leto 1897,
917
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVII. — Izdan in razposlan dne 15. maja 1897.
Vsebina: Št. (118—119.) 118. Ukaz o pričetku uradovanja okrožne sodnije v Stryju na Gališkem.— 119 Ukaz,
s katerim se deloma izpreminjajo in dopolnjujejo z ukazom ministrstev za finance in trgovino z dne 18. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 177) izdana izvršitvena določila k zakonu z dne 26. junija 1890. 1. o statistiki unanje trgovine.
tis.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. aprila 1897. L,
° Pričetku uradovanja okrožne sodnije v Stryju na Gališkem.
_ Z ukazom pravosodnega ministrstva z dne •januarja 1891. 1. (drž. zak. št. 7) ustanovljena »rožna sodnija in za mesto delegovana okrajna sodnija v Stryju morata uradovanje pričeti s 1. dne-v°m novembra 1897. 1.
Glcispach s. r.
II».
Ukaz ministrstev za finance in trgovino in pa ministrstva za železnice z dne 10. maja 1897. L,
s katerim se deloma izpreminjajo in dopolnjujejo ! ukazom ministrstev za finance in trgovino z dne ■ decembra 1883.1. (drž. zak. št. 177) izdana izvršena določila k zakonu z dne 26. junija 1890.1. (drž. zak. št. 132) o statistiki unanje trgovine.
Z ukazom c. k. ministrstev za finance in irgo-i° z dne 18. decembra 1893. 1. (drž. zak. Št. 177) ‘ak°nu z dne 20. junija 1890. t. (drž. zak. št. 132)
izdana izvršitvena določila se z veljavnostjo od 15. dne maja 1897. 1. gledé tu zdolaj naštetih paragrafov, oziroma posameznih odstavkov v paragrafih, deloma izpreminjajo in dopolnjujejo tako-le ter slovejo odslej tako :
§. 2., št. 2. lit. I slove: Obalke in shranke, v katere je blago zapakovano, (ambalaže), toda samo v toliko, v kolikor jih ni za carinsko (colno) postopanje napovedovati posebej.
§. 2., št. 2. lit. q slove: V mejnem prometu, ki je po carinskih predpisih ali na podstavi po-godeb pripusten carine prosto, na pašo, krmo v hlevu ali na delo črez mejo vstopajoča ali izstopajoča, oziroma zopet vstopajoča in zopet izstopajoča živina, vštevši pridelke, dobljene od nje med pašo, krmljenjem v hlevu ali delom, in vštevši mladi prirastek tega časa, nadalje seme za sejatev in v začasno rabo služeči kmetijski stroji in tako kmetijsko delovno orodje.
V §.2. je po št. 9 pristaviti: 10. Sicer ustni statistični zglasitvi po §. 13., št. 1, ukaza zavezano blago in reči, če so v manjših množinah kakor 0.500 kilograma.
Ta prostost pak se ne uporablja na kumulativne z glasitve s pristojbin prostimi spiski ali predznamki (§. 22., tretji in osmi odstavek ukaza).
(Slovonisch.)
147
§. 6., drugi odstavek, slove: Zglasilnice za zopetni izvoz obsegajo poleg tega tudi razpredele: „Množina unanjih tvarin, obseženih v zopet izvedenem oplemenitenem ali popravljenem blagu“ in „domačih pristavkov“, nadalje „številka in leto postavka vstopnega predznamnega vpisnika, pod katerim, in pa imé tistega carinskega urada, pri katerem se je opravilo o svojem času vstopno carin sko postopanje“ ; zglasilnice za zopetni uvoz obsegajo slične razpredele:	„Množina domačih
tvarin, obseženih v zopet uvedenem oplemeniče-nem ali popravljenem blagu“ in „unanjih pristavkov“, nadalje „številka in leto postavka izstopnega predznamnega vpisnika, pod katerim, in pa imé tistega carinskega urada, pri katerem se je opravilo o svojem času izstopno carinsko postopanje.“
§. 7., lit. a, št. 4, slove: Množino (po zmislu §. 17. ukaza) v dotičnih postranskih razpredelih, mimo tega pri zopetnem izvozu v plemenitil-nem (zboljševalnem) in popravljalnem prometu tudi množino v zopet izvedenem blagu obseženih unanjih tvarin in domačih pristavkov, in pa pri zopetnem izvozu v zabeležnem pro-metusploh številko in leto postavka vstopnega pred-znamnega vpisnika, pod katerim, naposled imé tistega carinskega urada, pri katerem se je opravilo o svojem času vstopno carinsko postopanje, pri zopetnem uvozu vplemenitilnem in popravljalnem prometu tudi množino v zopet uvedenem blagu obseženih domačih tvarin in unanjih pristavkov, in pa pri zopetnem uvozu v zabeležnem prometu sploh številko in leto postavka izstopnega predznamnega vpisnika, pod katerim, naposled imé carinskega urada, pri katerem se je opravilo o svojem času izstopno carinsko postopanje.
Kadar bi se pri plemenitilnem prometu pod istim postavkom predznamnega vpisnika nahajalo blago, pripadajoče več številkam statističnega blagovnega spiska, tedaj je v razpredelu 6 zglasilnic za zopetni izvoz ali zopetni uvoz na podstavi odpisov v zabeležnici povedati posebej množino za vsak o k is ti p redz n amnici spadaj oče, pod eno posebno številko statističnega blagovnega spiska šteto blago in v razpredelu 8 pod številko postavka predznamnega vpisnika vpostaviti v istem poprečnem predelu, v katerem je vpisana množina, do-tično statistično številko, da se bo razvi-delo, od katerega blaga se je kaj zopet iz-velo ali uvelo.
Za domače, oziroma unanje pristavke je šteti ne samo tiste tvarine domačega, oziroma unanje ga izvira, ki se pokažejo
podelane z rečmi, podvrženimi pleme-nitilnemu ali popravljalnemu prometu, ampak tudi tako blago in take reči, katere služijo, dasi niso neločljiva celota z bla-gom, oplemeničenim ali popravljenim za zopetni izvoz, oziroma zopetni uvoz, vendar samo za rabo v zvezi s temi zadnjimi) ter jim niso pridejane v veči množini, kakoi to zahteva enokratna spopolnitev opleme-ničenega ali popravljenega blaga.
§. 11., prvi odstavek, slove: Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma v isti odstavek kake številke, katero pa je različnega izvira ali namenila ali je zavezano različnim carinskim postavkom (n. P-oblačila), se ne smé zglašati v istem poprečnem razdelku, ampak za vsako deželo, iz katere prihaja> blago in za vsako deželo, v katero je namenjeno, (oziroma za vsako kakemu različnemu carinskemu postavku zavezano blago) je rabiti poseben poprečen razdelek in, ako treba, je razdeliti za ločen izkaz poprečne razdelke še nadalje.
Nikakor pa se s tem ne izpreminja višina statistične pristojbine, katero je odmérili po zgorenjib predpisih; v takih primerih mora samö stranka na zglasilnici opomniti, da spada to blago k istemu osnovnemu izrecilu (voznemu listu).
§. 13., št. 1., drugi odstavek, slove: Ustna zglasitev kot mejni promet pak je v vseh zgoraj omenjenih primerih pripustna samö s tem nadaljnim pogojem, da se prevoz blaga ne opravlja po pošli ali (v tovornem prometu, prometu za osebno blago ali ročni pratež) po železnicah ali P0“" jetbah za parno plovstvo, in da se ta zglasitev opravi pri mejnem carinskem uradu, ki je najbliži stanovališču stranke (podružnici) finančne straže oddelku) ali pa pri carinskem uradu v neposredni soseščini tega carinskega urada.
V	§. 13. je pristaviti na koncu: Ustno statistično zglasitev je oddati ob enem s carinsko izjavo.
V	§. 17. je po prvem odstavku vtekniti: Ka" dar se za carinsko izjavo odda več zglasilnic, tedaj jih morajo carinski urad (podružnice, finančne straže oddelki) ozna-meniti na zgorenjem robu s tekočimi rimskimi številkami (1, II, III itd.).
., V §. 17. je nadalje po četrtem odstavku vtek-11: Kadar je v kaki številki, oziroma od-s^dyku statističnega blagovnega spiska na-'edeno več vrst blaga, v pošiljki pak, ki se z8laša,niso res zastopane vsete vrste blaga,
, aJ ni postaviti v zglasilnico vsega bese-1 a dotične številke, oziroma dotičnega 1 stavka, ampak samo nazivalo v resnici P°slanega blaga ali poslanih vrst blaga.
,	§• 17., tretji odstavek od zad, slove: Množino
' aga in predmetov je navadno zglašati v kilogramih in gramih, izjemoma pa, kjer je to v statičnem blagovnem spisku opomnjeno posebej, (ali P° eg tega ali samö in edino) po številu kosov ali P° nosilnosti bečev (ton) ; težo je zglašati ob uvozu P° določilih carinske tarife, veljajočih za carinsko Postopanje, ali kot kosmato ali pa kot (res ovédeno 1 Po odbitku tare preračunjeno) čisto težo, v vsem Prodznaiunem prometu pa vselej kot čisto težo, pri v°zu in prevozu pak vselej kot kosmato težo, z edino to izjemo, da je pri izvozu cukra in žganja Proti izvozni bonifikaciji (povračilu davka), nadalje P11 izvozu tekočin v kotlovskih vagonih yselej napovedovati čisto težo. Pri blagu, katero je g asati po zgorenjem predpisu v kosmati teži, je eoa tedaj, kadar je naloženo golo, v podrazpredelu giasilnice za uvoz in prevoz v svobodnem prometu -	**•! št. 4. ukaza), določenem za to, postaviti
e®edi „golo blago“.
§• 18., gesti odstavek slove: Carinski uradi !orajo po finančne straže oddelkih doposlane zglasil-,llc® Preskusiti gledé na to, ali so prav izdane in ^pristojbljene, opremiti jih v znamenje, da se Ie to zgodilo, z uradnim pečatom ter najpozneje 6. dné vsakega meseca odposlati c. k. trgovskemu ministrstvu (statističnemu oddelku t. st.).
§• 18., zadnji odstavek, slove: Zgoraj orne-. O0 naredhe, katere vkrenejo vodeča finančna astva gledé statističnega popisovanja prometa po nskih poteh, je prej ko moči dati na znanje
c‘, rrrinstrstvi oddelku t. st.).
tvu za trgovino (statističnemu
y §. 20. je k prvemu odstavku na koncu pri-Kadar dojdejo v naši deželi predane •° a s 11 v i zavezane izvozne pošiljke v ca-sko odpravo h kakemu mejnemu carin-čet’ U Ura(^u brez zglasilnic, tedaj ni za-da * ,^azenskega uradovanja, češe pokaže so bile priložene ob predaji pošiljkam
zglasilnice. V nadomestbo potemtakem izgubljenih prvotnih zglasilnic je izdati nove na mejnih postajah — toda pred izstopom pošiljek — ter posneti v to potrebne povedbe iz spremnih papirjev.
§. 20., predzadnji odstavek, slove: Kadar se je izvozno blago oddalo na kaki postaji v deželah ogrske krone, v Bosni ali Hercegovini in ako mora to blago izstopiti črez kak c. k. carinski urad, tedaj ni treba, ako se je s tem blagom že pri kakem kraljevem ogrskem ali bosansko-hercegovinskem carinskem uradu postopalo carinski in se je to blago popisalo statistiški, sploh zahtevati zglasilnice (§. 1. zakona in §. 2. št. 8. ukaza); ako ni teh uradnih poslov opravil kraljev ogrski ali bosansko-hercegovinski carinski urad, je zahtevati pristojbin prosto zglasilnico (§. 11., št. 3. zakona in §. 25., št. 2. ukaza). Zahtevati in prevzeti ali sama narediti to pristojbine prosto zglasilnico je dolžna mejna postaja naše dežele, katera ukaže carinsko odpravo, oziroma, če bi se ta odprava opravila pri kakem c. k. carinskem uradu v notranjih deželah, postaja notranjih naših dežel, ki prihaja v poštev. Kadar se pak take zglasitvi zavezane, v imenovanih deželah prvotno predane pošiljke še v naši deželi predado z novimi voznimi listi nadalje v unanje dežele, tedaj mora dotična nova predajna postaja naše dežele zahtevati statistične zglasilnice, oziroma sama jih izdati, katere zglasilnice pak so v tem primeru zavezane pri odpravi po carinskem uradu pristojbini.
V §. 20 je nadalje v zadnjem odstavku pred zadnjim njegovim stavkom po besedah „med izpravljajočim izrecilom“ in pred besedama „To izreeilo“ vtekniti: Javni prevozni zavodi morajo ob sprejemanju zgoraj omenjene izpre-minjajoče odredbe, vsakakor pak pred izročitvijo dotičnega blaga strankam, zahtevati od njih oddajo dotične pismene izpravlja-joče izjave.
Naposled je konci §. 20. uvrstili nastopni novi odstavek: Javnim prevoznim zavodom je dovoljeno, statistične pristo jbinske znamke, ki so nameščene na tistih zglasilnicah, katere spremljajo pošiljke pred njih dejansko carinsko odpravo in statistično zgla-sitvijo na prevozu, da se zabrani njih vnovična uporaba, prekolkovati z dnevnim kolkom v enem oglu, toda samo tako, da
920
ostane dovolj prostora za uradni kolek carinskega urada in da se s tem ne zakrije morda kaka prejšnja uporaba pristojbin-skih znajnek (§. 20., sedmi in osmi odstavek ukaza).
§.21. slove: Carinski uradi morajo statistične zglasilnice (izvzemši tiste, katere jim dohajajo od finančne straže oddelkov po §. 18. ukaza), vsaki mesec 8., 16., 24. in poslednjega dne in, če ni ta dan nobene poštne zveze, vsakokratne poštne dni, ki so zadnji pred temi obroki za predložbo, odposlati vrejene po tekočih številkah dotičnih carinskih vpisnikov c. k. trgovinskemu ministrstvu (statističnemu oddelku t. st.).
§. 22., drugi odstavek slove: Na podstavi teh povedeb stranek in pa na podstavi uradnih ovedeb, kakor tudi na podstavi vpisov v carinski vpisnik in kakih pismenih carinskih izjav stranek napravljajo carinski uradi in podružnice mesečne izpisnice ter jih predlagajo najpozneje do 6. dne naslednjega meseca c. k. trgovinskemu ministrstvu (statističnemu oddelku t. st.).
V	izpisnice za zopetni izvoz, oziroma zopetni uvoz je vzpr e jeti tudi tisto pri uradu v predznamnem postopanju ob uvozu, oziroma izvozu odpravljeno blago na podstavi izpiskov v predznamnem vpisniku, kijebilo ob zopetnem izvozu, oziroma zopetnem uvozu ustno zglašeno pri kakem drugem uradu, kateri urad torej ne sme več vzpre-jemati tega blaga v izpisnice.
V	carinskih vpisnikih vpisano, v statistiko ustno zglašeno blago je tamkaj s črko „»»“ oznameniti kot tako, da se olajša njega prenos v izpisnice in pa izločba za statistiko ustno zglašenega blaga, katerega ni prenašati v izpisnice.
§. 22., četrti odstavek, slove: Organi finančne straže morajo iz ustnih statističnih zglasil povzete podatke vpisati v zabeležnike in te kakor tudi v prejšnjem odstavku omenjene pred-znamke predlagati 1. dne vsakega meseca v porabo za izpisnice tistemu carinskemu uradu, kateremu so v carinskem oziru odkazani ali kateremu jih v ta namen odkaže predstojno finančno oblastvo.
V	§. 22. je k zadnjemu odstavku na koncu pristaviti: To ravnanje se priporoča zlasti za naše dežele carinske urade, združene s tu-
jimi'carinskimi uradi, zastran dopolnitve povedeb o popotniškem prometu ob izvozu, v kolikor so ga un'anji carinski uradi p0“’ vrgli uvoznemu carinskemu postopanju.
§. 22., osmi odstavek, slove: Predstojn* (vodeča) finančna oblastva imajo nadalje pravico, da zanesljive trgovce, kateri iniaj0 prodajališča blizu deželne meje v naši deželi, p °" oblasté na njih zaprosbo ali uradoma, oCl' dajati na mesto svojih potrošnikov (kupovavcev) statistične ustne zglasitve o množinah blaga, ki j1*1 spečajo v mejnem prometu (§. 13., št. 1. ukaza), vsaki dan in vsaki teden carinskim uradom at finančne straže oddelkom ali pa nameščencem finančne straže, ki prihajajo k njim, oddajajoč prl' stojbine prost (§. 25., št. 3. ukaza) spisek, v katerem je ločeno navesti vsaki dan spečane skupne množim vsake posamezne vrste blaga. Vsebino teli spiske' je vzprejeti v izpisnice in te spiske hraniti pri uradu leto dni.
§. 22., zadnji odstavek, slove: Spredaj omenjene odredbe, ki jih predstojna finančna oblastva vkrenejo zastran statističnega popisovanja prometa po stranskih poteh ali zastran statistično1 zglasil z navedenimi pristojbine prostimi spiski, se morajo poprej naznaniti c. k. ministrstvu za trgovino (statističnemu oddelku t. st.).
§. 26., šesti odstavek, slove: Pri pismeni zgla-sitvi se statistična pristojbina plačuje tako, da prilepijo stranke potrebno število pristojbinski i znamek v zglasilnicali na prostor, ki je za to namenjen (ako treba, tudi na stran zadaj), preden oddadö zglasilnice; pri ustnem zglasilu pak se Pn‘ stojbinske znamke, katere morajo stranke donasati, prilepljajo po carinskih uradih ali organih finančne straže v vpisnik, ki je predpisan in se rabi za carinsko vknjiževanje blaga ali predmetov v dotičnem primeru, in sicer zraven mesta, na katerem se je blago vknjižilo, če se vknjižba sploh »e opravi (kakor na primer v predznamnem prometu, kadar se zopetni izvoz, oziroma zopetni uvoz zgodi pri drugem carinskem uradu, kakor tistem, kjer se je opravil uvoz, oziroma izvoz), tedaj je namestiti pristoj binske znamke na carinski listini sam (predznamnici).
§. 27., zadni odstavek, slove: V statistic*10 opristojbitev služeče, prilepljene znamke moraj carinski uradi v znamenje njih uporabe ob tem
nr 1 n em dejanju ali neposredno potem nj6 ° kovati, oddelki finančne straže pa, ki g ° Pr‘mernega kolka za to, prečrtati
V 8. 28. je po prvem odstavku vtekniti:
ka S6- °^aJ^a ta prigled in v izkaz stran-n ® saniini, je dati tem zadnjim pri pro-je bs^ranskih poteh ob izvozu blaga, ki sit ' ° P°Prej podvrženo statistični zgla-skiVlj.v P°trdilo o tem poverilnico ali orlov-voI ls* (°rlovnico), katerega je med pre-e n0»1?1 na zahtevo pokazati ogledujoči ‘ k' flnančni straži.
To potrdilo, katero je opremiti z uradnim pečatom, mora obsegati ime in stano-vališče stranke, vrsto in množino blaga in pa zabeležniški postavek, pod katerim je bilo blago carinski odpravljeno.
Na hrbtu statističnih zglasilnic natisnjeno navodilo, kako jih je izpolnjevati in opristojbljevati, se ob novi izdaji izpremeni in dopolni tako, kakor vstreza zgorenjim ukazilom.
H il i liski s. r.	Glanz s. r.
Guttenberg s. r.
14-8
(S'ovenlsch.)