Leta LXXV., it. I35
Spedir/one in anlum-jimii!«, po>t:;le» Poštnina plaćana v gotovini.
Ljubljana, srda      jiiiilj« 1*45
Cena 50 cent«
OBEDNIiTVO m OPRAVA: LJUBLJANA, POOCDfUKTA. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oglase I* Krater*1* Ranje tu UNIONK PCBBLJCRA fTAtlANA & A.
31-22. 51-22. 31-2*. 51-» In 31-
pri pu2tmi cek< Ljubljana
10-351
opoldne — Mmamčn a naročnina 11-— BC*
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA oer Is peŽMMtt đi provenienza itaUana ed UMORI PUBiuiciTA ITALIANA S. A, SOLANO.
Un convoglio nemico attaccato
Un piroscaf o affondato — Obleti vi navali nemlci eotpiti
8 apparechi netnici dislrutli
II Quartiere Generale delle Forze Armate
comunica:
Nel Mediterraneo occiđcntale un nostro sommergibile comandato dal tenente di vasco^lo I-uisri Andreotti da La Spezia ha effetuato un duplice ardito attacco in su-perficio contro un convoglio fortemente scortato colpendo due piroscafi da circa 10.000 tonnellate di cui ono risulta affondato.
Larma aerea Rermanica attaccava obiet-tivi navali nelle acque di Pantclleria col-
pendo con bombe un meczo da sbarco e sei navi trasporto đi medio tonnellanio.
L'aviazione avvetaaria che ha agito ieri sn Castelvctrano perdeva sei apparecchi dei quali tre so Pantelleria e ono sv Capo Spartivento in com bat t imen to, ono nella zona di Castelvctrano ad opera delle ar-tigrlieria contraerea, u no precipitava in fiammo ne i dintomi di Maršala.
Velivoli britannici han no mitragliato motovelieri sreči pressi delle isole Jo-nio: Impegnati dalfa caccia tedesea dve »Bristol Blenheim« venivano abbattnii.
Sovražni konvoj napaden
En parnik potopljen — Sovražni pomorski cilji zadeti —
8 sovražnih letal sestreljenih
Glavni  stan  italijanskih  Oboroženih sil
je objavil 15. junija naslednje 1116. vojno
poročilo:
V zapadnem Sredozemlju Je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Luigija Andreottija iz Spezije izvršila dvojni drzni napad po površini na konvoj v močnem spremstvu ter zadela dva parnik a s približno 10.000 tonami, iz. med katerih j«' bil eden potopljen.
Nemško letalstvo je napadlo pomorske cilje v vodah pri Pante-Ueriji ter je z bombami zadelo neko izkrcevalno ladjo in šest
prevoznih ladij srednje tonaže.
Sovražno letalstvo, ki se je včeraj odej-st v oval o nad Čast e Ive t ranom, je izgubilo 6 letal, izmed teh tri nad Pantellerijo in eno nad rtom Spartivento v boju, eno na področju i a ste i vet rana pod streli protiletalskega topništva, eno pa se je v plamenih zrušilo v okolici Marsalle.
Britanska letala so s strojnicami obstreljevala grške motorne jadrnice v bližini Jonskih otokov. Verniki lovci so prestregli dve letali tipa »Bristol Blenheim« in jih sestrelili.
Krajevni napadi na vzhodu
Vsi sovjetski napadi so se izjalovili — Hode
letalske izgube
Iz Hitlerjevega gtavnegn, stana. 15. jun. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Severno od Kuhana jn na področju pri Bjelovu so se izjalovili k rajev nj napadi sovražnika.
Na morju pri Pantelleriji so brza b-*jna letala dosegla bombne zadetke na sedmih prevoznih ladjah srednje velikosti. Nemška težka bojna letala 90 bom bard i mla preteklo noč pristaniške naprave v Boni.
Pri oboroženih izvidiiiških poletih nad Atlantikom so nemška bojna letala hudo poškodovala pred portugalsko obalo neko trgovsko ladjo ter sestrelila v letalskih bojih štiri sovražna letala.
Angleški bombniki so prileteli preteklo noč nad zapadno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, ki so povzročili znatna razdejanja, je imelo predvsem prebivalstvo mesta Ober-hausen izgube. Doslej so ugotovili sestrelitev 20 bombnikov.
V noči na 15. junija je letalstvo napadlo z bombami težkega kalibra posamezne cilje na področju Londona in v vzhodni An-ffMJi.
Pri včeraj javljenem napadu sovražnega letalskega oddelka na nemški konvoj so se uspehi sestrelitev po zaključnih poročilih povišali na skupno 8 bombnikov in torpedom letal. Ena lastna enota, čije posadko po je bilo po večini mogoče rešiti, se jo potopila«
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 15. jun. s. Finsko vojno poročilo javlja:
V zadnjih 24 urah so finske čete na fronta Karelijske ožine zavrnile napade majh-
nih rdečih oddelkov, ki so utrpeli izgube. Na dveh točkah fronte ob Aunusu so bili odbiti napadi sovjetskih oddelkov. V srednjem odseku te fronte je finski napadalni oddelek vdrl v rdeče črte in uničil eno utrd-bico ter številne vojake. Finska protiletalska obramba je sestrelila eno sovjetsko bojno letalo.
„Sinje divizije"
Madrid, 15. jun. s. V Madridu bodo postavili spomenik padlim slavne sinje divizije. Danes je bila otvorjena razstava načrtov in osnutkov za spomenik.
San Sebastian, 15. jun. s. V San Sebasti-
an je prispelo 230 ranjencev »sinje divizije«, katere so zastopniki oblasti s prebivalstvom toplo sprejeli. Ranjenci so nadaljevali pot v Burgos in Valdolid.
Spominska svečanost
Berlin, 15. jun, s. V vseh baltskih državah so se včeraj spomnili neštevilnih mučen cev. ki so bili v dobi boljševiSke oblasti umorjeni ali deportirani Na Letonskem, kjer znaša število žrtev 36.000, med njimi 1.297 otrok in 2.297 žensk, ki — bile deportirane v Sibirijo, so se teh žrtev spomnili s prireditvijo v Rigi ob navzočnosti generalnega komisarja za Le tonsko In z govorom generalnega direktoja notranjega ministrstva. V vseh cekvah v Revalu SO darovali maše. Odkrita je bila tudi spominska plošča, ki spominja na žrtve tisočev estonskih državljanov, o katerih usodi ni doslej ničesar znanega.
Letalska vojna na zapadu
Berfin, 15. jun. s. Preteklo noč so angleški
bombniki, kakor se doznava iz vojaškega vira, odvrgli   rušilne in zažigalne  bombe na stano*
vanjske okraje mest v zapadni Nemčiji. Posebno hude izgube so bile med prebivalshom in Škoda znatnega obsega je nastala na stanovanjskih hišah zlasti V mestu Oberhausen. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po desedanjih vesteh 20 večmotornih sovražnih bombnikov.
Iz istega vira se doznava, da je nemško letalstvo preteklo noč napadlo posamezne objekte vojnega pomena na periferiji Londona in
v vzhodni Angliji. Velika količina bomb največjega kalibra je bila  odvržena na objekte.
Nla oboroženem izvidniškem poletu nad Atlantikom so bojna letala hudo poškodovala neko sovražno trgovinsko ladjo, kj je pripadala konvoju, plovečem pred portugalsko obalo. V ostrih letalskih dvobojih s spremljevalk nimi lovci sc bila sestreljena štiri sovražna letala.
Rodanj, 15. jun. s. Ameriška letala so letela nad južno Jytlandijo in nad bližnji-
mi otoki, ne da Di metala bombe. Protiletalske baterije so sestrelile 3 letala.
Bombe na PIywtaffli
Berlin, 13. jun. s. Napad težkih nemških bombnikov na Plymouth, ki ga omenja današnje nemško vojno poročilo, je bil izvršen v ug-odnih vremenskih okoliščinah. Pregled je bil dober, brez posebnih težav so nemški piloti lahko našli svoje cilje m po končani akciji tudi s prostkn očesom lahko opazovali škodo,   ki je MMnti na
važnih sovražnikovih napravah. Številne rušilne in ?gižigalne bombe so zatdele ladjedelnice in pristaniške   naprave, kjer Je na
mnogih krajih začelo goreti
Vladar v Lirama
vaj« ▼
Madrid, 15. jun. s. Ob prisotnosti vojaških oblast; so bile včeraj vaje za protiletalsko pasivno obrambo in nujno pomoč civilnemu prebivalstvu. Vežbala se je posebna brigada Rdečega križa in gasilci iz Madrida. Vežbe so zadovoljivo napele.
Rojstni dan maršala Antonesca
Bukarešta, 15 jun. s. Maršal Antonescu je danes izpolnil 61. leto starosti. Kot tolmač čustev vsega rumunskega nareda, ki vidi v kondukatorju simbol in voljo po uresničenju vseh narodnih stremljenj, izraža tisk v Bukarešti najlepša voščila za maršala in za zmagovit zaključek borbe, k. jo vodi. V komentarjih omenjajo listi velike in globoke spremembe, ki jib je maršal izvedel v življenju naroda, katerega vodstvo Je prevzel v trenutku, ko je bil narod pred polomom. V kratkem času je maršalu uspeio z mečem v roki ukloniti notranjega
m zunanjega sovražnika, življenje maršala se istoveti z življenjem naroda in njegovega, stremljenja.
Buk&rešta, 15. jun. s- Nadaljujoč inspekcijo rumunalrih čet na vzhodnj fronti, je maršal Antonescu prebil tudi svoj rojstni dan med planinskimi lovci, U ne borijo, kakor znano, v protiboljSevtški vojni in ki so se izkazali za najboljše med junaškimi rumunskimi vojaki. De na in ji dan je kondukator prebil na inspekciji hrabrih edi-nic pod noveljnJstvom poUDOvnika Oaiiana, edinic, ki so bile zmagovite pri Dakaanu,
NarČiku in Alagirju. Po tsroČjtvl odlikovanj oficirjem in vojakom te edtnire je maršal Antonescu vsem izročil pozdrav
naroda,'
15. jun. s. Davi je nenadoma prispel semkaj Nj. Vel. Kralj in Cesar. Vzvišeni vladar je ob spremstvu župana obiskal kraje, ki so bili prizadeti ob letalskih napadih.
Spominu junaka
Rim, 15. jun. s. Danes poteka tretje leto silovite in ostre borbe, ki se je razvnela pet dni po pri četku vojne pri Sidi Omar ju, ko je polkovnik Lorenzo D Avanzo iz Gro-setta Val Fortore (Foggia). boreč se z nadčloveškim junaštvom proti premočnim silam, našel slavno smrt. Ob spominu na tega čudovitega oficirja in njegovo svetlo junaštvo je treba izraziti občudovanje in hvaležnost. Z 27 leti je bil major in poveljnik libijske divizije, ko se je pričela sedanja vojna in slavno je padel na dan pred imenovanjem za generala. V mirni dobi je opravil razne vojaške študije, bil je spreten organizator, vnet vzpodbuje-valec, ostroumen izvrševalec važnih poslanstev v domovini in v inozemstvu. V vojni se je pokazal s svojimi naglimi sklepi v drznih akcijah neustrašen in veder spričo nevarnosti. O tem pričajo rane, ki Jih je dobil v borbi in obrazložitve za odlikovanja z bronasto in srebrno kolajno, ki mu je bila podeljena v prvi svetovni vojni, ter še bolj svečano obrazložitev za odlikovanje z zlato kolajno. To najvišje odlikovanje je posvetilo energično drznost, s katero je vodil borbe 16. junija 1940 na čelu peščice junakov proti premočnemu sovražniku, ko ni opustil neenake borbe in se je raje z železno odločnostjo naprej boril, zoperstavljajoč zasledujočemu sovražniku drzno junaštvo njegovega neustrašnega srca, dokler ni padel na bojišču in se hrabro žrtvoval za veličino domovine.
v Velik
Rim, 15. jun. s. Uradni list objavlja Kraljevi dekret, s katerim fašist Aldo Vidus-soni ostavlja položaj člana Velikega fašističnega sveta. Fašistu Carlu Scorzi je priznano svojstvo člana Velikega fašističnega sveta zaradi funkcij tajnika PNF in ministra, državnega tajnika za dobo trajanja teh funkcij.
f e zadeve
Rim, 15. jun. s. Pod predsedništvom natorja Salate in ob navzočnosti državnih podtajnikov zunanjega ta finančnega ministrstva se je sestala komisija za zunanje zadeve, za trgovinsko Izmenjavo in za carinsko zakonodajo. Senator Salata se je zahvalil predsedniku senata za imenovanje in je prisrčno pozdravil člane komisije. Nato je naslovil u dan pozdrav Duceju, šefu vlade in zunanjemu ministru, proseč državnega tajnika Bastianinija, ki tako vredno pomaga Đuceju v vodstvu ministrstva, naj bo tolmač čustev vse komisije. Nato je dvignil misel k Nj. Vel. Kralju in Cesarju, simbolu in jamstvu edinstva in bodočnosti Italije, (živahno odobravanje.) Komisija je nato razpravljala in odobrila dva zakonska osnutka, ticoča se izvedbe gospodarskih učinkov preselitve tujerodcev in nemških državljanov iz Italije v Nemčijo, in porazdelitve bremen iz odškodnin tujerodcem in nemškim državljanom, ki se izselijo v Nemčijo. Razprave so se udeležili predsednik, državni tajnik zunanjega ministrstva ter poročevalca Giuseppe Gen-tile in Pittacco.
Rim, 15. jun. a S Kraljevim dekretom je nacionalni svetnik dr. Pietro Grunti imenovan za podpredsednika fašistične konfederacije poljedelcev.
Rim, 15. jun. s. Pod predsedstvom ministra za javna dela se jc sestal upravni svet AASS, ki je proučil in odobril številne načrte za zboljšanje in vzdrževanje državnega cestnega
omrežja.
Rim, 12. jun- s. Da si človek lahko predstavlja fantazije agencije Tass, zadošča objava naslednjega obvestila sovjetske agencije, katerega je baje dobila iz Carigrada:
Po vesteh iz Jugoslavije je morala italijanskih zasedbenih čet še vedno nl^lra.
ItaUjanski oficirji pravijo odkrito: Moramo izginiti od tu, dokler smo še živi Pogosti so primeri, da oficirji ne izvedejo
nalog, ki se nanašajo na določene objekte. Število samomorov med italijanskimi oficirji je zelo naraslo. V mesecu maju je izvršno samomor v Spalatu 8 oficirjev.
Lubona, 12. jun, s. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je sporočilo, da so izgledi za prihodnjo žetev katastrofalni. Tako slebe žetve že tri leta ni bilo v izgledu. Poročilo dodaja, da bo količina žita v letožnjem letu mnogo manjša, kakor si je vlada obetala.
Aire*, 14. jun. s. Na potovanju se je smrtno ponesrečih viceadmiral Jone Castro e Silva, bivši sef glavnega stana
DOIIE KNJIGI
Ukrepi za povečanje varnosti države
Krajevni dekret o oUvemi prijavi dejstev, tičečih
Rim, 15. jun. s. Uradni list objavlja Kraljevi zakonski dekret od 12. aprila 1943 št. 469. ki stopi v veljavo z jutrišnjim dnem in ki določa obvezo prijave dejstev, tičočih se varnosti države.
člen 1. Kdor ve o navzočnosti na ozemlju države ene ali več oseb. ki pripadajo sovražnim oboix)zenim silam ali so agenti sovražnika, ali pa vedoč o izvršitvi ali pripravljanju sabotažnih dejanj na ladjah, le-tliščih. vlakih, cestah, podjetjih, skladiščih ali drugih vojaških napravah in napravah, ki se na splošno tičejo vojaške obrambe in učinkovitosti naroda v vojni, pa tega takoj ne prijavi vojaškim oblastem ali oblastem javne varnosti, se kaznuje, če primer ne tvori hujšega, zločina, z ječo do 5 let.
Člen 2. Izven primerov predvidenih v členu 62 vojnega vojaškega kazenskega zakonika, se kaznuje z ječo ol enega do 10 let, kdor utemeljeno sumi glede na okoliščine časa in kraja ali glede na druge okoliščine, da ena ali več oseb pripada so\Tažnim oboroženim silam, ali da so te osebe agenti sovražnika, pa jim da ah preskrbi zatočišče, pomoč' ali obvestila.
ćien 3. Izven primera, predvidenega v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom do treh let, kdor utemeljeno lahko sumi glede na okoliščine časa in kraja ali glele na druge okoliščine, da ena ali več oseb na državnem ozemlju pripada sovražnim oboroženim silam ali na splošno agentom sovražnika, pa tega takoj no prijavi vojaškim oblastem ali oblastem j : vrte varnosti.
Odmev sklepov Stranke
Mednarodni tisk vidi v njih neizpodbiten d-kax odličnosti za najskrajnejši odpor italijanskega naroda
Berlin, 15. jun. s. Besedilu poslanice tajnika Stranke Duceju so večerni listi dodali dolge komentarje, zatrjujoč, da predstavlja poslanica izraz najvišjih čustev, ki prevevajo ves italijanski narod. Čim huiša je ura, tembolj se italijanski narod kaže odločen za vztrajanje za borbo do končne zmage. Lojalnost in fašistična odločnost, piše »Deutsche Algemeine Zeitung'?, sta se te dni ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih izkazala. Pod tem vidikom se presoja program devetih točk direktorija PNF kakor tudi vse mere. ki bodo s tem v zvezi pod vzete. Med tem ko je sovražnik govoril bedasto o oslabitvi italijanske notranje fronte, se zdaj jasno kaže ojačenje volje do borbe. Med tem ko je nasprotnik pokazal, da računa na zlom notranje italijanske fronte, se zdaj manifestira najbolj odločno osredotočenje vseh sil. Tudi v tem pogledu bo trdovratno primerjanje preteklosti s sedanjostjo neizbežno imelo najbolj žalostne posledice za Angleže in Američane. Nova Italija se je rodila v borbi in v borbi je prekalila svoje ude. Italijanski narod pozna kategorični imperativ ure ter bo nudil najvišji dokaz o silah, s katerimi razpolaga v borbi za svoj obstoj in za osvojitev primernega mesta na svetu.
»Berliner BOrsen Zeitung« piše, da je zadržanje Italije v vsem vredno najlepših izročil njene zgodovine. Njen afriški imperij, piše list, je zasedel sovražnik, njene mlade borbene sile so utrpele boleče izgube, njeno prebivalstvo je izpostavljeno sistematičnim letalskim napadom anglo-amerških gansterjev. vojna se je približala njenim obalam, toda Italija drži trdneje kot kdaj meč v svojih rokah. Spričo bedastega pričakovanja sovražnika stoji danes poziv »Verovati, poslušati, ubogati, boriti se«, povelje fašizma, ter »Zmagali bomo«, ponosen bojni krik 45 milijonov Italijanov. Zadržanje italijanskega vojaka na bojišču in italijanskega civilnega prebivalstva v bombardiranih mestih kaže, da je ves narod brez izjeme odločen boriti se do končne zmage. Mi smo ponosni na te tovariše, s katerimi se čutimo bolj povezane kot kdaj prej. skupaj prenašamo danes, za-
ključuje list. žrtve boja. skupno bosta oba naroda pobrala sadove zmage, za katero jamči vojaška in moralna sila Osi.
Budimpeštu, 15. jun. s. Poslanica direktorija PNF. ki jo je tajnik Stranke izročil Duceju, je obzirno odmevala v tukajšnjem tisku, ki je poslan:co objavil z velikim poudarke m in podčrtal njeni veliki pomen v italijanske vojne namene. Poluradni »Hudapesti Krtesito« piše \ uredniškem članku: Sklepi direktirija PNF, k: pomenijo v bistvu totalno mobilizacijo države, so bili sprejeti v madžarski javnosti z velikim zanimanjem. Manifestacija direktorija PNF je neizpodbitni dokaz, da je italijanski narod odločen vztrajati do kraja in se boriti za življenjske pravice Italije s često dokazanim junaštvom. Vse madžarsko javno mnenje oh= čuduje prijateljski italijanski narod zaradi njegovega neupogljivega zadržanja ter sledi z globoko simpatijo in vero borbi Italije v tem izrednem zgodovinskem trenutku.
Kcdanj, 15. jun. s. Krajevni tisk objavlja z velikim poudarkom poslanico direktorija PNF Duceju opozarjajoč na energično kampanjo Stranke proti spekulaciji in črni borzi. Listi podčrtava jo nadalje neupogljivo namero Italije po ojačenju poljedelske in industrijske proizvodnje. Opozarjajo tudi na napore italijanskega naroda za dosego zmage, ki naj da Evropi nov red.
Madrid, 15. jun. s. Ponosna poslanica tajnika Stranke Duceju, je mogočno odmevala v tukajšnjem tisku. Listi objavljalo z velikimi naslovi besedilo poslanice, v kateri je poudarjena odločna volja italijanskega naroda po borbi do zmage.
Londonske bedastoće
Rim, 15. jun. s. Angleški listi še naprej ustvarjajo fantazije, da bi preslepili angleško javnost glede l^snačnega. razpoloženja itn!n;-Tiskoma naroda. >Dailv Miror« je dodal tale biser neprimerljivi zbirki beda. stoč, ki jih objavlja anglosaški tisk:
Mussolini je sklical veliki fašistični svet, tako lahko rečemo, k stalnemu tajnemu zasedanju. Pravijo, da skuša obupno izdelati obrambne ukrepe ob 11. uri, da bi pomiril zastrašene Italijane.
Premoč Japoncev na Pacifiku
Priznanje bivšega angleškega vojnega ministra
Buenos Aire«, 15. jun. s. Vojna na Paoi-fisu bo zelo počasna, poudarja bivši angleški vojni   minister   Hore   Belisha v listu Razoci«.-. Glede  letalske  in  pomorske vojne, nadaljuje minister, je treba upoštevati,
da je Japonska danes močnejša kakor ob prioetKu vojne. Področja, ki jih je Japonska osvojila, 90 neizmerno ojačila njen vojni potencijaJ ter dobavljajo zaradi prostovoljnega sodelovanja domačega prebivalstva vedno več surovin. Številne ladje, katerih so se Japonci v azijskih pristaniščih polasilti, kakor tudi številne popravljene ladje in zgrajene na Javi in Filipinih,
poronoežijjejo japonsko silo. Hore Belisha poudarja, tla so Japonci brez dvoma moc-
nejsi v borbah, ki potekajo v džungli in da so odpornejši v tropski vojni. Glede vojne na Facifiku je potrebno, da se predvsem
o jači leta ilsiti potencijal zaveznikov. Za zdaj pa je položaj  na strateških letalskih
oporiščih v Aziji zelo žalosten. Za odločilen napad bi bilo predvsem potrebno, da se po dolgih in hudih borbah najprvo zavzamejo izguoljer.a letalska oporišča v Aziji.
Letalska boji ob Salomonovem otočju
Tokio, 14. jun. a. Japonski glavni stan objavlja: Velik oddelek japonskega pomorskega letalstva je znova poletel na otočje Russel v Salomonski skupini in je v mnogoštevilnih letalskih dvobojih sestrelil 103 sovražna letala. Japonci 90 pri tem izgubili le 5 svojih letal.
in ttmtmom
12. jun. a Tu je bil podpisan dogovor med Japonsko in Tajsko glede poenoten jn prometnih sredstev v medsebojno korist. Na temelju tega sporazuma se je že začel brzojavni promet med Jaki Tttjrtro in Tanruknimi pokraji-
nami v japonskih znakih. Ob tej priliki sta ministra za promet Japonske in Tajske izmenjala prisrčne poslanioe.
Velik trepeti japonske
Tokio, 10. jun. a Japonski glavni stan objavlja: V razdobju med 1. marcem in 31. majem 80 protiletalske baterije japonskih kopnin-skih in pomorskih sil na južnem področju sestrelile 249 letal, močno poškodovale pa nadaljnjih 32.
Odkritja Litvinova
o boljševičkih načrtih
StOckholm. 12. jun. s. Litvinov je na svojem
potovanju v Moskvo na banketu v Teheranu odkril nekatere načrte Sovjetske zveze za delitev Evrope. Po Litvinovu je dala Sovjetska zveza razumeti Angliji in Ameriki, da bi »prejela ureditev Balkana, ki bi omogočila ustanovitev nove države, obsegajočo katoliško prebivalstvo bivše Jugoslavije. Dalmazie, Slavonije in Hrvatske ter polotoka Istrie 5 pristaniščem
Trieste. Ta nova država bi morala nadalje imeti svoboden izhod v nekem pristanišču na Egej-*kem morju. Ta ureditev bi omogočala kontrolo nad Rumunijo in Bolgarijo in bi zadcsriU želji Moskve po izhodu na Adriateko in Egejsko morje. S temi izjavami se potrjujejo namere Stalina, da hoče imeti hegemonisrični položaj na Balkanu, ki bi prešel v vpiivnostno področje Sovjetske zveze. (»PiccoJo.«)
Pomanjkanje mleka ▼ New Torta
Buenos Aires, 12. jun. s. New Tork, je zaradi pomanjkanja kuriva in delne stav« ke mlekarjev ostal popolnoma brez mleka. Tudi obsežne okoliSke pokrajine so v enakem položaju. Ogromne rt*****— mleka so izgubljene ali so bile iztfte v reke, ker se niso mogle dosfcaiw$^
Akademik!
akademije znanosti ia umetnosti
Uprava akademije, razredi — Kdo so naši akademiki
Ljubljana. 17. junija V prvem Letopisu Akademije znanosti m umetnosti v Ljubljani se nam predstavljajo tudi naši prvi akademiki Za poročilom tajnika Pr. Ramovša o zgodovini ustanovitve akademije slede kratki življenjepisi akademikov na Čelu s pregledom imen v prvi in sedanji upravi in kako se dele akademiki po razredih akademije.
Uprava akademije
Ustanovni občni zbor po zakonski uredbi
ustanovljene akademije je bil 12. novembra 1. 1938. Prvi predsednik je bil Rajko Nahtigal. imenovan 4. janarja 1939. Prvi glavni tajnik. Gregor Krek, in prvi razredni načelniki so bili izvoljeni 28. januarja 1939. Načelniki v filozofsko-filolosko-historičnem razredu so bili v prvi upravi: Pran Ramovš. Milko Kos in Ales Ušenić-nik v d.; od 1. julija 1942 Pran Štele; v pravnem razredu je bil prvotno načelnik Metod Dolenc, od 23. februarja 1942 pa Janko Po+ec; v matematično-pri rodoslovnim razredu sta bila prvotno načelnika Jovan Hadži in Milan Vidmar, od 16. julija lani pa je Josip Plemelj; načelnik umetniškega razreda je Fran Fmžgar. Novi predsednik. Milan Vidmar, je bil imenovan z odlokom Vis. kom. z dne 27. junija 1942. Sedanji g-lavni tajnik Pran Ramovš je bil izvolje na občnem zboru akademije 11. julija lani. Sedanji načelniki razredov od lani so: Fran Štele, Janko IVtfec. Josip Plemelj in Fran Pinžgar.
Akademiki po razredih
Akodemiki se dele po razredih akademije tako (navedena so tudi imena že doslej   umrlih   članov): fllozofsko-flolcško-
historični razred, redni člani: Milko KoB, Rajko Nahtigal. Pran Ramovš, France Štele in Aleš Ušeničnik; dopisni člani: Anton Breznik, Ivan Grafenauer, Ljudmil Hauptmann, Fr. Ks. Lukman, Anton Melik. Matija Murko in Franc Veber; pravni razred, redni člani: Metod Dolenc, Gregt>r Krek.. Rado Kušej. Leonid Pitami«. Janko Polec in Milan Škerlj; mate-matično-prirodosl. razred, razredni člani: Jovan Hadži. Josip Plemelj. Milan Vidmar in Rihard Zupančič; dopisni člani: Alfonz Paulin, Ivan Regen in Ferdinand Seddl (Paulin in Seidl sta umrla): umetniški razred, redni člani: Fr. Finžgar. Rihard Jakcpič, Matija Jama. Anton Lajovic, Jože Plečnik in Oton Župančič. Odkar obstoji akademija, smo izgubili že dva redna člana, in sicer Metoda Dolenca in Riharda Jakopiča, razen tega sta pa umrla še dopisna člana Ferdinand Seidl in Alfonz Pau-Hn.
Nekatera imena
Vsa imena naših akademikov so javno, sti dobro znana, vendar so umetniki bolj popularni kakor znanstveniki. Medtem ko so ljudje v tesnem stiku s pisateljem, se zbližujejo z njim po njegovih delih, in medtem ko slikar ter umetnik sploh govori tudi množici iz umetnine — se znanstvenik navadno skriva v zatišju svojega laboratorija in njegova dela znajo primerno ceniti le strokovnjaki, ki so med množico v veliki manjšini. Z umetnikom se ponovno seznanjamo ob vsaki njegovi razstavi ali ko postane njegova umetnina javna, o znanstveniku pa množica ne zve pogosto nič tudi, ko je končal svoje življenjsko delo. Akademija je že s tem opravila potrebno delo. da je objavila življenje-pisne podatke z navedbo njihovega dela c ki jih upravičJuje. da so izbrani za akademike) naših znanstvenikov in vrhov v našem umetniškem svetu. Nekatera imena so dobro znana, dela posameznikov pa vendar ne poznamo dovolj dobro.
Umetniki
Lep^slovjo zastopata dva akademika: Fr. Finžgar in Oton Zupančič. Finžgar se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovičah pri radovljici in je zdaj vpokojeh župnik Redni član akademije je od 7. oktobra 1938 (od njenega začetka). Pisateljsko se je začel udejstvovati že kot dijak in v Aloj-zijevišču je bil urednik »Domačih vaj«. L. 1912 je začel zbirati svoje spise m doslej jih je izšlo 11 zvezkov. V zbranih delih pa še ni objavljenih vseh njegovih del, potopisov, esejev, mladinskih iger, črtic in drugega. Dekla Ančka je prevedena v česčino in hrvaščino; Sedem postnih slik, Razmišljanja je pa prevedenih v francoščino; v francoščino je tudi preveden »Ta-le naš Jaka«. — Ime Otona Župančiča zveni tudi v tujini. Pesnik se je rodil dne
23. januarja 1878 v Vinici (Beli Krajini). Zdaj je upravnik gledališča v Ljubljani. Študiral je zgodovino in zemljepis na : io-zofakl fakulteti na Dunaju in nastopil je službo profesorja na klasični gimnazij v Ljubljani, a temu poklicu se je posvtvT samo en semester. L. 1905 je odpotoval v Pariz, kjer je proučeval leto dni dela francoskih filozofov, pisateljev in pesnikov. Od leta 1908 do 1910 je bil domači učitelj v Nemčiji, poslej pa živi stalno v Ljubljani Najprej je bil dramaturg našega gledališča, potem je bil arhivar mestnega arhiva, nakar se je zopet vrnil h gledališču kot dramaturg, pozneje je pa postal upravnik. O njegovem delu ter umjetnosti poroča Jubilejni zbornik in številni drugi viri, n. pr. I. Cankarja -Obiski«. Njegova lirična dela so izšla v desetih knjigah, dramatska dva v Ljubljanskem zvonu in samostojno Veronika Deseniška. Njegova proza je izhajala v Ljubljanskem zvonu (Iz beležni-ce Pavla Kuzme, 1902) in v Slovanu (Bud-dha in polži, 1915); članki, govori, eseji in ocene so pa zbrani v četrti knjigi obranega dela. ^Dela Otona Župančiča« so izšla v štirih knjigah v letih 1936—1938. Izredno številni so Zupančičevi prevodi iz svetovnega slovstva in zlasti slove kongenial-ni prevodi Shakespearejevih del. — Glasbo zastopa med akademiki Anton Lajovic. arhitekturo Ježe Plečnik, slikarji so pa imeli do Jakopičeve smrti dva akademika, a zdaj jih zastopa le Matija Jama.
Rihard Jakopič
Naj se pomudimo ob tej priliki malo pri tem imenu, pri imenu slikarja, ki nas je zapustil šele nedavno in ki je bil v resnici velik umetnik. Rodil se je 12. aprila 1869 v Ljubljani. Bil je redni član akademije od njenega začetka. — Obiskoval je ljubljansko realko, a kot šestošelec je šel Hfcudirat na akademijo likovnih umetnosti na Dunaj. Po končanem šolanju na Dunaju se je šolal dve leti v Munchnu. V Ažbetovi slikarski šoli se je seznanil s slikarji Veselom, Jamo, Groharjem in Ster-nenom, ki so z njimi soustvarjali slovenski impresionizem. Ob koncu prejšnjega stole-
tja in do konca 1. 1903 je slikal v naravi v naših krajih, nakar je odše! študirat v Prago k Hvnaisu. L. 1908 je zacel v Ljubljani zidati razstavni paviljon, ki je b:l otvor jen 1. 1909 z veliko slikarsko razstavo. Odtlej je priredil v tem pav* 1 u 2? umetniških razstav. Zaradi grnotnh težai je leta 1923 prodal paviljon mestni občini L. 1907 je izdelal načrt za ustanovitev Na-rodne galerije v Ljubljani. L. 1904 jo s svojimi prijatelji ustanovil prvo slovansko društvo likovnih umetnikov >Sava . §e istega leta je priredil razstavo slovenskih impresionistov na Dunaju in v Beogradu. L. 1906 se je preselil v Ljubljano, kjer Je s Sternenom ustanovil slikarsko šolo. ki jo je vodil do leta 1914. — Jakopičeva delr. so zelo cenjena; zbirke njegovih del imajo Narodna galerija, muzej, Visoki komisa-riat, mestna občina, muzej v Beogradu, in Strossmajerjeva galerija v Zagrebu, ter Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Jakopič je napisal tudi precej č an-kov. ki so tur1' našteti v letopisu.
Matija Jama
Naj še navedemo nekaj podatkov o živečem akademiku in slikarju, Matiji Janu. Rodil se je 4. januarja 1872. prav tako v Ljubljani kakor Jakopič. Redni Član akademije je cd njenega začetka. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Zagrebu, potem je pa študiral leto dni pravo na zagrebški univerzi, a leta 1892 se je vpisal v Hollo. syjevo slikarsko šolo v Munchenu. Zimske semestre je redno bival v Munchemi in v letih 1898 do 1S99 je študiral na akademiji pri prof. Herterichu. V začetku tega stoletja je slikal v naših krajih in na Hrvatskem, pa tudi v Avstriji. L. 1910 se je preselil na Nizozemsko. Od leta 1915 do 1922 je živel v Haagu, odtlej pa večinoma v Ljubljani. Večja zbirka njegovih del je v Narodni galeriji, a tudi v Strossmajerjevi galeriji v Zagrebu, v beograjskem muzeju, v lasti Visokega komisariata in mestne občine. — V mlajših letih je Jama napisa«, tudi nekaj tehtnih člankov. — Svoja dela je razstavljal tudi v številnih velikih mestih v tujini.
Pogovori s čitatelji
„Od nekdaj so lepe Ljubi]anke slovele"
Lepo slovensko ime puder je prah; pravimo, da takšna zadeva dvigne mnogo prahu in v tem »boju proti rdečilu in pudru« se je res zelo zaprašilo; prah ali puder se ne more poleči. Še vedno dežujejo dopisi, tako da se boj proti rdečilu in pudru sprevrača že v vojno. Prav! Naj bo tudi to posvečeno v slavo Ljubljančank, ki je njih lepoto opeval naš veliki pesnik. Tedaj je bil Pegaz ubogljiv pri tako pomembnem opravilu, ker mu ni silil v nos prah ali puder. Kako neki bi pesnik pel dandanes? Prav v trenutku, ko smo se vprašali, smo prejeli naslednjo pesmico nekega povsem neznanega pesnika, Borisa Grevojeda. Naj se torej tudi ta hvalnica »lepih Ljubljank« dvigne pod deževno ljubljansko nebo.
»Nekdaj in zdaj
Od nekdaj so lepe Ljubi janke slovele...
Tedaj so še rožnata lica rdela,
ko rožnati popki so ustne cvetele
in v mladih je srcih kri zdrava še pela.
Tedaj še ni bilo na licih slepila, ko pesnik je zarjo le gležnjev opeval in kodre je trajne narava le vila, naravno celo je še nosek zardeval.
Ne zvočnikov hrupa, ni bilo ne kina, vse nežne in plahe tedanje device krasila je zdaj nam neznana vrlina: pred moškim so skrivale čisto še lice.
Naravna je bila in čista bledica — brez riževe moke, naravne še gube, človeška so bila ter pristna še lica. a zdaj so nam krinke lažnive le ljube.
Hormonske zdaj rabijo kreme vse žene — in kdo bi vsa druga našteval ličila! — lepota pa vedno bolj vene in vene. ne vemo, kaj žena za loščem je skrila.
Od nekdaj so lepe LjubUanke slovele, a zdaj zaslovela so ženska ličila; od nekdaj so lepe Ljubljanke cvetele, a zdaj zacvetela so čudna strašila.«
Od te poezije pa zajadrajmo v čisto prozo:
». . . Zakaj se ženske šminkajo? Mislim, da je v tem le past za moške. Toda ko se dekle omoži ? Vprašujem se, kakšno neki bo življenje v zakonu. Ce se je dobro orno-žila, se bo seveda skušala tudi poslej pokrivati z lošcem; nekatere žene so živ reklamni steber za drogerije in parfumerije, toda reklama je. žal, včasih zelo slaba Drugače je seveda, če se je nesrečni ca omožila z revnim možem, da ni denarja niti za fižol, kaj šele za puder in barve. Mislim, da bi bilo šminkanje vsaj malo opravičljivo, če bi se mazale dekleta in bi jim to koristilo, da bi se omožila. Kaj pa nameravajo z mazanjem poročene žene, ne bom ugibal. Vem sicer, da je za žensko največja žaljivka, če ji kdo reče. da je grda, toda če se grda ženska namaže, mora biti res peklensko grda, ako misli, da je loščilo najlepše na nji ter da jo je polepšalo ... — To sem vam torej hotel povedati: z vsega tega nič ne zrase, rz. te moke. ki ji pravijo puder, ni kruha; če se pa speče kakšen zakon, se možu praši vse življenje v oči, da je slep. Ce noče oslepeti, se pa začne na domačem popri-šču boj proti pudru in rdečilu, boj, ki je zdaj prenesen v javno tribuno.«
Bridke so te besede, a v vsem bridkem je še največ resnice. Menda se pa nam ni treba vsaj bati, da bo ta boi zahteval kakšne posebne žrtve, in upamo, da jih doslej tudi še ni. želimo le, da ne bi se ne dvignilo preveč prahu ali pudra ter da bi se ne zadušili v njem. človek, ki sprejema vse te dopise, si pa tudi želi, da bi se ne zadušil v njih,
Prve
Ko se je leta 1848. Šlezvvig Hohlstein dvignil proti Danski in ko so nameravali Danci bombardirati Kiel se je ponudil mladi pruski topniški častnik Ernst Werner Siemens začasni vladi š13Z\vig Hohlsteina. da bi zaprl kielsko pristanišče z rninami na električne zažigalrake in ga tako za-
Konvoj, ki ga spremljajo ediniee Kraljeve mornarice, plove proti nekemu italijanskemu
otoku v Sredozemskem morju
varoval pred sovražnikom. šhlezwlg Hohlstein je vprašal Prusijo. ki je to dovolila. Po Siemensu konstruirane in izd elane mine so bili navadni, dobro zabiti in zama-šeni sodčki, ki je bilo v vsakem pet stotov smodnika. Zasidrali so jih pred kielskim pristaniščem tako, da so plavale dobrih 20 čevljev pod vodno gladino. Električni vodi so bili napeljani na dva dobro prikrita in zavarovana kraja na obali. Pozneje so priključili sodčkom še velike vreče iz posebno močnega s kavčukom pokritega plaitna.
Poročnik Siemens je najprej naskočil s 150 možmi kielsko meščanske garde in 50 rezervisti trdnjavico Fiedrichsort. kjer se je danska posadka, obstoječa iz šestih starih topničarjev in seržanta, kmalu predala, potem je pa počakal na prihod treh velikih danskih ladij. ki so nameravale napasti trdnjavo. Za obrambo vhola v pristanišče so nastavili mino. ki je pa prezgodaj eksplodirala. Popokale so vse šipe in vrata trdnjave. Posadke na danskih ladjah so slišale silno eksplozijo in opustile misel na. napad. Ko so dve leti po sklenitvi miru potegnili prve mine iz vode. je bil smodnik v njih še povsem suh in uporaben.
Inseriraj v „Slov. Narodu14!
železniška zveza Szegedin - Beograd
Iz Segedina je odpeljal te dni prvi vlak po novi železniški progi preko VeOkegB •eckereka v Beograd. Odslej l-odo vozili vlaki po tej novi progi redno.
Zdravilišče za neenake otroke v Tatrah
Da bi mogli nuditi na pljudh bolnim otrokom nemške narodnostno skupine na Slovaškem potrebno nego in pcmoe. je sklenil vodja skupine zgraditi v Tatrah zdravilišče, kamor bodo predvsem pošiljali tuberkulozne nemško otroke. Zdravilišče začno graditi takoj. Na Ne ru \ živeče na Slovaškem, je bil izdan p; i  v. • 10 v
ta namen v enem mesecu 500.000 kron, da bedo na razpolago za za< l zadost-
na denarna sredstva. Med Nemce bo razdeljenih 5.000 deležev po 100 kron.
ZMOTILA SE JE
Mladenič sedi v parku na klopiei kraj dekleta in molči. Cas hiti. on pa irdovrat-no molči. Končno dekle vsti ne In odide. —-Fant skoči za njo in ji izroča pozabljeno rečno  torbico, rekoč:
— Gospodična, torbico ste pozabili.
— Torei vendarle niste nemi?: — sr i čudi dekle.
Križanka št. 85
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. priprava, študij, 3. del ladje, kopališča, 8. muza, 12. pisemska kratica za prtstavke. 14. izguba, dejstvo premaganosti, 16. ljubkovati z rokami, gladiti. 18. evropsko mejno gorstvo (množ.). 20. velika evropska reka, 21. pevski glas. 22. italijanski spolnik, 23. cvet družbe, najboljši del, 24. pripadnik sodobnega poklica. 26. kratica za označbo starosti, 27. maščoba, zabela, 28. mesto v južnem Češkem, 29. veznik, 30. trdnjava v stari Grčiji, ki se je dolgo uspešno upirala Spartancem, 31. del obraza, 32. del obleke duhovnikov in sodnikov, 33. velika shramba za orodje in vozove, 35. igra s kartami (množ.), 37. osebni zaimek, 38. vrsta kamna. 39. skoro, 40. površinska mera.
Navpično: 1. nada, želja, 2. Koroško, 3. ljudožerec 4. sredi oaze, 5. cigareta, 6. del obraza, 7. začetek in konec abecede. 8. grška črka, 9. japonska mera, 10. rusko mesto ob Upi, 11. veletok v Južni Ameriki, 12. visoka ravan, 13. oblika pomožnega glagola, 15. mesto na Estonskem, 17. pevski glas, 19. pokrajina v stari Gr-
------ i \^^F======ssamSmsmssm^mBmštmmmštm*
I čiji. 21. zabavišče, 23. okrajšano žensko 1 ime, 25. neumna, beda.-tu. 26. velika riba, I 27. občutek neugodja, kesanju. 29. vzročni I veznik, 30. okrajšano žensko ime. 32. ka-zalni zaimek, 33. grška črka, 34. predlog, 35. kratica za sledeči. 36. iridij.
*
REŠITEV KRIŽANKE iT. 84
Vodoravno: 1. Avstralija, 9 Olo-vec, 15. kratiti. 16. menihi, 17. ta, 19. njena, 20. deloma, 21. zrn. 22. ora, 24. Ana, 25. zalita, 26. avc, 27. fige, 29. palica, 30, Arom, 31. Azana. 32. nabita. 33. agent, 34. Goti. 35. Miloje. 37. Anči. 38. Ana. 39. Požega, 40. maj. 42. aor. 43. sc, 14. solata, 45. surov, 47. ka, 48. brljiva, 49. parasit, 51. Alabama, 52. sanatoriji.
Navpično: 1. Antofagasta, 2. SK, 3. trn, 4. raja. 5. Atene, 6. lina, 7. Ita, 8. jI 9. celica, 10. enota. 11. Lima. 12. oha. 13. vi, 14. cementirati. 16. Melita. 18. Arizone, 20. dalija, 21. zvonček. 23. Agata. 25 /i-boga, 26. arena. 28. nižava. 35. molim. 36. karat, 39. polja, 40. Mura. 41. Jezo. 44. Srb, 45. San, 46. vir. 48. Ba. 49. p;». 50. ti.
F. g. wodehouse7|
Toalet pepita
Humorističen roman 1
Da je bilo ravnateljstvo hotela »Guelph«, velikega londonskega gostinca, tisti dan v začetku januarja ob treh popoldne navzočno v salonu apartmana, ki ga je bilo odkazalo gospe Fordovi iz New Torka, bi se bilo nazbrže malce zgražalo; in da so bili člani tega ravnateljstva filozofi, bi bili sami pri sebi morda premišljevali o mejah, ki so začrtane človeškemu prizadevanju. Ravnateljstvo je bilo namreč vse storilo, da bi zadovoljilo gospo Fordovo: dobro jo je bilo nastanilo, dobro jo je hranilo, skrbelo je, da je spretna služinead že naprej ustrezala vsaki njeni želji, toda ona, ki je imela toliko vzroka, da bi bilo zadovoljna, je kazala ta dan do vsega, kar jo je obdajalo, tolikšno nestrpnost in tolikšen nemir, da bi se bil zdel še pri tigru v kletki ali jetnika v Bas ti ji pretiran. Zdaj je hodila po sobi sem ter tja, zdaj je spet sedla; zdaj je vzela v roke roman, zdaj ga je odložila; nato je spet vstala in jela znova begati po sobi
Tjra se je oglasila. Pogledala je na zapestno urico, jfopryir je bila storila to šele pred dvema minutama,
nato pa odprla medaljon, ki ji je na zlati verižici visel za vratom, se zazrla vanj in globoko vzdihnila. Nazadnje je urno krenila v spalnico, vzela iz omare oljnato sliko v okviru, jo odnesla v salon, jo postavila na stol, se za nekaj korakov odmaknila in se koprneče zastrmela vanjo. Velike temne oči, drugače tako trde in oblastne, ji je zalivala čudna mehkoba, in ustnice so ji lahno podrhtevale.
»Ogden!« je zamrmrala, »Mili moj Oggie!«
Slika, ki ji je izkazovala gospa Fordova toliko ljubezni, je bila portret, portret, ki v kakem drugem gledalcu že zaradi slabe, diletantske slikarije najbrže ne bi bil zbudil enakih čuvstev. Predstavljal je nenavadno zoprnega enajstletnega dečka, ki je z napol bedastim, napol nezadovoljnim obrazom buljil s platna: debelega, od sile rejenega paglavca, ki se mu je že na oko poznalo, da je razvajenec roditeljev, mnogo bogatejših, nego je zdravo zanje in zanj.
V tem, ko je gospa Fordova napeto strmela v sliko, ta pa vanjo, je zabrnel telefon. Urno je planila k aparatu. Klicala je hotelska pisarna, da bi ji napovedala obisk.
»Halo! Halo! Kdo?« Gospejin glas se je pritajil, kakor da naznanjeno ime ni tisto, ki ga je pričakovala. »A, da, da; poprosite lorda Mountrvja, naj pride gor. c
Spet se je obrnila k sliki. Nestrpni izraz, ki je bil CTsgžnll, ko je telefonski zvonec, se ji je vrnil
na obličje; ob goetovem vstopu ps se je obrzdala«
Lord Mountrv je bil mlad mož brizu osemindvajsetih let, čokat in slovesen, s plavimi lasmi, rožnatimi lici in skrbno pristriženimi brki. Videti je bilo, kakor da bi se bil ob pogledu na sliko, ki mu je takoj ob prihodu srepo zastrmela naproti, prestrašeno zdrznil; vsekako je neutegoma obrnil oči drugam.
>V redu, gospa Fordova,« so bile njegove prve besede. Očitno je bil izmed ljudi, ki ne zapravljajo časa z dolgimi uvodi. »Našel sem ga,«
»Našli ste ga!« je vzkliknila s presenečenim glasom.
»I kakopak, Stanborougha, saj veste.« »A! Mislila sem... da govorite o nekom drugem. Kaj ne bi hoteli sesti?« Lord Mountrv je sedel.
»Slikarja, veste,« je nadaljeval. »Se še srjominja-te? Pred včerajšnjim pri lunehu ste izrazili željo, da bi dali naslikati portret svojega dečka, ker imate samo eno sliko in še to izza časa, ko mu je bilo enajst let...«
»Vidite, lord Montrv, to je Ogden. Sama sem naslikala ta portret.«
Njegovo lordstvo je bilo nalašč sedlo tako, da je kazalo hrbet, in na obrazu se mu je zrcalilo duhovno stanje človeka, ki ga je groza pogledati strašni pošasti iz oči v oči. Zdaj se je posililo in okrenilo glavo.
»O, saj!« je dejal. In čez trenutek je pripomnil: »Zal dečko, kaj?« »Jelite?«
Njegovo lordstvo je spet obrnilo glavo v prejšnjo lego.
»Kakor veste, gospa,c je rekel nato, -tega Stanborougha sem vam priporočil. Dobra prijatelja sva in veselilo bi me, če bi mu mogel seči pod pazduho. Pravijo, da je slikar prvega reda; a jaz nisem Bog si ga vedi kak sodnik v teh rečeh, će se spominjate, ste mi rekli, naj ga danes pripeljem, ker bi radi govorili z njim. Prišel je in čaka spodaj v dvorani.
»Oh, da, da! Seveda, nisem pozabila. Najlepša vam hvala, lord Mountry.
»Veste nekaj sijajnega mi je prišlo na misel, ako namreč niste opustili namere zastran potovanja z mojo jahto, ker se morda bojite, da ne bi bilo pre-dolgočasno. Vas je še volja, da se pridružite?«
Gospa Fordova se je naglo ozrla na nihalno uro.
»Seveda, še vedno imam ta namen."
»Nu, zakaj ne bi potem ujeli dveh muh na en mah? Reči hočem, da bi se dala vožnja prekrasno združiti s slikanjem portreta. Vi bi vzeli s seboj svojega dečka, ki bi mu bil tak izlet gotovo všeč, jaz pa Stanborougha. Kaj menite ?
Ta ponudba ni izvirala iz nenadnega vzkipa prisrčnosti. Narobe, lord Mountrv je bil vso stvar dobro premislil in prišel do zaključka, da je to najboljši načrt, čeprav se mu ne manjka senčnih strani. Zavedal se je namreč, da navzočnost takeera dečka ni neogibno potrebna za uspeh vožnje z jahto, in pogled na Ogdenovo sliko ga je bil do dobrega prepričal o tehtnosti njegovih pomislekov; po drugi fitrani pa je nujno želel, da bi se Stanborough udeležil vožnje.
Urejuje Josip ZufmmSb — Za Narodno hAp^-ha Fran Jeran — Za fnnerarnj del listat I^jubojmir Volčič — Vsi v f jubljani
. — 4
___S; 1