(9. ifeolIKo.
DanaSnia številka stane Din 1*50.
■
0 LJUDI!«!!, v temen z 8. feftrDopjD mi. A
m - UM
Leto Lun.
isbafa vsak iaa popoldne, .seže aiI neie^e in prasatfce.
In« era ti: do 30 petit vrst a 2 J, do 100 vrst i 2 O 50 p. večji inserrti petit vrsta 4 d: notice, poslano, izjave, reklame, prekid beseda 1 O; Popust po dogovoru. — Inseratni davek poaebei. Vprašanjem glede inseratov nat se nriloli znamka za odgovor.
Di»>a-?ai£?ro „31ov. W aro ti a   in      ardn*na tl*>fcarae** Xnafl
ellea       3, pritliAao. — Tetefem it. 304-
Oredatftra „3lov. Nare**'' SniJ'ri viioa AL 5, X« nadstropje
Tele'en al« v. 34. Dopise sprejemni te »»islsaae In salo«««« frnkovaad* Re>lfe>?»ise)V s« vraža.
v Ju?oslivi;} d*I 4—3 str, 90 O. 1*99,  8 in vež 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., S In ve2 po 3 O. Poštnina plačan? v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
L|i;t»ii
V  Ju MMvHi
pa po<il
12 meseca«
6
1
Dtn 240- 1 Dla 240 —
,    120—      t 120-—
.      60*-      . 60—
20— I   . 20- —
I tatHr.tr
Din 360 — ,    180 —
. »o—
Pri moreMtnern povSanJa »• Imi da!j'5s naročnina doplačati Sovi   naročniki   n*f   po&iajo v prvle" naročnino vedno    ^VKT"   P® nakaa^r^ri, M* s*mo n!jm«n« naroiMla Srer |>o«1«(ve denarja o« n« m(w«T,i ^tirati.
Naši trpini na Koroškem.
»Die osterr. Liga filr Včlkerbund und VoIksverstSndigung« ima o položaju slovenske manjšine na Koroškem že dve obširni spomenici: prvo z dne 3. ju-nija 1923. drugo z dne 24. jan. t 1. Dopisnik je imel priliko, da si je ti spomenici prepisal.
2e lani bi moralo priti tudi to vprašanje na dnevni red razprav na dunajskem kongresu »Lige   Društva narodove. Ali kako bi mogli kaj takega pričakovati, ko pa ;e bila naša država tako žalostno zastopana, kakor je bilo ugotovljeno v »Slov. Narodu« 3. julija 1. L?! Naša država je bila edina izmed 22., ki ni naznanila svojih delegatov. In v častnem odboru ni bilo od poslanikov edinega Popovlća. Par dni pred zborovanjem je naša vlada brzojavno pooblastila dr. ćorovića in dr. Sagadina, ki sta bila po drugih poslih na Dunaju. Pokazali smo takrat na zgled pri Cehih, ki imajo vsa leta stalne delegate pod vodstvom senatorja Brabca; ti možje imajo vse v malem prstu in so znali navezati stike z odličnimi delegati vseh — giavnih držav. Baš zato ima češka manjšina v Av-stri i v čeških delegatih   silno krepko opoto^ zato tudi — uspehi! Mi nimano nič vsega tega! Ali da bi bfle naše sJo-venske in hrvatske manjšine   še bolj osamljene in brez opore, so dobili voditelji manjšinjskega dela nalog, da se morajo Cehov — ogibati, da se jih ne loti znana »Velegraiska kuga«. Pripominjam, da te oslarije niso skuhali morda naši narodni nasprotniki! Ali bo na prihodnjih kongresih kaj bolje? Ne bo, dokler bo naše IT. polit, oddcljen^e v zunanjem ministrstvu v rokah ljudi], ki ne Čitajo, kar prinašajo Časopisi   o naših manjšinah in maMnacijah nasprotnikov. Namesto da bi se v tem odjeljenju vse osredotočevalo, odkoder   bi prihajala Inicijativa za bodoče delo, kjer bi naši listi črpali gradivo, kjer bi se določevala taktika v man.šinjskem boju itd., je to oddeljenje samo urad na papirju. P!5?te rja, kar hečeto, ne dob'te odgovora! Taka Indolenca ubija dobro voljo vsakega narodnega delavca.
Bodoče zborovanje Lige se bo moralo naviti tudi s koroškimi Slovenci, ako do tje sami ne uredimo neposredno z Avstrijo vseh spornih vprašanj po načelu reciprocitete z nemškimi kolonisti v Jugoslaviji in po znanem receptu: zob za zob, oko za oko!
Pred kratkim smo podali sliko šolskega vprašanja na Koroškem. Pripominjamo naj le še. kako je s tisto slovensko šolo v £t. Rupertu pri Velikov-cu. Namesto dveh starejših izkušenih učiteljev so Imenovali dva začetnika, za voditelja pa je nemškutarski župnik, ki je med plebiscitom divjal proti Slo-
vencem. Ljudstvo noče take sole, zato hodi tje le šest otrok.
Da koroški Slovenci niti sodišču ne morejo zaupati, smo videli skoro ob vsaki priliki, ko sta si stala nasproti Slovenec in Nemec ali nemškutar. — Drastičen zgled je dala pa porotna obravnava proti Antonu Borovniku (ki je naš državljan!), Ivanu Gabrijelu in Antonu G a s 11 u — zastran znanih neumnih letakov »Brate!«, ki naj bi zagrešili zločin . . . javnega nasil-stva po § 100 k. z. Nekdo je (baje iz Jugoslavije??) prišel na nespametno misel, da je raztrosil na Koroškem nekaj letakov, ki pričenjajo: »Bratje! Z največjo simpatijo sledimo neenakemu boju, ki ga bijete z zakletimi sovražniki. Čast vam, trpini! Vstra ajte in upajte! Mi. ki smo svobodni, se pripravljamo. Tudi Vam zašije osvobodilni dan vstajenja in radosti. Ta dan pa bo za odpadnike dan sodbe in groze, ako jih že poprej ne doleti naša osveta . . .« (To je zonetni slovenski prevod — nemškega prevoda. Originala nismo imeli na razpolago!)
Borovnik je bil oproščen, ker res ni bilo niti najmanjšega dokaza proti njemu. Sicer pa morda tudi zaradi apela zagovornika na porotnike: n~3 ga opro-sle. ker s'esr tezovefo   nevarnost sto-
kratnega povračila (Gcfahr der hundert-fachen Vtrgeltung) Nemcem v Jugoslaviji.
Gabriel je hA obsojen na 2 meseca težke ječe. Gastl pa na 6 tednov zapora, pogojno na 2 leti (ne odsedi, ako v 2 letih ne bo zopet kaznovan). — Tudi proti njima ni bilo nikakega dokaza. Obsojena sta bila edino na domneve policije. Gabriciu je škodilo tudi to. ker je izjavil, da ne zna dovolj nemški, zato da bo odgovarjal slovenski. Ali detektiv Krainer je dejal, da Gabriel »flies-send* govori nemški, Lto zločinca: obsojen je bil. Državni pravdnik je trdil dvoje: 1. da so letaki bili sposobni, vznemiriti »die heimr. streue BevOlke-rung«, 2. da so jih v a namen raztrosili. Dokazal ni nič. al porotniki so mu po žrl ji potrdili vprašaja.
Radovedni smo nc vskHcno obravnavo pred najvišjim rodiščem! Potem pa: pred Društvo narodov tudi s tem slučajem!
Va*no vprašanje fe rud!: državljanstvo učiteljev, d'-thovnv-'ov in drngfh ro-do';L'bov, ki so jih Men: -\ pregnali iz Koroške po plebiscitu, z -govorom, da so bili v slnžhi države SHS. To j« kardinalno vprašajtfe za slovensko Šolstvo! Pozor, kogar je d^lžn< >t, da pazi!
fofive v Primorju
Včeraj je bila določena juzosTovenska kandidatska lista za državnozborske volitve in danes je bila predložena pristojni ob-laat!. prizivnenvj sodišču v Trstu.
Kakor je znano, nosi Juz^siorenska lista kot znak lipovo vejico in planinko, položeni navzkriž in Šteje šest kandidatov, ki prihajajo v poštev seveda samo pri manjšinskih mandatih, katerih Je v primorskem volilnem okrožju osem.
S predložitvijo kandidatske liste je storjen prvi del priprav za volitve. Sedaj zre seveda za priprave med narodom, za volilno azftacljo. da bo udeležba Čim največja, v resnici splošna. Tu čaka seveda predvsem kandidate resno, težavno delo, volilni shodi .volilna propaganda med narodom, romanje iz kraja v kraj, da narod spozna može. ki naj mu bodo zastopniki v državnem zboru in čuje načrte, ki so jih začrtali za svoje delo v parlamentu. Za to delo pa je seveda predvsem treba, da vlada mir v dežel!, da je zajamčena zborovalna svoboda, da je zlasti kandidatom samim zasizu-rana popolna prostost v njihovem zahajaniu med narod. Treba Je pač. da ne bo tako, kakor Je bilo pri zadnjih volitvah, ko o volilni svobodi nI bilo niti zovora, temveč Je zospr^dovalo najkrute|$£ nasilje.
Za sedanje volitve, prihaja te Rima, Ja ust Mussolinija samega zagotovilo, da se bodo volitve vršile popolnoma mirno in zakonito. Tako vsaj se je poročalo m tako bi tucfl rad verjel vsak, kdor želi in hoče po svoji polteni vesti vrSiU prvo In največjo
Trst, 26. februarja.
državljansko pravico in dolžnost volilno. Tako bi si želel vsakdo toda ial, da smo danes komaj na začetku vol.lne kampanje, p« re moramo beležiti pojave, ki nam pravijo, d« se bodo kljub vsem Muss^linijevhn zagotovilom vrSile t:idf te volitve v znamenju gorjjtče in bomb. Evo vam dokaza:
Predsednik zori*kega političnega društva »Edinosti«, novinar dr. Encelbert Besednjak, o katerem se je že pred časom raznesla vest, da namerava kandidirati pri sedanjih volitvah in je sedaj tudi v resnici na kandidatski listi je bil prijateljski opozorjen, da mu v slrčaju, da bi se v resnici drznil kandidirati, goriški faSisti. zlasti slovenski, pripravljajo bridke ure, da za bodo premlatili na žive in mrtve in ž njim seveda tudi vsakeca drugera slovenskega aH hrvatskega kandidata ki bi se drrnfl pokazati med narodom. NI Je skoraj občine, kjer bi ne bili že or^TrJranl fašistovskl oddelki, ki bodo v volilnem času »delali ljudsko voijo«, seveda t?ko, kakor se je delala pr! zadnjih volitvah. Stojimo torej pred novimi pokolji, pred novimi požigi- pred novimi strahotami?
Kaj naj store ob takem pogleda v najbližjo bodočnost na*f kandlda'fe? AII naj s« da}o klarf, nblf«**? Skoral flm ne kaže dragega, kakor da se umaknejo za rso vo-IJlao dobo v varno inozemstvo!
Tu pa seveda nastopa vprašanje, kako bo Inozemstvo sprejelo te pojave »prijateljstva caapram našemu Jugoslovenskemu narodu in njegovim predstavnikom v tisti Ita-
liji, ki Je pravkar sklenila pogodbo prijateljstva z Jugoslavijo, državo tistega naroda, čigar odlomek se mora na tak nezaslišan način boriti za svoje najpreprostejše človeške, kaj Jele državljanske pravice. Kft| počne k vsemu termi tistf Beograd, ki pravkar sklepa trgovinsko pogodbo s tistim Rimom, ki dopuSča da se napoveduje Jusro-slovenskemu narodu v Italiji xo«>et doba najhujšega nasilja?!
Nikakor nočemo trditi, da bi se vse to pripravljalo našemu narodu e vednostjo Rima. Ne! Trdimo, da n. pr. ce!o v Trstu nihče ne misli na kal takega kajti v Trstu sedi na stolici prefekta mož. ki se Je znal užlveti v razmere v našem Primorju, mož, Iti ni kazal vedno samo dobre volje, temveč tudi dejanja, ki so mu zagotovila iatipanje prebivalstva obeh narodnosti. Ni pa tako v Gorici, ni tako v vfdemski pokr-jlni. kjer prefektuje mož. ki nima lastne volja, temveč dela preko nJega nasproti njemu tisti Pisenti,   ki Je vsled mržnje proti na-
šemu narod? na ukaz iz Ri:r,a moral ispustiti videmsko prefekturo in jt danes ortr zato brez dvoma ig bes ne j M prati nam Vet pa I« bil kdaj prej. In aebo jc visoko. FVat Mussollnj  na daleko!
Ob takih razmerah j^ poč )as;>o. ia »« naše Primorje doživelo htm ponovitev vsega onaca. ki?r ca Je doletelo leta lv?i, če morda Pim. Mu&soMrri vend-rl? ne prUJe do prepričanja, da klanja, pob Ji nje ■ požiganje niso ravno sredstva, ki bi av;». ugled Italije v rb^ru narodov.
Morda mu pride to sr^tnmje po t^a<*-vlh Inozemstva, če mu glas ranega nsrc<U ne more priti do ušes, ker *e veo'-jo naids-Jo sredstva, da se to prepreci, C« n* d-StarvIJaJo našfh brsnjavV. će Izginjajo n.-^e pritožbe, če se preprečuje našim Hudem stop  do   najvišjih   mest,  ho   mo'di "r^drl tjakaj  £lns Jnvneca  mrsciji  h!? r^s* a, more biti edino le obsodba, nnjstrolja oJ»-sodba napovedujočih se grosoti
Pogled po svetovni pclififci.
Male države.
Z Romunijo so pogaja Italija za tr* govsko pogodbo. Italijansko omrežje na Vzhodu se izpopolnjuje. V pristani* šču v Costanci se bodo mogli ItaHjani svobodno gibati. Sporazum z Romuni sega vmes med sporazum z Jugoslove* ni in Rusi. Ita!ijani hočejo pregnati iz Romunije nemško in francosko konku* renco, zlasti pa se okoHstiti s petrole* jem. Iz Rusije premog, iz Romunije petrolej! ' Italije v Romunijo industrij* ski produkti, kapital in podjetja z de* lavci. Novo življenje se otvarja Italiji na Vzhodu. Romunska kraljica je v Traliji. od koder namerava iti tudi v
Pariz in London v ra^novr3tn*"h zade* vah, tičočih se Romunije in njene kra* ljevske rodbine. Pred kratkim se je mudil v Bukarešti Ssipel. sedaj te pri* pravljajo porfovori med romunskimi in ruskimi zastopniki na Dunaju. To bo važan sestanek za vztvaritev mirnega razmerja med sosedoma. — Zastopniki baltiških držav so se sesli že sedmič in posvetovali so se o političnem, gospo* darskem in intelektualnem sodelova* nju. Baltiška antanta dobro drži. — V Poljski se j« mudil Anglož Younjj, fi» nančni veščak, poklican od poljske vla* de, da je deloval pri njej kot naofici* jelni finančni sosvetovaloc. Svoj« delo je dokončal s nasvetom, da se rrora davčna uprava reformirati In eia s« m©* rajo davki zvišati. Potem pride Po-j* ska do proračunskega ravnovesja. V soseščini Ima Poljska neprelike in tako je bi-a te dni meja med njo in sovjet* sko Ukrajino povsem nepričakovano zaprta. S Češkoslovaško se Poljska še vedno ni irmirlla. Centralni organ poljskih socijalistov v češkoslovaški republiki piše k Izjavi poljskega zuna*
njega ministra Zzroojsl£etfa. da tres*« uredit! odnošaje s Češkoslovaško na* stopno: Treba je. da se poravnajo spo* ri na obeh straneh in da se Izreče očito In odkrito, kako ss namerava pričeti nova doba skupnega de!a. Stari antago* nizem naj izgine in vsi ljudje dobre volje naj se strnejo na delo na tej in oni strani meje. Iz Madžarske so po* stene vesti redke. Krona pada in dra> ginja raste ogromno v s^rah prebival* stva. Cene za živež so pre 1 par dnevi poskočile za sto odstotkov, špekulantje so skrili zalocc blaga. Govori se o na*1 silnem posojilu. Vračajoč se iz Buka«* rešte se je pomudil Soirel v Budimpc* šti. Sedaj tečejo prometna in trgovska pogajanja med Madžari in Romuni. — Turški državniki tudi pogostemu zbo* ruje jo aH o njihovih zborovanjih ia sklen!h se ne Izve nič v javnosti. V Smlrnu je bfla konferenca, ki so ©o ft udeležili pred vsem vojaški poveljniki* Na sestanku je š!o sa valna notranja In zunanja vprašanja.
»Na vaSovih netr©!«!««,
Američani so leta 1P1Q ir svoiog« ču* sopisja izvedeli, da gredo nffhovs p»* troTejske zaloge h koncu. V «'svr.*Ti radi ogromne porabe tekom svoteTte vojne. Osemdeset odstotkov petro'cia, ki so ga doHvt'i zavezniki ta čas. je lo iz Amerike in Lord Curaoei je ce* koč rekel, da so va!ovi petroJeia pr'-aw* sli zavetnike do imacfe. Američani so bili tš.Vrmt ponosni, no vojni na so te prestrašili, kaj bo, ako bo treHs irk^tJ petrolej Javen de*e!e. Drogodl jo v jn^ fjl*5kfh rokah. Interpelacije, poarecr^ vanja. Z'edfnjene države so rer«v*Ie princin, da s? n» de*e vo!««« p'ean ^ drugimi savatmfki, a'i za p©croTej so zahtevale lsjemo. Rasvi1i eo se »«ori 2*1
Sv en Elvestad:
48
3)ama v borbi z dvema.
To vse je policijo napotilo, da se je znova jela sanimati za stvar. Vsem se 2di tudi čudno, da še dosedaj niso našli mrtvo trupo zospe Sonje.
Tajni policist, ki ima nalogo, da nadzoruje hotele, je nam včeraj sporočil, da je nek tujec povpraševal po vas in po vašem prijatelju, v prvi vrsti pa, kar je zelo čudno ,po vašem prjiatelju. Ko so mu sporočili, da sta obadva odpotovala proti severu, ita Švedsko ali Norveško, je zamrmral: »Torej na Norveško!« Potemtakem jt poznal, kakor se zdi. narodnost vaSera prijatelja. Opis, ki so ga podali v hotelu o tem neznancu, se v vseh ročkah ujema z opisom, ki ira imamo o možu pri kopališču in o tajinstvenem mladem č'oveku. ki se je predvčerajšnjim zvečer potikal okrog stanovanja odvetnika Gaaeja. Na drugi strani pa si. kakor rečeno, nismo na jasnem, je-li ta mož istoveten z atentatorjem. Policija sedaj deluje s podvojeno močjo in nadejam se, da mi pošljete svojo novo adreso v svrho da Vas takoj zopet obvestim, ako se dogodi kaj posebnega.«
Boyesenovo pismo je spravila AsbjOrna Kraga v najboljšo voljo.
»Kakor vidite,« je dejal »*tvar ne počiva, mar-
več je še vedno v teku. Kaj mislite, kdo je ta ta-jinstveni tujec?«
»To more biti samo eden,« je mrklo odgovoril poročnik, »nobeden drugi, kakor eni zločinec, tisti strašni človek iz Trinakrije.«
»Pa kaj hoče?«
»On išče gospo Sonjo.«
»Gospa Sonja je mrtva,« ie odgovoril Krag.
»Je torej še eden, ki ne veruje v njeno smrt,« je izjsvn policijski poročnik.
Ko se je odhod vlaka približal, sta prijatelja odšla na peron. BI je to deževen, teman večer.
»Morda je pobegnila pred njim,« je predvsem mrtnral Krag.
»Pred kom drugim neki?« je vpraša! poročnik.
»En hip sem mislil,« jc deja! Krag,« da je morda pobegnila pred svojim možem.«
»Naj bo že kakorkoli,« je pripomnil Helmer-sen,« »zdi se mi, da bi bilo najbolje, ako bi pričela s svojimi poizvedbami raje v Kopenhagen«, kakor pa v Kristijaniji. Ako Izsledite zločinca, sva naš s povs^očitelia tega zločina.«
»Ne, poiskati hočem gospo Sonjo, «je odgovoril Krag. »Ves svoj čas hočem žrtvovati za njo, če tudi se na zadnje izkaže, da ona ni zločinec«
Naenkrat je poročnik krčevito prijel svojega prijatelja za roko. Istočasno se je nmaknil za en korak, da je bil skrit za lirokim deiektivovim hrbtom. Polastila M ga ie silna razburjenost
»Tamkaj,« je šepetal in pokazal   s prstom skozi gnečo, »tamkaj!« »Kaj pa je vendar?«
»Ali vidite tam le moža v delnem plašča, ki pravkar vstopa v vlak?« »Seveda ga vidim.« »Bog v nebesih, on jel« »Zločinec?« »Da, oni hudodelec!«
AsbjCrn Krag je natanko motril neznanca. Njegov dežni plašč s« je bleščal od mokrote. Njegov obraz je skoraj docela zakrival širokokrajen klobuk. Tiho in mirno se je kretal med drugimi potniki, vendar pa se je zdelo, kakor da bi njegova mišičasta postava izžarevala neko posebno grozo.
Zločinec je vstopil v vlak, ki je vozil v Kristi-
XXXL POGLAVJE. Zcpar Asbjdrn Krag.
T eftf minuti bi moral vlak oditi. Policrjsfei poročnik je jel kolebati. Pogled na zločinca ga je vznemirjal. Slutil je nevarnost in v mislih, da naj ostane sam, se je naenkrat čutil brezmočnega. Asbičrn Krag je spoznal, kaj se odigrava v njegovi notranjosti in mu je hitro podal roko v slovo.
»Zdravstvujte!« je vzkliknil, »ko se sope t sni-ieva, bo vse pojasnjeno.«
Ves čas je skrbno pasli na kape. v katerega je stopa .ločine«, V vlaka ni bilo mnogo potnikov,
»Morda se vendar še premislim, »je dcteJ pa-
ročnik.
»Nič ne razmlšljaite,« je odgovoril Krag:. »>»g-ram Vas sedaj zapustiti. Imam namen skleniti z.na-n« z neznancem tam v kispeju in pri tem sta mi »c samo nepotrebni, marveč tudi Etvarni. Saj Va^ pozna!«
Sprevodnik je dal znak za odhod in A*.b]vrn Krag Je vstopil v vlak. Z roko je sarr.aiin.H še v slovo svojemu prijatelju, ki je ostal aa peronu, prepojenem od dežja.
Detektiv je korakal skozi voz. B!l je to voz II. razreda. V enetu izmed cddsikov jo opazil zločinca sedeti samega.   Slekel   je   svoj mokri deževni plašč in ga obesil v hodniku. V rokah >e imel knjigo in čital. Držal je knjigo tako. aa je Krag lah! o čltal naslovni list. Knjiga je imela naslov »Crainl-quebille« in jo je napisal Anstole Prance. »Ta človek ima okus.« si je mislil detektiv. Kor je sam st?l v temnem hodniku, je lahko natančno proučil vse poteze na obrazu svojega nasprotni!:a.   NI b'J to oduren obraz; z nJega je odsevala sila In eusrgj/a. Naznačeno mišičevje Je kazalo moč In prožnost, in Krag si nI mogel tolmačiti, kako je kdo morsl njegovo postavo zamenjavati z gospe Sonje itiet«. vitkim in Ženskim pojavom.   Na videz je dovršil kakšnih 25 let. Ko si je Krag v oddelku, kjer je bil zločinec, izbral svoj sedci, se je napotil v drugi oddelek vlaka*
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 28 februarja i^>4.
Stev. 49
petrolejska polja Intrige radi petrole* je so pomagale, izjaloviti genovsko konferenco, v Lausanni so stopali v ospredje petrolejski interesi in poga« janja za Mozul so se gibala okoli petroleja. Angleška politika je zapirala svoja oljna ozemlja pred tujci, ▼ Ameriki so bila otvorjena vsakemu. Američani konč-»o slede Angležem. Boj za koncesije na petrolejskih ozemljih se bije na vseh koncih svete In veliki petro« lejski trusti Standart Oil. Royal Dutch Schel in Anglo-Persian se bore med se« boj za žive in mrtve ter posegajo vzne* mirljivo v svetovno politiko. Petrolej in njegovs derivata, težko olje in bencin, spadajo k življenjskim esencam moderne države. Zeto pa plava svetov« na politika često po valovih petroleja.
»Camonflage«.
Razkrilo se je. da je v inozemstvu iz Nemčije naloženega denarja v vredno« eti okoli 10 milijard zlatih mark. Nem« ikl kapital se je izselil največ na Ho«
landsko in v Švico pa tudi v druge sedne države, tako na Češkoslovaško. V Amsterdamu je devet bančnih zavo* dov in več filijalk v nemških rokah. Holandski gospodarji se bore proti go* stoljubnosti, ki jo uživa nemška nove* na politika na njihovih tleh. V Belgiji kažejo na Stinnesova metalurgična podjetja na Je vi. Mnogo nemškega k«# pitala je skrivno investiranega, v družbah s slsmnjski. Nemčija daje peten« te tujim družbam, ss katerimi pa v re# snici stoje Nemci. Nemške tvrdke do* bivajo dener ia tujine pod nenemškiml imeni, sli novec je v resnici nemški. Tudi v severno in južno Ameriko hodi nemški kapital po skrivnih poteh. To zastrto formo nazivajo Francozi »ca-monflage«. V zvezi s vprašanjem nem« ških reparacij se vrši poizvedovanje, koliko nemškega kapitala je v tujini. To preiskuje posebna komisija pod vodstvom angleškega finančnika R. M. K en na. Nemška zvitost je izborno or* gsnizirsns.
Trboveljska družba in narodna skupščina«
Odločen odgovor ministra za Sume in rude na naslov ravnateljev Trboveljske premogokopne družbe.
kjer bo lahko prebivalstvo po končanih volitvah zahtevalo zadevno korekturo. Kakor hitro oblastne skupščine sklenejo to korekturo, bo vlada brez odloga vpoStevala ta sklepi
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
»— Beograd, 27. februarja, (Tzv.) Droga sekcija (k mgularna konvencija) komisije ga sklenitev trgovinske pogodbe g Italijo Je imela včeraj kratko sejo, na kateri je razpravlja'a o obojestranskih pravicah tu Interesih porajajočih se drŽav. Predsednik italijanske de)cgacl,e, senator dr. Brocchi je do. Jas nje v al Itair ir.ske predloge, naglasu-joč, da ima pogodba vsebovati pravice in interese obeh držav v smislu do-seženewa rimskega spojnima. Na se.ii je »/Ji prej* sem raziotrivano voa-tanje nrclie lastnine In vprašanie ilt. j fa"U.inM%e ra Reki. Za ta vpnvinia sc ima sestaviti aosthrp podsekci a. Ki ima Izdelati zadevni elaborat ter j/a prcJicžiti sekch: v r«*-*iJmo ratp i - o Za danes popoidne je določena p* ''a s* a IH sekci.«e. ki ima razpravtati ureditev pronivta med obema držav ioja.
Avstrija priznala sovjetsko
*»- Beograd. 27. februarja. Ozv.) Narodna skupščina ie na včera'šni dopoldanski seii nadaljevala debato o državnem proračunu. Govoril ie poročevalec manišine posl. dr. Slavko S e -če rov. V skupščini pa le prišla pred razpravo v razgovor afera Trboveljske premogokopne družbe.
Minister za šume in rude dr. Srs-gfč je odgovarjal na Interpelacijo posl. Prana Kremžaria In tov. radi trboveljskih rudariev. Interpelant'e vpraŠuiejo ministra za šume in rude. kaj je z resolucijo rudariev. zakaj družba še vedno ne izplačuje povišan''a delavcem in rudarjem v smislu sklepa narodne skupščine. Omenia*o v Internelacfjl. da se direktorji dm7be posmehuie*o sklepom narodne skupščine in se rogato ministrskemu predsedniku, na živa joč ga posmehljivo »fa dr. Pašič« ter vprašujejo. Če je ministru znano tako porogliivo postopanje ravnateljev Trboveljske družbe.
Minister za šume in rude dr. S r s -kič je na Interpelaciio iziavil. da mu o tem uradno ni ničesar znanega, razun to, kar je privatno dozna! In karle čital v Časopis-u. Iz tega vidi, da ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe ignorira sklepe narodne skuoščtne ter se roga kralievi vladi g. Pašlča. Družbeni ravnatelji niso njegovi organi, SO popolnoma neodvisne osebe, vsled česar nima oblasti niti pravice, da uvede proti njim kako preiskavo ali da jih
pokliče na odgovornost radi takega ptv-stopania. Ce fe točno ?n resnično, da se družben? ravn**©'« tako govnrff* In nest ona' 1, Je to žatn«+no In znači, da morejo b?t| nepcem T* fi ene besede ravna* *e«ev. Irator* p* r^vorfll, samo v škodo družb?, k! 11 načelujejo.
Posl. Juri Kogovnlk (Jug. klub) se ie zadovoljil z iztavo ministra za šume In rude. naglašujoč. da so narodna skupščina In vsi ministri dolini varovati svoio avtoriteto, da se taki slučaji ne bndo več doga'aH. da -e spoštuje zakon In da se tudi upoštevajo sklepi narodne skupščine. Družbo le treba primorati, da se ne bodo njeni ravnatelji posmehovali sklepom zbornice. Poživita ministra, da upošteva sklepe narodne skupščine in da vporabl vso svo o moč in vpliv, da se ti izvrše In da skupščino obvesti o tem. v koliko je Trboveljska družba izboljšala položaj delavcem.
Minister dr. S r s k i ć je nato iziavil, da }c od svoje strani storil vse. kar ie v okviru zakona možno, da pris'11 Trboveljsko premogokopno družbo k vpo» štovanju že?! narodne skupščine m raspoloženja vlade v tem vprašani«. Kar je bilo v okviru zakona, ie vse storil, kar Je preko zakonitih predpisov, ie njemu nemogoče storiti. Minister je apeliral na poslance iz Slovenije, da ga v akciji proti Trbovcliski družbi dejansko in moralno podpirajo.
Rusijo.
Načelno glasovanje o proračunu
Zavlačevanje glasovanja.
Beograd, 27. februarja. (Tzv.) Včeraj so v parlamentarnih krogih s trdnim zaupanjem pričakovali, da bo proračun v načelu sprejet in da ho glasovanje žc na dopoldanski seii izvršeno. Nastopile so parlamentarno tehnične težkoče in položaj vlade se je tako radi govora posl. Rankoviča poslabšal, da ie vlada smatrala za »tr^estno z^vieči glasovanje za en dan iz enostavnega razloga, da se med tem časom parlamentarna situacija razjasni in razčisti.
V radikalnih krogih še vedno no morejo pozabiti ostrega afronta poslanca Ranko vica ki je edini od radikalnih poslancev nastopil proti proračunu. Ugledni radikalni poslanci mu ne morejo odpustiti te nediscipliniranosti ter vsi soglasno izjavljajo: »Izključimo ga iz stranke!«
Poleg Rankovića delajo tudi Nemci vladi velike neprilike, ker so proglasili, da sc vzdrže glasovanja o proračunu. Džemijet naravno skuša, poznavajoč položai vlade, iztisniti naiveč koncesij v svojo korist. V takih neprilikah sc nahaja vlada ob koncu načelne proračunske debate. K temu so se na včera sni seji pridružile tudi še parlamentarne težkoče. V zbornici je bilo na včerajšnji seji zelo malo poslancev in je bil predsednik prisiljen zaključiti sejo že ob 11.45 dopoldne. Vlada skuša pridobiti na času In obenem so vodltelH radikalnega kluba ukrenili vse potrebno, da bo radikalni klub na današnji dopoldanski <cj zbran * joinem t.*? »Ij Ja bl se tako omogočila večja udeležba pri glasovanju.
Kakor vsa znamenia kažeto. bo na današnji dopoldanski seii proračun končno v načelu sprejet na kar se takoj prične podrobna razorava.
MUSSOLTNT ZA MOČNO ITALIJANSKO ARMADO.
— Rim. 26. febr. Ozv.) Ministrski predsednik M u s s o I i n 1 le danes sprejel odposlanstvo višjih oficlr|ev Italijanske mornarice. Ob te| priliki |e Imel kratek go-vor, v katerem le med družim iziavil: Vse, karkoli »e okoli nas dogaia vodi mornarico na prvo mesto. Na kopnem sme seda! do* veli algami m rami. Imamo Brrneen* e Ajee ra Na nr*r|e ne moremo tega
reči. ellfl SO — po|»«oma nfačffl po.
■sorske  sile.  Izjavljam   Vam. da  bom vse
storil kar |e v moli moči, v prid mornarice, da bo pripravljena za vsak slučaj,
Izvedba reškega sporazuma.
Železniški promet z Reko. — Težkoče pri razmejitvi.
— Reka 27. fehiuarja. (Izv.) lutrt 2*. t. nt. bo popohuirra otvor jen ŽCicr-nlški promet med Jugoslavijo in Reko. Iz Zagreba cdpr.sijejo v to svrho dve železniški garnituri t»d katerih ena bo vršila direktni promet med Bakrom in Reko, druga pa med Bakrom In Sušakom. Danes ob 15. popoldne preišče železniško px*tfe mea Reko in Sušjk'-vi italijanska komisija. Mali anskl delegati tu komisije bodo cbisk.m jugoslovensae na Sušaku I« ali jasli sr včeraj na 9ekl nam izročili ft lokomotiv največjega tipa Te lokomotive sc svoječasno zaplenili, čeprav su Ide last naše kra-I:c\ ine.
Izpraznitev osem* a severno ^cke se je pričela v popolni tišini. Objekt za ob« k tom prevzemalo naše oblasti. Do danes opoldne Ima biti Izvršena izpraznitev vseh nam prznanlh krajev severno Reke. Naša delegacija se ima pri razmejiti proti Italijanom boriti s ve« likimi težknčami. ker skušajo Italijani vsako ped zemlje ohraniti Reki.
Volitve v oblastne skupščine.
— Beograd, 27. februarja. (Izv.) Po končani seji narodne skupščine je imel Vaš dopisnik razgovor z ministrom notranjUi i*ćev Vujičičem o Vsiošnem notranjc-poliričneir rt ložaiu z ovrom na razdelitev države na oblasti. Na vprašanje, kdaj je pričakovati razp sa volitev v oblastne skupščine, je minister odgovoril, da ie za volitve potrebni rr a ter U al zbran In zaključen ter da se bodo volitve v oblastne skupščine vršite najbrže začetkom
Minister veruje, da bodo oblastne skupščine imele mnogo prilike razpravljati o važnih gospodarskih in drugih potrebah dotičnih pokrajin in da bodo g oblastnimi skupščinami zelo razbremenjene centralne oblasti v Beograda. Na vprašanje, kaj namerava storiti vlada, da odstrani nezadovoljstvo onega prebivalstva, ki je bilo vsled razdelitve Istrgano iz dosedanje gospodarske In politične enotnosti, kakor n. pr. Medjirnur-je. Kastavščina in nekateri dalmatinski otoki. Je minister kratko izavil. da v tej smeri ne namerava ničesar spremeniti in da so spremembe odvisne od aklenov   iwwif^ih   oblastnih ***********
— Dunaj. 27. febr. (Izv.) Po poročila Is Moskve so m*d Avstrijo in Rusijo izravnana nesoglasja radi formalnega de tare pr»rnania sovjetske vlade Z« avstrijskega poslanika v Moskvi bo Huennvan dosedanji poslovni odpravnik P o h 1. ki ie včeraj obiskal Lttvlnova ter mu IzročH noto avstrijske vlade, s katero se oficijelno vzpostavljalo dlplomatfčnl In konzularni stHfl s sovjetskimi republikami. Llrvlnov je Irrnzfl svoie veselje nad tem dogodkom. Med obema se le razvil tudi dalst r*zgo» vor o pospeševanju avstrijske tadustrije v Rusiji.
Anglija za poostritev vojaške kontrole v Nemčiji.
— Pariz, 27. februarja. (Tzv.) »Petit Journal« poroča, da je angleški po« slanik izročil Polncartju zelo važno izjavo britanske vlade. V kratki notf se Macdonald izjavlja pripravljenega, da se ima v Nemčiji poostriti vojaška kontrola. Kot razlog navaja list zadnji neprevidni govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna. ki je izjav* I jal. da bo Nemčija dobita nazaj svojo armado, svojo mornarico z brodovjem in pa svoje kolonija.
Političen proces proti Hitlerju.
— Ht°nakove. W. febr. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne se je pričel političen proces proti nemSkim monarhistom Hitlerju In to. vari t« m. Vsi obtoženci razun poročnika Warner|a so v civilni obleki. Ob 9. to vstopili v razpravno dvorano general L u-dendorff za njim Hitler in ostali obtoženci. Po končanih generalkah, ie državni pravdnšk prečita! obtožbo, ki telo obširno opisuje dozodke dne a novembra 1921. Vsi so obtoženi radi veleizdaje.
Državni pravdnlk le nato predlagal Izključitev Javnosti, ker bl Javna razprava lahko škodila Javni varnosti In redu. ker se bodo v razpravi obravnavale stvari, ki bl lahko Imele tefke poslecflce za drŽavo v zunanjepolitičnem ozlru. Obramba le proti Izključitvi Javnosti protestirala, ker se ne bodo obrana vale stvari, ki bl mogle domovini več ali mpnj škodovati. Sodni dvor |e zavrnil po daljšem tajnem posvetovaniu predlo* državneza pravdnlka na kar se le ob 12. zopet pričela Javna razprava.
Prvi le bil zaslišan obtoženec Rudolf Hitler, ki Je v dni)sem zovoru podal svoj življenjepis, dogodke med vojno In po vojni ter navedel razlože, ki so bil? ran) me-rodajnj za državni prevrat leta 1021 Opisal |e tudi razmere v narodnoj ocUa lis ti čnJ stranki
Vesti iz Bolgarije.
Enotna fronta proletarijata na vidiku. — Radikalna stranka za politiko svobodnih rok. — Kruh se poceni za 50 %.
— Sofla 96. febr. drv.) Stranka delavnega ljudstva (komun sti) je poslala na-Čelstvn zemljoradnfSke zveze m centralnemu odboru socijaldemokratske stranke dopis, v katerem poziva obe stranki, naj bi se ustanovila enotna fronta dela. čfje namen bl bil pridobiti bolgarsko ljudstvo bi začeti novo politično življenje. Gre v prvi vrsti za proporcijona1 ni volilni sistem !n državno opravo, ki bl odgovarjala Interesom delavnega ljudstva. Glede zunanje po-tftrke stoje komunisti na stališču, da je treba ustanovKi federacijo svobodnih balkanskih narodov. V notranii politiki zahtevajo paclfizem, red in socijalno pravičnost. Zemlmradnfkf o tem predlogu ie niso razpravlja K, ker smatralo, da odbor nI kom-petenten in da je treba predložiti zadevo vrhovnemu zveznemu svetu. Ta bo sklican V Sofiji začetkom marca. Socijaldemokrati so sprejeli predlog glede enotne fronte sek> simpatično. Mer od a mi kroti so prepričani, da pride v kratkem do pogajanj. Načelstvo radikalne stranke razpravlja o stališča napram ostalim strankam. Ver letno |e. da ostane stranka samostojna, obenem pa bo ie na dlje v kontaktu s demokratičnim blokom. Vsak pristal stranke ena svobodne roke. da le lahko obenem tudi dan dem. bloka. V bloku pa je močna
da se odkloni tako sodelovaaJs s
radikalno stranko. Vodrte!!! bloka zahtevajo, da se radikalna stranka brezpozojno tpoH z blokom. — Urad za prehrano prebivalstva ie začel enerzicno akcijo, č& se znižajo cene življenskih potrebščin, v prvi vrsti kruha. Sporazumno s mlinarji se je posre Qo znižati cene moke za 30—50%.
NOV MADŽARSKI FINANČNI MINISTER.
Budimpešta. 27. februarja. (Tzv.) Razgovori med ministrskim predsedni« kom grofom Bethlenom in mad> žarskim poslanikom v Parizu grofom Koran v jem so tako daleč uspeli, da je poslanik pripravljen prevzeti vodstvo finančnega ministra, toda šele po sprejetju zakona o zunanjem poso« jilu v madžarski narodni skupščini.
ITALIJANSKI ZAKON RA7STTRJEN NA REKO.
— Trst. 27. fehruaria Orvfr ) Pr» poročilu Iz Rima ie včeraj uradni list »Gazettn Ufficiele« objavi! kralievi dekret, ki r«z-iirjs na reSko orem'ie veljavnost RaMan-skega znkona v zadevi c«i «#e In davkov.
ZNIŽANJE 2ELE7NTŠTCTH TAPTFOV NA NKM5KEM.
— Berlin, 26. febr. (WolffJ Rla«ovn* taHfl vkftMĆ'cll tarife za tr9t**tH\rt f'v'ne In nre^oza se s 1. marcem t|. rn'fMn m 10%. Vozni listki so za kilometer določeni po 3 4H. 6.6 In Q6 po dot^nem razredu.
SN^?N7K TRPNJAVA IT*. LIJF PPOTT JHG052LAVHL
— Rim 27. febr. (Izvir.) Po poročna listov fe Musso'lnl r>rf sprejemu mornRrlSVe-za o^Hora med đrvgHn iziavil. da so na kopnem rrte<e zavarovane. lm?»mo Brenner In .nedotakljiv Nevose.« Nai notranji Snefnk )
VIII. mednarodni vzorčni
veleseim v Pragi d0 ta!
?o»asn|ia In legitima^-e rlaje čehoslov^JSki konzulat Aloms Comotny
Lluhlfona Llnblf«na
Pravni vestnik.
Dr. Henrik S tetka:
O ORGANIH JAVNE UPRAVE
Izraz uprava se rabi v raznfti pomenih. Predvsem imamo v mislih pač le javno upravo In ne morda upravo zasebni-kov. a tudi ne ono takih oblasti ali gospostev, ki niso pravne oblasti v tehničnem smislu, kakor n. pr. cerkvena oblast itd. V tem skrčenem smislu je uprava vse delovanje države In njej uvrščenih samouprav. Vendar pa rabimo po navadi Izraz uprava v ie ožtem pomenu, izključujemo namreč zakonodajo in sodstvo. Uprava ima Isto nalogo kakor zakonodaja ali sodstvo, deluje v dosego onih smotrov, ki si jih stavlja pravna oblast zaradi vzdrževanja pravnega reda in zaradi povzdige notranje kulture In zunanje civilizacije prebivalstva. Javna oblast države In njej uvr5čenJh samouprav seveda ne more kot taka obstojati, ona se ka?.e v volji določenih oseb, ki je pa s ozfrom na naštete vezi med posameznikom in njegovim ožjim Ni 5lr5im milleuiem in z ozirom na vpMv tradicije rase in geografskih razmer vendarle nekak veren izraz razmer obstoječih v določenih deželah v določenem času.
Vso upravo delimo po svoHh predmetih cblčnino na petero osnovnfh gran. v obču (notranio v SrrSem pomenu), v sodno, v vojaško, v zunanjo in v finnčno upravo ter razumemo pod občo upravo vso ono »avro upravo, ki ne spada k eni Izmed ostalih Štirih upravnih zran. Obča uprnva obsega tedai fzk'iučno ali vsaj v Izdatni meri varstve lavnega reda In mira In po-*i efevanje gospodarske, socrralne. pto-sv.tene in telest.e kulture. Obča uprava j« zatorej prav mnogovrstna In je le naravno, če se del! v večin vrsto strok n. pr. v notranio (v ožjem pomenu), v poljedelsko, v iumarsko. v rudarsko, v trgovsko-indu-strHsko. v prometno, v gradbeno, v cro-sveto. v versko, v zdravstveno bi v so-clalno-politfcno stroko.
Sodna t»prava ima skrbeti za organiziranje sndiSČ in njihovih pomožnih naprav toret pred vsem za postavllanie osobi« pri sodstvu m za nabavo stvarnih potrebščin pri sodnih nnpravah.
Voiafkl upravi gre skrb za spopolnl tev. presk-bc »n poduk vojaštva, za nabavo In vzdrJevnnie   premičnega  in nepremičnega voiniVega  materiala,    a v vojni rodi za voine operacije same.
Zunanja   aH   Inostrana   uprava trna« vzdrževati kolikor mogoče dobre stfke t Inostranstvom in varovati   koristi lastne države m lastnih državHanov v tuHnl.
Finančna uprava skrbi za krltie stroškov potrebnih držav! aH njet uvrščen'm samoupravam pri vrSenju njihovih poslov.
D očim si države aodno, voiaiko in zunanjo »Pravo vobče v vsem obseeru sama zase prkJržuTe In jHi po svojih lastnih organih vril. pa prepuiča del obče In finančne uprave posebnim državi uvrščenim je-dfnlcam z lastnimi organi v Izvrševanje t. I. v samoupravo. Ni mesta tu. de bi se o tem razpravljalo, je II država le ono udru žen'e Mudi. ki ie eni fn Isti pravni oblasti podreieno. in je II nositelj pravnega gospodstva kdo drugi, a ne to udruženje samo, alt pa ni morda — In to j« bolj verjetno — država skupnost ljudi podvrženih Istemn pravnemu redu. Pri tem razumemo pravni red km mrežo iz Iste primerne In prvotno ali revolucionarne aH me****a rodne osnove Izvirajočfn norm, ki ustvarjajo direktno ali Indirektno dolžnosti In pravice t J. pravne odnosa ie.
Vsa nprava. bodisi da gre ga državno ■pravo, bodisi **> samoupravo« vpliva na-
vzven. Zato vplivanje pa le treba dvoje sredstev, ki neposredno učinkujejo na okolje. Eno izmed teh sredstev so organi iav-ne uprave, drugo pa določeni akti teh organov.
Organi Javne uprave (upravni organi) so ali poiedine fizične osebe al! skupine fizičnih oseb Bodisi, da so upravni organ' od države same postav eni. bodisi da jih drugi teritorialni (deželna okrajna, občinska samouprava) aH pnklkni (stanovska samouprava) interesent]« postavljajo, pravni red )lm je kos Javne uprave Izroča* v oskrbovanje. Včnsih so smeri, način' postopanja In sredstva. karerih se morejo upravni organi posluževati, našteta, včasih jim te dovohenu »zbera Izmed naš'e^b načinov m sredstev. Dotični krog upravnih *ktov. ki Po veljavnem pravnem redu pri-Pida v Izvrševanje določenemu orgnnu, se imenuje nJega pristojnost ali kon>?eten-ca. Kolikor se vrši v krogu te konpetence In v lasrnosti organa, predsiavljnta volji in delovnnie pojedinih fizičnih oseb, odnosno skupino fizičnih oseb kf tvorijo upravni org-in. volo fn delovnnve nrg.mov samih in s tem posredno volio določenih prnvn h oseb. ki iim ie Poverienu lavne uprava. Take pravne osehe so drsava m samoupr. jedinice. Za upravo ie varen pravni predpis, komu se pripjsue izrRfena volja pojedinih firfčnlh oseb <n komu se po pravu priznn.. d* le. odnosno da more biti sub-iekt pravnih odnosa jr v, t !. nosilec pravic fn dolžnosti in iz nilh izv'rajočlh pnvn'h zahtev !n pravnih ohvernosti Po'ed'ne ti* Žične osebe, ki naj predstavliak) voljo vseh prele omenjenih javnopravnih teles, kor-P^raclj ali iedin'c. pa ne [?rn*ajo vedno svoje volje, temveč so pog>s?okrat prisiljene se ravnati po nadrejenih organih Istega javnopravnega te'esa aH celo drugega javnopravnega telesa (n. pr okrini po-glavar po navodilih oblastvenega velikega župana ali samoupravni or.*^ni po odredbah državnega nazornega obistva). Da je je možnost dana, da nadreienf organ nadomesti voljo podreienfh organov In to tudi, odnosno celo Predvsem tedaj. če sta oba obiednem organa ene In Iste javne ledlneice. Ako so skuofne fiz'čnih oseb organi javne uprave, potem je še teJHe govoriti o volji teh organeov, kajti pojedine ti* zlčne osebe Imajo voljo In volja le-teh ni vedno pri vseh jednaka, rreha je tedaj voljo tega organa Šele umetno skonstruirati ter mora pravni red določiti, katero voljo Je smatrati za voljo upravnega organa In jsvne jedinice. Organi javne uprave .sicer niso Pravne osebe v ožjem smislu, vendar pa so rudi t! organi nekaki pravni subek-tl, to ie nosilci pravic in dolžnosti, čeprav le v zelo omejenem obsegu, namreč enkrat v svoiem razmerju do drugih organov Iste javnopravne Jedinice, drugič v svojem odnosu do one javnopravne iedinice. kole organi so, in končno zaradi nekakega refleksa razmerij med osebami v ožjem smislu, rudi Še v odnosu organov ene Javne Jedinice do drugih oseb In pa do organov drugih Javnih Jedlnfc. Vpoštevati se morajo pri uprav« tedaj tudi oni pravni odnos?. Id nastanek) vsled kompetence državnih m samoupravnih organov med njimi In drugimi osebami odnosno organi.
Organe Javne uprave smemo deliti v dvoje vrst. v oblasrva In v zavode. Običajna delitev v tri kategorije. namreč v oblasrva, v urade In v zavode, je nepotrebna. Oblastva Imenujemo one orgnne. ki so jim po pravnem redu odkaznne funkcije z značajem javnega gospodstva, t. s. oblastvene aH avtoritativne funkcije ali funkcije, ki jih smejo izvrševati edlnole državni ali samoupravni organi rn le ^jenoma vsled posebnega pooblastila morda tudi zasebniki In pri katerih gre za Izraz enostranskega imperija ali gospodstva nad drugim subiektom Umljivo je. da ob!astvo ne sestoj! zgoli iz ene odločujoče fzlčne osebe odnosno ne le iz skupin- odločujočih fizičnih os4^. temveč da so mu na razpolago rarne stvarne potrebščine In po potrebi rudi še razno pomožno osobje.
O zavodih govorimo, kadar Je v svr-ho trajnega Izpolnjevanja upravnih nalog združenih več stvarnin naprav. Meja med obastvom m zavodom seved* ni ;-uv*cm ostra, kajti marsfkako ob'astvo ima na razpolago celo vrsto stvarnih naprav n. pr. posiop'a. opravo uradnih prostorov !n druce stvarne vča.-;h zelo oH*e*Oe P-ure >• Ume in marslkak laven M/nd vrsl si.cr v ome-enem obsegu, a vendarle tudi oblastvene posle n. pr. uvodno policijo, fedavav n;e javnih Izpričeval n potrd? itd. O tem ali j> smatrati kak orsrui za ob' istvo a\\ javen zavod, o tem »dUC* 2d:no!c pretesni značaj dotičnega organi. t*t\ /avod.r samih pa razlikujemo med javnimi zavodi In zasebnimi zavodi države m snrm'"-nve. Cmliivo ie, da slednjih namreč zasebnih zavodov sploh ne moremo zameni ti z ob-lastvi, vendar pa je razmejitev med Javnimi In zasebnimi zavodi vča<:h teVi K tka sai nI ostrih m.*j. Tuli zasesti /av< ti in države m samouprave slilŽl kon:cm konra javnemu namenu, nnmr-5 pridobivanh grroinih pripomnčkv. m ti <mVn! pripomočki služijo zopet neposredne 'n^r.im iia-menpni O saseb-Ti r^vnlta tedaj takrat gOVOrhjnO, kadar Imajo zgolj ali vsaj pretežen namen doseči amot-n dob'rček. Da gre za zavod, o tem nI dvoma, kadar se po pravnem redu Pripisujejo komn'eksu naprav zasebnopravna jurldična osebnost ločeno od zasebno pravne osebnosti javnopravne Jed!nfce, kateri zavod pripada a. i>r. un-lverzam, javnim kreditnim zavodom Itd.) Zasebni zavodi, ki jih vzdržujejo Javna telesa, so včas'h ta k tičal morrp »l vča-srh pa zasebniki lahko fekmu»CK>. lavni ta-> vodi dopuščalo mnogokrat sicer tudi tek-niovanje (n. pr. bolnice. b!arn'*e ;td ) včasih je s pravnega stališča tekmovanie dopustno, a iz stvarnih razlogov skoro nemogoče (n. pr. večji vodovodi, plinarne, elektrarne Hd.) včasih zojpet pravni red Izklju Čule konkurenco m s tem ustvarja pravni monopol (n. pr. učni zavodi. poš*a. železnica javne ceste). Druge os be smejo kak rrnmopoi izvrševati le na podstavi posebne koncesije., ako Je taka koncesije, sploh dopustna,
Stev 49.
Stran 3.
Politične vesti.
=. Klerikalci se še niso opredeli?!.
Ka'e poročilo o seji izvršilnega odbora klerikalne stranke ie bilo točno. Na *eii je samo podal svoje poročilo o političnem položaju dr. Korošec, ne da bi se na to vršila kaka debata ali da M se kat sklepalo. O bodoči taktiki klerikalnega kluba bo strankino vodstvo sklepalo šele v ponedeljek 3. marca. Ta seja bo. kakor objavlja »Slovenec*, v Rokodelskem doma v Ljubljani.
— General Bodrero pos!an:k v Beogradu. Po poročilu iz Rima je general Bodrero. ki je osebno bil udeležen pri pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na dvoru kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Imenovanje generala Bodrera je beogradska vlada Že odobrila. No\. italijanski poslanik v Beogradu odpotuje v najkrajšem času na svoje novo službeno mesto. Po zatrdilu italijanskih listov vživa general velike simpatije v diplomatičkih in vojaških krogih v Beogradu. Kakor znano, je bil za časa svetovne vojne general Bodrero prideljen kot vojni ataše srbskemu generalnemu štabu v Solunu in je bil tudi adjutant kralja Aleksandra. General si je pridobil posebne kraljeve sirnpatiie.
= AvstraiskI glas o čcsko-lranco-sfcem dogovoru. »The Baisbanc Cotz-ricr« piše: »Francija porablja svoje polne diplomatične zmožnosti in pridobiva uspehe, ki ne dajo spati gotovim krogom v Angli.i. Zadnjič se je Francija I dogovorila s Češkoslovaško in tudi ta dogovor vznemirja — tako se vsaj vidi — novoletno važnost londonskih časopisov.c »The Dai!y Mail« (Baisbanc) pravi v svojem uredniškem pic-mišljevanju, da je vzrast Češkoslovaške tako nagel in markanten, da so voditelji te drŽave čisto naravno čutili potrebo, opreti se ob velevlast prvega reda. Ker so imeli Francijo za naravnega zaveznika, ne more nikogar iznenaditi, da je prišlo med tema državama do dogovora. Ta zveza daje Češkoslovaški važno pozicijo v evropski politiki in krepi francosko diplomacijsko obrambo na kontinentu.
= Kako Italijani postopajo pri razmejitvi glede Reke. Pri razmejitvi glede Đaroša in Bankina so se pojavile razne icžkoče,   ker   skušajo italijanski Člani I razmejitvene komisije vsak pedeni zem- j Ije ohraniti za Reko. Spor je nastal za j premični mest Lazarus. Zelo komična ! razmejitev pa ie nastala radi zahteve j italijanske delegacije, da se mora 2.60 m dolga kapela sv. Janeza Ner>omuka, ki j kafastralno pripada občini SuŠak, razdeliti čez polovico, tako da pripade polovica   kaDele Reki in druga Sušaku. Obe občini naj bi se pozneje lahko pravdale za sv. Janeza Nepomuka. Italijanski tisk ie pričel radi te kapele ostro kampanjo proti naš; državi. Janez Ne- j pomni-: k tei pravdi rrolči! \ = Kandidati   Nemcev v rsadižju za
1 tuli parlament. Nemci v P^odlžju so j postavili za poslansko zbornico nns*opne kandidate: Dr. Karel Tlnzl, bfvs- poslanec in odvetnik dr. Pave! bamn Stcrnbnch, posestnik. In Ignacij Mumelier, kmet. Ka-fcakor znano pojdejo luliiskl SJovcni skupno j
2 Nemci v volitve pod Istini sktrpnim zna- l Kom, ali kandidatski listi sta povsem ne- ( odvJ?n? druga od druRe. Zavezništvo ie le i teb*:"~ne narave. Gre za čim izdatnejšo i afirmacijo cbstank**   narodnih   manjšin v
rtam !
■=   Amzr'kunsU} mirovni apostol Hlene jc- pravkar tudi za Italijo razpisa! nagrado 200.003 lir in sicer za najbolj'i odgovor na vprašanje   o sredstvih,   ki naj cincg~eJ:o gospodarsko dobrobit   Italija In Fvrope na podlagi j mednarodnega sodelovanja. Predsednik razsodišča ie senator Titfoni, osta- ; !i člani na so Ltrzzatti, Salarrdra, S:Jn- j loja in D* Aragona. Razpis traja do Xk \ junija t. I. Anketa se omejuje na itali- j janske državljane. i
generalni inšpektor ČsL armade, je bil
v svojih delih vedno aktivističen duh, uporen politični revolucijonar, ki je iskreno veroval v svobodo svojega naroda ter ga vzpodbujal k vztrajnosti in delu. Poleg liričnih del je napisal tudi več romanov, ki so bili za češkoslovaško javnost epohalnega pomena. Drugi, kot nosilec svobodne potrijotične misli, ni za češkoslovaško intelektualno življenje nič manj važen. Sova je bil vedno mojster toplega, globokega človekoljubja in mehkega sentimentalnega sloga. Narodno in Vinohradsko gledališče v Pragi je priredilo obema jubilantoma sijajno uspelo matinejo. O pomenu obeh pesnikov za češkoslovaški kulturni svet je spregovoril znani kritik, vseuč. profesor dr. O. Fischer. Prvi umetniki so recitirali njune stihe. Stavovsko divad-lo v stari Pragi, kjer je nekoč Mozart dirigiral svoje premijere, je proslavilo 25. t. m. važen jubilej. 100 letnico imenovanja prvega čcš'cega ravnatelja tega gledališča. To je bil J. V. Stepanek, ki so ga videli potomci v njegovi komediji »Ceh in Nemec«. KmaHt pa praznuje 50 letnico še tretii Češki lirik B. Kaminski. Poleg svojih liričnih zbirk si je pridobil mnogo zaslug kot izboren prevajalec iz francoščine, poljščine In nemščine.
PiwHto.
RcPERTOAR NARODVFOA GLEDA* USCA   V LJUBLJANI.
Drama. Začetek oh 2n. on zvečer. Sreda 27  febr : Ofhcllo. A Četrtek 2R. febr.: Tri maske, SmeSne pre-cijo*e, Priljudni komisar D
Petek 29. febr.:  Ren??ki  trgovec C Sobota 1. marca: rb 3. pop. Mogočni prstan. d?f <?ka predstava Izven Nedelia 2, marca: ob 3 nop. Ugrabljene Sa-bmke, ljudska predstava   Izven. — Ob 8 zvečer: Danes brtmo t*ČI Izven. Ponedeljek X febr. Tn maske, Smešne pre-
cijoze, Priijndnl Vomisar E Torek 4. marce: znprto. -
Opera. Začetek cb pol 20, zvečer.
Sreda 27. febr.: Traviata F
Četrtek 2*. f;br. znprto (gen vaja)
Petek 20 febr.: Traviata fZ
Sobota I. marca: Poljub, slavnostna predstava Izven
Nedelia 2  marca: Prodana nevesta, slavnostna predstava Izven
Ponedeljek 3. marca: zaprto.
★   ★ ★
— Češkoslovaški kulturni fnbrfefL CesTcovlovaški narod slavi te dni 60 letnico dveh odličnih literatov — J. S. Macharja in Antomna Sove. Prvi, sedaj
Glasbeni vestnik.
ANTON SMAREGLIA: ISTRSKA SVATBA (NOZZE ISTRIANE).
Uprava naše opere je sprejela v svoj repertoar Smareglijevo »Isirsko svatbo« ter jo namerava vprizorul, kakor čujem, še v letošnji sezoni.
Anton SmaregHa, 70 letni po vsem glasbenem svetu proslavljeni skladatelj (roj. v Pulju L 1854.) v svoji prvi mladosti rrti n-i zna» italijansko — njegvoa mati jc bila istrska Hrvatica — je na>prej študiral tehniko ns Dunaja« kjer so njegove mlade-niško dušo zrevolucijonirala tri glasbena dela: T. Beethovnova sinfenija, Don Juan Mozarta in VVagnerjevi »Meistersingerji«. Sicer je ljubii že prej glasbo, toda ta deia so ga Iztrgala Iz inženjerskih študij. Po silnih &ružfnsk?»h borbah se mu je posrečilo priti v Milan, kjer je obiskoval kompozicijo na konservatoriiu pod vodstvom ženi-jainega Franco Faccia.
L. 1879., Že po velikem uspehu svoje sinfonične pesnitve »Leonora« (Biirgcr), ki jo je r acc.a dirigiral v Parizu, vorizo-r:'1 so njegovo prvo opero »Preziosa« v Milanski »Scali«, katere veliki usp^h ga je prlvedel po tren letih k drugi operi »Bian-ca da Cervla«. Sprejem te opere Je bii še toplejši, toda Intrige zavidnih glasbenikov so izdajo opere onemogočile in Smircglia, bngat sicer moralnih, a reven materijalnih rezultatov se je vrnil v svos rodni Puij. Med Puljem in Trstom je napisal »Rc Nila« (vprizoritev v Benetkah) »SigetsKi T'czei« Ul Vassallo di Szigeth«, »Cu«nciio Schutt«), Istrsko svatbo (Lc nozzc isiria-ne) »La Falena«. Vse te opere so bile vpri-zorjene z velikimi uspehi v Nemčiji Bra-hus, Richter sta z veliko vnemo oedpiraia sprejem »Sigetskcga vezala* in opere »O-ceana«. Z »Oceane« se jc SmaregJia vrnil v Milan T*j ga je zadela velika nesreča. Vsled težke bolezni je oslepel. Toda v glasbi je videl še svetlejšo luč, ki mu razsvetljuje še danes temne dni.
Po nekoliko mesecih je slavni Tosca-nini oprizori^ »Očesno« v »Scali«. V Sma-regtijl so sedaj nenadne spoznah enega rajvečjih glosbenc-dramatičnih talentov Po »OcennI« je komponira! še svojo zadnjo opero »LVAbisso«, k! jo je Smarcglia posvetil sedaj v Ameriki se nahnjajočem To-scaniniju in jo je za sedaj dirigiral občudovanj Tuliio Serafin v 1. 1914.
A. Smareglia živi v Trstu sicer visoko spoštovan toda v bednih razmerah, nden njejovih sinov je znamenit d rigent. drugI žumalist, pa ie zlasti mnogo prpo-moge! »PevsKemu zboru učiteljev« k lepemu moralnemu uspehu ob priliki lanskoletne turneje po Italiji.
Smarcglia je za časa gostovanja zagrebške opere v Trstu (med vojno) bil oni, ki jI je pripomogel z živo propagando do nenavadno visokega umetniškega uspeha.
Dr. M. Dietz. glasben] kritik In docent glasbene Matice na dunaiskl univerzi ie plsai ob vprizorttvl »Istrske svatbe« na Duna.ru 1908. zelo laskavo in je zlasti opozarjal na slovanske (istrske) glasbene momente opere. »Vsaka nota. ki jo je Smcre-glfa napisal v »Istrski svatbi« hvali glasbenika. Bogat melodični zaklad, arije občudovanja vrednih lecot, velik dramatični temperament odlikujejo Smareglic«. In konča: »S tem delom je Smaregila zasedel mesto med največjimi sedamrmi skladatelji. K vsebini opere »Istrska svatba«, o kateri poleg ostalih oseb nastopa tudi nesrečna, polublazna »Luce«, slovenska deklica, poroča^Ti ob priliki. —č.
— »Travlata« v opernem gledališču. Danes v sredo ob pol 8. url poje se znana Verdijeva opera »Travlata« z gospo Vesel Polio kot gostom. Vse ostale vloge so v dosedanji zasedbi. Predstava se vrši za red F. Naša opera pripravlja za mesec marec tri novitete m sicer v soboto dne 1. rnarca se poje kot slavnostna predstava v C-roslavc stoletnice rojstva Đedrtha Smetane njegova opera »Poliub«. Za to predstavo se lahko rezervirajo sedeži in lože od danes naprej pri dnevni blagainl. Sredi meseca marca bode premiera Pucclnljeve opere »Manon Lescaut«, ki jo režira in dirigira operni ravnatelj g. Friderik Rukavina. Kot tretia noviteta se vprlzori tudi še v marcu ruska opera »Carska nevesta«. V drami se vprizori dar.es zvečer »OtheMo« r.i% red A.
Podpirajte obuoaoe slepe in darujte »Podpornemu društva slepih«,
Književnost
mm Februarski broj »Jadranske Straže i. Primili smo drugi broj lijepe pomor-sk > smotre. Broj Je zakasnio radi likvida-ci * tiskare, u kojoj se je dosad tiskao, ta to te se je zadnji čas list morao prenijeti u drugu Štampariju i dok nije bio sklopljen ugovor s novom štamparijom, revija nije mog'a ući u štampu. I ovaj je broj pun poučnog i zanimivog gradiva, te uspjelih i dobro reproriukovanih slika. Na naslovnoj I ,  , ,
je strani opet nova naslovna slika,    koja I kol'k,° pripomogla morski voznjt, a vožnja
J je bila vedno odvisna od vetra, torej neg')* tova. Največje ladic so vsebovale 300 do 400 ton, kar js selo malo Sele od 15. sto* letja dalje »e prične oceanska pfovitev, \ kateri so se Že nohtkom odlikovali Angleži.
o morju. Njegovo Intenzivno, strokovno In j in aktivne pomorske trgovin«. S prekooce* poljudno predavanje je provzročilo napeto • ansko plovitbo so narodi osnovah kolonije« zanimanje *a to velevažno vprašanje. Morje, največja cesta, vodeča na vse kraje in strani, je za vsak narod in državo največjega go* spodarskega in trgovskega pomena. Clovc* itvo je polagoma premagalo strah pred veli* kansko elementarno silo morja. S primitiv* nimi čolni je človeštvo, veslajoč ob obali, dospelo do najbližnejših otokov. Strah pred silami odprtega morja^ jih je dolga stoletja veza! le na obrežno plovitev. Jadra so ne*
prikazuie mornara s dalekozorom na re
flektoru ratnog broda, a rad je akad slt-Kara Scitza. autora umjetničkih razglednica J. Str2Že. Od siika ističemo lijepe snimke Komiže na Visu, svjetionika »Mulo« kod Šibenske Rogoznice, umjetničku fotografij »Mtesečina na Jadranu«, pogled na Šibenik, te Šest drugih slika fz Šibenika, devet iorografiia o prvoj našoj Pomorskoj Voinoj Akademiji u Oružu. portrete generala Smflianića. 1 sliku engleske podmornic* »L. 24«, koja je pred par dana potonula. Članci su: Ratna mornarica, trgovina t industrija«, u kom pisac por freg. B. Martinec.« zgodno povezuje ulogu ratne mornarice s razvojem privrednog djelovanja poiedrnih država. Paiie se nastavlja vrTo poučna radnja kap. b. b, N. Stnn-kovlća o pomorskoj historiji Jadrana. U nizu Članaka »Naši primorski gradovi« ovaj je put veoma stvaran I dokumentovan članak o Šibeniku, u kom pisac (Dls) raspravlja aktre'ne potrebe ovog našeg Primorskog grada, životopisom poznatog vojskovodje g'-nerala Smilianiča. te kratkim aH iscrpivim prikazom dosadnn;eg rada našeg pomorskog športskog kluba »Otisar« svršavani Članci, a onda slijede rubrike »Aviiatlka«, »Listek« I Društvene viesti, sve obi'ne i iscrpive. Ukupno ovaj broj ima 2S strana sa 2\ sHkom. Najtopffje preporu-čamo ovn odličnu I reprezentativnu nošu pomorsku smotru.
Ssftclstvu
— Sokolska maškerada na Đledu se vrši letos I. marca v vseh prostorih Kazine. Začetek ob 30 Štiri najlepše maske dobe krasne dob;tke. Velik! pustni korzo z lampijoni na ;ezeru. Najboljša preskrba zagotovljena. Prostori bodo dobro kurjeni. Kdor se še ni nikdar smejal, se bo na tej prirediivi Kdor ne verjame naj se prepriča osebno
— Orijemalska noč v Sokolskem domu na Viču. V soboto T. marca se vr5i v Sokolskem domu na Vfcu velika maskerada, ki bo visoko nadkrvljevala lansko, ki je šc vsem posernfkom v najlepšem s>?cnrnu. Letos se spremeni dvorana v bivališče Šaha in odalfsk iz bajnega Orijenta. Mikado, car de?e1e večnega solnca po$';e svoje najlepše Gejše, ki bodo s svojimi plesi uvajale strmeče posetnrke in plesalce v t.V-ne čarobne »Orljentalske noči« — Jacce-ban-
Nasprotno so Benečani propadli, ker se niso poprijeli visoke morske vožnje, denkovito obrežje z zavarovanimi pristanišči in blizu obali ležečimi otoki, so sami vzgojili narod mornarjev, med katerimi so bili Feničani, potem Grki v Aziji osobito Malajci pozneje i Japonci. Odlikovali so se tudi Portugalci, Spanci. Holandci, Norvcgi In Švedi, a vse so nadkrllili Angleži. Ko j? nasta'a svoboda na konkurenca plovitve m je tehnika pre* mahala velike elementarne sile morja, je postalo odorto morje za vsako državo emi* nentne važnosti. Angleži so to fakoj spo« znali, zasedli glavne izhode in oporiV'a. ter postali gospodujoč pomorski narod. Pričela se je borba odprtih morskih vrat, rivalitete
s Katerimi je naraščal promet. Število lad:)V hitrejši razvoj morske tehnike In a ten* bogastvo in blagostanje. Zato pa strem; vsaka država, di ima morsko oNal, Izhod, na morje, na svetovno cesto. Zavarovan* in urejeno pristanišče je žila privodnica tu odvodnica celemu državnemu telesu, je okc% skozi katero gleda ves svet. Naša dr.?sva ima zelo ugodno lego in več primernih mor» skih izhodišč, ki so pa §e v povoju. Pogoj« imamo ugodne, izkoristiti jih moramo, ra« interesirati vso javnost, da sprevidi velU kansko važnost in pomen merja. Sai ia naši Dalmatinci med najboljšimi svetovnimi nomorskim* narodi. lTred:tev naše lastno morske plovitve bi erohalno vplivala na vsa secijalno življenje države, pospešila razvoj vseh panog in strok, nastala bi dobi dele« zaslužka in s tem blagostanja. Dalmacija bi morala Imeti tri urejena pristanišča, »c« verno, srednjo in južno z železniško zvezo z zaledjem To je glavna nalogi naše bo* dočnostl in ftfgoslovenskega morja. Y5i^c zaveden državljjn bi moral posvečati veljal zanimanje za naSe morje, za r\i\ jug. kate« regi Čaka velika in lepa bodočnost v korist In razvoj na?e države. Popolna ti'ina la napeto zinimsnje udeležencev je bi!o zna* nrenje re* '^neea ;n znanstvenega prnlavt«' nia. Naši slavCki so zapeli več ubranih pesrnic in ob običiini IX uri so se goerje 9 zadovoljstvom razšli.
Lfubliansiif uMiissM
^%avSfffJ>
pragmatike. Izjavil Je, da stivi v ?p?cIJaW ni debati več spremljevalnih predi £»w.
Obč. svet. dr. AL Leme ž (kom.) le najpreje opravičeval Izstop komunistov Is večinske koalicije in njih prehod v opozicijo, ker se nI dclso uredila prva točka programa Zveze delovnega Hudstva tl:.la uredit\e sliižbeneca razmerla mestn'h us!u£ I bt
volilnih manevrov. Ljuto Je napadel dol aradnlštva. ki ne razume novih moderna načet Ker so vsi principi In temeljne zaaie-ve:
1.)  deflnlflvnost  uslužbtenca po <?nens
de. ki potuje ravnokar na oddih, se pri tej j f,:[0 pri večini spreieto s tihim zadovnlj. prHiki ustavi, da zaigra v slovo obiskoval- i stVom. V podmladek Rdečega križa se de-ce.n viSkega sokolskega doma Iz svojega    Tirata obč. svet. dr  VaL Rožič in Ig.
repertoarja vse schimmy tango, b'ues itd. Tudi za lačne In žene bo preskrbljeno v največjf mer?. Prirediteljem se je posrečilo dobiti dovoljenje za kuho nrave turške kave rd velikej:« verfrja, ki bo zaslnpan na mnsker-ddl po posrbnl delegaciji. Kava se bo nudla slavnostnim gostom v n«}rfi7koš-nejše opremljenih šotorih. Kdor se hoCe res vsestransko zabavati, na} si ogleda »Drijen talsko noć« v Sokolskem domu na Viču.
Ljubljana, 26. febr.
Za sejo je danes vladalo med ljubljanskimi sloji veliko zanimanje, ne tol.ko za proračun, kakor za novo, od magistralne večine izdelano službeno pragmarko, ki tvori po izjavi poročevalca »nekak kompromis med eno ali drugo strujo.« Kljub protestom manjšino je večina službeno prag- .
matico sprejela en bioc, ne da bi bila pre- ! hLnccv* NIcs0V kh šla v specijalno djbato, prj kateri je nameravala staviti opozicija več stvarnih dodatnih predlogov k večinskemu osnutka. Debata o pragmatik! je trajala poldrugo uro. Zatem Je večina sprejela p°st tot diseri- , misa rerum proračun mesne: občne, ki iz- ! letu alu/be, 2.) vpoko.ltcv po 30 letih ste* kazuje celokupno potrebščin 23 047.609 Din i      ,3;> sir"*° varovanje koalicijske pr.v.co in kritja 19 883.570 D, tedaj 4.054.039 D ori-    In 4) "rcdltev službeni, pre.efa&ev. manjkljaja. ki se ima kriti z rednimi In iz-       _ V fsnutku pragmatike BvelJavUenl, sla« rednimi občinskimi davščinami in doklada- S f"Je "lub. " P^gmatlko  ker pomenja vC-
s lik napredek v ureditvi službe. (Večina pio* skaf Obč. svet. Josip Turk: »AH so Vas enkrat vjeli!«)
Obč. svetnik dr. Josip TomIn*e£ (dem.) ie v kratki Izjavi protestiral prntt-pistopaniu večine, ki je dala dodatke k os«, nutkn šele pred sejo njegovemu klubu % presojo. Pragmatika pomenja znn| ckspcrl-menriranje, obenem pa tudi protestira protf favoriziranju ene skupine uslužbencev. (Vi* har! Komunisti ogorčeno i'.govariajo!) —4 UradnfStvo ste vklenili v klešče! '
Obč. svet. Rado C e I e s n I k (soaji dem.> le branil osnutek pragmatike Wr za« vračal ugovore opozicije.
Ob", svet. Fran Rupnlk (nar. socK je izlavil. da se bo vzdržal glasovanls, ker5, večina vedno v vseh važnih vprašanjlk brU sklra manjšino.
Obč. svet. M a k u c (kom.) in obč. svet; Ivan Kralj (soc.) sta govorila za pragma* ti ko. 1 ObČ. svet. dr. VI. Ravnin'ar Cnapr.K je zavrnil insinuacijo večine, da bi bila opo**. ztcija proti ureditvi službene pragmatike.; protestira, da kuje večina iz tegs vprašanja političen kapital. Protestira proti temn.
Btt
Pri seji je bilo navzočih 44 občinskih svetovalcev.
Župan dr. Lj. Peric le ob otvoritvi seje 18.30 med drugim naznanil, da sta položila svoja občinska mandata obč. svet. Mihael MoJSkerc (SLS) in Fr. Novak (kom.) na nju m^sto sta porvana namestnika B a la n t (kier.) !n Bizovl-čar (kom.) V unravnl odbor je mssto od-stopivšega odbornika Strne Vidmarja delegiran dr. Milan L e m e ž (kom), kar Je
M i h e v c,
Protest proti cestni železnici.
Občinski svet je nato priznal in sprejem nujnest predloga obč. svet. »os Pirea v zadevi nretesta proti odgovoru Cestno -električne družbe, ki ima svoj sedež na Dunaju, ki j> alimine odklonila vse zahteve mestne občine. Z ozirom na negativni odgovor dunajske družbe se Je pooblastil župan, da imenuje v smislu § 24 pogodbe med električno družbo In mestno ib^ino raz-
sodnika. V'izjavo družbi Je dan lKI- ! đ» M nJ dft|f uradnlStvu In nameščenem
zadostna prilika, da bi se Izjavili o osnntka j ker }e pragma«^« po njegovem pr»god!*a» l sklenjena med obč*no In usljžbencl za eolgo j vrsto let. Končno jc izjavil, da |e za vsa j moderne pridrbltvc. ki so položene v novo ! službeno pragmatiko, mora pa protestirat!«
nlm Hstkor. in da fS ta zncscK poMra'kot \ *\se >e mn™ fe5iio w r,a1£un l-evne«
delavstva. Pogreša v poročilu poroce-s alca.
točko o finančnem efektu.
matlven rok 3 dni, nakar le župan dcilje pooblaščen sestaviti razsodišče, v katerega sta odposlana dva razsodnika in 1 namestnik. OaTe. ker se dunajska družba brani Izročiti stanovanjski Pni, se razveljavlja družb! davcitenih 20 par k povišanim v ;z-
povišana davščina na vozne listke ces no železnice.
Debata o službeni pragmatikL
Koncesije večine komunistom.
V razpravo je za tem prišla nova službena  pragmatika  za  mag'stratn^  ^^-^pteof^da »e^^   osnutek pragmatike.'
■cminjevalnl pedrebaa
Obč. svet. Pire (k!er.) Je reasumlral, odgovarjajoč na  posamne  ugovore  In Izjavljajoč, da zna?a finančni efekt prilično i 20.000 do 40.000 letno več.
Obč. svet. dr. Stanovnik (kler.) |e
i Ijenee in delavce. Razprava je bila mesto- j ker ^ m stavlJenl n kakf snrcmin] ma zelo živahna in spremljana z raznimi edlntf SI3Icjme en bloc ta na, ^ medkl.c. Generalna razprava Je pokazala    dfibaTri rad{ t odnađe.
bistveni rezultat, da so komunisti po svojem  glavnem    govorniku  priznali velike, nJim dane koace'L'e.
Obč. svet. dr. L e m e Ž se le pridružil temu predlogu, ker skuša manjšina, voditi obstnikcijonlstično  razpravo.    (Veselje na,
Bnišlvsne vesti.
— Jugcslovcnsko društvo za proučevanje angleškega Jezika v LJubljani naznanja svojim članicam In članom, da se vrši redni občni zbor dne 12. marca 1924. ob pol 7. v prostorih L drž. gimnazije, Tomanova ulica.        obilno udeležbo vabi odbor.
— Kranj. (Francosko-slovenski družabni večer — Soirce des Fleurs). Pod tem naslovom je priredil Francoski krožek svojim članom in po njih vpeljanim gostom večerno zabave, ki je bila za mesto Kranj v tem oziru redkost — da se je prireditve udeležil zastopnik francoske vlade vice-konzul g. de Flache s svojo soprogo. Večer je privabil v Kranj nenavadno veliko Število tujih gostov iz Ljubljane in Se celo iz Zagreba, odkoder je došel profesor War-nler kof zastopnik Francoskega Inštituta. Francoski konzul iz Zagreba g. J. de Bernc-Lagarde pa je poslal pismeno svoj pozdrav. Tuje goste je ta večer Kranj naravnost presenetil. Tako lepe ;n obenem okusno aranžirane soareje ni mogel vsakdo pričakovati. Vsa čast in zasluga gre na-šm požrtvovalnrm damam, ki *.o s to prireditvijo pokazale, da znajo ne samo kramljati po francosko, ampak da razumejo tudi francoski smisel za eleganco. Zato Jim je tudi g. vtcekonzul v svojem nagovoru ,
ob pavzl o polnoči oddal popolno prizna- i n,5ko' marveč tlidl delavsku kategorijo ter nje za francoščino Take Prireditve, kakor j ava** n3*el° enakopravnosti zene. tretje je bita v Kraniu. pa ne morejo ostati brez j na5c,° osemurnega delavnika, četrtič (glav-ugodnih posledic. Zato tudi francoski kro- J na koncesija komunistom) ugotavlja načelo žek zas'uži naše priznanje. koalic-J.ke svobode. Uvaja s* sistem dclav-
n   ««. <*i n* t. m_a_j_ *    -    I suiti zaupnikov v smislu splošnega dri. za-
— Drnfba »v. Cirila la Metoda Je pre-   7 ...   „ . ,   , inM »•   . .
jela od šentpeterske podružnice poleg že \ **~ ? fa5c.ai                *     ^       I" i
objavljenih Dm 2340 še znesek   Dfn   1410, i dflard im^° J*"^  "p"?^"?11 JS*£ '       Obč. svet Albin Žalec (kler.) |e slcu-
ski>paj Din 3750, nabranih v znak veselia. ! ;t^°tvne  0rs?nI"Cl.ie-. ^etl  ČA  VSebu.]e šal podati smernice sedanje obciaske večW
da sta ostali obe šentpeterski   podružnici j doIočlTa 0 razđruzilvi službenega razmerja. Qfl y kornunaInofinančni pclit:ki z
neokrnjeni. Razdor, ki Je pretil Sentoeter- |       v finančnem oziru ima službena prag- j eksposejem, ki pa je bil v glavnem splosnaj
skima podružnicama se je spremenil v pra-    matika stopiti v veljavo dne 1. aprila. j polemika proti veČini nasprotnemu dnevne-
vl blagoslov ljubezni In popolnega medse-          Obč. svet. Ivan Tavčar (nar. 50c.) j mu  tisku.  Po  njegovem  zatrdilu znaSajo(
bojnega zaupanja, ter §e večje požrtvo- ( Je, priznavajoč potrebo modernizacije prns- « celokupni za županovanja dr. Perica kon-
valnostl 1a narodno kulturno delo. Naj bi i matike  drugače protestiral proti postova« i trahirani   dolgovi   pri   Mestni hranilnici
b'H ti dve podružn'cl v plemenitosti vzor j nju večine in ne more odobravati naKliee, j 17,047.000 D. od karerrva zneska je bila
vsem drugim podružnicam! —    Prratclji 1 s katero se obravnava ureditev službenega ! o!>čini izplačanih 1O,424.Q0O D za stanovanj-
šolske mladine v    Petrovčah so nakazali i razmerja magistratnih uslužbencev. Oovor- i ske hiše, nabavo motorne brlz?,alne, ki sta-
C. M. družbi Din 200. Iskrena hvala! C. M. j nik Je dalje obsojal malomarno postopanje ; ne 390.000 D, In drugih potreb5čin. Celo-
podružnica v Litiji »o poslala glavni druž- » pri sestavi osnutka. (Ogorčeni mcdkJicj od kupno premoženje mestne občine ie cenjeno
ObČ. svet. Josp Pire (Mer.) je v del- i klopeh  večine!)  Opozicija  Je protestirala, gem pregledu utemeljeval   potrebo   nove j zahtevajo? prehod v podrobno debato, ker službene pragmatike za mestne uslužbence, j        staviti več dodatnih predlogov, naglašajoč pet načelnih določi   ki tverijo KlcrosocIJaLstična večina s pomočjo ko*
»nekak kompromis med eno ali drugo stru- j munlstov je nato sprejela   pragmatllo en Jo.« Prvi del vsebuje splošna določi-    bloc.   (Protest!   na  strani  opozicije. Klici: f I a, drugi del »Jasno in glasno« govori, » Nova nasilje f To ni parlamentarno! Briskl-j da službena pragmatika ni samo za urad- j ranje!)
Opozicija se Je pridružiš prijavljeni pritožbi obč. svet. dr. TomJnška,
Sprejem občinskega proračuna«;
Občinski svet Je za tem prešel k nadaljevanju razprave o občinskem proradu«
bi Din 1500 katere jf Je Izročil litijski klub 1 strani večine. Obč. svet. dr. Val. Rožič ves
»Muha« kot čisti dobiček plesne veselice. Zavednemu klubu, ki ie tako zda t no podprl našo obrambeno družbo, najiskrenejso zahvalo.
— Predavan f 9 v dniMtvu »Soča« dne 23. t. m. je zopet privabilo mnogobrojno in e>*tno Število poslušalcev. Predaval }e g. dr. Bobni, ravnatelj trgovske akademije,
čas ogorčen protestira. Župan zvoni. Besedni konflikt med obč. svet. Rupnikom. Turkom in Rožičem. Fran Rupnik (nar. soc) dr. Rožiču: »To nI parlamentarno!« Obč. svet. dr. Rožič: »To ni dokumentarno! 5'andal!« — župan Je zvonil dalje.) Govornik je končno konstatira!, da le dr>b:la manjšina pred
na 331564.12S D med drugimi vedovrd ni 20 milijonov, plinarna na fj m lijonov, elektrarna na 40 milijonov Itd. C I kupni 4,(164 039 D znašajoči prlmanJM'aJ Ima svoje tirltje: a) v rbiMnsMh davčnih dnkladih: 50 H na zemHarino, 35 na hl^nonajenv ninski davek 1.15 % na občno pr'cl bnino In Sfi •'!» na rentnino ter b) v obč. davščin! na
začetkom seje nove dodatke   k   o*autku   kazala in U-VCife, Ive dna 9efceJ££fag| jae*
Sfran 4.
•SLOVrNSffl   WA(?00«,   dne 28 februarja ii**4
S>t^%
is 5.189.433 D. Ta le deloma krita na ta način, da se poveča trošarina na alkoholne pijače od 5 na 10 oz. 20 D, pri pivu od 25 na 30 D, ter znaša končni primar.j Ijaj vsega proračuna de fceto 122.590. ki *c ima krlil iz dosedanjih dohodkov občine.
Razvila se je generalna debata, ki je trajala poldrugo uro.
Obč. svet, Josip Turk (dem.) Je v kratki izjavi grajal postopanje večine pri mestnem gospodarstvu, odklanjajoč odgovornost, ker so davkoplačevalci s sedanjimi davščinami in dokladami preobremenjeni. Graja s posebnim povdarkom poslovanje tržnega nadzorstva.
Obč. svet. dr. R a v n I h a r (napr.) Je aavajal gospodarske in politične razloge, radi kater.fi njegova skupina odklanja proračun, ki kafe le navidezno soglasje. Zvi-lane niso redne doklade. pač pa izredne. Iz političnih razlogov bo glasoval proti proračunu, ker nima zaupanja v sedanjo večJ-aov
Obč. svet dr. L e m e Z (kom.) le v načelu zadovoljen s proračunom posebno glede postavk, ki se tičejo socialne politike in higllene ter obrtnonadallevalnega šolstva, za katero Je stavljena postavka 200 000 D. Konftatfra. da se sistem davčne oolitil«e pri mestni občini še ni spremenil. Je za pr°-progresfvno obdavčenje, odklanja lincarn*«, slasti bar se tiče občinfk'h doklad na občo prfdobnlno po 133 •/•, vsfed Č?sar predlaga aa malo ln sredn]-> obrt 100 '/•• za velelo-dnstr'*   In banke 150 %.
Obč. svet. C e I e s n I k (soc > In obč. svet dr. Stanovnik (kler.) s*a zagovarjala dosec* i o komunrdno pol-rko vcč:ne. podžupan ie dalje slovesno napovedal splo-
Ino ta popotno reorganizacijo mestne
ve in |e proti komunistom obrnjen prosil dr. Lemcža. da naj Delavska stranka lojalno podpira večino pri tem delu.
Obč. sveL Ivan T a v £ a r (nar. soc.) le stvarno kritiziral proračun glede m katerih postavk, izjavljajoč, da bo glasoval proti proračunu. Obč. svet. dr. Rožič (kler.) se ie spomnil, da bo letos poteklo 420 let. odkar ima od leta 1504 LJubljana svojega Župana. Obet svet. LI k o z a r (dem.) Je odgovarjal na podiupanova očitanja o ffosporastvu bivšega občinskega sveta, navajajoč .kako so znali klerikalci preprečiti vsake dohodke mestni občini, tako iz cestarine In so prepreč'11 dolclado na vino po 4 v. Obč. svet Kralj (soc.) Je Izjavil, da bo socijalističnl klub glasoval za proračun, ker so povečane postavke za socijalno politiko In higijeno.
Med reasomelem poročevalca So ▼ znak protes'a zapustil! dvorrno člani demokratskega kluba In Člani ZaJedn'ce.
Obč. svet. dr. L e m e ž (kom.) Je podal rred glasovanjem načelno Izjavo komo-mstlčne stranke o ciljih nje opozicijske taktike. Delavska stranka trtasttfe za pro^ačnn. Vzfraf?la t»o v ooozfc!!! fcet stalna nr°l*»tar-ska Vr»ntrO|a nad Trvaj2n!cm programa Zveze dclovsm»ga Pndstv«. podnfrala bo večino In Ž n*n hVcl'aflvnn- sodelovala, .vorTIa pa bo odločno borbo pro'1 vcč*n*. kakor hitro M se oddaljila od programa ZDL. (V kl^rakalmh in snci|alT«4TCnih vrs»ab živahno odobravanj-! Klic!: »Živel LemežM
Proračun je bil nato sprejet s 33 glasovi več'ne.
župan ie selo cb 23.30 zakliučIL
Dnevne vesti.
V Liubirani. dne 27 Glas vpijočega v puščavi,
Itali anski listi so objavili te dni okrožnico, ki jo je poslal predsednik sv. kongregacije, kardinal Laurenti, vsem načelnikom verskih redov. Okrožnica pravi, da je Vatikan sklenil obraniti po-pomo nevtralnost glede zadnjih volilnih polemik. Dalje omenja, da je znano, da Je Vatikan zadnja leta ponovno opozarjal dimovništvo. naj se ne udeležute strankarskih bojev in naj se ne vmcSa-Ta v čisto politične zadeve. Sicer da je res, da ima vsak duhovnik, bodisi duS-ni pastir al! nc. kot zaseben državljan pravico Imeti lastno politično prepričanje, ki pa mora biti v skladu z vestjo In vero; toda ravno tako je neoporečno, da ne sme duhovnik zaradi svete službe, ki mu je poverjena, nikdar zavzeti Stališča, k! bi na katerikoli način moglj oddaljiti vernike od ljubezni in spoštovanja do vere in ki bi moglo njega samega zavfečl v vrtinec strasti in čisto tačasnih Interesov«
Čudno naključje! Komaj smo odlo-tH! pero, ki Je zapisalo na naslov duhovščine v bistvu nekaj popolnoma Identičnega, pa že čujemo, da se tudi vrhovnim cerkvenim ftmkcijonarjem odpirajo oči. Vatikan opozarja duhovščino, naj se ne vmešava v čisto politične zadeve? Kaj to pomeni? Glasen memento vsem klerikom, da so zašli na napačna pota. Pojma posvetne zadeve ni mogoče zamenjati z dušnim pastirstvom. In če se to zgodi, kakor se je zgodilo zlasti pri nas, Je naravna posledica reakcija na verskem pol'u. Vera izgublja svoje moralne ln etične vrednote, izgublja torej to, kar tvori njeno bistvo, in mora naravnim potom pešati ne samo v očeh inteligence, temveč tudi ljudstva sploh. Navzlic imenitno zaviti formuli — ne glejte nas. poslušajte nas — je težko najti v duši pravi teren za verske dogme !n krščanska načela, če vidi človek nosilce teh načel v neposrednem protislovju S tem. kar uče. Ako sem prepričan o resničnosti te aH one ideje, je prvi pogoj za uspešno uvel;avljanje. da se tudi v praktičnem življenju sam ravnam po njenih navodilih. Isto vcl:a za vero, o kateri je že njen ustanovitelj dejal, da je brez dejanj mrtva.
Odpor, ki je nasta! proti vmešavanju duhovščine v posvetne zadeve, je nekaj čisto naravnega in izvira iz globoke notranje zahteve po strogo verskem čustvovanju in nehan u. Ta odpor bo tem večji, čim dalje pojdejo duhovniki po zgrešeni poti strankarskih bojev in gonje za posvetnimi interesi. Najboljši dokaz, da pri tem trpi v prvi vrsti vera, kakor smo že opetovano naglašall, je uprav omenjena okrožnica. Vatikan ni slep. da bi ne videl stvari, ki pričajo o nezdravih razmerah v katoliški cerkvi. Klerikalizem mu raste čez glavo in zato je razumljivo, da je dvignil svoj z!as proti nevarnosti, ki preti veri od strani same duhovščine. Seveda ni to prvič in tudi ne zadniič, da gre z najvišjega mesta v katoliški svet tak resen opomin. Versko občestvo ni organizirana moč, kakor posvetne države, da bi mogla prisiliti svoje uradnike,  naj poslujejo tako, kakor zahtevajo državni interesi. Ecclcsia militans je  samo duhovno spojena družba, čije voditelji ne razpolagajo z eksekutlvno oblastjo, da bi mogli izsiliti Izvrševanje zakonov. Zato so vsi ukrepi  proti posvetnemu udejstvovanju   duhovščine večinoma fcmelni protesti, kl ne rodć praktičnih rezultatov  Vendar pa je ta okrožnica, dasi v bistvu le glas vpijočega   v pu-Ičavi velikega pomena, ker ne more iti Bffjrtafena mimo lajikovj mimo vera©.
. februarja 1924.
ga ljudstva, ki mora končno uvideti, kam ga vodi taka duhovščina. Ce sv. stolica obsoja taktiko klerikalizma, jo mora obsoditi in zavrniti tudi ljudstvo. ★ ★ ★ »Društvo slovanske vzajemnost!« se snuje, kakor čujemo, v Ljubljani. Idejo toplo pozdravljamo, ker je takšna organizacija zlasti v sedanjih časih prav potrebna. Slična organizacija je bila že pred vojno v Ljubljani. Po balkanski vojni je bil v Ljubljani ustanovljen »Slovanski klub«, ki pa ga je avstrijska vlada spomladi 1. 1914. razpustila, ker je bil baje nevaren obstoju avstro-ogrske monarhije. Ob izbruhu svetovne vojne so avstrijske oblasti proti vsem vodilnim odbornikom uvedle kazensko preiskavo ter jih vtaknile v ječo ali pa internirale.
— Človekoljubje občinskega sveta. Pred zaključkom snočne seje se je dvignil ffimunističnl obč. svet. Ccpcl-nik ter stavil nujen predlog, da se ima vsem *ViangIovcem« na Gradu (nota bene: po večini ruski dijaki!) odpovc-ciaii stanovanje in da se pozove vlada, da jih izzene iz naše države. VeČina občinskega sveta je priznala nujnost temu predlogu. Radovedni smo, kaj i»o-rcvxe z ozirom na ta »Človekoljubni* sklep Činordcče koalicije naša ljubi an-ska vlada. Ali bo trpela, da ljubljanski boljševik* postavijo na cesto bedne ruske dijake? Bomo videli!
— Ljubljana — nov paradiž. Stoji, stoji Ljubljan'ca, Ljub^an'ca dolga, srečna, presrečna vas. V tej vasi ni ne bogatih, ne bednih, ne krivičnosti in ne laži. Vse je srečno, zadovoljno, veselo, in vse vživa raisko življenje, ker je gospodar personificirana dobrota in plemenitost. Celo mestni reveži so si opomogli tako, da zbirajo kapital za svoje potomstvo. In kako bi tudi ne, saj so mestni očetje poskrbeli za bogate vire dohodkov. Ce se spozabiš in ostaneš v gostilni ali kavarni čez uro — taksa za mestne reveže, če greš na javno prireditev — tudi taksa za mestne reveže. Pa so razdelili dobri občinski očetje svoje varovance na kategorije in skupine. Vsaka kategorija ima poseben želodec in vsaka skupina je in pije po svoje. Cncmu je treba mesečno 80 Din, drugemu 50, tretjemu 40 in tako dalje do 25, nazadnje pa so ugotovili, da je med mestno rajo celo taka prikazen, ki ne je in ne pije, temveč živi samo od blagodejne zavesti, da so na magistratu tako dobri in plemeniti očetje. Češ saj tudi pLce ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. In so dobri očetje prisodili tej prikazni 4 Din mesečne podpore, da ne bo zamere ne s te, ne z one strani. To je namreč socijalno delo, ki se ga je mestna občina lotila z vso ljubeznijo in spretnostjo. Pa ni več neusmiljenega biča liberalnega kapitalizma, da bi švigal po ubogih mestnih de-, lavskih parah. Vidimo mestne delavce, kako si belijo glave, kam bi s tolikim blagostanjem, kajti je res hudo, če človek že petega dne v mesecu ugotovi, da njegov Žep ne ve, kaj so delale roke do prvega. V breziziemnem osemurnem delavniku zasluži uradništvo in delavstvo glavnega mesta Ljubljana toliko, da namerava ustanoviti na lastne stroške letovišče za dobre mestne očete. Stanovanjska beda je mahoma izginila, čim je prevzela občinske posle zveza delovnega ljudstva. Če se okorajžii ln oženiš, si lahko prepričan, da boš praznoval srebrno poroko brez stanovanja. Tako temeljito so občinski očetje omilili stanovanjsko bedo. Končno so uvedli rudi poklicno gasilstvo, kar je zelo važno, daj>&enj ni preveč ogrožen in
da lahko ugonobi to, kar mu pride pod roko. Vse za ljudstvo, pravi tudi »Slovenec« ln opisuje Ljubljano v taki svetli luči. da smo v velikih skrbeh, kaj bo, če prečita ta slavospev ljudstvo po drugih mestih ter se začne v masah seliti v obljubljeno deželo — v Ljubljano.
— Posvečen je zagrebškega škofa starokato.Iškc cerkve. Iz Zagreba nam javljajo, da je bil dne 24. t. m. v Utrech-tu posvečen v škofa starokatoliške cerkve prvi zagrebški škof Marko Ka.o-gjera. Posvečenje je izvršil škof Ke-uiiskv ob asistenci številne duhovščini.
— Spremembe v naši vojski. Vpokoje-n| so častniki bivše avstro-ogrske vniske: kapitan Rudolf Smola, orož major Matija Rupčič, orož kapitan Franjo V i d a s, gradben o-računski akcesist Dragotln Vrbi n š a k, nadlnženlr Ignac Erle in major Josip J n r e b Jadranski. Imenovani so: za po'kovn'ka podpolk. MIlan Majcen, ta knpltnne I. razr. kapitan 11. raz. Mnkso K o b J e r, Branko K r o p e k, Stanislav D e h e v e c ln Srečko Krušnjak; za rezervnega poročnika vojne mornarice poročnik fregnte Ivan Smer če k; za tehn. poslovodjo 2. razr. Ivan Vole.
— Povišanje trošar;ne na alkoholne pijane. Na podlagi snoči v občinskem svetu sprcietega proračuna Mestne oh čine Ir Li*nnske se ima v kritje izrednih potrebščin povišati trošarina in *i-cer: na rum, špirit in žgnnle od 5 na 20 dinat.ev, na vino v steklenicah od 5 na M dinarjev in na pivo od 25 na 30 dinnriev.
— Smr/na Krosa. Umrla je včeraj po dolgi mučni bolezni ▼ 29. letu ca. Ivanka Stoj« kovic, roj Jarec, soproga g. Jo*ka Stoj« kovica in sestri mat*, uradnika g. Janka Jarca. Pokojnica je bila narodno*zavedna Slovenka, tihT*a. odkritega značaja, priljubi I jena pri vseh, ki so io podali. Zapušča dve hčerki v neJni mladosti. Po«?rcb se vrSI v četrtek dne 28. t. m. ob pol 17. Iz Zelene jame št. 6S na pokopališče k Sv. Križu. — Blag ji snom in!
— Najstarejši ljubljanski meščan umrl. M moli teden ie umrl na Bledu nofstarc;ši ljubljanski mešran g. Ivan Goltaš. Posegel Je čestltl'rvo starost 01 let. Svojedobno Je bil kamfner ln h'šni posestnik. Meščanstvo mu je bHo podeljeno leta 1S71.
— DmgTn*a na živilskem trgu Je neznosna. Za bctvfco salnte aH špfnačc za-htevalo prodni!ke tafcSne horedne cene da se kupovalkam kar zavrti v glav!. Sploh so na tem trgu takšne cene. da si srednji sloji sploh ne bodo več mogli ničesar kupiti Značilno Je, da naraščajo cene od dneva do dneva, navijajo jih Poljubno prodajalke a nI oblasti, ki bi Jim gledala na prste. Kje Je mestni magistrat? Svoje dni so, obljubovall da odpravijo v Ljubljani draginjo. Kaj so storili? Manj kakor nič. Saj je danes dragnja hujša, kakor je bila kdal preje. Ljudstvo, ki se je dalo vodit za nos klerikalcem ln komunistom, je jelo sed^j vendarle spregledovati ln se obračati od teh svojih »osrečeva-tcljcv«, ki pač znajo Široko odpirati usta, niso pa dosle* storili za revnejše sloje prav čisto nič.
— Zagrebška trgovska zbornica razširja svoj delokrog na Sušak. Predsednik zagrebške trgovske zbornice. Industrijalec Arko Je v Izjavi novinarjem razloči! načrte zagrebške trgovske zbornice z ozirom na novo stanje ki se Je stvorilo na Reki in Sušaku s sprejetjem rimskega sporazuma. Po tej izjavi ustanovi zagrebška trgovs' a zbornica na Snšakn eksoozituro v obliki urada. LTrad se bo zavzemal za suRaškc gospodarske Interese. V njegov delokrog spada tudi organ;zac:Ia tamošnjih gospodarskih krogov po zagrebškem vzoru. S tem pridalo pod pokroviteljtvo trgovske zbornice. Razvcn tega urada ustanovi zagrebška trgovska zbornica na Sušaku sušafko pomorsko sekcijo. Sekcija bo sk'bela za pomorske Interese. Za!ntere«:ra!a bo šlr<e kroge za splošna Jadranska vprašanja, ki jih sedanja vlada radi pomanjkanja sredstev ne more prevzeti. Navedeni urad In sekcija postaneta važna gospodarska činitelja ne samo za Sušak, marveč za njegovo celo zaledje. Zagreb bo srečen, ako učvrsti preko teh ustanov svoje zveze s Sušakom. — PrcdsednTc Arko izraZa nado. da bosta obe mesti zadovoljni, zlasti ako se posreč1 akcija sušašk:h gospodarskih krogov, da se Izgradi sušaška Izvozna luka kot glavno Izhodišče naše zemlje v Širrk: sveL
— Zganite se vendar! Radi porasta dinarja bi morale naravno tudi cene padati. Toda o vsem tem naša Javnost se prav nič ne občuti. To se prav| nekateri žanjejo uprav sedaj prav mastne dobičke. Najfinejša moka št. »0« stane 23.20 kron. (n vendar se pecivo ozir. kruh prodaja po isti ceni. kakor pred meseci ko je bila moka po 28 do 39 kron kilogram. Cena goveji živini, svinjam in zlasti teletom Je zadnje čase prav znatno nazadovala in vendar so cene mesu skoro vedno iste. Vsega tega so krivi me-rodajni krrgi, ker se nočejo zavedaU svojih dolžnosti. Zganite se vendar!
— Hal iansk] turisti pripravljalo islet na Reko. Splošno italijansko turistnvsko društvo organizira velik izlet na Reko. Izleta se udeleže tudi zastopniki vseh italijanskih univerz. Fo Italiji zbirajo prispevke za vpostavitev spomenika v znak odrešenja Italijanskega mesta Reke.
— Skandalozne poštne sve«e ▼ sev. prekmurja. Pišejo nam: Na progi Murska Sobota, Bogajnica in Murska Sobota, Sta-njevcl. Petrovcl, Hodoš Je postna zveza zelo slaba. Navajamo samo nekaj slučajev: Časopise, dnevnike dobiva ljudstvo šele če« 7 do 8 dni. Dogodil se \e slučaj, da je prejela neka gospodična uČNeljIca zaboj Iz Maribora čea mesec dni e so bile jesrvine plesnlve fn neužitne. Sol. vodstva v »ev. Prekmurju dobivajo važne odredbe od okr. šolskega sveta Is Murske Sobote skoraj vedno tako pozno, da jim ni več mogoče itgodrtl. Se slahla pa Je poštna zve«« nn progi Murska Sobota. Stanicvci, Petrovcl. Hodoi. AU jc u umestno, da ie y_ tem naj-
severnejšem dela Slovenije pošma zveza tako slaba? Zato prosimo merodajno oblast, da se uvede redna pošina zveza tudi na progi Murska Sobota. Stnnjevci. Petrovcl. Hodoš. Ce Je mogoče naj vozi na tej progi majhen poštni avto. da bo-Jo lji:d-ie, ki so sicer dobri Slovenci. «ado\f rr
B.-ci
— Stavka bančnih ora 'nlkov na Dj-nsja. Po poročilu s Dunaja Je bilo na včerajšnjem sestanku doseženo načelno zbli-žanje med bančnimi uradniki In bančn.m sindikatom. Položaj za sporazum je z.lo ugoden In prf!aki:je}o. da 3. marca t. L preneha stavka In da uradnik: nastop J o svojo sluZbo. Stavka fe ponehava In splošno |e prepričanje, da bo v soboto popolnoma končana. Sporazum bo dosežen v tem smislu, da se bodo blagajniške ure, ki so sedaj veljale od 9. dopoldne do 14. popoldne, razširile za eno uro. t J. do 15. popoldne. V nekaterih zavod h so se uradniki že prijavili za nastao službe.
— II. primr.rsk! ples. V soboto I. marca se vrši II. primorski ples. Vabila so razao-slana: pomotoma izpuščeni nai blagovolilo Javiti svoj naslov Juristu Marcu, univerza. Odbor.
— Celjske vesti, — Organizacija
vojnih Invalidov v Celju prirej: na pustni torek zvečer v gormih prostorih aNrodnega doma plesno veselico s tekmo mask. — Iz pred sodišča. Pri zad-ntem porotnem zasedanju v Celju je bi carinik Cvgen Grfinwa!d obsoren radi zlorabe ob,r»stf nn 3 mesece ječe, kntero je v preiskovalnem zaporu že obsedel. Vslcd Pritožbe drž. prnvdn;ka radi pren'?ke kazni Je deželno sodišče sedaj obsod'lo Grunta Ida na 6 mes^c ječe. QrQnwaId pu to jc medtem popihal na Madžarsko. — Radi raznih goljufij, katere je Izvršila v v sIovcnjcgTaškem okraju radi Ist:ga delikta Že predknznovana 20 letna služkinja Marija Sojnlk iz Ojstrice v SJovenjgrašVem okraju je bila obsojena na 8 mesecev težke Ječe. — Poziv stanovanjske oblasti. Stanovanjska oblast v Celju po-rlviia ponovno strnnke. ki so vložile v letih 1919. do vključno 1923 prošnje za do-delMev družfnskih stanovanj pa tudi tNte, ki j'm j« bilo v gorioznnčcnem času dodeljeno zasilno stanovanje, da obnovijo svo'e prošn;e po tlskovlni. ki je na razpolago v stanovanjskem uradu. Pri stanova* nJsVcm uradu se sestavlja nova evidenca prošnnkov za družinska stanovnn'a ln se bo v bodoče oziralo le ni nove prošme.
— Slabo mleko. Plšeio nam: Prebivalci okoliša sv. Krštofa opažamo že delj časa. da se nam dovnža neka mleku le na videz podobna brozga. Bili so časi veliko resnejši kot danes, a Je vendar sem ln tja presenetila komisija posavske mlekarlce ter jim prelrkuslla n.Hb mleko. Prosimo me-rodn:ne činitelje za odpomoč, da se tej manipulaciji, da se prodaja voda mesto mleka, napravi konec.
— Spolinlst za ženske bolezni In porod. Dr. Benjamin Ipavlc v Mariboru, Gosposka ulica 46   zopet redno ordinrra.
— čevljarski prikroji-v alnl tečaj v L|ubl*anl namerava priredij Urad za pospeševanje obrti krallevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LJubljani p<-*d vodstvrm čev« Ija^skcga mojstra «.. Stcinmana. Intcresrnt-le, ki se 2e!e tega tečaja udeležiti, nai se pismeno ali nstmeno prijavijo v pisarni urada, Dunajska cesta St 22 najkasneje do 15. marca L L, kjer d'he glede obcka natančnejše Informacije. Ker Je za oblsV tega tečaja že precej prijav priporočamo, da se mojstri In pomočniki čim preje Javijo v navedenem uradu.
— PolVjska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na poBcifo sledeče ovadbe: 1 radi tatvine. 1 radi goljuf,je. 3 radi kaljenja nočnega miru. 6 radi prekoračenja cestno-policijskesa reda, l radi nevarne grožnje, 2 radi nočnih ekscesov. 1 radi lahke telesne poškodbe, 1 radi prestopka sanitarnih predpisov.
— Prebrisan slepar. Pri gostilničarju Petru Vizjaku na Poljanski cesti le gostoval 26. t. m. neki neznanec. Id se le izdajal za trgovca Nikolo Sata. Dobro |e Jedel in pil ter napravil za 450 D sapitka: nazadnje pa Je izginil brez slovesa. — Požar. Danes okoli ene ure zjutraj le nastal v kuhinji stranke Kralj stanujoče pred Skofio, pofar, katerega sta dva prispela gasilca kmalu udušila. Vnel se Je namreč tram. ki Je preblizu dimn:ka. Skoda Je neznantna. Pretepi. V gostilni Alojzija Ccsarla na Ambroževem trgu |e razsajal neki Rajko Krbald. Gostilničar ga Je s pomočjo svoje žene postavil pod kap, pri Čemur Je Ko-bald razbil 125 D vredno lipo m gostilničarjev! ženi Iztrgal en uhan. Bil le aretiran. — Na Karlovski cesti Je "daril trgovski pomočnik Val. Strrm m^sarskeea vajenca Janeza Jamnika tako močno po ustih, da mu le I zbil dva zoba.
— Ze'czn'ška nesreča na Pragerskem. Dre 25. tm. sta na Pragerskem pri čuvajnici št. 1. skočila s tra dva osebna vozova vlaka, kl vozi proti Čakovcu. Nesreča nI zahtevala nlkakih žrtev In je tudi materijalna škoda neznatna.
— Razne nezgode. Karel Mcršek, 16 letni sin posrstnika iz Ravnika pri Blokah je našet dinamitno pa:rono ln je toliko časa razbiial po njej, da je eksplodirala. Pri eksrloziM sta mu bila odtrgania dva prsta leve roke. — Francek Kramar 15 mesečni kleparjev sinček « Gline pri Viču je zvrnM nase posodo vrele juhe. Deček Je dobil težke opeki-ne na vratu In po životu. — Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubi j. bolnico.
— Izseljevanje v Brazilijo, fzseljcnl-5k! komisarijat v Zagrebu javlja: Vlada države Sao Paulo v Braziliji Ima namen podpirati izseljevanje tujih delavcev v svoje kraie plamaž kave s tem, da izseljencem, kateri se jI ide sposobni pača prevoz fz starega kraja do delodajalra.
% Razmere na teh plantažah kave si — navzlic redkim povoljnim vestem, ki prihajajo t kake stare fazende — take. da se mora nale Izseljence v vsakem slučaja opozrriri da se ne selijo v Sao Panio. IzseMencI 'malo silno naporno delo, po največ na plania-
žah kave. v nezdravi kllmt in njihovi da-Iodajaici — velei sestnikl *im ob vsnla Priliki utrgajo na p riči take vsote, da si najmarljivejšl delavec ne m-ire pritiran'tl ničesar, temveč <e mora celo pri gospodarju zadol/iti
— Iz razn h krajev države. Vo.aJkl novinec M'šo K.š iz ^ia;c Pasove )e pri omenjeni postn.i paJel p «: v!ak. ki g* m povozil do mrtvega« — V Suajl ie bii aretiran cigan Anion Kovač, ki jc najopasn;j» Št žepar v naš j <Jr;avi. C i v Subcti^i ia-br.-:n za vodj/> vseh loparjev in f.h *e poučiva! v feparskih trikih. — V Zemunu le nn<'al v Sn'cr»evem mlinu 2V tm pr»Mr, k ie trajal ves din. Sele proti večeru Je gav';em ti>pelo. da so ogen; omejili. Škoa« znušu nad dva mil iona dinarjev.
— Agfrcd in Mmrgmretm. Boogradaka
policija je prijela čedno dvojico AUreda Schcrzcrja in Margareto Goldman iz Grad« ca, ki sta se bavila z zelo plodonosnim poslom. Margareta se je pustila od ka\ega boc^torjii oženje nega moškega »zancljatt«, njen »mož« Alfred Schcrzcr pa jih je po« navadi zasadil pri intiranem liubavnem odV no^aju. ln <U ne bo Skandala« je moral ho» Cn*i »aapcljivec«  ponavadi plačati mattno
odškodnino. RaHnimnj trik se jc nhcmt pref rirvmer mi p src "11 v Zagrebu, kjer Js> mo^al neki Zagrebčan plačati 10.000 D'n odš*<od',;ne. V Beogradu pa poskušali oslcpariti na isti r.aJin tr^vca Hibc-ji, k| •;ma p:i ni nasedel, temveč jc zadevo prV javil potfHJI
— Tihotapljenje na*'h fr««?Tenccv v ZerVnJene dr/avc. Izseljenski komfsnrljat v Zagrebu javlja: V nekn'erfh luknh Južne Amerike, kot n. pr v Bucnost Atres, v Montevfdeo :tc\ sj havro Številni s'cparil s tem, d.a narvezijo pr'sc'jencem raznflt evropskih držj a v, da i;l. lahko preko ame-r;§Vlh doscT;. ! ' oblasti, vtihotapijo v Zcd:m"ene države Mnogo m5*h Izseljencev z ozirom na tc?ftk zaslužek In nepovo'me rarmere v .TuJnf Ameriki na^de tem <'e-par'em. IzseHeni se ukrcafo nn brod potem Vo so sleparju Izročili znamo vsoto deonrin. Na ladji slcpiri zopet zahtevajo denarja, ČcS, da je treba pri tlhotaoljenh* podkupovati organe Itd. Pri prihodu v Zcd. države pa ostanejo uboge Jrtve s'epnr*ev na ccd:*!u In doseUcnlSke oblasti te prse-Mcnee zapro, ali jih pošljejo nazaj od koder so rr'SU.
— Z^net detomor. Tz StuđenCnice pr! ?podnil Hajd'nl na Štajerskem so 25. tm. pofern:'!! Iz vode truplo moškega novorojenčka. Prc!skeva ie dognala, da je bilo dete Zrvo rojeno. Brezsrčno mater zasledujejo.
— U^zprrrva proti čarrtf>i. Sodna pre* Iskava proti ^artu?! Jc v slavnem končana in se bo pričela razprava proti njemu Ho pred Veliko no<xjo. Naiprele se bodo la elcshtmvrala tnipS Ctarnrjinih tovarišev, ki j'h je dni usmrtiti radi krčenja diselpline. Nagrada za a^ctaciio ^r-ijc se razdeli ta'-o* le: narednik Stjeran Ralatfaiae p-ejme 23.000 dinarjev, desetnik Dimitar Mtlovi<5 ?A/HX) dinarjev, narednik Jos'p Dronjak 17000 Din in ostali oro'njH Dlcsk, Pi«vac, KMnreSanln In Pompa ter dva stra'nika iz Vlnlcovcev prejmejo vsote do oOOO Din. Več orožnikov dobi t*jdi manKe nnr?rade.
— Sfrptcn sernnmrtr v Osffekn. V Oaf» Jeku Je vceral 26. t. m. I*vr*l ▼pokoienl redar Arlam M'«nk »♦ra'rn samomor. Sel »a ra r*oirtajo in je nrloJil svojo rj'a^o med odHjacc va^nov. Mak Je imel bas" odpe* Ijati in ko je nn vozila lokomotiva, ki ae je Imela vtaku prIVIon;tf. so odbijači vajji« nov naravro nesrr^ocz'j popolnoma rmeč* kali glavo. Vzrok t^nn deianis rl man.
— Troce* proti kepetemi Certtem To dni se prične v Beogradu proces proti fran« coskcnri kapetanu CsrMerit. ki le obtočen umora trgovca Nrl'sa Ia Svlee. Ko Je Car« lier zj^nril, da nridc pred r«7rnraro, je po* stal zelo vesel in je pro*''!. da se mi< dovoM oredili njegovo toaleto. Kunfl si ie fine belo rokavice za 260 Din in si dal očistiti obleko. OčTvfdno h^č^ s svojo eleganco ln finostio Imponirati todl^ču. V Beogradu, kaVor t-di
med Švicarji, rnbalaročimi ae v mestu, vla* da ?ra proces vcliVo zanimanje.
— Vremenska nt»poved. D:maj. 26. fe-bnrarfa. Uradna vremenska napoved za
27. tm.: Pretežno oblačno, sneg, trajen mraz, zapadni vetrovi.
— Telefon B^o^ra^ — l'nMf~na pr~-trg"«. Danes d pridne ves Č-»s le b la zon^t pre*rgaaa direktna telefonska zveza Ljubljana — Beograd.
— MleKo 7dr*«?ene fn!e*f»m*e. Vn'a<Va ii^ca. nasproti be1glf»%c volnlNtce, sprrfe-ma»o zone? In »o do IS. februar'.'* nove abonente za mfekri. ki se dostavila z vozmj dnevrn* na dom In to \ poTtnbnl mno»nl. n-rantfrn za nopoln«%ma «vc?e. č*s»o paster"zJrano ml^ko s ca ? K% tn|§čr»astl. Naroća se lattVn tudi trlrfnalfea. 44fc.
— MaJ.er.Ji'e In nalnnvej^e obleke «e Jr.bijn samo v Sclenburgtjvi ulica st. 3 pri f>i>ar MciaČ
-jVeltUl resn« L-osro" v L nb!l.-nl Slavfteva raatkareda1 2. marea t. \
— Kar V| potrebujete, to Js Flzaflald
To pravo domaČe sred-tvo k't^r" Pfeicae V^^e boleč-ne! PoJzkusna pošillka D 27. — Lekarnar V.uz. V. Fcllcr. Stubica Donja. El-zatrz št. 23$, Hrvatska.
Kino „LJflMJfluSkl đuor"
23 , 26., 27. lobrnarja
11
v glavni vlogi dražestna Ica LenkefTv
z najmodernejšimi, različnimi toaletami. Krasne slike morske obali Benetk io lepe. Čiste narave.
avnnavrai
S*ev. 49.
..SLOVrZNSfO NA&OD*4   dne       Hmirji 1*?4.
Stran 5.
• Gospodarstvo.
Dr. Fran VVindlscher:
ORGANIZACIJA IN DELO »TRGOVAČKE OMLADINE«.
V agrarni Srbiji je nacionalnemu trgovcu vršiti važno vlogo. Razmeroma hitro se j« v Srbiji razvil itevilen In sposoben trgovski stan. Srbi veljajo za dobre trgovce. Prepričanje, da je za dobrega trgovca, poleg praktične izvežbanostl v tr-t«vni, potrebna teoretična splošna in strokovna izobrazba. je v Srbiji že okoli leta 1880 privedlo  do  osnovanja »trzovnčke omladine«.   Ustanovili so jo fcot posebno prostovoljno organizacijo  trgovskega stanu,   katera si je stavila za lepo nalogo, skrbeti za  smotreno   gojitev   kar možno vsestranske   izobrazbe   trgovskega podmladka. Začelo se ie gibanje v Beogradu, kjer se je leta 1880 kot  prva ustanovila »Beogradska trgovačka om'adina«  Iz matih početkov se je razpredla ta stanovska organizacija.    Skrbeli so  za   čitalnico !n knjižnico, katera »e Imela ob prlčetku vojske 64:00 kniig. Osnovala se je potem šola, katere namer je bil nekako tako kakor v aasih  trgovskih  nadaljevalnih  sni ah. skr-freti za p«mk trgovskega naraščaja, trgovskih pomočnikov in trgovskih vajencev. Iz skromnega    početka   je   ta organizacija rastla po svojem obsegu in po svoji delavnosti.   Lepi vzgled ie vnemal  trgovce v drugih krajih m osnovale so se polagoma trgovačke omladine tudi po drugih večjm krajih.   Orjranizaciia  sloni  na prostovoljnosti. Člani so redni, podporni. Častni, velik! in mali »dobrotvori«. Leta 1885 je bila osnovana  trgovačka omladina v Valjevu, leta 1889 v Šabcu. leta 1890 v Kraguievcu in Požarevcu. leta 1891 v Nišu. leta 1892 v Uzicah m v Novem Sadu,   leta 1894 v Krusevcu in Zaječarju. leta 1898 v Arand-žeiovcu.  Potem so sledile druge. Velika doba dolgotrajnega bojevanja za svobodo je seveda neugodno vplivala. Snovanje novih se nI moglo nadaljevati in Že obstoječe so trpele. Po prevratu je bilo ustanovljenih dokaj novih v srbiianskfh krajih, a tudi v krajih preko Save. Lansko leto Je obstojalo že 46 trgovaćkfh omlad'o. Na skupščini Saveza 20 decembra 1923 je bilo poročilo o 33 omiadinah.   Žarišče In izhod'sče tega važnega vzgojevalnega dela Je Beogradska trgovačka omladina. Tudi ona je mnogo trpela za časa voine. Njena knjižnica Je bila popolnoma uničena. Po vojni je začela z novim d^Iom in ima sedaj že zopet 880 knjig v knjižnici. Sedaj Šteje 1451 rednih članov, velikih dobrotnikov  13, dobrotnikov  1141, častnih članov 35. V soii je 1718 učencev v 27 oddeikm. Poučuje 35 učiteljev.   Leta 1922. Je imela dohodkov I .950.000 dinarjev, izdatkov   1.976.000 dinarjev. Ima svoj dom v Beogradu.
Leta 1922. so osnovali »Savez trgovačkih omladina« in so vanj privzeli tudi »Trgovačko-zanatlijske omladine«, kl obstoje na primer v Sarajevu. Užlcah. Kosovski MrtrovleL V delu trgovačke omla-d ne je smotrenost in zlstem. Za tem stremi organizacija, da se vrsi prosvetno In vzgoje valno delo kolikor možno po enotnem načrtu in na temelju enotnih pravH. Organizacija je prostovoljna In Je doslej vzdrževala iole In druge naprave ob svojih sredstvih. Leta 1922 stoprav to poteku* sili prvič dobiti podporo od trgovinskega
plodonosno ha obsežne. Ranima a«, da mora ta zaslužna organizacija premagati tu in tam slasti v početku velike težave. Ne glede na denarne stroške ji delajo veli* ke težave v mnogih krajih neizobraženi trgovci sauni, kl nimajo smisla za to, kolike vrednosti Je trgovski podmladek z dobro teoretično izobrazbo za trgovino In ta celo narodno gospodarstvo. Savez odločno In zavestno nastopa proti zastarelim nazorom in sebičnosti ter dobiva tudi pri ministrstvu za trgovino in socijalno politiko pomoč v svoem nelahkem Prizadevno ju. Trgovačka omlaolna, prostovoljen pokret naprednega srpskega trgovsrva, se ne plaži klicati na pomoč tudi oblastva In zakona proti trgovcem, ki se upirajo Izobrazbi svojih uslužbencev. Oporo dale prizadeva mu trgovačke omladine zakon o radnjama, to je srbski obrtni red v čl. 136. 1.19 In 157. Predsednik Saveza Je sedaj g. Mitro-vlć MilisJav v Beogradu. Našim trgovcem In Izobražencem, ki prihajajo v Beograd, svetujemo da si ogledajo ustroj In naprave beograiske trgovačke omladine, ki po pravici slovi po svojem premilienem delu na prosvetnem polju za trgovski podmladek. ★   * *
—g Cene žita stalno padajo. Od 30 Jan do 19 tm Je p<idlo od 350 na 30 Din. Ta poiav Je zelo važen, zanimiv in dokazuje, da se na Se ekonomsko stanje stabli-zuje. Zanimivo pa Je tudi dejstvo, da cene kruha ostajajo Iste fn naj žito pada kakor hoče. Je pač to eden izmed paradoksov In neverjetnih, nenaravnih pojavov, ki jih opažamo v povojnem gospodarstvu. Predaleč bi nas dovedlo razmottlvanje teh nenaravnih, pa vendar mogočh In zelo rafmlran'h mahlnaclj. za katere bi se pač
bol s to trdno žitno falange v na« državi. Kedo le al slišal o vseh različnlo »Južnih« konzorcijih, znajo vkljub polnim magaci-aom. vkljrb dobri tettaU vkljub taji, Ino-stranskl konkurenci tvoje žito In žitarice tako obračati, včasih zapirati, včasih odpirati, da barometer Žitnih cen ne pada In ne pada. marveč stoji leno visoko In. če le in kadar količkaj mogoče, zleze vlije. če tudi za kratek čas. Potem pa silili ne vemo, kaklne argumente vse, za ta paradoksalni fenomen, da je Rusija zaprla meje, da Amerika draži, da Romun Ha čaka z izvozom Itd. Seveda kruha treba povsod in ca vsak želodec, tudi »in der kleln-steh Miitrc«. če nai porabim ta znani Iz* raz In bal t to »bazo« se računa neusmiljeno, tkoro nečlovclko med producenti, oz. med velikimi plenlčarJI. ovsarif. koruz-n ki itd. Radovedni smo. če se jim bode tudi letos ta njihova »kampanja« posrečila! Ker pa skoro nI več mogoče tartl. kar Piše in ve ves svet, bode letos vendarle tudi pri nas — upamo — žitna konlektura naravna brez ume*ne hausse tendence. Tedaj pa se mora poceniti tudi kruh. In kadar se pocen; kruh. bi imele In konečno morajo pasti tudi blagovne in delavne cene.
— Novosadska blagovna borza 26 febr.
Na produktni borzi notira Jo: Plenica bačka, 79 80 kg. 2 % d.rpl kasa. 5 vag. 333—337 SI
79- 80 kg 2 dupl. kasa. 3 In pol vag .115. franko Klenak 25 % 5 vag 317.50. sremska.
80- 81 kg. 2 %. 2 vag. 33S ab Zenta 70-80 kg. dupl. kasa 4 vag. 332.50. korvza bačka, dupl k*sa fivag. 250. za marc-april d»ipl. kasa 28 vag. 2.52.50—255. za anril-maj. 15 vag. 260 sremska 5 vag. 2.v> flžr.1 bački, 1 vag. 685. m^ka banatska <t. »6«. 3 vag.
Najnovejša poročila.
morali zanimati poklicani krogi In faktorji. 300 - 310. otrobi bački, 1 vag. 190. Tendence s*cer težko In težavno  spuščati  se  v I ca neizpremenjena.
To in ono.
VELIK NAPREDEK V POMLAJEVALNI METODI.
Operacija italijanskega profesorja Marro. Znani pariški pomiajevaiec Imdl Voro-nov je biva« pred kratkim v Italiji. Bi) je v Rimu Hi Milanu od učenjakov proslavljen In v narodnem gled'lču se je v okvirju slavnostne predstave vrSHa veseloigra v katere središču je stal pariški zdravnik. Iz T urina prihaja sedaj vest, da >e dr. Voro-novo blvnnie v Italiji, njegov« preda vania in posvetovanja z njegovimi italijanskim! tovarši dovedio do razveseljivega rezultata. Rimsk* profesor Marro je izvrlll v Turinu ir- pomlajevalne operacije, ki na polju kombinirane Voronov-Sxe:nachove metode pomenijo velik napredek.
Profesor Marro se že dalj časa bavi s stud'jo pomlajevalne metode. V nasprotju s Stemachom In Voronom je posvečal Marro manj pazljivosti seksualnemu po-niln.en.ii!. kot pa spremljevalnim pojavom, ki so bile po StelnachovI metodi na operi-rancu ponavadi opazovani. Posvetil se je v prvi vrsti dosedaj zanemarjenim opazovan m porrria jeva Inim pojavom, ki se sicer običajno topojavtjajo, vendar niso spolne narave.
Šjstdeest operacij,   ki Jih Je Voronov
v Parizu Izvrlll preteklo leto, so bile Izve-ministrstva za omladinsko lolo,   Id Je v . dcne vcčmoina na osebah, ki so se vslcd
Kraljevu prišla v zadrego. Bili so odklonjeni, ker ni bilo budžeta. Za budžet 1923-1924 je predvidena vsota 50.000 Din v pomoč šolam  trgovačkih omladln. Pod«pora je malenkostna, ako se vzame v obzir, da je bilo preteklo leto že 23 omladinskih lol s 5000 učenci.   Začetek v Budžetu Je res skromen. aH led je prebit. Beograjska trgovačka omladina Izdaja svoj list, je to tudi pri nas  vrlo  dobro  znani   in čislani dnevnik  »Trgovinski  glasnik«. Tudi trgovačka omlad na v Skoplju, ustanovljena Jeta  1919..   izdaja že svoj list »Privredni g'asnik«, ki je na glasu kot najboljli list v Južni Srbiji. Trgovačka omladina  v Les-kovcu Izdaja tudi svoj organ,   ie to lepo urejevani  »LeskovaČkl  glasnik«. Trgovačka omladina v N šu. ustanovljena leta 1891 izdaa lepo urejevanj »Privredni list«. Tudi   trgovačka  omladina v Bltolju Izdaja svoj list. So to strokovni organi, kateri se trudijo, da informirajo trgovski svet o tr-govsk-h stvareh pa tudi o splošnih novicah   Mnogo teh omladln ima svoje domove.   Imovina se nabira z doneski Članov, darili in volili. Priznati se mora, da ie prl-pravlienost   In   požrtvovalnost    velika v fcupčbskSi krogih. Organ'zaclja Ima, kakor r»asa trgovska   matica   »Merkur«, spričo svojih idealnih stremljenj mnogo simpatij v narodu.
Iz poročila na občnem zboru »Saveza trgovačkih In trgovačko-zanatlijsklh omla* drna«. decembra meseca 1923 le razvidno, da ?mn Savez sedal 5716 rednh članov, 1504 podpornih članov, 2713 dobrorvorov, S6 vel«klh dobrotvorov in 126 častnih Članov, skupaj 10.144 članov.
Omladinskih lol Je 23 In znala Število ačen^ev 4815. poučuje pa 173 učiteljev.
Uprava Saveza se trudi za to, da so učni tečaji vsi na enotnem temelju, da se pouk vrši po istem učnem načrtu In da Je rsta učna doba. Beograjska lola posebno slovi Po priporočilu Saveza naj se vrli poduk ob nedeljah In praznikih, ko so prodajalne zaprre. Savez ni prijatelj večernih lol. ker so učenci utrujeni od dnev"*** dela. Le Iziemnma se sme P™ik vrlltl tudi zvečer. Učni pr-dmetl so: Srbski Jezik, računstvo, leprvpisie. knilgovodsrvo. kontoar-ska dela, narodna ekonomija, nemičlna, cnrnstvo, poznavanje robe. trgovski zemljepis s prometom, trgovsko, menično, konkurzno in državljansko pravo. Učna doba naj traja 6 let m naj bodo Štiri nižji In dva v*Sia oddelka. Obsk nižjih oddelkov  le obvezen, v vtSiih  fakultativen. Po
potrebi ie otvariati prvpravni razred za nep;smene učence Priporočajo te učne knjige, ki so v rabi v loli beograjske trgovačke om'adme. •
Prizadevanje trgovačke omladine Ima
starosti ali nezgode odločile podvreči se Voronovf operaciji le z ozirom na spolno pomlajen te.
Koristne posledice Voronovega prene-lenja žlez, so bile opažati tudi v drugih pojavih, ki jm je Voronov večkrat opisal. Tako na pr. v ponovni rasti las, v povečanem veselju do dela. v delazmožnosti itd.
Sedaj je prof. Marro v Turinu prvič Iz-vrlil operacije, t katerimi je dosegel prt Izločen ju spolnega pomlaienja novo ožlv-Ijenje celokupnega organizma. Prvi pacijent Halj. prof. je bil 72 letni starček, ki je ti pel na zelo napredujoči arterlosk'erozl in na mukepolni asthmi DrugI pacijent je bil neki 12 letni deček, ki je dulevno In telesno zelo zaostal. Že nekaj mescev po operaciji so se pokazali veliki uspehi Vorono-ve kure. Starčka ni več mučila tako zelo asthma In arterioskleroza ni napredovala. Se bolj čuden pa je bil rezultat pr- dečku, ki se ie po operaciji v nekaj mesecih bolj razvil, kakor tri leta pred njo.
Tretia operacija profesorja Je radi tega vredna posebne omembe, ker slednji v tem siučaju ni prenesel žleze opice na človeka, kakor Je to delal Voronov, temveč Je z enega človeka prenesel žlezo na drugega. Bila sta tu dva slučaja, ki sta po čudnem naključju eden drugega Izpopolnjevala. Eden pacijentov je trpe* na sekstiel-ni hspertrophijl. drug; na spolni manjvrednosti. V nekem Intervivu z milanskim novinarjem je (ziavll prof. Marro. da smatra tudi prenelenje ledic mogoče ln bo v kratkem izvedel slično operacijo.
ČUDEŽI AMERIŠKE TEHNIKE
Amerilka industrija porabi vsako leto kolosalne količrne premoga, nafte in gazo-lina in to je že davno vzbudilo bojazen, da utegne usahniti naravni vrelec teh zalog. Posledica te bojazni je vladino prizadevanje, da se potom Izkoriščanja vodnih sil -pridobi čim več električne energije. Najprej so rače'i Amerikanci utillziratl Ni-agarskl vodopad, kmalu pa jhn tudi to ni zadostovalo. Izkoriščati to začeli ogromne količine vode v podnožju Kaskadnega pogorja In Sierre-Nevade. Naravne okoliščine so bile telo ugodne, kaitl voda se je nahajala zelo visoko in treba le bilo tamo normirati nje tok in padec s pomočjo jezov, odvodnih predorov in velikih električnih central, kar je seveda zahtevalo več sto milijonov dolariev.
Toda tudi s inančnega stališča Je šlo delo Izpod rok. kajti ogromni kompleksi zemlje v zapadnh ameriških državah so predstavljali brezvodne pustinje, kjer nI nihče živel, pa tudi kolonizacija ie bila nemogoča dotlej, dokler ni bila napeljana v te kraje voda. Ko pa je voda namočila to
lepe uspehe,  osobito v. Beogradu je dele i wiY9 zemUo, ie zavladalo povsod pravo
blagostanje. Zemlia le postala tako rodovitna, da je vlada z lahkoto zbrala potrebna denarna sredstva za regulacijo vode in druge tehnične naprave. Najbolj živahno se je vršilo od leta 19;jO—1923 Kaklne uspehe je dosegia amerilka teheika v tem razmeroma kratkem Času, Je razvidno iz nastopnih statističnih podatkov:
Potom umetnih nmprav je napeljana voda, ki namaka nad 20 milijonov arov (približno 9 milijonov ha) zemlje. Sestavljeni so že načrti za uttlizacijo ki namakanje nadalinih 30 milijonov akrov. Za to kolosalno delo je potrosila v ada nad I ml-PJardo dolarjev Na ta način pridobljena električna energija znala nad 12 milijonov koniskih sil. Tekom prihodnjih petih let pa hočejo Amerikanci pridobiti za milijoriza-cijo zemlje le II milijonov koniskih sil. Naprave za take količine vode so seveda kolosalne. Naj omenim samo Elephant But-to na Reki Rio Grande. To je jez. visok 3 >0 in debel 280 futov. ki tvori jezero čigar dolžina znaša 40 milj. vode Je v njem nad 4O0 milijonov m8. Druga taka naprava Je v RoseveM Dame v državi Arisnn, visoka 2»! In debela 165 futov. Povrlfna Jezera, ki ga tvori ta jez rnp.ii 100 km*. Vod- Je v niem okrod 200 milijonov m1. Ta voda namaka s pomočjo moderne napeljave 5 tisoč farem. Nad 200 tisoč okrov zemlje Je »Ho pred 20 leti zapuščene, ker m bila ugodna za poHedelistvo Zd*J pa ie tako rodovitna, da se ceni vsakoletna letina nad iS mil;jonov dolarjev.
Vse to pa ie le senca v primeri s pravkar pričetimi napravami za utlllzacijo reke Kolorado In njenih pritokov. Jez na tej rek! bo 800 bitov visok 500 futov dolg v spodmem premeru pa bo meril 200 futov. V jezeru, ki bo nastalo po utJTizadjI reke Kolorado, bo več triljonov m* vode.
VFP9KA FLAZNOST IN NJFNA TPAGFDHA.
19 letni diak Frank Mac Dowe'l je Ml aretJran v St. Petersburgu v Floridi, obložen da je ubil svoii dve sr-stri. očeta In mater. Pri zaslišanju je IziavII. da je pred letom dni vstopH v sobo svojih sester, stari 16 In 17 let ko so spali, da je polil postelji s petroleiem In ju zažgal. Nihče ni vedel takrat, kdo je zagreli! zločin, zato pa so obdoIfHi po stari navadi črno prebivalstvo. Tudi aretiranih Je bilo nekaj črncev. Te dn' pa sta bila najdena mrtva oče In mati omenjenega diiaka. Ustreliena sta bila z revolveriem. Bil je pa težko ranjen pri tem tudi sin In ko so ga za splavali, je rekel, da je nekf neznanec udri v hllo in ga ranil. Pozneje pa je iziavil. da se Je ranil sam z namenom, da bi odvrnil od sebe vsak sum. Ko so mbdega fan*a nada Me Izpraževall In opazovali, so PriM do pr pričanin da trpi revež na verski m.i-n;ji. Svo.H sestri je usmrtil za pokoro za greh. ker ie grdo prekllnlal. ko Je bil stir 12 tet. In sedaj ie ustrelil sta rile da bi ',e tako malčeval zločin, tzvrlen nad sestrami. Dowella poiHejo v biainlco.
ZAVAROVANJ* PROTI ZAPOROM.
Zavarovalni agenti v Ameriki ne mirujejo, marveč raztegn.teio zavarovanje na vedno Urla polja Pred kratkim se le pričelo zavarovanie proti Ikodam zakona, sedaj so prHH na dan z mis'lio zavarovanja proti Ikodam za p«»rov Poiiciia v Združenih državah je prtila nas'ed družbi, ki zavaruje svoje kHjente proti zaporom. Kadar pade kak tak zavarovanec v roke pravice, ie ravnatelj družbe takoj o tem ohve-Ičen in dotični zavarovanec dnht v zapor nemudoma denar za prekrano in za svojo obrambo. Cene za tako za varovaaae to precej visoke In se ravnaio po vrsti tatvine, a katero se bavi zavarovanec. Oblike tega zavarovanja to razne: faplačuje te Podpora družini aretlranca ali pa se zagotovi določeni znesek zaprtemu zavarovancu, kateri te mu trp'ača. ko pr*de na svobodo Kirenti te družbe morajo biti vsi tatovi po poklicu. Izkltučenl so kieptomaa-sln dfetantie. Pravijo, da poslovanie te družbe siiaino uspeva Zgodilo se Je. da le pred kratkim eden nienh blagajnikov po-bcgnU, kakor kak drugi polteni blagajnik,
&   ZA SPORAZUM MED ITALIJANI IN PRIMORSKIMI ^ JUGOSLOVENL
* — Trst, 27. februarja. (Izv.) »Edi« noste poroča, da je tržaški prefekt Crispo Moncada pozval odposlanstvo političnega društva »Edinost« k sebi in je prosM naj pomaga, da se pogodbeno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo uresniči tudi ▼ vsem čustvovanju in delovanju obeh narodov. List pripomi« nja k temu povabilu: »Oospod prefekt j- lahko uverjen. Ha bodo z na*e strani alMila besedi, ki jo je nase odpos'an. stvo dalo g. p*cfckru. rudi primerna dejanja ... Na nali strani ' volja naj« boMla, i»aj se tudi na rf-u^i »trani po« kaže taka b'a<la volja! To je naša iskrena želja.« Temu prefektovemu vabHu so ae odzvali v imenu politične* 3a dru5"va predse ?mk rlr. Josip \Vil» fan in r -Ibornila 'r. Edvard Sla vik in dr. Mir •t* Vrotovič.
ITALIJANSKI POSLANIK V MOSKVI.
-— Rim. 27. februar i a. f?zv.) Po poročilih Jz M^akve Je v^emi fMlHan*ikl no.«1nnik grof Manzoni Izročil Knlminu akred>ivna pisma v prisotnosti komisarja zunaruih rad-v. CA* čerlna Kallnin ie izraril naHo. da bod-te obe dr?a\*i uspešno sod-lovali v obe drŽavi zad-vajočih mednarodnih vprašanjih.
PRITISK ANGLIJE NA NEMČIJO RADI VOJAŠKE KONTROLE.
«— Pariz, 27. februarja. Ozv.) OfV. djelno potrjuieio poročilo o noti angleške vlade francoski v zadevi poostritve voaSkc kontrole v Nemčiji. Nota Je bila izročepa vrvalkl medzavezn ški komisiji v Versatllesu. V diplomatičniti krogih je nota vzbudila veliko pozor* nost. Nota ki Jo Je bil včeraj Izročil an-glcSVi pn^Iank Poincareju. naglala nuj. ro potrebo kontrole nad oboroževanjem NemB"je. V Londonu je napravil neugoden vtTs dra^danskl govor nemlVe* ga runnntc^n m?n?strn, ki le z drznost« Jo napovedoval, da bo Nemč!?a kmaha dobila svojo vojsko, brodovjo ln kolonije,
MACDONALDOVA ZMAGA V ZBORNICI.
— Lortdnn, 27 februarja flzO Sr>ocl porno je poslana'a abormca ramravljala o
nezaupnici liberalne atranke vladi ▼ ta' o» rvar»em pr»nlar*':rm vpra*ar»|u, ko ao lokalne oh'asti v londonskem predmratlu Izpla'ala viSjo. kot po radonu določeno brezpoeclno podporo. Ministrski predsednik fe rmapo* \'i*r> rd'*ranil v*# teiknČ€ In pregnal grozeči vihar, bliisjoč trn njegovi vladi.
Zopet relik»Rsld fja v Kino Matfsa •d 28« febr« do 2. zsieres t. I.
Beiiii teli
Lladska legenda Iz preteklosti Beneške.
Predstava oh tf*la»v«*lliifi ob 4., pol O., T., pol 0«  V ftorJol o ob S., pol S.  t., poi O. Io 9.
jeO.
Borzna poročila.
Zagrebške borze danes nismo
Julijska Krajina.
Jugoslovenska kand'datura v Primorju.
TržaSko politično društvo -»Fdl-nost« je skPcalo na nedelio, 24. t. m. sestanek zaupnikov, na katerem naj bi se bile končnoveljavno določile jugoslover-ske kandidature za volitve v rimski parlament. Do te določitve pa ni prišlo. Bilo je že, kakor da na' naš narod v Primorju pristopi k volilnim žaram razbit na dve strani, v boju sam s se boj. V zadnem trenotku pa je vendar nad vsemi nasprotji zmagala narodova zavest.
Ob načelnem pogoju, da se za sedanje volitve določeni vrstni red na kandidatski listi vStevsi tudi nosilca liste, preobrne pri prvih naslednjih volitvah, se je določila naslednja kandidatska lista, ki se predloži pristojni oblasti.
1. Nosilec liste: dr. Josip W!l-fan. odvetnik v Trstu. bivSi državni poslanec, predsednik političnega društva •Cdinost« v Trstu.
2. Dr.   Engelbert Besednjak, glavni urednik »OorSke Strafc« predsednik političnega društva »Edinosti« v Oorici.
3. Dr. Uli k se Stanger, od vetnik v Opatiii. tudi državni poslnncc
4. Dr. Stojan BrajŠa. odvetnik v Oorici, predsednik »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«.
5. Inž. Podgornlk. agrarni strokovnjak v Oorici.
6. Dr. Josip Bitežnik, tainlk političnega društva »Edinost« v Oorici.
Na način ste zastopani obe struil. »ediniaška« ln »kr3čansko-soci;alna«. po treh kandidatih in sicer po vrstnem redu 1, 3. 5 in 2. 4. 6. kar je v zmi^Iu omenjenega načelnega pogoja pri naslednjih volitvah preobrne.
Naš narod tostran in onstran državne meje mora sprejeti to rešitev z najiskrenejšim zadovoljstvom. Pnotna kandidatska Usta. enoten nastop, enotna fronta, enotna zmaga!
INOZEMSKE BORZIL Dinar v Curina TJft.
— Curih.  27.  febr.    Danatnfi b rta Reozrad 7.20 detu Berlin 127. Milnn 24 00 hI.. Londnn  2182 bi.   Newyorfc  5.77 dcn., Pariz 24,30 bi..    Praea    lft.75 bL, Dunaj 0.00«15 den.. Amsterdam 2lS.<S0.
— Trat.  27   febr   PredbnrT*: Reojrral 2e..fl.c.    Hunal  0 nW-0 0,1?A. London
Oo.SJ-09 75. Parir 97 75—0*. Praea 67 — 67.2.5. Newynrk 23.05— 23 10. Curih 399—400* Bruseli «4 -86.
I
RIMO IDEAL predvaja od ?& februarja do vMrvsl 2. marca
-- Vihar --
Drama v 5 dejanjih, v glavni v'oiji Ho i e Pttrrs Krasni naravni nosnetkl. moč vibaria. lavine, gorsk' nožu H drugI senza i'nnclni prizori mora o očarati se tako razvaienega klnoobiskovaica.
Prednaznanllo:
— B6««l*a atnrtizana —
Drobiž. ^
BREZPLODNEM
Ivi tajski cesar It sel Iz svoje oalače !m potoma zafde v kuhinjo, kjer Je kuhar vr* til na rzžntu peečnko. Ker kuhar rrl poznal cesarja In je mislil, da J« le navadea ahM I a mu veli:
•El. d — pomazaj mf vrteti?« ^
»Zakaj pa ne?c odojovorl cesar, pristopi in vrti Ker pa ni razumel težke umet* nosti vrtenia In bil precej neroden mu |a> pečenka zdrsnila v žerjavico.
»Ti si klada, ničesar at razumeli« za* kriči razjarjeni kuhar.
»Gotovo« odgovori s zasmebom eesar. to mi je znano In te tecra zavedam, drugače bi me ne r**>*tavU1 za cesarja Kltnlska.
* Točno?!. Koncem |anuar)a Je prlhitet v železnKko m n!s«rtl\o brzj Bel od postaj« neea načelnika z brzolavko. dn Je nrki vlak dospel cb pravi url v RruscIJ. Spočetka ja vsakdo misli na slab dovt p. Al" poizvedba so dokazale, da Je obvestilo Htinito. »L' Horizon« poroča, kako si v ministrstvu belijo crlave. da bi doajnali vzroke iako neubi^ čajnemu dogod' u.__
Ttnisfika in snort.
— LJn^Pan-%1 rnnr*.ni k»»iH. Oaotnrlamo v<e čl~ne sp^r?nfVe na dan»!1n'o rrdno letttn «k"r*T'nA VI se vr* <*+rr<z rv^er ob pol ° pr» MraV»i z rbljajnlm dnevnim redom. Uvlelsib** "bverns.
Pof7Vf!r!&3.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
— £eaae"faa HoVrtlr. Pomofrvrr-- »**m fne 25 im. d< po'dne v n?V( pisarni v mestu z trneni* svoj črnp':lsf klobuk a rnnmVn r.H'h:'*»n«keea ve'ete'ma. za enaki črn-p'f*«st klobuk s znamko V. P. — Ker sem b'I v večth p'sarnnnh, nevem kje s?m znmenavo Izvršil. Zamenbnl kkbuk Je v pisarni Trnovski pristan 14 oa razpolago.
1 od 18» do 23. mat no« 1924. "
Haiuaodnejea prilika ri nakup
vsakovrstneea ebga. ki ie rs^9^»v}\fno v 17 skun-nah. — Nnd 2000 razsTavlialeev
• Izrodna potovalno ugodnosti •
SJV   oopus'a  na češkoslovaških felei-
— ricah. \elia\no tudi za btaovla^e. —
— 75° a znižani  vi*.»m   za potni list —
Pa»'oof»lla In logltlannolja daitn •
Cahoafovaaki fcnnattalat Alana« Cannaay d. a o. s.
Ljubljana, Breg 8. Ljubljana, kongicsni trg
«
s**an 6
»SEOVPNSfTT   N A"l? O Om»   ttne sra lePtuarT« iro*
V p^dtooki ttijrf naznanjam« vsen? surniTrrfkiHli in prnatelcm Žalostno vest, da je nase srčnrH;«b.jcca soproga, mati, hčerka, teatra, svakinja, gospa
fSiHilllfS SfĐlbĐĐlĆ
ral. Jaroe
■
dane« po dal ili mučni bolesni t 29. letu starost! pre-aainlia.
P-^rch n-nerabne pokojaiee se vrsi v četrtek, dne ?8~febrnarja ob pol 5. popodne \z hl*e žalosti, Zelem mvi št. 68, na pokopališče k Sv. Kri?«.
Moste pri Ljubljani dne 16. februari« 1924.
Žalajoee nodHne: Stojkovlć, Jar«er Stataaaač>,
;.ra*evea.
Proda se 68 smrek ia 134 hoj
pol ure od postaja LOG na vrh-nizki železnici v ravnini. Drevesa so zaznamovana. Pola ve se pri Janka*  Karaaaano, Bevke
št. 51.   Ponudbe ee v no H jejo na naslov: Fran Tavčar, Breg it S. LnaMjana. 1495
Trboveljski premog in drva dobavlja
Drniba ILIRIJA
L'cbliana, Krm!)« Petra trg 8
Pla6lla tati! mm obreke.
Talafon 220 272
„Color",
t m   im i
ia bnljUlh   tovare*   ^S^an^nrfe^, Czaaka. r*^qf Bfllad  ?o>w»!ri?i2rfe>*». OH^InnS SftSnal Itd.
Tadi na obroke. Tnd* na obroke
Ma ifc* r& Mri. listam
Hitlerjeva allca **e- ilka S,
PaSML
1 stroj
~&jboi***. nelVooljlva BAR*
VA ZA LASE. klavna naloga drogerija A.
KANC, Ljubljana. — Raa. pošilja hadi po poeti 2922
(aodarca)
pa Srvotni meri prlpepeoa
Asa S?3ier
ff.>?»afaksi cesta v fetti  ekarne Piecott
IHHLIOGLHSE
Cana  malih oglasov
vseka baeeda M para. — Najmanja pa Di* 5 —
Prodajalka
a večletno prakso ISče službe. -— Ponudbe pod Zanesljiva/1454 na opra* vo »Slov. Naroda«.
Prodajalka,
ki bi bila »možna voditi tudi sačeeno knjigovodstvo,   se   sprejme takoj
f>ri tvrdki Kenda, Ljub« jana. 1487
Knjigovodja,
trgovsko naobražen, se sprejme takoj — Po* nvdbe pod »Reduciran 148fi« na upravo »Slov. Naroda«.
PotnfiM
po Sloveniji s pisarniško izobrazbo sprejme takoj večja tvrdVa. — Ponud* be pod »PrtnikM459« na upravo   »Slov. Naroda*
Vsako delo
v pisarni ali kot laborant v lekarni iiče absolvent nižje gimnazije. — Po« nudbe pod »Vporabljiv 1479« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Iznčen laborant
lloe primerne alulbe v kakem laboratoriju. Na* stopi službo lahko takoj. — Ponudbe pod »Labo. rant/1493« na upravo »SI. Naroda*.
11 2 e m o iz vratno kvalificiranega
nadmr nterja
tu visoko napetost in
orovizijskega
potnika
ne clektromaterijsl ln motorje. — »Elin«, druž« ba t.% električno industrij jo z o. s.. Ljubljana, Dunajska cesta I/IV. 1498
s?vr>r* rt
rt? L « ■* ,i> M
FRijnC PSE,
%M 23 ELESTR. f^USTCIJO D, ZO. Z.
fla Z^M-. pe«f tetaaaarfB farszple^ao.
LPI^ljr^^ r^raffftra c«fa t. — Tsl
Gospodtaiska m kufrnlska posoda in orodte iz pločevine, pločevinastega emajla in lesa. - flleaka, so-li^genske ieklenine, ščetarsko blago.
Prvovrstna snret'alna nadrobna trgovina za ros**odlnjsko in knh'nlsko posodo !n orodi« z veMkrtnl prodajalnicami In ski.-di?": v sredini Beognd*, z najbci'»e orginlzlran^m In uvedenim oddekom na debe'o, ki da vso Staro Srbijo dvakrat aa leto nreootovaH. ieb v svrho razSirienja nadrobne trgovine in povečan ia oddelka na veliko e lop lil v In-teresRO zveco v obliki komls ske dobave aH oddnje • lavnega zaatooništva za Staro Srbijo a komisijsko za'ogo pod ugodnimi poboji ter cb točnem obračunavanju. Vpo$tev pridejo 5*mo t'rme, W mr re?o glede na kakovost *n cene konkorirat', vedno tofno doba vati In ki Hm }e na velikem, boH kn bo j se mno?ečem prometo. Hitre ronrdbe pod r5NTEpESNA FKUTNOST* na anenčno firmo Aksantijević & f^tmsi, 2eo*Trsd, *k^' *n»ka ulica.
Modistinja^
prvovrstna moč, želi primernega mesta. Pon^d* be ped »Mod'>rinja/1477« ne   rnrsvo »Slovanskega
Naroda«.
Natakarski
va?en%3c,
pošten in marljiv, — se sprejme za večio restav* racijo   v   Ljubljano. — Nas'ov pove uprava »SI Naroda*. 1463
Pis?rr»J širega vodfo
sprejme aerntura v Ljub* liani. Prednost oni, ki pelofe kavcijo. — Po* nudbe ood »Eksfstenea« Aloma Companv.
1429
na
Ljubljana.
Potnika,
no Sloveniji dobro vp&s lianeris, s plačo in dnev* ricaml — sprejmemo. — ^onudb« ?>od »Ka^dia Din 10000« na Aloma Companv. Ljubljana. 1428
Črrst učenec
poštenih star lev se sprejme takoj v trgovino Ji? valnih strojev In koles. — Ponudbe pod »T'cenec 1445« na upravo »Slerren* skega Naroda«.
-~**39HaaalnnBlssaVa^
Štrris^ežni avto
mamke Laurin & K le* ment, v najbolj5em stanju, se ceno proda. — Josip Puh. Ljubljana. Gredaiks ulics 22. 1016
Wanderer-avtof
trisedežni. — moderno opremljen, se po ugodni rrnl nroda. — TvrrPra Henrik Kenda, Ljub! j a* na. 1385
Angleški »Singer« širalni stroj r
popolnoma nov, kabinet* na oprema, pet predalov central Bobbin, ter nova smoking*obleka za srednjo postavo — naprodaj. — Poiive se fi prijazno* *tl v trgovini Dečman. Sv. Petra cesta 12. 1446
Dre kočiji,
dve diri. ksson. par sred* njeartežlcih konj in ramo konjsko vprego proda po ugodni ceni tvrdka Brei* nik & Fritsch. trgovin s z felemlno, Ljubljana. — Tsto*am se knpi po naj* viijih dnevnih cenah staro medenino, baker, cink in druge kovine. 1501
Dr., gospoda
se sprejmete ns a ta nova* nje in saj trk. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Narode«. 1476
Na stanovanje
in hrano se aprejme ta* ko j gospod. — Naslov nove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1496
Odda se soba
s popolno oskrbo (poleg glavne poŠte) enemu ali dvema gospodoma ali da-mama. event. tudi zakon* ske mu paru. — Naslov nove uprava »Slovens're* ge Narode«, 1490
Dve prazni sobi
s prostim vhodom, elek* trika, lavoir s tekočo vo* do, souporaba kopalnice, eentrum, nova hišs, o d* dam takoj. — Naslov pov* TTreva »Slovenskega Naroda«. 1453
Mesečno sobo
separirano, mimo, s elek* rično razsvetljavo in vso oskrbo — išče s 1. mar« eem ali vsaj 1 aprilom mtren gospod. — Ponudbe z navedbo pobojev na upravo »Slov. Naroda« pod »Doktor/1455«.
Krasna soba,
velika, parketirana, tepe* eirana, velik balkon, elek* trika, souporabe kopalnice, blizu opere, se od s to* pi s 1. aprilom t. i. kupcu kompletne hrastove spalnice in dlverzne oprave. Ugodno za zaVonce. Na* iemnina rmema. — Po* nudbe pod »Direkten na* jemnik/1478« na upravo »Slov. Naroda«.
'^laaajHHajBKKSHaV^
I Nepremičnin? |
Parcela
v lepi legi ob kanalizirani cesti pod Tivolijem se proda po Din 35.— za 1 m*. — Vprašanja pod »Nakup 35/1394« na upr. »Slov. Naroda«.
Hiše, vile,
grsJčlne, gozdi, vodne si# le, vele* m mala posestva rtd. —. naprodaj. — Pojaanila daje: Franc SchanteL konces. resli* tetna pisarna. Ljubljana. Mestni trg 18/1 1489
Stara trgovina
tik fame cerkve na pro* metnem kraju se odda ▼ najem. — VpraSanja pod »1500/14£5« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovina !
Iščem trtfrrrino na nro« metnem kraju na dcfeli v najem — Ponudbe pod »Isčem/14S3« ne upravo »Slov. Naroda«
Pekarno
vzamem v najem p~ul vsakim pogolem. — Josip Vlrant. Novi Vodmat it. 171, Moete prt Lj' h-j a ni. 1466
TrapisioTski sir la
v brerkonkurenčni kvali* teti n idi v vsaki količini po Oin 31.°0 z* kilogram — Trgrrvako podjetje K. Mahorčlč. Zag-cb, Pet-f>« va ulica 35 955
!
1
Družabnik,
ki bi osebno sodrloval pri trgovskem podjetja, se iiče. —- Ponudbe pod: »Merkur« na — Aloma Companv. Ljubljana.
1430
Traoistovski sir
po breskonkurenčnih cenah — nudi Anton Ver* bič, Ljubljana. — Zastopstvo za Kranisko; industrija sira »Sanits*« Vinkovci. 1418
Za dofenčke
priporočajo strokovnjaki "tirno »Juvennl«*posipalni prsiek; za oatabcle otro* Ice semo »Bara«-emulzljo ribjega olja z glicerofos* fati. — Pazite strogo na varstvene znamke »Jttv*>« nol« in »Bara« ter odklonite odločno V5a tuja nadomestila. — Glavno ra> stonstvo za .Slovenijo: »SsJus«, d, dL, Ljubljana.
1272
Državne ved-no^tre oapHe
do 200 000 Din ISče večja trgovska tvrdka kot do* not za državne dobavr. proti garanciji In 1 H % mesečnimi obrestmi. — 0akoj?nje ponudbe pod: »t'godno obrestovan je« na Aloma Companv. Ljubljana. I45ti
Zidna oneka,
normalno in mr»čno frre* na, priznana kot oelbolj« <a kakovost, se nudi »sako množino po dnevni ceni — Zaloga na drrh* no: Opckarslca cesta 1R. — R Smictowski. a-M* tekt in mestni stavbnlk, ^omrstnik opekarne na Viču. 13252
Preklic.
Podpisani erekfieajeaa«
da bi bil g ^\i^.ku5 leta 1919. postal z ©rga: njem stavk nevaren J'i* goslaviii, kakor t*di da bi se bil na sol ir.V<i fronti dokMmenti-al kot nasprotnik Jugoslavije.
Josip Dobrote*.
1474
Ztrzzvc cene ra ctroš\e vo^itUe:
ki se dobijo direktno v domaČi tovarni otrol'ih vor^-ov *n dvokol-a — »TRIBUNA«, F rV L., Ljubiiana, Ka-lovsVa e-* sta it. 4. — Istotam 9*> dobijo po znižani ce^ nova dvokolesa. mali r možni motorčki. *i- ■ ■, atroji in pnciimatiV- ter se sprejemajo v polno nopravo za rr ^ilirsnt-in poniklian;r u^okol"^«, otro?kl vot; "* i, Šivalni im
razni dru^i stroji. — Prodaje se tudi na obr^1 «■
1480
In sera ti v »Malih oglasih«
trna jo neoporečno vefffc it*peh v »Slov .Varodfr«.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
ov. Narodu"
i. . j\ i.
¥ .J Šle
išče dobro uvedenega mm
Jugoslaolio
IVAN ZAKOTNIH
Telefon 379        mestlli teSafSk' mO^Ster       Telefon «79
Vsakovrstna tesarska deta, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, h!§e. vile, tovarne, cerkve in zvonike;   stro i.   razna fla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Parna žaga. Tovarna furniri«.
Zasto
etanaM Že 70 let v Trstu, v vseh strokah dobro vreVan, ve*Č nemSke in Italijanske koresoondenre. 18če raatop-tvo za Trat In Julijsko Benečijo. — M nuno MOKer*!   Tr!ea*Op V« Irenao
elella Croea Ho. 6.
j! Kakršen gospod, tak sluga, j
Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. ; Igra se aa eđrih po doseli s na*vać im asuehosa« :
Dobiva se t Karo dni kajgani f Ljubljani.
Cena 10 Din.
če mogoče s sedežem v Ljubljini. — Cenjene nemške ponudbe pod „DOBRO UVEDEN4' Z 307-1372i4 na upr. Slov. Naroda.
^vjaasanapaa^i^T-^^*?;
6t 4758-rel. IX.
Razpis.
Mestna pristava potrebuje xa svoje režijske konfe za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pien'čntb otrobov.
Dobaviti bo iste sukcesivno po pot vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiičiti.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na mestni stavbni urad do 1. marca 1924.
Mostni Btaftotrat lfabljanskl,
dne 23. februarja 1924.
Zahtevajte edino le
Ciril in Metodove vžigalic
dobijo se povsod. Glavni založnik tvrdka IVAN PERDAN nasledniki. Ltabliana.
tt
VIKT0
foornfca SleeiHk kanca HEH1R1CH A LEPPICH. !BdH!a S. H. S.
Proizvadia 1 otpremila tačno aams praprodaeelma tvo;e aaf-novijlh modela prvorazrednih diedjiri iportkolea, kolica za sklapanje, kolica sa krovom, princei kolica, kolica za n|ibanje, stožca ra lelanje, stolaca za bolestni-e, svakovrstnlk  dječjih stolara zrn »kim-panja, holendera. bicikla f*trokotača\  kolica za lutke i. 1 d. Ilmtrovani cjenik na zahtev bezpiatno.
VELIKA ZALOGA V8EGA
elektrotehničnega materiiala
MOTORJEV * SVETILNIH TELES ■ GRADNJE ELEKTRARN - INSTALACIJE ELKKTR9TEHHICN0 PODJETJE
LEOPOLD TRATNIK
LJUBLJANA
DEBELO!
BV. PETRA 0ESTA 28.
■A DROBMOE
SKA BANKA D. D., LJUBLJA
POPRUZM.CEe
Hovo mesto
SI o v enivratfee
■'3'o •-«•<« Blstrfaa
.■•3vl ..I..V
Dunajska centa iS to       (v lastni stavbi)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
x Izvršuje vse bančne posle najto&ieje in najkulantneje :•:
Brzojevlt Tpgavika
Tolafonli tI9, 14«. 458
EKSPOZITURE i
Konjioa ■aaa ■ Dr*«agi
Lattnina in tisk »Narodna tiskarno««