, skozi Katere potegnemo trak in ga zavežemo v pentljo. Na ta način nastane nenavadna oblika, ki jo nosimo k jesenskim kostumom, tudi k elegantnemu plašču, če napravimo klobuk iz baržuna, dobimo elegantno popoldansko pokrivalo.
Drapirani klobuki iz bleščeče svile ali baržuna učinkujejo posebno očarljivo. Opremimo jih s poševno našitim pozlačenim peresom, ki se posebno okusno odraža od temnozelenih in rjavih modelov (2. skica).
Mnogo pozornosti vzbujajo klobuki s takozvanim »petelinovim grebenom«. Naša tretja skica nas seznani s takšnim modelom, ki ga bomo še često srečali!
Popolnoma s peresci prekriti modeli so jako priljubljeni. Elegantno učinkuje postrani našita viseča rajčica (predzadnja skica).
K najbolj zanimivim jesenskim oblikam spadajo enostransko visoki klobuki, ki jih najraje opremimo z resastim trakom v obliki stiliziranega peresa (zadnja skica).
ALI STE ŽE BILI V MODNI TRGOVINI
Frank Abe
Igrišča ulica S, za dramskim gledališčem, in se prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, že od 175 Din, obleke od 40 Din, volneno blago od 25 Din, kravate 4 Din, nogavice
od 2.75 Din i. t. d. samo pri F. ABE.
DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN
v razlifinih najnovejših fazonah, v cenah od 240.— Din naprej nudi v veliki izberi
F. L GORICAH, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29. 10.009
Topla obleka
Nikar ne zaupajte toplemu vremena poznega poletja! Danes ali jutri se vreme spremeni. Rabili boste torej toplo obleko. Zato ne odlašajte z nakupom toplega blaga v lepi jesenski barvi kakor rdečkasto rjavi, temno zeleni ali vinsko rdeči. Izogibajte se pisano vzorčastega blaga, če hočete obleko mnogo nositi. Enobravno
vzorčastih ali čisto gladkih blagov se najmanj naveličamo. Malo okrasja, učinek naj bo v barvi in v blagu samem... Lepi gumbi pa so vedno elegantni.
Nenavadni so resasti robovi, ki bodo letos jako moderni. Na naši sliki vidite, kam je treba namestiti rese. Slika predo. čuje moderen model s kazakom in širokim ovratnikom, ki si ga zaradi njegove originalnosti velja zapomniti!
OMIŠ PRI SPLITU
HOTEL BELLEVCE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo.	120
Poznate li lepe nove zapestnice
ki se prilegajo vsaki jesenski obleki iz blaga? Po svoji nenavadni originalnosti se razlikujejo od vseh ostalih — Izdelane so namreč iz usnja, ki je previdno našito na jekleno ogrodje, tako da je zapestnica čvrsta. Takšne komade izdelujemo iz krokodilovega usnja, pa tudi iz enobarvnega, ki ga opremimo z našitim temnim robom.
Rešitev križaljke „No£"
Vodoravno: 2. voz. 4. Eros. 5. čar. 6. denar. 8. ura. 9. trn. 10- rž. 11. dr. 12. ime. 14. Ra. 15. žar. 16. beg. 17. ao! 19. ria 21- iver. 23. slina. 24. Sodoma. 26. niti. 28. trikot. 29. Juno. 31. prejej! 32. Erdut. 34. Aida. 35. niton. 37. po. 38. apolon. 44. že. 45. mladost. 48. cm. 50. nagon. 51. Ebal. 53. ar. 55. alabaster. 58. obisk. 59. ob- 60. da.
Navpično: 1. Morana. 2. večernica. 3. zora. 6. dur- 7. rožmarin. 9. tragedija. 10. riž. 11. drevored. 13. Erinije. 16. Bistrica. 18. osat. 20. Saturn. 22. roke. 25- moj. 27. Indijec. 30. out. 31. pa. 33. top. 36. nož. 39. p. m. 40. ol. 41. lan. 42. oda- 43. noge. 46. soba. 47. tnalo. 49. mlaek. 52. labod. 54. rt 56. hiba- 57. as.
križa, železne arajce in španskih čevljev. Tudi novi vek ima prav prijazna znamenja: Kolumba v verigah, smodnik, tiskarskega škrata, giljotino itd. Znamenja novejšega veka »o zelo pestra in mnogobroj-na: aeroplan, tank, Viljemovi škornji, strupeni plin, petrolejski trust, listnica sira B. Zacharowa pa še to in drugo. Najnovejši čas, naš »danes« takorekoč — stoji v enem samem — in to slabem — znamenju, r znamenju tako imenovane krize.
Kako bi »e dalo neki to slabo mame. nje narisati?
Sem zadnjič (okoli prvega) s prepade-nim licem in s tresočimi se rokami odpiral »dospelo pošto«---MODRA KUVERTA ---
Tako je: naš čas stoji v znamenju modre kuverte!
Kuvert je več vrst. Preprosta, bela — en dinar s papirjem vred. Rumenkasta, zelo ozka — z razcefranim robom. Rožnata z vzorcem — ah! Vijoličasta z zlatim robčkom _ 2Xah! Solidno-slvkasta, resna in ugledna.
Od vseh najcenejša, najneuglednejša, najbolj nedolžna je MODRA KUVERTA _ in vendar je postala simbol, kruto, neizprosno znamenje, nedolžni plašč nezaslišanih dejstev! (Sicer pa: aH Je granata na pogled _ grozna? Kaj še! Oblika je prav prijazna — spominja na odvajalno svečico. In vendar vsebuje smrt!)
Vsebina teh usodnih modrih kuvert je vedno In neizprosno — ista (kakor vsebina
Hitlerjevih govorov — in prav to je nevarno!) — različen je le datum in — število:
Glasom izpisa ... dolgujete...
Pozivam Vas, da položite ... v moje roke najkasneje do ... V nasprotnem »lučaju sem prhnoran ..
čudim se, da še ni tozadevnih tiskanih formularjev. Ali ne bi kazalo, da si nabavim priročen tiskarski strojček? Polom v tej branži je izključen ...
Njega dni »o sprejemali modre kuverte le poklicni zamudmeži in občeznanl nepoboljšljive!. Danes dežujejo kar na debelo! Nihče ni varen pred njimi.
Ne osrečujejo samo posameznikov, tem. več tudi večje skupine, da, kar cele države! Evropa n. pr. je vsa kar preplavljena z modrimi kuvertami, ki nosijo žig: USA!
Triumf modrih kuvert je popoln in krut kakor Tamerlanov in podoba je, da je vsak odpor zaman. Nemci, znani trmoglave!, so se mu uprli na ta način, da so se enodušno oblekli v rjave srajce in se oborožili s hakenkrajci _ pravijo, da bo to zaleglo. Bomo videli!
In kdo bi si bil mislil! Celo Francozom, tem bogatim varčljivcem _ nI bilo prlza-nešeno! Z »dospelo pošto« so sprejel! zadnjič tako modro kuverto, da Jim Je -kar sapo zaprlo! Zaenkrat bo se Izmazal! s priznano Jim duhovitostjo: vtaknili so tozadevno kuverto (žig: USA) lepo v žep. sam! pa so razposlali na razne naslove prav čedno Stevilce kuvert...
Zdravniška posvetovalnica
F. M. Iz Vašega opisa ni razvidno, kak-Sne vrste je Vaša ohromelost in kaj je bil pravi vzrok, da ste oboleli, ker prehlad je bil najbrž samo neposredni vzrok. Vsekakor je pa dobro znamenje, da se je otrp-ljivost obolelih udov že popravila in je upanje, da boste vsaj za lažje delo sposobni. Najbolje je, da greste vsaj za nekaj časa v bolnico, da Vas zopet točno preiščejo. Ker ste siromašni, si preskrbite poprej ubožno spričevalo. — I. B. Ce je že 10 let, odkar ste preboleli kapavioo ter niso medtem nastopili nobeni pojavi, se lahko smatra, da ste ozdravljeni in da ni nevarnosti za okužitev. Pajčevine, katere opažate v urinu, so brez pomena in običajni pojav prestane kapavžce. Za vsak slučaj Vam pa priporočamo, da se voda mikroskopsko preišče. Tudi zaradi opisanih bolečin si ne delajte skrbi, priporočamo Vam pa, da nosite suspenzorij. — Pozitlv. Ker nI izključeno, da si delate mogoče po nepotrebnem skrbi, ker perilo lahko izostane tudi lahko Iz drugih vzrokov, Vam priporočamo, da greste k zdravniku, kjer boste dobili nadaljnja navodila. — A. J. J. Prav lahko Je mogoče, da Vam Je perilo izostalo vsled prehlada, posebno ker izključujete nosečnost. Ker ste si Istočasno pokvarili želodec, Vam priporočamo strogo dieto ln pa ureditev stollce. Poskusite tudi tople obklad-ke in sedeče kopeli. — A. M. Normalna teža tri ln četrt letnega otroka Je 15.25 kg in dolžina 95 cm. Ker torej za % kg premalo tehta, je predvsem važna krepka hrana ln mnogo gibanja na svežem zraku. Splošna oslabelost je najbrže tudi vzrok vseh drugih opisanih pojavov, ki bodo prešli, čim se telo okrepi. Zaradi operacije ln cepljenja Vam pa lahko odgovori samo strokovnjak, ki je otroka preiskal. — A. T. Prav lahki je mogoče, da je vzrok bruhanja želodčna nevroza. Uživajte hrano v malih obrokih, zato pa v manjših presledkih, torej večkrat. Ogibajte se vsakega razburjenja in vlezite se vsaj za par minut po vsaki jedi.
Kako nastaja naduha?
Premnogim boleznim, ki so doslej jadrale le prepogostoma pod imenom histerije in nevrastenije in ki jim medicina ni vedela pravega vzroka, je našel dunajski dermatolog dr. Erwin Pulay sedaj pravi izvor in pravi način ozdravljenja.
Opazil je, da nastopajo mnogovrstne motneje v beljakovinski presnovi zaradi nedostatnega delovanja znamenite žleze možganskega podaljška, hipofize, ki posega tako odločilno še v marsikatero drugo notranje dogajanje v telesu.
Dr. Pulay je odkril, da ima hipofiza med drugim tudi nalogo osrednjega regulatorja beljakovinske presnove, motnje v tem oziru pa povzročajo celo vrsto do danes nepojasnjenih obolenj, med katerimi navajamo različne vrste izpuščajev, srbenja, liša-jev in žare osipe na koži, naduho, sene-no mrzlico, vnetja v sluznicah, nepravilna izločevanja v duplinah nosa in grla, hipne napade nahoda, nastajanje žolčnih in obist-nih kamnov, vnetja v žolču in obistih, glavobole z omedlevicami, migrene, nespečnost, depresije, utrujenost, krče padavične-ga značaja, trganje v kolkih in druge simptome, ki spadajo vsi pod isto poglavje »beljakovinske bolezni«, kakor jo imenuje dr. Pulay. Nekatere motnje v vidu in seksualne narave gredo tudi na račun oslabljenega delovanja hipofize.
Tako so zdaj mnogovrstne bolezni združene v bolezensko enoto z istim vzrokom — in seveda tudi z istim načinom zdravljenja, ki ga vrši dr. Pulay s primernimi dietetskimi ukrepi in hormonalnimi postopki. Uspehi so bili veliki celo pri pacientih, ki so jih bolezni tega izvora trpinčile že dolgo vrsto let in jim noben zdravnik ni vedel leka.
Nega rok
Roka pride z vsemi mogočimi stvarmi v dotik in z roko dovajamo hrano telesu. Nega rok tedaj ni samo lepotna zadeva, temveč še bojj zdravstvena. Ena izmed temeljnih zahtev higiene je ta, da si roke pred vsako jedjo umijemo. To je veliko važnejše nego umitje rok po jedi.
Tudi rednega negovanja nohtov ne smemo pozabiti, saj se med drugim zlasti pod nohtom nabira vsakovrstna nesnaga. Posebno pri malio'otrocih je paziti na čistočo rok in nohtov, kajti od umazanosti, ki se otroku nabere pti lazenju po tleh, dobi v zvezi s svojo navado, da vtika prste vsak hip v usta, vse mogoče bolezni, bezgavke itd. Tudi ne bi smeli dopuščati, da se mali otroci igrajo s psi, ki Jih radi božajo in si puste od njih lizati roke. Marslkakšna otroška bolezen izvira od tod.
Roke, ki pridno delajo, postanejo rade hrapave ln razpokane. To ni potrebno. Umivanje prašnih in od vsakovrstnega dela umazanih rok je seveda najvažnejše, a ko-
PRISTOPAJTE ~~ K AEROKLUBU
Presneto nerodna s torija! In- kar- je najhujše: poklicani faktorji niso pogrun-tali še nobenega uspešnega sredstva proti tem vražjim modrim kuvertam! Prav nič še nismo slišali o kakem ANTIKUVERTI-NU aH RAZDOLGONU! Se samega Roo-sevelta baše, pa še pošteno, čeprav je prvovrsten izvedenec v kuvertni stroki!
Tudi konference, ki so se dozdaj še povsod obnesle, so na tem polju klavrno odpovedale. Res so «e sestali imenitnik! _ žalostna jim majka — a že na prvem banketu so si skočili v lase, kar se dozdaj še ni zgodilo! in ni ostalo, kakor po navad! — pri besedah! Ko so jim servirali tgte de veau 4 la genevoise, ao si pričeli metati modre kuverte v zobe — komaj Jih je pomiril kučegazda, vsakega posebej je moral odpravit! iz mize t aeroplan —!
Kar se i'če mojega odnosa do modrih kuvert, je ta naslednji:
1.	Omislil Bem si veliko, solidno rjavo kuverto. Opremil Je nisem s hakenkraj-cem, pač pa s črkama N in P, kar pomeni: neplačano (nikakor ne: ne plačam;)
2.	V to rjavo malho spravljam usodne modre kuverte ln pošteno skrbim, da se kup ne poveča (žal, se zaradi močne ko njunkture "dozdaj še ni zmanjšal) —
3.	Sklenil sem, da bom kupoval srečne
4.	Sklenil sem, —
5.	Sklenil sem, —
6.	Sklenil sem, —
Na podlagi teh šestih točk upam, ds bom nekoč z mirno samozavestjo odprl »dospelo pošto«.
Vseh dobrih reči so tel
če je to res, je med temi tremi rečmi gotovo Radenska zdravilna voda. Radenska zdravilna voda ni samo radikalno zdravilno sredstvo proti boleznim želodca, jeter, ledvic in preosnove, temveč je tudi izborna pijača, ki vas osveži in okrepi. Kdor redno in dosledno pije Radensko zdravilno vodo, ni nikdar bolan in se počuti mladostnega in krepkega.	10035
ža na rokah se da delu često obvarovati s primernimi rokavicami. Kdor misli, da te pri delu ovirajo, ne ve, da izvršujejo kirurgi daries celo z dvojnimi rokavicami najdelikatnejše operacije. Spočetka malo motijo, potem pa se jih človek privadi. Seveda pa so priporočljive najbolj bele rokavice, ki se dado prati in ki se tudi čim bolj pogosto operejo.
Vsak večer si je treba roke temeljito umiti s toplo vodo in milom, osušiti in dokler so še malenkost vlažne namazati z glicerinom ali lanolinom. čez roke pridejo ponoči potem udobne rokavice, drugače se mazilo obriše ob rjuhe, če koža ni hrapava ali razpokana, jo po topli vodi oplaknemo še z mrzlo vodo, da se utrd1. Hrapavim rokam pa ni treba hladne vode, temveč jih namažimo po umit ju s salicilnim ali resor-cinskim lanolinom oziroma s cinkovim maslom s temi snovmi.
Transfuzija krvi brez darovalca
V Brisbaneu so hoteli rešiti nekekag bolnika s prenosom krvi. Ko je bilo treba izvršiti transfuzijo, so v bolnišnici ugotovili, da nimajo na razpolago nobenega darova-telja krvi. Telefonirali so v skoraj 1000 km oddaljeni Sidney, kjer so našli darovatelja. Njegovo kri so vjeli v termovko, katero so prvim brzim vlakom poslali v Brisbane. Transfuzija se je nato izvršila brez vsakih težav.
Radio
Nedelja, 10. septembra.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Prenos sokolski h svečanosti
iz Ptuja. _ 1Q: Gledališče kot umetnost
(prof- Sest). — 10.30: Potovanje po Poljskem (Vuga Odon). — 11: Radio - orkester.
—	12: Čas, plošče. — 15: Kmetijsko predavanje. — 15.30: Šramel - kvartet Dolinšek.
—	i6.30: Plošče. — 17: Radio - orkester. — 20: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. — 20.45: Radio - orkester. — 21.30: Cas, poročila. plošče- — 22.15: Havajske kitare z ve* lesejma.
Ponedeljek. 11. septembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. 19: Radio - orkester. — 20: Uvedba ljubljanske razsvetljave pred 140 leti (R. Dostal).
—	20.30: Solistični vokalni koncert ge. Ant-Skvarča. — 21.15: Radio - orkester. — 21.45: Čas, poročila- — 22: Havajske kitare z ve-lesejnia
BEOGRAD 12.05: Orkester. — 19: Narod ne pesmi. — 20.40: Slušna igra. — 21.25: Plošče. _ 22.25: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22 40: Lahka glasba _ PRAGA 19.50: Klavirski koncert. — 20.15: Komemoracija za poljskima letalcema Zwirkom in Wigurjem. — 21.15: Prenos iz Bma — BRNO 19.50: Koncert iz Prage. — 21 15: Orkestralen koncert. — 22: Lahka godba. — VARŠAVA 17.15: Klavirske skladbe. — 17.50: Arije in pesmi- — 20.05: Orkester. — 21.20: Prenoo operete _ DUNAJ 12.30: Lahka godba orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 17.15: Skladbe za čelo. — 20: Koncert opernega zbora. — 22.35: Komorna glasba- — BERLIN 20.05: Mozartov koncert za dve violini, oboo. čelo in orkester. _ 21: Dunajska operetna glasba na ploščah. — 22.10: Godba za ples.
—	KČNIGSBERG 20.15: Mešan program. — M0HLACKER '20: Večer lahke glasbe. — 22.20: Klavirski koncert. — 23.05: Prenos koncerta draždanske filharmonije. — BUDIMPEŠTA 17-30: Orkester. — 19: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20.30: Orka stralen koncert. - 23.20: Lahka in plesna trlasba — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: Operni večer.
Torek, 12. septembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. - 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 19- Radio - orkester. — 20: Resnica in zmota o duhovih. — 20.30: Franckova simfonija v B-duru na ploščah- — 21.15: Šlagerrje poje gdč. Ziherlova. — 22: Čas, poročila, radio-orkester.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 19.30: Koncert godalnega kvinteta. — 20: Pesmi.
—	20 30: Plošče. — 21: Orkestralen in pevski koncert. - 22: Plošče. - ZAGREB 12-30: Plošče — 20-30: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Vojaška godba iz Moravske Oetrave. - 20-20: Prenos iz Brna — 21: Koncert solistov. _ 22.15: Plošče. — BRNO 19.25: Koncert godbe na pihala — 20: Orkester balalajk. — 20.20: Slušna igra- - 21: Pren,» iz Prage -VARŠAVA 17.05: Arije in pesini. — 18.3o: Pesmi — 20: Koncert solistov. — 21.10:. Lahka in plesna glasba. - DUNAJ 11: Koncert solistov. — 12 05: Lahka godba orke-stra. — 17: Vojaška godba. — 19.05: Koncert dunajskih simfonikov. — 20-06: Obleganje Dmaja pred 25o leti. _ 23: Koncert na ploščah. — BERLIN 21: Sodobna orkestralna muzika. — Prenos nočnega koneerta iz Hamburga. _ K0NIGSBERG 19: Skladbe R. Straussa. —.20.35: Literaren program. — 2105: Orkestralen koncert. — MOHLACKER 19: Orkester. — 20.35: Plesni večer- — 21: Mešan program iz Hamburga — 23: Nočni koncert iz Lipskega. - BUDIMPEŠTA 17-30: Lahka glasba. — 18.30: Znameniti dirigenti na ploščah. — 19-30: Veseloigra. — 21.50: Koncert opernega orkestra. — 23: Ciganska godba.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zave«, pregrinjal: entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
Iz življenja in sveta
Mehanika v življenjskih pojavih
Zakon o ohranitvi energije v človeškem telesu
Zn^ost se je že zdavnaj zanimala za vprašanje, koliko se dado življenjski pojavi osloniti na mehanične zakone narave in ni samo slučaj, da je Robert Maver svoj zakon o ohranitvi energije odkril baš pri opazovanju krvotoka.
Ta zakon velja, kakor vemo po točnih meritvah, za vsa delovanja v našem organizmu. Toplota, ki se sprošča pri zgorevanju v organizmu, nam je potrebna za vzdrževanje telesne temperature, za izenačenje toplotnih izgub z izžarevanjem, izhlapevanjem itd. Brez toplote, ki se obnavlja neprestano, bi v kratkem času umrli od shbditve.
Po drugi stkani bi morali umreti od pregretja pri težkem mehaničnem delu. če bi se telo ne ščitilo samo z avtomatičnim, povečanim oddajanjem toplote in znojenjem.
Vse življenje temelji na izmenjavi raztopljenih snovi, tedaj na gibanju tekočin, ki jih uravnava srce. Z vsakim utripom preide v počivajoče telo kakšnih 70 cm3 krvi, na dan preko 5 t. Že pri srednjem delu se te količir? zvišajo za štiri- do petkratno vrednost. Pri tem se kri iztisne v nekakšen sistem e^stičnih cevi, ki jih imenujemo arterije. Baš njih elastičnost je za delovanje srca zelo važna, kajti dočim se pri togem, poannelem ž-ilju pomika vsa količira krvi s samo močjo srca, odpade pri elastič-
Najlepši čehoslovakinji
Evropska »Miss češkoslovaška« in njena ameriška koleginja iz Chicaga
Izkoriščanje morske energije
Znani francoski fizik George Claude bo začel v kratkem delati poskuse za izkoriščanje toplotne energije v morju. Eksperimente bo delal najprej v Sredozemskem morju.
V ta namen je že angažiral 10.000 tonsko ladjo »Tunusie« v Dunquerqueju, ki jo bo preuredil v »termično energijsko stani-co«. Vzdolž ladjinega hrbta bodo napravili niz odprtin, skozi katere bodo spustili cevi do mrzlih struj v morski globini.
Iz energije, ki jo bodo pridobili s temperaturno razliko vode v globini in na površju, kani Claude izdelovati umetni led, ki bo štirikrat cenejši od sedanjega umetnega ledu. Tako je vsaj izjavil fizik v svojem predavanju v francoski Znanstveni akademiji. (Pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »življenje in svet« priobčuje interesantno razpravo inž. J. Zupančiča o »Izkoriščanju morske energije v Angliji.)
Pri hripi, bronhitisu, vnetju madljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedoeijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
nem žilju veliko tega dela na žile same. Kakor se spreminja brzina krvnega obtoka, tako se spreminjajo tudi" njegove množine v prilagoditvi s potrebami. Normalno kroži le kakšnih 5 1 krvi po telesu, ostalo množino hranijo posebne telesne shrambe in 'ih le po potrebi spuščajo v obtok.
Na funkcije naše krvi vpliva predvsem dihanje. Dihanje in krvotok sta drug drugemu natančno prilagodena. Če potrebuje kakšen delujoči organ več kisika in prideluje temu primerno več ogljika, se ne zviša samo množina pritekajoče krvi. temveč se po dražljajih ogljika na dihalno središče poveča tudi dihanje. .
So seveda življenjski pojavi, ki jim naše sedanje fizikalno.in kemično znanje ne more natanko videti v vzroke in učinke. To velja predvsem za delovanje notranjih žlez in za delovanje mišičnega stroja, ki deluje z višjim koristnim uspehom nego naši najboljši toplotni stroji. A brez dvoma temeljijo tudi vsa ta dogajanja na preprostih naravnih zakonih. Drugo pa je vprašanje, koliko se dado fizikalni zakoni uporabiti za življenjska dogajanja v obmejnih ozemljih med telesnim in duševnim življenjem, predvsem za dogajanja v živčnih osrednjih organih. Tu pač ne pridemo do jasnosti, dokler ne bomo odkrili, kaj je bistvo življenja in kakšen je njegov zakon.
Golobi — tihotapci kokaina
V vojaški golobnjak pri Fontainebleauju je pred časom priletelo dvanajst tujih golobov. Globi so bili bujno pernati, da se je to nekemu vojaku zdelo sumljivo. Začel jih je ogledovati, slednjič je tudi enega ujel in pri tem ugotovil, da ima golob poleg svojega perja še mnogo tujih peres, čijih tulci so bili napolnjeni s kokainom.
Kriminalna policija se je zanimala za lastnika in je ugotovila, da so se golobi končno nastanili pri nekem kmetu blizu Marseillea. Oblast je pri njem odredila preiskavo in res so našli kokain, ki ga je mož vtihotaplja! iz Barcelone. Golobi so v zadnjih letih pretihotapili iz Španije v Francijo nad 20 kg kokaina, katerega je poslal kmetu njegov španski dobavitelj Ca-stello iz Barcelone.
Glad v Ukrajini
V zadnjem času poročajo listi spet o veliki lakoti, ki vlada v najbolj ži-torodni deželi na svetu, v Ukrajini. Ta slika, ki je izšla v sovjetskem uradnem glasilu »Izvestjih«, nam kar že na nazoren način, kako se boljševizem bori zoper lakoto. Sredi brezkončnih žitnih polj uradnih »kolhozov« stoje leseni stolpi, na katerih pazijo posebni čuvaji, da lačni ljudje ne odnesejo niti bilke.
Ribe brez oči
Oči globokomorskih rib so po neki znanstveni domnevi sposobne gledati s pomočjo kratkovalovnih žarkov, ki edini morejo dospeti do njihovih globočin.
Marsikatere teh rib imajo ogromne, iz glave moleče oči kakor n. pr. tiste čudne, rdeče ribe, ti so jim dali ime teleskopske ribe. So pa tudi ribe, ki niso sposobne občutiti nobene svetlobe. Sem spada riba »clarias fuscus« iz tropske Azije, ki se orientira samo s pomočjo dolgib, bradnih niti, ki mu obdajajo glavo od vseh strani.
V zadnjem času so odkrili na Madagaskarju sladkovodno ribo, ki živi v podzemeljskih jamah in nima niti nastavkov za oči. Po znanem fiziološkem zakonu, dn nerabljeni organi polagoma okrnevajo 'n izginjajo, je riba svoje oči pač izgubila. Vendar pa žival ni popolnoma slepa, kajti neke stanice pod njeno kožo so zmožne dojemati svetlobne razlike. Svoj plen pa si išče riba gotovo z nekim drugim čutom. Če zganeš vodo v njeni bližini, bo splavaU proti vzroku gibania kakor so pokazali poskusi v akvariju. Na ta način jo je tudi zelo lahko ujeti. Slične pojave so opazovali baje tudi pri naši »človeški ribici«.
Novi minister francoske vojne mornarice
Albert Sarraut, bivši minister za kolonije, naslednik pokojnega G. Leyguesa
Kava in šport
Da bi zvišali svoje vrline, pijejo nekateri športniki pred javnimi nastopi kavo. To delajo v domnevi, da jih bo kava ojači-la. Toda kaj pravijo o tem zdravniške preiskave ?
Prof. dr. Grober, ki deluje kot športni zdravnik na univerzi v Jeni, pravi, da ni mogel doslej v nobenem primeru ugotoviti povoljnega vpliva kave na športno udejstvovanje. Ne pozna primera, da bi se zaradi pitja kave izboljšal kakšen rekord, pointenzivilo delovanje organizma itd. Pač pa pozna že mnogo primerov, ko je telo pod vplivom kofeina odpovedalo pokorščino, ker se je prezgodaj izčrpalo. Kava ovira tudi krvni obtok in povzroča hitrejšo obrabo sil organizma. Kava je škodljiva vsakemu občanu, športniku pa še prav posebno.
Največja bolnišnica na svetu
Družina — žrtev strupenih gob
Družina dunajskega vrtnarja Riharda Buchheita je v gozdu nabirala gobe. Oče, ki je bil čislan poznavalec gob, je doma odbral užitne gobe od neužitnih in je naročil, naj prve pripravijo.
Vsa družina je z največjim tekom sedla k mizi in povžila gobe. Kmalu po tem usodnem obedu pa so nastopile posledice. Družina je zbolela, devetletna hči je takoj umrla, oče in dva sinova pa se borijo s smrtjo in ni upanja, da bi jih rešili.
je v newyorškem mestnem deln East Biver
DOBRO JE, ČE VEŠ..
da se je vrnila v Gdynio poljska ekspe-dicija, sestoječa iz inž. Centkiewicza, Siedleckega in Lysakolskega, ki so preživeli 14 mesecev na Medvedjem otoku ter nabrali obilico dragocenega znanstvenega materiala;
da je ruska vlada odlikovala bivšega francoskega ministrskega predsednika Edvarda Herriota povodom sedanjega obiska v Rusiji s činom polkovnika, nakar je Herriot izjavil, da bo pospeševal rusko-francoske odnose ter služil miru in demokraciji;
da skrivajo ljudje na Angleškem po strokovnih cenitvah za 60 milijonov funtov šterlingov zlata, večinoma zaradi tega, ker ni zlato podvrženo nobenim davčnim dajatvam;
da sta prispela Charles Lindbergh in njegova žena v Stockholm, kjer sta gosta švedskega prestolonaslednika;
da je ruski diktator Stalin poklonil poljskemu maršalu Pilsudskemu policijske akte caristične policije o revolucionarnem delovanju Pilsudskega pred vojno;
da je v provinci Asturiji na španskem izbruhnila stavka socialističnih rudarjev. Stavka kakšnih 20.000 delavcev. Povod zanjo je dal sklep rudarskih podjetij, da ne bodo več podpirala starih, dela nezmožnih rudarjev;
da razsaja v St. Louisu v Ameriki spalna bolezen, ki je doslej zahtevala 72 žrtev. Pet sto bolnikov so izolirali v barakah;
da pripravlja nemška vlada zakon, ki predvideva smrtno kazen za posilstvo in ugrabljenje žensk;
Protihitlerjevska borba v Avstriji
Razdeljevanje .orožja novi avstrijski pomožni policiji
Stoletniki
Ženske žive dclj nego moški — Alkohol in nikotin
v življenju stoletnikov
Pod tem naslovom je izdal bivši docent za notranje bolezni dr. I. H. Greeff iz Cannstatta študijo ,v kateri sporoča rezultate vprašalnih pol, ki jih je poslal v odgovor 124 osebam.
Pred vsem preseneča dejstvo, da je med temi 124 osebami, ki so prekoračili stoto leto, 81 žensk in samo 43 moških. V tropski Afriki so podobne razmere. Učenjak Mi-hajkov je naštel v Bolgariji, da pride na 38 žensk, ki so prekoračile 100. leto, samo 13 moških.
Zanimivo je nadalje dejstvo, da. so vsi stoletniki, ki jih je študiral dr. Greeff, ostali v svojem
rojstnem kraju
ali njegovi neposredni bližini. Seveda pa je tudi znatna razlika med stoletniki v mestu in na kmetih. Mestnih stoletnikov je prav malo.. Greeff je naštel med njimi nega tvorničarja, enega mlinarja, enega sedlarja in voskarja ter tri zidarje.
Med ženskimi stoletnicami, ki so bile vse omožene, je opaziti zlasti to, da so imele
precej otrok. Ena med njimi je rodila 14 potomcev, od katerih jih še živi 6; tri so imele po 3 2 otrok, štiri po 10, tri po 9, pet po 8, ena 7, šest po 6, pet po 5 otrok. Samo dve sta ostali brez potomstva. Pa tudi 43 moškim niso delali otroci skrbi, ki bi jim bile skrajšale življenje, kajti eden je imel 14 otrok, dva po 8, štirje po 7, dva po 5, trije po 4 otroke in samo trije so bili brez otrok, eden pa sploh ni bil oženjen. To izpričuje, da
zakon ne škoduje moškemu zdravju, oziroma da ni nobena zapreka za visoko starost.
V pogledu načina življenja pa je zanimiva ugotovitev, da ni bilo med 124 stoletniki niti enega vegetarijca. ženske so navedle, da so z veliko slastjo jedle preka-jene jegulje, mnogo masti, prekajeno meso vseh vrst, kumarično salato, kislo zelje in hren, gobe, mnogo popra, čebule in česnika. Glede alkohola pa poudarja dr. Greeff, da so mu stoletniki zaupali, da so popili
»precej vinskega soka«. Nekatere ženske pa so sporočile raziskovalcu, da popijejo dnevno 2 do 3 čašice konjaka _ zjutraj, opoldne in zvečer, nekatere
so tudi navedle, da spijejo po eno čašo žganja ali pa 1 do 2 čaši vina. Moški stoletniki pa sc odgovorili, da so do zadnjega radi srkali konjak, da so bili prijatelji dobre kapljice, da so v mlajših letih precej popili, da so pili samo čisto žganje ali žganjico, da so si privoščili nekaj šile žganja in 2 do 3 čaše piva.
Tudi v pogledu
nikotina
niso bili Greeffovi stoletniki nič kaj posebno vzdržni. Med 43 moškimi je bil samo
Gospodom za jesen
nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje
DRAGO S C H W A B
Aleksandrova cesta
Spor zaradi mrliča
Pred dnevi se je ponesrečil pri skoku v Blatno jezero avstrijski trgovec Weiss. Obležal je mrtev na dnu vode in so ga morali z velikim trudom potegniti na suho.
Družba, s katero se je bil Weiss pripeljal na Blatno jezero, ni bila natančno poučena, kakšne veroizpovedi je bil pokojnik. Zato so v domnevi, da je bil Weiss židovske vere, položili mrliča na mrtvaški oder izraelit-skega pokopališča. Medtem pa je prispelo od ponesrečenčevih staršev pojasnilo, da je bil Weiss katoličan. Trgovčeva družba je torej zahtevala njegovo izročitev, da ga odnesejo v mrtvašnico na katoliško pokopališče.
Zaradi tega je nastal oster spor. Uprava židovskega pokopališča se je branila izročiti truplo, dokler ne poravnajo stroške za židovski mrtvaški oder. In ker- so pokojnikovi starši zavračali židovske zahteve, ni preostalo prijateljem pokojnika nič drugega kakor ovadba zaradi ropa mrliča, šele po tej intervenciji sc se židje vdali ter izročili truplo, da so ga zakopali na katoliškem pokopališču.
Podzemska železnica v Moskvi
Iz Moskve poročajo, da napredujejo dela za zgraditev podzemske železnice z veliko naglico. Skupna dolžina vseh podzemskih prog bo 89 km. Trenutno delajo na prvem odseku v mestnem centru, kjer so doslej pripravili vse potrebno za prvih 12 km podzemske proge. Ta odsek bodo izročili prometu 7. novembra 1934, ob 17. obletnici oktoberske revolucije. Z gradbenimi deli je zaposlenih 10.000 delavcev in mnogo inozemskih strokovnjakov.
en nekadilec, ženske so bile antinikoti-nistke, Ker v njihovi mladosti še ni bilo moderno kaditi tobak. Zato pa so ostaH stoletniki izpolnili rubriko o kajenju s strašnimi izjavami. Neki vprašanec je zapisal, da je do svojega 98. leta in pol silno dosti pokadil; drugi pravi, da je vlekel pipo od 20. leta dalje ter pokadil cie 80. leta približno 1 kg tobaka na mesec.
V	času, ko so bili Greeffovi stoletniki mladi, seveda še niso imeli
športov
kakor dandanes. In tako so mogli stoletniki samo sporočiti zdravniku-vpraševalcu, da so bili skoraj vsi dobri pešci in plavači ter telovadci. Zobe so izgubili večinoma med 60. in 80. letom. Samo ena ženska je imela še pri 80. letih popolno zobovje. Vid in sluh je v starosti mnogim opešal, tako tudi spomin.
V	starosti so se vsi Greeffovi stoletniki posušili. To pa je čisto
naraven pojav starosti. Glede velikosti pripominja raziskovalec, da so bili moški stoletniki povprečno visoki 163.9 cm, ženske pa 153.6 cm. Teža moških je znašala 65 do 75 kg, pri ženskah pa 50 kilogramov.
En stoletnik in ena stoletnica sta imela po enkrat v življenju pljučnico, pljučna vnetja pa so bila pogostejša pri moških. Zaradi revmatizma in putike se stoletniki ne pritožujejo, krčnice in golše so bile pri stoletnikih redkejše kakor dan današnji, potreba po spanju pa je bila zelo različna. Tudi trdnost zdravja je bila zelo individualna.
Pariška jesenska moda
Elegantna čepica iz črnega velurja
ANEKDOTA
Wagner je bil zelo nervozen in razvajen ter se je silno bal jesenskega hlada. Nekoč sta stanovala z Btilovvom skupaj in sta plačevala za najeto sobo vsak pol najemnine. Bilo je v septembru. Wagner je naravnost zmrzoval. Bulow mu je dal svet, naj se ugreje s sprehajanjem, toda Wagnerju so bile besede bob ob steno. Zato je šel Biilovv sam na sprehod, tovariša pa je pustil doma.
Ko se je vrnil, je uzrl strahotno razdejanje. Wagner je sedel s peresom v roki za mizo, v peči pa je veselo prasketal ogenj. Kje je dobil Wagner drva? Razbil je v sobi vse stole razen enega in Biilowa je sprejel z besedami, da ljudje, ki hodijo na sprehod, ne potrebujejo ne stolov ne miz. Biilow je nato prisegel, da bo prihodnjič takoj ko se vseli z Wagnerjem v kakšno sobo, dal zavarovati pohištvo proti ognju.
VSAK DAN ENA
Pri vedeževaJkL
»Neka črna ženska zasleduje vašega moža od zore do mraka.«
»Ubogi moj mož, on je namreč pismo-noša.«
Gospodarstvo
Gradbene hranilnice in posojilnice
K aktualnemu vprašanju gradbenih hranilnic, odnosno zadrug za brezobrestna posojila, 9mo prejeli naslednja dva zanimiva prispevka, ki prihajata do sličnih zaključkov.	I 1
na negativno stran, ona mora biti pozitivna ter mora z vsemi sredstvi podpirati kolektivno štednjo. ker je to gospodarsko dobro, socialno potrebno in moralno koristno. Take ustanove morejo znatno prispevati tudi k splošni težnji po znižanju obrestne mere.
Dr. Joža Bohinjec;
Naši javnosti so zadrjge za smotreno Štednjo, med katere spadajo tadi stavbne hranilnice in posojilnice, znane bolj pod nazivom zadruge za dajanje brezobrestnih po-, sojil. To je zelo mikaven, spekulativen naziv; v času težke finančne in gospodarske krize so brezobrestna posojila poseben čudež zase. seveda če bi bila posojila dejansko brezobrestna. O teh zadrugah je pisalo tudi časopisje, ki ee je v splošnem izrazilo neugodno glede delovanja in solidnosti takih zadrug. Naše zadružne zveze so nasproti stavbnim hranilnim in posojilnim zadrugam, ki se pečajo z dajanjem »brezobrestnih« posojil neugodno razpoložene in menda odklanjajo tudi članstvo takim zadrjgam- Po moji vednosti ima samo Revizijska ziveza včlanjene te vrste zadruge. V pojav zadrug za dajanje »brezobrestnih« posojil je posegla tudi banska uorava. ki je s posebno odredbo ustavila nadaljnje zbiranje Članstva v omenjenih zadrugah. Vidimo, da zadruge za dajanje »brezobrestnih« posojil v javnosti ne uživajo ugleda, da se nanje gleda nezaupno kot na podjetja, ki opravljajo špekulativne posle z nezadostno varnostjo za članstvo. Na splošno se smatra, da so posli teh zadrjg nemoralni, ker da s preveliko očividnostjo spravljajo v nevarnost koristi ravno socialno šibkejših slojev. Nezadostna zakonodaja in nejasna administrativna praksa sta mnogo škodovali. Razširjeno je napačno mnenje. da administrativne politične oblasti nad poslovanjem zadrug nimajo nadzorstvene kompetence. češ da so zadruge registrirane samo pri sodiščih in da je z registracijo vse opravljeno. Nadzor nad zadrugam! za »brezobrestna« posojila ni zakonito urejen. kakor je to v drugih državah, zlasti za stavbne hranilnice, ki jih ni metati v isti koš z ostalimi zadrugami za brezobrestna posojila-	.
Kolikor gre za prave stavbne hranilnice in posojilnice, je ideia zdrava in socialna, zato ie vredno, da stvar pogledamo tudi od druge strani. Zdravi ideji pa je treba pO" magati. da se more s časom krepko uveljaviti v socialno korist onim. za katere je bila ustvarjena. Domovina stavbnih hranilnic je Anglija. V angleškem narodnem gospodar-svu igrajo te hranilnice zelo važno in vplivno 'jlogo. Leta 1929. je poslovalo na anglosaški celini 1012 stavbnih hranilnic (buiT ding societies) s 313 milijoni šterlingov premožen ia. Tozadevna zakonodaja datira !z 1. 1836., iz 1. 1874. in iz 1- 1894. (Building Societies Act). Te hranilnice stoje pod strogim državnim nadzorstvom tako da so ustvarjeni vsi pogoji za redno in pravilno kontrolo njihovega poslovanja. Uživajo pa tudi dr žavno materialno pomoč; zlasti občine uspešno podpirajo delovanje zadrug, ker prevzemajo 15—20°jamstva za dovoljena posojila članom. Socialni in narodno-vzgojni pomen stavbnih hranilnic leži v stremljenju, da svojim članom ustvari lastne domove in jih s tem dvigne moralno in v državljanski zaved nosti S tem se obenem smisel štednje zanaša med najširše ljudske vrste
Vloge pri teh hranilnicah prinašajo S do 4°/o obresti. 6eveda pa tudi posojila mso brezobrestna, četudi so poceni. Angleške stavbne hranilnice uživajo najizrazitejšo _na-klonienost vse iavnosti in vodilnih političnih osebnosti. Angleški stanovanjski zakon i« 1. 1923. tudi svetuje občinam, naj se v svoji komunalni stanovanjski politiki poslužujejo stavbnih hranilnic.
Tudi v Zedinjenib državah so take vrste denarni zavodi zelo razširjeni. Imajo ^nad 8 milijard dolariev premoženja. Angleške m ameriške stavbne hranilnice (v Ameriki: building and loan associations) imajo v svojem jedru značaj hipotekarnih zavodov in vrše funkcije, kakršne vrše pri nas in n. pr. v Nemčiji javne (občinske") hranilnice. Značilno ie tudi. da nekatere javne hranilnice na kontinentu že ustvarjajo posebne oddelke za stavbno štednjo. ki poslujejo po načelih. kakor so veljavna za stavbne hranilnice in posojilnice.
V Nemčiji je bila prva stavbna hranilnica ustanovljena 1. 1924. Je to danes največia Bausoarkasse der Gemeinschaft der Freun-de Wustenrot. Ta hranilnica je do 31. decembra 1930 združila 57.000 članov, ki so sklenili pogodbe za 850 milijonov mark posojila. Posojil Da ie hranilnica izplačala 164 milijonov mark. Nemške »Bausparkasse* so po najnovejši zakonodaji izrazite hranilnice-One zdmžujeio pri sebi vlagatelje, ki hočejo z majhnimi vlogami štediti. da si pozneje grade svoj lastni dom. Hranilnice slone na načelu solidarnosti in kolektivnega jamstva članstva. Nemški zakon iz 1. 1931 definira stavbne hranilnice kot »privatna podjetja, pri katerih se z dajatvami več hra nilcev zbere premoženje, iz katereara se po sameznim hranilcem prizna posojilo v svr ho graditve ali iznnnolnitve lastnega doma ali v svrho razdolžitve.« Zakon pravi, da spada io taka podietja. ki smejo biti samo delniške družbe, komanditne družbe na akcije ali zadruge z omejeno zavezo, pod državno nadzorstvo. To nadzorstvo pa izvaja državni nadzorstveni urad za privatne zavarovalnice- Kontrola ie zelo dalekosežna. Poslovni načrt hranilnice mora vsebovati vse. kar zahteva zakon. Pri vsakem takem podjetju mora poslovati posebna zanpna oseba državnega nadzorstvenega urada, ki zlasti pazi. da se posonla dodelujejo strogo po poslovnem načrtu. Važnejši predpisi zakona. ki veljaio za privatne zavarovalnice, veljajo smiselno tudi za stavbne hranilnice. Ti predpisi pa so zelo strogi. V zadni^m času se nstanavliaio tudi javnopravne stavbne hranilnice. Nadzorstvene oblasti polagajo posebno važnost na to. da slone poslovni načrti na solidnih in zanesljivih računih in na zdravih gospodarskih načelih. Poslovanje se mora razvijati strogo po predpisih zakona in poslovnega načrta. Zato jamči zaupna oseba državnega nadzorstvenega urada, ki stalno in tekoče nadzira delovanje hranilnice. Računske zaključke mora pregledati in sooodpisati poseben revizor (Priifer). ki vrši svoje funkcije prav tako kot zaupna oseba nadzorstvene oblasti. Na ta način misli jiem-ška zakon oda ia. da bodo zadostno zaščiteni interesi kolektivnih hranilcev.
Dobro bi bilo. če bi naša banska -iprava utrdila načela, po katerih se morajo v bodoče ustanavljati in ravnati stavbne hranilnice in posojilnice, da bo varovani interesi članov. Ni v redu, ako bi 6e omejila samo
Zadruge za smotreno štednjo
Prepoved banske uprave glede nadaljnjega sprejemanja in nabiranja članov gradbenim in kreditnim zadrugam ki nudijo svojim članom brezobrestna posojila, je tudi pri nas spravila v ospredje vprašanje ureditve zakonite podlage zadrugam za smotreno štednjo. V mnogih drugih državah je to vprašanje že rešeno s posebnim zakonom, drugod pa, kjer je ostalo neurejeno, so se pojavile slione nerednosti kakor pri nas.
Ideja smotrene štednje je lahko zelo koristna, toda le tedaj če se poslovanje zadrug uredi tako, da je izključena špekulacija in da so vsakemu članu, najsi pristopi kadarkoli, zaslgurane enake ugodnosti. Skratka, ves ustroj teh zadrug mora biti postavljen na solidno bazo. Če to zaenkrat ni mogoče urediti s posebnim zakonom, tedaj se naj postavijo potrebne norme začasno v drugi obliki.
Pri tem bi bilo treba posebno paaiti na one zadruge za smotreno štednjo, ki jih ne moremo prištevati med takozvane gradbene hranilnice. Poslovanje takih zadrug je tudi drugod dalo največ povoda za pritožbe. Avstrijska vlada je letos v aprilu smatrala za potrebno, da te zadruge z zasilno uredbo prisili k likvidaciji in iih sploh prepove, dočim je prave gradbene hranilnice dopustila, seveda pod pogojem, da svoje poslovanje prilagodijo gotovim predpisom in stalni kontroli.
Kakšna bo usoda zadrug za smotreno
štednjo pri nas, danes Se nI jasno; vsekakor pa bo treba njihovo delovanje, če bo dopuščen njihov nadaljnji obstoj, stalno najstrožje kontrolirati in postaviti na tako podlago, da ne bodo eni člani oškodovani na korist drugih.
Pravih gradbenih hranilnic, kakor so zlasti v Angliji in Ameriki, je pri nas še malo. Ideja gradbenih hranilnic ni slaba in bi jo bilo treba pospeševati. Seveda pa je tudi tu potrebno, da je njihov ustroj soliden in da je poslovanje pod stalno kom. trolo. V Nemčiji, kjer so se gradbene hranilnice po vojni zelo pomnožile, se je izkazalo, da se je tudi med nje zaradi pomanjkanja zakonite podlage in stalne kontrole vgnezdilo mnogo nesolidnega. Po temeljitem razčiščen ju, ki se je Izvršilo zadnje leto, je ostalo sedaj le še 70 finančno močnih gradbenih hranilnic, ki uživajo tudi znatno podporo iz javnih sredstev, dočim je vlada ostalih 230 prisilila deloma v kontourz in v likvidacijo, deloma pa k fu-ziji z drugimi hranilnicami.
Razmišljati bi bilo treba tudi o tem, ali naj se sploh dopusti brezobrestni sistem, ki omogoča, da najboljše odreže oni, ki pride takoj za posojilo na vrsto, dočim je oškodovan oni, ki mora dolgo čakati na posojilo. V Švici si pomagajo večinoma na ta način, da morajo oni, ki pridejo za posojilo na vrsto že pred potekom 5 let članstva, plačevati 1—5% izravnalnih obresti na korisit onim, ki pridejo šele po daljšem čakanju na vrsto. Pa tudi ta sistem se mnogim zdi nesoliden. Najboljše bi menda bilo, da bi se brezobrestni način poslovanja, sploh opustil, in da bi se tako za vloge kakor tudi za posojila računale obresti, četudi niake, kakor je to povsod v Angliji in Ameriki in deloma v Nemčiji. Saj tudi pri brezobrestnem sistemu niso posojila dejansko brezobrestna, ker je treba pač na ta ali oni način prispevati vsaj za upravne stroške.
Ker bi bilo baš v sedanjih naših razmerah potrebno, da se v svrho smotrene kolektivne štednje razvijejo tudi pri nas zdrave in solidne gradbene hramilnice, zato naj bi se vprašanje ustroja teh hranilnic in njihove kontrole čim prej uredilo.
Jutri zaključek velesejma
Tudi včeraj je bil pri znižani vstopnini 5 Din, ki velja do konca velesejma, poset jesenskih razstav zelo dober. Za nedeljo pa se v splošnem pričakuje enak naval kakor je bil v petek na praznin.
Kmetijska družba ima letos na jesenski razstavi nad vse bogato zalogo vseh kmetijskih strojev. Prodaja je dobra in je zanimanje zlasti za pluge, slamoreznice, gnojne sesalke, reporeznice, sejalnice in žitočistilnike. Imela je kupce tudi iz Italije, ki so navzlic visoki zaščitni carini interesenti posebno za mlatilnice in bencinske motorje.
Poštna uprava oddaja tudi na jesenski razstavi prav dobre detektorje docela zastonj. Naročnik plača samo 3-mesečno pristojbino za radio, skupaj 75 Din, in pa 50 Din za kolek
Posetnike ponovno opozarjamo, da ima Zveza mlekarskih zadrug bogato izbiro pol-trdih in mehkih sirov. Posebno v zadnjem letu beleži naše sirarstvo glede produkcije raznih novih vrst odlične uspehe (edamska salama, stepni sir, ki se izdeluje po načinu v sibirski stepi; planinski trapist, romadour, desertni siri). Mlekar-
Povečana likvidnost denarnega trga
Za trenutno stanje na našem denarnem trgu so prav značilne številke iz najnovejšega stanja Poštne hranilnice za avgust. V tem mesecu so se hranilne vloge na knjižice pri Poštni hranilnici znova dvignile za 11.5 milijona Din, tako da so dosegle skupno vsoto 512.3 milijona Din. Zadnje mesece je bil priliv novih vlog izredno velik. Od začetka leta so se vloge povečale že za 69.6 milijona Din, od začetka leta 1932. pa znaša prirastek 178 milijonov Din. število izdanin hranilniih knjižic je naraslo že na 246.753 (v začetku leta 222.956).
Rekordno stanje pa je zabeleženo tudi pri čekovnih vlogah Čekovne vloge (na katere kakor zna.no Poštna hranilnica ne plača nobenih obresti) so se od konca julija povečale za 180.8 milijona Din in so dosegle rekordno višino 1082.6 milijona dinarjev (lani v avgustu 778.3 milijona dinarjev). Doslej je stanje žirovnih vlog samo enkrat prekoračilo mejo ene milijarde, namreč ob koncu lanskega novembra, ko je doseglo 1001.3 milijona Din. Na izredno višino pa se je v avgustu dvignil tudi čekovni promet, ki je znašal 5869 milijonov (v juliju 5065, v juniju 4944). Tako velikega čekovnega prometa ni imela Poštna hranilnica že skoro 3 leta (od novembra 1930.).
Kakor kažejo vsi ti znaki, se likvidnost našega denarnega trga naglo zboljšuje. Na hranilnih vlogah in čekovnih vlogah skupaj je v teku avgusta priteklo v Poštno hranilnico nič manj kakor 192 milijonov dinarjev. Rekordno stanje čekovnih vlog, ki je že prekoračilo eno milijardo, pa nam priča, da so se razpoložljiva sredstva našega gospodarstva dvignila, če bi bilo urejeno vprašanje normalizacije našega kreditnega organizma, bi znaten del tega denarja, ki se danes brezobrestno nalaga pri Poštni hranilnici, našel pot do naših denarnih zavodov, četudi bi le ti plačali nizke vložne obresti, čeprav se tudi pri privatnih denarnih zavodih opaža zadnje mesece izboljšanje se vendar še mnogi prejšnji komitenti' bank poslužujejo le Poštne hranilnice za plačilni promet, ki so ga prej vršili preko privatnih denarnih zavodov.
Da pa gre pri novih denarnih sredstvih, ki so pritekla v Poštno hranilnico, dejansko le za sredstva iz tekočega poslovnega prometa, nam potrjuje dejstvo, da se odstotek virmanskega prometa od skupnega čekovnega prometa navzlic povečanju čekovnih vlog (od 890 milijonov v juniju na 1083 milijonov v avgustu) ni zmanjšal, temveč se je celo še dvignil; v avgustu je znašal 50.1 %, dočim se je od začetka leta 1931. gibal vedno precej pod 50 %.
Naraščanje tujih sredstev ln prometa pri Poštni hranilnici v primeri z lanskim
na v Velikih Laščah pa izdeluje že šest mesecev prav dober roquefort, ki zahteva pri izdelavi prav posebno pažnjo.
Vinska razstava na velesejmu. Čim bolj se bližamo koncu razstave, tem večji postaja obisk vinske razstave. Zadnje dni, osobito na praznik so obilni obiskovalci to vinsko razstavo že tako oskubili, da je nastala precejšnja praznota. Nekaj finejših sort so morali nadoknaditi, da pridejo vsi obiskovalci — interesenti še na svoj račun. Ljubljančani se krčevito drže priljubljenega jim krškega cvička in Zorkove črnine iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi, enako pa je priljubljen tudi neprekosljivi renski rizling vinarske šole in Pfrimerjev muškatni silvanec iz Maribora, dišeči traminec in iz-borni rizling štajerske hranilnice v Pod-lehniku pri Ptuju ter izbor šipon in murski biser Bouviera iz Gor. Radgone. Najbolje pa je, da se interesenti sami prepričajo in sami sodijo. Za nakup je »edaj najprimernejši čas, kajti kakor kaže, bo letošnja trgatev gotovo za polovico slabša od lanske. Kupci dobe na razstavi vsa potrebna pojasnila in naslove producentov brezplačno.
letom nam kaže naslednja zanimiva primerjava (v milijonih Din); hranilne vloge ob 1932 1933 razlika koncu avgusta 391 512 4- 121 čekovne vloge ob
koncu avgusta	778 1083 + 305
skupaj vloge	1169 1595 + 426
čekovni promet
v avgustu	4803 5869 +1066
Ob koncu avgusta je imela Poštna hranilnica vsega 1595 milijonov hranilnih in čekovnih vlog, to je za 426 milijonov več nego lani. Čekovni promet je bil za eno milijardo večji nego lani. Od začetka leta do konca avgusta pa je znašal ves čekovni promet 38 8 milijarde Din, dočim je lani v istem razdobju dosegel le 35.8 milijarde Din.
Gospodarske vesti
= Rudarska produkcija se dviga, le premogovna še pada. V prvem letošnjem polletju zaznamuje naša produkcija rud znatno zboljšanie; le produkcija premoga je bila v primeri z lanskim prvim polletjem manjša. Statistika rudarske produkcije izkazuje naslednje številke (v tonah): I. polletje 1933 1932 premog 2.003.700 2,239.600 — 10.4% bakrena ruda 274.260 86.870 + 215.0% svinč. ruda 322 730 236.320 + 36.6% žel. ruda 20.220 16.100 + 25.7 % bavksit	24.925 20 187 — 23.7%
krom. ruda 12.850 14.810 + 13.2% pirit	8.615 6321 + 32.2%
Razvoj našega rudarstva kaže torej razmeroma ugodno sliko. Tudi naša topilniška produkcija se je dvignila. Produkcija železa, ki je lani v prvem polletju skoro docela prenehala (samo 450 ton) se je letos v prvem polletju zopet povzpela na 15.554 ton.
= Neprotokolirane firme smejo ie nadalje nabavljati plačilna sredstva za inozemstvo. Na vesti, da firme, ki niso sodno protokolirane, ne morejo nabavljati plačil nih sredstev za inozemstvo, se je Zbornica TOI v Ljubljani obrnila na ministrstvo financ, obenem pa tudi na Narodno banko v Beogradu in je dobila od te pod številko 155.289 od 5. septembra 1933 nastopno obvestilo: »Prejeli smo Vaše pismo s posla nim nam prepisom pisma, katerega ste poslali ministrstvu financ in Vas v zvezi s tem obveščamo, da nI ukinjena možnost opravdanja tudi z obrtnico namesto potrdila o protokolaciji firme. Ta odredba Je kakor tudi za potrdilo o protokolaciji uveljavljena v čl. 3 ln 6 deviznega pravilnika « _ Gornje obvestilo potrjuje torej nazira-nje, ki smo ga o tej stvari tenesli v »Ju. tru« (27. avgusta), da namreč z razveljavljen jem druge točke pojasnil finančnega ministra od 31. oktobra 1931 ni ukinjeno opravdanje z obrtnim listom (namesto s potrdilom o protokolaciji), ker ostane ne-
Hal«
- 73. pažnioi prosimo za * ^
Vam	todusttije:
^SgfTtf&fSS^
« ODI*®
pogodbene c
p"*«1-, „
„ stili***
H. ® ^obUAH*
I
spremenjeno v veljavi člen 3. deviznega pravilnika, ki pravi, da je treba pri nabavi inozemskih plačilnih sredstev predložiti potrdilo o protokolaciji odnosno obrtni list.
= Izplačilo kupona 7% investicijskega posojila. Ker bo 15. t m. zapadel nov kupom (št. 24) obveznic 1% investicijskega posojila iz leita 1921. objavlja oddelek za državne dolgove pri finančnem ministrstvu, da bodo lahko ta kupon izplačevale: vse državne uprave, Poštna hranilnica in njene podružnice iter pošte in končno oddelek za državne dolgove v Beogradu. Istočasno se opozarjajo imetniki tega posojila da je 14. september skrajni rok za izplačilo 14. kupona, ki je zapadel v plačilo pred 5 leti.
= Oddaja dimnikarskih del na vojaških objektih se bo vršila potom ofertne licitacije 1. oktobra pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja v Ljubljani.
= Oddaja zakupa resta racije na postaji Maribor gl. kol. se bo vršila potom licitacije 4. oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
== Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 750 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. t. m. t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala in telefonskih naprav. Dne 14. oktobra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofert-na licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (vijaki, groverjevi obroči, spojnice, žeblji, tirefondi, podložne plošče ito.)
Hmelj
+ Žalec, 9. septembra. Na hmeljskem trgu je zelo mirno. Cene se gibljejo m«d 75 in 80 Din za kg. Nemški kupci še vedno čakajo na izvedbo Oklepa ministrskega sveta v vprašanju začasno vezanih klirinških dinarjev, zato trenutno ne kupujejo. Le posamezni trgovci nakupujejo večje količine zlasti v obrobnih krajih okoliša, kjer dobe blago ceneje.
Položaj na naših borzah
Pretekli teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 2.22 milijona Din nasproti 3.00. 3.19, 1.77 in 1.72 milijona Din v zadnjih 4 tednih Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Dolar in funt sta se precej umirila. Deviza Newyork notira sedaj (s premijo) 51.02 Din za 1 dolar nasproti 51.69 Din ob koncu zadnjega tedna
Na tržišču državnih papirjev je Vojna škoda po znani hosi sredi avgusta (ko je bil dosežen tečaj 250) pred 14 dnevi padla na 230 — 231; prejšnji teden se je tečaj zopet popravil na 241 — 243. sredi minulega tedna pa celo na 244 — 248 in šele proti koncu tedna le tečaj za malenkos« popustil na 243 — 244.
Curih. Pariz 20.255, London 16.575. New-y,>rk 366, Bruselj 72.175, Milan 27.28. Madrid 43.20. Amsterdam 208.80. Berlin 123.35, Dunai 57.50. Stockholm 85-40, Oslo 83.20. Kobenhavn 74. Praga 15.33. Varšava 57.90. Bukarešta 3.08
Dnnaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 1155 London 29-11, Milan 47.84. Newvork 641.31. Pariz 35.53. Praga 25.34. Curih 175.34. 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90, Državne železnice 15.35, Trboveljska 12.80, Alpine-Montan. 11.05.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 9. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 86, za maj 90; koruza: za december 51, za maj 56.75; rž: za maj 76.50.
+ Winnipeg, 9- septembra. Začetni tečaii: Pšeniea: za oktober 70.125,
+ Novosadska blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 86 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, baška. ladja Tisa, gornje-banatska 107 — 109; baška, okolica Sombor 105 — 107; gornjebaška, baška potiska 110 _ 112-50: sremska, slavonska 104—106; baška ladja Dunav ali Begej 106 — 108; južnobanatska 97.50 _ 100. Oves: baški in sremski 55 — 57.50; slaivonski 54 — 56. — Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 62.50 do 65. — Koruza: baška 62 — 64; baška,^ okol. Sombor, banat., srem. 63—65; slavon. 65—67; baška ladja Sava 65 — 67; ladja Begej 66 do 68; ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška. banatska »0g< in »Ogg« 207.50—227.50; >2« 187.50 — 207-50; »5« 167.50 — 187.50; »6< ,7« 95 — 105; >8< 50 do sremska »Og« in »Ogac »2« 177.50 _ 192.50; »5«
....... »6« 127.50 — 142.50; »7<
100; »8« 50 — 52.50. Otrobi: baški, sremski 42.50 — 45; banatski 40 — 42.50. Fižol: baški. sremski 100 — 105.
137.50 _ 157.50; 52.50; banatska, 197.50 - 212-50; 157.50 — 177.50; 90 _
Dež kot prirodni
v « v
cudez
Globoko v puščavi Sahari, več dni hoda od zelenice Sina se raztezajo, kolikor daleč seže oko, ogromne peščene planjave, ki žehtijo od vročine. Ta pas je strah vseh. karavan, ki potujejo skozi puščavo, kajti v tem predelu ni bilo zadnjih 46 let niti kapljice dežja, šele letos se je usmililo nebo tega kraja. Odprle so se nebeške za-tvornice in kakor da so hotele popraviti vse, kar so zamudile v šest in štiridesetih letih, je voda zalila peščeno morje.
Dež je bil čudež, kajti v svojem življenju so ga videli le najstarejši prebivalci tega nesrečnega pasa. Ko je začelo deževati, so otroci vpili od strahu in groze. Skrili so se v najvarnejše kotičke šotorov in čakali, kdaj jih bo konec. Vodo, oziroma mokroto so poznali samo iz posod in cistern, ki so prihajale iz oaze.
Tudi živali je presenetil dež. Dve karavani kamel, ki ju je nevihta zajela sredi pota, sta se razbežali na vse strani. Jezdece so pometale živali s hrbta, tovore so odvrgle in vodniki jih niso mogli ne ukrotiti ne ujeti.
šele polagoma so se prebivalci suhega saharskega pasa privadili nenavadnega doživljaja. Ko je nevihta ponehala, so z začu-dovanjem gledali mokri pesek, luže, ki so se ponekod nabrale in so pili deževnico. Samo nekoliko ur je trajal ta čudežni prirodni pojav. Potem je sonce zopet pritisnilo z neusmiljeno silo in začelo žgati zemljo po stari navadi.
MolHsona pred novi« poletom
Amy Johnson-Mollison je izjavila ameriškim novinarjem, da bo s svojim možem, letalcem Mollisonom, v kratkem pod-vzela nepretrgan polet v daljavo. S poletom hočeta zakonca iztrgati prvenstvo, ki sta si ga nedavno priborila francoska letalca Codos in Rossi. Mollisona bosta letela iz New Torka čez Atlantski ocean in čez Evropo v Bagdad.
Cene malim oglasom
Ženitv-e bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna petstojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Strop«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, iSe se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, W «« zaračunajo po Din V— xm besedo, m zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Ufro sS za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako •	besedo, znaša Din 3.—.
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—k
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Lhn 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
PCIZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI •
Obiščite paviljon „H" na velesejma.
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Kar-lovci, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami m zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodfi-Kih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora
224
r
Vsaka tx»«da 50 par; za daianie na/slo-va ali sa šifro pa 3 Din. (1)
Varuhinjo
k otroku iščem. Naslov v ozasnem o-ddelku »Jutra« 35i>32-l
Gospodično
učiteljico ali otroško vrtnar i eo z znanjem nemšv n-e iščem za pou.k dveh d^ikov v starosti 7 let. p vv.dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemšč'-na«.	35020-1
Soboslikarskega pomočnika
»prejme takoj Viktor Toni a z', n, Novo mesto.
35002-1
Trgov, naobražena
oseba, ki pMoži 20.000 Din kavcije, dobi stalno sjmž-bo. ponudbe pod šifro »K a vera 20.000« n« ogl. oddelek »Jutra«. 35003-1
Kontoristinjo
s anonjem italijanščine ter vsaj de'mina knjigo-vnd=:va sprejme lesna industrija izven Ljubljane. Ponudbe s curriculum vi-tae ter zahtevki g'ed» plače na o-ff-aen: oddelek »Ju.tra« po-d »Kontoristi-„::,«.	35001-1
Kot gospodinjo
grirejme stare;ši gospod inteligentno vdovo ali 'o-?."r;ko. ki ni imela otrok. Naslov v og'asnem oddelku »Ju.tra«.	35015-1
Izurjene pletilie
iWe.m za takoj. Naslov v of'asnem oddelku »Jutra« 35046-1
Krojaški mojster
z-a boljše konfekcijsko de'o dobi isto. Nas'ov v o-zasnem oddelku ».hitra« 35065-1
Pletilje
dobro izurjene. samoetoj-ne delavke. sprejme tovarna pleten:n. Hen.rik F-:inzl, Ljubljana, Pnvoz 17.	35064 1
Oskrbnika
za Planinski dom spre;me-m-n takoj. Prednost imaj'0 upokojenci. Ponudbe z re-f—enevm; na Pod-u5n:eo 9?D Črnomelj. 26727-1
Boljše dekle
polteno in aanesljivo, vajeno vseh gesinodinjisklh del. šivanja m kuhe, in ki b; imelo veselje do vrta — iščem k 3% leta staremu otroku. — Po.midbe z navedbo plače na podruž-nVo »Jut"a« v Celju pod značko »Dve osebi«.
26810-1
Gospodinjo
p*a-ejšo. r>o.polnoma samostojno. pošteno in pridno, k! zna dobro kuhati, sn-ejmem takoj k 2 ose bitna. — Predstaviti se je samo dopoldne med K 10. m Vn 1-2. uro na naslov, k'
g;i nove oglasni od-1e'ek »Jutra«.	56&2-3-1
Novinko
za lan en o in bombažno b'.)go sprejmem. Javiti se je n:sm»no ali listno na t-t. B-«ča Hil*er d. d.. Zagreb, Radnička 20.
35051-1
2 prekaievalca
PT}'0'!!!^. — Naslov pove očesni oddelek »Jutre«.
-1
Trg. pomočnika (co)
zmožnega samostojne-g a vodstva, sprejmem e 1. oktobrom v trgovino mešanega blaga. Prevzem ialoge 60—100.000 Din — kavcija 5—10.000 Din. Po-jasnila daje Ciril Gašperin, Lesce pri Bledu. 26728 1
Šoferja-mehanika
popolnoma treznega in zanesljivega vozača, vojaščine prostega, sprejmem ta koj k tovornemu avtomobilu na deželi. 8000 Din kavcije v gotovimi pogoj. Točne ponudbe pod šifro »špedicija« na oglasni od-dalek »jutra«. 26992-1
Čevljar, pomočnika
za mešana de'a, eprejmeim v stalno službo. Reflekti-ram le na prvovrstno moč Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak 800«. 26996-1
Boljše dekle
vajeno samostojne kuhe in boljšega gospodinjstva, sprejmem v dobro službo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
35186.1
Hotel, vratarja
t. dobrimi spričevali, veščega nemščine in zmožnega kavcije, sprejme tako: hotel Štrukel
35273-1
Strojnik-šofer
dobi takoj službo. Pogoj je: izpit kot strojnik in šofer. Ponudbe na podruž nioo »Jutra« v Celju pod značko »Vesten in marljiv«.	35247-1
Šteparico
sprejmem takoj. Zamik Alfonz, Modno čevljarstvo, Gajeva ul. 9.
35239.1
Samostojno
kuharico
srednjih let, snažno in pošteno. poleg sobarice sprejmem. Naslov pove og-asni oddelek »Jutra«. 35067-.1
Sirarja
samostojnega	v izdelavi »Ementalerja«, sprejme takoj mjekarna	I. Horvatič. Zagreb, Ilica	69. 35073-1
Poslovodinjo
za samostojno vodstvo restavracije, ki bi založila kavcijo v protivrednosti Inventarja najmanj 20.000 Din takoj sprejmem. Ponudbe na podr. »Jutra«. Maribor pod »Samostojna«.
35257.1
Kor espon d en ti mo
popoln-oma zmožno nemške in italijanske korespondence, in dobro računarioo, sprejmem. Slovenske ponudbe z označbo zahtevkov pod šifro »Zanesljiva in sigurna« na og!«sn: oddelek »Jutra«. 26990-1
Natakarico
simpatično in čedne zunanjosti. iščem za takoj. — Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hotel na Goretrskem« 26828-1
2 šivilj, pomočnici
sprejme takoj atelje Mire Skabar, Aleksandrova ulica 5.
35102.1
Za plesno sezono
33/34 rabimo Jazz 4 oseb za Ljubljano. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod »Jazz« nal-kasnele do torka 12. tega meseca.	35106.1
Damsko konfekcijo
sprejme v Izdelavo Izurjena šivilja na dom. Cen j. dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Jesenska sezlja«.
35116.1
Za čebelarstvo
lažja opravila Iščem fanta ali mlajšo žensko moč. Večurna dnevna zaposlitev. Dr. Podgor. nlk, Beethovnova 16.
35127-1
Hišnico
omoženo. brez	otrok —
iščem. Ponudbe	na og'as.
oddelek »Jutra«	pod š'fro »Hišnica«. 35159-1
Sprejmem dekleta
katera že zna nekaj kuhati. prati in likati, je Dridna. lepeea, nepokvarjenega obnašanja, zdrava in snažna k boliši družini v mesto. Ponudbe pod »Snaž-nost« na ogl. odd. »Ju tra«.	25169.1
Dekle
staro do 17 let. siprejmem kot pomoč v gospodinj stvu. Ponudbe na 02'asni oddelek »Jmt.ra« pod šifro »P-idna«.	a521M
G Th Rfman:
Nove prigode gospoda
	4 /A\
	
	
U,/	11
	1
In — rsk! je zdirjal, mrcina, in potegnil lestvico za seboj. Gospod Kozamurnik se je obupno prijel za kavelj, voda mu je pa drla v rokav in ssozi hlačnice in drugi rokav spet na beli dan.
2 pletilj!
za telovnike na ročni stroj s're.;m m takoj. Stanora nje in hra.na v hiši. — M. Krovinovič. Karlovac. ti. ječka Url. 36.	35287-1
Trg. poslovodjo
mlajšega, poštenega, z znanjem italijanščine, dobro moč, popolnoma zmožen sam voditi iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra" nod »Sposobna moč 33«.
35270-1
Milar. mojstra
z dobrim sprečeva.lom se išče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Sa pun«.	35253 1
Gospodinjo
zmerno kuhanja in vseh hišnh del išče družina v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
35363-1
Šiviljska vajenka
z krojno šolo rim z že 2 letno učno dobo, bi rada iS*-.- r^ualjeva:«. — Nav.cv v oglasnem odd el tu »JutT3«.	35030 44
Gospodična
brez staršev se želi miči ti frizerske obrti in sicer najraje v Ljubljani ima posebno veselje. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Sirota«. 35056-44:
Vajenca
« predpisano šolsko Vz obrazbo sprejme takoj mod na trgovina »Mela«. Tyr ševa ceeta 9. 26849 44
Učenko
sprejme trgovina Turk v Prešernovi . ulici štev. 48.
35148-44
Mesar, vajenca
kmečkega fanta, starega do 15 iet. s hrano in sta novanjem v hiši sprejme Franc Jamnik, mesar v Kranju.	35149-44
Zobotehnik
perfekten v zlatu, kanču-ku kakor tudi v keramiki, zmožen čedne im vestne izdelave, išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Točen in vesten« na oglasni oddeek »Ju-tra«.	35005-2
Gospodična
mlada, d-obra gospodinja, z večletno prakso, išče službe gospodinje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;pod »Zanes-ljiiva
-26«.
25004-2
Služkinjo
ki dobro kuha, opravlja vsa hišna dela, gre k boljši družini. Nastop 15. sept. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena sJuiikrinja«.
35014-2
Učenec
ki ima 2 gimna.ziji. išče mesto v špecerijski trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35252-44
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; ia dajenje nasJova »H z« Šifro p« 3 Din. (21
Perica
sprejme perilo v pranje in likanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3503/1-2
Službo služkinje
iščem; zmožna kuhe, pO' spravljanja. ljubiteljica otrok, vešča tudi nemškega jeziika. Po-nudbe pod »Stalno 24« na oglasni oddelek »Jutra«. 350i36-2
Gospodična
iz boljše družine, zmožna ■perfektno nemščine in francoščine, želi mesta kot vizgoji-teljica najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« p> d »Perfektina«.
35023-2
Kuharica
vestna, skrbna in poštena, vajena vseh kuhinjskih del, želi zamenjati mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35010-2
Mlada postrežnica
vešča hišni del in kuhe, t dobrimi spričevali, išče me sta. P epe a Pajk, Sv. Pe tra cesta 81.	35079-2
Trgovski pomočnik
izvežban v mešani stroki, perfekten v nemščini in srbohrvaščini, zmožen kavcije. g-e tudi kot skladiščnik. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 26743-2
Prodajalka
izurjena v trgovini mešanega blaga, želi svoje sedanje mesto premeniti. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »(Poštena 15«.
26862-2
Privatni uradnik
izvežban za odgovorna in vodilna mesta. mlad. vojaščine prost, želi name-ščenje pri dobri tovarni. Dopise na oglasni! oddelek »Jutra« pod »Uspešno Id vestno delo«.	26900-2
Mlad šofer
ki bi opravljal tudi druige hišna dela, išče službo pro ti niizki plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26934 2
Prodajalka
išče službo v kakršnikoli s'roki. Ponudbe na oglas, »ddfl ek »Jutra« pod šifro »Sprotna«.	35078 2
Absolventka
trgovske akademije s per-fektnim znanjem slov., srbohrv., nemškega jezika im stenografije, išče primernega nameščenja. Ponudbe pod »Zaupna« na oglasni oddelek »Jutra«.
350602
Kuharica
z večletnimi dobrimi spričevali, srednje starosti, želi službo. Nastopi takoj. Samo pismene ponudbe ne oglasni oddelek »J w.ra« pod »Samo stoj na«.	35052-2
Mesarski pomočnik
'prekajevalec) išče službo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«,	26641-2
Trg. pomočnica
samostojna, dobra prodajalka. knjigovodinja. zmožna državnega in nemškega jezika, išče mesto za ta koj. Gre tudi na deželo Ima veselje do gospodinjstva. Ponudbe na podniž nico »Jutra« v Novem mestu pod »Samostojna«.
26726-2
Iščem stalno službo
hišnika ali oskrbnika vile. ozir. manjšega posestva. Sem neoženjen, star 35 let. pošten in mirnega značaja, nekoli izvežban v vrtnarstvu, gozdarstvu n mizarstva. Govorim tudi nemško in hrvaško. Nastop in plača po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in zvest«.	26748-2
Mlajša gospodična
pridna, vajena vseh hišnih del in kuhanja želi službo pri boljšem gospodu a,'i manjši obitelji. E;sa Štor. Krapina - Popovec. 350712
Dobrim ljudem
ki bi. iz usmiljenja do revne. pridne in d^obre dekli C6, ki jo vajena nadzirat« otroke, vzeli tako k sebi. priporočam 14le'no deklico, ki je dovršila 8 razredov osnovne šole. Izučila bi se tudi rada trgovine ali kaj primernega, le da bi se jo skromno oblačilo in pre hranilo. Oni, ki bi jo hoteli sprejeti, naj se javijo pod ši.fro »Pridna sirota« na oglasni oddelek Jutra.
35089-2
Gospodična
stara 22 iet, išče mesto družabnice k starejši dami izven Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Premestitev«.	26770-2
Barvarski mojster
dolgoletni strokovnjak v barvanju bombaževe preje v svežinijih, blagov v komadu ter umetne svile, — verz>on v barvanju t aparati za križne naboje, išče primeri« stalno za-.*-fVuev Nastoi, službe 1. al' 15. 10. 1933. Dopisi na upravo »Jutra« Maribo' pod »5t. 1510«. 26064-2
Vzgojiteljica
učiteljica abitu-rijentka t znanjem slov., nemškega in srbohrvaškega jezika, želi mesta. Naslov v og . oddelku »Jutra«. 26806-2
Kuharice, sobarice
dekleta za vsa hišna dela
priporoča gospodinjam posredovalnica v Šelenbur-govi ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 35C95-2
Sobarica
ki razpolaga z večletnimi spričevali, išče službo v hotelu. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Znanje nemščine«. 3S094-2
Prodajalka
meša.ne stroke, išče name-ščenje v Ljubljani. Celju ali Kranju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.	25110-2
Absolventka
učiteljišča
Išče primerne zaposlitve. Dopise prosim pod šifro »Služba 021« na ogi. odd. »Jutra«.
35101-3
Šivilja
z dosedaj samostojno prakso na deželi Išče mesta kot pomočnica v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Skromna 22« na ogl. oddelek »Jutra«.	35117-2
Kuharica
tudi za vsa hišna dela Išče službe, najralšl pri kakemu vdovcu. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »70«.
55153-2
Dobro Izurjena
v trgovini, gospodinjstvu in kuhanju isce službe pri boljši družini. Gre tudi kot samo. stojna gospodinja v večji obrat aii v trgovino kot prodajalka. — Cenjene ponudbe prosim takoj pod »Tiha ln pridna« na ogl. oddelek »Jutra«.	35142-?
Dekle
zelo pridno ln pošteno, vajeno vseh hišnih del ln kuhe želi premeniti mesto. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena delavka«.
35190-2
Krojač-
prfkrojevalec
z damsko ln moško prakso Išče , zaposlenja takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zmožen«.
35187-2
Služkinja
vajena kuhe in hišnih dffl, išče mesto pri družini brez "trok. Naslo-v pove oglas, oddelek »Jutra«. 35229 2
1000 Din izplačam takoj
onemu, ki ml pripomore do kakršnekoli stalne službe. Imam meščansko šolo ln trgovski tečaj. Zmožna kavcije v hranilni knjižici 8000 dinarjev. Ponudbe pod »Hvaležnostna nagrada« na ogl. odd. »Jutra«.
35222.9
Frizerka
izurjena v trajni, vodni in železni ondulaciji — želi siuižbo v Ljubljani. Ponudbe na ogla.s. oddelek Jutra pod šifro »Dobra frizerka« 35074-2
Izurjena šivilja
želi zaposlitev v boljšem salonu v okolici Maribora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35072-2
Šofer
vešč vsieh popravil Išče službe h kakršnemkoli avtu. Govori slovensko, nemško in srbohrvatsko. Valentin Hvala, Retje 98, Trbovlje. 26963.2
Gospodična
išče mesto blaga Tričarke izven Ljubljane. Vešča je amerikanskega knjigo-vod stva. in vajena tudi po strežbe v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaposlitev«.
26771-2
Mlada gospodična
vešča »lov. in nemškega jezika, vajena šivanja in iad etova-n ja senčnikov ter ravnanja s strankami, išče kakršnokli službo — naj raje v Ljubljani. — Po nudbe prosi na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna prodajalka«.
26869-2
Prikrojevalec
z najnovejšim krojem, •/■.možen konfekcije ln po meri želi službo, najra. Je v kakšni konfekcilski trgovini. Ponudbe pod »29« na ogl. odd. »Jutra«.	35221.2
Mizarski pomočnik
vešč pohištvenega ln stavbnega mizarstva, že. li kakrSnekoli zaposlitve Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	35227-2
Klavir, nemščino
podučuje konserva turistka enostavno in uspešno. Klavir ca raz.p»!ego! — Ljubi ;a.na. Rožna dolina, cesta IV št- 9/1. 35042-4
Mesarski pomočnik
mlad, priden, pošten 'm zanesljiv, zmožen vsakega dela v mesariji, in preka jevalnioi. želi službo. Na sl-o^ pove oglasni oddelek »Jutra«.	35251-!
Službo gospodinje
za 15. september iščem pri večji ali manjši družini, ker znam dobro štikati ln šivati na šivalni stroj. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« aa ogl. odd. »Jutra«.
35230-3
Besed« 1 Din; m	da
j« a j« naslova ali	n šifro 5 Din. Dijaki, ki
iščejo mstrukovj«,	plačajo vsako besed« 50
par J za šifro ali z«	da
janj« nastova 3 Din.	(4)
Klavir poučuje
konaervatorist visokega letnika, odličmjak. Cena Jimerna. Ponudbe pod šifro »Prvovrsten klavirski po uk« na oglasni oddelek »Jutra«.	85006-4
Diplom, učiteljica
poučuje klavir, nemščino i.n francoščino. — Prijave med 1. in 4. u-ro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35000-4
Dr. Stanko Leben
bivši profesor III. državne gimnazije, in
prof. Leben Marija
poučujeta francoščino, italijanščino in nemščino. — Zrimjskega ulica štev. 17.
35085-4
Učiteljica nemščine
nudi pouk ali konverzacijo po nizki ceni. Informacije samo dopoldan na Rimski cesti 20/11. levo. 26911-4
Dekliški penzijonat
Schloss Hubertu*. Amtstet-ten. Avstrija: gospodinjstvo, dunajska fina kuhinja iivanj«, vrtnarija, reja pe nitnine, jeziki, umetna >brt. glasba, [rfe«. tenis, jahanje, sabljanje, zimski šport. Mesečno: avslr. ii-l:ngwr 200.	267474
Gdč. Perdanova
je pričela zopet z rednim poukom angleščine. Prijave od 11. do 14. in od 18. do 20. na Aleksandrovi cesti 7/III. 26666-4
Legatov enoletni trg. tečaj, Maribor
Začetek dne 9. septembra Vpisovanj« in program v Slovenski nlici štev. 7.
26969-4
Trgovski teča)
pr) Trgovskem ačnem zs vodu v Ljtibljani. Praž« kova oMc* 8T1. Vpisov« oje dnevno med 9. in 12. u* 15. b> l& aro. 26290 4
Gosli poučuje
t»iv&! učitelj k,m*wT»t'0'rt j«. 9budftnt»vf«ks al. 9/1 25777 4
Pia Menardi
diplomirana učiteljica klavirja, »prejema učence. — Prijave dnevno od 11. do 14. im od 18.—20. Trubar jeva nlica 2/1 (pri mostu 37. Jakoba).	26841-4
Šofer, šola E. Ceh
Tyrševa (Dunajska) eesta št. 36. Zahtevajte prospekt
Diplom, učiteljica
angleščine ln nemščine sprejema učence. Pouk posamezen ali v tečajih. Prijave od 11. do 14. ln od 18. do 20. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
26842-4
Klavirski pouk
prvovrsten, im nemško konverzacijo nudim po nizki ceni. Pod Trančo št. 2/11 desn>.	35146 4
Za nemški ali
francoski tečaj
se sprejme še nekaj otrok. Tedensko 4 ure za mesečno 80 Din. — Vprašati Dalmatinova 5 /III., desno. 35133-4
Profesor glasbe
poučuje klavir. Infor. macije cvetličarna Bajt. šelenburgova ulica.
25571-4
Pianistka
Jadvign PoženeJ. daje prvovrsten k 1 a v i rski po u k pro<ti zmernemu honorarju. Mestni trg štev. 17'1T.
35194-4
Absolviranega
filozofa
za nadzorstvo in pomoč pri učenju iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«, pod-. Maribor, ood »Filozof«.
35258-4
Prodam
Ogilaai trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja v«a k« besed« 50 par; za dajanje naslov« ali za p« S Din. (0)
Avtomat, tehtnica
nova, naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodno«.
-26698 6
Zgodovina Leopold v. Ranke
(3te Auiflage) 9 knjig za 380 Din, in moška nitij.
Ornega ura
za 280 Din naprodaj. Na slov v oglasnem oddelku »J uitra«.	35029-6
Prodam:
dij'ečji krevet (Kinderbet-t) dječja stolica, koja se da preklo.pi.ti za ko lica i jed-no kompletno sedlo. Upi-tati: Livarska 10/1.
35019-6
Svflen senčnik
velik, zelen, in dvokrilno omaro poceni prodam. — Rimska 7, vra.ta 1. 35018-6
Motorni čoln
za prevažanje o<seb. še skoro nov, poceni prodam. Pripraven za pre vozništvo ali osebno uporabo. Naslon v oglasnem oddelku .»Jutra«. 35066-6
Zidan paviljon
n« veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma prodam na obroke, ali proti hranilni knjižici. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5 35080 6
Kroj. vrtilno peč
na koks, s 6 likalni ki. skoraj novo, prodam. Na slov pove oglasna odde ek »Jutra«.	35077-6
Brinjevo olje
pristno, kupim vsako množino. V ponudbi j« navesti količino i® ceno. postavno v drogerijo A. Florjenčič. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 25387-6
Foto-a mater ji!
Zeiss Masimar 6 Mj X 9 f: 4.5. s Tessarjem ugodno naprodaj. Realitetn« pisar na Grašek, Masarvkova cesta.	350876
Perje
razstaTl-jotio o« Veles»jmo v paviljona E 60 in pa viljonu 1 667. dobite z« 20 % ««ieje. dokler traj« zaloga. Radov« n. 26774 6
Razstava
na Karlovškl cesti £te-vllka 4 najnovejših otroških ln lgračnlh vozičkov, malih koles, prevoznih trlcikljev dvokoles. motorjev m šivalnih strojev. Cene nizke. — »Tribuna« P. Batjel. tovarna dvo-koles. otroških ln lgračnlh vozičkov. LJubljana 26304-f
Perje
8 Din kg. gosje, puh, ter
volno in žimo
za m« d race najceneje pro 1a'a Sega. Wo4fova ul. 12 (dvorišče).	26189 6
Otroški vozički
triciklt. Igrata vozički, lepi modeli, nizke »ene M. Tomšič. Sv. Petra i. št. 52.	25991 6
Sod (50 hI)
stiskalnico (prešo) in el-ek tromotor. letosmemi tok. proda F. Cvek v Kamniku 26830-6
Gospodinje!
Kuhinjsko posodo in »rod j« jedilmi pribor, kupile jak.o ugodno tudi n« hra nilue knjižice pri »Jeklo«. Stari trg.	24i67 6
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
2 šivalna stroja in več o»
vega moškega perila — dne 11. septembra 1933 ob 8 Mi. ari — Maribor, Gregorčičeva 24. Pisalni stroj in drugo dne 16. sept. 1933 ob 14. uri P obrežje pri Mariboru, Zerkovska 10. Železna blagajna dne 16 sept. 1933 ob Vfc 9- uri, Ptuj. Plete rska 1. Motorno kolo, pisalrf in šivalni stroj, dne 14-»ept. 1933 ob 8. uri Boh. Bistrica 131. Pisalni stroj in razni ma terijaH za avtomobile, dne 16. sept. 1933 ob 15. uri. Koseze 10 pri Ljub Ijani.	35209 6
Železne sode
dobro ohranjeno, po 300 in 700 litrov, od rafinira nega špirita, prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra<.	35114-6
Stiricevni aparat
amerikanski, priključek na električni tok, ugod. no prodam. Tudi na obroke. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dewald«.	35201-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, modem, ponikljan, se pro. da Mariborska ul. 17.
35220-6
Svileni zastori
rar'čme stvari, alpaca srebro in drugo poceni naprodaj pri hišniku v Ciril Metodovi ulici štev. 13.
85277-6
Konjskega gnoja
več voz na dom dostavljenega prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35364-6
Radio-materijal
prodam skupno za polovično ceno. Prirvšeek, Mestni trg 24/111.	35284-6
Radi opustitve
pod tovarniškimi cenami : gramofoni, alpacca ledllni pribor, potrebščine za gospodinjstvo, damastnl namizni prti, presenetljivo poceni. — Omnia. Tyrševa 36.
35266-6
Perzijsko preprogo
perzijsko, (antično) 3 krat 2, dobro ohranleno, proda ceno Golob Marlla, Gallusovo nabr. št. 29.	35111-6
Strešno lepenko
katran, asfaltne proizvode. opeke, strešnike, mavec, malerton. kredo, stukatumo trstje, žice. žičnike. lopate, krampe, žage. pile, garantirane sekire in vse druge stavbene potrebščine dobavlja Odon Koutnv, Llubliana - šiška. M^d. vedova 28.	35118-6
Šestilo
novo, sestoječe lz 20 kosov, poceni proda Grašek, Masarykova 12.
35180-6
Potniki
Kdior išče mesto potnik«, plač« za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema poKorike, pla ča besedo po 1 Din; z« dajanje naslova ali za šifro p« 5 Din. (5)
Zastopnike (ce)
za prodajo nenadkn4jivtb vrednostnih papirjev na •vi.|>iačil« po ugodnih po gojih »prejme takoj Lnv« lidsk« zadrug« a. d.. Beo grad. Kralj« Aleksanira St. 12.	267355
Neka novost
gre oko<li sveta! Agen«' simpatične zunanjosti, fik »um 30% provizije. »Čudo per«. Dunajska cesta 36.
35267-5
Voziček za punčko
rabljen, prodam. Erjavčeva 21/11.. desno.
35237.6
Trgovski potnik
dobro uveden in poznan s sediščem v Beogradu se nudi tovarnam ln trgovinam na debelo s trikotažo, blagom. čipkami, nogavicami, ogrlicami ln drugimi predmeti, kateri spadajo v to stroko. Cen J. ponudbe na poštni predal St. 476. Beograd.
35249-5
m/ratrm1*
Kdor li«e u^iulka. plača z« vsak o besodo 50 par; z« naslov aH šifro 8 Din. — Kdo« nadi zaslužek, p« za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Dia. (3)
Sodružico
trgovsko oaobraženo. ne-tdvlsuo uravnovešeno, ki bi po moji smrti prevzela uvedeno podjetje — e ka i>itaJom do 50 tisoč Din — sprejmem. Ponudbe na ig'asoi oddelek »Jutra« pod »Galanterija SI«.
25839 3
Entlanje I m l Din ažur l m 2 Din
plasiranje, montaža bridge štor. pranje in ikanje ve ženin, ročno vezenje, mo nogiami. strojno vezenje in pred tisk najmodernejšli vzorcev Dunajska e. Ia'IV 155 3
Kupim
Uglasi trg. iDačaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 6 Disn. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro p« 3 Din- (7)
Zaprto stojnico
kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Stojnica«.
35082-7
Malo vago
decimalko
raMje-no. kuhinjsko kredenco, zidarsko vrv in d'vi-salo za 1 m3 trigo (vinto) kupim. Ponudbe na naslov Hočevar, Tjrševa ces-a 69 3506S-7
Gumi klinika
Su-puje in proda.e vse vrste rabljene avto pneuma-vike. Tyrševa c. 9. 25459 7
Skobelnik
(H obe! ban k) dobro ohranjen, kiLpi Antonija Bitenc — Gosposka ulica. št. 10.
3510S-7
Za kg avtogumija
plačam 6 ln 7 Din. — Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14.
25856.7
DAMSKI
JESENSKI IN ZIMSKI
PLAŠČ,

ki vam ga dobavi firma
Drago Gorup & Co
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16X
je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo.
10100'
1
Nizka cena
Oglasi trg. značaja pu 1 Din beseda; za da lan je naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi sooialneea »načaja pa vsaka besnda 50 par; za dajanje naslova al! za šifro pa 3 Din. (81
Valvasor
ITI. zvezek prve izdaje (tudi nepopolen) in II. zvezek druge izdaje, kupim. Prodam pa 4 zvezke druge izdaje, tudi proti odplačilu v obrokih. Prodam
Opalograph
Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	269-39-8
»Ljubljanski Zvon«
1881—1918. in leposlovno knjižnica naprodaj na Opekarski cesti štev. -29.
26752-8
X
Radio
Vsaka beseda za dajanje naskrva šifre pa 5 Din. (9) j
i 1 Din: I askrva ali »
Večcevni radio
na baterije kupim. Ponudbe na naslov Zevni-kar. Pesnica. 35259.9

Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (10)
Motor
znamke Harley, 350 cm3, do-bio ohranjen, prodam tudi na hranilno knjižico. Garaža Kopač, Bleiwe:sova cesta.	35076-10
Avtotaksi
koncesijo
prodam. Nas'ov puve ogl. oddelek »Jutra«. 35173-10
Avtopodjetie
dobro ldooe, v živem industrijskem kraju, s 3 vozili se proda po povoljni ceni in. ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35232.10
Tovorni avto
malo rabljen, 3 tonski, z zračnimi gumpml. prodam. Več se poiuve pri Okleščcu, JapUe^a 1
35218.10
Tovorni avto
dobro ohranjen, od 1 m pol do 2 t kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobri voz!« v	35233.10
Motor B. S. A.
prodam po zelo nizki ceni. Kodelievo. Povše-tova ul. poleg kamnoseka Tomana. 35243-10
Oblatila
trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje aa »lova ali za šifro 5 Dir. Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pa-r; za dajanje nasiov« ali za šifro 5 Din. (13)
Damske plašče
kostume, moške obleke, po tfršn.iike in z.mske suknje .»o najnovejši modi in so idni ceni izdeluje Jakob Smenajc, Tržaška cest« 5.
26846 13
u oeaedo. Oglasi M> sijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslona ali za šifro t Din, oziroma 5 Din.	(11)
3 kolesa
špeci je! na Mifa. Aglon. Avt Dirk naprodaj. Pod Ježami U, Moste. 35053-11
Moško kolo
o d potovanja ta 350 Din proda Tamkjevič. Giinžka ulica štev. 5.
3514,7-11
Kolo
poceni na.prodaj v Dvora-k-ovi ulici 3/1, Lervo.
351S3-11
Kolo
dobro ohranjeno poceni proda Meffuiar, Na Stolbi št. 4 — med 12. in 14. uro 352119-11
3 moška kolesa
malo rabljena, ter 2 šivalna stroja, čevljansk-i cilinder in' damskega proda Rebolj, Vodovodna c. 68. Ogledati med 12. in 14.
S52S0-4.1
Pnevmatiko
4..50 krat 21 in 4.75/19. rabljeno, ev. s kolesi, ugodno prodamo. A. Goreč. d. z o. z. v palači Ljubljanske kreditne banke.	35233.11
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro P« 5 Din. (12)
Spalnico in kuhinjo
soraj novo, radi odpoto-vamja po-eeni prodam. — Trnovski pristan 4.
35016-12
Spalnico
poceni proda Bitenc, G-o-sDOeka ulica šte-v. 10.
35107-13
Spalnico
lepo. zelo dobro ohranjeno (za eno osebo) ugodno prodam. Naslov v osi. odd. »Jutra«.
35105.12
Pohištvo
Na obroke. Na hranilne knjižice. — šperane orehove politirane spalnice, češnjeve masivne politirane ppatnlce šperane spalnice 3000 pleskane spalnice 1800 kuh. oprave	850
kuh. kredence	450
postelje	200
Vse drueo pohištvo dobite najceneje pri mi. zarstvu »Sava«. Kolodvorska 18. Miklošičeva 6. Telefon 2780.
35125-12
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro t» 5 Din. (15)
Jelovih drv
meterski.h, po 47 Din meter franko postaja Ljubljana, več vagonov naprodaj. Ponudbe ca oglasni odie!ek »Jutra« pod šifro »Jelova drva«. 26730 15
Hlode
bukove in javor jove Ia kupim. P'jfiudbe z navedbo dobavnih rokov, količine ln cene franko vagon nakladalna postaja ne naslov V. Braz, Ljubljana, predal U. 90.	26225 15
Mizarji, pozor!
Najcenejše vezane pioščet jelševe, bukove, okume in panei, v velikosti 220/122, 200/122. po najnižjih cenah. Tvorniško skladišče v Ljubljani, Dunajska c. 31. __246 15
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din io mehka po 5 Din nudi St. Krže-S ai d. Trnovski pristan 12.	24657-15
Bukove cepanice
suhe. zdrave, 1 m dolžine ali žafrane v poljubni dolžini doba vi; n m vsako va-gonsko množino. 1 .Pi a dostavim na dn,m:. Mik.au-žina lesna industrija. Bras-
ov.-e.	352oo-15
Vsak* beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro p» 5 Din. f[6)
Gospod
z večji.m kapitalom ieH sodelovati z dobro situ-irano gdčno trgevko ali podjetnico. Dopise z naslovom na ogflsni oddelek »Jutra« pod »Trgo-ve-c 3«.	26997-16
Samostojna gospa
išče sim.[Kitično družabnico aii družabnika s kavcijo, za pomoč v trgovini iil gostilni ob hrvaški meji. Ponudbe na oglas. odde>k »Jutra« pod šifro »Takoj družabni«.«.	26731-16
Do 100.000 Din
posojila išče
lastnik neobremenjene, Din 600.000 cenjene realitete v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šif-o »Kolos«.	26916-16
Hranilne knjižice
kupuje im prodaja
Al. Jankole
komand, družba. Ljubljana
Aleksandrova c. 4''II
palača »Viktorija«). Telefon 3052.	26921-16
8000 Din gotovine
ro dobrim obrestim ia amstvu iščem za takoj. Oenj. ponudbe prosim na ►glas. oddelek »Jutra« pod -načko »S:gnmo jamstvo«.
26933-16
Hranilno knjižico
Mesi.ne hranilnice ijubljao--ke. pr.tdamo za eoa 30.000 Din. Material d. i o. t., Ljubljana. Tyrševg e. 36 26942-16
Kdo
naredi ostrešje ln stro. pe novi hiši na knjižico Kmetske. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra«: pod »Okolica«. 35185.16
Hranilne knjižice
kupica, prod« »te, koml>ar dirate poaojvi« oajkoianv neje prt: Postavni tavo4 d. d., Zagreb. Prašk« al. It. li/n. Za odgovor pri-
ložiti (oamfco i* S
ioi
Knjižico Kmet&ke hranilnice
v LJubljani prodam. — Ponudbe pod »25.000 dinarjev« na ogl. odd. »Jutra«.	35141-16
Hranilne knjižice
kupujemo ln prodajamo ter na lete dajemo posojila. Strogo solidna ln hitra Izvršitev. — Znamka za odgovor. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana. — Gledališka ul. 12.
3518M6
15—20.000 Din
posojila iščem
proti vknjižbi. Ponudbe m og!as oddelek »Jutra« ped značko »Dobre obresti«.
Dame in gospodje!
Pcsiovodja večjega ho-te.a ln restavranta v enem večjem promet, nekem večjem promet-Dalmaclje, 45 let star, Slovenec, neodvisen, s 60.000 Din gotovine, išče v svrho takojšnjega prevzema Istega hotela (v najem in odkupa inventarja), družabnico po možnosti neodvisno, ali družabnika z najmanj 50.000 Din gotovine. — Hotel posluje celo leto, promet preko pol milijona letno. — Prednost Imajo neodvisne natakarice, katere posedujejo osebno točilno pravico, ali pa ho. taleke sobarice, odnos, no gospodje hotelske stroke. Ker se nudi lz-r-dna ugodna prilika s sijajno trajno eksistenco Tiar Je mogoče osebno se prepričati na licu mesta) prosi se cen j. reflektante za takojšnjo odločitev ln sporočilo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Hotelski strokovnjak«. V poštev pridejo le resni in ne-anonimnl dopisi.
33188.16
Iščem posojilo
p »ti vknjižbi na prvo mesto ta 10% obreeti. Ponudba z navedfoo vsote prosim oa ogiaani oddelek »Jatra« pod »Hipoteka«.
35200-16
Družabnika
»prejme dobro vpeljano rentabilno podjetje zaradi nujnega razširjanja. Garantirano najmanj 30 odst. čistega dobička. Predpogoj sodelovanje. — Prednost imajo avtomehanki ali šoferji. Ponudbe pod .100,300« na podr. »Jutra«. Maribor. 35260-16
Mlad trgovec
Išče posojila 15 do 25 tisoč Din proti dobrimi obresti, oziroma želi spoznati damo, ki bi lahko sodelovala. Denar bi bil z garancijo vknjl-ien. Ponudbe na oglas. ■xld. »Jutra.« pod »Ga-=.ncija ln udeležba«.
35269-18
Iščem
ta večjo avtodelavtnico in to e trot o spadajoče trgovino i avtomobili in nadomestnimi deli trg o veko m strok ovnjaško osebo s p-lmernim kapitalom. Sodelovanje ni pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t Ljubljani pod inačk o »Sigurna eksistenca«.
26446-16
Vssika beseda 1 Din; a dajanj« nabora ab sa Šifro p« 6 Din. (18)
Prav luštno
se boste imeli danes t gostilni Špan. Zegna.nje — zabava. Se priporoča Angelca Soanova, Stara pot 7 35092-18
Na prašička, pečenega na ražnju
v gostilno v Kersnikovi (Novi) ulici št. 5. Pri. poroča, se MIlan Prijič.
35231-18
V najem
Vsaka beseds 1 Din; u> dajanj« »artova aH
ta iSfro p* 5 Din. (17)
Pekarijo
z inventarjem oddam v najem, proti ka.vc.iji 1000 Din. Najemnin« nizka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26962-17
Gostilniški lokal
iščem, najraje kje na Gorenjskem. Ponudbe o a ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »St. 294«.	26995-17
Gostilno
na prometni točki v Ljubila rn aH d« deželi v tadn-s*rijs.kem kraju, vzamem takoj v najem. Položim potrebno kavcijo. — Ponudbe z opisom promet« n« oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Kavcij« 33«.
35091-17
Trgovino
mešane?« blaga, dobro vpeljano, zaradi smrtnega slučaja prodam ali oddam v najem, z blagom ali brez. Lepa velik« hiša ta gospodarsko poe op j«, * 28 katastrala-imi joM »roo-dirate zemlje, kjer 68 lahko redi 18 glav živine, v najlepšem kraju Slavo®!}« Ponudbe n« oglas, oddelek •Jutra« pod šifro »280.000« 35C75-17
Stanovanje
za takoj ali pa a 1. oktobrom Iščem s sadnim vrtom za gojenje fazanov na periferiji ali v bližini gozda. event. celo hišico v najem. — Ponudbe na ©r1. odde
lak »Jutra« pod »Paea-a arija«.	35241-17
Mlin na kamne
vzamem v nojem ali na polovioo, ta k i «h do 1. januarja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25640-17
Pekarno
kjerkoli n« prometnem K raj g rz«jnem takoj v aa iem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26811 17
Gostilno
namen » najem. Pooudbe aa ogi««*i oddelek Ju>t» jod zo«&ko »100.000«.
«5868-17
Novo gostilno
oddam na račun osebi, ki vloži 5000 Din kavcije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35175-17
Gostilno
vzamem v najem ali na račun na prometnem kraju, vzamem tudi bu-fet ali vinotoč. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Bufet ali vinotoč«.	35171-17
Lokali
Vsaka besed* 1 Din
za dajanj« naslov« »b za šifro p« 5 Din. (10)
Brivski salon
v prijaznem letoviškem mestu n« Stajersiem; z večjo okolico, naprodaj. Potreben kapital 8000 Dta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«.	26064-19
Lokal za buffet
t inventarjem oddam takoj. Ponu-dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«.	26943-19
Hotel na gornjem Jadranu
oddam v najem i odku
e™ vsega inventarja, ta IS novo opremljenih sob « tekočo vodo. Na prodaj pod zelo ugodnim pogojem. Pojasnila daje i«.»tndca hotel« »Zagreb«. Senj.	26012-19
Kavarno-
restavracijo
iwvo zgrajeno, na najlepši legi Cmroka (Zagreb), oddamo takoj v aa-jem. Pismena vprašanja na In-terreklam, Zagreb, Masa-rvkova 28, pod broj P-3079 25426 19
Lokal
»a .pisarno aH trgovino takoj odda D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 35/1.
35)144-19
s skladiščem
nasproti Kriševniake cerkve oddam. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. november« 35160-19
Veliko delavnico
(78 m!) oddam. Pojasnil« v StreUški ulci 24/H desno 35240-10
Brivnico
v industrijskem kraju takoj s stanovanjem poceni oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod in uči o »Prometna točka 1«. 35254-19
Mlekarno
in slaščičarno
v centru mesta radi opustitve ugodno prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »iutra« pod »Prometna«.
35275-1»
Opremljen lokal
z« čevljarsko delavnico n« dobrem mestu in novi le-
voTOČni stroj odstopim. Mesečna najemnine 200 dinarjev, potrebno 6800 dinarjev. Natančnejše poizvedbe pri g. Alojz Benko, Maribor, Roto-vški trg št. 7.	35265-19
Vsaka beseda 1 Din: aa dajanj« aaatava ali
za fcir« p« S Din. (90)
Posestvo
lepo, oddam v najem tik ceste na zelo lepem kraju i veliki™ njivami in travniki; na razpolago je stanovanje ta hlev. — Z brnel jskim nasadom s« odda za 5 let onemiu, ki je zmožen najemnino naprej plačati, 15.000 Din. Posestvo j« n« Polzeli, Sav. Dol]. Redka prilika! Ponudbe pod »Sav. Dolj« na oglasni oddelek »Jutra«. _35011
Parcela
na prodaj pol-eg osnovne in meščanske šol« v Zg. Šiški. Županstvo St. Vid nad Ljubljano. 35048-20
Hiša z vrtom
3 minute od električno železnice, na,prod«j. Cena 160.000 Din. Po-rzve se: Zadružna ulica 1, Kode ljevo.	33057-20
Blizu Medvod
poceni prodam zemljišče, primerno za vsak obrat. Središče lepih izletnih točk in smuke. Danic« Drnovšek, Žlebe 10. 26229 20
Hišo
skoraj" »ovo, z elektriko, vodo ter vsemi potrebnimi pritikltaami, gospodarskim poslopjem, krasnim vrtom, njivo ter novoograjenim dvoriščem ta sadovnjakom, v letoviškem kraju K-oz je — nareven paradiž — prikladno z« vsakega, vsled družinskih razmer poceni proda 5'i.ma.n .Moj&ij. Kozje št. 35 pri Rajhenbtirjru.
26733-20
Parcelo
ob Vodovodni cesti prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25215-20
Tristanovanj. vila
za Bežigradom, radi preselitve ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«;	35268-20
Krasna vila
naprodaj na kraju ob Tyrševi (Dunajski cesti) za delno gotovino, ostalo proti knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske. Iz prijaznosti daje pojasnila Rifel, Ipavče-va 2, za artiljerijsko vojašnico.	35238.20
Pozor, Holandci!
Dve mali krasni posestvi s hmeljsklmi nasadi v Petrovčah pri Celju se ugodno proda-sta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »TJeroden nakup«.	35248-20
4 orale zemliišča
pirimemo m stavbno parcelo « 140 sadnimi drevesi. tirarnJk im polje naprodaj. Narft»v v ogilas-nem oddelku »Jutra«.
35256-20
Posestvo
srednievpliko, prodam ▼ Traovljah št. 5 pri Celju.
26807-20
Ob Bohini. Jezeru
z lastnim dohodom, prodam zelo ugodno 2 stavbni parceli, t razgledom na jezero. Prva parcela obse-?a 1200, druga p« 2500 m> Hipoteka se lahko prevzame, im ni potrebna gotovina. Event. prodam tudi proti hranilni knjižici. — Vsa pojasnila daje Ivana tanitek. Star« fužina št. 5 — pošta Sv. Janez. Boh. jezero.	26829-20
Posestvo
nad 2 orala veliko, v bližnji okolici Maribora — hiša e 4 sobami ta pribifcli-na<mi, sadni vrt z nad 200 sadnimi drevesi, vrtom ta nji to — pod ugodnimi poboji poceni naprodaj _ — tudi za hranilne knjižice. Zemlja zelo rodovitna. Redi se lahko krava, svinje Rd. Vodovod. Povprašati v Krčevtai-Vinarje it. 7 pri Mariboru. 26972-20
Zidano hišo
% zemljiščem — v bližini Ptuja prodam ali oddani v najem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo«.	26094-20
Hišo in stavbne parcele
15—50 Kii proda Herm«n
a« Je4ici. Vprašati v go-*tiloi Florjanček n« Ježncd 26895-20
Trgovsko hišo
r industrijskem kraju oddam takoj i inventarjem v naj>m. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru ped šifro »600«.
26609-20
2 krasni parceli
naprodaj pod Rožnikom — sest« X- Nastor v "
oddelka »Jutra«, 26643-20
Novo vilo
petstanovanjsko. moderno urejeno, a velikim vrtom prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
26979-20
Mlin in žago
na vodni pogon kupim v prometnem kraju. Ponad
be z popisom obrata in zadnjo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »iaga«.	25766-20
Malo stavb, parcelo
kupim. Ponudbe	na oglas, oddedek »Jutra«	pod šifro »Takoj plačamo	v gotovini«.	26621-20
Nova vila
z vrtom, na lepem kraju v Lju.blja.ni ugodno naprodaj — brez poeredovatoev
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85003-20
Novozidano hišo
soba in kuhinja, predsoba, shramba, veranda ln klet, 1200 m' zemlje, ob glavni cesti, prodam. Cena 38.000 dinarjev. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
33262-20
Realitetna pisarna Adamič
VošnJakova 4.
Prodaja v Ljubljani: HISA, novozldana, trL nadstropna, 18 stanovanjska, superkom-tortna, donos 260 ti. »oč Din, — hipoteke 1,500.000. Cena 3,300.000. HISA, novozldana, dvonadstropna. trgovska, donos 120.000, hipoteke 360.000. — Cena 1,550.000. Tudi knjižice.
VILA, štlristanovanjska vrt. hipoteke 250.000. Cena 370.000. HISE od 25.000 naprej, parcele in posestva.
35174-20
Enonadstrop. hiso
v kateri Je dobro ldoča gostilna s prostornim vrtom, zaprtim kegll-Wem. katero le redno v oorabl. električna luč in »Irupo gospodarsko po-ulople. — prvovrstneea w»mlM5*a .'e približno 12 lohov prorfnm zaradi *taro=ti. — Vf* z<?ora' omenjeno se nahaia v tr«"i. ki ie letoviSčna t,o*ka. Naslov v oglas, nem odd. »Jutre«.
a.Stl3-20
DvodnižltisVo
T velikim vt+o*« noc^ni nrndam v Z?.	Ce-
!ov»Va cesta št. 2S3 — r>ri romizi.	33188-50
Parcelo
tik tramv*la. 500 m*, nocenl. ttidl r«. knll^i-eo. pro^a Realitetna n1-wna Ora5ek,	r
kova 12.	35181-20
Nekretnlne
va^Hi hrlc?
«a kij-oavan'em i r>rn-
Va? rairl -"»la^irfiriia. Poni* neko "ko stotina "Trnih 'iy« »«14» ^»»rilatno De--uvartan Daruv«-
35145-20
Stiristanovani. hišo
oddam v naiein s 1. oktobrom na Gorenjskem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
35150-20
5 minut od remize
stavbišče dveh parcel (ob železnici) ugodno naprodaj. Zupane. Ko. seze 24.	35155-20
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta: M dajsoje naslova ali u lifro pa 6 Din. (31)
Sobo s kuhinjo
ta 2 sobi oddam. Mala vas 49, Ježica. 35025-31
Enosob. stanovanje
in enoeobno e kabinetom takoj oddam. Povšetova ul. 37, Kodeljevo. 35017-31
Stanovanje
sobe ta kuhinje v podpritličju ta »ofoo s posebnim vbodom oddam. Podaljšana Verov»k(xva 60.
35041-211
Majhno stanovanje
2 sob ta kuhinje za 300 Din mesečno odda kemična pralnica »Ideal«, Dolenjska cesta, s 1. ofct.
35045-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, kopalnica, balkon, poseLska soba, pralnica itd. oddam _ z novembrom. Informacije: Tržaška 8.	35047-31
Več stanovanj
odda takoj Tribuč, Gline e, Tržaška 6, telefon 2605.
35208-31
Enosob. stanovanje
oddam v Rudniku številka 60 s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Cena 150 Din. Zrimšek A., Moste. Vredovčeva 5.
35235-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, v centru oddam s prvim oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »900«.
35242.21
Dvosob. stanovanje
zračno, s prostorno kuhinjo ln pritiklinami ter lepim vrtom, v prl-1azni vasi v Savinjski dolini se odda s 1. oktobrom mirni stranki. Ugodno ln primerno za upokojenca. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Stanova-nie«.	25245-21
Trisob. stanovanje
solnčn o, v na jstrož jem centru, z najmodernejšim komfortom, takoj oddani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	35049-21
Dvosob. stanovanje
ta.koj oddam. Smartinsfca cesta 6.	35061-31
Stanovanje
podpri*! ičrno, *o>ba, kuhinja ta . pritikline oddam takoj ali s 1. oktobrom. Podlimfrarskega 41, Šiška 35050,21
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, v vili sredi Ljubljane takoj oddam. — Ogodno za zdravnika ali zobotehnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26745-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami., oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35086-31
Stanovanie
šest- »I! petsobno. s kopalnico, komfortno urejeno, del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore — zdravnika itd., oddam. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«.
26955-21
Trisob. stanovanje
komfortno — s	kopalnico oddam. Ponudbe ns oglas,
»ddelek »Jutra«	pod lifro
»Senčno«.	26956-31
Stirisob. stanovanje
komfortno, e eentral. kur javo. kopalnioo, plinom itd.
in 2 trg. lokala
« stra-tekimi prostori oddamo. Poizve se v uprav palače Grafike, IV. nadstr Masarvkova ulica št. 14.
26663 21
Komfortna
stanovanja
dvo-, tri-, štiri, ln pet. sobna takoj oddam. — Naslov pove ogl. odde. lek »Jutra«. 26980-21
Trisob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico ta vsemi pritiklinami, v mirni legi I. nadstropja, oddamo takoj. — Pojasni'«: Dvofakovo ulic« 3, dvo-ri&e — pisarna. . 2574)1-31
Pristopajte
k Društvu stanovanjskih najemnikov. Gajeva ulica Nebotičnik UL. 373-21
Dvosob. stanovanje
« kuhinj«, eotačno. v pod pritličju vM«, v eefltm me*ta oddam takoj. Vpr« šatt v Knafljevi uHe! IS II. nadstr.	SK566.J1
Stanovanja
enosobno 250, dvosobno 300, trisobno 700. celo hišo 500 Din odda Realitetna pisarna Grašek, Masarykova 12.
35182-21
S 1. okt. Oddam
stanovanje sobe in kuhinje aH 2 prazni so-bi, stranki brez otrok. Moste. Ribniška ulica 7.	35207-21
Dvosob. stanovanje
oddam z oktobrom na Gltacah, cesta VI štev. 4-S8M9-21
Dvosob. stanovanje
solnčno. s parketom ta plinom, oddam « 1. ofcto brom n« Domobranski e. It. 17.	85128-81
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. vrtom, elektriko ta vodovodom v Uišii oddam s 1. oktobrom. — Vprašati med 8. ta 14. uro pod Rožnikom, cesta X/27 35115-31
Enosob. stanovanje
oddam i oktobrom v Mostah — Ciglarjeva nI. 35.
35123-31
Majhno stanovanje
(ena soba s kuhinjo v
suterenu, ev. druga soba v podstrešju) suho ln solnčno oddam v vili par minut od glavne pošte Ljubljana mirni stranki. VpraSanja s podrobnostmi na oglasni oddelek »Jutra« pod P.«.	35109-21
Enosob. stanovanje
lepo, oddam za oktober. Naslov r ogl. odd. »Jutra«.	35137-21
Stanovanje
sobo ln kuhinjo oddam za 1. oktober. Rožna dolina, c. 7, št. 11.
35153-31
Stanovanje
pobe in fruhinie oddaim v Zg. Šiški št. 152 (Kosovo) 33154-21
2 dvosobni
stanovanji
oddam t akni v Kolodvorski ulici S5/I. 85143--31
Enosob. stanovanje
podipritlično, v vili oddam ■mirni stranki brez otrok v Rutarjevi ulici Stev. 4a.
35170-21
Trisob. stanovanje
krasno, s pritikltaaroi oddam z decembrom za 850 Din. Ogledati v Podmil&ča-kovi ulici 7, pritličje — Bežigrad.	35167-31
Sobo in kuhinjo
oddam takoj n« Vodovodni cesti 77.	35129 21
Trisob. stanovanje
kopalnica. pritikline, vrt, za 900 Din mesečno takoj na razpolago pri vojni bolnici. Vodmat-ska ulica 14.
35158-21
Brezplačno
stanovanje
v bližini LJubljane odda Realitetna pisarna Gražek, Masarykova 12.
35197.21
Stanovanja
Vsaka beseda 60 par: M dajanj« naslov« ali u šifra S Din. (Bl-a)
Stanovanje
dvo- ali trisobno iščem % novembrom. — Ponudbe z navedbo cene pod »Točen plačnik 88« na oglas, oddelek »Jutra«. 35163-31/a
Stanovanje
3 sob ali 2 e kabinetom, kopalnico, išče miren zakonski par brez otrok za november. Ponudbe na ogl. olie:ek »Jutra« pod šifro »Dr. L.«	35121-21/a
Stanovanje
dvo- do trisobno l kopalnico išče družina 4 odraslih oseb. Ponudbe z na-vedjbo skrajne cene pod »V redu plačujem«.
35007 31«
Dvo- ali trisobno stanovanje
s pritikltaaimi, po možnosti v Šiški (bližina mitnice) iščem za 1. oktober. Ponudbo pod »Iuženjer« na oglasni oddelek »Jutra« 35037-21a
Uradniška družina
išče dvosobno stanovanje ia 1. november. Ponudbe
na oglasni oddelek »Ja-tra« pod »Točno plačam« 35062-31a
Enosob. stanovanje
pritlično aH vieokoprštHS no, solnčno, v območ ju mesta išče a 1. novembrom državni upokojenec brea otrok. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »M. K. 20«.
26891-21/a
Sončno stanovanje
5—6s»bno, e plinom to elektriko, v centra iščem za februar aH maj. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutr«« pod Sifeo »Kom fortc.	?6986-51/»
Dvosob. stanovanje
« kuhinjo ta nekaj vrta, išče s 1. novembrom družina 3 odraslih oseb. Ponudbe oa »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto in mirno«.	26915-31/a
Mladoporočen
uradniški par
breg otrok. i*č« dvosobno iUnovanje v ce.ntm Ljub 'jane. če mogoče e kopal nioo. Popravi na svoj račun Ponudbe na podruž. Jutra « Mariboru pod šifro »Ne predrago«.	26066-Sl/a
Stanovanje
.»no »H dvos^bn«! iiSe ■> -en zakonski par ttret >trok — kMlkor v mes4o. Ponudbe o« 0C; vldeJHi »jT.ra« o^d Hfr« J. T. - Svetlo«
26508 «'»
Stanovanje
eno- ali dvosobno, z« oktober «M november iščeta zakonca brei otrok — za Bežigradom ali v Spodnja Šiški.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Upok. oficir«. 35006-21/a
Dvosob. stanovanje
išče z novembrom majbna uradniška družina. Ponudbe na o^l. oddelek Jutra pod zna&ko »Samo odrasli« 35225-21/a
Enosob. stanovanje
išče mirna strank« t 1. oktobrom v Sp. š'&H, aH ▼ bližini Tabora. Ponudb« n« ogl M- oddelek »Jutr«« pod Šifro »Točen plačnik 58«.
851!«-«/»
Stirisob. stanovanje
išče s 1. nov. mirna stranka. Ponudbe pod šifro »Sotace« n« oglasni oddelek »Jutra.«. 35021-31»
Dvosob. stanovanje
sonS&o. išče poštni uradnik. Ponudbe a ceno na Kolod. pošt«, Kristan.
35035-21«
Petsob. stanovanje
komfortno, v centru mesta •ščem. Ponudbe t navedbo cene in lege stanovanja na oglasni oddelek Jutra pod značko »Ordinacija«.
35197-31/«
Dijaikt sobe
Vsaka beseda SO p*r; m dajanj« naslov« aH m iUm S Din. (K)
3 dijake (-inje)
sprejmem v 2 lepo opremljeni sobi x vbo oskrbo. Sv. Petra ceeta 62/1.
S50S4-&
Dijakinjo
sprejmem n« stanovanje
in brauro. Dobra oskrba, klavir in nemška konver-zacij«. Poldi Šuklje, Blei-weič0v« c. 5/ILL 35009-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Nemška korrverza	—
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36027-22
Dijaka
sprejmem z zajtrkom aM vso oskrbo v lepo »obo. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 35044-33
Učiteljska družina
»prejme dijake t t»o oskrbo. Pomoč pri učenju, center, niak« cena. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«
----39
Nižješolca
sprejme družina v vso oskrbo za 400 Dta mesefl no. Dobra domača hrana in zdravo stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33275-22
2 gdč. ali dijaka
eprejmem takoj v tračno sobo, s parketom ta elektriko, v sredini mesta -2id»vsia ulica štev. 3/n.
35244-2«
Dijaka Onjo)
r vso oskrbo, « vaoroim
nadzorstvom sprejmem. — Dobra ta izdatna bran«, lepa soba, aotačna lega. elektrika, kopalnica, nizka cena. Straši, ne zamudite ugodne prilike. Sv. Petr« cesta 95.	35286-22
Sobo
krasno, zračno oddam dvema uradnikoma ali gospodičnama z hrano a 650 Din Fiignerjeva ulica St. 12/IL nadstr.. kavarna Tabor.
25216-23
Dijaka
nižješolca sprejme uradniška družina za 400 dinarjev k enim četrto, šolcu pod Gozdom številka 10 pri Belcone. — Hrana dobra, vestno nadzorstvo, pomoč pri učeniu.	35285-22
Dijaka
najraje i« klasične gimnazije, sprejme bofljSa rodbina r dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra 35069-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem oa stanovanje ta hrano na Bleiweieovi ee-eti st. 3/1, levo. 26847-22
Štiri dijakinje
sprejmem t rso oskrbo »a 800 Din mesečno. Souporab« kopalnice, telefon ki klavir n« razpolago. VeM ke zračne »obe. BI itn u ri verze ta erednje tehnične šol«. Na«lov pove ogkscs >ddelek »Jutra«. 26901-2S
Dijake ali dijakinje
sprejmem na dobro domačo hrano in v lepo sobo v centru, zraven univerze in realke. Naslov v ogl. odd. »Ju. tra«.	35192-22
Dva dijaka
sprejme učiteljska druMna v vso oskrbo. Skrbno nad zorstvo. nizka cena. cen ter. Naslov pove oglasni oddelek »Jutr««. 26784-85
Dijaka (injo)
t fino oskrbo s vzornim nadzorstvom, eprejim« v
komfortno stanovanje s klavirjem, skrbn« rodbina, poleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 26780-»
Dve dijakinji
višjegimnazijki, visokošoi ki, koMervatoristki ali uCiteljišČnici sprejmem v popolno oskrbo. Stan-ov« oje moderno s kopalnico Klavir brezpačno na naz polago. Cena zmerna. — Naslov » oglasnem oddelku »J mtra«.	26844-22
3 mlajše dijake(inje)
ii boljše hiše. sprejmem r vso oskrbo na Riinsk' oeati št. 6, parter, levo.
26610-22
Učiteljiščnici
Iščeta sobo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmerna cena«. 35103-22
Gospoda ali dijaka
sprejmem v vso oskrbo za 500 Din mesečno, — latotam sprejmem sostanovalko s hrano ali brez. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35112-22
Več dijakov
sprejmem v dobro domačo oskrbo. Klavir na razpolago. Ogledati od 14. do 16. ure. Nunska uUea 3.	35139-22
Dva dijaka
sprejmem na hrano ln stanovanje. Cena nizka. 8prejme se tudi ve« dijakov na dobro domačo hrano po nl*kl ceni. — Brn It. 14/m.
33196-22
Dva dijaka
prevzame v dobro domačo oskrbo učiteljska družina na periferiji mesta. — Naslov pove ogl. odd. »JuUa«.
35122-22
Dve dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo v lepo zračno suho sobo v sredini mesta v družini. Hčerka osmo-šolka. Koloklra, Novi trg l/m. (TurjaSki trg) 26985-22
Dijaka .
sprejmem na vso oskrbo, ali samo na stanoranje z »atrkoui. Miklošičeva cesta 4/1, levo. 35193-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo v bližini realke. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
S5d72-22
2 mlajši dijakinji
ali eorga adajtega dijaka »»rejm-em v vso oskrbo Naslov v oglasnem odd«ikn »Jutra«.	26604 22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Središče mesta. Uporaba klavirja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35198.22
Dva dijaka
Tehniške srednje šole sprejmem na stanovanje. Uršlč, Sv. Florjana ul. 30.	35161-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo za 550 Din. — Nemška konverzaclja ln pomoč pri učenju. Verstovšek, Stari trg 26 /III.
35177.22
Mlajšo dijakinjo
snrejime v dobro oskrbo K. Ceh, nasproti opere. Klavir in nemška konver-zaoija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36214-22
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo v centru mesta. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35234-2?
Dva dijaka
sprejmem t vso oskrbo v lepo ta tračno eobo po zmerni cem. Gospos-ka ul. št. 10/1.	35202-22
Dijaka (injo)
sprejmem po zmerni ceni t vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35281-25
3 dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	»5278-22
Sobo odda
Vsaka beseda 60 par: m dajanj« naslov« a« m šifro 3 Din. (23)
Majhno sobico
čisto, svetlo, e posebnim vbodom oddam boljši osebi v vila v bližini Sv. Krištofa. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35022-23
Sobo
e posebnim vbodom takoj oddam z eno ali dvema posteljama. Kladezna uli-ca 13.	35008-23
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, elektriko. oddam. Krakovski nasip 18.	35026-23
Lepo solnčno sobo
oddam stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«, 35043-23
Lepo sobo
oddam v sredini mesta boljši osebi. — Naslov v oelaenem oddelku »Jutra« 35063-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični v Ni®-ni dramskega gledališča Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	35058-23
Sobo
veliko, zračno, za dve o«ebi oddam, eventuelno tudi kuhinjo, solidnemu zakonskemu paru Drea otrok. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 35054-23
Opremljeno sobo
ii.jinčno in zračno, « poseb nim vhodom oddam e 15. septembrom v Janševi ul. št. 10 — Ljubljana VII.
26859-23
Sostanovalca
sprejmem v l«po rn čisto sobo, t elektriko ta postrežbo z« 150 Din mesečno na Sv. Jakob« trgu 5.
35081-23
2—3 gospode
sprejmem v lepo sobo na stanovanje in hrano. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«.	3508S-23
Sobo
opremljeno ali prazno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35070-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, dvema posteljama, oddam takoj ali s 15. septembrom. Parket, elektrika. — Rožna dolina, cesta X štev. 25 (pod Rožnikom). 35038 23
Sobo
e posebnim vhodom oddam
v Ilirski ulici štev. 19 — pritličje.	26960-23
Svetlo sobico
majhno, oddam gospodu ali dijaku, na željo z vso oskrbo v Idrijski ulici 11, Stan ta dom. 35009-23
Sobo
c 2 posteljama, čisto ta iraino, oddam 2 gospodo ma ali gospodičnama na Kongresnem trgu štev. 7. 6	35140-23
Sobo
čedno opremljeno, oddam po nizki eetvi gospodični, tudi dijakinji »ii dijaku, brei hrane, nasproti trg. akademije na Bleiwei»ovi cesti štev. 9/m. 35135-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, blizu goren;-k ga kolodvora, na
Jernejevi cesti it. 35 oddam.	35157-23
Separirano sobo
oddam takoj v oeotrn mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35151-23
Dve sobi
pramo ta ojfremlje.no, oddam solidni in mirni ženski na Starem trgu lla. Ogledati med 2. in 4. uto.
35131-23
Kot sostanovalca
s hrano sprejmem s 15. septembrom boljšega gospoda v Židovski ulici 6/1
35132-23
Čedno sobo
z S posteljama in dobro oskrbo ugodrvo oddam v Gledališki ulici štev. 12,1, vrata 5.	35124-23
Sobe v centru
oddam z vso oskrbo gospodom ali dijakom. Na-e-iov pove oglasni oddeiek »Jutra«.	35138-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam 1 sli 2 osebama — tudi dijakoma — na Mestnem trgu 17/13, vrata 8.
35195-23
Sostanovalko
z zajtrkom se sprejme takoj v centru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35130.23
Dva gospoda
»prejme na stanovanje Ža-Ijat, Celovška cesta 56/11.
35189-23
Separirano sobo
oddam na Rimski cesti 2. pritličje, desno, 3519.1-23
Opremljeno sobo
s centralno kurjavo, _ oddamo v vili pri Tivoliju — Skrabčeva ulica štev. 7.
35206-23
Opremljeno sobo
s poseebnim vhodom oddam takoj Cesta v Rožno dolino 14/11.	35212-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 85213-23
Lepo, prazno sobo
s posebnim vhodom, odda s 1. oktobrom Kern, Soteska ulic« štev. 10/11.
35162-23
Sostanovalko
ali dijakinjo sprejmem v sredici mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35164-23
Zračno sobo
i električno razsvetljavo, posebnim vhodom ta vso oskrbo oddam 2 gospodoma ali dijakoma po prav zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33165-23
Sostanovalko
boljšo, sprejmem v Šiški, Verovakova ulica štev. 40 35204-23
Sostanovalko
v veliko ta zračno sobo sprejme s 1. oktobrom privatna uradnica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35310-23
Opremljeno sobico
poseben vhod, elektriko, oddam takoj stalni 60-lidni osebi. Rimska ce. sta 3. pritličje.
35224-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom ln malo predsobo v sredini mesta oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35226-23
Pisarna
v sredini mesta, dve sobi pritličje. Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. »Jutra«.
35217-23
Sobo
lepo opremil jen o, v centru mesta oddam solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35282-23
Sostanovalko
(tudi dijakinjo) sprejmem v lepo in solnčno sobo z vso oskrbo. Klavir na raz oolago. Brodnik, Sv. Peto« nasip 43. 35279-23
Opremljeno sobo
v bližini bolnice oddam dvema gospodičnama ali gospodoma z vso oskrbo ali brez. Solnčna lega, elektrika, parket, kopalnica ln posebni vhod. Trgovina Podboj, Sv. Petra cesta.
35289.23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 parj za dajanj« naslov« ali sa šifro 3 Din. (23-a)
Solnčno sobo
z zajtrkom, iščem za če-trtošolca blizu E. realne gimnazije. Nemška kon-verzacij«. — Ponudbe na
oglas, oddelek »Jutra« pod »Cetrtošolec«. 35084-23/a
Separirano sobo
v bližini banske uprave
iščeta od 15. oktobra da Ije mladoporočenca. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Mirna«.
26967-23/a
Prenočevanje
(hrano) blizu magistrata pri mali rodbini stalno 4 dni tedensko išče obrtnik. — Pismeno na »Rapld«. Sv. Petra 25.
35100-23a
Sobo
separirano ali s posebnim vhodom med Rimsko cesto ln kolodvo. rom Išče gospod z dežele, ki prenočuje večkrat v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dežela«.
35374.330
Sobo
opremljeno, s strogo se-parlranim vhodom, parketom, elektriko ln ev. souporabo kopalnice išče drž. uradnik v bližini univerz«. Ponudbe pod »Dobro plačam« na ogL odd. »Jutra«.
35134.23a
Sobo v Ljubljani
•vedo, z 2 posteljama, v sredini mesta iščeta 9 1. oktobrom 2 akademika. — Naslov: Gvič Sernec, viso-kožolec, Celje. 35250-23«
Dopisi
Vsak« beseda t Din: za dajanje naalov« aH
šifre pa 8 Din. (S4)
»Samo bežno...!«
Tedaj odpotoval. Določi sestanek! 35283-24
Ženitve
Vsak« beseda S Din; m aujanje naslova ali
šifre p« 5 Din (25)
Oženil
bi se z 18 do 25 letno pridno in idravo gospodično, ki zna kuhati in šivati. Sem 30 letni moj-stor v zelo dobri službi. Pogoj: n eomaidcže vanost ter srednji ali majhni stas. Obširne ponudbe poslati na Bled, poštno ležeč« pod »Resno«. 35000-25
Osamljena gdčna
išče resnega zuanstva z 40—50 letnim gospodom v stalni službi. Ima lastno stanovanj« ta gotorino. Neanoninme dopise pod šif-J »Karakter« na f'*. oddelek »Jutra«. 95000-25
Mlad trgovec
z lesom, želi poznanstvo z gospodično	6
srednjim kapitalom. _ Kasnejša ienitev ni izključena Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značfco »Bodočnost zasigurana«.
36861-26
»Fortuna«
Ljubljana, poštni predal 221, pisarna za Seri Itn o posredovanje Vam pošlje prospekt proti predplačilu x0 Din.
23863-25
Gospodična
stara 24 let, želi spoznati 25—35 let etarega gospoda, v svrho poznejše ženitve. Dopise pod »Srečni zakon« na odasni oddelek Jutra.
35203-r26
Mlad trgovec
Intelgenten, z 250.000 dinarjev premoženja, se želi seznaniti s simpatično gospodično, ki ima nekaj gotovine. — Zenitev zajamčena. Dopise pod »Srečna bodočnost« na podr. »Jutra«. Maribor.
35261-25
Trgovec
srednje star, želi poznanstva z mlajšo damo z večjim kapitalom v svrho kasnejše ženitve. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Simpatičen 26«.	35271-25
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par: aa dajanje naslova aH n šifro pa 3 Din. (38)
Aljaska lisico
sem izgubi'.a. — PoSten najditelj naj jo odda proti nagradi v Beethovnovi ulici 16/IV, vrata 19, Prešern.	35013-28
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; s« dajanj« naslov« aH
Za lifro pa S Din. (26)
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled med 2. ta 5. uro popoldne. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 26480-26
Društva in šole!
Ivan Kacin, Domžale, dobavlja harmonije od 2000 Din. Planine, prvovrstne. z garancijo za 10.000 Din. Ravno tam se dobi dober klavir za 2800 Din.	26260-26
Klavirji
planini Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrika-te B8 seadiorfer, Steinway, FOr-ster, Petro t, HOlil, 8tingl orig., ki «o nesporno najboljši I — Lahka precizna mehanika. Prodaja jih izključno le sodni izvedenec ta bivši učitelj GI. Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ulice).
Kovčeg-gramoion
nov in 12 plošč poceni proda Grašek, Masary-kova 12.	35178.26
Dober klavir
vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra __35223-26
Irish Terriers
či«toplemenski, z rodovni-kom (Siammbaum), 4 ine-sece st«ri, naprodaj. Ponudbe na naslov: Fr. Frifcdl Schneider, Kočevje.
26964-27
Papiga
temno modra, mala, nam je užla s Tyrševe c. 25. Poštenega najditelja vljudno naprofiam, da Jo odda istotam pri Rudolf Letnarju.
35168-27
Obrt
Vsak« beseda 1 Dta: t« dajanj« Msiova ali
za Bfro pa 5 Din. (30)
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« aH za šifro pa 6 Din. (27)
Pes voljčjak
ki nosi št. 1214 ta .sliši na ime Boj, se je izgubil v St. Vidu. Najditelj se prosi, da ga vrne proti nagradi v !H-nmi Bohinc na Rl:rvk; cesti.
35028-27
Volkuljo
enoletno, prodam za 100 I>q ali zamenjam za mladega psa srednjevelike paeme. Sila, Zg. šišk« 236.	35040-27
Krasen ruski hrt
Mttokrven. 4 meaeee star. n«prod«j. Pleničar. Nov« met to.	56731-27
Steznike, nederčke
po meri, najboljše in najcenejše v salonu Ana Hutter, Gajev« 3/U tik nebotičnika.	35012-30
Striženje 4—5 Din britje 2—3 Din
samo v »Rapidu« (zraven Tratnika). Sv. Petra C. 25.	36929-30
Kompletno orodje
za izdelavo dobroidoče-ga kovinskega predmeta ugodno naprodaj. — Pripravno za manjši obstoječi obrat. Pipise na ogl. odd. »Jutra« pod »18.000«. 35120.30
Dražbe
Vsaka beseda 1 Dta; z« dajanj« naslov« »b
za šifro p« 5 Dta. (32)
Prostovoljna dražba
starin ki umetnin:
ponedeijek^ 11. _ se^tembr«
i»33 na Gltacah, Tržaška cest« 6 (hiša Tnboč), dopoldne med 9. ta 12. aro, to popoldne med IS. ta 18. uro, event. nadaljevanje ▼ torek. — Različno starinsko pohištvo, ogled*!«, ure, lestenci, va*e, porcelan, steklenin«, jedilno orodje, preprog«, za stori itd. — Originofi starih in modsrrata mojstrov: Potočnik, GStal, Kiibnl, Karta-ger, Egartner, Klemenčič, Tratnik, Gaspari, Zmjtek, Mal«š. Jaki itd. - Knjig« slovenske, nemSke itd. — Planino Lauberger k Gleas — Dr. Krrri Jo«7p._Javnt itotar.	"""" " '
Peki!
Prodam malo rabljen stroj za mešanje (Kreti- und Miechmaechiine). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35033-e9
Električni motor
istosmemi, 300 voltov 12 —30 ks, iSoemo. Unitas, Šelerabuiigova 7. 35024-29
Gospodinje!
Ne zamudite si ogledati praktični izžemalni stroj za perilo na velesejmu v paviljonu H.	25808-29
Pekovski mojstri!
Stroj za razdelitev testa na 25 delov, skoraj popolnoma nov, se proda po prav ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35104.29
Informacije
Va&ka beseda 1 Din; sa dajanje naslova aH
ta šifro pa 5 Dta. (81)
Izjava
Podpisana preklicujeva in obžalujeva vse žaljivke in obdolžitve, ki sva jih izrekla o g. I. B. ie Trno-
velj ter izjavljava, da je vse neresnično in se zahvaljujeva, g. I. B., da je odstopil od kazenskega .pregona. — Celje, dne 7. septembra 1933. Planinšek Josip in Marija. 269»!-31
Avtobusna proga Bled—Ljubljana
obratuje do preklica po sedanjem voznem redu. Ukinjena Je samo vožnja ob nedeljah ln praznikih. Odhod ob 6. uri iz Bleda ln ob 21.30 iz Ljubljane. 35199-31
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslov« aH
»a šifro pa 5 Dta. (33)
Izvrstnega cvička
Ž0—30 hI, kdor ga vzame lakoj, dobi po Din 3 liter. Kos, gostilna, Mokronog.
35083-33
Trapistovski sir
polnomasten — kakor tudi
čajno maslo
prvovrstna kakovost, ker je ves izdelek ia mleka lastnih krav, nudimo po ugodni ceni. Paromlin ta miekarna Grubišno polje. Zahtevajte, prosimo, cenik — Iščemo tudi zastopnike.
26736-33
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za strmo, v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91.	236-33
Čajno maslo
I«, iz posteuriziraoe smetane po 23 Dta po kom. % kg franko razpošilja Mlekarstvo Tibout, Krapje pri Ljutomeru. 35286-33
Vrednote
ma beseda 1 Dta: <« dajanje naslov« alf e* lifro pa 5 Dta. (36)
Srebrne Krone staro zlato in srebro
kopaj« afinerij« dragih kovin v Ljubljani. Ilirska uliea itev. 36 — vbod i« Vidovdanske ceste — orl fottUaJ Vofis«. •
Vsakovrstno zlato
kopu}« po Mjvtfjib MoaJt
CERNE - Juvellr
Ljubljana, VVolfova nlica S
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvSjih dnev mh wMb Mariborska afi-nerija dat« — Maritoo*. OrožnoT« »lica itev. 8.
230-35
Razno
f Specijalna
prikrojevalnica
Izdeluje vso damsko garderobo, prvovrstno, hitro konkurenčno! (lz-vežbana v Inozemstvu). Izdelovanje krojev (Snl-tov) po mer. Jožica Ku-melj, LJubljana. Gledališka 7. pritličje.
35176-37
Vaška beseda 1 Dim, h dajanj« nasl«r» al ca Šifro pa 5 Din. (87)
2 sedeža v loži I. r.
oddam. Reflektantl naj pišejo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Loža«.
35228-37
Kdor se je že odločil, da si kupi prvovrstne
peči
po ceni, ta ne bo kupoval peči tujega izdelka, temveč —
domačega
Emajlirane peči sistema Lutz izdeluje samo tvrdka
d£eW 9oCo6
LJUBLJANA Gosposvetska cesta IS 10108
Izletnikom In obiskovalcem šmarne gore
se priporoča
GOSTILNA SIRNIK
TACEN POD ŠMARNO GORO
Renovirani lokali!	Dobra postrežba!
10091.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe1
B
ZAHVALA
Za prisrčne izraze sočutja in so-žalja ob prerani izgubi naše blage soproge, sestre in tete, gospe
JOŽEFE SKRA6ER
posestnice
najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala bodi izrečena trškemu gasilskemu društvu za korporativno udeležbo pri pogrebu, čast. duhovščini in vsem darovalcem vencev in cvetja, katerega je pokojnica tako ljubila, in končno vsem, ki so jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Trbovlje, "ne 9. sept. 1933.
Užaloščeni soprog in sorodniki.
10111.
Sokol
Prireditev Sokola v Šiški
Sokol Šiška je združil proslavo obletnice zgraditve svojega doma s proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Na praznik je priredil zelo uspelo večerno telovadno akademijo, kjer so nastopili vsi oddelki. Telovadni prostor je bil sijajno razsvetljen z žarometi, prav posrečena pa je bila tudi ideja, da so namesto godbe uporabljali kromatično harmoniko, ki so jo prenašali po zvočniku. Poleg mnogoštevilnega občinstva, so prisostvovali telovadbi tudi člani savezne uprave SKJ s I. podstarosto br. Ganglom na čelu. Ljubljano pa je zastopal podžupan prof. Jarc.
Najprej je nastopila moška in ženska deca, za njo pa ženski naraščaj. Nato je 5 vrst vseh oddelkov izvajalo orodne vaje na bradlji, drogu, krogih in konju. Lep je bil nastop članov, ki so uvodoma zapeli Schweigerjevo »Mi smo Sokoli« nato pa izvajali pokrajinske zletne vaje. Tudi moški naraščaj je nastopil s pesmijo »Pozdrav tebi, sokolski rod«, zatem pa je strumno izvajal zletne vaje. Od ostalih točk je občinstvu izredno ugajala igra z vrečami Nastopili sta dve vrsti, ki sta med seboj tekmovali. Vsak posameznik je moral nd-siti vrečo preko različnih zaprek, nekateri so na veliko veselje gledalcev malo pogo-ljufali, kar pa je nastop napravilo še zanimivejši. Zelo posrečen je bil ples deve-torice, ki ga je izvajal v baletnem tempu ženski naraščaj. Najlepša je bila zaključna točka. Trije kareji članov in moškega naraščaja, z golimi prsmi in barvani-mi kratkimi hlačicami so se postavili tako, da so tvorili barve naše trobojnice. Izvajali so krasno kompozicijo načelnika Za-lokarja po zvokih »Lahke kavalerije«. Točka je občinstvo silno razvnela in pritrjevanje kar ni hotelo prenehati. Nstop Sokola Šiška zasluži vso pohvalo.
Sinoči pa se je vršila v sokolski dvorani predstava krasne Ravnalove drame »Grob neznanega junaka«, ki so jo mariborski igralci brata Koviča in Elvira Kraljeva dvignili k sijajnemu uspehu. Dvorana je bila vnaprej razprodana. Podrobneje bomo o uprizoritvi še poročali.
Sokolska četa na Lavrici se je zbrala na predvečer rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra k slavnostni odboro-vi seii. Zbrani niso bili samo odborniki,
marveč tudi drugi člani, a vendar ne vsi, kar bi bilo za tako pomembno proslavo želeti. Br. starosta Ogrin se je v lepem nagovoru spominjal slavljenca, želeč mu še mnogo, mnogo desetletij učakati, da bo ob svojem prestolu združeval vse Jugoslovene v močno, veliko Jugoslavijo. K sklepu je pozval navzoče, da zakličejo našemu visokemu bratu starosti trikratni »Zdravo!«, čemer so se vsi navzoči navdušeno odzvaK. Drugi dan se je četa po deputaciji udeležila slavnostne sv. maše v Rudniku.
Sokol Trbovlje. V proslavo Tojstnega dne prestolonaslednika se je vršila v farni cerkvi svečana služba božja, kateri so prisostvovali predstavniki javnih uradov, rudnika, učiteljstvo s šolsko mladino. Sokol in druga narodna društva. Zvečer je priredil Sokol slavnostno sejo, kateri je prisostvovalo številno članstvo. Br. starosta je otvo-ril sejo s pozdravom vseh navzočih, nakar je orisal v lepih patriotizma polnih besedah pomen proslave za Sokolstvo. Podstarosta inž. Ivanovič pa je v vznešenih besedah očrtal pomen 10 letnice prestolonasledni-kovega rojstnega dne za državo in vse Jugoslovene. Po obeh patriotičnih govorih je zaigral sokolski orkester državno himno, nakar je starosta zaključil sejo.
Sokol Slovenj^radec bo dne 34. t. m.
proslavil 10 letnico rojstva prestolonaslednika Petra z društvenim javnim nastopom Naše društvo bo ob tej priliki pokazalo plodove svojega celoletnega truda in <iela. Ker bo spored zelo pester in bo sodelovala priljubljena godba na pihala, se bližnja in okoliška društva naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Pripadnike in prijatelje sokolstva od blizu in daleč že sedaj vabimo, da posetijo našo prireditev. Zveza z avtobusi in vlaki je prav ugodna. Prireditev bo ob vsakem vremenu, v primeru dežja v dvorani. Do svidenja: zdravo!
Desetdnevni savezni prosvetni tečaj
se je letos vršil pod vodstvom saveznega prosvetnega odbora oziroma njegovega predsednika br. dr. V. Belajčiča kakor lani v avgustu. V Novem Sadu, kjer ima SPO svoj sedež, se je zbralo iz vseh 25 sokol-skih žup 61 bratov in 5 sester kot slušatelji tečaja. Predavali so najboljši sokolski prosvetni delavci o vseh zadevah, ki se tičejo smotrenega prosvetnega udejstvova-nja v sokolski organizaciji Prireditev je po 10 dnevnem trajanju zaključil savezni I. podstarosta br. E. Gangl. SPO prireja vsako leto v avgustu sličen tečaj v duhu sokolske prosvetne štiriletke ter se opaža zadnji dve leti znaten porast prosvetnega de!ovanja v skoraj vseh edinicah.
VATO
v tablah in za odeje. Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 9965

Zahvala
Zdravniku specijalistu za ženske bolezni g. dr. Benjaminu Ipavcu v Mariboru izrekam svojo najiskre-nejšo zahvalo na sijajno uspeli težki operaciji materničnega raka, s katero me je rešil nevarne bolezni in sem že po enem tednu mogla zapustiti bolniško posteljo.
Obenem se zahvaljujem za ljubeznivo in požrtvovalno nego ter najtopleje priporočam vsaki ženi njegov sanatorij.	10118
ZAHVALA
USODA LJUDI!
Znameniti astrolog orot Heten ae Je odločil brespUkčno ts-delatt Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost ▼ življenju drugih, n« glede ua razdaljo, meji na čudo vi tost. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso VaSo usodo; napove Vam. kdaj lahko doseSete uspeh ali najdete srečo Itd. Njegov popis minulih sedanjih ln bodočih dogodka? gotovo vzbudi Vaše začudenje In presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadlkujte, vse se obrne na bolje.
Cltajte. kaj Vam ptte prof. Hefen:
Spoštovani prijatelji! Ze sama objav«, da bom tEdeloval horoskope brezplačno. Je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite ml svoje naslove, poklic, dan. mesec m leto rojstva ln povem Tam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ti. Trte ki osti več. nego bt VI smatrali ze možno. Samo "i izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod Astrol. labor. K. Havelka. Praga 31 — Vlnohrady, poštni predal 28. J—350. Opam, da Vam pokaftem boljšo pot v bodočnost tn ostajam Vaš prijatelj
prof. Belit,
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
ZeSitek ob 20. Četrtek, 14.: Komedija zmešnjav. Otvoritev sezone 1933./34. Izven.
OPERA.	*
ZaSitek ob 20. Nedelja, 10.: Marta. Izven. Znižane cene od 90 Din navzdol.
Nedelja v ljubljanski operi. Drevi ob 20. bodo peli pod vodstvom dr. Švare in v režiji ge. Medvedove romantično - komično opero »Marto«. Dejanje je ljubko, zabavno, melodije pa prekrasne. V glavnih ulogah nastopijo ge. Ribičeva. Bernot - Golobovi, K«. Banovec, Betetto, Zupan in Magolič- Za predstavo veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol.
Priglasi za gledališki abonma za sezono 1933./S4. se sprejemajo še v ponedeljek, torek in sredo v veži dramska-' gledališča od 9. do 12. in od 15. do 17. Stalna abonmaja Sreda in Četrtek sta že skoro popolnoma zasedena. Dobiti je še nekaj sedežev na balkonu in na galeriji. Oba ostala razpisana abonmaja A in B pa imata še lepe sedeže v parterju, dalje lože, kakor tudi na balkonu in galeriji na razpolago. Občinstvo o>po-zarjamo na 'jcodnoet abonmaja, ki se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih.
Društvo prijateljev Narodnega gledališča v Ljubljani ima svojo prvo redno odborjvo sejo v ponedeljek 11. t- m. ob 18. v mestni zbornici in ne. kakor so se glasila vabila v mestni posvetovalnici.
Razpis mariborskega gledališkega abonmaja
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisu ie za sezi jo 1933./34. abonma, ki obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav in znari velik popust napram večernim cenam. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, prve dni meseca.
Cene za vsak mesečni obrok so: Ložni sedeži 58. 38, 31, 24 Din (za uradnike 49, 32. 27, 20); oarterni sedeži 48. 38. 31 (za uradnike 41, 32, 29): balkonski 48. 38. 29. 22 (za uradnike 41. 32. 24. 18); galerijski 24, 19. 13 (za uradnike 19, 14, 9).
Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah, (izvzete so predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«). Cc«ne teh blokov so nekoliko višje ko pri navadnem abonmaju. Priglase sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13. tor od 15. do 17. (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) do sobote 23- t. m. Za ^nske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do sobote 16. t. m. Uprava prosi vse dosedanje, zlasti pa nove abonente, da se priglasijo čim prej! Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpovfvi-ljiv.
Natančni repertoar bomo še objavili
Razbojniški napad na samotno pristavo
Novi Sad, 8. septembra.
V noči na torek se je blizu vasi Turi je v novosadski okolici na samotni pristavi posestnika Zeremskega dogodil predrzen razbojniški napad, ki pa ga je srečno zavrnila pogumna gospodinja. Posestnik Ze-remski, ki je nadziral dela na svojih obširnih njivah, je s. svojo ženo prenočeval na svoji pristavi. Okrog 3. zjutraj ga je zbudilo trkanje na vrata. Meneč, da ga kličejo delavci ali pa kak sosed, je takoj vstal, se oblekel in šel odpirat. Žena, ki se je tudi zdramila, ni niti slutila kake nevarnosti in se tudi ni razburjala, ker moža ni bilo takoj nazaj. Naenkrat pa je planil v sobo moški, ki je imel zakrinkano lice in nož v rokah. Skočil je proti ležeči ženi, jo sunil v prsa ter jo začel daviti. Žena se je obupno branila in je med ruvanjem napadalcu odpadla krinka. Napadena žena je tedaj spoznala v razbojniku nekega Bogdana Veceja, ki je nekdaj delal na njenih njivah in je šele nedavno zapustil službo, češ, da je nekje drugje našel trajni zaslužek. V ogorčenju, da se je nekdanji hlapec spremenil v razbojnika, je že priletna žena podvojila svoje moči, pahnila napadalca z vso silo od sebe, da se je z glavo zadel ob neko omaro in te-lebnil na tla. 2ena je stekla mimo njega iz pristave ter začeHi vpiti na pomoč. Slišali so jo takoj mimoidoči delavci, a ko so prišli v hišo, je bil razbojnik že pobegnil skozi okno.
Začeli so iskati gospodarja, pa ni bilo o njem sledu. V veži pa so iz kuhinje zaslišali neko stokanje in ker je bila kuhinja zaprta, so vlomili vrata. V kuhinji je na tleh ležal posestnik Zeremski s hudo rano na glavi. Razbojnik ga )e bil takoj, ko mu je odprl vrata, udaril in potem zavlekel v kuhinjo in zaklenil, da bi imel mir pri izvršitvi svojega roparskega načrta. Gospodinja se je dobro spominjala, kako je Bogdan tedaj, ko se je poslavljal, božal domačega psa in kako se je z njo zapletel v razgovor o žitnih kupčijah in žitnih cenah. Tako mimogrede jo je tudi vprašal, če so žito že prodali. Gospodinja se spominja, da mu je to vprašanje potrdila in si je zaradi tega razbojnik najbrž mislil, da imajo na pristavi še precej denarja. Orožniki so takoj začeli zasledovati nevarnega roparja.
Vsak naročnik , jutra" Je zavarovan
za 10000 Din!
Renomirana zagrebška tehnična tvrdka ISCE
zastopnika,
ki stalno poseča glavne industrije Slovenije. Cenj. ponudbe z opisom dosedanjega delovanja na Publicitas d. d. Zagreb, pod >štev. 35211«.	10090
Obiskovalci velesejma
posetite paviljon na veseličnem prostore
IVAN JAVORNIK
kjer boste najbolje postreženi z razbčniir mesnimi izdelki.	9978
Ljubljana, Domobranska c. 7, Wolfova ul. 12
v stalni zalogi, jamstvom nudi
Vsem, ki so z nami čustvovali in spremili našo preljubo ženo, mamo, staro mamo, taščo in teto na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja, se tem potom najsrčneje zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1933. 8891	Kodbini šINKOVEC-WEISSBACHER.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nad vse ljubljena soproga, mamica, stara mamica, gospa
Marija Maršič
roj. Zotter
v soboto, dne 9. t. m. ob 2. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere, po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila.
Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v Braslovčah.
Braslovče, dne 9. septembra 1933.
10114
KAROL MARŠIC, soprog; OLGA, dr. ROBERT, RIKO, otroci; UROŠ, NIKA in SAŠA, vnuki; MARA roj. KORBER in HANA roj. PAUER, sinahi.
jedilnice, spalnice, gosposke sobe, kuhinje moderna prvovrstna izdelava z 2 letnim TOVARNA POHIŠTVA
FRANJO VEHOVAR, CELJE
Sprejema naročila po načrtih za pohištvo in stavbe — Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in Celjske posojilnice d. d.
se sprejemajo v polni vrednosti v plačilo. 101:
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega nepozabnega sina, brata in svaka, gospoda
ANTONA GERBEC
URADNIŠKEGA PRIPRAVNIKA MESNE KONTROLE v LJUBLJANI
izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo. Posebno nas veže dolžnost, da se zahvalimo gg. uradnikom mesne kontrole z g. direktorjem Podrekarjem in g. inšpektorjem Češnikom na čelu, Bežigrajskemu pevskemu društvu za prelepe žalostinke, vsem
darovalcem prekrasnega cvetja.	.
Posebno pa nas veže dolžnost, da se zahvalimo zvestemu prijatelju pokojnika, g. Stanetu Skroberju za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni in ob smrti našega nepozabnega pokojnika ter končno vsem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku zlasti pa spremljevalcem mestnih hiš Kakor vsem ostalim. Vsem in vsakomur Bog plačaj!
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 12. t. m. ob uri zjutraj pri Sv. Krištofu.	10104
Žalujoči družini 6ERREC, ČERNE
Naša ljuba dobra mati ozir. stara in prastara mati, gospa
IERA ŠVIGELJ
rojena KOS
nam je dne 9. t. m. umrla v 93. letu svoje starosti, pomirjena s poslednjim tola-
žilom sv. vere.	t,
Pogreb bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 16. un iz hise žalosti v Borovnici štev. 88.
Ohranimo jo v večnem spominu. Borovnica, dne 9. septembra 1933.
10109
ŠVIGELJ FRANC, trgovec na Bregu; DR. ŠVIGELJ ANTON, advokat v Ljubljani; ŠVIGELJ JOŽE, župnik v pok. na Blokah; KRANJC JERICA roj. ŠVIGELJ, trg. soproga v Borovnici; ŠVIGELJ MATIJA, rač. inšpektor univerze v Ljubljani; ŠVIGELJ VIKTOR, župnik na Blokah, vsi vnuki ter vnukinje, pra-
vnuk in pravnukinjL
Mirnih
INIfE (UNgOM
kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim \ malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev.
Jella dr. Minaf naznanja v imenu svoje hčerke ln soproga, da jo je zapustila njena nad vse ljubljena mamica, stara mama in tašča, gospa
Rocco Karla
Pogreb bo iz Zaloške ceste št. 2 ob 11. doplodne. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 9. septembra 1933. 10105 žalujoča rodbina DR. FRAN MINAfe.
Nič več ni potrebno krtačiti zob!
VaH zobje so lahko bili dolgo 1«* rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOLYNOS zopet njihovo prlrodnc barvo in njihov prirodni blesk. Zadostuje, da uporabite en centi-meter na suhi ščetki dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, usta so ozdravljena, dlesni so ojačeni, dih zopet diši. — »Kolynos« pasta je najbolj ekoao mična. Ena tuba traja delj ko dve drugI katerekoli paste.
KOLYNOS
antiseptično sredstvo Mpzdatnejše sredstvo za negovanje sobe — Eb centimeter ndostuje.

JI. H.:
19
Jezero ljubezni
Roman
Zavedala se je, da je prišla semkaj reševat določeno nalogi?. Ta naloga ni bila v tem, da bi hodila po cestah in ogledovala zname-niiosti, ampak v tem, da bi spoznala življenje, kakršno utriplje za vnaniim licem jugoslovanske prestolnice.
Prvikrat se je zavedla, da ima z vidika odličnega hotela prav za prav vsako mesto isti obraz. Resnični značaj mesta najdeš šele tam, kamor tujec ponavadi ne pride. Misel na Krištofa Vilharja ji je čedalje bolj rojila po glavi. Kakor je živel on, tako je živelo gotovo na. desettisoče drugih ljudi.
Kar oddahnila se je, ko je stopala iz muzeja na cesto m počasi krenila po ulicah. V'izložbah trgovin so bili briljanti, parfumi, obleke, avtomobili — vse kakor v velikih mestih drugih dežel. A ljudje, ki so'hiteli tod mimo in se zdaj pa zdaj ustavljali pred okni, so bili videti polni skrbi.
Skoraj v vsaki drugi izmed ponosnih trgovskih hiš je bilo videti kje lepak z napisom; »Razprodaja zaradi opustitve trgovine«. In to so bile še ulice, kjer je bilo zaradi tujcev treba gledati na vnanjost. Ellen je hotela tja, kamor tujci ne prihajajo.
»Cujte, prosim vas,« je rekla vratarju v hotelu, »rada bi našla koga, ki bi me vodil po Beogradu in bi mi nekoliko razkazal njegovo pravo življenje. Ne samo tega, kar berem v vodniku. Ali je kje kak urad, ki posreduje take reči? «
»Da, miss Black, naš hotel je v zvezi z dvema pisarnama, ki nam pošiljata omikane gospode in dame v ta namen. Ali želite damo ali gospoda?«
»Gospoda,« je obotavljaje se rekla Ellen, »najrajši kakega dfjaka. A preden se odločim, bi rada videla pismene ponudbe.«
V hotelsko vežo je stopil mlad, eleganten človek v mehkem sivem klobuku. Izpod klobuka mu je gledal temnopolt obraz z značilnimi
črtami obmorskega mešanca. Malomarno je kreni po veži, kupil časopis in sedel z njim v enega izmed temnih blazkijakov. Tam je zložno prekrižal noge, se zatopil v svoj list in zdaj pa zdaj pazljivo pogledal proti vhodnim vratom, ki so se neprestano vrtila in spuščala ljudi noter in druge ven. Oči vidno je ta gospod čakal kakih znancev.
Ellen se je vrnila z izprehoda.
»Kaj pisem za št. 38?« je vprašala. Mladi Človek se je počasi okreniil in z zanimanjem opazoval Ellen, ki je bita danes v svoii tesni, temnovišnjevi obleki z belo petljo po prsih posebno mladostna in mična. Še ko je krenila mimo njega proti dvigalu, jo je zasledoval z očmi.
Nato je zložil svoj časopis in malomarno pristopil k sprejemuici. kjer so hotelski uradniki prekladali pisma, brzojavke, ključe in železniške vozne rede. Srebrn novec je zdrknil enemu izmed njih v roko.
»Cujte,« je tiho vprašal gospod «n pokazal z glavo na dvigalo, kjer je bila Ellen pravkar izginila v višave, »ali se motim, ali je ta gospodična miss Black? Pisma imam zanjo od prijatel.ev, pa je ne poznam osebno.«
»Da, gospod, to je bila miss Black.«
»Hvala.« Mladi mož se je dotaknil klobuka in brez naglice odšel.
Kmalu nato je prišel ta mladi mož na zglaševalni urad in poprosil za naslov dijaka Krištofa Vilharja. Dobil ga je: Ulica Giče Janka, 12, pri gospe Vujadinovičevi.
Cez pičlo uro se je pokazal isti mladi človek pred vrati gospe Vujadinovičeve. Slišal je bil, da je na ponudbo opravljena soba.
Zenica je dokaj preplašeno pogledala elegantnega moža. Da, sobe oddaja, a njeni prostori mu najbrže ne bodo po godu.
»Saj tudi ne iščem zase, ampak za nekega prijatelja,« je s tujim, sesf.ajočim izgovorom rekel gospod.
Gospa Vujadinovičeva je pomislila. Dejala je, da bi imela ta trenutek samo majhno sobico na dvorišče, ki pa prav za prav tudi ni prazna. A dijak, ki stanuje v njej, gotovo ne bo trajno zmogel
najemnine. Če bi imela drugega najemnika, bi mu lahko o prvem odpovedala. Seveda — pomolčala je.
»Moj prijatelj je vesten plačnik,« se je nasmehnil mladi mož »Aii ne bi mogel sobe vsaj pogledati? Gospod je nemara doma?«
Gospa Vujadinovičeva je odkimala. Ne, gospoda Vilhara n bilo doma. Zakaj ne bi pokazala sobe? Tujec je šel za njo po tesnem, temnem hodniku. Dišalo je po zelju. Glasno je zaloputnila vrata pred to zeljno dlišavo in pred malim, radovednim dekletcem, ki jc na pol oblečeno gledalo izza njih. Komaj je bila na koncu hodnika, je pozvonilo.
»Oh. ne zamerite, gospod, tukaj je soba.« Odprla je vrata v dolg, mračen, cevi podoben prostor ki so zidovi visokega dvorišča pusto gledali vanj.
»Ce si hoče gospod ogledatfi — tukaj, prosim. Takoj se vrnem « To rekši je urno stekla nazaj.
Mladi mož je hitro stopil v sobo in pogledal okoli sebe. Naglo ie posegel med pisma, ki so ležala na mizi, in jih jel premetavati. Njegovo lice je dobilo zadovoljen izraz. Hitro je prebral neko dopisnico.
Ko se je gospa Vujadinovičeva vrnila, je stal z ravnodušnim obrazom pri oknu in se malomarno obrnil.
»Da. žal mi je, sobica je vendarle nekoliko majhna. A mojemu prijatelju utegne vzlic temu ugajati. Pošljem vam ga, naj si jo sani ogleda.«
S temi besedami je zapustil stanovanje.
*
Ko ie stopila Ellen tisto popoldne v hotelsko vežo, jo ie čakalo posebno iznenaaenje. Mahoma ji je padlo mlado dekle okoli vratu in jo burno, veselo pozdravilo. Bila je Sybil Ashbeyeva, njena sošolka in najboljša prijateljica iz Chicaga, ki se je bila na svojem potovanju po Evropi s še dokaj mladostno materjo in dvema starej" širna sestrama pravkar pripeljala v Beograd. Ne meneč se za tuje ljudi, ki so ju gledali, je Elleno prav krepko ocmokala.

ZEPHIR" - PEČI
Zahtevajte brezplačne
edini ekonomični sistem snažnega in higieničnega
nalaganja drv.
Nenadkriljive v pogledu
štedljivosti udobnosti higiene snage
Proizvod:
„Z E P H I R"
tvornica peči d. d., Subotica.
Edina tvorniška zastopstva:
Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard Razstavljene na ljubljanskem velesejmu. prospekte!	10083
I
Na kili trpeči
se opros>e bre2 operacije, brez bolečin, brei ovire r poklicu narav nim ort.-meh. potom, samo z uporabo mojih avstrijskih In nemških patentov (avstrijska patent 127.5G6. 115.037 in 127.559, nemšfc patent 532.(162 i.n švicarska patent 158.978) svojega trpljenja in nadlog. — Brezplačno in neobvezno predvajam zdravljenje v sledečih
krajih:
Spielfeld-Strass: v hiši gostilne Ka«M v Spil ju: v ponedeljek, dne
18. septembra -od 8. do 2. ure. Radgona (Radkersburg): v hiši gostilne »Kaiser von Oeeterreichc v torek, dne 19. septembri od 8. do 2. ure.
Eno vsak dan dospevajočib zahval:
Potem ko sem več ko 30 let trpel na kili v dimljah, ki ee j-- -v*i>c dan večala, in ko sem bil pred 2 letoma operiran brez a^j>f>he (kmalu po operaciji se je kila zopet pojavila) sem v svoji »tiski _ uporabi' Streifeneder-jeve patente. V moje veliko veselje je k:'a rzgvnila popolnoma brez vseh težav io brez ovire pri dein. Izrekam s tem svoje popoln« priznanje in svojo hvaležnost ter opozarjam tu javno vsakega na kili trpečega na idealno učinkovitost Streifenederjeviih patentov.
I.eibenfeld, Post Deuts.chlandsberg, 23. j-unija 1933.
Lorenz Kampusch. Potrjeno po dekanatu - mestnem iupnišeu Dentschlandsberg (St.mk.)
EKjvoUte da Vam pošljem svojo pojasnjujejo ilns-t.Mevano brošuro prot- vpoeiatvi dvojnega pisemskega po-rta neobvezno in brez pačno POZOR PRED POTVORBAMI!
Pazite, prosim natančno na moj« line. dolgoletno Uvajanje mojega delovanja v Avstriji io na moje najnovejše patent«. Tisoč' na kili trpeč: so našli moto t uporabo teh patentov odrešitev miiik
F. G. Streifeneder, Fiirstenfeldbruck bei Miinchen
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških ta igrač-aih vozičkov, pre voznih tricikljev motorjev ta Šival aih strojev. Velika izbira. Najnižje ce ne. Ceniki franko.
Največja stalna razstava
otroških vozičkov
v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo
»AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219
OBISKOVALCI VELESEJMA
oglejte si krasno razstavo v paviljonu F moderno izdelanega pohištva, spalnic iz orehove korenine od domače tvrdke
Cimerman
strojno mizarstvo DEV. MARIJA V POLJU, pri postaji
Prevzame se delo po lastnih in drugih ^ačrtih — Solidna ftf točna
postrežba. "
Ne pošiljajte svojega denarja v tujino, temveč obdržite si ga doma in kupite
lopolnoi dovršene PIlHI
od Din 11.000.— dalje izključno le pri znani, stari domači tvrdki
R. H t K K1IV E14
tvornici klavirjev v Ljubljani, Gregorčičeva 5.
Prodaja na obroke kakor tudi proti bančnim knjižicam. Dolgoletna garancija. Oglejte si instrumente na »Sejmu« paviljon E 2—4. Kljub temu, da je cena nizka, je kvaliteta prvovrstna.	10052
SPOŠTOVANE DAME IN GOSPODJE!
Vljudno sporočam, da sem 1. septembra 1933 prevzel in na novo preuredil
FRIZERSKI SALON ZA DAME IN GOSPODE
v palači »GRAFIKA«, Miklošičeva cesta 40.
Isti odgovarja vsem zahtevam ter nudi cenj. obiskovalcem ves potreben komfort, točno in strokovno postrežbo ter solidne cene. Za obilen obisk se priporoča	1005V
CVETKO K. NOVAKOVIC, brivski in česalni salon za dame in gospode, Palača Grafika.

Brez posebnega, obvezni«
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša dobra mati, babica in prababica, sestra, teta in tašča, gospa
ro).
Dolenc
APOLONIJA DEiSIKGER
bivša gostilničarka, trgovka in posestnica
danes 8. septembra t. 1. v 86. letu starosti po kratkem trpljenju zapustila ca
vedno.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri popoldne iz domače hiše žalosti, Mestni trg št. 19.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Jabolka in hruške
že na zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI 10069
Škof.ja Loka, 8. septembra 1933.
10095

JOSIP DEISINGER, trgovec in posestnik, sin — KLOTILDA PECHERJEVA. PAVLA OBLAKOVA, ROZALIJA DR. STARETOVA, ALBINA DR. JERA-LOVA, hčere — IVANKA DR. MOHARJEVA, KATINKA DOLENC, sestri — KONRAD PECHER, trgovec in posestnik; AVGUST OBLAK, sodnik okrožnega sodišča; ALOJZIJ PAVLIN, veterinarski inšpektor v pok.; DR. EMIL STARE, odvetnik, zeti — PAVLA DEISINGER. sinaha — Vsi vnuki in pravnuki —
Drva in premog
Prt
rv. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon 8t. 2»ftl
Celuloidne ščitnike za vrata
dobavlja v vseh barvah in fazonah
Franjo Zrnec,
steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 10048
10051
Mi moramo biti poceni, ker imamo mnogo kupcev
Mi moramo paziti, da je blago dobro, ker postrezamo tisoče in tisoče Kupcev, ki naročajo naše blago iz naših katalogov, po slikah. Ljudje kupujejo blago, Če tudi ga niso videli. To zaupanje je najlepše priznanje našemu delu. In zato polagamo največjo skrb v najvestnejše izvrševanje poštnih naročil, zato kontroliramo vsako poštno pošiljko dvakrat. Mi pazimo na kupce, ker varujemo naš sloves največje trgovske in odpremne tvrdke v Jugoslaviji.
Naročite, vse kar vam je treba po našem katalogu. Jamčimo vam za pravo kakovost blaga. Zamenjamo ali vrnemo denar če blago ne ugaja. Ako osebno še nimate kataloga pišite nam dopisnico. Poslali vam ga bomo takoj brezplačno. In potem se prepričate, da se izplača biti odjemalec največje trgovske in odpremne tvrdke v Jugoslaviji.
Zageeb.
10056
NAZNANILO J
Vsem cenjenim gostom najvljudneje naznanjam, da sem oddala
9»
44
svojemu sinu Lovru Rogelju. Tem potom se najvljudneje zahvaljujem vsem dosedanjim gostom in prijateljem ter gg. potnikom za zaupanje, ki so mi ga izkazovali tekom let s poseti. Prosim jih, da ohranijo zaupanje hotelu tudi v nadalje in ga naj prenesejo na mojega sina Lovra, ki se bo potrudil, da bo vse cenjene goste kar najbolje zadovoljil.
MILKA ROGELJ,
dosedanja lastnica hotela »JADRAN« v Radečah.
OB PREVZEMU HOTELA »JADRAN«
v Radečah pri Zidanem mostu, o čemer tem potom najvljudneje obveščava cenjeno občinstvo, najvljudneje prosiva vse dosedanje goste hotela, da ohranijo svojo naklonjenost hotelu tudi pod najinim vodstvom. Potrudila se bova cenjene goste, zlasti pa potujoče občinstvo, kar najbolje zadovoljiti, zlasti pa bova skrbela za izvrstno kuhinjo in najboljša vina. V hotelu je na razpolago kopalnica, dvorana, sobe in mesečne sobe za letoviščarje, lep vrt in avtogaraža. Družbam in izletnikom bova nudila izredne popuste.
Lovro in Slavica Rogelj.
NIHČE VEČ NE DVOMI
da Je »Jutrov« čitateljski krog največji in po kupni moči najmočnejši. Saj se na vsak oglas oglasi mnogo kupcev, prodajalcev ali drugih zanimancev zato danes zopet toliko ponudb in povpraševanj.
V NOVO UREJENI NAJMODERNEJŠI, TEHNIČNO POPOLNI
BARVARlil
TOVARNE ZA MOTVOZ IN VRVI IN TEKSTILNE INDUSTRIJE A. D.
OD2ACI,
(BACKA) DUNAVSKA BANOVINA
SE SPREJEMAJO
PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH
10034
VSE VOLNENO BLAGO, TKANINE IZ VOLNE IN POLVOLNE, SVILE IN POPLINA
V PRERARVANJE.
ZAJAMČENA PRISTNOST BARVE IX ČISTOST.
ZAČETEK ŠOLE
SMO GLOBOKO ZNIŽALI CENE NAŠIH PRIZNANO NAJBOLJŠIH ČEVLJEV. ZATO OSKRBITE SVOJE OTROKE LE S „PEKO" ČEVLJI.

Din
85*—

Udoben higijeničen čevelj za otroke iz črnega ali rujavega boksa. Od štev. 18 do 27 Din 37.—, iz laka številka 18 do 22 Din 45.—.
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rujavega boksa v okusnih kombinacijah iz laka. Od štev. 28 do 30 Din 75.—> od štev. 31 do 35 Din 85.—
Športni čevelj za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rujavega boksa s prvovrstnimi podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28—30 Din 85.—, od 31—35 Din 115.—, od 36 do 39 Din 145.—
Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rujs.v in črn boks. Od štev. 25 do 30 Din 75.—, od 31 do 35 Din 95.—, od 36 do 39 Din 125.—.
BOGATA IZBIRA PRVOVRSTNIH SOLIDNIH TELOVADNIH ČEVLJEV. DIREKTNA PRODAJA KONSUMENTOM NARAVNOST IZ TVORNICE V LASTNIH PODRUŽNICAH IN TVORNIŠKIH SKLADIŠČIH V VSEH VEČJIH KRAJIH DRŽAVE
ZAHTEVAJTE POVSOD PLETENINE »EF-KO«
H
X
O >
C
ss »
e z
c
S o
PAVILJON »G«
PLETILNA INDUSTRIJA, MOP-NA KONFEKCIJA PLETENIN
ŽIDOVSKA 5
F, KOS, LJUBLJANA
EN GROS
VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH PLETENIN — KOLEKCIJA ELEGANTNIH MODNIH NOVOSTI — APARTNI KROJI — OKUSNI BARVNI DESENI
EN DETAIL
SOLIDNE CENE
blskovalci velesejma
se opozarjajo, da si ogledajo dve krasni spalnici in dve jedilnici v paviljonu E št. 75—76 in tudi nizke cene. To krasno delo je razstavila domača že priznana tvrdka
EGIDIJ in KAREL ERJAVEC, BROD
(poleg tacenskega mostu), m>šta Št. Vid nad Ljubljano.
PARKETNE
w »v
DESClCE
10077
hrastove in bukove dobavlja in polaga najceneje
JOS. R. PUH
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Zahtevajte ponudbe!
Oglejte si krasno razstavo najmodernejše izdelanega pohištva, spalnice iz orehove korenine v paviljonu E 70—78.
O&te&ovaCci veCe&ejma
dnton S&atoka\
tvornica pohištva
10073
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Zaloga pohištva.	Nizke cene.
»cjfidler«
pisalni /////// stroji
8749
potni in pisarniški — najnovejši modeli
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Maria Kreti, Zagreb, Nikoliče^a 12
Zahtevajte ponudbe!
Iščemo krajevne zastopnike
""i™
SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih Injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. CSR.	162
Ali se hočete temeljito osvoboditi
Oi
Trganje in zbadanje v udih in sklepih, zatečeni udje, pohabljene roke in noge, trganje in zbadanje po raznih delih telesa, da celo tudi slabe oči so pogosto posledica revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, ker sicer bolezen vedno bolj napreduje.
NUDIM VAM
zdravilno, mokračno kislino raztvarjajoče, izmeno snovi in izločevanje pospešujoče domače zdravljenje s pitjem, ki se na umetni način popolnoma naravno sestavlja iz nekega dobrotvornega, zdravilnega vrelca, ki ga daje dobra mati narava za
blagor bolujočega človeštva. Pišite mi takoj in dobili boste popolnoma brezplačno poučno razpravo.
Zbiralno mesto za pošto: AVGUST MaRZKE
BERLIN—VVilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5, Abt. 285.
10049
čitajjte Jutrove tnale oglase ki imajo uspeh
if
H
samo ^-i
f&HNEIDSkl
GLAZfelLA
kep so najpopolnejša in najcenejša,
ppavijo tisoče in tisoče mojih stpanka Violine odixn71.-daije% Havajske gitar>e, GHare - -148.- ~ \klavipske harmonike. Mandoline »»98.- •• I saksofoni, troblje in t.d. Harmonike n I po najnižjih cenah
HA.3VEČ3A. DOMAČA. STROKOVI+O ODPRE MU A TVRDKA S LAZB1LA KRALJEVSKI OVORNI DOBAVITELJ
F.SCHNEIDER
PROIZVOD GLAZBTL IN POTREBŠČINA
Nikoličeva ul. 12.Jc.
ZAHTEVAJTE Bčš>2&šŠ? CENIK
SOKO PECI
čudovito poceni in dobre
iz brona, ne iz pločevine za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvodjanska livnica d. d Novi Sad
Raznovrstne knjigoveške potrebščine
platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, Florjanska ulic~ štev. 14
Telefon 32-20
TIRCIOVIEC
s stalnim sedežem v Zagrebu, z veliko pisarno in skladišči prevzame
glavno zastopstvo
ev. komisijsko skladišče za Zagreb in celotno državo samo prvovrstnih tvrdk, zlasti tekstilne in psrilne stroke. Potuje z lastnim avtom in je dokazljivo. najbolje vpeljan. Ia. reference; da bančno garancijo ev. kavcijo v vsaki poljubni višini. Ponudbe pod »Nr. 35.197« na Publicitas d. d.
Zagreb, Ilica 9. 10063
1
odjemalcev Ima tvornica glasbil Meinei & Herola, torej ved ko vse druge glasbene firme v Jugoslaviji sKupa|. To gotovo nekaj pomeni in zato zantevajte tudi VI predvsem
katalog.
te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se vam: violine	od Din as-—
Ročne harmonike	m m 69'— Mandoline . » 99'— GUare „ „ 1*8' — Havajske gltare, saksofone, Kromatlčne In klavirharmonl-
ke Itd.
mdttel & UwM
tvornica glazbll In Harmonik, prod. podr.
Maribor št. 101
RADIO ZA VSAKEGA
1 PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik
|	^ z zvočnikom, akumulatorjem in
.>/7(71/7 mrežno anodo. Plačljivo v 12 I	mesečnih obrokih po 90.-- Din
PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik
99
Jadrali
(z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 176.- Din.
»JADRAN«	Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
H. SUTTNER, LJUBLJANA 8
Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik!
Žične vloge po 109 Din
2ične vloge iz tzvanreano trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
opremsr
jako dobro ohranjena, skoro nova, se takoj proda. Eventuelno se odda kavarna na jako prometnem mestu v Ljubljani.
VILA
v večjem mestu na Gorenjskem se proda. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Kavarna«.	10065
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAO-
KOKOSJE. PUKJE, GOSJE ln RAČJE
NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in COHANO
NO in FRANKO *
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
£. IPajda,
Telefon 59, b09 3, 4*
Negujte svoj obraz takole:
Predno ležete spat, otrite obraz in vrat z nekoliko kapljic Poremilk-a. To biološko mleko temeljito očiščuje obraz in vrat vseh ogrcev, mozoljev in velikih por. — Vmasi-rajte nato v kožo mastno Porenal-kremo, da preko noči hrani, obnovi in pomladi kožo. Zjutraj: umijte se z blagim Porenal-milom, a predno se pudrate, natrite nalahno suho Porenal-kremo. — Ta krema polepša in va-
ZAHTEVAJTE POVSOD
ruje kožo preko dneva in odlično drži puder. Ako se ravnate po tem navodilu, boste v najkrajšem času opazili razliko v svojem izgledu, ki vam bo pokazal vse odlike tega enostavnega načina negovanja lepote. Ne pozabite, da mora biti puder popolnoma neškodljiv in mil kakor Porenal-puder, ki ga dobite v vsaki nijansi.
Glavno skladišče: Nobiiior parfumerija, Zagreb. Ilica 34 — Jelačiaev trg 15.
Lrejuje Davorin Kavljen. izdaja za konzorcij > Jutra* Adoll Kabnikar. Za
Naroono tiskarno d. d. kot uskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.