VESTNIK
............................
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVit
CELOVEC, PETEK, 7. MAJ 1982
ŠTEV. 18(2069)
Ponosni smo na naš prispevek
k zmagi nad fašizmom
MfaffPTH M ;f M MrZCC M?:a/cga ^M?:a	^	z??a??!<??!;a	we<^7M?*o^7:eg%
T/az?rZ^a c/c/a Z?! so/;7/arMOSZ; r/e/ov-/)ar/Z, SC Z?OfHO o/? ^or?Ca Zcga ^?!a sc posc/??20	7ogor/-
/e?a 797J, sc ;c z t?o/ašM z^ago rrar/ rzacZ/ašZzwo??z — vsa) ??a ^vro^?s^Z/? ž/c/? — Mnča/a </?*aga sve-vojna zn s^a po t/o/gi/? /cžZZ? ^asZ/)a zn za^/e<7ovan;a ter krvavega Stanja zn znnožzčnega aznzranja spet Zav/a<7a/a svo/?or/a zn znžr.
Tr; opajanja tpoznznov na ta^e r/o-S°^c o^/etnzee pottane č/ovc& ^cnz^a vse /?rc/a/?^o zanetenjal^z zn ^a potezn prep/avz va/ nav7atenz7z /?c-^ zn o/?ra/?/;cr?Z/? /raz. Tor/a.* a/Z je ^ faM? y4/z gre ret /e za Mse</e zn /raze, Mr/ar je govora o ?:asZ/;a zn svoMJZ, o vojnz zn znzraf zi/z pa (e Xre Za^a/ za vseMne zn vrezjnote, ^Z so vrezane z/ottz večf A*z/o je z/ožzve/ ^ prežzve/ zaz/njo tvetovno vojno, ^rez Uvozna r/o/?ro ve, r/a /?cscr/c sa-nztz zzrazztž ne morejo vsega tz-s/cga, Mr pomenz vojna,* zn Mor je r/a /attnz MžZ o/?ča:Z/ natz/je jatzzma, prav gotovo r/o zadnjega trenatM tvojega žzv/jenja ne /?o moge/ poza-^/z, ^aj je o/?čatZ/ tez/aj, M je M Men žzmej nettetzA na tmrt o/?so-jenzjz.
Zato tzzzjz zjanet ne tmemo M7Z /?rcz-^rzžnz za ttvarz, M te dogajajo o^o/Z rzat. JVe tmemo natez/atz tzttzm, ^Z /?Z "Ote/z tmetztz zzpravzzreno zat^;7z/je-^ott za mzr; ne tmemo te s7?rZ;az?zZfZ s Zem, z7a na /?r/sfo;H/Z? mettzTz neodgovorno orna/ovažajejo pojave neo-"aczzma zn žaM zavettno tpet atzrajo Pot tzttzm tz7am, ^Z to č/ovettvo že fnMat pa/znz/e v prepad HesvoMr/e ^ fojne. /(ajtz gre za mnogo več Mt -za Mser/e žn /raze — gre za nzč več ^ rzzč manj Mf za vpratanje, a/z Zrn o/ovettvo prežzve/o. /n to prizadene 'Ct*e, pr/zadene mene, prizadene nat vte/
-Svo/zoda in mir, M tta te rodi/a iz so/za, /zrvi in rzztevin drage tvetovne ^°;ne, tta /?Z/a vte predrago p/ačana, **<* ci nam M7a danet ta^o ma/o vred-Torej ne more /žiti nata t^r/z "^erjena /e v to, a/z /"o de/ovni čat s^rajtan za /za/zo aro, a/z /zo dopatt Poda/jtan za dan, a/i te /<o p/a-^ povita/a za ti/ing. Že ret, ta-/zor/za za tocia/ne prido/zitve je ^2na in potre/zna z/atti danet, ^o ° pomenz predvtem tadi /zoj za o/zra-ztev z/e/ovnz7z mett. Toda izčrpati v te nate zanimanje in nat /zoj ne /zer vte te prido/zitve /aMo ^ noč tpet zga/zimo, če ne /zorno ^Ca/i ,H atpe/i o/zvarovati titte vred-swo jo iz/zojeva/i /eta 797^.*
^cga te zavedajo vti miro/ja/zni na-in te zato množijo mirovne de-outtracije po razni/z država/z, tadi a^ -^^striji. To tovrttni/z pri-/pZtva/z deže/nega meri/a, M^rtna je "a pred nedavnim v Ce/ovca, /<o vteavttrijt/;a demonttracija za maja na Danaja. Tri tem M-ni/za^or ne ttojimo o/z vl?*^Marveč te zavettno in aktivno 7'/nčajemo v tiro&o mirovno gi/za-M&or tmo te tadi tvoječatno a/z-,j^no v^/jači/i v /zoj proti naci/a-^nza ter t tvojim trp/jenjem in tvo-^ojcm doprinet/i netorazmerno de/ež ^ zmagi, /zatere o/z/etnieo °Cto o/z/zaja/i v pri/zodnjiZz dneZz.
dv^^^ /ej o/z/etniei pa naj /zo ne-oaznno povedano.* Tonotni tmo na Zrn	smo ga doprinet/i Zz
"8/ nad /atizmom/ Tonotni tmo " ^ pritpeveZz z/atti tadi zato,
tz	izreke/ priznanje in
°"fa/o /egendarni vodite/j jagot/o-
JASNA BESEDA DEŽELNEMU GLAVARJU WAGNERJU:
Smo avtohtoni prebivaici na domači podedovani zemiji
ne pa priseijenci iz nekdanjih koionij
V svojih napadih na koroške Stovence in njihove organizacije ter vodilne predstavnike se deželni glavar VVagner v zadnjem času vidno stopnjuje. Njegovi žaljivi izpadi dosegajo raven, ki najvišjemu predstavniku dežele gotovo ni več v čast, marveč nasprotno le še v
ZADNJA VEST:
Spet razgovori pri zvezni viadi
Zvezni kancier dr. Kreisky je povabi) osrednji organizaciji koroških Siovencev na razgovor, ki bo 19. maja 1982 v uradu zveznega kancierja na Dunaju. Razgovor bo veijai — kakor je razvidno iz vabita — aktuainim probiemom sto-venske narodne skupnosti na Koroškem.
V petek 14. maja pa bo na Dunaju tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov seznaniti avstrijski in mednarodni tisk s poiožajem in perečimi vprašanja obeh manjšin.
sramoto.
Na del Wagrterjevih žaljivih očitkov je predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter prejšnji teden odgovoril preko Sindoka, vendar tukajšnji tisk njegovega stališča spioh ni vzel na znanje - zamolčal ga je enako dosledno, kot je dosledno zamolčal tudi obe veliki prireditvi ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev (če izvzamemo poročilo o VVagnerjevih izpadih na spominski slovesnosti 18. aprila) in s tem demonstriral, kako daleč je s svobodo mnenja in tiska na Koroškem.
Po nezaslišanem ..nastopu" na omenjeni prireditvi slovenskih žrtev fašizma ter po nekvalificiranem psovanju slovenskih funkcionarjev v svojem strankarskem glasilu KTZ pa se je VVagner v svoji zadnji nedeljski pridigi v koroškem radiu stopnjeval do novega viška svoje protislovenske izpadljivosti: koroško manjšinsko vprašanje je spravil v zvezo s položajem, ki ga po njegovih ugotovitvah, ki jih je nabral med nedavnim obiskom v Angliji, menda imajo tamkajšnji pri-
seljenci iz raznih nekdanjih kolonij.
Na to nesramnost je treba deželnemu glavarju odgovoriti zelo jasno in nedvoumno: koroški Slovenci nismo priseljenci iz kakšne nekdanje ali današnje kolonialne dežele, temveč smo avtohtoni prebivalci na domači podedovani zemlji, ki so jo naši davni pradedje naselili že davno prej kot pa predniki tistega naroda, h kateremu se prišteva VVagner. In na tej domači podedovani zemlji, ki je že 1400 let domovina našega rodu, tudi s polno upravičenostjo terjamo domovinsko pravico v tem smislu, da nam bo zagotovljen obstoj in vsestranski razvoj na celotnem ozemlju naše avtohtone naselitve. —
Predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc sta deželnemu glavarju odgovorila tudi na njegov očitek v zvezi z dvojezičnim obiturient-skim tečajem na trgovski akademiji v Celovcu. V skupnem pismu oba predsednika odločno zavračata VVagnerjevo trditev, češ da sta slovenski organizaciji vlogo v zadevi
15. maja na Dunaju
demonstracija za mir
na katero vabi okoii 150 naj-raziičnejših organizacij in skupin iz ceie Avstrije.
Odhod iz Ceiovca s posebnimi avtobusi ob 8. uri izpred koiodvora in prav tako ob 8. uri tudi iz Beijaka.
Prevozni stroški: odrasti 200 šii., dijaki 160 šii.
Pijave sprejemata tudi Zveza stovenske miadine, Ceiovec, Gasometergasse 10, te-iefon 0 42 22 -32 5 50, in Koroška dijaška zveza, Ceiovec, Viktringer Ring 26.
dvojezičnega abiturientskega tečaja naslovili na deželni šolski svet zgolj iz nestvarnih in provokantnih vzrokov, v čemer vidi VVagner ..slepa-rijo" (Spiegelfechterei), za katero nima razumeanja. Proti takemu ravnanju izražata oba predsednika svoje ogorčenje, „ker gre za dejansko nepravilno in nepošteno informacijo javnosti", ter poudarjata, da tako zavajanje javnosti in podtika-vanje nikakor ne koristi odpravi napetega vzdušja med koroško deželno vlado in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem ter ni pripravno za razreševanje slej ko prej odprtih vprašanj potom dialoga v duhu potrebne strpnosti in zaželene širokogrudnosti.
Ženske treh dežel
se bodo srečale na Koroškem
Ženske treh sosednih deže! — Koroške, Siovenije in Furianije-Juiijske krajine — se vsako teto srečujejo na skupnih posvetih, kjer obravnavajo svoje probieme in izmenjujejo izkušnje. Letos bo takšna informacijska konferenca žensk treh deže! na Koroškem, in sicer v petek 14. maja, gostite!jica pa bo Zveza stovenskih žena.
Svoje tetošnje srečanje bodo imete v modri dvorani ceiovškega Doma g!asbe, kjer jim bo ob 10. uri izrekta pozdravne besede predsednica ZSŽ Miiena Grobtacher. G!avna tema !etošnje konference bo: Ženska v družbi — izobraževanje, pok!icno usmerjanje, zaposiovanje; o tej probtematiki bo udeieženkam predavata Marija Jurič. Njenim izvajanjem bodo siediia poročita in diskusijski prispevki deiegacij. Svoje zasedanje v Ceiovcu bodo ženske zakijučiie s skupnim kosiiom, kjer bo prav tako še dovoij priiožnosti za medsebojno spoznavanje in izmenjavo mnenj.
Popoidne bodo udeieženke srečanja obiskaie staino razstavo dokumentov NOB pri Peršmanu nad Žeiezno Kapio, kjer se bodo iahko podrobneje seznanite s preganjanjem in z bojem koroških Siovencev v poipretekii dobi. Za zakijuček srečanja pa bo siedit še kratek kui-turni spored.
MdroJov v	naro^/-
MOorpo/tot/Z/Hf??: Z?o/K fnarja/ T/to, pot/ tf/gar vot/itvofM so se Z?orZ/Z fKt/Z Mro%/ parf/zan/ Zn avstrZjs^Z Z?afa-/;ow',*
^ Mr ;e ZzreM/ prZznan;e Zn po/wa/o vrMunZ poff/jnZ& zaveznZ-sMZ? sZ/ v .Sret/ozeTn/pt met/ t/rttgo svetovno vojno, MZtans&Z /e/t/marsa/ /!/cxant/er,'
Mr se ;e prav na /*oj ^orosM/< partZzanov sMZceva/ avstrZjsM zttna-n;Z mZnZster GrnMr, M je na /ont/on-sM Mn/erencZ za avsfrZjsM t/ržavno pogot/M t/oMzova/ /astnZ prZspeve^ /ivstrZje ^ osvoMt/Ztv/, MMr so ga ot/ nje Zzrecno zaMeva/Z ve/ZM za-veznZM v tnosMvsM t/eMaracZjZ Zz Zeta /97J.
Te/? t/ejstev, M /zprtrajejo častno o/?t/o/?je v novejsZ preteMostZ našega narot/a Zn nase t/omovZne, ne more ZzMZsat se taM t/vom/jZvo postav/ja-nje zgot/ovZne na g/avo, MtMr se ga v zat/njem časa že naravnost M/estno
pos/ažaje t/eže/nZ g/avar Wagner. Za-mo/čatZ pa jZZ? prav taM ne more se taM a/?og/jZv mo/^, MMr ga je /razen s/ovensMZ? /Zstov Zn g/asZ/a A*Tztj očZtno na vZšjZ aMz praMZcZra/ M-rosM tZs^, M je t/ražno zamo/ča/ o/?e ve/ZM spomZnsM prZret/Ztv/ o/? 70-/etnZcZ pregnanstva Zn apora ^oros-^Z/? ^/ovencev. S taMnZm zat/ržanjem namreč tZ MogZ samZ Zzstav/jajo ne-zat/ostno oceno svojZ po/ZtZčnZ Zzgraje-nostZ ter Mžejo, M/ZM so vret/ne njZ-/?ove Zzjave o svo/?ot/Z mnenja Zn tZsM.
3e več.* posMtsZ zamo/čanja nacZ-stZčnZ/? nasZ/stev Zn zanZMnja /?oja protZ tema nasZ/ja naravnost vsZ/ja-jejo t/omnevo, t/a opajanje spomZnov na takratne t/ogot/M t/o/očenZm drogom očZtno nZ po vo/jZ — Mr jZ/? mort/a opomZnja, M^o zvesto Zzpo/-njajejo narot/nopo/ZtZčno oporoko, M je /?Z/a na/ožena o/* ^ontZnaZranem prevzema o/?/astZ /eta /973Z*
/n s/et/njZč.* ot/reMnje pomena Zn
Demonstracija za mir
je skupna zadeva nas vseh
Danes demonstrirati za mir ni več za-zadeva večje ali manjše skupine .posebnežev" — boj za mir je danes skupna zadeva nas vseh. V svetu, ko ar-gentinsko-britanski spor zaradi Falklandskih otokov vedno bolj prerašča v pravo vojno; ko Izrael nekaznovano izvaja .kazenske ukrepe" ter bombardira tuja ozemlja; ko se nadaljuje vojna med Iranom in Irakom; ko imamo slej ko prej opraviti z Afganistanom, Salvadorjem in mnogimi drugimi nevarnimi žarišči; ko imajo povsod neposredno ali vsaj posredno vmes svoje prste velesile, ki prav gotovo ne zastopajo koristi tamkajšnjih ljudstev, marveč le svoje imperialistične in he-gemonistične interese; in ko pri vsem tem blazna oboroževalna tekmu še naprej minuto za minuto požira milijone težko prigaranih denarjev — v tem svetu, ki je čedalje bolj podoben velikanskemu sodu smodnika, je mir resno ogrožen, saj se ta sod smodnika lahko
frcr/rrostZ Z?o)a protZ /asZzrna t?cra/ar Zzpor/Mpava tcrne/jc, rra Mte?*Z/? /e zgrajena r/raga avstrZjsM rcpa/?/ZM. To pa more Z?ZtZ t? Znteresa /e tZstZ/?, M se </o r/anes nZso pre/?o/e/Z, t/a se /e z zmago nat/ /ašZzmom Mnča/a tat/Z t/vana/st/etna t/o/?a „tZsoč/etnega" raj-Z?a Zn ;e zl vsfrt/a spet zažZve/a Mt ne-ot/vZtna Zn saverena t/ržat?a — ne samo „po vo/;Z" zaveznZsM/? sZ/, marveč pret/vsem tat/Z po zas/agZ vse/? av-strZjsM t/emo^ratov ne g/et/e na na-rot/no prZpat/nost, ;ezZ^ a/Z po/ZtZčno preprZčanje, ^Z so s svojZm trp/jenjem Zn /?ojem t/oprZnes/Z ^ osvo/?ot/ZtvZ svoje t/omovZne.
V tem smZs/a se s ponosom prZzna-vamo ^ prZspev^a, M smo ga t/a/Z ^ zmagZ nat/ /asZzmom. OZ?/etnZco tega zgot/ovZnsMga t/ogot/^a pa /?omo o/?-Z?aja/Z v zavest/ g/o/?o^e /?va/ežnostZ vsem stevZ/n/m žrtvam, /?; nas o/?ve-zajejo, t/a sZ nene/?no prZzat/evamo za mZr Zn svo/?ot/o, za sožZtje Zn enakopravnost met/ narot/Z.
vsak trenutek spremeni v eksplozijo jedrske vojne. Pri tem pa niti ni tako važno, ali bi eksplozijo zavestno in načrtno sprožil kak predsednik, ali bi jo nehote povzročit kak general, ki bi zaradi prevelike napetosti živcev za trenutek izgubil prisebnost, ali bi jo zanetil celo kak računalnik vsled računske napake — bila bi to po vsej verjetnosti zadnja vojna, po kateri verjetno ne bi ostalo nikogar več, ki bi še delal raziskave o vzrokih in posledicah.
To sliko današnjega sveta imajo pred očmi vsi desettisoči in stotisoči ljudi v raznih državah, ki se zbirajo na velikih mirovnih demonstracijah. To sliko imajo pred očmi tudi vse številne organizacije in skupine, ki pripravljajo vse-avstrijski pohod za mir, ki bo 15. maja na Dunaju. Teh organizacij je več kot 150 in se med seboj gotovo razlikujejo po politični opredelitvi, svetovnem nazoru, verski izpovedi in raznih drugih kriterijih — toda vsem je preko vseh siceršnjih razlik skupno eno: skrb za mir, skrb za bodočnost človeštva.
Tako je tudi razumljivo, da so vse te skupine našle za skupno manifestacijo skupno politično platformo. Zahtevajo med drugim preusmeritev vojne industrije na miroljubno proizvodnjo; proti oborožitvi avstrijske vojske se zavzemajo za socialno obrambo; zahtevajo večji prispevek avstrijske vlade v mednarodnih prizadevanjih za mir in razorožitev; zahtevajo prepoved izvoza orožja v države, ki teptajo človekove pravice; izrekajo se profi nameščanju novih jedrskih raket in zahtevajo postopno uničenje vseh atomskih, bioloških, kemijskih in konvencionalnih orožij ter posebej uničenje nevtronske bombe; zahtevajo samoodločbo narodov in se izrekajo proti slehernemu političnemu, vojaškemu in gospodarskemu vmešavanju; terjajo spoštovanje človekovih pravic in demokratično reševanje sporov ter obsežno vzgajanje za mir.
Tudi koroški Slovenci se priznavamo k tej skupni platformi in se bomo v čim večjem številu udeležili vseavsfrij-ske mirovne demonstracije 15. maja na Dunaju!
VEITER NEDVOUMNO POPRAVLJA WAGNERJA:
Člen 7 nikakor ni izpolnjen
in Slovenci so slej ko prej diskriminirani
V svojih zadnjih izjavah k manjšinskemu vprašanju je deželni glavar Wagner trdil stvari, ki bi jih v najboljšem primeru mogli imenovati polresnice, njegovi osebni izpadi proti vodilnim funkcionarjem slovenskih organizacij pa so sploh bili na ravni, ki njegovega položaja ni vredna in torej samo kaže, da je očitno zgubil smisel za razsodnost in spodobnost. Mi se na tako raven ne želimo spuščati — bralcem in s tem javnosti raje posredujemo stvarna stališča in trezne ocene, ker smo prepričani, da je resnica mnogo močnejši argument, kot pa pristransko prikrojevanje dejstev in demagoško manipuliranje javnega mnenja.
Pri svojem hvalisanju avstrijske manjšinske zakonodaje in pri ponavljanju neresničnih trditev o izpolnjenem členu 7 se je Wagner med drugim skliceval na znanega avstrijskega strokovnjaka za manjšinsko pravo prof. dr. Veiterja. Tudi v tem primeru je šlo le za polresnico, kajti podobno kot pri navajanju moskovske deklaracije je Wagner citiral samo polovico besedila, na drugo polovico pa je „pozabil". In na to „pozabljeno" polovico ga zdaj Veiter opozarja v pismu, ki ga je pisal osrednjima slovenskima organizacijama. V tem pismu pa priznani strokovnjak tudi nedvoumno ugotavlja, da člen 7 še nikakor ni izpolnjen in da so Slovenci nasprotno slej ko prej diskriminirani — da torej sedanja „vzorna" ureditev v resnici nikakor ni vzorna, marveč v nasprotju z mednarodnopravnimi načeli.
Ker so Veiterjeve ugotovitve izredno zanimive, pismo objavljamo v celoti in to v nemškem izvirniku, da ne bi pri prevajanju nastale nejas-
nosti, ki bi jih potem spet kdo izrabil neresnic. Takole piše dr. Veiter:
Mir ist die Rede desHerrnLandes-hauptmannes Leopoid Wagner zum 40. Jahresfag der Aussiedtung der Karnf-ner Siowenen am 18. Apri) 1942 lu-gemitlei! worden und ich iese auch [hren offenen Brief [der beidert sioweni-schen Zenfralorganisationen) an Herrn Landeshaupfmann Wagner [Mr. 11/82 des Pressediensfes in deufscher Sprache von Maš tednik) und weif) daher, daf[ der Herr Landeshaupfmann die Be-hauptung aufgesteiit hat, Karnten sei a)s Land zu bezeichnen, in dem die :ioweni:che Votksgruppe bevorzugt be-handeit wird und dat; die osferreichi-sche Minderheifengesetzgebung a)s weitweit anerkannt zu geiten habe. Eine ahniiche Behaupfung hat bereit: bei dem deu)sch-s)owenischen Histori-kerseminar in Kiagenfurt am 29/30. Marž 1982 Herr Dr. Heinz Tichy aufge-steitf, der sich dabei aut mich berufen hat, wie anscheinend auch der Herr Landeshauptmann Wagner.
za širjenje polresnic ali kar celih
teh bemerke dazu und gebe meine ausdriickiiche Zusfimmung, da)j Sie die: auch in ihrem Pres:edien:t veroftentii-chen, daf) meiner Meinung nach diese Behauptungen unrichtig :ind und :ich der Herr Lande:hauptmann auch zu Unrecht aut mich beruft, wie auch Herr Dr. Tichy da: zu Unrecht getan hat. E: kann woh) keinem Zweifei unteriiegen, daf) die :ioweni:che Voik:gruppe in Karnten keine:weg: bevorzugt behan-deit ist od behandeit wird, wie auch die kroati:che Voik:gruppe im Burgen-iand prakti:ch weite:tgehend diskrimi-niert i:t, da Art. 7 de: Staat:vertrage: filr die Burgeniandkroaten uberhaupt nicht erfilUt wurde und zwar in keinem einzigen Punkt. Aber auch die :iowe-ni:che Voik:gruppe in Karnten i:t un-verandert in einer meine: Erachten: auch voikerrecht:widrigen Wei:e diskri-miniert, da Art. 7 de: Staat:vertrage:, der ohnehin nur einen Mide:t:tandard dar:teiit, mit Au:nahme der Errichtung
de: Bunde:gymna:ium: ftir Siowenen in keiner Wei:e ernstiich filr die :ioweni-:che Voik:gruppe durchgefiihrt wurde. Wenn von neun bzw. jetzt durch Zu-:ammeniegungen und Aufia::ungen noch :ech: Bezirk:gerichten, in deren Sprengei die :ioweni:che Voik:gruppe :eit jeher beheimatet i:t, nur bei drei Bezirk:gerichten da: Sioweni:che ai: Gericht::prache neben dem Deut:chen zugeia::en ist, iiegt schon darin aiiein eine auf)erordentiiche schwerwiegende Diskriminierung. Dazu kommt, da)) die zwei:prachigen topographischen Auf-schriften, die ihrer Ouaiifikation nach auf)erdem noch we:entiich reduziert wurden [Weg)ašsung der sogenannfen Wegweiser), nur in sehr wenigen Ort-:chaften uberhaupt bestehen und ai: Au:gangspunkt dafiir eine von der sio-wenischen Votksgruppe boykottierte geheime Ermittiung der Muttersprache diente, so kann auch von einer Erfii)-iung der Bestimmungen iiber die zwei-sprachigen topographischen Aufschrif-ten nicht die Rede sein.
Was ich immer wieder erkiare und erkiart habe, ist nur, daf) § 1 de: Voiksgruppengesetze: eine vorbiidiiche Regeiung darsteiit, da der dort aus-gesprochene Grundsatz, obwohi e: sich nur um einen Erhattungsschutz und kei-nen Entfaitung:schutz handeit, mit An-erkennung de: Rechte: aut die ange-stammte Heimat der S)owenen in Karn-ten eine sehr begru^en:werte theoreti-sche Grundiage tur da: osterreichische Voiksgruppenrecht darsteiit. Aber schon die Einfiihrung der 25 °/o Ktausei ftir die zwei:prachigen Ort:fafe)n sfimmt sehr bedenkiich und enfspricht nicht dem internationaien Standard, da dieser Prozent:atz viei zu hoch ist. Dazu kommen aber die Vorgange in Sittersdorf und in Voikermarkt, die ja deutiich machen, da)) die drei potiti-:chen Parteien in Karnten nicht gewiiit :ind, die :o schonen Grundsatze de: § 1 de: Voiksgruppengesetze: auch in die Tat umzusetzen. Es iiegt hier a)so der Fai) vor, bei weichem eine her-vorragende Grundsatzbestimmung, die sicheriich aOgemeine Anerkennung fin-den muf), vorhanden ist, aber die Durchftihrung mit diesem Grundsatz in Widerspruch steht.
Koroški Siovenci obiskati Kranj
40-članska delegacija koroških Slovencev je prejšnji teden bila na enodnevnem obisku v občini Kranj. Delegacijo, ki so jo sestavljali odborniki in zaupniki ZSO in NSKS, je povabila skupščina občine Kranj in ji pripravila zanimivo predstavitev gospodarskih, komunalnih in kulturnih pridobitev občine, hkrati pa sta izrabili obe strani priložnost M izmenjavo mnenj o možnostih sodelovanja.
Kranj šteje med najbolj razvite občine Jugoslavije, med jugoslovanskimi mesti je na 8. mestu glede družbenega dohodka, je povedal v uvodni predstavitvi prejšnji predsednik skupščine Stane Božič. Z hitrim razvojem industrije je močno napredovalo tudi število prebivalstva občine. Medtem ko je občina štela leta 1948 še 39.000 prebivalcev živi sedaj po podatkih lanskega štetja na njenem območju nad 60.000 prebivalcev. Težko si je predstavljati, da je v občini sami 31.850 zaposlenih. Največji delež teh delavcev (87 %) je zaposlen v industriji in drugem gospodarstvu. Kar se tiče zaposlitve ženske pa doseže Kranj z 49,6 % vseh zaposlenih delež, ki ga tudi v zahodnoevropskih razvitih industrijskih deželah le redko kateri kraj doseže (v primerjavi je delež zaposlenih žensk v Avstriji nekaj pod 40 %).
Delegacija koroških Slovencev si je ogledala dva ogromna industrijska objekta: podjetje Sava/Sempe-rit z nad 4000 delavci in ISKRA-Kranj - ATC z 2400 zaposlenimi. Obe podjetji sta vodilni v jugoslovanskem merilu, ena na področju avtopnevmatike in gumastih izdelkov, druga na področju izdelkov za telekomunikacijo. Delegaciji koroških Slovencev so predstaviti ustroj in delovanje podjetja predstavniki tovarne in sindikata. Povsod pa se je razvila nato živahna diskusija o problemih podjetja, o njenih napredkih in težavah. Prav posebno pa so se obiskovalci s Koroške za-
nimali kako se razvija sodelovanje z avstrijskimi podjetji im kakšne možnosti imata ti dve podjetji za morebitne ustanovitve podjetij na južnem Koroškem. Obisk produkcijskih hal pa je dal obiskovalcem možnost, da se sami prepričajo o visokem štandardu industrijskega razvoja, ki se na nekaterih področjih lahko meri z najbolj razvitimi evropskimi podjetji.
Na sporedu so bili še ogled stai-
Število ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu, je v zadnjih letih nenehno nazadovalo. Posledica tega razvoja je med drugim bila, da je močno padlo tudi število kmetijskih izobraževalnih ustanov, ki — vsaj za prehodno dobo — niso imele zadostnega dotoka iz vrst kmečkega naraščaja. Taka „žrtev" je bila svoječasno tudi slovenska kmetijska šola v Podrav-ljah.
Ravno v obratno smer pa je šel nastop predsednika koroške kmetijske zbornice Deutschmanna v parlamentu na Dunaju. Bolj ali manj začudenim poslancem je namreč posredoval podatke, ki kažejo, da je kmetijsko
ne razstave „Žena v revoluciji" v Gorenjskem muzeju, kostnice in izkopanin na Titovem trgu ter Dolinarjeve galerije in razstave ljudske umetnosti na Gorenjskem. Z obiskom nove sodobne šole ..Planina" in z ogledom objektov na Brdu pri Kranju je bil zaključen enodnevni obisk delegacije koroških Slovencev, ki sta jo vodila podpredsednik ZSO Janez Wutte-Luc in član predsedstva NSKS mag. Filip VVarasch.
šolstvo potrebno tudi še danes — še več: da je možnosti strokovnega šolanja kmečkega naraščaja v Avstriji še vse premalo.
Zlasti se je Deutschmann zavzel za izgradnjo višjega kmetijskega šolstva. Svojo zahtevo je podkrepil tudi s številnimi podatki:	v šolskem letu
1981/82 je bilo baje 1358 interesentov za višje kmetijske šole, sprejetih pa jih je bilo manj kot polovica, namreč samo 645, kar je povsem nesprejemljivo. Podobno je menda tudi na višji kmetijski srednji šoli za dekleta Pitzelstatten blizu Celovca, ki prav tako ne moro sprejeti vseh interesentk, zlasti ker jih mnogo prihaja tudi iz drugih zveznih dežel.
Detegacija korofkih Stovencev je obiskata tudi podjetje „Sava"
Kmetijsko šoistvo
je potrebno tud! še danes
Moralna zmaga pred štiridesetimi leti
Vsaka skrajnost na konca aniči samo seke. Tako je Mo S skrajnostjo, k/ je kotc/a Izselit/ 5/ovence iz Koroške,- tako ko s skrajnostjo, ki jim včeraj in danes odreka svokodno življenje in razvoj na svojik lastnik t/ek. Kakršenkoli ekstremizem iakko do/go aspeva in se zdi, da ga ne ko niko/i konca. Toda na konca se sam požre.
To je eden od naukov, ki ga iakko spoznamo ok 40-/etnici izseljevanja. Takratni krč skrajnosti je ime/ isto napako, kot jo imajo vse skrajnosti.' precenjujejo same seke. To pa je v nasprotja z zakoni narave in dražke, ki na konca razkrojijo vsako samozaverovanost, ki koče asto/ičevati /e seke, pa najsi gre za samozaverovanost narodov aii idej. Vse, kar je ozko, to pa je vsako nasilje, na konca odmre.
Drag naak, ki nam ga je pripravil tisti čas, pa je, da vsako z/o vzkadi odpor in poživi naravne si/e tistega, ki se ga je z/o iz-
kra/o za svojo žrtev. Čas pregona iz domačik krajev ni pope/ja/ v okap. Takrat je zrast/a med pregnanci prenekatera oseknost, ki je pozneje, v povojnem časa, neizmerno ve/iko prispeva/a k tema, da je s/ovenski č/ovek na Koroškem vztraja/ k/jak novim ok/ikam preganjanja. To je zdravo seme, ki danes že cveti v m/adik rodovik in se zato ni kati, da ki pot navzdo/ neke narodne skapnosti konča/a v mo/ka grokov. Nasprotno, danes že vidimo novo rast, ki pomeni, da je najkajša stiska premagana in da je zače/a pot navzgor.
Tisti čas nas je tadi naači/, kako se apreti zastraševanja. Ko se sre-čajemo z novimi ok/ikami zastraševanja, včasik na to pozakimo. Prav zaradi straka zastraševanje aspeva. Poj zoper njega je v pogamnem soočenja z nevarnostjo, /anko Ogris nam je da/ vzg/ed, kako ravnati. Tako/e je opisa/ dogodke ok izse/itvi njegove dražine /Koroški koledar 1972).- „5am sem osta/ še v kiši, ker sem se mora/ preok/eči. Osorno m; je zapoveda/ nek gestapovec, naj takoj grem z njim. Nisem ga pos/aša/. Preok/eke/ sem se, vze/ s sekoj še vse dokamente, nato pa stopi/ še enkrat v izko. 5ede/ sem k karmonija ter zaigra/ našo kimno ,PZej 5/ovenci. . .'. Prav trdno sem takrat okčati/ tisto, kar pravi pesem da/je, in še g/asneje sem adari/ po tipkak,- ,Z?og je z nami, kdor prot' nam, ga če Peran podreti/' ... Ko so po/icist/, ki so straži/i pred kišo, zas/iša/i zvoke karmonija, so priš/i v izko. Pi/i so vsi presenečeni, kako je mogoče, da morem pred odkodom v izse/jeništvo še igrati."
Od/očno soočenje s strakom je torej edini način, kako preprečiti, da se strak ne za/eze v kosti in č/oveka postopno ne pokaki. /zkašnja pove, da izogikanje ničesar ne rešaje, strak spet poraste, zdaj npr. kot „Drangst", od katerega trpijo tisti, ki so nekoč v prvem straka pok/ekni/i. Tadi sicer vidimo, kako ak/anjanje kakršne-ma ko/i straka č/oveka zma/iči.- na konca ostane krez „okraza", kot č/ovek z/om/jen, pa še s strakom povrka.
Nas/ednje pomemkno psiko/oško dejstvo, ki je pomaga/o, da so /jadje vzdrža/i, je ki/o apanje. To apanje ni ki/o. niti takrat, niti danes, prazno. Narod je dražkeni organizem, ki ne teme/ji v kakem priznavanja o tem, kot kaj se kdo počati in kot kaj se koma zdi ko/j varno razg/ašati se. Narodnost je namreč g/ok/je vtkana v č/ovekovo oseknost, ce/o g/ok/je, kot to razodeva govorica. Trav zaradi fakik g/okin pa apanje ni var/jivo. Dpanje je vedno naravnanost na kodočnost, ki po njem na nek način zaživi že zdaj in tadi tako pripomore, da /ažje prekrodimo čas preizkašnje.
/zse/jenstvo je prines/o še eno izkašnjo. A/nogi izse/jenci so morda ves čas trpe/i samo ponižanje in sarovost tajik /jadi. Toda doka/ jik je ki/o, ki so ime/i srečo, da so priš/i v stik z dokrimi in neza-strašenimi domačini iz oko/ja, kamor so ki/i izse/jeni. 5 temi so se stka/e vezi /jadske so/idarnosti, ki so to/iko ko/j dragocene, ko/ikor ko/j so ki/i težki časi, ki so jik ok/ikova/i. Trav dejstvo te so/idarnosti pa nam pove, da spora ni med narodi, ampak med svokodnimi m zas/ep/jenim č/ovekom. Vztrajati v svokodi pomeni tedaj pomagati tadi zas/ep/jenema. Nekateri so že odpr/i oči, mnogi jik še niso. Če jim kočemo pomagati, jim prav gotovo ne komo pomaga/i tako, da se jik kojimo, da se jim ak/anjamo, da pred njimi drokno stopicamo. Najmanj pa tako, da ki jik sovraži/i a/i zatramova/i.
3evoda je ki/o izgnanstvo tadi ve/iko trp/jenje. Nasi/na odtrganost od doma je eden od najkajšik adarcev, ki si ga z/o /akko za-mis/i. Zato ni čadno, da so mnogi, čeprav po srca močni, a zaradi ko/ezni, pomanjkanja in dragik raz/ogov prizadeti, za večno osta/i ^ tajini. Nekateri izmed njik v svojik zadnjik dnek niso več apa/i zase, a so apa/i za svoje, da se povrnejo. Tako smo spet pri apanja, ki nas zavezaje in zaradi česar je am/jivo, da se težkik dni izpred 40 /el vedno znova spominjamo kot zavezo za naše /astno, sedanje in pri-kod^e^mM^^
J. Zaiokar
**AVNi NASTOP GLASBENE ŠOLE:
Viožen trud že rod: bogate sadove
o smo pred štirimi leti zvedeli to šolo stojita obe osrednji kulturni prve poizkuse o glasbenem pou- organizaciji koroških Slovencev H ^ Paberku in okolici, nismo upa- SPZ in KKZ in seveda glasbene šo-' verjeti, da bo ta dejavnost pre- le in ZKO Slovenije, brez katerih
^ a v pravo glasbeno šolo in da no	do mala celo naselitve-
ni bodročje naše narodne skupno-že prvi javni nastop v Pli-* ... kjer so učenci s svojimi uči-i' po prvem letu dela in pridne-ačenja pokazali svoje rezultate, Poklal, da tveganje ni bilo za-a. Tedaj je Slovenska prosvetna nirn^ skupno s Slovenskim prosvet-društom ..Edinost" v Pliberku hn ledino. Danes imamo glasbe šolo, ustanovo, ki med našo dino opravlja zelo pomembno ssbeno-pedagoško delo. Zdaj za
te, tako široko zasnovane glasbene vzgoje ne bi bilo možno opravljati.
To je naglasil tudi Joško Hudi preteklo sredo v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu, ko je v imenu glasbene šole na Koroškem otvarjal javni nastop učencev in ob tej priložnosti pozdravil navzoče predstanike slovenskih političnih in kulturnih organizacij in javnih forumov. Med njimi višjega svetnika dr. Pavla Apovnika, predsednika SPZ Valentina Polanska, podpredsednika KKZ dr. Janka Zerzerja taj-
nika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliksa Wie-serja in druge. Hudi je tudi povedal, da zdaj glasbena šola zajema več kot 200 učencev in da poteka v okviru oz. sodelovanju obeh organizacij in krajenimi društvi. Začetek njenega delovanja je bil povsem upravičen, ker tudi glasbena vzgoja sodi med tiste faktorje, ki so važni, da jih je otrok deležen v materinščini, je menil govornik. Tu pa je znova treba ugotoviti, da bi Glasbena šola morala biti deležna podpore javnih sredstev dežele in države tako, kot so le-te deležne druge glasbene šole v deželi.
Javni nastop učencev glasbene šole prejšnjo sredo je to brez dvoma potrdil, kajti tam smo bili deležni lepega glasbenega užitka, ki je zadovoljil tudi zahtevnega poslušalca. Nadvse pa so bili zadovoljni številni poslušalci, zlasti starši, ki so pozorno sledili nastopanju svojih otrok, v njihovih očeh je bilo videti zadovoljstvo in ponos. Zato najbrž vsi soglašajo z nami, namreč da trud in sredstva, vložena v to dejavnost niso zaman in
VABILO
Vabimo vse absolvente slovenske gimnazije na pevsko vajo v petek 21. 3. 1982 ob 17. uri, v avlo slovenske gimnazije, Janežičev trg 1. Ta zbor absolventov bo nastopil v 1. delu akademije [v Ločah 22. 3. ob 20. uri, v celovški Delavski zbornici 23. 3. ob 14.30 uri) z dvema pesmima pod vodstvom Aleša Schusterja. Pridite zanesljivo v čim večjem Številu.
Ravnatelj:
dr. Reginald Vospernik
KONCERT
Prireditelj: SPD ..Zila " na Zilski Bistrici Kraj: Kulturni dom na Zilski Bistrici Čas: nedelja, 1č. 3. 1982, ob 14.30 uri nastopajo: TamburaSi SPD .Jepa-BaSko jezero" iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich
da je treba tudi v prihodnje skrbeti, da bomo naši mladini omogočali ustrezno glasbeno izobrazbo, s tem pa tudi za potreben naraščaj zlasti na instrumentalnem in zborovodskem področju.
Letos bo v Cetovcu 13. teden srečanja in 6. tekmovanje
za Bachmannovo nagrado
^J^°vec bo letos že trinajstič po bo v letu 1983. Vsekakor bo, tako omejena, da pa je uspelo poleg tur Preišče srečanja raznih kul- napovedujejo prireditelji, letošnji dežele, mesta in radia, pridobiti tu-^ 'h ansamblov od glasbenih, gle- teden srečanja spet pritegnit števil- di razna koroška podjetja, zlasti g 'ski.h in kabaretističnih. Kot obi- ne ljubitelje kulture in zabave, zla- združenje industrialcev, razne de-tat ' tudi tokrat spet vrsta pri- sti na področju glasbe, gledališča name zavode in nekatera večja . '*ev, ki bodo omogočile sedelo- in tudi filma.	podjetja, ki bodo skupno prispevali
prebivalcev mesta in dežele.
Celoten teden srečanja, katere- 200.000 šilingov.
Cei^* °kviru bo spet kviz „Poznaš ga vrhunec tvori podelitev literarne Zanimivo je tudi dejstvo, da se ^ °^oc?", kreativna delavnica, sli- nagrade Ingeborg Bachmann, je zanimanje pisateljev za sodelova-^ ski natečaj za mladino in	drugo,	povezan	z velikimi stroški,	saj le-ti	nje pri tekmovanju za Bachmanno-
j^^ času, to je od 18.	do 27.	presegajo milijon šilingov.	Kulturni	vo nagrado čedalje veča, česar do-
k&Ja ietos, bodo priredili	tudi li-	referent	mesta Celovec	Sigibert	slej ni bilo, saj so mnogi pisatelji
ka,.^ razstave, medtem ko	bo sli-	Metelko	in intendant koroškega	tako sodelovanje celo odklanjali,
sko tekmovanje tokrat odpadlo radia Ernst VViHner, sta kot glavna kar je v javnosti imelo svojstven bodo skušali spraviti v okvir nositelja prireditve povedala, da so odmev. Humbert Fink, eden izmed Narodne razstave INTART, ki sredstva za to akcijo letos zelo članov žirije, je menil, da je to brez
dvoma posledica čedalje slabšega položaja založnikov, ki so pri izbiri avtorjev postali zelo previdni in je zaradi tega marsikateri tekst ostal v predalih, kar pa močno ogroža eksistenco številnih pisateljev, ki so nenazadnje prav tako odvisni od denarja, kadar gre za golo preživetje. Tako so letos morali številne interesente odbiti, zato je izbor udeležencev bil težak. Kljub temu so upoštevali dosedanjo prakso, da bo med tekmovalci mnogo mladih, neznanih avtorjev, kar jim daje možnost za afirmacijo v javnosti in s tem pot do založnika.
Škoda, da je tekmovanje omejeno le na nemški jezikovni prostor, kar ni v skladu z dvojezično strukturo Koroške, s tem se tudi zapira pot za sodelovanje slovenskih pisateljev v deželi.
VABILO
^dbor šolske skupnosti na Zvezni gimnazij! za Slovence v Ce-'ovcu priredi v nedeljo, dne 23. maja 1982, ob 14.30 uri v veiiki dvorani Delavske zbornice v Celovcu jubiiejno
šotsko akademijo
25-LETNICi ZVEZNE GIMNAZiJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
sporedu so pevske in instrumentalne točke, telovadni nastopi, P!esi in recitacije.
Akademijo bodo soobiikovali gimnazijski absolventi.
red in med prireditvijo bomo prodajali novo pioščo, kaseto in lubilejni zbornik.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
rav. dr. Reginald Vospernik I. r.
Slovenska prosvetna zveza in
Kunstverein fur Karnten
vabita na razstavo
FOTOGRAFIK
Petra
Kocjančiča
v domu umetnikov (Kunstlerhaus) v Celovcu. Razstava je odprta do 22. maja 1982, od ponedeljka do petka od 11.-13. in 16.—19. ure. Prisrčno vabljeni!
Mladi rod štev. 9-10
Z veseljem smo ga vzeli v roke, Mladi rod namreč — zadnjo številko (9—10) šolskega leta 1981/82. Tako je Konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške z urednikom Tomažem Ogrisom na čelu, ki je odgovoren za redno izhajanje tega šolskega lista, svojo nalogo dobro opravil, saj je vse številke Mladega roda izdal pravočasno in s tem skrbel za zanimivo in pestro čtivo za naše mlade bralce na šolah in doma.
Nova številka Mladega roda tudi tokrat vsebuje številne prispevke domačih in sodelavcev iz matične Slovenije. Kot po navadi gre za prispevke o tekočem letnem času ter za ustaljene rubrike kot so Ljudje pri delu, Bralci nam pišejo, Za bistre glave, Naš kraj in druge. Vsi prispevki so tudi tokrat primerno ilustrirani in s tem najboljša pobuda za branje. Zato urednikom gre vse priznanje za njihov trud, ki ga vlagajo v to, da Mladi rod izhaja v tako prikupni obliki in opremi. Želimo, da bi tako bilo tudi v novem šolskem letu, da bi spet pritegnili številne mlade bralce ter jim zbudili ljubezen do branja lepe slovenske pisane besede.
Mladim bralcem pa priporočamo, da Mladi rod vzamejo s seboj tudi na počitnice, kjer jim bo gotovo zvesti prijatelj pri krajšanju prostega časa. Seveda pa tudi urednikom želimo zaslužene
počitnice, da nas bodo ob začetku novega šolskega leta lahko spet razveseliti z novo številko Mladega roda.
Vsem staršem, katerih otroci bodo v novem šolskem letu začeli hoditi v šo-
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah
vabi na
AKADEMIJO slovenske gimnazije
ki bo v soboto, dne 22. maja 1982 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Ločah.
Dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu gostujejo pri nas v Ločah s programom njihove letošnje akademije.
lo priporočamo, da za svoje otroke naročijo Mladi rod pri uredništvu, poštni predal 45, 9021 Celovec, ali pa pri učitelju slovenščine.
Se enkrat ^Koroška pomtad«
Literarni teden „Koroška pomlad -karntner fruhling", ki je minuli teden poteka) v prostorih mestne hiše v Celovcu, je, kot zatrjuje prireditelj Del Vedernjak, bil popoln uspeh. Res, v ,,Vasi pesnikov" se je dogajalo marsikaj. Prizorišče literarne scene je bilo zelo burno. Do besede oziroma literarnega branja so prišli tudi slovenski pesniki Gustav Januš, Milka Hartman, Valentin Polanšek, Jožica Čertov in Maja Haderlap. To je prireditelju brez dvoma treba šteti v dobro. S tem je pokazal mnogo doslednosti, namreč, da je koroška literarna scena pestra, da v le-tej delujejo tudi slovenski pesnik in pisatelji.
Da pa ob takih veleprireditvah pride do raznih organizacijskih spodrsljajev, zamer in razočaranj tako med književniki kot pri občinstvu, je skoraj neizogibno. Eden takih aspektov je časovna stiska, ko potem pride do neprijetnih zamud. Kar zadeva branje slovenskih pesnikov, je treba povedati, da je publika bila maloštevilna (kar se je dogajalo tudi nekaterim drugim avtorjem) razen na otvoritvi prireditve, ko ni bilo prisotne še utru-
jenosti in je zanimanje bilo še izredno živo. Neprijetni besedni spopadi med organizatorjem Vedernjakom in koroškimi pisatelji ali spremljevalci literarne scene, so prireditvi vzeli mnogo na nivoju, zlasti razni osebni interesi, ki so pri tem prišli na površje. Nepristranski opazovalec je dobil vtis, da pri vsem gre za nepotrebna ljubosumja, zavist in osebna nasprotja. Ob tem je Vedernjak izpadel zelo osamljen ali pa je to hote) biti?
Naj bo kakorkoli že, prireditev je vsekakor bila zelo razburljiva, najbrž je vse to sodilo zraven. Eno pa je gotovo že danes, namreč, da bo prihodnja prireditev morala biti zasnovana drugače, kajti med tem kar je bilo napovedanega in izvedenega letos, je bila velika razlika. Iniciativo kot tako pa — da nas ne bi razumeli napak — podpiramo, zlasti tisto, da je organizatorju uspelo dobiti sredstva za prireditev iz javnih virov, da sio le-to podprle tudi slovenske organizacije in da so bili vključeni tudi avtorji iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
PREDAVANJE DR. PETRtČA NA DUNAJU O ODNOSU JUGOSLAViJE DO NARODNOST!:
Dva pristopa do manjšinske probiematike
Prejšnji teden je na Dunaju govori! priznani strokovnjak za mednarodno pravo in manjšinska vprašanja dr. Ernest Petrič, profesor na !jub!janski fakutteti za socioiogijo, poiitične vede in novinarstvo, o odnosu Jugosiavije do manjšinskega vprašanja znotraj in izven njenih meja.
Najprej je prof. Petrič orisal narodnostno raznolikost Jugoslavije in poudaril da republike in avtonomne pokrajine Jugoslavije niso narodnostno homogene. Deli narodov in narodnosti živijo tudi v drugih republikah pa tudi izven same države. Med še najbolj homogene republike sodi Slovenija, kjer znaša odstotek avtohtonega slovenskega prebivalstva okrog 90 odstotkov. Novo Jugoslavijo je tako bilo mogoče zgraditi samo na osnovi enakopravnosti narodov in narodnosti. Od vsega začetka je bila Jugoslavija koncipirana kot narodnostno pluralistična država. Ta zamisel je bila postavljena kot osnovno načelo bodoče Jugoslavije že na drugem zasedanju AVNOJ-a, kjer so sklenili, da bo nova država zgrajena na osnovi enakopravnosti narodnosti in na osnovi federalizma. V tem smislu danes tudi v teh važnih zadevah javnega političnega in družbenega življenja odločajo v prvi vrsti republike, v pristojnost Zveze pa spadajo tiste zadeve, ki so izrecno poverjene zvezni ravni. Danes vzdržujejo npr. republike gotove lastne zunanjepolitične odnose do drugih držav, tudi na področju obrambe imajo lastne kompetence in naloge. To vsekakor odgovarja načelu, da so narodi in narodnosti osnovni subjekt jugoslovanske državnosti. Prav tako omogoča samoupravni sistem tudi najmanjšim narodnostnim skupinam, da odločajo v okviru občin in krajevnih skupnosti o svojih osnovnih življenjskih in družbenih vprašanjih.
..NARODNOST" JE NADOMESULA
..NARODNOSTNO MANJŠtNO"
Leta 1963 so v Jugoslaviji nadomestili pojem narodnostna manjšina, s pojmom narodnost, to naj bi izražalo, da v državi ne vladajo odnosi med manjšinami in večinami (torej med nadrejenimi in podrejenimi narodnimi strukturami), temveč da naj velja načelo enakopravnosti in soodločanja.
Kjer pa živijo narodnosti avtohtono, tam sploh velja tako imenovani teritorialni princip, kar pomeni, da je na tem področju jezik narodnosti popolnoma enakopraven z jezikom tam živečega večinskega naroda. Tako je v ustavi SR Slovenije italijanski in madžarski jezik, na področjih, kjer živita ti dve narodnosti, popolnoma enakopraven s slovenščino. Zelo značilen za ta položaj narodnosti, je bil primer, ki ga je profesor Petrič navedel v tej zvezi:
Leta 1970 so se nekateri občani pokrajine, kjer živi madžarska narodnost obrnili na ustavno sodišče Slovenije, da odloči o vprašanju ali morajo otroci slovensko govorečih družin v šoli obvezno obiskovati tudi madžarski pouk. Slovensko ustavno sodišče je odločilo, da obstaja takšna obveznost.
Jugoslavija se ravna tudi po načelu, da manjšinske pravice ne smejo biti odvisne od števila pripadnikov narodnosti. Seveda je kljub temu veliko odvisno od odnosa pripadnikov večinskega naroda do pripadnikov narodnosti. Tudi tukaj obvezuje slovenska ustava vse javne organe in občila, da skrbijo za čim popolnejšo in vsestransko spoštovanje in izpolnjevanje
pravic narodnosti.
Istočasno spoštuje Jugoslavija dejstvo, da je vsaka narodnost, ki živi na njenem območju tudi del matičnega naroda te narodnosti in da ima pravico sodelovanja in razvijanja vsestranskih odnosov do sosednjega naroda oz. njegove države.
V odnosu Jugoslavije do drugih držav, posebno sosednih držav, kjer živijo narodne skupnosti, katerih matični narodi živijo v Jugoslaviji, je manjšinsko vprašanje vedno prisotno. Jugoslovanska ustava obvezuje vse njene organe, da se zavzemajo za spoštovanje pravic vseh narodnih skupin, ki živijo izven države. V tej zvezi se je prof. Petrič dotaknil tudi vprašanja člena 7 ADP in ugotovil, da le-ta še vedno ni izpolnjen. Namen člena 7 je bil, da izboljša polo-
Razstava o pregnanstvu in uporu na univerzi v Ceiovcu
Včeraj zvečer je Klub slovenskih študentov v Celovcu skupno z Avstrijsko visokošolsko zvezo otvoril v avli celovške univerze razstavo o „Pre-gnanstvu in uporu", ki jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut in jo že predstavil ob spominski svečanosti 18. apr. v Domu glasbe. Sodelavec Inštituta dr. Janko Malle je ob otvoritvi predaval o teh usodnih dneh v zgodovini koroških Slovencev ter predvajal diapozitive.
Razstava, ki je namenjena predvsem študirajočim in uči-teijem na univerzi, je za vsakega dostopna in bo odprta do 14. maja v avti univerze v Ceiovcu.
žaj v Avstriji živečih manjšin, v nasprotju s tem pa je avstrijska manjšinska politika položaj doslej v marsikaterem oziru le poslabšala. Prof. Petrič je poudaril, da zakon o narodnih skupinah nasprotuje določilom čl. 7, ker ta ne predvideva nobenega določenega števila pripadnikov manjšin in tudi mednarodno pravo ne. V Avstriji danes še vedno lahko delujejo protimanjšinske organizacije, ki po določilih člena 7 sploh ne bi smele obstajati.
AVSTR!JSKA MANJŠ!NSKA POLiTiKA !MA TEŽKE
ZGODOVtNSKE HiPOTEKE Rešitev manjšinskega vprašanja v Avstriji gotovo ne bo !ahka, je rekei profesor Petrič, ker obstajajo znane težke zgodovinske hipoteke, kijub temu Jugosiavija pričakuje konkretne, pozitivne ukrepe, četudi ne bo mogoče rešiti vsega naenkrat. Toda samo prizadete manjšine iahko odiočajo a!i so ukrepi res pozitivni, kajti one morajo pod danimi pogoji živeti in se razvijati.
Samokritično je profesor Petrič ugotovil, da tudi v Jugoslaviji niso vsa vprašanja, ki se tičejo narodnosti, popolnoma zadovoljivo rešena. Posebno v teh izvajanjih pa je prišel do izraza čisto drugačen duh kot smo ga vajeni mi koroški Slovenci s strani avstrijske manjšinske politike. Profesor Petrič je npr. povedal, da so v Jugoslaviji zelo zaskrbljeni zaradi nazadovanja nekaterih narodnosti med zadnjim in predzadnjim ljudskim štetjem. Medtem ko je število Albancev in Romov med leti 1971 in 1981 močno napredovalo je npr. število Italijanov in Madžarov močno padlo. To pa se na demografski način ne da razložiti, je dejal prof. Petrič. Zato morajo za ta razvoj biti odgovorni nekateri negativni vzroki, ki jih je treba temeljito analizirati in premisliti konsekvence. Kajti asimilacije ni mogoče odobravati, vseeno iz katerih vzrokov je do nje prišlo. Kajti če se pripadniki neke narodne skupnosti nočejo več priznati za to kar so, potem je moralo biti v narodnostni politiki nekaj narobe. Nad tem razvojem so bili v Jugoslaviji precej presenečeni in ga pomujejo kot sva-ritev. Medtem ko skušajo pri nas nasprotniki narodnih manjšin uporabiti preštevanje kot orodje za decimi-ranje manjšin, za odrekanje pravic in za še večji asimilacijski pritisk, skrbi odgovorne v naši sosednji državi upadanje števila pripadnikov narodnostnih skupin. Vzroke iščejo celo v svoji lastni politiki.
Protimanjšinski duh, ki prevladuje v Avstriji se je odražal tudi v diskusiji, ki je sledila po predavanju prof. Petriča. Tako je voditelj gradiščanskih asimilantov župan Robak ponavljal svoje znane bajže o tem kako dobro se godi gradiščanskim Hrvatom v Avstriji, kako zadovoljni so s pravicami, ki jih imajo in kako dobra je tista avstrijska manjšinska zakonodaja.
Takšne cvetke lahko zrastejo samo na osnovi manjšinske politike, ki sloni na načelu ponemčevanja in uničevanja narodnostne identitete v Avstriji živečih manjšin. Medtem ko Jugoslavijo skrbi novi razvoj in si želi čim boljši razvoj narodnosti, skrbi nekatere sile v Avstriji kako bi narodnostne manjšine čimprej uničili.
Razveseljivo je dejstvo, da je ta zastopnik asimilantov ostal popolnoma osamljen. Okrog 100 poslušalcev je z velikim zanimanjm sledilo strokovno zelo fundiranemu in informativnemu predavanju, na katerega je vabil jugoslovanski Kulturni in informativni center ter inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju. Med udeleženci je bilo veliko število pravnikov, zgodovinarjev, intelektualcev, študentov, ki so slišali stališča zelo kompetentnega strokovnjaka. Dobili so boljši vpogled v jugoslovansko manjšinsko politiko in tako podlago za razlikovanje med demokratičnim pristopom do manjšinske problematike in načinom ravnanja z manjšinami, kakor smo ga vajeni pri nas.
dr. KrhhjdM 5d?el/%nder
Nov predsednik FUENS
V Strasbourgu je bil pred nedavnim redni kongres Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki je izvoli! tudi novega predsednika te mednarodne manjšinske organizacije. Vodstvo FUENS je namreč prevzel dr. Regi-nald Vospernik, ki je zdaj že dolgo let zavzemal položaj podpredsednika; nasledil je dosedanjega predsednika dr. Karla Mitterndorferja, predstavnika južnih Tirolcev.
Na kongresu FUENS so tudi tokrat obravnavali pereča vprašanja posameznih narodnostnih manjšin, predvsem pa so razpravljali splošno o manjšinski zaščiti in v tej zvezi poudarili potrebo po mednarodnopravnih določilih za zaščito narodnih skupnosti in manjšin. Zato bo FUENS pri svojem bodočem delu polagala veliko važnost tudi na čim tesnejše sodelovanje z drugo mednarodno manjšinsko organizacijo — Mednarodnim združenjem za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM).
Spominski obisk
KONCENTRAC!JSKEGA TABORtŠČA MAUTHAUSEN
Zveza koroških partizanov priredi ob obietnici dneva zmage nad fašizmom, 9. maja 198Z enodnevni !z!et v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen. Na og!ed tega kraja groze vabimo še prav posebno mtadino, da ze zeznani, kako zo tam trpe!! in umirati tudi naši ijudje. Ob tej pritožnozti ze bomo pok!oni!i zpominu tisočerih irtev.
Vzem, ki bodo obizkaii nekdanje nacistično koncentracijsko taborile Mauthauzen, sporočamo, da bo avtobuz vozi) po naziednjem voznem redu:
ob i.00 uri iz Piiberka [Posojiinica); ob 3.30 uri iz Dobrie vazi [Sienčnik); ob 3.30 uri iz Skocijana [občina); ob 6.00 uri iz Ceiovca [Gazometergazze 10), ob 6.30 uri iz Beijaka [giavni kotodvor). Ker vozita dva avtobuza, je nekaj proztorov še proztih.
Prizpevek za vožnjo [300 šiiingov na ozebo) bo treba piačati pri vztopu v avtobuz. Za prehrano mora zkrbeti vzak zam.
Odbor
Ob vpisovanju šoiarjev:
] Prijavite otroke ] - k dvojezičnemu pouku *
PRED PODiJSKO D!SKUS!JO V ŽtTAR! VAS!:
„S!ovenščme v javnosti nočemo zatajevati!"
Za enakopravnost stovenskega jezika v javnosti se borimo ko* roški Siovenci že desettetja. Po skiepu večine občinskega sveta v Žitari vasi za odstranitev dvojezičnih napisov v ijudski šoii so se tudi prizadeti zbrati in ustanoviti komite za dvojezičnost. Komite je sodeio-va! pri pripravah za podijsko diskusijo o vrednosti dvojezične vzgoje, ki bo jutri, soboto 8. maja, v ijudski šoii v Žitari vasi. Priredite!) diskusije je SPD „Trta". Ob tej priiiki smo se pogovarjati z dr. Viadimirjem Wa-kounigom, ki je čian komiteja, njegov govornik in znanstveni sodeia-vec na inštitutu za izobraževaino ekonomijo in socioiogijo na ce!ov-ški univerzi.
N	je fzjegOU p0772e?2 Zd
preNudAtTo oMNe?
Wakounig: Ko je konflikt zaradi dvojezičnih napisov postal znan preko občinskih in deželnih meja, so prišle številne solidarnostne izjave izven občine. Ker pa je stvar vendarle lokalnega značaja, je postalo potrebno, da se tudi znotraj občine solidarizirajo ljudje z ravnateljem. Zbrali smo se začetek februarja v Šentlipšu in prišla je pobuda za ustanovitev „Ko-miteja za dvojezičnst". V prvi vrsti sodelujejo žitrajski občani, ki se solidarizirajo z akcijo ravnatelja Kukoviče in ki zagovarjajo dvojezičnost na zunaj, torej za uradno dokumentacijo dvojezičnosti. Osnovo za delovanje komiteja so člani sestavili tudi v pismeni obliki.
5/oveMS^; vestnih; V o/*č;us^ew we-
tM 7M rdZKTMČfdTtjd Z% CHd^OjTdfMOSt
s/oveTM^egd jezi^d v jdVHOst:, ^dr Jo-^MMPMtird	ZHdTH s^/e/r. AdMe?!
pow!fM pripisujete Jfojezičnosti v jdf-MOSti?
Wakounig: Dvojezičnost v javnosti nam je važna zaradi tega, ker je treba stvar, ki je nekaj vredna, dokumentirati na zunaj. Če naj je slovenščina enakopravna nemškemu jeziku, mora to biti tudi vidno. V bistvu skriva človek le stvari, s katerimi se ne more ponašati, katerih se sramuje. Del občinskega sveta skuša neko stvar skrivati, to je slovenski jezik sam. Komite se skuša obračati proti tej strategiji, ker se identificiramo s slovenskim jezikom. Slovenščina je imela v občini vedno svoje mesto, večina občanov govori med sabo samo slovensko, tudi večina občinskega sveta se „inoficialno" pogovarja med sabo slovensko. Zato je treba uporabo slovenskega jezika dvigniti samo še na oficialno raven.
5/oveHs^;'	/d še t/rMg; pe-
tldgoš^i drgKMteHt; zd df ojeziČMOSf?
Wakounig: Velikega psihološkega pomena za posameznika in za narodnostno skupnost je javna dokumentacija njenega jezika. S tem dobi skupnost šele potrjeno, da ga je družba akceptirala. S pedagoškega vidika gledano šola ne more mimo dejstva, da živita v tem prostoru dva naroda. Zato je zame absurdno, če nekateri zagovarjajo dvojezičnost le, če se pojavi v okviru trojezičnosti ali večjezičnosti. Za nas je realiteta, da živita dva naroda skupaj, v prvi vrsti gre za uporabo dveh jezikov in ne za tri ali več, s tem pa seveda nočem zmanjševati pomena drugih jezikov.
.SJofens^i	Kd^šen po?7;f%
pripisujete sobotni potfijs^i thk^Mhji # obstoječe??: ^oro%ew ozrdčj%?
Wakounig: Zdi se mi, da je vrednost takšne diskusije v tem, da se govori brez tabujev. S takšno diskusijo je mogoče tudi dokumentirati, da se z dvojezičnostjo identificirajo tudt ljudje, ki niso slovenske narodnosti. S prisotnostjo takšnih ljudi se morda lahko osvobodimo tistega oklepa, čes, kaj že pomeni naš jezik. Zelo važno pa je stvarna diskusija tudi za tiste ljudi, ki so v asimilaciji že daleč napredovali. To je lahko impulz za določeno osvoboditev, saj velikokrat podležejo notranjemu pritisku, ki gz povzročajo zunanji pritiski.
^lovetts^i	Ges/o tfvojezk-
HOŠti ;'twd sfo; poTMfM Zd Mff/jdtdp*' uje sloffMs^egd jezi^d ^ot end^ovrfd-Hfgd po/fg HfTHŠ^fgd jfZiTd. Zh itnd to ges/o tddi ^dMne s/d^e to<%e?
Wakounig: Pozitiven pomen gesla je v tem, da apeliramo na vse tiste, ki so se v določeni meri asimilirali in ki se še niso popolnoma odrekn svojemu narodnostnemu izvoru, ki vsak dan še govorijo med sabo slovensko, ne pa v javnosti. S strani večinskega naroda pa se nam večkrat očita, da v lastnih družinah ne prakticiramo dvojezičnosti. S tem hote ali nehote izpodrivamo enojezičnost, ^ pravi slovenščino. V jeziku pa se v prvi vrsti zrcali naša narodnostna identiteta. Dvojezičnost se lahko spremeni v negativno stran, če začne izpodrivati materinščino. Narod lahko kot narod obstaja samo v relaciji do svojega jezika, ne pa v relaciji do dveh jezikov. Slovenci imamo za materinščino slovenščino, ne pa neko dvojezičnost.
vestni^.- Kd^o se o^Mdšd-jo MdprdTTt dvojezičnost; vdš; zdsfop-ni^i v o^činif
Wakounig: Zanje bi bila dvojezičnost sprejemljiva, dokler se ohrani le navznoter, med štirimi zidovi. Tolerirali bi dvojezične napise tudi znotraj šole, če bi se zunaj uvedel samo nemški napis. Kjer gre za uradno dokumentiranje, niso več za dvojezičnost. Svojo dvojezičnost pač prakticirajo tako, kot sem že prej povedah da se je v privatnih razgovorih poslužujejo, ne pa seveda v občinski sobi. Zdi se mi pa tudi, da je tudi med večinsko stranko precej občinskih odbornikov, ki z občinskim sklepom rušo zadovoljni in ki bi tudi raje vt-deli, če bi se ta dvojezičnost na zunaj uradno dokumentirala.
5/oveHs^;' vestM;'^.' /Vvu/u zu pogovor/
Šmarjeta pri Plikerku
Na veliko noč je bilo pri nas še bolj praznično veselo kot po navadi. Anica Kolenik iz Šmarjete in ženin Franc Ha-šej iz Kokij sta si zbrala ta dan, da si dasta svoj .da" v Šmarješki cerkvi. V bodoče bosta šla skupno življenjsko pot. Že v prvih popoldanskih urah so se začeli zbirati svatje pri Koleniku, nevestinem domu, da prisostvujejo starim in lepim šegam, preden se podajo z nevesto k poroki. Dekleta so sproti ovenčala vsak voz, ki je pripeljal k domu. .Teta" pa .camar" sta skrbela, da je dobil vsak svat svoj pušeljc. Fantje pa spuščali možnarje dol, da je kar grmelo, saj je bil to za nevesto Anico res velik dan. Ko pa sta prispela na dom .starešina" in ta .široka , pa se je bližal čas, ko se je bilo nevesti treba posloviti od doma. Pa tudi .šrangovci" so komaj čakali pred vrati na nevesto, da bi dobili odkupnino za njeno pot k poroki. Začelo se je barantanje za odkupnino, kot na nekem jarmaku ter šal in smeha ni zmanjkalo. Po daljšem prerekanju so se .barantači" le zedinili za odkupnino ne-
veste in ji dah prosto pot. Slovo doma je bilo ganljivo in hitro je bi!° treba prispeti do šmarješke cerkve, kajti tam so že čakali ženin in njegov'
svatje. Zbralo se je okrog dvesto .°v* setarjev" in prav toliko tudi tistih, k' so prišli gledat mladi par, tako da jo bila cerkev premajhna. Po poročnem obredu, ki ga je opravil ženinov bratranec kaplan Jožef Valeško, pa so se vsi svatje popeljali k Soštarju v Globasnico. Teta Žalika je imela dosh opravkov, da je spravila vse svate "O plesišče, na katerem so pridno igral' fantje iz Podjune. Gostov je bilo toliko, da je bilo premalo prostora. Kljub pazljivosti so po stari navadi bile .kraje" neveste, ženina, tete, ta široke 'f vseh tistih, ki so imeli na skrbi ede" drugega. Za nepazljivost pa je marsikateri moral plačati kak liter vina. Vse prehitro je minila .ovset". Mlademu paru pa želimo, da bi bila njena skupna življenjska pot vedno tako veselo kot je bila .ovset". Mnogo sreče.
ikej
Tudi v Borovijah spominska prosiava ob 40. obietnici pregnanstva in upora koroških Siovencev
Na pobudo predsednika Siovenskega prosvetnega društva Borov-tje ^eihiorja Verdeia, so pretekio soboto v dvorani mestne hiše v domača siovenska društva Borovije, Sveče, Šentjanž, Sio-")' Piajberk, Seie, Seie-Kot in šmarjeta v Rožu priredita spominsko roslavo ob 40. obietnici pregnanstva in upora koroških Siovencev.
n ^°red so oblikovali pevski zbo-'^buraši, recitatorji in drugi.
Verdel je kot gostitelj joč dobrodošlico vsem sodelu-čiri h ^P'Oam, številnemu ob-nii^-^ častnim gostom; med Mu !.b°r°vs!jskemu županu Anto-Ant "^°^^bitzu, selskemu županu ^ Hriberniku, konzulu SFRJ Prpri	Alfonzu Naberžniku,
jg^dniku SPZ Valentinu Po-Podpredsedniku KKZ dr.
.	Zerzerju, tajniku ZSO dipl.
' eliksu Wieserju, tajniku NSKS 9- Francu Wedenigu in kultur-fu referentu boroveljske občine ^"zu Schleicherju.
^oj priložnosti je spregovoril ^ ' boroveljski župan dir. VVoschitz ^ ^ drugim dejal, da so številni d	Slovenci in drugi zavedni
faš'	^ svojim uporom proti
2e's*^demu režimu doprinesli va-^	delež k ustanovitvi današnje
Sg 9e avstrijske republike. S tem is VVoschitz postavil v nasprotje
z deželnim glavarjem VVagnerjem, ki je šele pred nedavnim zanikal prispevek odporniškega gibanja za ustanovitev druge republike. VVoschitz je s to izjavo bil deležen močnega aplavza s strani številnega občinstva.
Veliko navdušenje pa so poželi nastopajoči zbori in ansambli in
sicer tamburaški zbor SPD Šentjanž, ki ga vodi Ivana VVeiss, moški zbor SPD „Kočna", ki je pel pod vodstvom prof. Antona Feiniga; mešani zbor KPD ..Planina" iz Sel, ki ga vodi Franc Čertov, družinski zbor iz Šmarjete v Rožu, ki ga vodi Maks Mihor; moški zbor SPD Borovlje, ki ga vodi Roman Verdel. Posebej pa je treba naglasiti prispevek študentov iz Roža, ki so pripravili recital, v katerem so prikazali čas fašizma, trpljenje in žrtve, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli k zmagi nad fašizmom in za našo svobodo. Pretresljivo je bilo pripovedovanje bivše izseljenke gospe Terezije Incko, rojene Lapuš, kaj je ta družina prestajala tedaj, ko so morali nenadoma z doma, kako so trpeli v taboriščih in kako so morali znova urediti oropano domačijo.
Tako je prireditev v Borovljah, na kateri so se udeleženci tudi z enominutnim molkom poklonili vsem žrtvam fašizma, bila dostojna spominska proslava ob 40. obletnici pregnanstva in upora koroških Slovencev in s tem tudi viden prispevek obhajanja te obletnice vseh koroških Slovencev.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
zanimivo predavanje o prvenstvenih vzponih jugoslovanskih alpinistov na
L H O T S E (8511 m) v Himalaji in ACONCAGUO (okoli 7000 m) v Andih v petek 14. maja 1S82 ob 20. uri v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, 10.-Oktober-StraBe 25
Predavatelja sta brata PETER in PAVEL PODGORNIK, udeleženca obeh uspelih podvigov.
O Lhotse-ju bo predavanje z barvnimi dia-projekcijami, o Acon-cagui pa bo predvajan film.
Prisrčno vabljeni!
Letaiišča ne bo
Po Ježe/; $e je r%zHr;7% vMt, J^ w;-J;jo ;KŽne??! AregK Drave pr; G/;-%reJ;;; pr;'vatwo jportno /et%/;'-jče. 7*a ve$t je Jv;gw;7^ pr;' taTM^ajj-nje?w pre^fvajstvK ranogo praAa, z/a-se je č%t;7 ogroženega fastn;'^ r/sbčnega obrata „Pož", ;'wa na ten; območja svoj cawp s PopaPšeenz. Prot; tej nanteravan; gra^nj; pa so f%J; vs; t;'st;',	j;'n; neoskrunjena
narava nekaj pomen;, kajt; /og; ok Drav; s svojo posekno j/oro ;'n janno k; k;7; oksojen; pog;'na. Vsekakor se je prot; tej nameravan; gra^nj; /eta-Jtsča astvar;7a močna enotna jronta som;sJjen;'kov, k; je o^/očno nastopala ;'n kot ;'zg/eJ^ zmaga/a. Polen interesentov tega privatnega športnega /e-
ta/isča (skapno so trije j je že izjavi/, Ja Jo rea/izacije tega projekta ne ko pris/o. Če ki ga vprasa/i kako je pravzaprav s to zaJevo, ki /akko že prej poveJa/, Ja s te moke ne ko kraka. /Jo je samo za izJe/avo štaJije in nič Jragega.
Vsekakor je seJaj sitaacija takšna, Ja tega športnega /eta/išča ne koJo graj;7i in Ja je tako oJstranjena nevarnost aničevanja narave. Pa Ji /ast-nika campa „Pož" se ni več treka kat; za eksistenco. Zmaga/a je, kakor se tako /epo reče, pravica. Če pa pre-kiva/stvo ne ki Jvigni/o „praka" ki pa po vsej verjetnosti k;7o Jragače — naroke, kajti po toči je veJno prepozno zvoniti.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" gost v Sladkem vrhu
Sladkim vrhom in Železno Kaplo obstojajo že r!Y 8°spodarske vezi, saj je štajerska papirnica glav-Bosn)^ rebrške celuloze. Vemo, da so dandanes . ^ske vezi z redkimi izjemami bolj ..telefonskega so osebne vezi omejene na posamezne ljudi, ^ušt ^ ^ Y petek 23. aprila letos, Slovensko prosvetno "a	M pobudo tovarne celuloze ,Obir' podalo
Balo ^ ^ Slovenske gorice, da bi s Sladkovršani nave-ko^^^^^cdnejše stike in poneslo v ta kraj delček ^ slovenske kulture. Topel sprejem in polna dvo-Itili	'lokaz, potreba po takih neposrednih sti-
tetH°°^aja. Ko je moški pevski zbor „Zarje" otvoril pri-^ov. ^er Kuchar pozdravil v imenu to-^nih	Obir yse navzoče in na kratko orisal po-
pred sodelovanja med obema krajema, tamkajšnji ije	sindikalne organizacije pa je izrazil vese-
- "diskom Kapelčanov. Moški pevski zbor in pevski zbor pod vodstvom Joška Wrulicha sta
nato predstavila pevsko zborovsko dejavnost društva, ansambel ,,Trio Francija Vejnika" je ta večer prevzel nalogo, da z veselimi vižami poveže posamezne točke programa, folklorna skupina pa je zaključila celovečerni program s „špancirvalcerjem" in ..potrkanim plesom", ki sta zbudila med gledalci pravcato navdušenje. V besedni povezavi programa je bilo gledalcem predstavljeno delovanje in zgodovina društva, tako da so dobili majhen vpogled v kulturno življenje koroških Slovencev. Po končani prireditvi je podpredsednik „Zarje" Kuchar Miha prejel iz rok predsednika sindikalne organizacije papirnice Sladki vrh lepo umetniško sliko, kot spomin na ta uspeli kulturni večer. Ob bogato obloženi mizi in prijetnem kramljanju se je iztekel večer. Kapel-čani in Sladkovršani so se razšli, ostalo pa je zadovoljstvo in občutek, da je s tem srečanjem spet bil vgrajen v mozaično sliko sodelovanja med koroškimi Slovenci in matično Slovenijo majhen kamenček.
Lhotse in Aconcagua v stiki in besedi
V	petek 14. maja bosta v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu imela predavanje znana slovenska alpinista brata Peter in Pavel Podgornik, udeleženca dveh odprav, ki pomenita v svetovnem merilu višek alpi-nstične dejavnosti. Tu gre za novo smer v južni steni Lhotseja v Himalaji in južno steno Aconcague v Andih (južna Amerika). Obe steni so naskakovali najboljši alpinisti sveta, med njimi tudi znani južnotirolski ekstremni alpinist Reinhold Messner.
V	odpravi na Lhotse sta sodelovala lansko leto, letos pa sta se s še dvema tovarišema povzpela preko deviškega stebra v južni steni na Aconcaguo. Obe zmagi sta zaradi tega tako pomembni, ker sta obe smeri veljali za problem 2000.
Slovenskemu planinskemu društvu Celovec se je posrečilo pridobiti oba brata za predavanje v Celovec. Spet bo Celovec bogatejši za senzacijo, saj takšni vidni alpinisti le redkokdaj predavajo v Celovcu. Z Aconcaguo nas bosta seznanila s predvajanjem filma, z Lhotsejem pa z dia-slikami.
Spet se nam bo nudila priložnost, da se v sliki in besedi seznanimo z dvema izrednima gorskima podvigoma, ki v svetovnem merilu pomenita višek alpinističnega znanja, ki žanje priznanje vse svetovne javnosti.
Planinci in ljubitelji narave ne zamudite te priložnosti in pridite na to predavanje, kjer se bomo seznanili s posebnostmi dveh različnih visokogorskih področij in pa seveda z alpinistoma, ki sta bila akterja v tej zvrsti ekstremne alpinistične dejavnosti.
Gotovo bosta po predavanju predavatelja odgovarjala na številna vprašanja kot na zadnjem predavanju, ko je v isti do zadnjega kotička nabiti dvorani o Mont Everestu in Daulagiriju predaval Stane Belak-Šrauf.
Tudi tokrat bo na predavanju predstavil predavatelja znani jugoslovanski alpinist in bivši vodja jugosloanske ekspedicije na Grenlandijo Janez Bizjak iz Ljubljane (lansko leto predaval v Celovcu in v Ločah). Slovensko planinsko društvo Celovec zasluži vsekakor pohvalo, da posreduje tako vrhunske alpiniste-predavatelje.
^ Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora - Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora -	[
^A KOLENiK, roj. Lombar:
Spomini na ieta pregnanstva
"a mestno komando Rdeče ar-^!ov ^ Konigstetten in povedali, da smo a^ci, ki so jih nacisti pregnali iz doli Napotili so nas na Dunaj na glav-Mli b Rdeče armade, kjer so nam izsta-16 potrdila oziroma izkaznice, na katerih ir, 'sate da smo jugoslovanski državljani Rdeče armade. Ko smo imeli v o^snte, pa se je začel boj za povratek Težko je bilo priti z Dunaja, Dor ' vozil noben avtobus in tudi vlaki le Uta k' Pa so bili vedno polni. Z izkaz-*d so nam jih izstavili Rusi, smo io r,ar imeli določene prednosti. S pomoč-l^g^e^earmejcev smo prišli konec junija la postajo in vojaki so enostavno na-^ !i"skaj potnikov iz vlaka, da smo lah-vstopili. Po več kot treh letih pre-jsj^tva smo se končno odpeljali z Duna-P°ti Gradcu in naprej proti domu. ie^/speli smo do Lipnice/Leibnitz na Šta-ri§ sm. kjer je bilo konec ruske zasedbe-Llh^ae in se je končala tudi naša pot. V smo srečali tudi prve partizane.
so nas in neka partizanka je ho-vsak način imeti kos blaga, ki smo
^tici
ga hranili v kovčku šele po intervenciji pri nadrejenih, ki smo jim pojasnili, da se vračamo iz pregnanstva, je opustila svojo namero. Med Lipnico in Voitsbergom je bilo ozemlje, ki nikomur ni pripadalo — pravili so mu ..Niemandsland". Čez to ozemlje smo šli po nasvetu Rusov peš in prispeti na angleško zasedbeno področje. Angleži so imeli čez cesto potegnjeno zaporo in ko smo jim pokazali izkaznice, na katerih je tudi v angleščini pisalo, da smo pregnanci in da se vračamo domov, so nas natovorili na džip in nas odpeljali v Voitsberg, kjer je bilo v neki šoli zbirališče beguncev.
Tam smo ostali osem dni in teh osem dni je bilo za nas več kot dovolj. Angleži se sploh niso brigali za nas in še manj za prehrano. Zjutraj je vsak dobi) en sam keks in črno kavo, opoldne je bila za kosilo slaba zelenjavna juha, za večerjo pa spet keks in črna kava. Bili smo lačni še bolj kot prej na Dunaju. In še nadaljnja „po-sebnost" tega angleškega zbirališča: bilo je vse polno uši, bolh in stenic, ki so nas žrle noč in dan.
Po osmih dneh so nas Angleži natovorili
na vojaški kamion in nas odpeljali čez Pako na Koroško ter nas iztovorili v Dobrli vasi. Stali smo sredi ceste z našo borno prtljago in ugibali, kako naprej — toda srečni smo bili, da smo po dolgih letih trpljenja spet na Koroškem, v neposredni bližini domačega kraja. Ko smo tako postajali na cesti, nas je prepoznala nekdanja sovaščanka Julija Špieler, ki je tedaj stanovala v Dobrli vasi. Nagovorila nas je in tako smo spet slišali domačo besedo. Prinesla nam je tudi mleka in kruha, da smo potolažili glad. Potem pa smo se odpravili peš proti domu. Na cesti smo srečali Konrada Grila iz Pliberka s konjsko vprego in ga prosili, da bi vzel na voz mamo in ata ter našo prtljago. Ustregel je naši prošnji. Midva z bratrancem Joškom pa sva jo kar peš mahala proti Libučam. Vso pot sva vriskala in prepevala, tako da vsa skoraj zamudila, kdaj sva prispela do bratranke Lojzke, ki nam je dala prvo zatočišče na skednju.
Čez nekaj dni, ko smo se za silo oddahniti in se očistili uši, je bratranka zapregla konja in nas zapeljala na naš dom v Čir-kovče. Toda na našem domu so gospodariti priseljenci iz Kanalske doline, pisali so se VVedam. Po izselitvi so nacisti našo hišo zaplenili in jo prodati Kanalčanom. Ko smo se sedaj spet pojavili na domačem pragu, so bili novi stanovalci močno presenečeni. Gospodinja se je vrtela v krogu in zatrjevala, da so oni hišo kupili in da so to-
rej oni lastniki. Tako smo se v lastni hiši znašli z občutkom, da smo tujci. Oče je dejal, da on hiše nikomur ni prodal in da je torej naša. Vendar pa zaenkrat za nas doma ni bilo prostora in smo se morali vrniti k bratranki v Libuče. Bili smo brez vsega, a jesti je bilo treba vsak dan. Hodili smo na delo h kmetom in se tako preživljali. Ka-nalčani pa se niso hoteli umakniti in šele sredi julija, ko je prišla od deželne vlade komisija, v kateri je bil tudi Dolfej Picej, so bili VVedamovi pripravljeni odstopiti nam eno sobo v naši hiši. Tako smo postali podnajemniki v lastnem domu.
Konec avgusta 1945 so se priseljeni Ka-nalčani končno le umakniti z našega doma — za izpraznitev naše hiše so vsekakor imeli časa štiri mesece, mi pa smo jo morali zapustiti v eni uri. Dom smo našli prazen in začeti smo morali znova. Toda več kot vse drugo nam je pomenila svoboda. Bili smo srečni, da smo postali spet ljudje, da nismo bili več sužnji, številke, pa čeprav se nekateri očitno niso mogli sprijazniti z dejstvom, da tretjega rajha ni več, kajti .pozdravili' so nas z bsedami: „Ali so ti hudiči prišli še nazaj?"
Končana je bila trnjeva pot več kot triletnega pregnanstva. Z ogromnimi človeškimi žrtvami je bil premagan nacizem, štirideset let je minilo od takrat, a tedanjih dogodkov ne bomo pozabili nikoli.
(Konec)

Povest o mu!i
ki je rešita partizane
Vsi vemo, da je mula skromna, potrpežljiva, vztrajna, zvesta in pametna. Le trma je njena edina slaba lastnost. Mnogo dobrega so storile mule partizanom. Še celo njena trma, če jo je zgrabila ob pravem času, je partizanom koristila. Kar poslušajmo!
Naša četa je napadla fašiste in med drugim vojnim plenom je zajela tudi mulo. Bila je prekrasna žival. Dlaka njena kakor žamet. Imela je vitke noge in naši partizani so jo zaradi tega krstili za Srno. Šla je ko veter, bila je ubogljiva in krotka.
Srna je torej postala naša in poveljnik ji je določil za skrbnika tovariša Bobka. Mulo-vodec Bobek je bil zajeten fant. Vse mu je teknilo in tudi če bi jedel polena, bi se mu menda spremenila v mast. Debeli ljudje pa, kajpak, zaradi svoje teže niso kaj urni in rajši počivajo ko delajo. Srna je nosila na svojem hrbtu težko bredo. Ne veste kaj da je to —? To vam je, golobčki, mrtvaška raglja, s katero smo fašiste preganjali. Fašiste pa vsi poznate. To so tisti, ki so požigali naše vasi, tisti, ki so pozaprli vaše očete in mamice, starejše brate in sestre ter jih mnoge pobili, vtaknili v temne ječe ali pa jih odgnali v tujino. Tam so mnogi umrli od lakote. Zato so pobijali in zapirali naše ljudi, ker so naši ljubili svojo domovino. Vidite in zato smo potrebovali težke brede.
Hudo je bilo marsikdaj! Fašistov ko listja in trave, partizanov pa malo. Toda partizani so zmagali, ker so imeli junaško srce in v srcu veliko ljubezni do domovine. Fašisti pa so bili pokončani, ker so samo ropali, požigali in morili. In v teh bojih so mule mnogo, mnogo koristile partizanom. Nosile so orožje, hrano in ranjence. Toda Bobek je bil slab mulovodec. To je naša Srna takoj čutila. Nikoli je ni očistil, nikoli pobožal, nikoli ji ni rekel lepe besede. Zato pa je na pohodih obesil muli na sedlo še svoj nahrbtnik in svoj pihalnik, čeprav je mula že svoje breme težko nosila. Se celo tako je bil zanikaren, da se je, kadar je šla pot strmo v hrib, oprijel njenega repa in ga je mula vlekla navzgor. Najrajši pa je še sam zlezel na njena pleča in se je lepo zibal zgoraj na muli in si žvižgal vesele pesmi.
Toda Srna si je vse to zapomnila. Ko se ji je spet enkrat obesil na rep, je pošteno brcnila z zadnjo nogo in Bobek je ležal na tleh in žalostno prešteval domine, ki mu jih je njeno kopito izbilo iz čeljusti. Dokler mu niso usta za silo popravili, je bil za pomagača pri kuharju, potlej pa se je vrnil nazaj za mulo-vodca. Toda Bobek ni pozabil njene brce. Takoj ko se je vrnil, si je odrezal debelo gorjačo in jo je neusmiljeno bil, da je bila vsa marogasta. Joj, zdaj šele je trpela uboga Srna. Vsa se je bila spremenila, še njena dlaka ni imela več tistega bleska, in njene oči so bile motne in žalostne. Kajpak, Bobek je bil zdaj škrbast in kadarkoli ga je škrbina v dlesnu zaskelela — lop z gorjačo po muli.
Nekoč se je morala četa naglo umikati. Fašisti so napadali od vseh strani in fašisti so le tedaj korajžni, če jih je najmanj desetkrat več kot partizanov. Pokalo je od vseh koncev in krajev, naša četa pa po gozdu gori In doli in spet gori in doli, noč in dan. Hrane jim je zmanjkalo, utrujeni so bili, saj so bili že ves teden na pohodu.
„To pot jo bomo pa izkupili!" de nekdo v četi. ..Preveč jih je. Obkoljeni smo."
„Kaj se boš cmeril!" mu očita drugi. „Tol-kli se bomo, hudirja, saj imamo težko bredo pri sebi!"
Vsi so se ozrli na mrtvaško ragljo, ki je bila privezana na muli in božali Srno, ki je bila prav tako izmučena kakor partizani. Bili so ji hvaležni, ker je tako vztrajno nosila strašno orožje na sebi in kadar jo je Bobek udaril, so ga oštevali in zmerjali. Nekje spodaj v dolini so morali priti skozi sovražnikov obroč. Poslali so izvidnico na prežo, sami pa so se pripravili na boj, če bo potreba. Bobek je ostal s svojo mulo zadaj in mitraljezci so za vsak slučaj zrahljali vezi, s katerimi je bila težka breda pritrjena na sedlo.
Tedaj pa je pričelo spredaj ropotati. Izvidnica je padla v zasedo! Kroglice so žvižgale partizanom čez glave, eden je mrtev omahnil, drugi se je ranjen plazil nazaj k četi. Ropotati je pričelo tudi od zadaj. Mulo pa je prav takrat zaradi preobilih udarcev obsedel vrag. Pričela je ritati, brcati in čim bolj jo je hotel Bobek spraviti pred četo, bolj se je vpirala z nogami v zemljo. Bobek pa z gorjačo. Seveda, bil je zaradi streljanja še bolj nataknjen in padalo je po Srni, da je bilo prejoj. No in prav takrat je bilo muli dovolj gorjače. In prav takrat je zapovedal poveljnik:
,.Težka breda na položaj!"
Partizani so se vrgli v strelce, popadali na tla, ker so dum-dumke že prav nizko brenčale, mula pa je poskočila prav v nasprotno smer, pahnila Bobka na tla, nekajkrat bincnila, ker so jo hoteli partizani ustaviti, ter jo na vso moč ucvrla po kameniti stezi navzdol. Težka železna cev, ki je še visela na vrvi, je peklensko ropotala po kamenju, partizani pa, ki so vedeli, da so brez težke brede izgubljeni, so se na povelje vsi zagnali za mulo, da jo ulove in rešijo tako dragoceno orožje.
Mula pa naravnost proti sovražniku. In ker je uganjala tak hrušč in hrumot, so mislili fašisti, da se vali nadnje vsa partizanska vojska. Razbežali so se, naši pa skozi to
vrzel v sovražnikovem obroču na drugo stran hriba in so bili rešeni.
Bobek, ki je bil pretežak za tako dirko, jih je našel šele naslednji dan. Četa je lepo v hladu počivala, mula se je pasla na sončni jasi, partizani pa so jo božali in milovali, ker jih je tako čudežno speljala na varno. Ko jo je Bobek zagledal, je že zavihtel gorjačo, da bi jo... Pa so ga tovariši pritisnili na tla in so mu jih prav z isto gorjačo naložili. Mula je po strani gledala, kako je Bobek javkal in vzdihoval. Le škoda, da se ne znajo mule smejati. Prav gotovo bi se Srna od srca nasmejala, ko je gledala svojega varuha, kako se mu vrača.
Ko so mu potlej tovariši še z lepo besedo dopovedali, kako da jih je Srna rešila, je šel Bobek vase. Od takrat je lepo skrbel za Srno in postala sta velika prijatelja.
Tone Seliškar
Partizanova oporoka
Totw/IZ, Zz^op/jZte ??M gro/* sret/Z gozdov, sredZ z/%tfg% po/;%, požgaTM/? dorrrov. PočZva/ /d rgd t%7w, ^jer se Z^orZ/,
/e 7*%d s/ad^ostZ S77% /-Z %ŽZ/.
VZA27*, ^Z z vso sZ/o dZv;%, /*o ^777%/% KtZZ?7;Z/. 7*eJ%; se /m,	gDsZ/o.'
N% de/o zd%; vs/, ^Z presf%/Z rte /m;/
N% de/o, 7M de/o zdaj, TMrod d TMoj/
Nov do77! sZ zgTTtdZTTto zdaj vsZ/
/z trp/je7!ja, ^rvZ, Zz TzasZZ? ^osfZ.
Na; zraste doTT: po/7: obetov, doTTt de/avcev, TTteščaTtov ZM ^TTzerov.
TovarzTz, če to že/jo nazw Zmste spo/7:Z/Z, z/a z/ozM zzazrz Z?o zrase/ o/* Dravi zzz ZZ/Z, od 5oče rja z/o pre^TTtMrs&ZZ? step,
Z?o 7770; počitek /a/?a^ ZTT ves /ep.
(Pesem je napisal leta 1942 borec Tomšičeve brigade Stjenka, ki je padel spomladi 194!)
Borove so/zice
Pomlad. V gozdu se smehlja mladi bor.
,,Kaj ti je?" ga odsekano vpraša mlada leska.
,,Kako — kaj mi je?"
„Zakaj se smeješ kot bedak?"
„Pomladna sapica me žgečka po prsih — kako se ne bi smejal?"
„Se zelo veseliš pomladi?" vsiljivo sprašuje leska. Norčuje se iz njega.
„Zelo! Glej, okrog mene so zvončki odprli svoje lepe oči in me pozdravljajo z belimi ročicami. Ptičkicvrčijo..."
„A ti se nimaš zaradi česa veseliti!" ga zbode leska.
,,Kakoooooo?" se namršči bor.
„Moja obleka je dovolj lepa!"
„Uh, lepa praviš? Večno zelena! Spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Jaz nosim jeseni zlato obleko. .."
„Rad imam svojo zeleno obleko!" zatrdi mladi bor, a kmalu zatem ga strese ihtenje. Bor je jokal — leska pa se je smejala.
„Glej vsepovsod poganja pomlad nove liste, novo cvetje — ti pa novi letni čas preživljaš v svoji stari obleki! Zimo si preživel v njej. Pa reci — kakšno veselje ti prinaša pomlad?"
"Prinaša mi, pa še zelo! Ne mislim na svojo obleko. Poslušam ptice, kako žvrgolijo. Gledam cvetje, kako odpira svoje čaše. Gledam modro, jasno nebo. Pada topel dež in me olepša s kapljicami. Pozimi sem imel srebrne prstane in obeske, kot kakšna kmečka nevesta. Sneg me je ovil z belim ogrinjalom — ti pa sl bila ves čas gola. Sram me je bilo, ko sem te videl takšno poleg sebe."
„Res mi je bilo hladno — a glej, zdaj imam novo, prelivajočo se zeleno'obleko. Kaj pa tl?"
„Ne norčuj se iz mene," drhte reče bor. In že kapljajo borove solzice z dolgih, zelenih trepalnic na zemljo. Nekemu zvončku so celo zmočile belo, svečano oblekico.
Tedaj prileti mimo pojoča ptica. Ko izve, kaj se tu dogaja, neha peti in žvrgoleti. Hitro odleti in po vsem gozdu raznese mučno vest. Še isti dan so se ptice zbrale na posvet...
„Svoja gnezda bomo delale v borovih vejah," pravijo. „Olepšale ga bomo z mladimi, pisanimi ptički in napolnile s cvrkutanjem."
Rečeno — storjeno. Mladi bor je užival v svoji zeleni obleki, polepšani s pisanim ptičjim perjem.
Nekega dne nepričakovano plane med borove veje prelepo pisan ptič.
„Oprosti!" pravi srečnemu boru.
„Zakaj se opravičuješ?"
„Pogorelček sem. Živim za petimi gorami, pa sem šele zdaj izvedel, kako in kaj. Zeio te imam rad, dragi bor, in sem priletel, da v tvojih vejah naredim gnezdo."
„Praviš, da me imaš zelo rad?"
..Neskončno . . ."
„Prišel si, da spleteš gnezdo na eni od tnO' jih rogovil?"
„Da. Samo povej, na kateri."
„Torej — si pripravljen?"
„Cui-ci-ci, kaj ne vidiš vejice v mojen* kljunčku?"
,,Potem začni na ieskint veji!"
,,Na leskini veji? Kaj pa misliš? Si pozabil; kako se je pred nekaj dnevi norčevala iz tebe?
Leska je moičaia s sklonjeno glavo. Potiho je jokala.
Pametne mis)i
#	So ijudje, ki spregovorijo minuto prej; preden premisiijo.
#	Deia kažejo čioveka.
#	V roki drugega je kos vedno večji.
#	Zdrav razum v zdravem teiesu.
#	Reka enemu bregu jemije, drugemu P* daje.
#	Skromen je ie tisti čiovek, ki niti ne ve, da je skromen.
#	Če je nekdo pameten, spoznamo M? mnogo boije iz njegovih vprašanj kot i% odgovorov.
#	Biebetav čiovek je kakor odprto pism°' ki ga iahko vsakdo prebere.
#	Najboij tekne tisti med, ki so ga pride* iaie druge čebeie.
#	Zavist in sovraštvo razžirata človeku dušo.
,,Kar se je tedaj zgodilo, je biio — pa rut' niio! Odieti — brrrrrr! In vpieti svojo iver na prvo ieskino vejo," zaprosi srečen bor.
,,Zares misiiš tako?"
,,Rekei si, da me imaš rad."
,,Od srca," pravi pogoreiček.
,,Potem začni graditi. Lej, kako je leskih veja osamela ..."
Ptič prhne proti ieskini veji in vplete pf^ iver med njeno tiogoviio. Osramočena leska časi dviga glavo. Na vso moč si prizadeva, ^ bi se opravičita mlademu boru — a ni biio sij' šati njenega giasu zaradi srečnega ščebetanl? pogoreička, ki si je v njeni rogovili gra<n gnezdo.
V spomin Šimenu Gross-u
V torek, dne 27. apriia 1982 se je zbrata na pokopališču v Grebinj-sm ktoštru domača srenja, da se posiovi ob odprtem grobu od svo-sga rojaka Šimena Gross a, ki je preminui v 90. !etu svoje starosti, sd domačimi žainimi gosti so biti tudi njegovi prijateiji iz oddatjenih zastopniki osrednjih organizacij koroških Siovencev, da se donijo tovarišu, ki je posveti) največji det svojega žtvtjenja narod-°P°titičnemu detu.
^ Pokrče pod Ceiov-^ ^prišet na. Hrenovo domačijo
'vojni* ^	P?
č"J"*' se v času predpiebiscttne
^	^ ostal je kmet, zrasel je s svojo
v d ^ T zaoral globoke brazde ne le
polje, temveč tudi v široko
svr, L koroške zemlje vse do src
P" slovenskih koroških rojakov.
koi^ ^^eden Slovenec je bil že ta-brur ^ končanem plebiscitu deležen skiti^ ^^ sovražnosti heimatdienstov-C.i ^^"ij^čev, ki so ga na poti iz v-pj^ v Grabštanju vrgli z ženo je bi]*^	sovražnosti, ki jih
ni k ,j^žen že v tistem času s stra-nile	šovinistov, ga niso upog-
jg / "stavile njegovega koraka, ki Pra ' "^*^erjen v borbo za dosego L' ne le našega slovenskega živ-^sega delovnega ljudstva
m Koroškem.
^ Šentpetru na Va-Je bila središče vsega napredne-^	. "jn v tem domačem kraju. Se-
stra k socialistične in komunistične štorih ^ ^ ^ odvijali v njegovih pro-nih ! .tnturne prireditve presvetih skupin so bile v veliki kuhinji ni hi Prostranem skednju, ker pač n; / o boljših možnosti za razvija-tn ^Vpjorne dejavnosti v teh hudih v-- ^'n letih pred drugo svetovno tur**° ^ pnlzadevanjih tega kul-nj in političnega dela je bila n ^ovk oseba osrednja gonilna sila, politična zrelost je dajala te-delovanju pečat in obliko.
Njegovi otroci so rasli v tem vzduš-
ju neprestane politične diskusije in zgodaj dozoreli v zavedne in napredne aktiviste, ki so po drugi svetovni vojni neustrašeno zastavili svoje moči za dokončno dosego pravic našega ljudstva in pritegnili s svojim zgledom v to udejstvovanje mnogo mladih in nadebudnih ljudi.
Kakor pot vsakega revolucionarnega človeka, tudi pot Šimeja Gross-a ni mogla biti lahka in prijetna. Zgodaj že je spoznal ječe avstrijskega fašizma in tudi po vdoru nacističnih tolp v Avstrijo je bil med prvimi, ki so jih novi oblastniki spoznali kot nevarne njihovemu početju in jih odgnali v zapore.
Nezlomljen, kakor je ostal vsej trnjevi poti navkljub, je stal tudi po drugi svetovni vojni v prvih vrstah naših narodnopolitičnih delavcev. Kljub veliki obremenitvi z lastnim kmečkim obratom je deloval dolga leta v mnogih odgovornih funkcijah naših narodnopolitičnih organizacij, — kot odbornik domače posojilnice v Velikovcu, predsednik Slovenske kmečke zveze, podpredsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva in ljudski tribun na neštetih političnih shodih in zborovanjih. Bil je vsak čas na razpolago kot govornik na kulturnih in političnih prireditvah širom naše Koroške in bil prisoten povsod, kjer je bila potrebna preudarna beseda, ki je v njegovi sposobni retoriki vedno našla pot do src naših ljudi in jih prepričljivo potrjevala v njihovi borbi za našo narodno in socialno osvobojenje.
V svoji lastni predanosti narodu in napredni misli je bil nepopustljiv in se zaradi svoje poštenosti in pravičnosti tudi nikoli ni ustrašil konfrontacij s političnim nasprotnikom in če je bilo potrebno, se jim tudi ni izognil niti v lastnih vrstah. Čeprav so njegove kritike morda kdaj zadele neprijetno, je njegova tehtna beseda suvereno obvladala uho poslušalcev in vselej našla v njih odmev, ker je bila iskrena in je prihajala iz globine poštenega hotenja.
^ Nešteti članki in satire v našem časopisju pričajo o neumorni delovni sili tega resnično našega človeka, ki je živel z vsakim utripom svojega odprtega srca sredi dogajanj na naši zemlji in se razdajal za svojo ljubezen do naroda in sočloveka.
„Bil je v resnici izredno velik človek v pravem pomenu besede, značaj, ki se je kot samorastnik s samoukom prikopal do svojih lastnih pogledov na družbo in življenje in ki je bil potem dosledno zvest tem svojim spoznanjem," tako je dejal ob odprtem grobu predsednik Zveze slovenskih organizacij, tov. dr. Franci Ztvitter in vsi, ki so stali potrti na tem mestu zadnjega počitka, so lahko v globoki zavesti potrdili te besede. V njih ni bilo izraženo le spoštovanje do mrtvega tovariša, temveč tudi ponos, ki izvira iz spoznanja, da smo skupno z njim lahko prehodili čase veselih podvigov in bridkih izkušenj. Ta zavest se mora vklesati v vsakogar, ki je nekdaj poznal tega zvestega in edinstvenega človeka in njegove častivredne vrline.
Naj nas bodri njegov spomin v vseh naših naporih za dosego ciljev, ki jim je živel in jih ni dočakal. Naj mu bo lahka naša domača zemlja. Vsem njegovim svojcem pa izrekamo ob tej težki izgubi naše iskreno sožalje.
7. ScA
* L ' B
E H K :
Gregorja Opetnika n! več
v je udarita kot iz jasnega neba na ' - G'e9°rja Opetnika, čevljarske-rnojstra iz Pliberka ni več med nami. $L.,Pred nedavnim smo ga na pliber-jan	srečavali še čilega, nasme-
„^9°, še polnega načrtov, kot prave-90 mladeniča.
9ov	krajev Koroške so prišli nje-
1a i'J"ii°telji, znanci in tovariši, da se slo .. ^em pokopališču za vedno po-°d človeka, katerih je le malo p,J^cmih. Pokojni Gregor Opetnik je svojo življenjsko pot z zavest-dvignjeno glavo in so mu ta leta p^eoila en sam delovni dan in skrb i„ "ruge. Bil je daleč naokoli poznan Priznan čevljar in ni bilo človeka, bi imel obutve, katero je on še r,; ročno in perfektno izdelal. Pokoj-2^? io rodil pred 77 leti v Dobu pri šel	že kar zgodaj se je za-
le ? ."i^Sova težka življenjska pot, saj slu*-t ^ skoro otrok, ko je moral iti Krt* ^ruha h kmetu Brniku na Komelj. tj P°irra Brnikovo kmetijo, dobro ve, hi!	^ posebno pred 65 leti - ni
lohko biti hlapec. Večkrat je pri-pjj^doval, kako je bilo hudo orati po 1^°", od katerih so nekatere strme hn L^'eha, poleg tega pa še stradati h Posebno hudo je bilo v post-času (vsako sredo in petek), de-Po si moral. Bil je post pri postu le ) . di šibki Gregor je vse te pokore So ,!t	° Prenašal, a klonil ni. Verjetno
Otj prav komeljski bregovi Grega-Pečat za vse življenje, da je bil tjrj"ien, skromen in delaven vse svoje ^ spoznal še tudi, da se z rokami InLp" čeprav imamo samo dve — da rotu marsikaj ustvariti. Vendar je stre-je tem, da mora naprej in tako se sel	za čevljarja. Pa tudi pri
Pri f°jslru se je moral krepko spo-kj z delom in še največ s takim, spadal v njegov bodoči poklic, tlj /"t mladina, ki se je učila poklicev, ko i zakonom zaščitena proti iz-t], 'sčanju delodajalcev, kot je to da-' Mladi Grega pa je tudi te težave n^fenkobe mladega vajenca z vztraj-s$ rnočno voljo uspešno prestal in S, dokopal do čevljarskega mojstra, s^^da pa takratni čas pred drugo vojno ni bil rožnat in gospo-S-sko se je bilo le težko uveljaviti, iti ° pridnost, vztrajnost, iznajdljivost skromnost mladega mojstra so ga ter, '	obstal v težki krizi takrat-
Iptj **°sa na površju. Hudo je bilo de-V strankam čevlje, ko je že vnaprej da bo s plačilom hudo ali pa Zq marsikateri poprej še podplate kot pa plačal čevlje. Kot dobri-
čino pa ga tudi takšni primeri niso spravili na .kant".
Pokojni mojster Opetnik pa ni delal samo čevljev, temveč je oblikoval tudi ljudi in jih vzgajal v napredni miselnosti. Ze leta 1934, meseca julija, ko je bil tako imenovani puč avstrijskih hiflerjancev, ki so hoteli strmoglaviti avstrijsko vlado, je spoznal, da nam fašizem ne bo prinesel nič dobrega in da se bo treba z vso silo prizadevati, da bo ta nevarnost pregnana. Tako se je kmalu potem, ko so se pri nas pojavili prvi partizani, odločil za sodelovanje z njimi in doprineseel velik delež, da je postala naša domovina spet svobodna. Seveda ta dejavnost hitler-jancem ni ostala prikrita in brez posledic. Gestapovci so ga vrgli v zapor in le težko se je rešil iz njegovih krempljev. Čeprav je tvegal svojo glavo pa Grega ni poznal strahu; delal je v odporniškem gibanju, obveščal ljudi in pomagal, da se ni vse tako izpeljalo kot so načrtovali oblastniki tretjega reicha.
Po propadu Hitlerjeve Nemčije pa je moral pokojni Opetnik prestati marsikatero grenko in sramotno obdolžifev in razočaranje. Purgarji in pa tisti, ki so nosili rjave jopiče in črne škornje, so ga obdolžili, da je on kriv, da se je za nekatere Pliberčane, ki so glasno vpili po Hitlerju, končal življenjski krog ob koncu druge svetovne vojne, pa čeprav so nosili to krivdo izrecno oni sami. Hudo je bilo njemu, kot odkritemu človeku in antifašistu po drugi svetovni vojni, ko so imeli Angleži oblast v rokah, pomagali pa so jim nekdanji nacisti. Ta oblast povojnih let pa se je nesramno vedla do Gregorja
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kapti
vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO
v nedetjo 9. maja 1982 ob 17. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Nastopajo: otroški zbor, tamburaši, recitatorji in domači moški pevski zbor Na sporedu je tudi igra Martin Krpan
Prisrčno vabijeni!
Opetnika in ga kot naprednega človeka dolžila za vse, kar je bilo storjenega za našo slovensko stvar. Neštetokrat, kot tudi mnoge druge Slovence, so ga Angleži zasliševali, mu podtika-vali razne reči in ga prisilili, da je moral klesati s pliberških hiš napise oziroma parole, ki jih je ponoči napravila mladina. Ob straži Angležev in sramotenju tistih rjavih purgarjev, je moral to delati pač zaradi tega, ker ni bi) nacističnega mišljenja. Vse to pa
SPD Danica vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO v nedeijo 9. maja 1982 ob 18. uri v Kuiturnem domu Danica Spored obiikujejo otroci in mia-dinci.
mojstra Opetnika ni strlo. Še naprej je širil svojo humano miselnost in zbirat ljudi okoli sebe in jih prepričeval v novem duhu in medsebojnega spoštovanja.
Kljub vsemu pa je svojo obrt tudi po vojni uspešno vodil in dobro izučil marsikaterega čevljarja. Pokojni Grega pa tudi potem, ko je vstopil v zasluženi pokoj ni poznal miru. Vedno spet se je vračal v svojo delavnico in popravil še marsikatero peto ali ,oz-bic*.
S pokojnim Gregorjem Opetnikom je odšel od nas pravi originalni Pliberčan, ki predstavlja bogat zaklad stare pli-berške zgodovine. Le težko si predstavljamo Pliberk brez Opetnika in da ga ne bomo nikoli več srečali. Hvala Ti za Tvoj veliki doprinos za našo skupno stvar, ki ga nismo znali dovolj ceniti. Spočij se v miru. Težko prizadeti ženi Faniki in sorodnikom velja naše iskreno in globoko sožalje.
ikej
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 7020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 7020 Celovec, St. Rup-rechterstraBe 17/IV, tel. 0 42 22/84 7 24, teleks 42084 sindok o Uprava: 7020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22/82 5 50 Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje
„Siovenski vestnik" je redno poročai o domu, ki ga v Ce-iovcu gradi Siovensko šoisko društvo za dijaško in vajeniško miadino ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi sioven-skimi na Koroškem po obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem živijenju. Dom bo stužii miadini, ki se v Ceiovcu šoia oziroma usposabija za pokiic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva ceiotne siovenske narodne skupnosti, je Siovensko šoisko društvo pri-praviio akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju deia visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primer soiidarnostne samopomoči, ki se je že toiikokrat pokazaia in tudi rodda trajne sadove.
Tudi tokrat objavijamo imena darovaicev in se vsem, imenovanim in prav tako tudi neimenoanim, iskreno zahvaijujemo za izkazano pomoč. Obenem pa jih stavimo za zgied vsem drugim, da prav po svojih možnostih podprejo naše skupno prizadevanje.	,
Siovensko soisko društvo
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
Za gradnjo doma SŠD v Celovcu so prispevali: Posojiinica Borovlje, 1000 ši).; Trampuš Marija, Pliberk, 200 šil.; Otip Vincenc, Sele-Borovnica, 500 šil.; Keuschnik Barbika, 50 šil.; Karničar Elfrieda, Obirsko, 100 šil.; Umek Ani, Škofiče, 100 šil.; Prušnik Danilo, Celovec, 100 šil.; Kokot Andrej, Celovec, 500 šil.; Pavlič Štefan, Obirsko, 50 šil.; Kunčič Tomi, Vata vas, 500 šil.; neimenovana 1000 šil.; dipl. inž. Franc Einspieler, Podravlje, 2400 šil.; prof. Kupper Milan, Celovec, 300 šil.; IPH-Holzindustrie, Žitara vas, 500 šil.; Lausegger, 100 šil.; mag. Domej Teodor, Celovec, 100 šil.; Portsch Drago, Škofiče, 100 šil.; Kropivnik, 50 šil.; dr. Malle Gustl, Celovec, 200 šil.; Intrade, Celovec, 500 šil.; Prein Franc, Rožek, 1000 šil.; Špetc Marija, Obirsko, 100 šil.; Delopst Jožef, Pliberk, 50 šil.; Rigelnik Štefan, 100 šil.; Maja, Marija, Rok in Štefan 500 šil.
RADIO - TELEVIZIJA
A V S T R ) J A 1
NEDEUA, 7. 5.: 11.00 Novinarska ura — 14.55 Draga mati, dragi sin — 15.20 Mačeha — 14.45 Kraljična na grahu — 17.15 Nils Holgersson — 17.40 Helmi — 17.45 Se-niorski klub — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki — 17.50 šport
—	20.15 Teta Marija — 21.55 šport.
PONEDEUEK, 10. 5.: 7 00 Poročila — 7.05 Artisti — 7.50 Kuharsko omizje — 10.00 Velika iluzija — 10.50 Mačeha — 11.55 Iz tundre, stepe in gozda — 12.15 Chaplinovi —
15.00	Poročila — 17.25 Preprečujmo nezgode — 17.50 Risanka — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Fauna iberica — 18.50 Mi
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki
—	20.15 šport — 21.05 Kriminalka — 21.55 Šport.
TOREK. 11. 5.: 7.00 Poročila — 7.05 Klovni
—	10.00 šolska oddaja — 10.50 Srce sveta
—	12.10 Seniorski klub — 15.00 Poročila — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v stiki — 20.15 Sociaiizem na Madžarskem — 21.00 Videoteka — 21.80 Mož, ki se mu mudi — 25.00 Nogomet.
SREDA, 12. 5.: 7.00 Poročita — 7.05 Oddaja z miško — 7.55 Francoščina — 10.05 šolska oddaja — 10.55 Viničarka iz Langen-loisa — 12.05 Risanka — 12.15 Socializem na Madžarskem — 15.00 Poročila — 17.00 čarobna palica — 17.50 Viki — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slavček — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 17.50 čas v sliki — 20.15 Komedija
—	22.05 Finale evropskega nogometnega prvenstva.
ČETRTEK, 15. S.: 7.00 Poročila — 7.05 Cirkuške živaii — 7.50 Dežela in ljudje —
10.00	šolska oddaja — 10.50 Komedija — 12.15 Dogodivščine v Namibiji — 15.00 Poročila — 17.25 Preprečujmo nezgode —
17.50	Slike noše zemlje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki — 20.15 Charlie Veliki — 21.00 Mata apokalipsa — 22.50 šport.
H		JUGOSLAV) JA
§		PETEK. 7. 5.: 8.50 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.50 TV
v šoli — 17.25 Poročila —
17.50	Mak ob progi — 18.00 Domači ansambli — 18.50 Obzornik — 18.45 Ekonom-sko-politični sistem — 17.05 Psihofizična rekreacija: Savna — 17.15 Risanka — 17.24 TV in radio nocoj — 17.24 Zrno do zrna —
17.50	Dnevnik — 20.00 Trenutki svobode, dokumentarna oddaja — 20.40 Modni utrinki — 20.45 Ne prezrite — 21.00 SKAG — 21.50 športna oddaja — 22.15 Konformist, italijanski film — 25.55 Poročila.
SOBOTA, 8. 5.: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Mladi virtuozi — 8.55 Mi smo mali muzikanti — 7.05 Mak ob progi — 7.55 Pisani svet: Bela krajina —
10.00	Mesta: Sidney — 10.45 Pred izbiro poklica — 11.15 Po sledeh napredka — 11.45 Naša krajevna skupnost — 12.50 Ljudje in zemlja — 15.50 Poročila — 15.55 šport —
17.50	Kupi! sem očka, sovjetski mladinski fiim — 18.45 Naš kraj — 17.00 Ziata ptica: Martin Krpan — 17.10 Risanka — 17.24 TV in radio nocoj — 17.50 Dnevnik — 20.00 Križanka — 21.45 Zrcalo tedna — 22.50 Chi-sum, ameriški film — 0.15 Poročila.
ORF - KOROŠKi RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 7. 5.: 14.10 Obzornik — Za materinski dan.
SOBOTA, 8. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi,
NEDEUA, 9. S.: 7.05 Duhovna mise) — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEUEK, 10. 5.: 14 10 Obzornik — Solistična giasba.
TOREK, 11. S.: 9.50 Domača zabavna giasba — 14.10 Obzornik — Mtada gria — Otroci, posiušajte!
SREDA, 12. S.: 14.10 Obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, IS. 14.10 Obzornik — Miadin-ska oddaja.
Dopust 82
Ceiovec - sejemski vhod - St. Ruprechter StraBe
7. ST RO KO VN! SEJEM za dopust, hobby, potovanja in obiikovanje prostega časa
od srede 19. do nedeije 23. maja 1982, dnevno od 9. do 18. ure
IZ PONUDBE:
*	SPORED ZA STAREJŠE
*	KOROŠKE MLADINSKE ORGANIZACIJE
SE PREDSTAVLJAJO
*	ZABAVIŠČNI PARK OD 20. URE
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
"°'°^ Šmihel:SAK2:l(0:0)
Preteklo nedeljo je SAK gostovat v Šmihelu. Šmihel je v jesenskem delu prvenstva presenetljivo premagal SAK na Košatovem igrišču. Tokrat je bil cilj igralcev SAK, da bi v Šmihelu dosegli eno točko.
Zbralo se je veliko število gledalcev, da bi si ogledali ta slovenski derbi.
V prvem polčasu je Šmihel imel lahko terensko premoč. SAK se je koncentriral samo na protinapade.
GAŠPERJEVA ULiCA
V	VOJNiKU PRi CELJU
V	Vojniku pri Ceiju bo v nedetjo 23. maja siavnostno imenovanje ulice Karla Pruš-nika-Gašperja. Že na predvečer bo v tamkajšnjem kulturnem domu prireditev, na kateri bo poleg domačega pevskega zbora „France Prešeren" in okteta „Lokvanj" sodeloval tudi moški pevski zbor SPD „Edinost' iz Pliberka. V nedeljo pa bo ob
9.45	uri (po našem času ob
10.45	uri) sprejem gostov pri gostilni Lovec v Vojniku, ob 10. uri slavnostno imenovanje ulice po Karlu Prušniku-Gašperju in za zaključek kulturni spored v šoli.
Udeleženci iz Koroške se
zberejo v nedeljo 23. maja ob
8.45	uri pred Posojilnico Pliberk, od koder bo skupen odhodvVojnik.
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" v Kotmari vasi vabi na
RAZSTAVO tN SPOMINSKO SVEČANOST OB 40. OBLETNtCI PREGNANSTVA iN UPORA KOROSkiH SLOVENCEV
ki bo v nedetjo 16. maja 1982 v ljudski loti v Kotmari vasi.
V o:predju rantave, ki bo odprta od 8. do 18. ure v telovadnici nove ljud:ke šole, bo dokumentacija pregnan:tva kotmirških družin.
Spominska svečanost bo ob 14.30 uri.
Izle-tehjeSAK imel tudi nekaj dobrih priložnosti. Najlepša priložnost v prvem polčasu je bil prosti strel Luschnika, ki pa je zadel le vratnico. Najboljšo fazo so imeli zadnjih 10 minut v prvem polčasu. SAK so zaprli v svojo polovico in silovito pritiskali na gol. Toda izvrstno razpoloženi vratar Ahlin je ubranil vse kar so mu ,,servirali". Prvi polčas se je končal brez zadetka.
V 48. minuti pa so domačini le uspeli ustreliti gol. Po hudi napaki obrambe SAK so nasprotniki povedli z 1:0. To pa je bil povod, da je SAK postal bolj ofenziven. Najboljšo priložnost je imel v 63. minuti, ko Zablatnik iz 10 metrov ni znal zadeti v črno. V 65. minuti je Gregorič zamenjal L. Kreutza. V 69. minuti pa so domačini odločili tekmo. Po lepi akciji je legionar
!z!et na
Piitvička jezera
Plitvička jezera so bila zadnjo soboto in nedeljo cilj izleta ..Gorjancev" iz Kotmare vasi. Pevci in pevke in drugi prijatelji društva so si letos želeli ogledati to naravno znamenitost Hrvaške v južnem delu Korduna. Gore v bližnji okolici jezer so bile še pokrite s snegom, vreme je bito bolj hladno, toda enkratnega doživetja te naravne znamenitosti to nikakor ni moglo kvariti. Jezera, povezana s slapovi in čez stopnje žuborečo vodo, so presenetila vse tiste, ki so bili prvič v tem kraju, nedvomno pa tudi izvrstno organizirane in pripravljene poti sredi tega naravnega čudesa.
Spoznali pa smo tudi druge predele Jugoslavije. Veselo so nas sprejeli Gorjanci, hribovje na meji med Slovenijo in Hrvaško, vijugasto se je pred nami vila cesta skozi Belo krajino in hitro se je spreminjala narava južno od Karlovca, kjer postajajo možnosti za obdelovanje zemlje vedno težavnejši.
Od Plitvičkih jezer nas je pot peljala preko gorovja Velebita do jadranskega morja, v Selce blizu Cri-kvenice, kjer smo prenočevali. Tudi drugi dan je bil izvrsten, vreme je postajalo toplejši, tako da je izlet preko Titovega mostu na otok Krk bil več kot svojega ,,denarja vreden". Domovgrede smo spoznali tudi Rijeko. Preko Postojne in Ljubljane pa smo se v nedeljo zvečer vračali domov na Gure.
Vsakoletni izleti Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci v Kotmari vasi so že nepogrešni in spadajo že v vsakoletni načrt. Vsi so se zahvaljevali odborniku Hanziju VVaschnigu pd. Hvažarju, ki je skrbel skupno s podjetjem Sienčnik za gladek in prijeten potek potovanja, in bilo je slišati, da obstajajo že načrti za prihodnje leto. Zgodovino krajev in znamenitosti pa je med potjo izčrpno predstavljal prof. Jože VVakounig.
DARUJMO RDEČEMU KRIŽU, DA BO LAHKO SPET POMAGAL
Kot druga teta ima Koroški Rdeči križ tudi ietos ves mesec maj tja do 5. junija svojo tradicionaino denarno nabiraino akcijo, brez katere bi bito karitativno deiovanje te ustanove zeio otež-kočeno. Zato vas pozivamo:
„Darujte za Rdeči križ"
Šmihela Mijatovič z glavo poslal žogo v mrežo. Toda igralci SAK še niso vrgli puške v koruzo. V zadnjih 15 minutah je SAK pokazal, da le še zna dobro igrati nogomet. Toda 15 minut dobrega nogometa ni zadostovalo za točko. V 80. minuti je Luschnik iz prostega strela znižal rezultat na 1:2. Čas za remi je bil na žalost prekratek. SAK je v spomladanskem delu prvenstva še vedno brez zmage in na tujem igrišču še brez točke.
V	nedeljo ima SAK v gosteh zelo močno moštvo iz Treibacha, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice.
Postava: Ahlin, Pandel, Kreutz M., Lampichler, VVoschitz, Drnovšek, VVieser, Luschnik, Zablatnik, Polanšek, Kreutz L. (Gregorič).
m ,mesečina' (IModsc^em)
V	zadnji številki Našega tednika je bilo objavljeno pismo bralca, v katerem je pisalo, da se SAK-ovi treningi večkrat odvijajo v celovški gostilni Mondschein, ne pa na igrišču, kakor se to spodobi. Ko sem prebral te vrstice me je to zelo začudilo, od kod imata avtorja te informacije. Ker redno treniram lahko prisežem (ne samo jaz ampak vsi ostali igralci SAK), da se niti en trening ni odvijal pri Mondschei-nu, ampak da smo trenirali najprej v hali slovenske gimnazije, nato v Žrelcu, na Križni gori in sedaj na Košatovem igrišču. Povedati je treba, da so igralci SAK od novembra pa do danes skupno šele trikrat bili pri Mondscheinu, namreč po tekmah SAK : ASV, SAK : KAC in SAK : Sinča vas, ne pa kakor trdita avtorja v Našem tedniku, da se pri Mondscheinu odvijajo treningi pri pijači.
VVieser Mirko
Svatne pri Podrožčici
Na zgodovinskih tleh Miklove Zale v Svatnah je pred nedavnim obhajal svoj 60. življenjski jubilej Hanzej Kajžnik pd. Zgornji Strovc. Kljub obilnemu delu na svoji kmetiji najde vedno potrebni čas za narodno delo. Poznamo ga kot navdušenega prosvetaša zlasti igralca, zadružnika, skratka kot velikega rodoljuba, ki enako ljubi svoj rod kot domačo grudo.
Pri Zgornjem Strovcu so v zadnji vojni našli zatočišče in vso podporo partizani, ki so se borili za osvoboditev izpod nacističnega jarma. Za domače prebivalce iz Sva-ten in okolice ni bila nobena skrivnost, kdo vse podpira partizane. Policija in domači izdajaloi pa so se zelo prizadevali, da bi odkrili te antifašistične simpatizerje, vendar vse zaman — med našim prebivalstvom ni bilo izdajalca. Tudi za časa Miklove Zale, pred več stoletji, ko so v Rož prihrumeli Turki, med domačini ni bilo izdajalca. V vseh najhujših tegobah naše zgodovine je naš živelj šel vedno pravo pot — pot značaja. Naš jubilant je vreden predstavnik te zvrsti človeka. Med prebivalstvom je globoko spoštovan zaradi skromnosti in značaja, ki ga oblikujeta kot plemenitega človeka.
Hanzeju Kajžniku ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi s svojim prikupnim značajem še naprej oplajal človeško družbo, ki rabi takšne ljudi. Seveda mu želimo tudi mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva.
PRtREDtTVE
Ob 40-letnici pregnanstva in oboroženega upora koroških Slovencev prireja Zveza slovenske mladine — Krajevno združenje Celovec
SPOMINSKO SVEČANOST
v petek 14. maja 1982 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Sodelujejo recitatorji, glasbena skupina slovenske mladine ir) KUD ,,lvan Novak-Očka" iz Tacna pri Ljubljani.
SPD ,,Bisernica" v Celovcu vabi na igro ..STARA GARDA
kibo12. maja 1982 ob 20. uri v Dijaškem domu v Tarvi:er Strahe 16. igrajo člani SPD ,,Edino:!" iz Piiberka.
Sloven:ko pro:vetno društvo .BiH"* Bilčovsu vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeijo 9. maja 1982 ob 19.30 Miklavžu vBilčovsu.	.
Nastopajo: šolska in predšolska "" dina ter najmlajši učenci glasbene v Bilčovsu.
Odb<"
Slovensko prosvetno	društvo Sen*i"'
vabi na prireditev
HiROŠtMA NtKDAR VEČ skupno z Društvom prijateljev Klad'*' Klubom slovenskih študentov v Cd . cu. Koroško dijaško zvezo in slovenske mladine.	;
informativni večer o	mirovnem	'
—	film o atomski katastrofi v Hite
—	diskusija.	...
v petek 7. maja 1982 ob 20. or) Tischlerju v Šentjanžu.
Slovensko prosvetno društvo ,,Bilka" v Bilčovsu vabi na predavanje
HiROŠIMA NtKDAR VEČ skupno z Društvom prijateljev Kladiva, Klubom slovenskih študentov v Celov-cu. Koroško dijaško zvezo in Zvezo slovenske mladine.
informativni večer o mirovnem gibanju
—	film o atomski katastrofi v Hirošimi
—	diskusija.
vsredo12. maja 1982 ob20. uripri Miklavžu vBilčovsu.
Slovensko prosvetno društvo Šentjakobu v Rožu vabi na prire"' HtROŠtMA NtKDAR VEČ skupno z Društvom prijateljev Kl<"*'
Klubom slovenskih študentov v Ce cu. Koroško dijaško zvezo in slovenske mladine.	.j,
tnformativni večer o mirovnem 9'°°.
—	film o atomski katastrofi v Hi'"
—	diskusija.	,t[
v ponedeljek 10. maja 1982 ob * . uri v Šentjakobu v Rožu v društve"' bi nad Posojilnico.
_______________________________________________
SLOVENSKI ATLETSKI K L U B vabi na prvenstvene tekme
v nedeljo 9. maja 1982 na Koschatovem igrišču v Celovcu SAK ,,pod 23" - Treibach ,,pod 23"	ob 8.30 uri
SAK - Treibach	.1..
šolarji igrajo v petek 7. maja ob 17. uri v Kotmari vasi proti š°' larjem Kotmara vas.
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Otroška mladina v Škocijanu Kraj: Farni dom v Škocijanu Čas: nedelja, 9. S. 1982, ob H.30 uri Nastopajo: MPZ „Vinko Poljanec", cerkveni pevski zbor Škocijan in Otroški pevski zbor iz Škocijana
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Kulturno društvo.Peter Markovič" vRožeku Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: nedelja, 9. S. 1982, ob 14.30 uri Nastopata: Mladinski zbor iz Rožeka in Podhumški kvartet
Otroci iz Dobrle vasi vabijo vse mamice na
MATERINSKO PROSLAVO z igro ..Kraljevič išče mamico" v soboto, dne 8. S. 1982 ob 19.30 uri v Kulturnem domu.
SPD Kočna v Svečah vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 9. maja 1982 ob 18. uri pri Adamu vSvečah.
Na sporedu so recitacije, pesmi in glasbene točke.
MLADINSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO
LENINGRAD - MOSKVA - KIEV od 4. 7. do 11. 7.1982 (starost do 32 let)
Prijave sprejema profesor Anton Malle tel. (0 42 22) 24 73 35 Cena: 5650 — šilingov z Dunaja, potreben je veljaven potni list.
KPD Drava v Žvabeku vabi na KONCERT
v nedeljo 9. maja ob 20. uri v farni dvorani vZvabeku.
Nasfopajo: Otroški zbor iz Suhe, vodi Pepi Krop. Moški oktet iz Suhe. vodi Engelbert Logar. Dekliški zbor Iz Nonče vas), vodi Nežka Kert. Pevsko instrumentalna skupina iz Zvabe-ka, vodi Rozina Katz. Svoje pesmi bosta brala Ivanka Polanc in Herman Germ.
Prisrčno vabljeni!
SPD Radiše vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 9. maja 1982 ob 19-30 ^ v Kulturnem domu na Radišah.

Slovensko kulturno društvov
Globasnici in Slovensko prosvel' no društvo ..Edinost" v Stebnu
vabita na
10. GLOBAŠKI KULTURNI TEDE^
ki bo od 16. do 22. maja 1932
v Globasnici
Spored:
SOBOTA, 16. S.
20.30	igra Ludviga Holberga JEPPE S HRIBA" pri Sošfarj" * Globasnici, igrajo domači ig"^' ci, v režiji Petra Militarova. TOREK, 18. S.
20.30	pri Soštarju predavanje " nemščini - ..Ausgrabungen frMh* christlicher Kirchen am Hemn"*' berg" - Izkopavanja zgodnjek'* ščanskih cerkva pri sv. Hemi ' predava vodja izkopavanj Franz Glaser
ČETRTEK, 20. S.
20.30	pri Šoštarju predavanje d' Ludvika Karničarja
SOBOTA, 22. S.
popoldne od 14.00 ure nap'^! otroški popoldan v novi ljuds"'
šoli, med drugim nastop lutka'*
jev iz Šmihela, z igro ,,Rin9° ringa, raja." Zvečer od 18.00 naprej VEČER DOMAČIH fEP^ pri Steklu.
Prisrčno vabljeni!
___^
Menjava denarja
Stanje v četrtek 6. maja 198% ,
Za 100 dinarjev dobite 29.00 ^ Za 100 dinarjev plačate 34.00 j Za 100 lir dobite	1	4
Za 100 Ur plačate	1-33 ^
Za 100 mark dobite 695.00 . Za 100 mark plačate	711-30