NASA TEMA
KRONIKA
Posek dreves ni vedno upravičen str. 12-13
Dva umora v dveh dneh
str. 14-15
IV SPORED
Ljubezen po domače f
Se nam obeta nov fačuzi? L
■o
!o
novi tednik
s T ш
I w ]pP
GRAMMYJ1
J I BEY0NCE
ft Največkrat nagrajena I % ženska izvajalka! |
Francesco Borchi: Priznan italijanski 1 i igralec, ki živi in dela v Sloveniji	{
Tednik za Savinjsko regijo / št. 11/ Leto 76 / 18. marec 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Iz ZDA prinesla mačko, s Poljske pa tako želeno odličje
To je začetek zgodbe o Ljubljančanki Tini Šutej, ki že pet let tekmuje v dresu celjskega Kladivarja in je svojo pot predstavila v našem intervjuju. Nekdanji celjski vrhunski atleti so ji za srebro iskreno čestitali, eden izmed njih pa ji je izkazal čast tudi tako, da ji je očistil nogometne čevlje. str. 26-27
AKTUALNA ^^^^^^^^^^ GOSPODARSTVA ^^^^^^^^ CELJE
S hitrimi in PCR-testi tudi do Cinkarna tudi lani z visokim Dvorišče za Rimljanko buri
zaslužka str. 2	dobičkom str. 4	duhove str. 6
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vsak bi moral pri sebi začutiti odgovornost, da prijavi nasilje, če ve, da se le-to dogaja in o tem spregovori. Imamo veliko primerov anonimnih prijav, v katerih so nato žrtve zbrale pogum in spregovorile.«
Milan Vogrinec, vodja oddelka za splošno kriminaliteto PUC
»Cinkarna Celje nadaljuje tradicijo stabilne in močne družbe.«
Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje
»Strah ljudi, da je drevo nevarno, ne sme biti povod za njegovo nestrokovno obrezovanje. Če drevo redno opazujemo, dobimo jasno sliko, kaj se dogaja z njim. Od tega je odvisno, kakšne smernice nege sprejmemo.«
mag. Nataša Dolejši, ar-boristka
»Človek mora biti dejaven in delati vse življenje. Tudi v zadnjih letih mora tako ali drugače migati, migati in migati.«
Ivan Dolinar, upokojeni zdravnik in ljubiteljski zgodovinar
»Na treningu v ZDA se je palica po zlomu odbila v moj komolec. Najprej sem mislila, da mi je zlomila kost. Ko sem bila še manj izkušena, sem često pristala mimo blazine. Ni prijetno.«
Tina Šutej, evropska dvoranska podprvakinja v skoku s palico
ČETRTEK 1	1 PETEK
>41/ 8 c^Z^2	.v
SOBOTA I	I NEDELJA
	.i
o
СЛ
Se zavodom bolj »splača« množično testiranje?
S hitrimi in PCR-testi tudi do zaslužka
Čeprav po Sloveniji še vedno traja brezplačno množično testiranje glede okužbe s koronavirusom, se nekateri, tudi zaradi dela v tujini in drugih okoliščin, odločajo za samoplačniško testiranje s hitrimi ali PCR-testi. Pri tem iščejo tudi podatke, kje je tovrstno testiranje nekoliko cenejše. A cene za PCR-test so v Sloveniji od 80 do 100 evrov, kar seveda ni malo. Cene hitrih samoplačniških testov v povprečju znašajo 30 evrov.
SIMONA SOLINIC
V Zdravstvenem domu Celje je cena samoplačniškega PCR--testa za covid-19 100 evrov. Cena hitrega testa za fizične osebe je od 25 do 35 evrov. Cena je pri tem odvisna od storitev, ki so vključene v izdajo izvida. Gre namreč za možnosti, kot so SMS-obvestilo, papirnati izvid ali izvid v angleškem jeziku oziroma z žigom zdravnika. Cenik je v ZD Celje enak v tem primeru tudi za podjetja. »Cena vsebuje naročilo na pregled, administrativni vpis, izvedbo storitve, ceno testa, beleženje izvida v centralnem registru podatkov o pacientih, storitev izdaje izvida, kriptiranje izvida in povratno informacijo o izvidu - pošiljanje kriptiranega izvida na elektronski naslov,« so odgovorili iz zdravstvenega doma na vprašanje, kaj vse je vključeno v ceno. Analizo PCR-testov za celjski zdravstveni dom izvaja celjska enota Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Testi prinesejo kar
nekaj denarja?
Samoplačniški testi, ki jih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebniki, so stvar trga. Torej država zdravstvenemu domu ali zasebniku, ki sam nabavi hitre teste in jih nato ponudi samoplačniško, stroškov zanje ne povrne. Drugače je z množičnimi testi, ki jih nabavi država in so za ljudi brezplačni.
Glede na povprečne nabavne cene hitrih testov in glede na možnost samoplačniških testiranj v zdravstvenih domovih se zdi, da zdravstveni domovi pri tem tudi nekaj zaslužijo. Ali kar precej, če je zanimanja za samoplačniško testiranje veliko. Možno je tudi obratno, tudi zdravstveni domovi morajo izvajalcu analize samoplačniških PCR-testov za storitev plačati, kar je prav tako očitno v »razrezu stroškov«. Če država povrne stroške za teste znotraj javne zdravstvene mreže, je možno domnevati, da je iz vidika povračila stroškov zdravstvenim domovom smotrneje izvajati množično brezplačno testiranje ...
Ko smo želeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobiti podatke, koliko
Kaj pa bolnišnica?
V Splošni bolnišnici Celje hitre antigenske in PCR-teste izvajajo le za bolnišnične bolnike in zaposlene. Samoplačniških ali množičnih testov za splošno populacijo ne izvajajo. »PCR-teste za nas izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, zato jih sami ne kupujemo. Kupujemo hitre antigenske teste, za katere smo konec lanskega leta izvedli javno naročilo. Z izbranimi dobavitelji smo sklenili tako imenovane okvirne sporazume za skupno 100 tisoč hitrih antigenskih testov, na podlagi katerih postopno nabavljamo potrebne količine teh testov,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Kupoprodajno pogodbo ima bolnišnica sklenjeno z dvema dobaviteljema, in sicer s podjetjema Phar-mamed-Mado, d. o. o., in Hermes Analitica. Prvo podjetje bolnišnici hitre antigenske teste dobavlja po ceni 2,74 evra z DDV za kos, drugo po ceni 3,1755 evra z DDV za kos.
denarja je javnim zdravstvenim zavodom povrnjenega glede na hitri ali PCR-test, ki ga izvedejo v okviru javne zdravstvene mreže in ne samoplačniško, so nam v zavodu dejali, naj se obrnemo na Ministrstvo RS za zdravje, »saj te teste financira državni proračun, ministrstvo pa določa cene«.
PCR-test in hitri antigen-ski test sta torej financirana iz proračuna Republike Slovenije, zato je ceno oziroma višino najvišjega povračila stroškov postavilo ministrstvo za zdravje. Povračilo javnemu zavodu za PCR-test, če ni sa-
moplačniški, je 45 evrov, dodatnih 6 evrov država povrne za odvzem brisa. Povračilo za hitri antigenski test je 7 evrov, če je opravljen na lokaciji izvajalca, oziroma 12 evrov, če ga opravi mobilna enota. 3 evre znaša povračilo za odvzem brisa. »Cena za storitev, ki jo plača proračun, je enaka za vse izvajalce v javni zdravstveni mreži, tudi za zdravstvene domove,« pravijo na Ministrstvu RS za zdravje. Sredstva proračun zagotavlja za preiskave in teste, ki bodo izvedeni do konca letošnjega leta.
Foto: SHERPA
Ustavitev cepljenja z AstraZeneco
Zatem ko se je tudi na Celjskem začelo cepljenje proti covidu-19 za zaposlene v v vzgoji in izobraževanju in zatem ko so nekateri celo menili, da cepljeni pretiravajo z opozarjanjem, da imajo močne zdravstvene reakcije na cepivo, je odjeknila novica, da je minister za zdravje Janez Poklukar odredil začasno zaustavitev cepljenja proti co-vidu-19 s cepivom AstraZeneca.
Kot je dejal v ponedeljek, je vladna svetovalna skupina ugotovila, da ni utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja, a je kljub temu iz previdnosti predlagala začasno zaustavitev do končne odločitve Evropske agencije za zdravila. Toda zdaj se - že cepljeni s prvim odmerkom AstraZenece - sprašujejo, kaj to pomeni zanje, saj bi morali čez čas biti cepljeni tudi z drugim odmerkom. Režim cepljenja z AstraZeneco dovoljuje drugi odmerek do 84 dni po prvem. »Imamo dovolj časa, da Evropska agencija za zdravila in ostale ustanove pretresejo situacijo in sprejmejo usme-
ritve,« je dodal Poklukar. Tisti, ki bi bili za cepljenje s prvim odmerkom na vrsti v teh dneh, bodo za cepljenje predvideni po odločitvi Evropske agencije za zdravila oziroma bodo na vrsti za cepljenje z drugim cepivom.
Kot je znano, so se pri osebah po cepljenju cepivom AstraZenece pojavljali krvni strdki, zaradi česar se za začasno zaustavitev cepljenja s tem cepivom odloča vedno več držav. Nazadnje so to storili na Irskem, Nizozemskem, v Italiji, Franciji, Nemčiji in Španiji. Odločitev za zaustavitev cepljenja z AstraZeneco v Sloveniji je sprejel Poklukar, čeprav je slovenska strokovna skupina ne glede na tovrstne odločitve stroke v tujini menila, da ni »utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZe-nece«.
Pričakovali reakcije, a ne v
takšnem obsegu
Ta teden se je nadaljevalo šolanje v OŠ Mihe Pintarja Toleda v Velenju, zatem ko
pouka v petek tam ni bilo, saj je kar 26 učiteljev od 34 cepljenih čutilo močne reakcije, zaradi česar v bili niso bili na delovnem mestu. Zaposleni v tej šoli so bili cepljeni s cepivom AstraZenece. »Šlo je za glavobole, visoko temperaturo in vrtoglavice. V petek sta bila v šoli le dva učenca, ki jima je šola nudila varstvo. Vedeli smo, da reakcija na cepljenje bo, a nismo pričakovali, da bo v takšnem obsegu,« pravi ravnatelj šole Sebastjan Kukovec. Očitno je treba njihove reakcije po cepljenju vzeti resno, čeprav so bili zaposleni že takoj ob objavi obvestila šole tudi tarče kritik, da so nekoliko »pretiravali«.
»Moram pohvaliti vse sodelavce in tehnično osebje za hiter odziv in za vso pomoč. V šoli smo se v velikem deležu odločili za cepljenje, kar smo tudi spodbujali, saj smo želeli zagotoviti varnost in nemoten pouk. Moramo poskrbeti za kakovostno pedagoško delo,« še omenja ravnatelj.
SŠol
AKTUALNO
3
VELENJE - Zaradi (pre)zgodnjega zapiranja premogovnika kmalu izredna seja
Sosežig trenutno nesprejemljiv
Potem ko so sosezig nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) Ze pred pribliZno mesecem soglasno zavrnili šoštanjski občinski svetniki in ko je ustavitev projekta napovedala tudi družba, so se o (ne)podpori projektu izrekli še v Velenju. Na podlagi mnenja delovne skupine za civilni nadzor nad omenjenim projektom so velenjski svetniki sklenili, da ta projekt v trenutnih okoliščinah ni izvedljiv. A svetniki sočasno niso povsem zanikali možnosti izvedbe drugih naprednih energetskih projektov na tej lokaciji. Župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, nekdaj tudi direktor Teša, je ob tem poudaril, da bo občina vselej podpirala razvojno in tehnološko napredne projekte za pridobivanje toplotne oskrbe.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
9
m
Velenjski mestni svet pričakuje, da bodo pristojna ministrstva podprla in sodelovala pri izbiri ter izvedbi okoljsko sprejemljive in cenovno optimalne nadomestne oblike daljinskega ogrevanja, ki mora biti izvedena še pred izstopom regije iz premogovništva.
Prav oskrba s toplotno energijo je ena od skrbi lokalne skupnosti. Šaleška dolina se namreč večinoma ogreva z delom odpadne vode, ki jo Teš potrebuje za svoje delovanje. Zaradi vedno dražjih emisijskih kuponov izpustov ogljikovega dioksida se vedno bolj draži tudi ogrevanje. In tako je naloga lokalne skupnosti v tem času, ko se bo dolina prestrukturirala in postopno poslovila od rudarjenja in lignita, zagotovitev novega, sodobnega in okoljsko sprejemljivega načina ogrevanja.
Podpora zdravju
V Velenju so odločeni, da bodo podpirali zlasti tiste, tudi energetske, projekte, ki ne bodo slabšali življenjskega okolja, ogrožali ali negativno vplivali na zdravje ljudi in ostalih živih bitij ter bodo prispevali k razvoju Šaleške doline, ohranitvi obstoječih in ustvarjanju novih delovnih mest. »Okoljskih projektov se ne pripravlja in v prostor ne umešča brez odprtega dialoga in aktivnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter brez soglasja javnosti,« je dejal Dermol in dodal, da ga
pripravljavci projekta sosežiga do tega trenutka niso prepričali, da je projekt dober in varen. Kot je bilo mogoče razbrati, ga s protiargumenti niso v celoti prepričali niti goreči nasprotniki sosežiga.
»V Šaleški dolini ne smemo dajati vtisa, da ne želimo več
nobenih projektov, da smo zaprti in samozadostni, saj je lahko to nevarno. Zavedati se moramo, da smo v obdobju prestrukturiranja, ko moramo iskati nove projekte, nove ideje, nove priložnosti in že danes razmišljati širše z namenom ohranitve obratovanja
energetskih družb do ustrezno izpeljanih postopkov prestrukturiranja. Pri uvajanju novih projektov in tehnologij je treba poiskati kohezijo med poslovnim in javnim interesom, zato bomo v Velenju podpirali projekte le v primeru, da bo kakovostno in dostojno zaščiten
tudi javni interes,« je poudaril Dermol.
Prehitro zaprtje rudnika lahko ogrozi dolino
V tem tednu je ministrstvo za infrastrukturo javno objavilo osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Za Savinjsko-Šaleško regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij opustitve izkopavanja premoga, in sicer najkasneje do konca leta 2033.
»Če ta letnica drži, potem o pravičnem prehodu ne moremo govoriti,« je bil jasen Der-mol, ki je na predsednika vlade Janeza Janšo že v začetku meseca naslovil dopis, v katerem je ponovno izpostavil, da velenjski mestni svet pričakuje odobritev najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042 z možnostjo petletnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju, zaradi zahtevnosti in obsežnosti del pri odpravi posledic rudarske dejavnosti, pravičnega prehoda ni možno izvesti. Odgovora še ni prejel.
Foto: SHERPA
Teš bogatejši za 131 milijonov evrov
Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta minuli teden še uradno potrdila, da sta s Skupino General Electric podpisala izvensodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve projekta gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Večinski delež, 131 milijonov evrov, je Teš na račun prejel minuli četrtek.
S tem, ko sta Teš in HSE s pravnim naslednikom Alstoma sklenila poravnavo v korist Teša, bo umaknjen tudi zahtevek iz uveljavljanja škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008.
Pogajalci so dogovor o poravnavi dosegli po treh letih pogajanj. Teš bo skupno 261 milijonov evrov pridobil iz več delov, in sicer bo šlo za izplačilo zneska v višini 138,7 milijona evrov, za dobavo storitev dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije šestega bloka z ocenjeno vrednostjo učinkov več kot 110 mili-
jonov evrov ter za približno 12 milijonov evrov drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili sicer potrebni za obratovanje bloka 6.
Kot so sporočili iz slovenskih energetskih družb, so pri zneskih že upoštevali ustrezno diskontno stopnjo oziroma časovno vrednost denarja. »Cilj je napredno vzdrževanje ključne tehnološke opreme bloka 6 in doseganje pozitivnih učinkov dviga razpoložljivosti in izkoristka bloka,« so pri HSE dodatno pojasnili načrtovane storitve dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije.
General Electric se v postopku poravnave sicer ni nikoli opredelil glede korupcije. Se je pa ameriška družba ob vseh očitkih o korupciji v arbitražnem postopku odločila, da je v njenem interesu poravnava in ne nadaljevanje arbitraže.
V Tešu bodo del denarja, ki so ga prejeli po podpisanem dogovoru, namenili za poplačilo več kot polmilijardnega dolga, ki je nastal zaradi gradnje šestega bloka.
Projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj velja za enega najdražjih in hkrati najbolj preplačanih projektov v zgodovini Slovenije. Ob tem so projekt vse od idejne zasnove spremljale številen korupcijske afere. Posledica vsega je bila, da je bil projekt na koncu bistveno dražji od najprej dogovorjene cene. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov, zaradi 11 aneksov in 19 dogovorov je v poznejših letih zrasla na 1,4 milijarde evrov. Poleg tega v pogodbi ni bilo protikorupcijske klavzule, pri čemer ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.
Umik tožbe
V skladu z dogovorom bosta obe družbi po sklenjeni arbitraži umaknili tožbo in se odpovedali nadaljnjim arbitražnim odškodninskim zahtevkom. Pogoj za umik tožbe in odpoved zahtevku je bil izpolnjen z nakazilom prvega obroka denarnih sredstev v višini 131 milijonov evrov na bančni račun Teša.
Kot so še pojasnili v družbi, se za nadaljevanje tožbe niso odločili, ker so cenitve mednarodnih finančnih izvedencev in odvetniških ekip pokazale, da bi ob upoštevanju različnih tveganj v arbitražnem postopku iztržili bistveno manj.
Podpis poravnave se sicer ne ukvarja z vprašanjem dokazovanja korupcije, s tem se ukvarjajo organi pregona. Specializirano državno tožilstvo je namreč lani v tej zadevi na celjsko okrožno sodišče vložilo obsežno obtožnico zoper 12 fizičnih oseb in dve podjetji, med drugim tudi Alstom Power.
S projektom šestega bloka se je ukvarjala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je v svojem poročilu spomladi 2018 napisala, da so vse vlade od leta 2004 do 2012 ravnale neodgovorno, največjo politično odgovornost pa da nosi nekdanja vlada Boruta Pahorja z ministroma za finance in za gospodarstvo Francem Križaničem in Matejem Lahovni-kom.
LKK
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Komadina novi strokovni direktor
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je pretekli teden za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice imenoval Radka Komadino. To delo bo opravljal do imenovanja strokovnega direktorja bolnišnice, vendar največ eno leto. Kot je znano, je Vlada RS pred dnevi potrdila dosedanjega strokovnega direktorja Franca Vindišarja za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje.
Ta teden je potekel rok, do katerega so se lahko kandidati prijavili na razpis za direktorja Zdravstvenega doma Celje. Na razpis se bo zagotovo prijavila tudi dosedanja direktorica Alenka Obrul, ki zdravstveni dom vodi od leta 2013. Takrat je na tem delovnem mestu zamenjala Stanislava Kajbo. SŠol
Novega
direktorja iskali en dan
V ponedeljek je bil objavljen razpis za novega direktorja JKP Žalec. A kot kaže, se je pri tem že na začetku zapletlo. Že naslednji dan je namreč razpisna komisija razpis preklicala zaradi neupoštevanja dela 183. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki govori o omejitvah zaposlovanja.
Dosedanji direktor jKp Žalec Matjaž Za-konjšek naj bi v tem tem letu izpolnil pogoje za upokojitev. Na seji sveta ustanoviteljev so zato sprejeli sklep o njegovi razrešitvi s 1. junijem letos in o začetku postopka o izboru novega direktorja, ki ga naj bi dosedanji direktor uvedel v delo. Kot zapisano so v ponedeljek objavljen razpis naslednji dan preklicali.	ŠO
4
GOSPODARSTVO
Rekordna prodaja v zadnjem četrtletju, manj poslov na domačem trgu
Cinkarna tudi lani z visokim dobičkom
»Leto je bilo zelo burno, saj so se razmere na trgu pigmenta titanovega dioksida nenehno spreminjale. Marca je bila na primer prodaja zelo dobra, ker so si naši kupci delali zaloge, nato je sledil padec, ker je veliko tovarn ustavilo svojo proizvodnjo, v tretjem kvartalu so se razmere umirile, v zadnjih treh mesecih pa so bile prodane količine pigmenta rekordne,« lansko poslovno leto opisuje Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje. Z rezultati, ki jih je dosegla družba, je zelo zadovoljen, saj njeni prihodki od prodaje niso zaostali za tistimi, ki jih je ustvarila leta 2019. Čisti dobiček je sicer bil za desetino nižji od predlanskega, a je za kar tretjino presegel načrte.
JANJA INTIHAR
Poslovanje cinkarne so predvsem v drugi polovici leta zaznamovali kitajski proizvajalci pigmenta titanovega dioksida. Najprej so v tretjem četrtletju zaradi višjih carin, ki so jih uvedle ZDA, želeli čim bolj povečati prodajo v Evropi, posledica česar je bilo znižanje cen. V zadnjem četrtletju je zaradi dviga cen prevozov iz Azije v Evropo, ki so se povečale tudi do desetkrat, pritisk Kitajcev na evropski trg popustil in povpraševanje po izdelkih Cinkarne Celje se je povečalo. »Zadnji trije meseci, ki jih običajno zaznamuje slabša prodaja, so bili preteklo leto zelo uspešni. Količinska prodaja je bila rekordna, prihodki so bili od predlanskih v
enakem obdobju višji za 11 odstotkov, čisti dobiček pa za kar 94 odstotkov,« navaja Aleš Skok in dodaja, da družba tako uspešnega zadnjega četrtletja ni zabeležila od leta 2005.
Prodaja v državah EU lani še večja
Cinkarna je lani ustvarila 172,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega malo več kot 91 odstotkov z izvozom. Največ pigmenta titanovega dioksida je prodala v državah Evropske unije. Z izjemo Italije, kjer je lani zabeležila padec povpraševanja, je na ostalih evropskih trgih prodajo povečala za 6 odstotkov. V tretjih državah,
Aleš Skok: »Cinkarna Celje nadaljuje tradicijo stabilne in močne družbe.«
kamor v cinkarni poleg Turčije uvrščajo še nekatere trge Bližnjega vzhoda, je bila lani prodaja nižja za 15 odstotkov, vendar razlogi niso vsebinski, pravi Skok. Prodaja je bila skromnejša za-
radi prestavitve nekaterih naročil v leto 2021. Najobčutnejši padec prodaje, bil je kar 22-odstoten, je cinkarna lani zabeležila na domačem trgu, vendar to ni bistveno vplivalo na njen končni rezultat. Slovenija namreč zanjo pomeni le manjši trg, poleg tega je tudi struktura izdelkov, ki jih prodaja doma, drugačna kot v tujini, kjer je na prvem mestu pigment titanovega dioksida.
Cisti dobiček cinkarne v letu 2020 znaša 18,9 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov manj kot predlani, a 34 odstotkov več, kot so v podjetju načrtovali in glede na koronsko leto tudi pričakovali. Skok pravi, da sta poleg velikega povpraševanja v zadnjem četrtletju na rast dobička vplivala tudi učinkovito upravljanje stroškov in prestavitev remonta v leto 2021.
Zadnjo besedo bodo
imeli delničarji
Aleš Skok poudarja, da je finančni položaj družbe še naprej stabilen, saj vse obveznosti poravnava pravočasno in nima finančnih dolgov. Denarna sredstva na njenem računu so v začetku leta znašala 32 milijonov evrov, čez leto je ustvarila 33 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja. »Čeprav smo lani za naložbe namenili 12 milijonov evrov in za nakup lastnih delnic malo manj kot dva milijona evrov ter delničarjem izplačali za 14 milijonov evrov dividend, smo ob koncu leta na računu imeli 38 milijonov evrov,« pravi Skok in dodaja, da so dividende, ki jih izplačuje cinkarna, nadpovprečne v njihovi dejavnosti. Koliko bodo znašale letos, bo
znano 8. aprila. »Cinkarna običajno za dividende nameni 75 odstotkov dobička v predhodnem letu. Ali bo glede na koronsko leto in naložbe, ki jih načrtujemo, enako tudi letos, se moramo z nadzornim svetom še pogovoriti. Zadnjo besedo bo vsekakor imela skupščina delničarjev,« pojasnjuje Skok.
Sanacija odlagališča do
leta 2023
Lani so v cinkarni za naložbe namenili 12 milijonov evrov, kar je 7 milijonov evrov manj, kot so načrtovali. Za letos načrtujejo 14 milijonov evrov naložb, v naslednjih dveh letih pa v povprečju še po 13 milijonov evrov. Kot pravi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič, so lani veliko vlagali v proizvodnjo ter dopolnili program svojih izdelkov, še več denarja je šlo za naložbe, s katerimi želijo še bolj omejiti vpliv tovarne na okolje. Med drugim so zmanjšali izpust sulfatov ter dogradili prvo stopnjo linije za nevtralizacijo kislih odplak.
Največja okoljska naložba ostaja sanacija odlagališča odpadkov v Bu-kovžlaku. Načrtovali so, da jo bodo končali že letos, a so morali zaradi koronskega leta številne posege prestaviti. Lani jim je vendarle uspelo izdelati najzahtevnejši objekt za zbiranje precejenih vod, zdaj gradijo zahodni drenažni cevovod in projektirajo tesnilne zavese, ki bodo preprečevale iztok na poseljeno območje. Po predvidevanjih naj bi bila sanacija odlagališča končana leta 2023.
Foto: arhiv Cinkarna Celje
Spomladanski val pandemije je bil močan, a nikakor ne usoden
Po brutalnem padcu ponovna rast
Prodaja slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji je od leta 2015 do 2019 nenehno rasla. V letu 2020 so se podjetja, enako kot celotna evropska avtomobilska industrija, zaradi pandemije koronavirusa soočila z izjemnim padcem naročil (na nekaterih področjih tudi do 70 odstotkov) in prodaje v prvi polovici leta. Čeprav so bile napovedi glede doseganja letnih načrtov prodaje sredi leta izjemno pesimistične in je bilo stanje negotovo, se je že v jesenskem času to močno popravilo. Kot pravi Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda, je bil odboj hiter predvsem zaradi velike prilagodljivosti in zanesljivih dobaviteljskih verig. Tako se je proizvodnja že do konca leta 2020 vrnila na raven pred pandemijo in se letos celo povečuje.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Podjetja in ustanove znanja, ki delujejo na področju avtomobilske industrije, so povezani v Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo, ki deluje pod okriljem Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Strateško partnerstvo je tako tudi ključni povezovalec vseh, ki delujejo na področju mobilnosti, in v letu 2021 združuje več kot sto članov. Njihovi prihodki presegajo 10 milijard evrov letno, podjetja v združenju pa skupno zaposlujejo približno 19 tisoč zaposlenih. Člani, vključeni v dobaviteljske verige avtomobilske industrije, neposredno izvozijo več kot 85 odstotkov celotne proizvodnje, njihovi izdelki so vgrajeni v vse vodilne svetovne blagovne znamke vozil.
Celotna slovenska avtomobilska industrija z več kot 300 podjetji predstavlja več kot 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP)
in skoraj četrtino vsega slovenskega izvoza. Gre za panogo z nadpovprečno rastočo dodano vrednostjo, ki zagotavlja privlačna delovna mesta več kot 40 tisoč zaposlenim. Podjetja, ki sodelujejo v avtomobilski industriji, bistveno več vlagajo v razvoj in so vodilna na področju uvajanja rešitev s področja industrije 4.0 v proizvodne in poslovne procese. Hkrati so vodilna v inovativnosti in razvoju vrhunskih tehnoloških rešitev. Vsaka četrta nagrada, ki jih za inovacije podeljuje GzS, gre namreč v roke razvojnim ekipam avtomobilske industrije.
V leto 2021 z rastjo
in optimizmom
Čeprav so bile napovedi še sredi lanskega leta precej črnoglede, je že jesen pokazala, da bo avtomobilska industrija trenutno zdravstveno in gospodarsko krizo dokaj uspešno prešla. Dosedanji podatki namreč kažejo, da proizvodnja v
letu 2021 celo narašča. Kot poudarja Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda, je bila ponovna rast v panogi predvsem odraz prilagodljivosti in zanesljivih dobaviteljskih verig. »Kar kaže na izjemno trdoživost slovenskih podjetij in njihovo sposobnost obvladovanja kritičnih situacij.« Ob tem dodaja, da so trenutne napovedi optimistične: »Seveda zaradi izrazite izvozne usmerjenosti lahko pride do novih nihanj, če bodo primarni izvozni trgi soočeni z novimi upadi prodaje ali s pomanjkanjem specifičnih materialov (polprevodniki, polimeri ...), ki proizvajalcem vozil onemogočajo doseganje proizvodnih ciljev.«
Lanski prvi, spomladanski val pandemije je bil izredno močan, a kot poudarja sogovornica, nikakor ne usoden, saj so vsa podjetja zaradi svoje odličnosti pri organizaciji proizvodnje in dobaviteljskih
Edina tovarna vozil pri nas je Revoz v Novem mestu, ki zaposluje približno tri tisoč ljudi.
verig uspela zadržati svoje tržne položaje in ohraniti raven zaposlenosti. Trenutno je največ težav povezanih z dobavami polprevodnikov. Na tem področju avtomobilska industrija predstavlja globalno le približno osem odstotkov celotnega trga, težave pa izhajajo iz visokega povpraševanja drugih industrij.
Širjenje poslovne mreže
Kot se je izkazalo tudi v tokratni krizi, ki avtomobilsko
industrijo ni prizadela tako močno, kot je najprej kazalo, sta še posebej pomembni dobra in razvejana poslovna ter dobaviteljska mreža. Slovenska in avstrijska podjetja, ki so vpeta v avtomobilsko industrijo, bodo imela 25. marca novo pomembno priložnost za širjenje poslovne mreže. Avstrijsko gospodarsko združenjem Advantage Austria v sodelovanju z Razvojnim centrom orodjarstva Slovenije Tecos in Slovenskim avtomobilskim grozdom pripravlja
spletno poslovno srečanje, ki bo vsem zainteresiranim ponudilo odlično priložnost za tkanje novih poslovnih vezi. Kot pravi direktor Tecosa dr. Aleš Hančič, si lahko od omenjenega srečanja naša podjetja obetajo promocijo na tujem -predvsem avstrijskem - trgu in sklepanje novih poslovnih partnerstev z morebitnimi novimi kupci. Medtem ko avstrijska podjetja najverjetneje iščejo predvsem nove dobavitelje.
Foto: Revoz
GOSPODARSTVO
5
Takšen naj bi bil videz nove stanovanjske soseske Ribarjeva rezidenca. Ljubljanski investitorji vrednost prvega dela svojega celjskega projekta ocenjujejo na 5,5 milijona evrov.
Čez eno leto v Celju tudi stanovanjska soseska Ribarjeva rezidenca
Ljubljanski vlagatelji, lokalni izvajalci
Podjetje Remont bo v teh dneh ob Ribarjevi ulici na obrobju Celja začelo graditi novo stanovanjsko sosesko, v kateri bodo za začetek dva bloka s po 26 stanovanji ter podzemna garaža. Investitor je ljubljanska družba Ribarjeva rezidenca, ki je zemljišče kupila na dražbi, ki so jo razpisale Anepremičnine, nepremičninsko podjetje Abanke oziroma zdaj NKBM. V Ribarjevi rezidenci pravijo, da so se za gradnjo v Celju odločili, ker je raziskava trga pokazala, da je v mestu zelo veliko povpraševanje po novih stanovanjih. Vrednost prvega dela svojega celjskega stanovanjskega projekta ocenjujejo na 5,5 milijona evrov.
JANJA INTIHAR
DUTB prevzela oblast v Meji
Okrožno sodišče v Celju je pred dnevi, potem ko je sklepu o uvedbi upniške prisilne poravnava v Meji pritrdilo tudi ljubljansko višje sodišče, izdalo sklep, s katerim je vodenje poslov v tem šentjurskem podjetju preneslo na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Sklep pomeni, da lahko DUTB, ki je upniško prisilno poravnavo predlagala takoj za tem, ko je delnice Meje kupilo podjetje Altius s Ptuja, odpokliče in razreši vse sedanje člane poslovodstva in nadzornega sveta ter imenuje nove, ne da bi za takšno odločitev potrebovala soglasja sodišča. Pritožba na takšen sklep ni dovoljena.
V slabi banki so takšnega sklepa veseli in so ga zagotovo tudi pričakovali, saj sta celjsko okrožno in nato še ljubljansko višje sodišče že doslej kot neutemeljene zavrnila prav vse pri-
tožbe, ki jih je na sklepe, povezane s prisilno poravnavo ter z imenovanjem novih zastopnikov Meje, vložil Altius. V DUTB navajajo, da bodo »nadaljevali odgovorno upravljanje Meje, ki bo usmerjeno v njeno stabilno poslovanje ter nadaljnjo rast in razvoj«. Pričakovati je torej, da bo slaba banka kmalu imenovala svoj nadzorni svet podjetja. Vodstva najbrž ne bo zamenjala, saj je Mitja Križaj, ki je bil za direktorja imenovan oktobra lani, nekdanji član upravnega odbora slabe banke. V DUTB še ne razkrivajo, kakšen načrt finančnega prestrukturiranja Meje bodo predlagali. Morda takšnega, s katerim bi terjatve, ki jih imajo do šentjurskega podjetja, pretvorili v lastniški delež ter s tem Altius, ki je delnice Meje lani kupil na dražbi ter zanje plačal 600 tisoč evrov, izrinili iz Šentjurja.
JI
Območje, kjer bo zrasla nova stanovanjska soseska, ki so jo investitorji enako kot svojo projektno družbo poimenovali Ribarjeva rezidenca, je nekoč pripadalo Gostinstvu Celje. Ko je to šlo leta 2014 v stečaj, so njegovo premoženje sestavljali še pet tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče ter ena večja in dve manjši stavbi, ki so jih
Anepremičnine leta 2016 kupile na dražbi za 230 tisoč evrov. Dve stavbi na tem območju so imele v lasti že od prej, dobile so jih v paketu z nepremičninami, ki jih je ob združitvi z Banko Celje prevzela Abanka. Anepremičnine so vse stavbe, v katerih so nekoč bivali gradbeni delavci, nekaj let je bil tam tudi nastanitveni center za begunce iz držav nekdanje Jugoslavije (po tem Celjani to območje mesta tudi najbolj poznajo), porušile in napovedale, da bodo v skladu z zazidalnim načrtom, ki ga ima za ta del mesta celjska občina, tudi same območje nekdanjega Gostinstva Celje namenile gradnji večstanovanjskih stavb. A se naložbe niso lotile same in so zemljišče prodale drugemu investitorju.
Prodali že več kot
polovico stanovanj
V	družbi Ribarjeva rezidenca, v kateri so se združili nekateri nekdanji lastniki enega najbolj uspešnih slovenskih zagonskih podjetij Outfit7, med njimi tudi Celjan Matej Romih, napovedujejo, da bodo stanovanja vseljiva prihodnje leto. V blokih bo osem vrst stanovanj različnih velikosti, merila bodo od 28 do 110 kvadratnih metrov. Ker so stanovanja že začeli prodajati, je že znana tudi njihova cena - za kvadratni meter znaša od 1.700 do 1.850 evrov brez davka. Doslej jim je uspelo prodati že več kot trideset stanovanj. To vsekakor pomeni, da je bila odločitev o gradnji v Celju pravilna. Kar nekaj podjetij s Celjskega, med njimi na primer Gic gradnje, se namreč raje kot za »domači teren« odloča za vstop na ljubljanski nepremičninski trg, kjer so, seveda, cene stanovanj občutno višje.
V	prvi fazi bosta v soseski Ribarjeva rezidenca dva bloka s skupaj 52 stanovanji ter podzemna garaža. Zasedali bodo približno 3.800 kvadratnih
metrov zemljišča. Ljubljanski investitorji načrtujejo še dve stanovanjski stavbi. Kdaj naj bi ju začeli graditi, še ne vedo, ker mora Mestna občina Celje najprej za to območje sprejeti prostorski načrt.
Poleg podjetja Remont, ki bo gradilo stanovanjske bloke, je ljubljanska družba v svoj celjski projekt vključila še več drugih lokalnih izvajalcev. Projektant je Ro-Ko projekt z Vranskega, pri gradnji sodelujeta tudi žalska Sigmanova in Mik Celje, stanovanja pa prodaja ena od celjskih nepremičninskih agencij.
Kranjčani želijo
postaviti še
stolpnico
Celje bo torej kmalu dobilo toliko novih stanovanj, kot jih do zdaj v tako kratkem času še ni. Letos bosta prav tako na območju krajevne skupnosti Dečkovo naselje dokončana dva od šestih blokov s 142 najemnimi stanovanji. Gre za največjo občinsko naložbo na področju stanovanjske gradnje v zadnjih dvajsetih letih, saj je ocenjena na približno 16,5 milijona evrov. Poleg občine in njene družbe Nepremičnine Celje jo s 5,7 milijona evrov sofinancirata tudi Evropski sklad za regionalni razvoj in država.
Že decembra lani je podjetje Dolnov iz Kranja končalo gradnjo dveh blokov s skupaj 36 stanovanji v Novi vasi. Direktor Peter Žibert je povedal, da so večino stanovanj že prodali. Kranjsko podjetje deluje na območju Celja že 12 let, doslej je v mestu zgradilo že malo več kot 300 stanovanj, največ v Novi vasi, kjer je kot investitor nastopala družba Lesnina LGM, ki prav tako sodi v Žibertovo skupino podjetij. Kranjčani pravijo, da želijo v Celju zgraditi še stanovanjsko stolpnico. Prostora zanjo še nimajo, a se nameravajo o tem kmalu dogovoriti z občinskim vodstvom.
Kmalu prevzemna ponudba za Terme Olimia
Slovenski državni holding (SDH) je objavil namero o nakupu preostalih delnic Term Olimia, ki še niso v lasti državnih podjetij, v naslednjih nekaj tednih bo objavil še prevzemno ponudbo. Takrat bo končno znano, koliko denarja je država plačala za malo manj kot 21-odstotni delež term, ki jih je holding v njenem imenu oziroma imenu državnih podjetij, ki so že lastniki Term Olimia, odkupil od Nove KBM. Država mora namreč ostalim delničarjem ponuditi enako odkupno ceno, kot jo je za delnice term plačala banki.
SDH je pogodbo z NKBM o nakupu delnic Term Olimia sklenil že julija 2019, a je potem moral skoraj leto in pol čakati na odločitev agencije za varstvo konkurence, ali je državna koncentracija lastništva v tej družbi skladna s pravili konkurence. Agencija je odločbo izdala januarja letos in SDH je prejšnji teden končal nakup 20,9-odstotnega deleža term. Po neura-
dnih informacijah naj bi za delnico plačal 27 evrov, kar pomeni, da naj bi bil posel vreden malo več kot 4 milijone evrov. Z nakupom delnic od Nove KBM je država presegla prevzemni prag 75-odstotnega lastništva v Termah Olimia in mora zato v skladu z zakonodajo objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice. Poleg države so lastniki Term Olimia še državna podjetja Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem, kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, in Družba za upravljanje terjatev bank, ki je lastnica štirih odstotkov delnic.
Med večjimi lastniki Term Olimia je tudi družba Bioto, ki je pred kratkim svoj sedež iz Žalca preselila v Velenje na naslov, na katerem deluje tudi njen novi solastnik Poslovni servis. Bioto je sicer v večinski lasti vodilnih menedžer-jev Term Olimia, v katerih ima lastniške deleže še približno 380 malih delničarjev.	JI
VODOVOD KANALIZACIJA
Javno podjetje, d. o. o. - Lava 2a, Celje
KAKOVOST PITNE VODE V CELJU, VOJNIKU, ŠTORAH IN NA DOBRNI V LETU 2020
Uporabniki pitne vode v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna ste tudi v letu 2020 brezskrbno in nemoteno uživali zdravo pitno vodo. Rezultati vzorčenj kvalitete pitne vode so izjemni.
V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bil namreč ugotovljen en sam neskladen vzorec. Vzrok neskladja je bil indikatorski parameter, ki ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. V okviru opravljenih fizikalno-kemijskih preiskav v celotnem letu 2020 pa so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje.
Podrobnejša poročila o kakovosti pitne vode objavljamo na spletni strani https://www. vo-ka-celje.si (zavihek Oskrba s pitno vodo), kakor tudi ostale informacije, ki zadevajo zdravstveno ustreznost pitne vode in njeno skladnost s predpisi.
Tabela: Rezultati opravljenih laboratorijskih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja
Vodovod-kanalizacija v letu 2020
VODOVODNI SISTEM	MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE			FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE		
	skupaj notranji nadzor,			skupaj notranji nadzor,		
		državni monitoring		državni monitoring		
	število vseh	število	% neskladnih	število vseh	število	% neskladnih
	odvzetih	neskladnih	vzorcev	odvzetih	neskladnih	vzorcev
	vzorcev	vzorcev		vzorcev	vzorcev	
CELJE	465	1	0,22%	309	0	0,00%
SVETINA	14	0	0,00%	14	0	0,00%
KOŠNICA - TREMERJE	21	0	0,00%	21	0	0,00%
FRANKOLOVO	16	0	0,00%	11	0	0,00%
KAPELCA	16	0	0,00%	12	0	0,00%
DOBRNA	44	0	0,00%	34	0	0,00%
BRDCENAD DOBRNO	12	0	0,00%	3	0	0,00%
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - V občini pravijo, da je stanje posledica neurejenih lastniških razmerij
Neugledno dvorišče za Rimljanko buri duhove
ulice,« so v odgovoru na naše vprašanje zapisali v celjski občini.
Dodali so še, da je stanje dvorišča žal posledica mešanega in še vedno neurejenega lastništva zemljišč na tem območju. »Občina lahko namreč začasne ukrepe in vzdrževanje izvaja le na občinskem zemljišču, medtem ko na zasebna zemljišča, čez katera poteka tudi
Mestna občina Celje je pred kratkim uredila Lileko-vo in Gubčevo ulico, ki obkrožata Tehnopark Celje. Ta del mesta je postal prava paša za oči in v vsakem trenutku vreden sprehoda. Le streljaj proč, na dvorišču za Rimljanko, je povsem drugačna podoba: ko človek stopi tja, kar težko verjame, da je v istem mestu. O neurejenem stanju za Rimljanko so v minulih dneh vpletene strani imele živahno in polemično korespondenco in jo naslavljale tudi v naše uredništvo.
ROBERT GORJANC
Sprožil jo je tamkajšnji stanovalec Marko Meznarič, ki je v elektronski pošti, naslovljeni na MOC in na še nekaj naslovnikov, med drugim zapisal, »da je dvorišče neočiščeno in zanemarjeno, da je dovozna cesta v obupnem stanju, že skoraj neprevozna«. Kot je še navedel, se velikokrat zgodi, da je tudi na dovozni cesti in intervencijski poti parkirano
kakšno vozilo, predvsem na ploščadi pred prehodom oziroma med tržnico in stavbo Savinova ulica 7, in da v takšnem primeru intervencijska pot ni prevozna.
Ob tem je še dodal, da je začasna žična ograja, ki jo je MOC namestila na svojem zemljišču, že več mesecev podrta in »da se na tistem mestu zopet na veliko parkira, a ne
Parkirišče za Rimljanko, ki povzroča slabo voljo.
stanovalci okoliških hiš, ampak kdorkoli, kdor prvi pride«.
Za pojasnila v zvezi z ostrimi stališči stanovalca na tem območju smo se obrnili na MOC, kjer so povedali, da že več let vodijo dejavnosti za celovito ureditev dvorišča za Rimljanko v Savinovi ulici, za kar je bila v letu 2019 pridobljena projektna dokumentacija (PZI).
MOC: Za obnovo
podpisi vseh
lastnikov
»To dvorišče je deloma v lasti MOC, deloma v lasti lastnikov poslovno-stano-vanjskih stavb, ki mejijo na to dvorišče. Pred začetkom izvajanja projekta je treba z lastniki zemljišč doseči dogovor in od njih pridobiti pravico do gradnje. Doslej smo uspeli doseči dogovor z večino lastnikov zemljišč, razen z dvema solastnikoma, ki sta hkrati tudi solastnika velikega dela dovozne poti. Konec leta 2020 smo po večletnih pogajanjih uspeli odkupiti tudi zemljišče nasproti mestne tržnice v križišču Linhartove in Savinove
pretežni del dostopne poti, ne more posegati.«
Medobčinski inšpektorat in redarstvo MOC skrbi za prevoznost intervencijske poti, ki poteka skladno z veljavnim prostorskim aktom skozi podvoz Rimljanke, vsa ostala površina trenutno nima statusa javne prometne površine, saj gre za dvorišče. »Označitev intervencijskih poti in nadzor nad njihovo prevoznostjo znotraj dvorišča bo mogoče v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji izvajati po celoviti ureditvi tega dvorišča skladno s pridobljeno projektno dokumentacijo,« so še navedli v MOC.
Tudi Marku Meznariču so na podoben način odgovorili iz celjske občine in ponovno navedli, da so dosegli dogovor z večino lastnikov zemljišč, ki bodo vključeni v projekt ureditve dvorišča, razen z njim in njegovim bratom. Ob tem so v občini še dodali, da pripravljajo nov predlog za ureditev medsebojnih razmerij za zemljišče, ki je v njuni solastnini in čez katerega je speljana dostopna pot.
Stanovalec: Ni težava v solastništvu parcele
Marko Meznarič je odgovor občine glede svojih navedb označil za »nekonkretiziran«. Ugotavlja, da v MOC niso povedali, kaj z začasno ograjo, ki jo je občina sama postavila in je že več mesec podrta, in zakaj lahko tam parkira vsak, tako da je večji pritisk raznih vozil na njihovo dvorišče. Kot je navedel v odgovoru občini, ugotavlja, da MOC neurejenost in zanemarjenost tega območja očitno ne zadevata, hkrati je izrazil nasprotovanje sklepanju občine, da naj bila težava v solastništvu parcele. »To ni res tudi zato, ker je bilo to dvorišče tako neurejeno tudi že veliko let, preden sva z bratom od pokojne mame (kot denacionalizacijske upravičenke) nasledila (so) lastništvo omenjenega zemljišča.«
V	nadaljevanju vroče korespondence, ki se s tem še ni končala, je Dušan Slapnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo v MOC, še enkrat ponovil, da se, dokler z vsemi lastniki zemljišč ne bodo imeli urejenih razmerij in podpisanih izjav o načrtovanem posegu, v občini ne bodo lotili obnove dvorišča Rimljanke.
Upravnik za zapornico in daljince
V	zvezi z vročo problematiko se je oglasil tudi upravnik stavbe Srečko Plevnik iz podjetja Plan Trade in dejal, da so težave s parkiranjem na tem območju že vrsto let.
»Kot upravniki smo poskušali na vse načine, da bi se to uredilo, vendar smo pri občini vedno naleteli na obljube, da je treba zadevo urediti celovito in ne samo parkiranje. Lastniki stanovanj imajo v lasti zemljišče ob stavbi, kjer bi lahko parkirali, vendar je to skoraj nemogoče, ker na tem mestu ponavadi parkirajo prodajalci na tržnici. Lastniki nas napadajo in kritizirajo, da ne naredimo nič glede tega. Že pred leti smo predlagali, da bi začasno, dokler se ne bomo dogovorili glede obnove, na vhodu v dvorišče postavili zapornico in daljin-ce razdelili lastnikom. A je občina to možnost zavrnila, ker da zemljišče ni njeno, pri čemer še vedno vztraja pri celoviti obnovi,« je zapisal upravnik.
Foto: SHERPA

UNDER21
CHAMPIONSHIP HUNGARY-SLOVENIA
2021	PONOSNI GOSTITELJ
Celje
O O (D ©
24. - 31. 3. 2021
t 4
Г 1


ш
LETA SO SAMO ŠTEVILKA
Prvenstvo so številna doživetja.
#AGEMEANSNOTHING | #U21EURO
IZ NAŠIH KRAJEV
7
VITANJE - V novi zgradbi bodo združili vse malčke
Zgradili bodo nov vrtec
Občina Vitanje si že dolgo prizadeva, da bi zgradila nov vrtec. Kot pravi župan Slavko Vetrih, so stavbo, kjer trenutno domujejo trije oddelki vitanjskega vrtca, pred leti sicer obnovili, a jih vedno bolj pesti prostorska stiska. Občinski svetniki so na prvi letošnji seji tako največ časa namenili načrtovani gradnji novega vrtca. Gre za enega največjih občinskih projektov v zadnjih letih, pri čemer se občina nadeja tudi občutne finančne pomoči države.
LEA KOMERICKI KOTNIK
V Vrtec Vitanje je letos vpisanih 78 otrok, ki so razporejeni na treh lokacijah. Glavnina jih je nastanjena v matičnem vrtcu, en oddelek gostuje v najetih prostorih v lastni župnije, drugi deluje v prostorih osnovne šole. Kar nekaj vitanjskih otrok je vpisanih tudi v vrtce v sosednjih občinah. Zato je želja vitanjskega župana Vetriha, da bi z novogradnjo vse vitanjske malčke združili pod skupno streho.
Kot je še povedal župan, je novogradnja zasnovana v treh nadstropjih, in sicer v neposredni bližini osnovne šole, kjer je še dovolj prostora tudi za ureditev otroškega igrišča. »Prostor je za tovrstno gradnjo zelo primeren. Nenazadnje so strokovnjaki pri snovanju projekta našli kar nekaj racionalnih rešitev. Na tem območju so namreč že na voljo vsi potrebni priključki za komunalne vode ter vsa potrebna električna in telekomunikacijska
infrastruktura. Blizu so tudi igralne površine, vrtec bo lahko uporabljal storitve bližnje šolske kuhinje,« je še pojasnil župan Vetrih in ob tem izpostavil, da so občinske službe že pred pripravo idejne zasnove opravile analizo predvidenega desetletnega stanja. Zato verjamejo, da bo vrtec s šestimi oddelki zadostoval potrebam, saj ne pričakujejo prav velikega porasta priseljevanja. Kljub vsemu bo občina v lasti obdržala prostore, kjer vrtec deluje danes. V njih bi lahko, če bi se za to izkazala potreba, zagotovili jaslično varstvo, ki ga zdaj v Vitanju ni.
Upajo tudi na
državni denar
Kdaj bo občina začela nov vrtec tudi graditi, še ni povsem jasno. Vetrih ne skriva, da so pri tem precej odvisni od izida državnega razpisa, na katerem si občina obeta
približno 900 tisočakov, celotna investicija pa je ocenjena na dobrih 1,8 milijona evrov. Vetrih pravi, da bi lahko, če bi na razpisu uspeli, začeli graditi že prihodnje leto. Denar za eno največjih naložb zadnjih let bo občina zagotovila v prihodnjih treh proračunih, zanjo bo najela tudi kredit.
Foto: BJ
Sedanji vrtec je star več kot 40 let, zgrajen je bil leta 1978, v njem so tri igralnice, montažni objekt sicer redno vzdržujejo, a je prostorska stiska vse bolj pereča. Izgradnja novega vrtca je sicer ocenjena na dober 1,8 milijona evrov. Vetrih upa, da bodo uspešni na državnem razpisu, kjer bi lahko pridobili okoli 900 tisoč evrov. V tem primeru bo občina vrtec začela graditi že prihodnje leto.

«t*»*
■'t—
Skupina v sklopu Društva Šola zdravja je začela delovati v začetku letošnjega marca. Najprej bo z Vranšani telovadila še strokovna sodelavka društva Mojca Grojzdek, nakar bodo vodstvo prevzeli domačini sami. Namen projekta, ki ga financira ministrstvo za zdravje, je k telovadbi pritegniti čim več upokojencev.
JABPY шт			(Ши
	■		
ШШ	■		i _J
	, m		
r ~			
штшт
тштш.
■i*
ш:
Ш.
ш
- T—.. ."T,-.--*;,
S tisoč gibi do boljšega zdravja
VRANSKO - Letošnji dan žena se je na Vranskem začel zelo obetavno in predvsem zdravo. Po novem je v tem spo-dnjesavinjskem kraju vsako jutro, razen ob koncih tedna in praznikih, na voljo jutranja telovadba 1000 gibov. Gre za projekt Društva Šola zdravja, katerega namen je po Sloveniji ustanoviti in v telovadbo vpeljati čim več ljudi. Po tej metodi vadi že več kot pet tisoč oseb po celotni državi. Poleg Vranskega v naši regiji vsako jutro s telovadbo za svoje zdravje skrbijo še pred II. OŠ Celje in OŠ Lava, v Preboldu, Šoštanju in Velenju.
Projekt Društva Šola zdrav- jekta je ruski zdravnik Nikolay ja se je začel leta 2007. Njegov Grishin, medtem ko ga financi-idejni vodja in ustanovitelj pro- ra ministrstvo za zdravje. Kot
pravi strokovna sodelavka društva Mojca Grojzdek, je njen cilj po državi ustanoviti čim več skupin ljudi, ki bodo vsako jutro pol ure na prostem telovadili v bližini svojega doma. »Naša naloga je, da povežemo prebivalce v določenem kraju in jim predstavimo telovadbo, ki jo nato izvajajo sami.« Oranžni druščini - oranžna barva je namreč njihov zaščitni znak -so se letos spomladi pridružili
Vranšani, s katerimi bo pred športno dvorano Vrana še nekaj časa telovadila Grojzdeko-va, nato bodo pod vodstvom dveh domačinov nadaljevali sami. »Pol ure za zdravje je resnično nekaj, kar vsak lahko naredi zase, za svoje zdravje in boljše počutje. Vadba je brezplačna. Plačate le enkrat na leto članarino, ki znaša dvajset evrov, kar je primerljivo z enim mesečnim nakupom v lekarni. Kaj je več vredno, ocenite sami,« še dodaja energična vaditeljica.	ŠO
Knjižnico bodo preselili na podstrešje
TABOR - Število prebivalcev v občini se je v desetih letih povečalo za približno deset odstotkov. Če so leta 2008 našteli 1.510 občanov, so jih lani konec leta že 1.669. Prirast je mogoče v prvi vrsti pripisati mladim družinam, pri čemer tamkajšnja šola in vrtec že nekaj časa pokata po šivih.
»Trend naraščanja števila prebivalcev v naši občini je res zelo pozitiven, podatki kažejo, da predvsem na račun priseljevanja mladih družin. Če so družine mlade, kmalu pridejo tudi otroci. Gradbene parcele v naši občini so zelo iskano blago in temu primerna je tudi cena, verjetno zaradi zemljepisne lege in odličnih cestnih povezav do večjih mest. Če se iz Tabora voziš v službo v Ljubljano, ni več noben problem,« pravi tamkajšnji župan Marko Semprimožnik, ki je prepričan, da bo število prebivalcev še naraščalo.
Občina namreč pripravlja spremembe občinskega prostorskega načrta, s katerim naj bi se število zemljišč za novogradnje še povečalo. »To je lepo in smo veseli, hkrati nas skrbi, da se bodo začele kazati prostorske stiske v vrtcu in šoli. Ker na to že računamo, smo prve korake k reševanju že storili.« Preureditev dela podstrešja v zgradbi osnovne šole bo prinesla približno dvesto kvadratnih metrov površine za šolsko knjižnico, ki jo bodo preselili iz spodnjega nadstropja, kjer bodo pridobili prostor za razred ali dva. »To je začetek širjenja. Občina vsega finančno ne bo zmogla sama, temveč bo pri tem potrebovala nepovratni državni denar. Koliko bo stalo, zaenkrat še ne vemo natančno.«	ŠO
Igrišče z umetno travo
ROGAŠKA SLATINA - V športnem parku bo kmalu urejeno igrišče za nogomet z nogometno travo. Namenu ga bodo predali predvidoma aprila.
Občina je lani kupila umetno travo, letos v športnem parku pripravlja podlago za njeno polaganje. Novo igrišče z umetno travo bo po površini ustrezalo standardom Nogometne zveze Slovenije, naložba zajema tudi ureditev dostopov do igrišča in postavitev ograj. Gradbena dela izvaja družba Gradnje Tadina s Podplata.	TS
Pločevinke za dober namen
ROGATEC - V tamkajšnji osnovni šoli, podružnicah in v vseh enotah vrtca zbirajo odpadne pločevinke, da bi enoinpolletni deklici Lani iz okolice Poljčan omogočili terapije, ki jih potrebuje za svoj razvoj. Pri zbiranju pločevink sodelujejo številna gasilska društva, ki k sodelovanju vabijo tudi posameznike, klube in druga društva.
Lana je pri 18 mesecih zmožna le kotaljenja, saj njene mišice niso dovolj razvite za druge načine gibanja. Zato potrebuje plačljive terapije, kjer krepi mišice in se uči novih vzorcev gibanja. Omenjene terapije so za dekličine starše velik finančni zalogaj. Starša sta se odločila, da bosta denar za hčerine terapije skušala pridobiti z zbiranjem odpadnih pločevink. Vsi, ki želijo pomagati, lahko do konca marca pločevinke sladkih, gaziranih ali energijskih pijač, pločevinke piva in ostale podobne aluminijaste pločevinke dostavijo prostovoljnim gasilskim društvom Polje Sedlarjevo, Podčetrtek, Imeno in Podsreda. Omenjena društva pločevinke prevzemajo ob sobotah. Pločevinke so lahko cele ali zmečkane.
V	akciji ne zbirajo konzerv hrane, pločevink pod visokim tlakom in pločevink barv ali lakov.	TS
Še malo in prizidek bo gotov
BRASLOVČE - Gradnja približno 1,5 milijona evrov vrednega prizidka k OŠ Braslovče, kjer bo poleg osnovnošolcev svoje prostore prvič v zgodovini pridobila Glasbena šola Rista Savina Žalec, ki jo obiskuje več kot 80 otrok, uspešno pridobiva končno podobo.
Ena večjih letošnjih braslovških naložb, ki jo operativno vodi direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser in izvaja podjetje Remont, bo predvidoma končana čez približno štirinajst dni. Otroci bodo lahko v šolske klopi sedli predvidoma čez približno mesec, saj je po končanih delih treba pridobiti še uporabno dovoljenje ter dobaviti in namestiti vso opremo.
V	prizidek, za katerega so opremo za učilnice že naročili, je vgrajeno osebno dvigalo, s katerim bo zagotovljeno gibanje po šoli gibalno oviranim učencem. Za tretjino bo večji osrednji jedilni prostor, na dvorišču bo po novem šestdeset novih javnih parkirnih prostorov.	ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Na območju nekdanje Lorgerjeve domačije bosta zgrajeni dve stavbi s po 15 oskrbovanimi stanovanji. Tam bo urejenih tudi 24 parkirnih mest. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah)
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina podpisala pogodbo s stanovanjskim skladom
»Nekateri bi stanovanja rezervirali že zdaj«
Občina je že objavila javni razpis za izbor izvajalca, ki bo gradil oskrbovana stanovanja. Minulo sredo je župan Matija Čakš z direktorjem Stanovanjskega sklada RS (SSRS) podpisal pogodbo o soinvestiranju gradnje. Občina in sklad bosta za gradnjo dveh stavb s skupaj 30 stanovanji odštela približno 3,2 milijona evrov. Za naložbo bosta oba soinvestitorja prispevala polovico.
TINA STRMČNIK
Oskrbovana stanovanja bodo imela površino od 28 do 52 kvadratnih metrov in bodo namenjena bivanju ene ali dveh oseb. Omogočene bodo storitve Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, na primer prehrana in oskrba, ob stanovanjih bo urejenih tudi 24 parkirnih mest. »Sicer so bloki zasnovani po merilih
V občini Šmarje pri Jelšah se po besedah župana ogromno gradi. Za to so zaslužni predvsem domači investitorji, ki kupujejo zemljišča in gradijo manjše vila bloke, kjer stanovanja nato uspešno prodajo. Občina ima v lasti 77 neprofitnih stanovanj, ki so vsa oddana, povpraševanje po njih je precejšnje. Oddelek za okolje in prostor si trenutno prizadeva za spremembo prostorskega načrta, s katerim želi ob novi povezovalni cesti, katere gradnja je predvidena za letos, urediti čim večjo stanovanjsko sosesko Dobrava. Tam je trenutno predvidena gradnja stanovanjskih hiš za trg in dveh vila blokov. Namen spremembe OPN je med drugim gradnja dodatnih vila blokov.
Eko sklada, umeščeni bodo v mirno okolico v naravi, kjer bo res možno mirno preživljanje časa na jesen življenja. Za vse to smo si v občini prizadevali že lani, zato smo prestavili potok in okoli njega uredili sprehajalne poti. Verjamem, da bo nastala lepa soseska za starejše,« je povedal šmarski župan Matija Čakš.
Občina bo stanovanja dodelila v neprofitni najem na podlagi javnega razpisa. Kriterije za dodelitev bo določila s stanovanjskim skladom. Po besedah župana je zanimanje precejšnje, kar so med drugim pokazale neformalne ankete, ki so jih izvedli društva upokojencev in dom upokojencev. »Nekateri bi stanovanja zase radi rezervirali že zdaj, če bi to lahko storili,« je povedal Čakš. In dodal, da se tega, da bi stanovanja ostala prazna, v občini ne bojijo.
Občina ponudbe izvajalcev sprejema do 22. marca, nato se bo z njimi pogajala za ceno gradnje. Izvajalec naj bi omenjena stanovanja začel graditi letos, gradnja naj bi bila po predvidevanjih končana v letu ali dveh. Občini bo na območju nekdanje Lorgerjeve domačije ostalo še eno zemljišče, ki ga bo bodisi lahko prodala zasebnemu investitorju bodisi bo stavbo še s 15 oskrbovanimi stanovanji tam gradila v javno-zasebnem partnerstvu. Takšen namen za območje določa tudi občinski prostorski načrt.
Sklad pozdravlja
namere občin
V SSRS pravijo, da je namera šmarske občine, ki je
v svoj stanovanjski program uvrstila gradnjo stanovanj -skih enot za starejše, zelo pozitivna. Z gradnjo 30 novih najemnih oskrbovanih stanovanj se bodo po oceni sklada vsaj delno zmanjšale potrebe po navedenih stanovanjskih enotah. Sklad trenutno na Celjskem sofinancira še gradnjo soseske Dečkovo naselje D10 v Mestni občini Celje, kjer bo zgrajenih 128 javnih najemnih stanovanj in 14 oskrbovanih stanovanj. V občini Vojnik je sofinanciral obnovo stavbe Nova Cerkev 22, kjer so uredili deset novih javnih najemnih stanovanj. Tudi na sejah občinskega sveta Občine Šentjur so svetniki večkrat izpostavili potrebo po sodelovanju s skladom in gradnjo novih neprofitnih stanovanj. Zakaj do sodelovanja ni prišlo? V skladu so povedali, da so prejeli vlogo Občine Šentjur za odkup zemljišča, primernega za gradnjo javnih najemnih stanovanj. »Občina je vrednost za odkup zemljišča ocenila previsoko, zato se sklad za odkup ni odločil,« so pojasnili. In dodali, da se bodo za sodelovanje z občinami glede novih stanovanjskih enot dogovarjali tudi v obdobju med letoma 2021-2025.
Ministrica zadovoljna
ŽALEC - V zadnjih dveh letih se v največji spodnjesavinjski občini v polni meri razvijata dve gospodarski coni - Arnovski gozd in Poslovna cona Žalec - južno od železnice, kjer je letošnjo pomad še posebej pestro. Izvajalec del podjetje Tegar iz Velike Pirešice se je konec februarja ponovno lotil urejanja cestne infrastrukture in če bo vreme naklonjeno, naj bi bila dela v tem sklopu končana do konca meseca.
Do pred nekaj dnevi je zgradil že fekalni kanal, meteorno kanalizacijo, drenažo za odvajanje talnih vod, vodovod in elektro omrežje. Cesti znotraj cone bo, če bo tudi vreme še na-
prej naklonjeno, končal v pogodbenem roku, ki je 30. marec. Omenjeni novi cesti sta nadaljevanje gradnje komunalne infrastrukture na območju poslovne cone. Z rekonstrukcijo dela Ceste ob železnici zaokrožujeta gradnjo in obnovo komunalne infrastrukture na tem območju. Voc Celje je za Občino Žalec sicer na tem območju lani že zgradil cesto - pravokotno na Cesto ob Železnici pri podjetju Zagožen - v dolžini 138 metrov s pločnikom, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo ter kanalizacijo. Vsa dela v sklopu druge faze bodo stala skoraj 580 tisoč evrov.
ŠO
ŠALEŠKA DOLINA - Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je minuli teden obiskala Velenje in Šmartno ob Paki. Seznanila se je z delom izvajalcev sankcij in velenjskega okrajnega sodišča. Med drugim je na obisku poudarila pomen probacijskih nalog in sodelovanja lokalne skupnosti ter ponovne integracije v okolje.
Kot je v izjavi za javnost dejala ministrica Kozlovičeva, je izvrševanje probacijskih nalog relativno mlada dejavnost: »Izjemnega pomena se nam zdi, da lokalne skupnosti priskočijo na pomoč. Ugotavljajmo, da so rezultati izjemni. Zato bi se rada še posebej zahvalila Mladinskemu centru Velenje, Občini Šmartno ob Paki in Občini Velenje, ki zelo dobro sodelujejo s proba-cijsko enoto v Celju. Dosegajo izjemne rezultate in kar je najbolj pomembno - ljudi ponovno integrirajo v okolje, zato je korist obojestranska. Si pa seveda želim, da bi imeli še veliko več organizacij, ki bi bile pripravljene pomagati pri izvajanju teh nalog.«
Ministrica je obiskala tudi Okrajno sodišče v Velenju, kjer se je srečala s predsednico sodišča
Vlasto Lajlar. Kozlovičeva je ocenila, da velenjsko okrajno sodišče dosega dobre rezultate. »Pogovarjali smo se predvsem o novostih na področju zakonodaje, o vprašanju digitalizacije in kako narediti pravosodje še bolj učinkovito in ga še bolj približati ljudem. Seveda nas je zanimalo tudi, kako bo morebitna sprememba mreže sodišč vplivala na območje Velenja,« je pogovor povzela ministrica.
Na delovnem obisku si je ogledala tudi, kako napreduje gradnja novih arhivskih prostorov, ki bodo končani predvidoma junija. Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker je sodišče primerno opremljeno in tako dostopno gibalno oviranim osebam.
Tokratni delovni obisk je delegacija pravosodnega ministrstva sklenila v Šmartnem ob Paki, kjer se je srečala z županom Jankom Ko-pušarjem. Ministrica se mu je zahvalila za dobro sodelovanje pri izvajanju nalog probacije ter za pomoč pri iskanju novih izvajalcev teh nalog. V okviru obiska je ministrica obiskala tudi Nogometni klub Šmartno 1928, ki slovi po dobrem delu z mladimi in je tudi (pod)izvajalec sankcij.
LKK
Izvajalec del podjetje Tegar iz Velike Pirešice se je konec februarja ponovno lotil urejanja cestne infrastrukture v Poslovni coni Žalec - južno od železnice.

Južno od gradbeni
železnice brnijo stroji
Spominski znak za celjske poklicne gasilce
Poklicna gasilska enota Celje je na predlog Združenja poklicnih gasilcev Slovenije prejela spominski znak Vlade RS za požrtvovalnost v boju proti covidu-19. Poklicni gasilci so namreč v okviru občinskih štabov civilne zaščite vključeni v izvajanje različnih nalog v času epidemije, kot sta pomoč zdravstvenim ustanovam in domovom za starejše ter razkuževanje javnih prostorov in površin.
»Razlog, da so celjski poklicni gasilci dobili spominski znak, je tudi, da so bili vsi pretekli meseci zanje izredno zahtevni in naporni. S
strokovnim znanjem in z dobro opremljenostjo so gasilci dokazali, da so dobro organizirani v težkih situacijah in pripravljeni na pomoč ogroženim. Izvajali so dekontaminacije prostorov v domu starejših v Šmarju pri Jelšah in v hotelu Paka v Velenju, kjer so bili ljudje v karanteni po prihodu v Slovenijo,« pravi predsednik Združenja poklicnih gasilcev Slovenije Miran Korošak. Uprava za zaščito in reševanje je gasilske enote za ta namen tudi opremila z osebno zaščitno opremo. Podelitev spominskega znaka je bila v torek v Domžalah. Po podelitvi so domžalski in celjski poklicni gasilci predstavili opremo za de-kontaminacijo in dezinfekcijo prostorov in oseb.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJE - Zavod Celeia Celje pripravil sklop brezplačnih spletnih seminarjev (webinarjev)
Skrbne priprave na normalnejše turistične čase
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje (ZCC) je začel sklop brezplačnih spletnih izobraževanj z naslovom Aktivacijski webinarji za turistično destinacijo Celje, s katerimi želi prispevati k okrevanju turistične dejavnosti, ki jo je epidemija v minulem letu izjemno prizadela.
ROBERT GORJANC
Izobraževanja so namenjena predstavnikom turističnih in gostinskih podjetij, turističnim vodnikom, društvom ter drugim organizacijam, ki delujejo na področju turizma v mestni občini Celje. Urša Dorn, svetovalka za turizem v ZCC, je povedala, da se v času, ko turizem stoji in ko niso primerne razmere za promocijo, v zavodu osredotočajo na razvojne in izobraževalne dejavnosti. Predvsem v smislu motivacijskih in aktivacijskih dogodkov in srečanj, s katerimi se želijo dobro pripraviti na obdobje, ko bo turizem spet zaživel.
»Do tega bo zagotovo spet prišlo, čeprav letos turizem še ne bo dosegel ravni, ki
Stari grad je po ponovnem odprtju spet magnet za obiskovalce.
smo je bili vajeni v preteklosti. Menimo tudi, da je prav, da v trenutnih okoliščinah ne pozabimo na turistične ponudnike, ki preživljajo težke čase. Stik s turističnimi ponudniki in partnerji je tudi v teh razmerah izrednega pomena in webinarji so priložnost, da pogledamo, kaj lahko skupaj naredimo in kako se lahko najbolj prilagodimo novemu obdobju v turizmu,« je namen tovrstnih dogodkov, ki so še vedno lahko le na spletu, podrobneje predstavila Urša Dorn.
Vsebinski poudarek pri zasnovi spletnih seminarjev temelji na znanjih s področja upravljanja, trajnostnega
razvoja in digitalizacije z dejavnim vključevanjem udeležencev za okrevanje turi-stično-gostinskega sektorja. Sodelujoči predavatelji so priznani strokovnjaki s področja razvoja in trženja turizma: Neja Petek (Nea Culpa), Miša Novak (Alohas), Klara Ko-
renč (Klarin svet), Radoš Skrt (Nasvet.com), Bojan Planko (Bentral), Tina H. Zakonjšek
(GoodPlace) in drugi.
Aktivacijski webinarji so za udeležence brezplačni, sofinancirani so v okviru EU--projekta Celje XR - razvoj unikatnih turističnih doživetij ter
izboljšanje kompetenc turističnega in gostinskega kadra. Podrobnejše informacije o vsebini in urniku webinarjev, ki jih bo Zavod Celeia Celje ob torkih pripravljal vse do 20. aprila, je mogoče najti na spletni strani visitcelje.eu.
Foto: SHERPA
Dober obisk
Starega gradu po
odprtju
Urša Dorn je še povedala, da v Zavodu Celeia Celje pripravljajo kampanjo Pomlad v mestu grofov, podlaga za to pa je sproščanje vladnih ukrepov, ki so omogočili, da so vrata spet lahko odprli Stari grad, muzeja in galerije, Tehnopark in pred časom tudi Tropska hiša kot zadnja pridobitev v nizu znamenitosti Celja. »Turistični utrip se vendarle počasi vrača v mesto, kljub temu da nastanitvene in gostinske zmogljivosti še niso na voljo. V minulih počitniških dneh zahodne regije smo na Starem gradu zabeležili obisk nad pričakovanji, še posebej ob koncu tedna, ko je grad obiskalo 700 ljudi. To je še en dokaz, da so med prebivalci Slovenije, ki bodo tudi letos predstavljali ključne turistične goste, priljubljeni enodnevni izleti. Odvisno od sproščanja ukrepov in odpiranja meja je mogoče računati še na tuje goste iz regije, ki se lahko k nam pripeljejo z avtomobilom,« je poudarila sogovornica in dodala, da bodo intenzivnost kampanje prilagajali tudi odpiranju nastanitvenih in gostinskih zmogljivosti. Od ponedeljka je sicer v Celju odprt tudi tu-rističnoinformacijski center (Tic) na Glavnem trgu.
Občuten padec obiska in drugih statističnih kazalcev
»Korona« boleče udarila po turistični destinaciji Laško
Več kot 60 odstotkov manj obiska, 40 odstotkov manj nočitev v občini, skoraj tri četrtine manj obiska v Muzeju Laško, več kot polovični upad zasedenosti kulturnega centra in prodaje spominkov ... To je del statistike, ki ponazarja občuten padec turistične in druge dejavnosti v občini Laško, ki se ponaša z zlatim znakom zelene turistične destinacije, njeno središče pa lani spet z nazivom naj zdraviliški kraj 2020.
ROBERT GORJANC
»Padec je bil zagotovo pričakovan, čeprav nismo mogli predvideti, kako velik bo. Dejavnostim na področju turizma in športa je še uspelo ohraniti nekaj življenja, medtem ko je področje kulture doživelo najbolj boleč udarec in največji padec. Turizem so reševali turistični boni, ki so pripeljali domače goste, prirejanje kulturnih dogodkov in prireditev je razen nekaterih poletnih izvedb povsem zamrlo, oder kulturnega centra sameva že eno leto,« je žalostno statistiko komentirala Tina Belej, direktorica Stika Laško.
Vrata Turističnoinformacij-skega centra (Tic) Laško še ostajajo zaprta, odprli ga bodo - tako kot Tic Rimske Toplice, ki bo zaživel v tem letu - ko bodo spet zaživeli tudi hoteli in bo na voljo gostinska ponudba. Podobno velja za Escape room, za pripravo turističnih ogledov
za obiskovalce ... »Vse bo odvisno od epidemiološke slike in aktualnih ukrepov, temu se bomo sproti prilagajali.«
Nova kampanja
Zeleno Laško
Turistično okrevanje v (po) koronskem času je tako še zelo negotovo in bo zelo zahtevno. Kot narekujejo zapovedi t. i. nove realnosti, bo v prihodnje večji poudarek na individualnem, varnem, zelenem in traj-nostnem turizmu. V skladu s temi zahtevami v Stiku Laško izvajajo kampanjo Zeleno Laško. »Občina Laško je bila lani prejemnica naziva TZS naj zdraviliški kraj, je tudi ponosna lastnica zlatega znaka za trajno-stno zeleno turistično destina-cijo. S kampanjo Zeleno Laško predstavljamo in izpostavljamo turistične zgodbe, ki potrjujejo te dosežke, in nagovarjamo obiskovalce, zakaj je Laško v teh
časih lahko zaželeno območje za turistični obisk,« je še povedala direktorica Stika.
Turizem je tudi prednostno področje, ki mu v Stiku Laško v koronačasu posvečajo največ pozornosti. »Urejamo po-hodniške in kolesarske poti,
razvijamo nove turistične produkte, pripravljamo ponudbe butičnega zelenega turizma za naše goste. Gre za projekte, ki jih bo mogoče uresničevati v okviru aktualnih ukrepov.«
Glede Piva in cvetja, ki je lani odpadlo, kar je pomembno pri-
spevalo k zmanjšanju turističnega obiska, je Tina Belej dejala, da si letos prireditev vsaj v kakšni obliki, ki bo dovoljena, želijo izpeljati. »Je pa težko karkoli načrtovati, ker ne vemo, kakšna bo epidemiološka slika v poletnem času. O izvedbi
smo se s partnerji že pogovarjali, ampak trenutno je težko karkoli konkretnega povedati. Upam, da bomo lahko kmalu podali kakšno informacijo v v zvezi s tem, kaj bi bilo mogoče izvesti v trenutnih okoliščinah.«
Kar zadeva kulturo, za jesen predvidevajo ponovno uvedbo abonmajskega programa v kulturnem centru, tudi na športnem področju načrtujejo nekatera tekmovanja, ki bi jih lahko gostili v Treh lilijah.
Poudarek na
digitalizaciji
V Stiku Laško se v korona-času, ko ne morejo uresničevati svojih glavnih dejavnosti, pri delu osredotočajo na digitalizacijo poslovanja in nekaterih svojih storitev. V okviru razpisa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki podpira krepitev digitalizacije v vodilnih turističnih destinacijah, pripravljajo novo mobilno aplikacijo za spoznavanje znamenitosti Laškega in njegove okolice. Digitalizirajo tudi tri enote kulturne dediščine, trško jedro Laškega, kartuzijo v Jur-kloštru in Aškerčevino. Na področju poslovanja uvajajo nove digitalne rešitve, posodabljajo spletno stran, že vse leto pa izvajajo kampanje na Instagramu in FB. Vrednost projekta je 193 tisoč evrov, pri čemer morajo 10 odstotkov sredstev zagotoviti sami, gre pa za dveletni projekt, ki poleg digitalizacije vključuje izobraževanje in razvoj kompetenc v destinaciji ter plačo za dve zaposleni osebi.
Infografika: Stik Laško
10
KULTURA
Knjiga in razstava o primorskih emigrantih v Laškem
Izgnani in nezaželeni v viharnem
času
V Muzeju Laško si je še do konca tega meseca mogoče ogledati razstavo z naslovom Primorski emigranti v Laškem, ki je postavljena na podlagi istoimenske knjige Andreja Mavrija. Avtor knjige je v njej popisal usodo približno 35 družin primorskih Slovencev, ki so se morale izseliti z območja slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. Za pisanje knjige je Andreja Mavrija navdihnila tudi osebna izkušnja, saj je sin primorskega emigranta, ki je moral zaradi političnih razmer zapustiti svoje takratno domače ognjišče.
ROBERT GORJANC
»Pisanja knjige sem se lotil predvsem zaradi lastne naklonjenosti do te kulturne in zgodovinske dediščine. S Primorske izhaja moj oče Jaka, ki ga je doletela usoda emigranta in vsega, kar je s tem povezano. Prišel je v Laško, tu našel zaposlitev in si ustvaril družino. V otroštvu sem iz njegovega pripovedovanja spoznaval usode ljudi, ki so se morali izseliti s Primorske, med počitnicami pa sem spoznaval kraje njegove mladosti,« je o motivih za pisanje in postavitev razstave, pri kateri je sodeloval z Muzejem Laško, povedal Andrej Mavri. Kot je še dodal, sta z bratom Romanom kar precej poletnih počitnic v času osnovne šole preživela v Cerknem in okoliških vaseh. »Večkrat me je oče vzel s sabo, ko je obiskoval svoje rojake v zaselkih okrog Laškega. Tako sem spoznal pomembno število laških Primorcev.«
Knjiga je izšla novembra lani ob stoti obletnici Rapalske pogodbe. Razstavo si je bilo mogoče ogledati šele ob koncu januarja letos, po sprostitvi ukrepov. Knjiga je zasnovana tako, da najprej predstavlja razmere na
Del primorskih družin, o katerih govori knjiga Andreja Mavrija: (z leve) Mažgonovi pred odhodom na Štajersko, Hadalinovi s sorodniki, Mavrijevi okrog leta 1910 s sorodniki in ob koncu vojne.
Andrej Mavri, avtor knjige Primorski emigranti v Laškem
Primorskem, zakaj je sploh do teh selitev prišlo, potem ukrepe Italijanov, ki so želeli etnično očistiti Primorsko (šole so bile italijanske, prepovedali so kulturna društva, v javnih prostorih se ni smelo govoriti slovensko).
»Italijani, ne samo njihovi fašisti, so Slovence imenovali >schiavi<, kar v prevodu pomeni sužnji. Niso pa Slovencev samo tako imenovali, za narod sužnjev in služinčadi so jih tudi imeli in so se do njih tako obnašali, še posebej v fašizmu,« v svoji knjigi piše
Knjigo Andreja Mavrija Primorski emigranti v Laškem je mogoče kupiti tudi v Muzeju Laško.
Andrej Mavri. Italijani so se posluževali tudi ekonomskih ukrepov, šlo je za projekt »be-nifikacione etnica« (etnična izbolj šava), v okviru katerega so z davki in drugimi ukrepi pritiskali na ljudi, da tam niso mogli več živeti in so se morali izseliti. »Od 350 tisoč Slovencev se jih je s Primorske izselilo približno 150 tisoč, od tega približno 70 tisoč v Jugoslavijo, 20 tisoč v Južno Ameriko, ostali v Zahodno Evropo. Od 70 tisoč, ki so prišli v Jugoslavijo, ni natančno znano, koliko jih je prišlo v Slovenijo, koliko v Makedonijo, Bosno ... Približno 400 jih je zanesljivo prišlo v Laško,« je nizal številke sogovornik.
Andrej Mavri v knjigi opisuje tiste družine, ki so prišle na območje Laškega med letoma 1929 in 1940, za katere je uspel najti potomce, da je pridobil fotografije in podat-
ke. Nekatere je poznal, vseh ne. V knjigi in na razstavi je tako predstavljenih približno 35 družin.
Neprijazen sprejem
primorskih
emigrantov
Primorci, ki so prišli na Štajersko in v Laško, niso bili lepo sprejeti in so težko prišli do jugoslovanskega državljanstva. »Odklonilen odnos je mogoče pripisati tudi temu, da je bila takrat gospodarska kriza in so že tukajšnji domačini težko prišli do zaposlitve. Potem je prišlo še do dodatne ponudbe delovne sile. V Laškem je bila takrat težava tudi, ker razen rudnika ni bilo večje možnosti za zaposlitev,« je še dejal Andrej Mavri. Dodal je še, da je našel malo več kot 50 Primorcev, ki so se takrat zaposlili v rudniku v Hudi Jami.
»Nekaj bolj znanih emigrantov je pustilo sledi svojega dela v Laškem. Verjetno je najbolj znan skladatelj Radovan Gobec, ki je tu učiteljeval in vodil kulturno življenje. Tudi prvi povojni direktor pivovarne Franjo Vilhar je bil s Primorske. Med vojno je bil med organizatorji upora Dušan Poženel, po katerem se imenuje ulica v Laškem. Pomembno vlogo je v življenju občine Laško opravil tudi Rudi Grosar iz Drežnice pod Krnom, ki je opravljal različne poslovodne posle in v sedemdesetih letih opravljal naloge predsednika občinske skupščine Laško. V povojnih letih je bila najbolj znana živahna branjevka in gostilničar-ka Marička Zupan, ki do smrti ni opustila svoje poudarjene cerkljanske govorice,« je v predgovoru k svoji knjigi zapisal Andrej Mavri.
»Ob takratnem zavračanju primorskih emigrantov vidim mnogo podobnosti z našim odnosom do migrantov, ki danes prihajajo iz Afrike in Azije na območje Evrope. Žalostno je, da je bil takšen odnos do naših rojakov s Primorske, ki so bili iste vere, govorili so slovenski jezik, čeprav v drugem narečju.«
Knjigo je avtor posvetil spominu na staro mamo Nežo Mavri (1881-1957), ki jo je klical Taja. »Zagotovo je vplivala name, ko me je vodila za roko ob mojih prvih življenjskih korakih, na moj odnos do Primorske in tamkajšnjih ljudi.«
Foto: osebni arhiv Andrej Mavri
Slike o Euru U21 kot trajen spomin na velik dogodek v Celju
V umetniški četrti v Celju je bila v ponedeljek svečana predaja slik, ki so jih za bližajoče se evropsko prvenstvo reprezentanc do 21. leta ustvarjali štirje celjski slikarji: Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić (ki na dogodku ni bil prisoten). Slikarji so slike predali Mestni občini Celje in lokalnem organizacijskemu odboru prvenstva.
Celjski župan Bojan Šrot se je predaje udeležil v družbi svojih podžupanov Brede Arnšek in Vladimirja Ljubeka. Župan je ob tem povedal, da gre za uresničitev odlične ideje, s katero smo pokazali, da tudi šport in umetnost lahko gresta z roko v roki. »Hkrati bodo ta umetniška dela ostala trajen spomin mestu na ta velik dogodek in upam, da bomo ta projekt ob kakšni podobni priložnosti lahko še ponovili.«
Kot je še dodal Bojan Šrot, bodo slike razstavljene v enem od trgovskih središč, na štadionu Z'dežele, kjer bodo odigrane tri tekme Eura U 21, v starem mestnem jedru, trajno mesto pa bodo dobile v Mestni občini Celje.
Obsežno reportažo o ustvarjanju celjskih slikarjev za Euro U21 smo objavili v prejšnji številki Novega tednika.
RG
V celjski umetniški četrti pred slikami za Euro U21: (z leve) Matej Čepin, Bojan Šrot, Tomaž Milač, Vladimir Ljubek, Katarina Karlovšek (vodja lokalnega organizacijskega odbora), Breda Arnšek in Narcis Kantardžić.
KULTURA
11
Kino na spletu tudi v Mestnem kinu Metropol in Kinu Velenje
Ce ljudje ne morejo v kino, pride kino domov
Kinematografi, ki so povezani v Art kino mrežo Slovenije (AKMS), od ponedeljka, 8. marca, na svoji spletni strani omogočajo ogled skrbno izbranega filmskega programa. Platformo je mreža pripravila z željo, da bi v času zaprtja kinematografi ohranili stik z obiskovalci. K večji dostopnosti kakovostnih filmov bo pomembno prispevala tudi v času, ko bo obisk kina spet mogoč. Filme si bodo namreč lahko na ta način ogledali tudi tisti, ki zaradi katerega koli razloga ne bodo mogli v kino.
LEA KOMERIČKI KOTNIK, ROBERT GORJANC
1ННГШ
raiHurs
Prijavite se Jstva rite raču n
Filmi Navodila za ogled Pogosta vprašanja
Asistentka
DO 4 APRILA • 1h 27m
m
Asistentka ni zgodba o Harveyju Weiristeinu. pač pa zadržan in minimalističen portret sistema, ki tiho podpira nasilje nad ženskami.
Pred približno letom, 4. marca 2020, je Art kino mreža Slovenije, v katero sta z našega območja vključena celjski Mestni kino Metropol in Kino Velenje, slavnostno praznovala desetletnico delovanja. Člani združenja so bili upravičeno ponosni na svoje dosežke in na naraščajoče število obiskovalcev. Največji je bil obisk v letu 2019, ko si je filme skupaj ogledalo 486 tisoč gledalcev. Tudi začetek leta 2020 je napovedal podoben uspeh. A žal so se kmalu po praznovanju rojstnega dne kinematografi zaprli. Začelo se je leto, v katerem se je celotno avdiovizualno področje
znašlo pred vrsto vprašanj in izzivov. V AKMS so se člani še bolj povezali. Razmišljali in delili so izkušnje s kolegi doma in po svetu, da bi se kar najbolj prilagodili in pripravili na spremenjene pogoje delovanja.
Že v času prvega zaprtja dvoran so kinematografi skušali na različne načine ohranjati stik z občinstvom in se posluževati novih poti posredovanja vsebin. Razvoj spletne strani, ki bi filmske vsebine ponujala s kinoperspektive, je združenje AKMS načrtovalo že pred epidemijo. Posledice koronavirusa in zaprtje kinodvoran so člane AKMS le še utrdili v
prepričanju, da je storitev, ki omogoča spletni dostop do filmov, pomembna za kinematografe in njihove obiskovalce. Z njeno pomočjo lahko kinematografi kljub spremenjenim gledalskim navadam v času pandemije ostanejo prva vez med gledalcem in filmom. Tudi z omogočanjem spletnega dostopa se lahko uvelja-
vijo kot ponudnik kuriranih programov in spremljevalnih dejavnosti.
Varno in zakonito
V času drugega zaprtja kinodvoran je bila zasnovana karseda preprosta in varna (glede plačila in uporabe) spletna strani za zakonit ogled filmov, in sicer z eno-
tnim programom in cenikom. Programska shema temelji na poznavanju občinstev, ki cenijo priporočila in vsebine, ki jih ne izbira algoritem, ampak kino, ki ga poznajo in mu zaupajo.
Program je pripravljen tedensko, in sicer z enim dogodkom, s predstavitvijo novega filma za splošno ob-
činstvo (vsak četrtek ob 19. uri) in z enim dogodkom za mlada občinstva (vsako soboto ob 17. uri). S spremljevalnimi dogodki in vsebinami želijo v AKMS gledalcem približati občutek skupnostne izkušnje tudi pri spletnem ogledu in s tem oblikovati nove gledalske navade. Foto: online.artkinomreza.si
Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol (MKM)
»Vzdrževanje stika z našim občinstvom«
Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, v okviru katerega deluje Kino Velenje
Domač kavč izhod v sili
»Z vzpostavitvijo spletnega kina smo se v Metropolu pridružili pobudi devetnajstih drugih kinematografov Art kino mreže, ki bodo od marca ponujali skrbno izbran filmski program v okviru spletne platforme. Ker je minilo več kot dvanajst mesecev od prvega zaprtja kinodvoran in je v zadnjem letu Metropol deloval zgolj štiri mesece, se je odločitev ponujala kar sama od sebe. Nova storitev bo omogočala vzdrževanje stika z občinstvom,« je povedal Samo Seničar.
Razvoj te storitve so sicer načrtovali že pred epidemijo, lani so bili uspešni na razpisu centra za kreativnost. »Spletni kino dopolnjuje program živega kina, saj omogoča dostop do filmskega programa vsem tistim, ki zaradi katerega koli razloga ne morejo obiskati kina ali ga obiščejo težje. Ponudba spletne platforme se bo zato razvijala in dopolnjevala, programsko je zastavljena izredno privlačno s četrtkovimi premierami in z vsebinskimi svežnji filmov.«
Kot je še dejal programski vodja MKM, je bila uvedba nove storitve nadvse premišljena. »Po vseh razpoložljivih statističnih podatkih, vzpostavitve platforme smo se namreč lotili zelo analitično, si filme v spletnem kinu ogleda med 5 do 10 odstotki celoletnega občinstva v kinematografu. Pričakujemo,
da bo ta odstotek prvo leto malo nižji, saj se morajo ljudje na vsako stvar navaditi, preden jo vzamejo za svojo in jo začnejo uporabljati. Vsekakor pričakujemo dober odziv, saj se v kinu z enim platnom velikokrat zgodi, da je treba kakšen film predva-
jati omejeno, spletni kino pa bo takšnim naslovom omogočil daljše življenje in dostopnost,« je razmišljal Samo Seničar, ki verjame v uspeh nove storitve art kinematografov, ki v času epidemije preživljajo zelo težke čase.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
»Prepričani smo, da je VOD pomemben nov komunikacijski kanal art kinematografov. Svojo moč izkazuje prav v trenutnih razmerah, saj občinstvu omogoča dostop do izbranega kakovostnega filmskega programa in spremljevalnih vsebin filmske vzgoje za vse generacije,« meni sogovornica.
Ob tem poudarja, da gre za dopolnilo osnovne kinematografske dejavnosti: »Verjetno ga bomo v primernem obsegu obdržali tudi, ko bodo kinematografi spet odprli svoja vrata.« Predvsem kot možnost ogleda posameznega filma za tiste, ki bodo iz kateregakoli razloga (oddaljenost kraja bivanja, nepokretnost, urnik službenega dela, druge obveznosti in dejavnosti v času posameznih rednih kinematografskih projekcij ...) želeli kupiti karto in si film ogledati od doma.
Ob tem Barbara Pokorny poudarja, da si bodo vsekakor prizadevali za čimprejšnje ponovno odprtje kinematografov in privabljanje vseh ciljnih skupin občinstva na kinopredstave, ki edine ponujajo »polno« kinematografsko izkušnjo. »Prepričani smo, da domač kavč večini pravih ljubiteljev filma in filmske umetnosti, ki cenijo profesionalno kakovost slike in zvoka ter obisk kina doživljajo kot pomemben kulturni ali socialni dogodek, ne bo nadomestil obiska kinematografa.«
Velenjski kino je na spletu »zaživel« 8. marca. Kot je iskreno povedala direktorica, si utvar o množičnem obisku ne delajo, a si želijo, da bi bil obisk vsaj spodbuden. »Zavedamo se skoraj brezštevilnih drugih možnosti in cele vrste konkurenčnih vsebin, ki jih domači zasloni nudijo za bolj ali manj kakovostno preživljanje prostega časa. Iskreno si želimo, da bi tudi s tem projektom ohranili stik z zvestim občinstvom, distributerji, ustvarjalci, s producenti in z vsemi drugimi ustvarjalci slovenske filmske krajine.«
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
O Barbari Celjski in Veroniki Deseniški s filozofskega vidika
Osrednja knjižnica Celje danes ob 17. uri pripravlja tretje spletno predavanje mag. Tatjane Rozman. Gre za nov ciklus predavanj s področja filozofije. Marčevsko predavanje bo posvečeno dvema znamenitim ženskama v celjski zgodovini, Veroniki Deseniški in Barbari Celjski.
Avtorica bo v prvem delu spregovorila o Veroniki Deseniški med mitom in resničnostjo, o tem, kaj se skriva v ozadju mita o njej in zakaj ne bo utonila v pozabo.
V nadaljevanju bo predavala o Barbari Celjski med zamol-čanostjo in popačeno zgodovinsko podobo, o protislovnosti njene resnične in mitske podobe ter zamolčanosti v zgodovinskem spominu in o primerjavi položaja Barbare Celjske z Veroniko Deseniško v kolektivnem spominu.
Predavanje bo mogoče spremljati na Facebookovi strani in Youtube kanalu Osrednje knjižnice Celje.
RG
12
NAŠA TEMA
Posek dreves naj bo zadnja možnost, ko so vse druge že izčrpane
So udarci s sekiro
?
vedno upravičeni?
Vsi se zavedamo, da brez dreves ne bi bilo ljudi. A ko gospodarimo na svoji zemlji ali ko se z zelenimi mogočnimi bitji srečujemo v okolici svojega doma, nas pri njih hitro kaj zmoti. Da bi nadomestili listno maso ene odstranjene odrasle bukve, ki vpliva na boljše počutje in zdravje prebivalcev, daje senco, zadržuje zemljo, nudi zatočišče živalim, bi morali zasaditi najmanj 80 novih dreves, je pojasnila ena od sogovornic v tokratni temi. Tudi drugi strokovnjaki opozarjajo, da je posek dreves zadnja možnost in da se da s strokovno nego dreves preprečiti, da bi ogrožala ljudi in stavbe.
TINA STRMCNIK
Zakaj so morale pasti stare lipe?
Več krajanov Ponikve v občini Šentjur se sprašuje, zakaj je lastnik zemljišča podrl lipi, ki sta stali ob Marijini kapeli v Zagaju in sta bili domnevno stari več kot dvesto let. Lastniki zemljišča, kjer sta rasli drevesi, pravijo, da so ju odstranili zaradi izboljšanja varnosti in zaradi boljšega dostopa kmetijskih strojev do večjih kmetijskih zemljišč. V celjski območni enoti Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da drevesi nista imeli pravnega varstvenega statusa kulturne dediščine. A ker imajo stoletna drevesa, četudi niso varovana, v prostoru širši družbeni pomen, na mestu posekanih lip predlagajo zasaditev novih.
Krajani, ki se ne želijo javno izpostavljati, so povedali, da mimo kapele že od nekdaj vodi pot od cerkve sv. Uršule proti cerkvi sv. Martina na Ponikvi. O posvetitvi kapele krožijo različne zgodbe. Ena pravi, da naj bi bila kapela postavljena v zahvalo, ker se je nek domačin srečno vrnil z bojišč prve svetovne vojne.
Lipe častitljive starosti so bile po prepričanju nekaterih domačinov posajene ob posvetitvi kapele. Za krajane so bile naravno svetišče, ki bi ga bilo po njihovem prepričanju treba negovati in ne uničiti. Povedali so, da so mimoidoči v njihovi senci radi posedeli, se umirili, nekateri so molili. »Skoraj na jok mi je šlo, ko sem gledala, kako so drevesa padala. Eno lipo so žagali več ur, saj ni ho-
cej dolgo. Člani družine so povedali, da takšne odločitve niso sprejeli, da bi pridobili zaslužek od prodaje lesa, ampak zato, da bodo velika kmetijska zemljišča, v središču katerih stoji kapelica, dostopna večjim kmetijskim strojem. Pojasnili so, da so bile lipe sicer videti mogočne, njihova notranjost pa je bila zelo načeta. »Deblo je postajalo votlo, na lipah se je začela gosto naseljevati bela omela, ki drevesu jemlje vodo in s tem povzroča, da veje postanejo suhe in trhle. Takšne veje lahko ob neurju ali snegu poškodujejo ljudi, avtomobile, stroje ... Lastnik drugega zemljišča nas je že nekajkrat opozoril, da je vožnja mimo lip povzročila škodo na traktorskem vozilu. Kljub temu
ških postajah, v vaških jedrih ali na drugih orientacijskih točkah v prostoru, dragocen del vrtno-arhitekturne kulturne dediščine in da tvorijo širšo identiteto kulturne krajine tega prostora. Glede na širši družbeni pomen, ki ga v prostoru predstavljajo stoletna vaška drevesa, konser-vatorka svetovalka Andreja Mihelčič Koželj, univ. dipl. inž. kraj. arh., predlaga, da se na mestu posekanih dreves čim prej zasadijo nova nadomestna drevesa kakovostnih sadik iste drevesne vrste.
Družina Lavbič, ki sama skrbi tudi za Marijino kapelo, pravi, da spoštuje zgodovinski in kulturni pomen lip. »Ker je lipa povezana s simbolom življenja, zdravja in modrosti, smo se v družini ob odločitvi, da stari lipi podremo, soglasno strinjali, da bomo zasadili novi, ki bosta krasili kapelico in okolico. Ob lipi je bila vsa leta postavljena klopca, namenjena mimoidočim za postanek, molitev. Ob podrtju lip smo klopco obdržali, saj namen ostaja enak. Ko bomo okolico dokončno uredili in zasadili nove lipe, bo občutek še prijetnejši. Hkrati bodo lah-
Posamezna drevesa ali skupine dreves, ki so del vrtno-arhitekturne zasnove ali so zasajena ob objektih kulturne dediščine, so v Registru kulturne dediščine varovani v sklopu območij in objektov nepremične kulturne dediščine. ZRSVN lahko drevo razglasi za naravno vrednoto. Glavni kriterij za to je obseg na prsni višini (1,3 metra), ki je določen za vsako drevesno vrsto posebej. Pri lipah mora znašati obseg 500 centimetrov. Drugi kriteriji so med drugim še višina dreves, izjemen habitus, izjemna starost. Pri določanju, da je neko drevo naravna vrednota, imajo vlogo še ekosistemska pomembnost, znanstvenoraziskovalna pomembnost in pričevalna pomembnost - na primer da drevo raste ob sakralnem objektu, na primer kapeli s statusom kulturne dediščine.
tela pasti, namenjena je bila temu, da bi stala. Zdaj je kapela ostala pusta,« je povedala ena od krajank. Drugi sogovornik je opozoril, da skoraj ob vseh kapelicah raste kakšno drevo. O vzrokih za posek se nekateri sprašujejo tudi na družbenem omrežju Facebook. Ugibajo, ali so v ozadju medsosedski spori, želja po materialni koristi ali kaj drugega. »Le zakaj so jih podrli? Počutimo se, kot bi nam nekdo odrezal roko,« so dejali.
Sklicujejo se na
varnost
Družina Lavbič, ki je lastnica zemljišča, kjer sta rasli lipi, je pojasnila, da se je glede podiranja lip pri omenjeni Marijini kapeli odločala pre-
da smo viseče veje obrezovali, žal zaradi vedno večje višine lip, ki so segale do 15 metrov visoko, to ni bilo več varno izvedljivo.«
Drevesa so naša
dediščina
V celjski območni enoti Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da Marijina kapelica v Zagaju sicer ni vpisana v Register kulturne dediščine, zato tudi drevesa, ki so rasla ob njej, niso imela pravnega varstvenega statusa kulturne dediščine. Kljub temu v omenjenem zavodu poudarjajo, da so večstoletna vaška drevesa, sajena ob kapelicah, cerkvah, domačijah, železni-
ko čebele ponovno na mladih lipah nabirale cvetni prah,« so zapisali člani družine. Ti menijo, da bo posedanje pod lipami zdaj varnejše, saj ne bo nevarnosti, da bi kaj padlo z dreves.
Nenavadno se jim zdi, da je bil pred leti pomlajen mogočen kostanjev drevored na Ponikvi, ne da bi morali pristojni svoja dejanja pojasnjevati krajanom, medtem ko so slednji o poseku lip pisali na družbenem omrežju ter obvestili uredništvo našega medija. »Krajani Zagaja nas zelo dobro poznajo, zato se sprašujemo, zakaj ni nihče pristopil do nas in vprašal za pojasnila. Smo odprta družina in vedno vsakega sprejmemo z veseljem.«
Svarilo pred
obglavljenjem
Kakšen odnos lastnikov do starih dreves nasploh opažajo v ZVKDS? Se tisti, ki so to dolžni, pred posegi na drevesih obrnejo na strokovnjake omenjenega zavoda ali ljudje večinoma ravnajo na lastno pest? Velikokrat se zgodi, da se lastniki zemljišč, kjer so drevesa varovana, ne obrnejo na ZVKDS. »Obglavljanje dreves se tako zgodi tudi ob cerkvah in župniščih. Na splošno naš zavod v okviru izdaje pogojev za posamezne posege na infrastrukturi ali pri gradnji vedno opozori tudi na vaška in druga drevesa v bližini,« je pojasnila konservatorka svetovalka Andreja Mihelčič Koželj. Smernice za nego starih oz. pomembnih dreves lahko od zavoda pridobijo tudi lastniki dreves, za katera ne velja status varovanja kulturne dediščine. A le redki vložijo pobudo za pridobitev omenjenih usmeritev.
Stoletna drevesa, ki so bila zasajena kot poudarki ob pomembnejših prostorskih točkah, po besedah Andreje Mihelčič Koželj zahtevajo strokovno arboristično nego. Pregleda jih arborist, ki poda mnenje o vitalnosti drevesa in navodila za njegovo nego. Pojasni na primer, kako drevo obrezati na način, da bo osta-
lo stabilno in varno. Svetuje, kako z drevesa odstraniti suhe in obvisele veje, ter presodi, če je treba posamezne veje zavarovati tako, da se krošnjo poveže in zavaruje pred vetro-lomom ali snegolomom. »Žal večkrat opažamo, da lastniki na stoletnih drevesih naredijo pregloboke rezi velikih vej celo na njihovih vrhovih in deblih. Temu rečemo obglavljanje dreves. To je nepravilen pristop, saj drevesa zaradi tega doživijo velik stres, ob tem odženejo veliko adventnih poganjkov in še bolj poženejo svoj koreninski sistem. Obglavljanje dreves uniči tako estetski videz kot vitalnost odraslih dreves in jih naredi bolj lomljive in nestabilne,« je razložila sogovornica. In dodala, da lahko nego drevesa izvaja le strokovno usposobljen izvajalec v sodelovanju z arboristom.
Ko pade drevo,
prostor izgubi
značaj
Sodelavka celjske enote ZVKDS je še povedala, da bi moralo biti ohranjanje historičnih dreves naša družbena in kulturna prioriteta. Dejala je, da se moramo do starih dreves vsi uporabniki prostora obnašati spoštljivo. Skrbeti moramo za njihovo rastišče in biti pozorni, da ob asfaltiranju
ali izkopavanju ne poškodujemo njihovega koreninskega sistema. Ustrezno skrb zahtevajo tudi krošnje starih dreves. »Vej ne smemo obža-gati kar tako povprek in nestrokovno ali dreves posekati samo zato, ker so nam napoti. Drevesa rasejo na svojem mestu, preden se posegi zajedo v njihovo rastišče. Vsako drevo, ki pade zaman, predstavlja nepogrešljivo škodo in izgubo identitete tega prostora.«
Višji naravovarstveni svetovalec v celjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) Matej Demšar, univ. dipl. inž. gozd., je pojasnil, da posekani lipi nista imeli naravovarstvenega statusa, saj nista bili določeni kot naravna vrednota. Kljub temu bi omenjeni zavod, če bi bil o nameravanem poseku obveščen, najprej svetoval preverjanje stanja dreves. »Najpomembneje je, da so drevesa varna. Če bi ugotovili, da bi lahko drevesa ogrožala ljudi in stavbe v neposredni bližini, bi svetovali njihovo strokovno nego, ki lahko bistveno pripomore k njihovi večji varnosti. Posek dreves je vedno zadnja možnost, ko so vse druge že izčrpane. Če do tega vseeno pride, svetujemo zasaditev nadomestnih dreves in rezervacijo prostora za njihovo rast.«
NAŠA TEMA
13
Skrhan odnos do narave
»Slovenci smo lahko res srečni, da imamo skoraj 60 odstotkov naše domovine pokrite z zdravimi in pestrimi gozdovi. Marsikatera država z zavistjo gleda na to. Slej ko prej bo prišlo do pomanjkanja naravnih dobrin, kot sta voda in čist zrak. Brez gozda ne bo več ne enega ne drugega,« pravi vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Aleksander Ratajc. Kljub velikim naravnim danostim ga skrbi skrhan odnos do narave, ki se pri posameznikih kaže v objestnem ravnanju do dreves in v nerazumevanju njihove vloge.
Policisti so pred časom v Brezju pri Lekmarju na območju Policijske postaje Šmarje obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Lastnik sadovnjaka je opazil, da mu je nekdo posekal 40 jablan, visokih približno meter. Podobne težave ima lastnik zemljišča v Podlogu pod Bohorjem. Neznan storilec je posekal in od tam odpeljal sedem gorskih javorjev, vrednih približno 3.700 evrov. Da neznanec načrtno zastruplja drevo v bližini glasbene šole, saj ga po deblu in krošnji poliva z naftnimi derivati, je pred časom ugotovila Komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov v Mestni občini Velenje.
Vodja celjske območne enote ZGS komentira, da vse našteto vsekakor ni ravnanje, s katerim bi se lahko postavljali kot družba. »Takšna ekstremna dejanja izražajo, da so pohlep, objestnost in koristoljubje pri nekaterih ljudeh žal brezmejni. Takšno početje je nadvladalo vrednote, ki so nam jih skušali predati predniki.« Da je naš odnos do narave skrhan, Aleksander Ratajc pravi tudi zato, ker večkrat opaža polomljena drevesa, lastnike vozil, ki parkirajo na travnatih površinah, in mlade, ki mečejo smeti, kamorkoli se jim zdi. Zato se sodelavci celjske območne službe ZGS že vrsto let trudijo, da
s pomočjo učnih programov v mestnem gozdu, ki je svojevrstna učilnica na prostem, mladim približajo naravo. »Trudimo se vzgajati odgovorne ljudi, ki bi imeli ustrezen odnos tako do narave kot do sočloveka.«
Hitro pozabimo
koristi
Sogovornik je še dejal, da ljudi pri sobivanju z drevesi hitro kaj zmoti. Včasih se obregnemo že ob nekaj tako banalnega, kot je odpadlo listje. Takrat pozabimo, da ima listje izjemno pomembno vlogo pri čiščenju okolja, da dovaja svež zrak oz. kisik. Čeprav so drevesa po besedah Ratajca pljuča sveta, brez katerih človek ne more dihati, listje še zdaleč ni edino, kar pri posameznikih zbuja slabo voljo. Motijo nas še veje, senca, semena. »Nekaterim se zdi, da drevesa rastejo na površinah, kjer bi lahko bilo krasno parkirišče ali še lepše nakupovalno središče. Vsi skupaj z odločevalci bi

Arboristka mag. Nataša Dolejši (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Vsak, ki zna z žago, še ni arborist
»Vsak, ki zna ravnati z žago, še ni strokovnjak. Številni izvajalci, ki skrbijo za nego dreves v mestih, se med svojim izobraževanjem niso niti od daleč srečali z znanjem s področja arboristike,« poudarja mag. Nataša Dolejši. Arboristka iz Velenja, ki med drugim vodi urbane sprehode, piše priročnike o drevesih in pod okriljem svojega podjetja naročnikom velikokrat svetuje o negi in zasaditvi dreves, opozarja, da je nega zelenja v mestih žal velikokrat nepravilna.
Po besedah Nataše Dolejši šnjo odraslega drevesa. Kako
večina izvajalcev nege dreves po državi in tudi izven nje žal ponavlja nepravilen pristop, ko močno zniža in zoža kro-
bi lahko lokalne skupnosti poskrbele za to, da bi bila nega dreves opravljena na podlagi strokovnih smernic?
Po besedah sogovornice je možnosti več. Občine lahko pri razpisu koncesije za nego zelenih površin kot enega od pogojev določijo obvezno sodelovanje s strokovnjakom ar-boristom, ki sledi sodobnim smernicam nege mestnega drevja. Izvajalec, ki se zaveda, da med svojim osebjem nima ljudi, ki bi imeli dovolj znanja o negi mestnega drevja, lahko sam vzpostavi sodelovanje z
se morali zavedati posledic svojega neumnega ravnanja,« je poudaril.
Dejal je, da so tudi nesoglasja med lastniki nepremičnin in lastniki gozdov vsako leto večja. Vsak mesec prejme klice posameznikov, ki menijo, da so drevesa preblizu njihovih nepremičnin. »Gre za posledico urbanizacije. Ljudje kupujejo zemljišča v neposredni bližini gozda. Slednji je tam že od nekdaj, hiše so prišle kasneje. Prišleke nato motijo listje, veje, včasih menijo, da drevesa povzročajo splošno nevarnost.«
To, da se nanj obračajo tudi ljudje, ki opozarjajo na domnevno neupravičeno sečnjo dreves, vendarle kaže na določeno stopnjo osveščenosti. Velikokrat se na terenu sicer izkaže, da je šlo za redni posek, ki ga je lastnik gozda izvedel na podlagi izdane odločbe ZGS in je bil izveden v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. »Med izvajanjem del je pogled na vlake grozen, gre za globoke kolesnice, drevje in veje ležijo povsod in mimoidoči do tega niso brezbrižni. Lastnik gozda mora po sečnji poskrbeti za gozdni red. Šele nato ZGS prevzame sečišče. Če lastnik ne poskrbi za vse potrebno, ga opozorimo na to, kakšna opravila je še treba postoriti.«
Dodal je še, da zavod za gozdove kot javna gozdarska služba usmerja razvoj gozdov, medtem ko sodi izdajanje mnenj glede nege posameznih dreves, ki so zaščitena kot naravna ali kulturna dediščina, v pristojnost drugih ustanov. Kljub temu da lahko lastniki, kadar drevesa niso posebej zaščitena, z njimi svobodno razpolagajo,
arboristom. Še ena možnost je, da se izvajalci udeležijo neformalnih izobraževanj s področja arboristike, ki jih na primer že vrsto let v sklopu določenih projektov brezplačno izvaja Biotehniški center Naklo. Tam slušatelji pridobijo znanja o biologiji dreves, osnovna znanja o pravilni in napačni negi dreves ter o tem, kaj napačna nega povzroči glede vitalnosti in varnosti dreves. Pravilne pristope k negi dreves podrobneje spoznajo še v delu izobraževanja na terenu.
Več pozornosti
mlademu drevju
Sogovornica velikokrat sliši komentarje ljudi, da bi bilo treba drevo obrezati, ker je postalo preveliko za prostor, kjer raste. V ljudi se tudi po nekaterih naravnih nesrečah naseli strah, da bo drevo padlo ali da se bo odlomila kakšna njegova veja. Nataša Dolejši poudarja, da omenjeni strah ne sme biti povod za nestrokovno obrezovanje dreves. V Mestni občini Velenje vsako vprašanje občanov glede dreves obravnava komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov, ki opravi ogled in določi smernice ravnanja. Komisija določi tudi, kako pogosto je treba to drevo ponovno vizualno pregledati. »Jasno je, da drevesa rastejo in se starajo. Čeprav so redno negovana, lahko s
TINA STRMČNIK
OB ROBU
Žagamo vejo, na kateri sedimo
Najstarejše drevo v Sloveniji je macesen, katerega starost je ocenjena na 800 do tisoč let. V mestecu Lun na hrvaškem otoku Pag rastejo oljke, stare več kot 1.600 let. Omenjena drevesa so preživela ne glede na obdobja vojne in miru, ne glede na številne družbene ureditve in vremenske razmere. A le nekaj potegov z motorno žago bi zadostovalo, da bi bilo njihove dolgoživosti, daljše od življenjske dobe več generacij ljudi, v trenutku konec.
Na srečo so določena stara drevesa ali drevesa, ki rastejo ob pomembnejših pomnikih kulturne dediščine, varovana tudi z zakonom. A vsega se ne da varovati tako, da ob morebitnih posegih rožljamo z zakonodajo in s predpisanimi kaznimi. Veliko stvari v naravi lahko varujemo le, če nam je do njih mar, če se kot družba zavedamo, kakšne koristi nam prinašajo, in če ta spoštljiv odnos prenašamo iz roda v rod.
Ljudje z drevesi prihajamo v nesoglasja zaradi najrazličnejših razlogov, od odpadlega listja do dilem o tem, ali bo na nekem mestu stalo drevo ali kaj drugega. Tema, ki si jo najbrž vsak posameznik predstavlja po svoje, je varnost dreves. In tudi na posledice dejanj nas ljudi, vsak gleda drugače. Spomnimo na primer, ko je v Šaleški dolini ob vzdrževanju cest izvajalec nestrokovno obrezal drevesa ob regionalni cesti. Poseg, plačan z javnim denarjem, ki naj bi varnost dreves in udeležencev v prometu izboljšal, je vse skupaj le še poslabšal.
Kot je pojasnila ena od sogovornic v tokratni temi, dobrobiti vsakega padlega starega drevesa še zdaleč ne nadomestimo zgolj s tem, da na njegovo mesto posadimo mlado drevo. Tudi za to bi morali, preden poprimemo za žago ali sekiro, dobro premisliti. Še bolje bi bilo, če bi se po nasvet obrnili na strokovnjake arboriste. Če se bomo za nestrokovne poteze odločali na lastno pest, bomo namreč požagali prav tisto vejo, na kateri sedimo sami.
Ratajc opozarja na širši pomen teh stoletnih mogočnih bitij. »Drevesa ob pomembnih točkah, kapelah in priljubljenih poteh, so pravzaprav
staranjem določeni poganjki omagajo, drevo jih izloči iz svojih prehrambenih procesov. To pomeni, da se kakšna veja posuši. Če drevo redno opazujemo, dobimo jasno sliko, kaj se dogaja z njim in z njegovo vitalnostjo. Od tega je odvisno, kakšne smernice nege sprejmemo.«
Dodala je, da se večina izvajalcev nege zelenih mestnih površin ne zaveda, da je treba največ pozornosti namenjati mlademu drevju, in sicer v času od sajenja in naslednjih petnajst let. V tem obdobju se namreč pokažeta višina debla in nastavek krošnje. »Pri slabših sadikah lahko odpravimo določene nepravilnosti, prav tako lahko pomagamo, če ima rastlina dva vrhova. Ko je drevo mlado, lahko z rezi, s katerimi povzročamo bistveno manjše rane, pravilno oblikujemo krošnjo. Če vzdrževalci zelenih površin v tem obdobju skrbijo za optimalno zasnovo drevesa, bodo kasneje z njim imeli manj dela in se bodo morali večinoma posvečati odstranjevanju suhih vej.«
Z načrtom do manj
težav
Zelo pomembno se ji zdi še, da imajo mesta izdelan načrt o tem, kaj se bo dolgoročno dogajalo v prostoru. Drevesa bodo na svojem mestu namreč uspevala vrsto let, zato je treba imeti jasno določene smernice, kakšna drevesa
že lastnina vseh. To je naša kulturna in naravna dediščina, na katero moramo biti ponosni in jo moramo znati varovati.«
bodo saj ena na določenem prostoru. Tako se lahko občinske oblasti izognejo temu, da na določeno površino na primer posadijo preveliko drevo, da ima slednje premalo prostora za rast, je preblizu stavb in da se zaradi drevesa kasneje v okolju pojavljajo različna trenja.
Čeprav občinska vodstva na Celjskem vsako leto sadijo nova drevesa, arboristka opozarja, da je dolgoročno dobrobiti dreves v naši okolici vedno manj. »Da bi nadomestili listno maso ene odstranjene odrasle bukve, ki vpliva na boljše počutje in zdravje prebivalcev, daje senco, zadržuje zemljo, nudi zatočišče živalim, bi morali zasaditi najmanj 80 novih dreves. Šele z 80 mladimi drevesi bi dosegli dobrobit, ki jo je okolju dajalo posekano drevo. Vsi vemo, da se to ne počne. Prav zato je tako pomembno, da naredimo vse, da stara drevesa v svojem okolju ob zagotavljanju njihove varnosti ohranimo čim dlje.« Varnost in vitalnost dreves po njenem prepričanju nista odvisni le od strokovnosti tistih, ki negujejo mestne nasade. Velik problem po besedah Nataše Dolejši predstavljajo tudi gradbeni posegi, ki vplivajo na koreninski sistem dreves. Zato bi bilo po njenem prepričanju med vsemi, ki posegajo v mestni prostor, treba več sodelovanja, sklepanja dogovorov in iskanja najboljših rešitev za zelenje v mestih.
14
KRONIKA
V dveh dneh dve tragediji
Prvi nad speča starša z nožem, drugi nad ženo s pištolo
Tudi izkušeni kriminalisti so zaradi tragedij, ki sta se na Celjskem zgodili v samo dveh dneh, šokirani. Umrli so trije ljudje, ena oseba je bila hudo ranjena. Šokirani so tudi krajani Zaloga pri Šempetru in Šentvida pri Grobelnem, tudi zato, ker nikoli niso slišali, da bi bilo v omenjenih družinah prisotno fizično nasilje. A takšni primeri so dokaz, kako pritajeno in nepredvidljivo je nasilje in kako se skriva v porah celotne družbe.
SIMONA SOLINIC
36-letni Gregor Ducman, ki je v nedeljo v Zalogu pri Šempetru v nedeljo umoril 57-letno mamo in poskušal umoriti 60-letnega očeta, je v priporu. Zdravnik, ki ga je pregledal že na dan umora, je zaključil, da hospitalizaci-ja ni potrebna in da je storilec sposoben za pridržanje. 36-letnik naj bi bil namreč odvisnik od mamil.
Mamo je z nožem večkrat zabodel, medtem ko je spala, zaradi česar je umrla na kraju dogodka. Očetu naj bi zatem zadal več kot šest vbodov, a se mu je nekako uspelo rešiti in se zateči k sosedu, ki je poklical pomoč. Dogodek se je zgodil v nedeljo ob približno 5.30. Na kraj je prispelo več policistov, ki so v bližnji okolici storilca tudi izsledili, pri aretaciji se ni upiral. Motiv za tragično dejanje še ni znan, čeprav se neuradno govori, da naj bi sin od staršev pričakoval denar. 36-letnik sicer ni živel na istem naslovu kot starša, a je v usodni noči prespal pri njima. Storilčev oče se zdravi v bolnišnici in zaradi poškodb ni v življenjski nevarnosti.
Je bil neprišteven?
Ducman naj bi imel težave z odvisnostjo od prepovedanih drog že vrsto let. Na policiji so potrdili, da se je odvajal od odvisnosti tako v Sloveniji kot tujini. Iz tujine, kjer naj bi se domnevno ukvarjal tudi z duhovnostjo, naj bi prišel pred nekaj meseci, a so ga droge spet zvabile na stare poti. Policiji je tudi znan zaradi kaznivih dejanj, ki so povezana z drogami, in zaradi kršitev javnega reda in miru ter zaradi kršenja predpisov s področja prometa. »Zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasi-
Kazniva dejanja nasilja v družini na območju Policijskih postaj PU Celje: v enotah obravnave
Policijska postaja	2018	2019	2020
PP Celje	49	49	65
PP Laško	35	25	29
PP Mozirje	16	14	6
PP Rogaška Slatina	10	21	13
PP Slovenske Konjice	29	18	23
PP Šentjur	20	19	21
PP Šmarje pri Jelšah	9	15	14
PP Velenje	62	50	55
PP Žalec	24	28	36
Skupaj	319	311	316
lja v družini oziroma drugih kaznivih dejanj, povezanih z nasilnim vedenjem, pa ga do zdaj nismo obravnavali,« pravijo na policiji.
Zaradi umora in poskusa umora mu grozi najmanj 15 let zaporne kazni. Koliko bo na višino kazni vplivalo to, da je bil morda zaradi odvisnosti v slabšem prištevnem stanju, je nemogoče domnevati. Krajani Zaloga pri Šempetru so nad dejanjem ogorčeni in predvsem šokirani. 36-letni-kova starša sta namreč znana tudi po tem, da sta imela uspešno podjetje, v kraju in širše sta bila tudi ugledna.
Žena izkrvavela
pred hišo
Samo nekaj ur zatem, ko so na policiji predstavili nekaj podrobnosti o nedeljski tragediji, je spet počilo. Tokrat v Šentvidu pri Grobelnem. Približno ob 17.30 je 61-letni S. E. ustrelil 57-letno partnerko, nato si je sodil sam. Okoliški krajani naj bi slišali več strelov, nato so opazili policijske patrulje in reševalno ekipo.
Ta primer je pokazal tudi, v kakšni nevarnosti se lahko znajdejo tako policisti kot reševalci. Ti so namreč mrtvo žensko našli pred stanovanjsko hišo, storilec pa je po dejanju odšel v notranje prostore. V trenutku prihoda na kraj policisti niso vedeli, v kakšnem stanju je storilec, dodatnih strelov niso slišali, zato niso mogli domnevati, kaj bo storil. Lahko bi streljal tudi nanje, zato so policisti zaradi možne nevarnosti tudi reševalcem zagotovili neprebojne jopiče. Preden so policisti vstopili v hišo, so moškega pozivali, naj odloži orožje in se preda, a ko so uspeli priti v notranjost, so
Ogled prizorišča ponedeljkove tragedije v Šentvidu pri Grobelnem so kriminalisti opravljali tudi naslednji dan.
ga našli hudo ranjenega, saj je ustrelil tudi sebe. Kljub hitremu nudenju pomoči je poškodbam podlegel.
61-letnik naj bi se ustrelil tik pred prihodom policije, vendar tega policisti do prihoda v notranjost hiše niso mogli vedeti, saj strela niso slišali. Policijo sta o dogodku obvestila center za socialno delo in sin pokojnih. Kot je dejal pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije PU Celje Aleš Slapnik, doslej omenjene družine niso obravnavali in do zdaj niso imeli nobenih prijav o kakršnem koli nasilju v njej. Znano je le to, da sta imela partnerja določena nesoglasja v zadnjem času. Po neuradnih podatkih je moški žensko ustrelil s pištolo, medtem ko je bila na vrtu, pred dogod-
kom naj bi se dokaj močno sprla. Slapnik dodaja, da so tudi reševalci nujne medicinske pomoči opravili izjemno delo. Predvsem zaradi prvih trenutkov, dokler niso vedeli, kaj je z 61-letnikom. Na kraju so bili reševalci iz ZD Šmarje pri Jelšah.
Kaj se dogaja?
Kriminalisti ne pomnijo, da bi se kdaj na Celjskem v dveh dneh zvrstili takšni tragediji. Ali je družbeno stanje zaradi epidemije, ki je s seboj prinesla tudi različne stiske, možen poligon za še več takšnih dogodkov? Drži sicer, da po številu vseh kaznivih dejanj letošnje leto statistično sicer ne odstopa v primerjavi s preteklimi leti.
A vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju
kriminalistične policije Policijske uprave Celje Milan Vogrinec potrdi, da izstopajo posamezni primeri: »Razlog za takšna kazniva dejanje so lahko tudi stiske ljudi. Na splošno lahko k temu pripomorejo tudi odvisnosti ali brezposelnost. Vedno poudarjamo, da je treba kakršno koli nasilje takoj prijaviti. Ljudje mislijo, da se neko nasilje ne bo stopnjevalo, kar ne drži. V preiskavah pogosto zaznamo, da predvsem sorodniki ali sosedje v strnjenih naseljih ali stanovanjskih blokih vedo, da se pri nekom nekaj dogaja, a molčijo. Bistveno je tudi, da v postopkih oškodovanci povedo o svojih izkušnjah, brez njihovih izjav niti policija niti tožilstvo nasilnežev ne moreta preganjati.«
Da je dinamika v družinah različna, kaže to, da se nasilna dejanja zgodijo tudi v družinah, ki jih ne policija ne centri za socialno delo nikoli ne obravnavajo. »Vsak bi moral pri sebi začutiti odgovornost, da prijavi nasilje, če ve, da se to dogaja, in o tem spregovori. Imamo veliko anonimnih prijav, zaradi katerih so nato žrtve zbrale pogum in spregovorile,« dodaja Vogrinec.
Srhljiva napoved
Da bi lahko tudi epidemija naredila svoje in pri stopnji kriminala dodala pečat v smislu zvišanja števila kaznivih dejanj, je že lani, ko smo preverjali vpliv družbene situacije na stopnjo nasilja, dejal diplomirani psiholog in dr. psiholoških znanosti Peter
KRONIKA
15
Hiša v Zalogu pri Šempetru. Prizorišče prvega umora in kraj, od koder se je oče 36-letnika komaj rešil pred sinovimi vbodi z nožem.
Umek: »Tam, kjer se družine že pred epidemijo niso dobro razumele, bo morda prišlo do zelo hudih težav. Problem pri tem so predvsem alkohol in droge. Če so prej nekateri pili in se drogirali skrivaj, je v času epidemije to toliko težje. Da, lahko pride do družinskega nasilja in tudi do nasilja nad otroki.«
Skoraj srhljivo natančno je o pojavu hudih kaznivih dejanj lani predvidevala tudi kriminalistka in dr. klinične psihologije Polona Selič, ko je v intervjuju za Novi tednik dejala, da že zdravorazumski razmislek pokaže, da bo stanje, v katerem smo se znašli, pokazalo porast določenih kaznivih dejanj. »Verjamem, da je čustvenih motenj več, saj pogosto izvirajo iz stisk v odnosih, ki se zdaj bolj brutalno in neizprosno izrisujejo. Zdaj je pomembno, s kom smo zaprti v stanovanju - kdo je tisti, s katerim smo. Zaradi odnosov, ki so lahko zlorabljajoči in nasilni, je več tesnobe in depresije. Depresivnost in tesnobnost sta spremljevalki izpostavljenosti nasilju, pomemben dejavnik pri tveganju za huda kazniva dejanja je tudi brezposelnost.« Seličeva je takrat jasno dejala, da je večina virov usmerjena v prizadevanja za omejitev epidemije, medtem ko položaj žrtev nasilja ostaja spregledan.
Seličeva je v zadnjih 15 letih s sodelavci na ljubljanski medicinski fakulteti raziskovala posledice izpostavljenosti na-
■	silju v partnerskih odnosih. »Ne vem, če si ljudje predstavljajo obseg in značilnosti nasilja v odnosih. Večina žrtev nasilja v Sloveniji so ženske, povzročitelji so moški. Nesmiselno se je sprenevedati, da to ni ženska zgodba. Po
■	naših ugotovitvah je 23 odstotkov žensk v partnerskem
и odnosu doživelo telesno, duševno obliko in ostale oblike nasilja, vključno s spolnim. V raziskave je bila vključena
" aktivna ženska populacija. 23 odstotkov pomeni približno 150 tisoč žensk,« je dejala so' govornica.
Foto: SHERPA
Vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Milan Vogrinec (levo) po ogledu nedeljskega umora pri Šempetru.
Prizorišči tragedij sta bili po dogodkih kar nekaj časa zavarovani s policijskim trakom.
Prijeli ilegalne prebežnike
Na območju Rogatca so policisti v ponedeljek izsledili dva državljana Kosova in enega državljana Bosne in Hercegovine. Vsi so ilegalno vstopili v Slovenijo. Po opravljenih postopkih so vse tri predali hrvaškim varnostnim organom.
Vlamljali v hiše
Policisti iščejo neznance, ki so v soboto vlomili v dve hiši na območju Pongraca. V prvem primeru je storilec vlomil v novogradnjo stanovanjske hiše in ukradel starejši televizor, v drugem primeru je vlomil v počitniško hišico in ukradel nekaj pločevink piva. Vlom v starejšo nenaseljeno stanovanjsko hišo so pred dnevi obravnavali tudi v Laho-vem grabnu na območju Policijske postaje Laško. Storilec je v hišo vlomil skozi vhodna vrata. Ukradel je električno žago in dva akumulatorja.
Zagorelo v kuhinji
Pretekli teden je zagorelo v hiši na območju Slovenskih Konjic. Zaradi pregretja med štedilnikom na trda goriva in kuhinjskimi elementi se je vnel kuhinjski element, ogenj se je razširil še na ostale kuhinjske elemente. Tuja krivda za nastanek požara je izključena.
Vozil brez kolesa
Celjski prometni policisti so pred dnevi pri nadzoru prometa na Šaleški cesti v Velenju ustavili voznika tovornega vozila, ki je vozil brez enega kolesa. Šlo je za voznika skupine vozil v sestavi vlečnega in priklopnega vozila. Ta je prevažal nevarno blago po določilih evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.
Pri preverjanju so policisti ugotovili, da je voznik vozil, kljub temu da priklopno vozilo ni imelo brezhibnih predpisanih delov, saj mu je manjkalo eno od treh koles na desni strani. Priklopno vozilo so prometni policisti nemudoma izločili iz prometa ter zoper voznika in samostojnega podjetnika, za katerega je vozil, izvedli prekrškovni postopek. Neodgovorno ravnanje ju bo stalo več tisoč evrov.
SŠol
Ne sporočajte osebnih podatkov
V zadnjem času je bilo zaznanih več poskusov pravno spornega pridobivanja osebnih podatkov s kartice zdravstvenega zavarovanja. Ljudi so klicale neznane osebe, ki so od njih pod pretvezo, da bodo prejeli vračilo preplačanih premij za zdravstveno zavarovanje, želele pridobiti osebni podatek o številki s kartice zdravstvenega zavarovanja.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravijo, naj ljudje ne nasedajo tovrstnim klicem oziroma naj neznanim osebam ne sporočajo svojih osebnih podatkov, saj na ta način ne kličejo zavarovancev. Prav tako v zadnjih dneh neznanci kličejo zavarovane osebe po telefonu s telefonske številke predplačniškega paketa in se predstavljajo kot delavci zdravstvene zavarovalnice. Med klicem povedo, da želijo priti na dom za ureditev dokumentacije. Zdravstvena zavarovalnica tega ne počne, zato ljudi opozarja, da gre v teh primerih za sum goljufije, ki naj jo prijavijo na policijo.
SŠol
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Hair
c
епвег
FRIZERSTVO I MAKE-UP I PODALJŠEVANJE LAS
Podaljševanje las v vrednosti kar 300 evrov - bi zase ali za prijateljico? Podarjamo!
»Tradicija - ta beseda nas zaznamuje z dolgoletnostjo izkušenj in znanja, ki ga predajamo iz generacijo v generacijo. Zato vemo, kaj so si stranke želele v preteklosti in kaj želijo danes. Niso se zelo spremenile, le razvoj tehnike, materialov, mode in znanja drvi naprej z veliko hitrostjo,« pravi frizerska mojstrica Darja Kocmut Žižek. Prav na tem gradi delovanje frizerski salon HairCenter frizerstvo, ki vam poleg osnovne frizerske ponudbe ponuja tudi:
-	svetovanje,	trenutne mednarodne modne
-	podaljševanje in zgoščeva- smernice. Udeležujejo se med-
nje las - Cocoele in Great Len-ghts,
-	ličenje,
-	manikuro.
Nudijo darilne bone, pri njih najdete avstralske profesionalne izdelke za lase Fudge in Well ter rokovnike Planer življenja s celoletnim svetovanjem striženja glede na luno.
Oblikovanje las je njihova strast. Zato v salonu vedno želijo natančno vedeti, kakšne so
narodnih sejmov in seminarjev v Londonu, Parizu, Gradcu ... Nekaj navdihov dobijo tudi iz družabnih medijev in s spletnih seminarjev. Zato poznajo najnovejšo tehnologijo, barve in smernice in prav to prenašajo na svoje stranke.
V zadnjih letih so sodelovali na modnih revijah, kot so vsakoletni Modni navdihi v Celju, na modnih predstavitvah priznane slovenske modne oblikovalke
Maje Ferme, nastopali so na odrih Cankarjevega doma in Narodnega gledališča v Mariboru ...
Sodelovali so v oddajah Bodi idol, urejali pričeske na izborih za mis Slovenije, mis Rubina .V Slovenijo so v sodelovanju z svetovno priznanim Myheir-dressers pripeljali najboljše frizerje, ki so vodili tečaje za slovenske, hrvaške in avstrijske frizerje.
In zdaj vam HairCenter frizerstvo iz Celja, ki ga vodi Darja Kocmut Žižek, na Radiu Celje ponuja prav posebno nagrado. Z enostavnim odgovorom na vprašanje, ali si želite podaljševanje las zase ali za svojo prijateljico, boste lahko dobili nagrado - podaljševanje las v vrednosti kar 300 evrov. Začeli bomo v ponedeljek. Poslušajte
Radio Celje in si vzemite čas za klik do sreče na www.radioce-lje.si.
Dobrodošli torej v svetu Cocoele - vrhunskih podaljškov! Njihov cilj je, da vam zagotovijo najbolj kakovostne lase z dolgo življenjsko dobo in najboljše iz-
kušnje pri posnemanju naravnih dolgih las.
Vsestranskost lasnih podaljškov Cocoele sistema pomeni idealno možnost oblikovanja pričeske za tiste, ki imajo težave s tankimi, krhkimi in predvsem kratkimi lasmi. Včasih
lahko z le nekaj vstavki spremenite dolžino, volumen in barvo svojih las in dobite videz svojih sanj. Cocoele podaljški so narejeni iz najkvalitetnejših Virgin las.
Lahko vam le zaželimo: Razpustite svoje lase!
verteks VZD
STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
TER VARSTVA PRED POŽAROM
VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040 802156
Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, IJS^^S^C/ da zagotovimo varno, zdravo in WWW.Verteks.si	kakovostno delovno okolje.
gsm:
041 703 373
Marko Hrovats.p., Dobriša vas 4la, Žalec
RIBOGOJNICA^ei
Qajetije in p zadaja dlad&aaadtiid Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Po sveže ribe v domačo ribogojnico!
Teden sreče
na Radiu Celje s Citycentrovimi Desetaki
V soboto je dan sreče, mi pa smo poskrbeli kar za teden sreče in vam vsak dan na Facebookovi strani Radia Celje ponujamo možnost, da prejmete kar tri Desetake. Za kar 30 evrov boste lahko nakupe opravili v Citycentru Celje, ki ravno te dni praznuje 15. obletnico.
Tanja in Boštjan srečo delita v jutranjem programu Radia Celje. Kliknite na FB-stran Radio Celje, označite tri prijatelje, ki radi nakupujejo, in
sreča je lahko še danes oz. jutri na vaši strani
ZAPOSLOVANJE
17
Trgotur
Skladiščnik (m/ž) (Paka
pri Velenju)
Pričakujemo aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, nalaganje, natovarjanje in razto-varjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomožni delavec (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Ponujamo delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece, lokacija dela Paka pri Velenju, začetek dela takoj. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Izvrševanje nalog in odgovornosti: vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Zahtevana je izobrazba IV. stopnje (poklicna - strojništvo). Zahtevanih je 3-5 let
CEO za 1 mesec (m/ž) (Slovenija, Madžarska, Srbija)
Program CEO za 1 mesec je globalen projekt Adecco skupine, ki mladim ponuja izjemno priložnost za razvoj vodstvenih sposobnosti v poslovnem svetu. Izbran kandidat
delovnih izkušenj. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin - CNC-operater (m/ž)
Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, željo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - z uvajanjem v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Poslovni dokumentarist v veleprodaji (m/ž) (Petrovče, teren)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategori-je, dobro znanje vsaj enega tujega jezika, zelo dobro znanje uporabe MS Office paketa, natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v timu. Prijave zbiramo do 20. 3. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja projektov -arhitekt (m/ž)
Kaj pričakujemo? Da vam samostojno vodenje projektov in sodelo-
Upravljalec v polnilnici pijač Laško (m/ž)
Opis delovnega mesta: čiščenje opreme in prostorov, pomoč pri izvajanju CILT-a, pomoč pri prestavitvi opreme, sodelovanje pri remontih in izvajanje lažjih vzdrževalnih del, oskrbovanje linij z materiali in
vanje z vsemi udeleženci projekta predstavlja izziv, da imate izkušnje s področja načrtovanja delovnih in bivalnih prostorov; da znate uporabljati programe za projektiranje in 3D-načrtovanje (ARHICAD), da imate univerzitetno diplomo arhitekturne smeri in da poznate zakonodajo s področja načrtovanja in gradnje, da ste že kdaj pripravljali celotno projektno dokumentacijo. Prijave zbiramo do 21. 3. 2021. Studio List, d. o. o., Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje ter prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Zahtevane je izobrazba IV. stopnje (poklicna - strojništvo). Zahtevanih je 3-5 let delovnih izkušenj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist v
veleprodaji (m/ž)
(Petrovče, teren)
Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, vsaj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, obvlado-
s kemikalijami, odvoz odpadkov ter vzorcev. Pivovarna Laško Union, d.
0.	o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja področja logistike (m/ž) (Hrastnik)
Kakšne bodo vaše naloge in odgovornosti? Načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in nadziranje dela na področju logistike, optimizacija logističnih procesov, pripravljanje pogodb in opravljanje najzahtevnejših strokovnih nalog s področja dela, spremljanje novosti na delovnem področju in njihova implementacija, predlaganje in uvajanje novih postopkov, tehnik in načinov dela ... Steklarna Hrastnik, d. o. o., Cesta
1.	maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Planer - knjigovodja (m/ž) (Laško)
Pričakujemo najmanj VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, poznavanje knjigovodstva in računovodstva, poznavanje SRS, dobro računalniško pismenost (Word, Excel - zelo dobro, Outlook), poznavanje informacijskega sistema Navision ... Fragmat Tim, d. o. o., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 22. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik direktorja zavoda (m/ž) (Žalec)
Pomočnik direktorja zavoda bo odgovoren za operativne in administrativne vidike vodenja zavoda. Funkcija pomočnika direktorja
vanje prodajnih in pogajalskih veščin, dobro znanje vsaj enega tujega jezika, dobro znanje uporabe MS Office paketa, natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v timu, inovativnost. Prijave zbiramo do 20. 3. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec na upogibnem stroju CNC (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo obvezne delovne izkušnje na strojih krivilnih strojih ali na drugih podobnih »abkant« strojih, delo s pločevino, poznavanje tehnične in tehnološke dokumentacije, branje tehnične dokumentacije, zaželen izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoko motiviranost, zanesljivost in natančnost. Prijave zbiramo do 5. 4. 2021. Vi-Ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Pričakujemo samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika
predstavlja ključen kader v zavodu, ki skrbi za nemoteno administrativno delovanje organizacije. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec (m/ž) (Celje)
Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj mojster? Bi želeli postati del naše ekipe? Ce ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prijavite za prosto delovno mesto svetovalca, razpisano za Obi center Celje. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za program
»kopalnice« (m/ž) (Celje)
Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter dejavnsti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu, širitev in razvoj svojega prodajnega programa in uvajanje novih izdelkov, sistematična obdelava trga. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (PE
Celje Babno)
Delovne naloge: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave, peka in priprava pekovskih izdelkov, skrb za red in čistočo trgovine, svetovanje kupcem, izvajanje nad-
predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, vozniški izpit B-kategorije, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Pričakujemo samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik tiskarja (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo: zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
zora kakovosti. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec/specialist za kolesarski sortiment (m/ž) (Velenje Trebuša)
Kaj vas naredi posebnega: poglobljeno poznavanje koles in kolesarskega trga, V. stopnja izobrazbe, računalniška pismenost, vestnost, strokovnost, natančnost, komunikativnost, vsaj 1 leto delovnih izkušenj v prodaji ... Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmar-tinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni prodajalec (m/ž) (Velenje)
K prijavi vabimo kandidate, ki imajo končano najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaželeno je, da imate izkušnje z delom v trgovini, vas veseli delo z ljudmi, ste vestni in zanesljivi, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, ste pripravljeni za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor kakovosti (m/ž) (Velenje)
Delo bo obsegalo opravljanje dela kontrole v proizvodnji v skladu s predpisanimi kontrolnimi postopki in na podlagi tehniške dokumentacije ... Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
(3 MojeDelo.com
Delavci v proizvodnji, operaterji strojev in naprav v jeklarni (m/ž) (Štore)
Znanja in pričakovanja: IV. ali V. stopnja izobrazbe tehničnih smeri poklicnih in srednjih šol, sprejemamo tudi delavce poklicnih šol drugih usmeritev, dokončana tehnična izobrazba ni nujen predpogoj, je pa zaželena, sposobnost dela v skupini, pripravljenost na nadaljnje izobraževanje. Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za investicije in vzdrževanje II (Velenje)
Specifične obvezne kompetence in znanja, izpiti: strokovni izpit po Gradbenem zakonu za vodenje del ali za pooblaščene inženirje, poznavanje enočrtnih shem TP, rTp, Rp in funkcij posameznih elementov, poznavanje shem in delovanja distribucijskega omrežja, projektno vodenje. Elektro Celje, d. d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
prakse bo imel priložnost dobiti vpogled v delovanje globalnega podjetja ter pridobiti izkušnje in kompetence, s katerimi bo lahko pogumno zakorakal na pot do uspešne kariere. Adecco H. R., d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščni manipulant
(m/ž) (Zreče)
Pričakujemo končan osnovnošolski program ali skrajšan program, vozniški izpit B-kategorije, pripravljenost na triizmensko delo, sposobnost za fizično delo ... Weiler Abrasives, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razlagalec (m/ž) (Zreče)
Naša pričakovanja: končan osnovnošolski program ali skrajšan program, vozniški izpit B-kategori-je, pripravljenost na triizmensko delo .... Weiler Abrasives, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Z neločljivim sodelavcem Alešem Kačičnikom	Pozdrav celjskemu občinstvu po evropski tekmi s Slaskom
Pogovor z nogometnim trenerjem Simonom Rožmanom
»Nepokošeno igrišče na Skalni kleti me je vrglo s tira«
Kateri bo četrti klub Štorovčana Simona Rožmana? V Celju je v kratkem času pustil izjemen vtis, v Domžalah je osvojil svojo prvo lovoriko, na Reki je dodal še en naslov pokalnega prvaka. Z vsemi tremi klubi je nastopil v evropskih tekmovanjih. Z zadnjima dvema je navdušil proti klubom s precej višjimi proračuni. Pred tedni je zapustil Kvarner in sodeloval v pogovornem večeru v Muzeju novejše zgodovine Celje. Z NK Rijeka se je sporazumno razšel, s tamkajšnjimi ljudmi je ostal v zelo dobrih odnosih. Zdaj se nizajo vabila na njegov naslov oziroma na naslov njegovega zastopnika Amirja Ružnića. V zadnjih dneh so ga mediji povezovali z Mariborom ...
DEAN SUSTER
Igral je za Kovinar iz Štor, Celje in na kratko kot posojen igralec za Mons Claudius iz Rogatca. 6. aprila bo dopolnil 38 let. Velja za zelo študiozne-ga trenerja. Zanimajo ga vsa zadnja znanstvena dognanja glede vadbe, prehranjevanja, psihološke priprave ...
Kateri trenerji so vas vzgajali in trenirali?
Najprej v Štorah Matjaž Štancar in Franjo Rumpf, nato v Celju Kasim Kokot, ki je bil zelo dojemljiv za učenje mladih nogometašev, Jani Žilnik, Bojan Majal, Nikola Ilievski, ki mi je ponudil igranje na prvoligaški članski tekmi, in Marijan Pušnik.
Trener Celja ste bili med aprilom 2014 in septembrom 2015. Se spomnite prelomne odločitve klubskega vodstva?
Bil sem vodja nogometne šole, takratni športni direktor Ambrož Krajnc pa mi je nekajkrat omenil možnost, da postanem trener članov. Vodil jih je Miloš Rus, ekipa je bila v rezultatski krizi in ko sem dobil vabilo, sem brez razmišljanja privolil. Hvaležen sem Krajncu in Darku Klariču, ki je vodil klub iz ozadja.
Med bojem za obstanek se je izoblikovalo moštvo, ki
»Vsaj eno uro sem ga prepričeval, naj ostane, saj smo sposobni osvojiti prvo mesto. Potem mi je povedal, kakšna plača ga čaka v Južni Koreji. 24-krat višja kot pri nas. Zaželel sem mu srečo.«
»Ko sem dobil vabilo, sem brez razmišljanja privolil. Hvaležen sem Krajncu in Darku Klariču, ki je vodil klub iz ozadja.«
mu je v naslednji sezoni zelo malo manjkalo, da bi pokorilo Slovenijo, z Verbičem, Ahmedijem, Sunnyjem, Vr-hovcem, Krajcerjem, Bajde-tom ... Jeseni je bil zraven tudi Oršić.
Želeli smo biti drugačni, napadalni, dinamični, agresivni, všečni. Hoteli smo izpostaviti igralce, sposobne hitrih prehodov iz obrambe v napad, ki so privlačni in jih je lažje prodati bogatejšim klubom. Model je bil znan, igralce je iskal Krajnc. V prestopnem roku se je zgodil čudež, prav za vsakega novinca smo se pravilno odločili. Mlada ekipa je bila poceni, a zelo lačna zmag. No, lačna z mano vred.
In če bi Mislav Oršić ostal spomladi v Celju?
Prepričan sem bil, da smo lahko prvaki. Mislav mi je sporočil, da odhaja na bolje. Vsaj eno uro sem ga prepričeval, naj ostane, saj smo sposobni osvojiti prvo mesto. Potem mi je povedal, kakšna plača ga čaka v Južni Koreji. 24-krat višja kot pri nas. Zaželel sem mu srečo.
Izjemna sezona se je začela porazno, 18. julija 2014 je Zavrč slavil v Celju (0:1), vi in vaši igralci pa ste po tekmi prejeli od gledalcev
19. januarja je Rijeka pod vodstvom Simona Rožmana z 2:0 premagala Dinamo v Zagrebu. (Foto: HNK RIJEKA)
»Ob moštvu smo bili pravzaprav le trije,
■	• V	V «I Л I v |# v*v	•
ob meni še pomočnik Aleš Kačičnik in Dani Ošep, ki je bil kondicijski trener in fizioterapevt hkrati. Vsaj maserja bi nujno potrebovali.«
»V prestopnem roku se je zgodil čudež, prav za vsakega novinca smo se pravilno odločili. Mlada ekipa je bila poceni, a zelo lačna zmag.«
dolg aplavz. Česa takega še nisem videl. Kaj pa vi?
Ne. Bil sem vesel, da je občinstvo prepoznalo našo novo strategijo. Obenem sem bil zelo razočaran zaradi poraza. Tedaj sem bil še preveč čustven. Gledalci so nam dali smerokaz.
Ob prevzemu položaja ste hoteli vzpostaviti določeno avtoriteto, niste pa hoteli biti avtokrat. Ste slutili, da bo Benjamin Verbič zamudil na trening?
Igralce sem poznal do obi-sti, spremljal sem jih, ko so bili še mlajši. Gledal sem treninge pod vodstvom Slaviše Stojanovića, Pavla Pinnija, Milana Đurišića ... V slačilnici sem vrnil stensko uro za nekaj minut nazaj. Beni je bil tako pravočasen, ni mi bilo treba takoj zaostriti režima, sem pa kasneje uvedel strogo disciplino, ki so se je vsi držali.
Po osvojitvi drugega mesta, ko ste želi ovacije z igro, ste se nenadoma poslovili.
Kaj ste pričakovali od kluba poleti 2015?
Imeli smo drugi najnižji proračun v ligi, za člansko moštvo tristo tisoč evrov. Po prodajah Verbiča in Bajde-ta sem si želel, da se ob zaslužku poveča organizacijska struktura. Ob moštvu smo bili pravzaprav le trije, ob meni še pomočnik Aleš Kačičnik in Dani Ošep, ki je bil kondi-cijski trener in fizioterapevt hkrati. Vsaj maserja bi nujno potrebovali. Ko pa sem prišel na prvi trening na Skalno klet na nepokošeno igrišče, mi je »vse padlo dol«. Vsem nam je bilo jasno, da klub po velikem uspehu ne bo napredoval.
Celje z Marijanom Pušni-kom podprvak, nato v naslednji sezoni igranje v skupini za obstanek, vi podprvaki, nato občuten zdrs po lestvici, Dušan Kosić prvak, zdaj Celje pri dnu razpredelnice. Kaj je razlog?
Prvič: točke osvajaš, ko izkoriščaš protinapade, v naslednji sezoni igrajo tekmeci proti tebi obrambno in če nimaš dovolj kakovosti, jih ne nadi-graš. Drugič: igralci dosežejo svoj prvi uspeh in želijo biti vsaj malo nagrajeni, klub pa je nemočen, saj temu ne more slediti. Misli preusmerijo v odhode, med prestopnim rokom so zmedeni in nejevoljni. To sem najbolj izkusil v Domžalah. Večini se želja po odhodu na boljše ne izpolni. Tretjič: manjka pritisk s strani. Tako v Celju kot v Domžalah ni bilo kritičnih navijačev, ki bi zahtevali še več od igralcev.
Je četrti razlog tudi poletno sodelovanje v evropskem tekmovanju, ki obremeni manjšo sredino?
Je, vsekakor. Klub mora imeti evropsko kilometrino.
Primerjam samo dve stvari: s Celjem smo na Poljsko odpotovali z avtobusom, z Rijeko smo imeli z bližnjega letališča čarterske polete. Tudi Maribor se je učil in je rasel.
Jadranski derbi je bil 27. februarja na Rujevici. V 95. minuti je žogo na beli krogec postavil Franko An-drijašević. Imel je možnost izničiti prednost Hajduka. Če bi zadel, bi se vi vseeno poslovili od Rijeke?
Igralcem sem pred tekmo dejal, da jim v primeru poraza več ne morem pomagati. Nato sem držal obljubo. Že pet, šest tekem nazaj je bilo vse preveč znakov, da se zgodba ne more dobro končati. V slačilnici so solze ušle vsem, tako nam iz strokovnega štaba kot igralcem. Zelo mi je bilo žal za Franka, bil je kapetan, pomagala sva drug drugemu. Tri dni me je klical in sva se pogovarjala. Pred odhodom ekipe na pokalno tekmo v Osi-jek se je oglasil pri meni na Kantridi. Podaril mi je dres, ki mu največ pomeni, tisti s tekme v Koebenhavnu, ko smo se uvrstili v evropsko ligo.
Kaj šteješ za največje dosežke Rijeke v svojem obdobju?
Ne dajem rezultate v ospredje. V treh prestopnih rokih in z evropsko sezono smo klub zadržali ne le na zeleni veji, ampak pri življenju. V seštevku smo zaslužili petnajst milijonov evrov in poplačali večino dolgov in omogočili nadaljnje delovanje. Vzpostavili smo sistem dela, v katerem priložnost redno dobivajo mladi igralci. Tretje mesto v prvenstvu v izjemni konkurenci je bil zame uspeh, osvojitev hrvaškega pokala pa veliko presenečenje. Izločili
»Primerjam samo dve stvari: s Celjem smo na Poljsko odpotovali z avtobusom, z Rijeko smo imeli z bližnjega letališča čarterske polete.«
ŠPORT
19
»Pred odhodom ekipe na pokalno tekmo v Osijek se je oglasil pri meni na Kantridi. Podaril mi je dres, ki mu največ pomeni, tisti s tekme v Koebenhavnu, ko smo se uvrstili v evropsko ligo.«
»Alfa in omega je v Štorah že dolgo Matjaž Štancar. Sledijo Oskar Drobne, Aleš Kačičnik, Marko Križnik, jaz, Aleksander Šeliga ...«
smo tako Dinamo kot Osijek, v finalu pa premagali še Lokomotivo, s precej sreče, ki pa si jo je ena najmlajših ekip v finalih pokala doslej zagotovo zaslužila. Uvrstili smo se v evropsko ligo, kjer smo bili resnično na svoji zgornji meji v družbi finančno neprimerno močnejših AZ Alkmaarja, Reala Sociedada in Napolija. Osvojili smo štiri točke. V ko-ronačasu smo imeli tretjino plače, zdržali smo brez enega prepira v slačilnici. S ponosom gledam na to, zame fantastično obdobje. Med njim smo v 29 dnevih odigrali 10 tekem. Le Manchester City je
bil izenačen z nami, vsi ostali velikani niso imeli takšnega napora. In mi smo se popolnoma izčrpali.
Si si zelo lepo Reko sploh lahko podrobno ogledal?
Zelo malo. Tudi zato, ker sem z Alešem Kačičnikom in ostalimi sodelavci živel za to zgodbo v slogu dom - služba - dom - služba, me je vodstvo kluba želelo zadržati. Z Alešem sva določen čas celo živela na štadionu na Rujevici in s tem izkazala pripadnost klubu. Pričakovanja glede na vložek so bila previsoka in če bi še vztrajal, bi škodoval predvsem sebi.
Rečani in tudi Rečanke so zelo neposredni. V kolikšni meri?
V mesto nisem hodil. Ljudje te prepoznajo in vsak ti želi nekaj povedati. Gostinskih lokalov sploh nisem obiskoval. V trgovino sem moral, tudi k frizerju. Mnogi mimoidoči ti brez sramu dajejo pripombe. So pa tudi zelo pozitivni. Moral sem k šivilji, ki mi je krojila obleko pred gostovanjem na Danskem. Ona je meni rekla: »Ne skrbite, mi se bomo uvrstili v evropsko ligo ...« Ona je verjela, da Rijeka spada tja. Ko pride do porazov, je trener daleč največji krivec za poraz. V delikatesi mi je trgovka pripomnila, da se bom mo-
ral posloviti, če bom izgubil s Hajdukom.
Štore imajo vplivne nogometne osebnosti. Kako bi jih razvrstil?
Poleg tistih, ki jih bom omenil, jih je bilo še veliko, ki so tudi zaslužni za naš uspeh. Alfa in omega je v Štorah že dolgo Matjaž Štancar. Sledijo Oskar Drobne, Aleš Kačičnik, Marko Križnik, jaz, Aleksander Šeliga ... Imeli smo samo nogomet. Dneve in večere smo igrali, tudi na asfaltu.
Se na evropskih prvenstvih do 21 let igra celo lepši nogomet kot na članskih turnirjih?
Strinjam se. Ko gledam sezname reprezentanc,
šele dojemam, kateri nogometaši bodo tukaj igrali. Včasih so bili mladi igralci po večini rezervisti v močnih klubih, dandanes pa so mnogi že kot najstniki celo zvezdniki moštev. Vidim Fodena iz Manchester Ci-tyja, pa igralce Barcelone, Chelseaja. Gre za vrhunsko kakovost, ki bo še bolj izražena, saj ni prisotnega medijskega pritiska. Slabost pa predstavlja dejstvo, da se bodo igralci zbrali in brez priprav odigrali tekme.
Kako se sploh - na otvoritveni tekmi prvenstva - upreti Španiji, ki je sicer izgubila nekaj igralcev, saj
morajo v člansko izbrano vrsto?
Naša reprezentanca bi se morala sistematično pripravljati dve leti in menjava selektorja je porušila prvotni načrt. Kaj več niti ne želim in nočem komentirati, saj nisem pristojen. Našo selekcijo čaka izjemno zahtevno delo. Individualna kakovost je na strani Španije, Italije in Češke. Toda ob zgledni borbenosti in s kančkom sreče se nam lahko dobro izteče na eni tekmi. Vsaka osvojena točka bo za nas uspeh. Lepo je govoriti o četrtfinalu, realnost, saj po mojem mnenju, je drugačna.
Foto: SHERPA
»Šivilja mi je rekla: 'Ne skrbite, mi se bomo uvrstili v evropsko ligo ...' Ona je verjela, da Rijeka spada tja.«
Državni nogometni prvaki se bodo borili za obstanek v 1. SNL
Klavrno stanje na lestvici
Na zadnjih dveh prvoligaških tekmah so nogometaši Celja osvojili točko. Po premoru zaradi reprezentančnih tekem bo še devet krogov, na voljo bo še 27 točk. Prav toliko so jih osvojili doslej v 27 krogih. Tudi če bodo imeli stoodstotni izkupiček v končnici prvenstva, ne bodo ubranili naslova državnega prvaka, kar je sicer znano že dlje časa. Misli so usmerjene povsem drugam, v zagotovitev prvoligaškega statusa.
DEAN ŠUSTER
Je vrag odnesel šalo pri Nogometnem klubu Celje? Ni je še, lahko pa jo kmalu. Če bodo Celjani predzadnji, bo to vsekakor sramota, realno pa ni strahu za uspeh v kvalifikacijah za obstanek. Toda, kaj če bodo zadnji, je strah marsikoga. Kakovostno moštvo si tega ne bo privoščilo, čeprav je prav z Gorico izgubilo doma (0:1). Celjski obrambi je pobegnil Matija Kavčič. Zdelo se je, da je globoko v nedovoljenem položaju, toda na drugi strani ga je neprevidni branilec Amadej Brecl »držal v
igri«. Celjski poraz bi lahko bil visok, kar pa je preprečil izjemno razpoloženi vratar Metod Jurhar.
Skoraj do preobrata
Po že osmem domačem porazu so varovanci trenerja Jirija Jarošika, ki ni razmišljal o odstopu, v nedeljo gostovali v Kopru. Tudi tam so bili na robu prepada. Na Bonifiki je bilo Celje slabo v prvem polčasu, v drugem pa povsem drugačno. Očitno je bila izražena kakovost posameznikov, kaznovali so domačo stra-
hopetno igro in si priigrali dve enajstmetrovki. Prvo je Filip Dangubić izkoristil za izenačenje, pri drugi, v zadnji sekundi obračuna, pa je bil žal neuspešen. Pri prvakih sledi temeljita analiza. Danes bodo v tekmovanju za pokal NZS gostovali v Kranju pri Triglavu, po daljšem premoru zaradi Eura U21 pa bodo 3. aprila gostovali v Murski Soboti.
Celjska branilca na
Euru
Selektor slovenske nogometne reprezentance do 21 let Milenko Aćimović je objavil seznam 23 igralcev, ki bodo del izbrane vrste na evropskem prvenstvu v Sloveniji in na Madžarskem. Na njem je kar 15 igralcev iz slovenske lige, med njimi sta tudi člana Celja, branilca Žan Zaletel in Dušan Stojinović. Slovenci bodo prvenstvo odprli 24. marca v Mariboru proti branilcem naslova Špancem. Nato bo-
sta v skupini B sledili še preizkušnji proti Češki v Celju in Italiji v Mariboru. Slovenska članska reprezentanca bo 24. marca začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V marčevskem terminu jo čakajo tri tekme, s Hrvaško doma ter Rusijo in Ciprom v gosteh. Selektor Matjaž Kek je objavil seznam igralcev. Na njem je tudi napadalec Blaž Kramer, Zrečan, ki je nogometno zrasel v celjskem klubu Šampion.
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	26 14 8 4 34:16 50
MARIBOR	27 13 10 4 52:32 49
MURA	27 12 9 6 31:18 45
DOMŽALE	27 10 10 7 37:30 40
KOPER	27 10 7 10 34:37 37
BRAVO	26 8 10 8 26:26 34
TABOR	27 9 6 12 31:36 33
CEDE	27 7 6 14 24:33 27
ALUMINIJ	27 6 9 12 19:36 27
GORICA	27 4 7 16 17:42 19
Na zadnji tekmi v Kranju je Jan Flajs dosegel dva gola.
Končali sezono z najboljšo tekmo
Hokejsko Celje je imelo junaka na večnem derbiju na Jesenicah, kjer je v tekmi alpske lige Olimpija padla po kazenskih strelih s 3:2.
Vse tri gole za »železarje« je dal Žan Jezovšek. Njegovi nekdanji soigralci so končali sezono. V polfinalu lige IHL so izgubili vse tri tekme s Triglavom. Na edini v Celju so v soboto povedli s 3:1, nato pa klonili s 3:6. V torek so po svoji najboljši predstavi v sezoni nesrečni poraz doživeli šele v podaljšku.
DŠ
Slovo Adija Vidmajerja
V 80. letu starosti je umrl Adi Vidmajer. Bil je dobitnik Bloudkove nagrade za leto 2008, za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, še posebej atletike in planinstva. Nekdanji komandant 81. območja Teritorialne obrambe Žalec je bil tudi svetovni prvak v metu kladiva med veterani. Častni občan Občine Prebold je bil dolgoletni podpredsednik Planinske zveze Slovenije.
Slovo Tomaža
v
Catra
Zapustil nas je tudi nekdanji slovenski rokometni reprezentant, Celjan Tomaž Čater, rojen leta 1969. Svojo kariero je zaključil kot selektor ženske članske in mladinske reprezentance Belorusije ter trener roko-metašic Gomela. V prvih letih po osamosvojitvi je za slovensko člansko reprezentanco odigral 17 tekem. Za celjsko člansko moštvo je igral devet sezon.
Na predzadnji prvenstveni tekmi je bila tribuna za posebne goste na celjskem štadionu takšna.
Na zadnji tekmi (z Gorico) pa je bila Vip tribuna že prenovljena in pripravljena na tekme Eura U21.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
S >
U)
Ф
^^Nirodno jTabovne ^ lasbe
Petek, 3. septembra 2021
Prijave na razpis www.ptujski-festival.si
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031.	p
JARKICE - kokoši nesnice, redno cepljene, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, mesnate sorte, prodam. Možen prevoz. Telefon 031 538-966.	p
BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za dopi-tanje ali večje za zakol, prodam. Telefon 031 753-595.	209
BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Telefon 041 951-079.	231
TELICO čb/lim, brejo 8 mesecev in telico lim/ ls, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 041 951-092.	234
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg ter breje svinje mladice, prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p
www.reporter.si
KUČANOV TAJKUN - Stojanu Petriču je Janševa vlada omogočila gradnjo drugega tira MARKO LOVEC - Obstaja nevarnost, da nas bodo skušale države EU za kaj okriviti LJUDMiLA NOVAK - Prikriti obračun NSi z nekdanjo predsednico SLAVNi O BOGU - Je slovenskim zvezdnikom dovoljeno govoriti o svoji veri?
V
OTORNA
VOZILA

PRODAM
KUPIM
MASIVNO pohištvo za kmečko jedilnico, kotna
OSEBNO vozilo kupim za lastno uporabo, tudi klop, stoli, miza, regala, prodam. Telefon tomos Apn. Telefon 031 783-047. 222 031 296-605.
207
STROJI
KUPIM
PRODAM
TRAKTOR, motokultivator, frezo, koso, mul-čar, cisterno, trosilec, plug, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	161
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
novi tednik	rad	io cel	ie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
-r-fcSk
7 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
KMALU NA RADIU PTUJ IN NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ IN RADIA CELJE
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 2.000 OTROK
V šestih letih je nastopilo več kot
400 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot
30.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
50 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPER FINALOM
30 najboljših pevk in pevcev
Več na: www.otrocipojejo.si
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ZAMENJAM
KRAVE in telice, breje in pašne, menjam za kravo za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745.	p
PRODAM
OSTALO
PRODAM
ZBIRAMO naročila za kokoši nesnice (jarkice v začetku nesnosti). Možna tudi dostava na dom, okolica Rogaške Slatine. Telefon 070 859-446.	p
TELIČKO simentalko, staro pet mesecev in pol, težko od 250 do 260 kg, prodam. Telefon 041 794-301.	246
DVA bikca ls, eden težek 180, drug 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700.	247
KRAVO, brezrožno, staro tri leta, drugič brejo, prodam za 850 EUR ali menjam za bikca. Telefon 040 207-764.	248
BIKCA simentalca, starega tri mesece, težkega približno 170 kg, prodam. Telefon 070 799-029.	250
BIKCA simentalca, eden je star 7 tednov, drug pa 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282.
198
DVE macesnovi visoki gredi s čipkasto folijo prodam. Telefon 051 386-505. 224 TRAKTOR Imt 539, trosilec Sip, 4 tone in teličko simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 596-475.	229
BIO magnetno terapijo Painflex ugodno prodam. Telefon 031 828-144. 233 PREKOPALNIK Spectra 50 Tecumseh Italija fort, cepana bukova drva in tendo, dolžina 4 m, širina 250 m, prodam. Telefon 031 733-965.	237
MOTOKULTIVATOR Mio standard, s priključki ter smrekov in hrastov les prodam. Telefon 041 733-288.	241
SUHA drva prodam. Možna razrez in dostava.
Telefon 031 527-635.	240
12 m3 bukovih drv, mlin na kamne, premer 1 m, z motorjem in kravo za zakol, prodam. Telefon 031 790-721.	245
180 m2 rabljene strešne opeke Bramac prodam. Telefon 051 391-223. 252
KUPIM
HLODOVINO iglavcev, bor, dolžina od 4 do 9 m, za cesto, možno takojšnje plačilo, kupim. Telefon 068 681-374. 212
45-letni urejen samski moški išče dekle, žensko, mamico za resno zvezo. Telefon 031 837-323.	232
EKOLOŠKI hlevski gnoj prodam. Telefon 041 665-012.	230
PET okroglih bal, ječmenova slama, prodam.
Telefon 031 798-375.	236
SUHO seno v okroglih balah in seno v kockah prodam. Informacije po telefonu 041 725007.	242 KOCKE sena, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922. 249
INFORMACIJE
21
ANGELE SELIČ
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice in prababice ter dragega ata, dedija in pradedija
iz Razgledne ulice 6 v Štorah
FRANCA SELIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu OŠ Štore, kolektivu Itra, sindikatu SKEI Železarne Štore in Društvu upokojencev Štore za izrečeno sožalje, tople besede, podarjeno cvetje, sveče, naročene svete maše
in dar za obnovo oltarja v cerkvi sv. Martina na Teharjah. Hvala vsem, ki ste bili z nami pri pogrebu in sveti maši zadušnici. Gospodu župniku Mihi Hermanu se zahvaljujemo za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Zagajšek pa za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi dr. Ani Planinc in sestri Tini
za pomoč v času mamine bolezni.
Žalujoči: hčerki Lidija in Edita ter vnuki in pravnuki
Smrti
Celje
Umrli so: Frančiška ŠMID iz Blatnega Vrha pri Laškem, 91 let, Marija BRŠEK iz Andraža nad Polzelo, 81 let, Mihael RANDL iz Žalca, 71 let, Antonija GERČAR iz Tabora, 76 let, Olga GORO-NJA iz Celja, 82 let, Erna GOZNIKAR iz Celja, 78 let, Obrad MILOŠEVIĆ iz Celja, 77 let, Ivan GLUŠIČ iz Velenja, 78 let, Marija KNEZ iz Sela nad Laškim, 91 let.
Žalec
Umrli so: Matilda ŠALEJ s Polzele, 92 let, Viljem ČRE-MOŽNIK iz Dobriča, 72 let, Ivica CVIKL iz Žalca, 76 let,
ZAHVALA
V nedeljo, 7. marca, smo se na šentviškem pokopališču poslovili od drage tete
FRANČIŠKE PIŠEK
iz Tratne pri Grobelnem 34
V tem težkem času se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče in svete maše ter za obiske v času njenega življenja. Hvala dr. Goranu Šiljegu za zdravljenje, gospodu župniku Janezu Neratu za opravljen pogrebni obred, solistki za čutno odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Gekott, d. o. o., za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
n
Tako kot reka v daljavo se zgubi, tako si ti odšel tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na vsa najina skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako to boli, ko tebe, dragi Damjan, več med nama ni.
V SPOMIN
Danes mineva deset let, kar si nas zapustil, dragi mož in ati
DAMJAN VEBER
iz Zgornje Rečice pri Laškem (2011-2021)
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu.
Tvoja žena Tina in hči Aleksandra
L 30
Milan KRIŽNIK iz Žalca, 71 let, Ana SKORNŠEK iz Letu-ša, 78 let, Boris GOLAVŠEK iz Hramš, 45 let.
Velenje
Umrli so: Marija KNEZ iz Velenja, 89 let, Frančiška PIRH iz Velenja, 95 let, Mihael BOLHA iz Šoštanja, 86 let, Silvestra SIRŠE iz Velenja, 92 let, Ivan MIKLAVŽI-NA iz Velenja, 85 let, Henrik VALENCI iz Velenja, 87 let, Marija SVETINA iz Velenja, 75 let, Stanislav MRŠNJAK iz Velenja, 72 let.
Mozirje
Umrli so: Štefan FARKAŠ iz Šmartnega ob Dreti, 100 let, Helena ZUPANC iz Pe-trovč, 68 let, Rozalija DUH iz Dola pri Ljubljani, 94 let.
Zložila je krila, se skrila vanje in se naslonila na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanjo pada zlata tema. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubeče hčere, sestre, tete in botre
MAJE HRASTNIK
iz Slivnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom,
prijateljem in sodelavcem. Hvala vam za podporo, obiske in spodbudne besede v
času njene bolezni. Iskrena hvala občini Šentjur, županu mag. Marku Diaciju in gospodu Jožetu Palčniku. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem sv. Urbana za petje v cerkvi in skupini Eros za lepo odpete pesmi ob njenem grobu. Zahvaljujemo se za vso tolažbo in podporo ter darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. MAJA, SREČNI SMO, DA SMO TE IMELI!
Neutolažljivi: vsi njeni domači
p
Bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti, a zdaj živijo le spomini na tiste srečne dni.
V SPOMIN
19. marca bo minilo deset let praznine, kar nas je zapustil naš dragi ata, tast, stari ata in pradedi
MILAN SEBIČ
iz Voduc
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
244
Mineva leto dni, odkar te z nami več ni. Ostali so nam le spomini, ki jih obujamo v težki bolečini.
V SPOMIN
FRANC KREGAR
(28. 7. 1938-18. 3. 2020)
Z izgubo ljubljenega moža, atija, dedija in tasta je v našem življenju nastala velika praznina. Neizmerno ga pogrešamo. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Njegovi najdražji: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama
p
Pomlad bo prišla na tvoj vrt, z njo zacvetele bodo rože in prebudile se čebelice, ki si jih imel neskončno rad. Tebe več ni, odšel si na drugo stran mavrice in mi te pogrešamo močno...
V SPOMIN
Leto dni je, kar si nas prehitro zapustil, naš dragi
MIRKO JUG
iz Lokrovca
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli za prijatelja, ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin.
Vsi njegovi
p
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, za tabo je ostala velika praznina.
Le srce ve, kako boli, ko tebe več ni...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi, tast, sin, brat, stric in svak
EDI SKAZA
s Frankolovega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala za darovane svete maše, sveče in denarne prispevke. Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku dr. Đorđževiču in nečakinji Darji za vso pomoč v času njegove bolezni.
Hvala gospodu Cestniku za lepo opravljen obred slovesa, organistu Janezu Karu in govorcu Dušanu Horvatu za lepo izrečene besede ter pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali.
238
Draga mama, odšla si tja v večni mir, kjer ni bolečin in ni trpljenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
FANIKE ŠMID
z Blatnega Vrha (17. 2. 1930-2. 3. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena ustna in pisna soža-lja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, gospodu Bezenšku za besede slovesa, pevcem za čutno zapete pesmi in pogrebni službi Žalujka. Hvala patronažni sestri Alenki za dolgotrajno nego na domu. Zahvaljujemo se tudi praporščakom RK
Jurklošter, RK Šentrupert in DU Jurklošter. Draga naša mama, sedaj skupaj z atom počivaj v miru na poljanah onstran mavrice.
Žalujoči: vsi njeni
239
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 94. letu umrla
MARIJA KOPRIVA
iz Celja
Žalujoča: sinova Miran in Zdenko z družinama
p
P t 1

22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Opravičilo
V prejšnji številki smo v prispevku, v katerem smo pisali o navdušenju poslušalke Adrijane nad električnim vozilom Zoe, napačno navedli znamko avtomobila. Pravilno bi moralo pisati Renault Zoe.
Uredništvo Radia Celje se za napako opravičuje podjetju Avtotehnika Celje.
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene paciente. Za naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-ga stanja pokličite 112.
m
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si).
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 20.30 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 20.30, z izjemo prodajaln megamarket Inter-spar, DM in drogerije Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30.
Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Svet smoothijev in palačink, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dob-nik in Pekarna Pek Matjaž.
Celjske lekarne: ponede-ljek-petek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Vse aktualne informacije o poslovanju so na Facebook, In-stagram in spletni strani www. city-center.si (pod Info).
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Restavracija Tuš, Kavarna in slaščičarna De la Creme, odslej tudi s sladoledom, ter
na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS--sporočilom.
CELJSKE LEKARNE
Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00.
Hof Caffe. Kmečka tržnica
lokalnih ponudnikov je vsak petek.
Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
Odprti so Stari grad Celje in Likovni salon Celje ter TIC Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta.
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 18.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
TIC Celje je odprt od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja zaprto.
Likovni salon Celje: občasna razstava: Nelokalnosti Anžeta Severja; do 2. 4.
Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021)
Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika.
Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
MUZEJ NOVEJŠE
ZGODOVINE CELJE
Stalne razstave: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Občasne razstave: Obrazi; do konca leta 2021 Preljuba moja žena, čakam na kolodvoru ... do 31. 3., Igrajmo se! Učimo se! (didaktične igre v pomoč govornemu razvoju otrok) do 31. 3.
Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto.
Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker.
Muzej lahko trenutno obišče 15 obiskovalcev posameznikov, skupina do 10 ljudi.
Otroški muzej Hermanov brlog je zaradi priprave nove razstave zaprt do sredine aprila.
GALERIJA NIKA IGNJATIČA CELJE
PETEK, 19. 3.
17.00 Onstran svetlobe odprtje razstave slik in fotografij slepih in slabovidnih
avtoric in avtorjev ob stoletnici društvenega organiziranja slepih; v organizaciji Društva otroci otrokom
ZGODOVINSKI ARHIV
CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mori/)
GLEDALIŠČE CELJE
Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Na svojem Facebook in Instagram profilu objavljajo različne zanimive rubrike: Karantenske skrivnosti, Abonmajček od doma, Antika me mika, kmalu pa si boste lahko ogledali njihovo novo rubriko Gledališka abeceda. ČETRTEK, 18. 3.
10.00 Zoom pogovor ob svetovnem dnevu downovega sindroma
Gostja bo psihologinja dr. Valerija Bužan. Pogovor bo vodila upravnica
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Četrtek, Barbara Celjska med zamolčanostjo in 18. marec, popačeno zgodovinsko podobo ob 17. uri Predavala bo mag. Tatjana Rozman
Ponedeljek, ob svetovnem dnevu poezije 22. marec, Biti ogenj: recital poezije Neža Maurer ob 17.30 v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija ob pesničini 90-letnici
NE Razstava Industrijsko Celje SPREGLEJTE Avtorica je dr. Alenka Hren Medved
Na ogled do konca maja na Savinjskem nabrežju
NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze
za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 61)
Gledališča Celje mag. Tina Kosi. Predhodna prijava na e-naslov: upravnica@slg-ce.si.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje,
avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5. ČETRTEK, 18. 3.
17.00 Barbara Celjska in Veronika Deseniška med zamolčanostjo in popačeno zgodovinsko podobo
tretje spletno predavanje mag. Tatjane Rozman
dostop do predavanja na Fb-strani Osrednje knjižnice Celje in Youtube kanalu pod tem naslovom
GIMNAZIJA CELJE - CENTER
ČETRTEK, 18. 3.
19.00 Brezmejno in brezčasno Tradicionalni večer ruske in slovenske umetniške besede, glasbe, pesmi in plesa
Četrtek, 18. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 19. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 20. marec
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 21. marec
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 22. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 23. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 24. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari (izjema so gostinski lokali v Posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, kjer so odprli terase in vrtove),
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	storitve iger na srečo,
-	prireditve, shodi, praznovanja.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
Vrtci, šole, fakultete in zavodi:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole za osnovnošolce in dijake nižjega poklicnega izobraževanja ter dijake zaključnih letnikov, dijaki prvih treh letnikov se šolajo pa po modelu C),
-	izpiti in seminarji do 10 udeležencev na fakultetah in nujne laboratorijske vaje za študente,
-	šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom.
Trgovine:
-	vse trgovine, ne glede na vrsto blaga ali površino,
-	tržnice,
-	premične stojnice za prodajo kmetijskih izdelkov in proizvodov kmetovalcev.
Storitve:
-	delovanje servisnih delavnic s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
-	izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja,
-	izvajanje storitev higienske nege (frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
-	izvajanje storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja do 10 oseb (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
-	gradbena dela,
-	dimnikarske storitve,
-	čistilni servisi in kemične čistilnice,
-	dostavne službe,
-	bencinski servisi,
-	izvajanje storitev salonov za nego živali,
-	izvajanje usposabljanj kandidatov za voznike motornih vozil, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov.*
Pogoj za izvajalce storitev je negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni.
* Tudi kandidati morajo imeti negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni.
Rekreacija:
-	Dovoljena je individualna športno-rekreativna dejavnost ter brezkontaktna športna vadba v skupinah do 10 vadečih, pri čemer je treba vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. Dovoljena je tako na zunanjih površinah kot v zaprtih prostorih.
-	Smučišča lahko uporabljajo smučarji z negativnim testom na covid-19 ali dokazilom o cepljenju oz. preboleli bolezni ter otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev.
Kulturne ustanove:
-	muzeji, knjižnice, galerije
Ostalo:
-	lekarne,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošte,
-	javni potniški promet (po običajnem voznem redu),
-	verski obredi (ob strogih omejitvah),
-	druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti zdravja.
Omejitev gibanja:
-	omejitev gibanja ljudi med 21. in 6. uro (razen za izjeme).
Omejitev zbiranja:
-	dovoljeno je zbiranje do 10 oseb.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
V<?d|/tQ? (ЛЛЖОј /
ob svetovnem dnevu poezije s pestrim kulturnim programom se bodo predstavili sedanji in nekdanji dijaki šole z gosti; na Youtube in Facebook kanalih Gimnazije Celje - Center
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Občasna razstava: likovna dela Vladimirja Makuca Slike in kipi, do 30. 4.
Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek 10.0013.00 in sreda 13.00-16.00. Vstop prost.
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Odpiralni čas: torek-petek 9.00-12.00 in 13.00-16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru.
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC
Odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran
KNJIŽNICA ŠENTJUR
V prostorih knjižnice je do 25. 3. na ogled slikarska razstava pravnuka Josipa Ipavca Anžeta Ipavica z naslovom Pandemonium.
Na mladinskem oddelku je na ogled razstava risbic Josipa Ipavca, ki so jih pod mentorstvom Erike Muškatevc izdelali otroci Vrtca Šentjur -enote Blagovna.
MUZEJ VELENJE
Muzej na Velenjskem gradu: občasna razstava: Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volben-ka Pajka; do konca novembra
Grajski atrij: občasna razstava: fotografska razstava Grajske, avtorice Mire Turn-šek; do 10. 4.
Odpiralni čas: torek-nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Hiša mineralov: stalna razstava: Geološka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s področja Slovenije.
Odpiralni čas: torek-nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6.
Odpiralni čas: torek-nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
FESTIVAL VELENJE
od 1. do 19. 3.: Ko se mama na ogled postavi, likovni natečaj za otroke ob materinskem dnevu, več na www.festival--velenje.si
Ploščad pred Domom kulture Velenje
Ta cvet je zate, prostorska inštalacija ob prihodu pomladi, do 31. 3.
Travnik ob Domu kulture Velenje
Ptički se ženijo, prostorska inštalacija za gregorjevo, do 31. 3.
SOBOTA, 20. 3.
Ves dan, več lokacij ob mestnih drevesih
Drevesa podarijo pesem za na pot
prostorska inštalacija ob svetovnih dnevih gozda in poezije; v primeru slabega vremena odpade Ves dan, Titov trg in okolica: Poišči svoj kamenček sreče iskalno-izmenjevalna pustolovščina ob mednarodnem dnevu sreče; v primeru slabega vremena odpade
Spletni dogodki: NEDELJA, 21. 3.
10.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici spletna poslanica ob svetovnem dnevu lutk in lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. Ogled na FB-straneh Festivala Velenje in Lutkovnega gledališča Velenje. SREDA, 24. 3.
18.00 Kulturna potepanja po celinski Grčiji
spletno potopisno predavanje Matjaža Šaleja s pomočjo Zoom aplikacije
KINO VELENJE
S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dostopate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije.
GALERIJA VELENJE
Občasna razstava: razstava oblikovalke stekla in profesorice na ALUO v Ljubljani Tanje Pak; do 8. 5.
Odpiralni čas: torek, sreda, petek 10.00-18.00, četrtek 10.00-20.00, sobota 10.0013.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki.
Ogled razstave bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočil NIJZ. Spletni dogodek: TOREK, 23. 3.
10.00 Naprej v preteklost - Slovenija skozi oči slikarjev,
spletna predstavitev del iz zbirke; spletne platforme Galerije Velenje
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica
Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/
KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 18. 3.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Zeliščni sirup
18.00 V živo z Vasjo Jagrom -pogovor o novi knjigi in literarnem ustvarjanju
na Youtube kanalu Knjižnice Šmarje pri Jelšah, kjer lahko sodelujete s postavitvijo vprašanj ali dodate svoje komentar.
Po pogovoru predvidoma ob 19. uri pa bo v knjižnici možno kupiti tudi najnovejšo knjigo Cajhn, Vasja Jager pa bo knjige tudi podpisoval. PETEK, 19. 3.
9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 22. 3.
9.00 Svet pred domačim pragom z Miro Čakš: Po kalvariji do sv. Roka
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 23. 3.
9.00 Izdelava butare, Lucija Zorenč iz Kozjanskega parka
18.00 Vrtičkarski nasveti Metke Gomboc Ternjak
SREDA, 24. 3.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
18.00 Pravljica v angleščini s
Polono Pezelj: A tale of the Drava
Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov.
SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE
Video - Pravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
Delovanje drugih ustanov in služb
TROPSKA HIŠA CELJE
Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si
Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline.
CELJSKI MLADINSKI CENTER
Spletni dogodki: PETEK, 19. 3.
Rok za prijavo na natečaj za naj prostovoljca v Mestni občini Celje v letu 2020 FB-dogodek:
https://www.facebook. com/events/411222549981508
18.00 MCC vam pove: Podkast z Marjeto Gmajner iz Tehnoparka_
FB in Youtube kanal Infopentlje in Celjskega mladinskega centra, FB dogodek: https:// www.facebook.com/ events/701263833903880 SOBOTA, 20. 3.
20.00 Spletni koncert 3: rma/ Ba kanal
Kantavtorski projekt kitaristke Urške Supej in vokalistke Maše But
FB Celjskega mladinskega centra, FB dogodek: https:// www.facebook.com/ events/2907000076245210 PONEDELJEK, 22. 3.
18.00 Kako pripraviti domači chai latte
FB Celjskega mladinskega centra SREDA, 24. 3.
18.00 MCC minuta za šport
Spletne video vsebine o aktivnem preživljanju prostega časa.
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa
Nagovor si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/ TOREK, 23. 3.
19.00 Osnovne človekove
pravice in demokracija v Sloveniji
Predavatelj: škof, prof. dr. Anton Stres
prenos pogovora na FB Doma sv. Jožefa
ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE
Vsak dan med 14. in 16. uro individualna učna pomoč.
Prijave na e-naslovu: dpmko-niice@gmail.com.
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032,(03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve ezaodbe
Št. 11/ Leto 76 / Celje, 18. marec 2021
Leta za nogomet so res samo številka
M ^
str. 28-29
m
m

ШШ&
k
k
чаиз^'■'ZSasBf

шзш

Povezuje in širi	Intervju: Ivan Dolinar Na sv. Uršulo v družbi
obzorja str. 30-31	str. 32-33 modrina str. 38-39
26
INTERVJU
Pogovor z osvajalko srebra na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki Tino Šutej
Iz ZDA prinesla mačko, s Poljske pa tako želeno odličje
Ljubljančanka Tina Šutej se je rodila 7. novembra 1988. V atletiki je dejavna že od sedmega leta. V osnovni in tudi srednji šoli se je še najbolj izkazala v skoku v višino. Ko je bila stara trinajst let, se je posvetila skoku s palico. Zelo zgodaj je dosegla velik uspeh, saj je leta 2006 postala svetovna mladinska podprvakinja v Pekingu. Tri leta kasneje je bila peta na evropskem prvenstvu do 23 let. Med študijem na univerzi v Arkansasu je bila druga na univerzitetnem prvenstvu (NCAA), v isti konkurenci je zmagala v dvorani.
DEAN ŠUSTER
Na olimpijskih igrah v Londonu 2012 je bila 19., pred petimi leti se je v Riu uvrstila v finale in zasedla 11. mesto. Po igrah v Braziliji je trenersko pot sklenil Slavko Črne. Tina se je odločila za sodelovanje s Celjanom Milanom Kranjcem. Tedaj se je preselila v knežje mesto. Stavek, da je Ljubljančanka na začasnem delu v Celju, ji ne diši najbolj. Morda zato, ker se je na življenje v Celju že povsem privadila. Atletsko društvo Kladivar je v dolgoletni zgodovini medse sprejelo kopico vrhunskih atletov, ki so nato ostali v Celju. Morda bo tudi Tina, druga na evropskem dvoranskem prvenstvu v Torunu, ki sem jo tudi v intervjuju (pa naj mi ne zamerite) tikal tako kot tudi med vsemi najinimi pogovori.
Za ljubljanski Žak si nastopala tudi v mnogoboju, potem si kot meteor priletela na drugo mesto na svetovnem prvenstvu za mladinke v skoku s palico. Kaj si tedaj menila, da bo sledilo?
Zdelo se mi je, da bo moja pot šla le navzgor in da bom osvajala medalje tudi na članskih tekmah. Toda to se ni zgodilo.
Kdaj si se odločila za študij v ZDA, kjer si postala diplomirana biologinja?
Po prvi članski tekmi v mednarodni konkurenci leta 2007 sem se resneje poškodovala in težave sem imela poldrugo leto. Nisem vedela, kaj naj naredim. Ko se je ponudila možnost za študij v ZDA, sem se odločila zanj, saj se mi je zdelo, da bi sicer stala na mestu. Čez lužo sem združila dve koristni zadevi.
Bežigrajska gimnazija ti je nudila dober temelj za uspešen študij. Boš izobrazbo kdaj izkoristila?
Ne vem, kaj bi mi v Sloveniji sploh priznali. Razmišljala sem o nostrifikaciji, saj bi videla, kaj mi še manjka. Pred časom sem načrtovala, da bi se po karieri vrnila v ZDA na magisterij. Toda zdaj se mi kariera nenadejano podaljšuje ...
»Že od nekdaj rada igram nogomet. Začela sem med bloki v Šiški. Spremljala sem brata na treningih in tekmah.«
Na srečo. Kaj pa primerjava načina vadbe pri nas in v zDa?
Večjih razlik ni. Moj ameriški trener je imel zelo podobne metode kot Slavko Črne in tudi kot Milan Kranjc. Vse skupaj mi ustreza, večjih sprememb pri treningih ni bilo.
Si kdaj razmišljala, da bi ostala v ZDA?
Ko mi je potekla študentska viza, bi morala podaljšati študij. Tega tedaj nisem hotela, saj sem se želela posvetiti atletiki.
Kolegica, velika ljubiteljica živali, mi je namignila, da si čez lužo prinesla mačko. Je res?
Mačka od prijateljičinih staršev je imela mlade. Vprašali so me, ali želim mladička. Tonks je bila z mano štiri leta v ZDA. Seveda je potem nisem pustila tam in sem jo pripeljala v Slovenijo. Stara je dvanajst let. Ne, ni še stara. Je v najlepših letih! Ko sem na poti, jo odpeljem k staršem v Ljubljano.
Kako je prišlo do sodelovanja z Milanom Kranjcem, potem ko se je Slavko Črne odločil, da ne bo več trener?
Ze pred igrami v Riu sta se Slavko in Milan pogovarjala o prihodnosti. Milana sem dobro
»Da, tudi zlata medalja je bila na vidiku. Toda s srebrno sem bila presrečna. Ničesar si ne očitam, Švicarka je bila v tistem trenutku pač boljša od mene.«
poznala, saj sva se s Slavkom dve leti vozila pozimi na treninge v Celje. Prehod je bil zame zato lažji, pravzaprav zelo enostaven.
Za Milanom Kranjcem sta dve različni zgodbi, obe zelo uspešni. Roberta Rennerja je učil od malih nog in osvojila sta kopico medalj v mlajših kategorijah in naposled tudi bronasto v članski konkurenci. Potem je prevzel izkušeno tekmovalko, ki je po večletnih naporih želela izboljšati svoje dosežke. Očitno se je znašel tudi pri tem, kajne?
To povsem drži. Ima ogromno znanja in hotenj. Stoodstotno je predan športu, atletiki, skoku s palico. Popolnoma obvlada zadevo, z Robijem sta naredila super zgodbo. Sama sem pri njem napredovala. Prvi dve leti sicer ni bilo presežka, potem se je odprlo. Bila sva vztrajna.
»Medalja z olimpijskih iger je nekaj posebnega. Jo imam v mislih.«
Po prihodu iz Toruna je Tini čestital predsednik Atletskega društva Kladivar Stane Rozman. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
INTERVJU
27
Do viška pred kratkim, ko si končno le osvojila medaljo na velikem tekmovanju v članski konkurenci. Kakšen je spomin na infarktno tekmo v Torunu, ko se je najprej medalja malo izmikala, potem pa je bila na dosegu celo zlata?
Storila sem vse, kar je bilo v moji moči. Pri prvih skokih sem bila sicer celo jezna nase. Vprašala sem se, kaj počnem. Potem sem se uspela zbrati in skočila najbolje, ko je bilo to nujno. Da, tudi zlata medalja je bila na vidiku. Toda s srebrno sem bila presrečna. Ničesar si
poziv na tekmovališče, sama pa sem ob pol dvanajstih odšla na zajtrk. Vsi ostali iz naše ekipe so morali ostati cel dan v izolaciji.
Poudarila si, da je bilo olajšanje celo večje od veselja. So se v mislih zvrstili vsi manj ljubi dogodki zadnjih let ozi roma desetletja?
Za mano je veliko pomembnih tekmovanj, kjer so bile moje želje večje od končnih dosežkov. Po prvem razočaranju me je vsaka naslednja tekma še bolj potrla. To se je nabiralo v
»Najprej sem mislila, da mi je palica zlomila kost. Ko sem bila še manj izkušena, sem često pristala mimo blazine.«
ne očitam, Švicarka je bila v tistem trenutku pač boljša od mene.
Tvoja radost je bila očitna po pristanku, ko si preletela 4,70 metra.
Se je slišal krik po televiziji, a ne? Dan je bil zelo naporen. Ob šestih zjutraj sem na telefonu prebrala sporočilo, da moramo vsi ostati v sobah, ker je fizioterapevt reprezentance pozitiven. Ob pol desetih se je vodja odprave Matija Šestak dogovarjal z medicinskim osebjem, kaj storiti. Tilnu Ovničku so rekli, da ne sme tekmovati, ker časa za test ni več. Z Nejo Filipič in obema trenerjema smo odšli na testiranje. Po negativnih izidih je Neja komaj ujela uradni
meni. Še dobro, da sem znala najti novo energijo in sem se vselej z vnemo vrnila na treninge. A v ozadju so ostajali spomini na spodrsljaje. Zato je izpolnitev želje pomenila zame popolno olajšanje.
Med nedeljskim nogometom na Kladivarje-vem atletskem štadionu prednjačijo skakalci s palico. Tudi ti si se jim pridružila in ubrala podobno »terapijo« kot Robert Renner. Ti je nogomet koristil?
Očitno mi je. Že od nekdaj ga rada igram. Začela sem med bloki v Šiški. Spremljala sem brata na treningih in tekmah. Nogomet mi je všeč. No, po televiziji ga gledam redko, igram pa ga zelo rada.
»Tonks je bila z mano štiri leta v ZDA. Seveda je potem nisem pustila tam in sem jo pripeljala v Slovenijo. Stara A je dvanajst let. Ne, ni še stara. Je v najlepših letih!«
Tina in njena Tonks
Kje je tvoja meja v skoku s palico?
Kaj pa vem. In se tudi s tem ne obremenjujem. Vem, da če bom izboljšala določene podrobnosti, lahko postanejo moji skoki čez višino 4,80 metra stalnica. In če se to zgodi, potem je blizu tudi 4,90 metra, za pet metrov pa bi se morali
Nad letvico se dogaja marsikaj. (Foto: SHERPA)
Tina Šutej je zadnje uspehe dosegla ob pomoči trenerja Milana Kranjca. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Tina je v višini celjskih stolpnic nasledila Roberta Rennerja. (Foto: SHERPA)
idealno sestaviti prav vsi možni dejavniki. Ampak to so zgolj razglabljanja. Ponavljam, želim večkrat preskočiti 4,80 metra, ker potem obstaja večja možnost za presežek. Koliko stane najdražja palica? Cena mojih palic je 700 dolarjev, vendar zaradi prevoza in carine plačam dvoj-W no ceno. Za tekmovanja jih imam devet.
Nimam vseh vedno s seboj, za štiri do pet palic se odločim glede na predvidene pogoje.
Koliko si jih zlomila, so te ogrožale?
Tri sem zlomila. Na treningu v ZDA se je po zlomu odbila v komolec. Najprej sem mislila, da mi je zlomila kost. Ko sem bila še manj izkušena, sem često pristala mimo blazine. Ni prijetno. Pripetilo se mi je tudi, da nisem pogledala, kako trdo palico sem izbrala za skok. Bila je bolj trda, kot sem mislila, in sem se skoraj »razbila«.
Nesreči sta se s trenerjem za las izognila na avtocesti ...
Bilo je malo pred Dunajem. Palice so bile ustrezno pritrjene na strešni prtljažnik. Toda močan veter je utrgal prtljažnik z avtomobila. Bilo je zelo stresno. Na srečo se nikomur ni nič pripetilo. Ne vem, kako bi preživela, če bi se komu od voznikov za nama kaj zgodilo.
»Dan je bil zelo naporen. Ob šestih zjutraj sem na telefonu prebrala sporočilo, da moramo vsi ostati v sobah, ker je fizioterapevt reprezentance pozitiven.«
Palice so na splošno posebna zgodba.
V času pandemije je vse še precej težje. Vedno manj letalskih družb je pripravljenih na prevoz palic. Na letošnje tekme so mi palice pripeljali tovornjaki. Dva dni prej jih moraš dostaviti prevozni družbi. In potem so me pričakale v Franciji, Španiji. Gre za dodaten strošek, ki ni nizek.
Jelena Isinbajeva, Sergej Bubka, Renaud Lavillenie ali Armand Duplantis?
Ko sem se zaljubila v skok s palico, je Isin-bajeva začela svoj pohod na svetovni vrh. Bila je zvezdnica, ki smo jo občudovali. Lavillenie je nase opozoril tudi zaradi drugačne tehnične izvedbe, ki se je povsem razlikovala od ruskega modela. Predstavnika slednjega sta bila Bubka in Isinbajeva. Za Armanda pa lahko rečem le, da je fenomen. Upam, da bo »Mondo« Duplantis še napredoval oziroma izboljševal svetovni rekord. Slog? Pri ruskem gre za iztegnjeno zamašno nogo, Francoz in Šved pa se zvijeta v klobčič in nato izstrelita kvišku. Meni je bližji slednji. Veliko poješ? Da, a tudi veliko treniram. Ne dvomim. Kaj rada ješ? Marsikaj si sama pripravim, vendar na hitro, kajti po treningu sem zelo lačna in ni časa za
»Stoodstotno je predan športu, atletiki, skoku s palico. Popolnoma obvlada zadevo, z Robijem sta naredila super zgodbo. Sama sem pri njem napredovala.«
kuhanje »kompleksnih« jedi. Piščanec, riž, testenine, od sladic jabolčni zavitek.
In če se vrneva na nogomet. Za koga si navijala?
Za Chelsea, pred mnogo leti, ko sta igrala še Frank Lampard in John Terry.
Ko ne treniraš in ko ne igraš nogometa, najraje ...
... kolesarim, tečem na smučeh, igram odbojko na mivki.
Do olimpijskih iger za to ne bo časa. Pred evropskim prvenstvom bi tvoj trener takoj kupil bronasto medaljo, če bi mu ponudili virtual-no kupčijo. Bi ti isto storila za tokijsko odličje?
Vsekakor. Medalja z olimpijskih iger je nekaj posebnega. Jo imam v mislih. A bo treba veliko narediti v naslednjih mesecih. Pričakujem vabilo na miting v Doho 28. maja. Vsekakor želim nastopiti na čim več tekmah diamantne lige. Občutki s takšnih obračunov so nekaj posebnega. In dragocenega.
28
REPORTAŽA
Stanovalci Doma sv. Jožefa v Celju vneto obeležujejo prihajajoči Euro U21
Leta za nogomet so res samo številka
Zelo zanimivo je bilo spremljati stanovalce doma starejših sv. Jožefa v Celju, kako so na dvorišču razigrano igrali nogomet. Ko so si podajali žogo, je bilo mogoče čutiti vznesenost, radost, veselje do življenja. To ni bila predstava za ekipo našega časopisa, zame in za fotoreporterja, šlo je za redno skupinsko dejavnost stanovalcev, ki jo v zadnjem obdobju trikrat tedensko namenjajo bližajočemu se evropskemu nogometnemu prvenstvu mladih reprezentanc, ki bo kmalu, to že vrabčki čivkajo, tudi v Celju.
ROBERT GORJANC
»Ko smo decembra lani prejeli vabilo Katarine Kar-lovšek (vodje lokalnega organizacijskega odbora prvenstva Euro U21 v Celju, op. p.), smo razmišljali, kako bi izpeljali sodelovanje, da bi bilo najboljše za naše stanovalce. Odločili smo se, da bomo vsak teden spoznali eno od štirih držav, ki bodo sodelovale na prvenstvu v Celju (Italija, Španija, Češka in Slovenija). Tako spoznavamo njihovo zgodovino, kulinariko, pogovarjali smo se o jeziku držav udeleženk in spoznavali osnovne fraze. Če se bo morda zgodil čudež in nas bodo nogometaši in predstavniki držav udeleženk prišli obiskat, da jih bomo znali pozdraviti,« je povedala Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožefa v Celju.
Kot je še dejala, so stanovalci v minulih tednih ustvarjali tudi zastavice vseh štirih držav, zdaj krasijo vsa nadstropja doma, tako da je povsod mogoče občutiti vzdušje bližajočega se prvenstva, stanovalce in obiskovalce pa na to spominja tudi oglasna deska z napisi v jezikih sodelujočih držav ob vhodu v dom. Tam je nameščen tudi uradni plakat prvenstva, in sicer za tekme v Celju.
Delo po sloviti
metodi
V Domu sv. Jožefa vse dejavnosti izvajajo po metodi Montessori, prilagojeni za starejše in osebe z demenco. So tudi prvi dom starejših v
Sloveniji, ki uvaja pedagoški pristop znamenite Marie Montessori. Tudi v projektu priprav na Euro v Celju vključujejo ta načela, da bi stanovalci zase čim več pridobili. V tem tednu (obiskali smo jih v ponedeljek) se bolj
posvečajo nogometu in izdelavi navijaških rekvizitov.
»Slogan prvenstva Leta so samo številka nam je zelo všeč. Kot vidite, tudi hodu-lja in voziček nista ovira, da ne bi mogli igrati nogometa. Delo je pač treba prilagoditi sposobnostim stanovalcev in paziti, da kdo ne pade in se ne poškoduje. Če jim rečem, ali bi šli ven igrat nogomet, bodo vsi rekli ne, a ko prileti žoga, se v njih vzbudi poseben zanos in takrat moramo še posebej paziti nanje,« je opisovala Sara Črepinšek, ki je še z dvema delovnima terapevtoma skrbno spremljala, kako so stanovalci igrali nogomet.
Iz Nogometnega kluba Celje so jim za nekaj časa posodili pokal, ki so ga prejeli za naslov državnih prvakov. Kot je povedala sogovornica, je bila to zanje res velika čast, zato so stanovalci ustvarjali še z večjim žarom.
Sara Črepinšek je pojasnila, da vsako nadstropje, v katerem živijo stanovalci, predstavlja svojo skupino, te pa se ne smejo mešati med seboj, to je eno od pomembnejših priporočil NIJZ, ki ga upoštevajo pri delu. Zato vsaka skupina dela v svojem nadstropju in tudi zunaj igra nogomet hkrati samo ena skupina. Seveda se držijo tudi drugih ukrepov, kot so
nošenje mask, upoštevanje varnostne razdalje ...
»Da smo zraven, nam veliko pomeni«
Sogovornica je še dejala, da jim zelo veliko pomeni, da so jih organizatorji prvenstva v Celju povabili k sodelovanju. »Vsi bi radi bili večno mladi, naša družba pa vedno bolj pozablja na starejše. Kdo pravi, da ne zmorejo ničesar več? V okviru metode Marie Montessori gledamo na spretnosti in sposobnosti, ki so še ohranjene. Če ne morejo brcati, jim damo žogo v roke. Cilj je, da vse vključimo. Tudi gospoda, ki zaradi zdravstvenih
razlogov ni mogel iz postelje, na primer smo. Sem mu pač podajala nogometno žogo. Kjer je volja, tam je pot.«
V tem tednu poleg igranja nogometa na prostem ustvarjajo tudi navijaške rekvizite. »Na rjuhe bomo naredili napise, v vseh jezikih, Dobrodošle ekipe, pripravili smo tudi navijaške tablice, na katere bodo stanovalci v različnih jezikih napisali pozdrave. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale in če bodo predstavniki reprezentanc prišli, bomo pripravljeni in nam bo veliko pomenilo, ker že dolgo dihamo s tem prvenstvom,« je še sklenila Sara Črepinšek.
Stanovalci Doma sv. Jožefa pri igranju nogometa
REPORTAŽA
29
Kaj pravita stanovalca doma?
Med igranjem nogometa smo zmotili tudi dva stanovalca in ju poprosili za vtise in mnenje o dejavnostih, ki jih v Domu sv. Jožefa izvajajo pred prvenstvom v knežjem mestu. Kramljanje je bilo zelo prijetno.
»Najbolj sta me zanimali Španija in Češka« »Messi in Oblak, to sta prava junaka«
»Rad sodelujem pri tem, da zaznamujem velik športni dogodek v Celju. Všeč mi je bilo barvanje zastavic vseh udeleženk prvenstva, Slovenije, Češke, Španije in Italije.
O vseh teh državah, njihovih glavnih mestih, značilnostih, politiki ... smo se tudi učili in to je bilo zelo zanimivo. Najbolj sta me zanimali Španija in Češka, slednjo sem nekoč tudi obiskal - s prijatelji sredi sedemdesetih let, ko smo potovali s kombijem iz kraja v kraj in si tako ogledali to zanimivo državo, zelo mi je bilo všeč.
Nogometa v mladosti sicer nisem preveč igral, razen pri telovadbi v šoli, bolj po višji sili. Se mi zdi, da sem, bolj >levi< za ta šport, tudi zanimal se nisem veliko za nogomet, bolj mi je bila všeč orodna
telovadba. Zdaj v domu bolj spremljam, rezultate, rad gledam gole in ko igra naša reprezentanca, takrat tudi navijam. Ko gremo s skupino ven na svež zrak in na sonce, sem pa rad zraven, da malo brcamo žogo, se raz-migamo in sprostimo.«
»Nogomet je zame ob smučarskih skokih najljubši šport, zelo rada ga gledam in spremljam ter navijam za našo reprezentanco. Še posebej pa rada gledam Messija in našega Oblaka, to sta prava nogometna junaka. In tega sem tudi rada gledala, ki je pred kratkim umrl . Mara-
dono. Tako kot je ta znal, že dolgo ni nihče. No, seveda, brazilskega asa Peleja tudi poznam. Zanimivo je gledati tekme, kjer igrajo tako izredni nogometaši. Najbolj sem seveda vesela, če naši zmagajo, to pa je nekaj najlepšega, neizmerno veselje. Svetovna prvenstva v nogometu in druga velika tekmovanja bi kar naprej gledala. Tudi berem rada o nogometu in me zanima, zakaj je Maribor, ki je manjši, vedno boljši od Ljubljane (Olimpije, op. p.). Seveda sem bila najbolj navdušena, da je po toliko letih Celje postalo državni prvak v nogometu. Ampak kaj, ko potem prehitro prodajo igralce, ki so tako dobri. To je to, denar je pač sveta vladar. Zelo rada sem risala zastavice držav, ki bodo sodelovale na prvenstvu, in poslušala o o njih, zanimivo je, da se tako pripravljamo na evropsko prvenstvo mladih nogometašev.«
Foto: SHERPA
30
VEČ KOT LE NAKUPOVANJE
Skupaj že 15 let
Povezuje, obdaruje in širi obzorja
Je mesto, kjer se ljudje srečujejo, družijo, izobražujejo, uživajo ob dobri hrani in pijači ter širijo obzorja ob številnih kulturnih in modnih dogodkih. Ni le nakupovalno, ampak tudi ustvarjalno središče s posluhom za sočloveka. Že 15 let soustvarja življenje v knežjem mestu in širši regiji. Je mesto, kjer se ljudje počutijo prijetno in domače in kjer lahko najdejo vse, kar potrebujejo zase in za svoje najdražje. Je nakupovalno središče znotraj velikega mednarodnega koncerna, ki ob podpori vseh, ki so združeni pod skupno streho, skrbi za humanitarni sklad Citycentrovo srce. Že leta ponuja roko pomoči posameznikom in ustanovam v regiji. Podpira talente vseh starosti in velikosti. Se razvija in raste z mestom, katerega ime nosi tudi v svojem imenu.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Pred 15 leti je vrata odprlo prenovljeno nakupovalno središče, katerega ime so izbrali z natečajem. Citycenter Celje že od prvega dne piše uspešno zgodbo, bogati nakupovalne izkušnje obiskovalcev in spreminja potrošniške navade ljudi. V zadnjih letih obisk nakupovalnega središča ni namenjen zgolj nakupovanju, temveč je Citycenter Celje postal tudi kraj druženja, ustvarjanja in izobraževanja.
»V Citycentru Celje že 15 let živimo z lokalnim okoljem in s celotno regijo, z našimi >shop-partnerji< in obiskovalci. Ves čas skrbimo za prijetno in varno počutje obiskovalcev, pod našo streho je izbrana in privlačna ponudba domačih in svetovnih blagovnih znamk ter pestre kulinarike. Tu je prizorišče edinstvenih dogodkov in novih doživetij - vsak najde kaj zase,« je ob letošnjem nekoliko drugačnem praznovanju povedala Darja Lesjak, ki že 10 let vodi največje celjsko nakupovalno središče.
Čeprav je v ospredju trgovinska dejavnost, se je ekipa celjskega Citycentra v vseh teh letih podpisala že pod številnimi projekti, humanitarnimi akcijami, športnimi in kulturnimi dogodki in zadnja leta tudi pod projektom rojstnodnevne modne revije, ki so jo poznavalci enotno ocenili kot presežek.
Slogan letošnjega praznovanja je »Skupaj že 15 let«, s čemer so želeli v družbi poudariti pomen sodelovanje, še posebej v časih, ko moramo živeti nekoliko bolj narazen.
Uspešno sodelovanje nakupovalnega središča in mesta
Ob 15. rojstnem dnevu je največjemu nakupovalnemu središču v mestu ob Savinji voščil tudi dolgoletni župan
Bojan Šrot. »Nakupovalnega središča Citycenter Celje se je veliko Celjank in Celjanov pred 15 leti zelo razveselilo. V mesto je prineslo pestrost, raznolikost in bogato ponudbo trgovin, največ takšnih, ki jih prej v Celju nismo imeli, a smo si jih želeli. Nedvomno je moderno in arhitekturno domišljeno nakupovalno središče spremenilo potrošniške navade naših občank in občanov. Z leti je postalo veliko več kot le kraj za nakupe. Ob praznikih in drugih dogodkih je postalo kraj prireditev, razstav, modnih revij, prestižnih dogodkov. Postalo je kraj srečevanj in druženj, kamor gredo ljudje na svojo najljubšo kavo, tortico ali sladoled. Še posebej nas veseli, da se je z velikimi koncerti znalo povezati s starim mestnim jedrom.«
Odskočna deska do
velikih odrov
Ze deset let Citycenter Celje pripravlja tudi edinstven glasbeni natečaj v slovenskem prostoru, Cityband. »Ta nagovarja neuveljavljene glasbene skupine iz vse Slovenije in jim pomaga utirati pot do prepoznavnosti. To je enkratna priložnost za vse skupine ne glede na njihovo glasbeno zvrst, da se predstavijo kot predskupina na zaključnem koncertu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z zavodom Celeia v središču Celja,« je o glasbenem projektu povedala dolgoletna center managerka. Na zadnji šolski dan so tako v središču knežjega mesta v teh letih nastopili Mi2, Dan D in Tabu, a tudi Nina Pušlar in Rebeka Dremelj. Lani bi ob deseti obletnici projekta morala na odru v središču Celja nastopiti Siddharta, a je bil koncert zaradi epidemioloških razmer prestavljen. A Celje ne bo ostalo brez tega glasbenega spektakla. »Komaj
»Smo del Celja - živimo s Celjem. Prav zato smo si s to akcijo drznili izstopiti iz našega nakupovalnega središča v srce Celja, kjer so odlična prizorišča za koncerte na prostem. Gre za darilo vsem prebivalcem na Celjskem in hkrati za sodelovanje z Mestno občino Celje, s katero uspešno sodelujemo že vseh 15 let,« pravi Darja Lesjak.
V zadnjih letih je na koncertu Citybanda sodelovala tudi naša medijska hiša. Med glasbenimi premori je namreč podelila priznanja akcije Novega tednika Naj maturantka in naj maturant.
in mladostnike. Kakovost otroških programov iz leta v leto raste, kar je pomembno, da mladi dobijo dobre dodatne izobraževalne vsebine, ustvarjalne priložnosti ali zgolj dobro zabavo. Menim, da so najbolj dobrodošli raznovrstni programi za otroke in mlade, ki jim omogočajo širiti obzorja, spoznavati področja, ki jih v šoli morda nimajo priložnosti spoznati, možnost, da lahko pokažejo na razstavah (likovnih, fotografskih ...) svojo kreativnost ali se seznanjajo s kreativnostjo odraslih. Tudi odrsko dogajanje, na katerem lahko spremljamo lutkovne in mini gledališke predstave ali pevske nastope otrok in mladih, omogoča mladim pridobivati izkušnje za javno nastopanje, z njimi gradijo zdravo samozavest ter se utrjujejo za prihodnost,« meni dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko, ki je izpostavila nekaj najbolj zanimivih programov: Otroška kuharska akademija, veliko pustova-nje, Mini DJ Akademija, kolesarska druženja, Break the Floor, Lego festival, Dnevi eksperimentov, obeležitve različnih športnih dogodkov, tematske razstave in ustvarjalne delavnice. Gre za področja, ki spodbujajo kreativnost. »Veliko otrok in mladih morda v šoli nima vedno priložnosti razvijati dodatne veščine in zato so ti dogodki resnično dobrodošli. »S tega vidika je sodelovanje Citycentra in okolja, v katerem deluje, zelo dobro in predstavlja pomemben del družbene odgovornosti. Zanimivi, nenavadni in inova-tivni programi za otroke in mlade imajo velik pomen in so pomembna dodana vrednost ustanovam, ki v tem okolju delujejo z mladimi,« še pove Kolenkova.
čakamo na trenutek, ko se bodo sprostili aktualni ukrepi in bo Siddharta stopila na naš oder,« pravi Lesjakova. Cityband je že bil odskočna deska mnogim mladim glasbenim skupinam: Lumberjack, Alice Blue, Ansambel Greh, Spotless Minds in Raggalution.
Pri projektu že od začetka sodeluje Tonček Kregar, član skupine Mi2, ki se je doslej tudi največkrat predstavila na predpočitniškem glasbenem spektaklu v središči Celja. A nastopi na prireditvi niso edina točka, ki Kregarja povezuje s projektom. Ze od začetka je namreč tudi član strokovne komisije, ki izbira najbolj obetavne ansamble. Doslej je sodelovalo že več kot sto neuveljavljenih glasbenih skupin različnih glasbenih zvrsti - od narodnozabavne do hard roka - kar potrjuje, da so mladi ustvarjalni v zelo različnih zvrsteh glasbe.
»V teh časih je vsaka priložnost, ki jo mladi izvajalci dobijo, več kot dragocena. Še posebej če je tako dodelana
in celovita, kot jo ponuja akcija Cityband. Ne gre samo za formalno zmago na natečaju. Ta zmaga namreč vključuje še številne druge bonitete, kot je snemanje plošče v profesionalnem studiu. Poleg tega se zmagovalna skupina predstavi na velikem odru ob profesionalni organizaciji in kot predskupina že uveljavljenih izvajalcev nastopa pred veliko večjo množico. Z mnoge je to prva tovrstna izkušnja,« pravi Tonček Kre-gar o pomenu natečaja. Ob tem izpostavlja: »Sočasno gre za izkazovanje družbene odgovornosti, ki jo Citycenter očitno premore, da organizira tovrstne festivale in dogodke, s katerimi podpira tudi panoge in sisteme, ki niso neposredno povezani s trgovsko dejavnostjo. Zdi se mi zelo lepo in dobro, da so ti koncerti postavljeni v središče mesta. Na ta način Citycenter Celje pomaga tudi pri oživitvi starega mestnega jedra,« meni Kregar, ki svetuje, da bi v prihodnje koncer-
te izvedli v večernih urah, s čimer bi lahko dosegli še več ljudi.
Ustvarjalno središče
Poleg že omenjenih akcij se pod streho nakupovalnega središča letno zgodi še ogromno drugih dogodkov in prireditev, namenjenih majhnim in velikim obiskovalcem. »V 15 letih smo izvedli več kot 3.500 dogodkov. Na področju organizacije dogodkov smo v vseh teh letih dosegli velik napredek - veliko sebe dajemo v to. Znani smo po tem, da so naši dogodki zanimivi in edinstveni. Ponosna sem na modne dogodke, ki smo jih v zadnjih letih ustvarili sami, brez pomoči zunanje agencije,« pravi center mana-gerka Darja Lesjak.
Dogodke velikokrat soustvarjajo tudi otroci in mladi iz okoliških šol. »Citycenter Celje je v teh letih poleg trgovske in ostale ponudbene dejavnosti razvil tudi zavidanja vredno paleto programov za otroke
VEČ KOT LE NAKUPOVANJE
31
»Bogata in raznolika ponudba programov otrokom in mladim odpira veliko možnosti sodelovanja, soustvarjanja programov, predvsem pa možnost javne predstavitve rezultatov mlade ustvarjalnosti. Citycenter se je na tem področju dobro približal otrokom in mladim, saj v vsakdanjem življenju otroci nimajo prav veliko možnosti javnih predstavitev svoje ustvarjalnosti. V mestu nimamo tako rekoč nobene ustanove ali zavoda, ki bi zelo načrtno pripravljal pogoje in možnosti, kjer bi se lahko otroci predstavljali, nastopali, pripravili kakšno samostojno razstavo, zato je zagotovo tovrstna ponudba toliko bolj dobrodošla. Mlade to zagotovo navdušuje, saj želijo pokazati, kaj znajo, kaj zmorejo. Tako je Citycenter dokazal, da je nakupovalno središče lahko tudi ustvarjalno stičišče,« pomen številnih oblik dogajanja povzame ravnateljica Marijana Kolenko.
Umetnine iz legendarnih lego kock so navdušile male in velike.
V 15 letih:
73 milijonov kupcev
v otroškem parku Džungla se je zabavalo več kot milijon otrok zvrstilo se je več kot 3.500 dogodkov
10 let natečaja za neuveljavljene glasbene skupine Citybanda 12 let dobrodelne akcije Obdarujemo otroke iz rejniških družin 15 let kolesarsko-rekreativnega druženja za družine varna točka, defibrilator, izposoja invalidskih in otroških vozičkov
Tako so otroci z zanimanjem spoznavali fizikalne in kemijske zakonitosti. (Foto: SHERPA)
Citycentrovo srce in novoletna jelka želja
S pomočjo humanitarnega sklad Citycentrovo srce družba že od leta 2011 pomaga socialno ogroženim otrokom in družinam, sodeluje v akcijah pomoči in podpore materinskim domovom, varnim hišam in domovom za ostarele. Še nekoliko daljši staž ima edinstvena akcija obdarovanja otrok iz rejniških družin. Ta je v sodelovanju s centri za socialno delo zaživela pred 12 leti. »Osnovna ideja akcije, v kateri v prednovoletnem času izpolnimo želje in obdarimo otroke iz rejniških družin, je ves čas enaka, vsako leto k sodelovanju povabimo še
različne ambasadorje, da nam poleg obiskovalcev pomagajo izpolniti želje in akcijo še dodatno promovirajo ter s tem širšo javnost osveščajo o pomenu rejništva,« ponosno pove Lesjakova in razkrije, da so v teh letih decembrske praznike polepšali že več kot 1.800 otrokom, ki so nastanjeni v rejniških družinah.
V to edinstveno humanitarno akcijo v Sloveniji so vključene vse enote Centra za socialno delo Celje (Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah) in vse enote Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška (Mozirje, Velenje in Žalec).
Zadnja akcija je bila zaradi znanih razmer nekoliko drugačna, a nič manj srčna.
Otroci od petega do desetega leta so bili tudi tokrat povabljeni k risanju svoje novoletne želje. Njihova likovna dela so bila nato razstavljena na posebni jelki želja, ki jo
že 12 let postavljajo v nakupovalnem središču. Zaradi izjemnih aktualnih razmer so bila dela mladih umetnikov objavljena tudi na spletu. Otroške praznične želje so pomagali uresničiti ambasadorji dobrote, obiskovalci in zaposleni v Citycentru Celje, a tudi gospodarstveniki in radijske postaje ter njihovi poslušalci. Tistim otrokom, ki niso bili med »slikarji«, je Citycenter Celje tudi letos podaril darilne bone Desetak.
S sodelovanjem so izjemno zadovoljni tudi na Centru za socialno delo (CSD) Celje. »Pri rejništvu ne gre le za to,
da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, najdemo nadomestno družino, ampak mu moramo najti takšno družino, kjer bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo,« pojasnjuje Matejka Brečko, ki zadnja leta pri CSD Celje deluje na področje rejništva. Ob tem dodaja: »Otroci, nameščeni v rejniških družinah, so otroci z bridkimi življenjskimi izkušnjami. Njihov svet je drugačen, a zaradi rejnikov bolj varen in prijazen.«
Namen akcije ni zgolj obdarovanje, enako pomembna sta širjenje zavedanja o
pomenu rejništva in širjenje dobrih zgodb. »Na eni strani si želimo, da otroci začutijo, da smo se spomnili nanje, da doživijo navdušenje ob izpolnitvi prazničnih želja, da jih obiščejo dobri možje, po drugi strani želimo poudariti pomen pomoči sočloveku, v tem primeru otrokom, ki so prikrajšani za tisto najosnovnejše - starše,« pojasni Darja Lesjak. »Odziv otrok, obiskovalcev in ambasadorjev je vsako leto izjemen, zato pri tej akciji tudi vztrajamo. V okviru akcije Ljudje odprtih rok smo za ta projekt leta 2019 prejeli tudi priznanje.«
»Rejniki so v sistemu rejništva strokovni delavci. So osebe z veliko mero samoiniciativnosti, iznajdljivosti, komunikativnosti in nenehnega prilagajanja. Rejni-ško delo zahteva nenehno učenje in izobraževanje ter sodelovanje s strokovnimi delavci na centrih za socialno delo,« rejnike na kratko opiše Matejka Brečko iz CSD Celje. Kot razkriva, se strokovne službe v zadnjem času vedno pogosteje spopadajo s problemom pomanjkanja rejniških družin. »Žal problematika izvajanja primerne starševske skrbi narašča in zato iščemo primerne nadomestne družine,« pojasnjuje sogovornica. »Starše otrok, nameščenih v rejništvu, motiviramo za sodelovanje z nami in jih učimo primerne starševske skrbi. Naša naloga je, da otroke čez čas vrnemo v opolnomočeno družino.« Žal je v času koronakrize porast nasilja v družinah in tako se večajo tudi potrebe po namestitvi otrok v rejniške družine.
K akciji obdarovanja rejniških otrok je decembra lani pristopila tudi naša medijska hiša. Darila je v imenu Radia Celje predala urednica Tanja Seme. Darja Lesjak je razkrila, da je bila akcija v letu, ki ga je zaznamovala »korona«, še uspešnejša: »Risbice želja, ki jih predstavimo na prav posebni jelki želja v Citycentru Celje, so obiskovalci letos še prej opazili. Opažam, da so se ljudje v teh spremenjenih okoliščinah še bolj zavedali, kako pomembno je pomagati in podpreti tiste, ki so za kaj prikrajšani.« (Foto: SHERPA)
32
INTERVJU
Upokojeni zdravnik Ivan Dolinar prejel plaketo Janka Kača za življenjske dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine
Nekoč predan zdravnik, danes ljubiteljski zgodovinar
Upokojeni primarij Ivan Dolinar, dr. med., je razpet med Celjem in Preboldom. V Celju že več desetletij živi z ženo v družinski hiši, v Preboldu ima domačijo, kamor se še posebej v topli polovici leta rad pogosto vrača. Vso svojo poklicno pot je bil kot zdravnik za bolezni ušes, nosu in grla zvest Splošni bolnišnici Celje. Po upokojitvi leta 1993 se je posvetil svoji drugi veliki ljubezni - zgodovini. Kot ljubiteljski zgodovinar in zaveden Preboldčan je do zdaj napisal že vrsto knjig o Šentpavlu in njegovi okolici, kot vsakemu rad pove, da se je Prebold nekoč imenoval.
SPELA OZIR
Njegova prizadevanja glede raziskovanja lokalne zgodovine je opazila občina, ki mu je že pred leti podelila naziv častnega občana. Ob letošnjem kulturnem prazniku se mu je poklonila še s plaketo Janka Kača za življenjske dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine.
Kot je zapisano v obrazložitvi plakete Janka Kača, vsakemu poveste, da prihajate iz Šentpavla, kot se je nekoč imenoval Prebold. Danes smo vas ujeli v Celju. Ste že ves čas razpeti med Celjem in Preboldom?
Odraščal sem v Latkovi vasi na domačiji, ki sta jo ustvarila moja starša in na katero sem že vse življenje zelo navezan. Z ženo, ki je prav tako rojena Preboldčanka, sva si dom ustvarila na Ostrožnem, a sem se po službi v celjski bolnišnici redno vračal na domačijo, kjer sem opravljal kmečka dela. V gozdu sem podiral drevje, skrbel za sadovnjak. Delo krepi človeka duševno in telesno.
»Že kot študent sem večkrat šel do domačega župnika, kjer sem listal po krstnih knjigah iz konca 17. stoletja. Prosil sem ga, če mi bi jih posodil, da bi jih prepisal, a mi takrat ni pustil. Po njih sem nato ponovno začel brskati po upokojitvi.«
Rodili ste se 14. maja 1927 v rudarski družini v severni Franciji. Leta 1934 ste se s starši vrnili v Savinjsko dolino. Takrat vam je bilo sedem let. Ste bili že dovolj stari, da se spomnite življenja v Franciji in prihoda v Prebold?
Z družino smo živeli v rudarski koloniji. Še danes se spomnim tamkajšnje kuhinje, spalnice in dvorišča, na katerem smo se otroci igrali. Z očetom sva hodila nabirat travo za zajce. Zanimivo je, da mi je v dobrem spominu ostalo tudi to, da je oče nekoč kupil zaboj jabolk, iz katerih je iztisnil sok. Kako mu je to uspelo, še danes ne vem, tam namreč nismo imeli nobene stiskalnice za sadje. Nikoli ne bom pozabil niti tamkajšnjega vrtca, kjer sem za božič prejel šal, ki ga poleg majhnega kovčka, s katerim sem odpotoval iz Francije, hranim še danes. Že od nekdaj sem namreč navezan na predmete, ki me spominjajo na dogodke iz preteklosti.
Vam je znano, zakaj ste se z družino vrnili v Prebold?
V začetku 30. let prejšnjega stoletja so dograjevali tamkajšnjo tiskarno. Primanjkovalo je zidarjev in ker je bil oče izučen zidar, ga je eden od sorodnikov povabil, naj se vrne v Prebold ter pomaga pri gradnji. Kasneje je ostal v tovarni. V Franciji je bilo banan in ostalega južnega sadja, kolikor smo želeli, medtem ko v Jugoslaviji tega ni bilo. Tudi zato, ker si nismo mogli privoščiti. Oče se je želel celo vrniti v Francijo, a tega zaradi gospodarske krize, ki je nastopila, ni bilo mogoče.
Pet let osnovne šole ste dokončali v Preboldu, gimnazijo v Celju. Vpisali ste se na medicinsko fakulteto. Kako se spominjate izobraževalnih let?
»Z družino smo živeli v rudarski koloniji. Še danes se spomnim tamkajšnje kuhinje, spalnice in dvorišča, na katerem smo se otroci igrali.«
Osnovno šolo sem začel obiskovati že v Franciji. Sredi šolskega leta sem se nato pridružil preboldskim šolarjem. Najbolj se spomnim, da mi je takratni nadučitelj napisal pod narodnost - jugoslovanska. Mama je zaradi tega odšla k njemu v šolo in vprašala, zakaj jugoslovanska, saj smo vendar Slovenci. Na
podlagi tega sem imel nato dve leti vedenje ocenjeno s prav dobro. Od vseh učiteljev se najbolj spomnim učiteljice Dobrihove, ki nas je poučevala v tretjem razredu in nam je bila kot mama. Kasneje sem bil z očetom nekaj malega v Zidanškovi brigadi in ko smo bili v Osijeku, kamor so bili izseljeni nekateri Slovenci, nas je pričakala truma ljudi, med katerimi je bila ravno ona s kruhom v roki. Tega nikoli ne bom pozabil. Da sem nato po osnovni šoli šolanje nadaljeval na gimnaziji, ima največ zaslug učitelj Stanislav Mikuš. Nadaljnje izobraževanje zaradi pomanjkanja denarja v tistem času ni bilo nekaj samou-
mevnega, ampak so si ga lahko privoščili le redki. Kasneje je celo hodil v mojo ambulanto, ker je imel težave z ušesom.
Kdaj ste se nato odločili, da boste študij nadaljevali na medicinski fakulteti?
To je zelo žalostna zgodba. Kot sem že omenil, sem bil v Zidanškovi brigadi, s katero smo se mudili v Velikovcu. Ravno na moj 18. rojstni dan je bil spopad na pliber-škem polju, kamor je naš bataljon prišel po spopadu, za katerega še danes pravim, da ni bil bitka, temveč mesarsko klanje. Ko sem po tleh videl ležati mrtve ljudi in ranjence, sem očetu rekel, da bi rad postal zdravnik. In tako
»Ko sem videl ležati mrtve ljudi in ranjence, sem očetu rekel, da bi rad postal zdravnik.«
INTERVJU
33
Plaketo, poimenovano po Janku Kaču, ki se je rodil 19. septembra 1891 v Latkovi vasi in je deloval kot pisatelj, urednik, novinar in hmeljar, prejmejo posamezniki ali organizacije za posebej pomembna dejanja in življenjsko delo. Občina Prebold jo podeljuje na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih podobnih dejavnosti. Za dosežke na področju glasbe, plesa, baleta, komponiranja in drugih podobnih dejavnosti ob kulturnem prazniku podeli plaketo dr. Antona Schwaba, ki se je rodil 7. januarja 1868 v Preboldu in je deloval kot skladatelj in zborovodja.
»Še posebej komaj čakam, da bom končal to zadnjo knjigo o Zabukovici. Zdaj čutim še zadnjo možnost in dolžnost, da opišem kraj, od koder
• I • •	• V • t^ I •	• •
izhajajo moj oče in Dolinarji.«
sem se vpisal na študij medicine. Še vrsto let kasneje, ko sem operiral poškodovane glave, so se mi pred očmi pojavljali prizori s pliberškega polja. Ker sem zaradi tega med operacijo večkrat rekel groza, so me navzoči zdravniki in ostalo medicinsko osebje vprašali, zakaj pravim tako. Šele po osamosvojitvi Slovenije sem jim povedal, zakaj.
V bolnišnici v Celju ste začeli delati isto leto, ko ste končani študij, torej leta 1953, in ostali vse do upokojitve leta 1993. Kakšni časi so bili to za zdravstvo?
Prav vsi smo se zavedali, da smo se odločili za ta poklic in da ga moramo izvrševati ne zgolj zaradi lastne potrebe, temveč zaradi spoštovanja do bolnikov, ki so prihajali v naše ambulante in na oddelke. Kolikor sem poznal zdravniške kolege, nikomur ni bilo odveč opravljati svojega poklica s spoštovanjem.
Imate občutek, da dandanes ni vedno tako?
Tega ne vem. Glede na moja leta je za sodobno medicino človek že praktično odpisan. Pred kratkim sem po dveh letih in pol prejel vabilo na pregled ledvic. V tem času me že zdavnaj lahko ne bi bilo več.
Od upokojitve se predajate raziskovanju in pisanju lokalne zgodovine na območju občine Prebold, Župnije Griže in Krajevne skupnosti Griže. Od kdaj ljubezen do tega?
Že kot študent sem večkrat šel do domačega župnika Marka Sagaja, kjer sem listal po krstnih knjigah iz konca 17. stoletja. Prosil
»Kolikor sem poznal zdravniške kolege, nikomur ni bilo odveč opravljati svojega poklica s spoštovanjem.«
sem ga, če bi mi jih posodil, da bi jih prepisal, a mi takrat ni pustil. Po njih sem nato ponovno začel brskati po upokojitvi. Danes imam tako doma prepis podatkov iz krstnih knjig, ki so bile nato dane v nadškofijski arhiv v Maribor. To je bila nekakšna osnova za moje delo, ko sem se upokojil. Že ves čas me je namreč zanimala preteklost mojih in ženinih prednikov. Ker oba prihajava iz Šentpa-vla, se v zadnjih letih veliko pogovarjava o njegovi zgodovini in o ljudeh, ki so nekoč živeli v tem kraju.
Od leta 1997 ste skoraj vsako leto izdali kakšno knjigo. Zadnjo lani, Liboje od davnih do današnjih dni. Je kakšna tudi v nastajanju?
Časa, ki ga človek še ima, ne sme kar tako zavoziti, temveč ga mora čim bolj koristno porabiti. Jaz sem se usmeril v raziskovanje krajevne zgodovine in pisanje knjig o tem. Trenutno nastaja knjiga o zgodovini Zabu-kovice, kjer je nekoč živelo veliko rudarjev. Približno 40 odstotkov je bilo kmečkih hiš, ostalo so bile rudniške.
Ste morda na katero knjigo še posebej ponosni?
Zadovoljen sem z vsemi svojimi knjigami. Še posebej komaj čakam, da bom končal to zadnjo knjigo o Zabukovici. Zdaj čutim še zadnjo možnost in dolžnost, da opišem kraj, od koder izhajajo moj oče in Dolinarji. Prav-
Zgodovina župnije Sv. Pavel v Savinjski dolini, 1998
Zgodovina Kaplje vasi v Spodnji Savinjski dolini, 2000
Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini, 2004
110 let podružnične cerkve Marija Lurd v župniji sv. Pankracija - Griže, 2004 (soavtorstvo)
Kraj Prebold skozi čas, 2013
Vaška skupnost Kasaze, 2013
Vas Matke skozi preteklost, 2015
Vas Šešče skozi preteklost, 2015
Zgodovina Marije Reke, 2016
Zgodovina Dolenje vasi v Spodnji Savinjski dolini, 2017
Zgodovina vasi Sv. Lovrenc v Spodnji Savinjski dolini, 2018
Liboje od davnih do današnjih dni, 2020
zaprav sem Dolinarje, svoje prednike, našel že v Kaplji vasi, kjer so živeli okrog leta 1775.
Pri 93 letih brez težav svoja odkritja zapisujete na računalnik, brskate s pomočjo spleta po arhivih in nabirate informacije. Kdaj ste se tako spoprijateljili z računalnikom?
V računalniški svet me je že pred leti uvedel dragi moj prijatelj Ivo, ki je bil računalničar že vse od začetka. Na žalost je pred kratkim umrl. V zadnjem času mi pri zagatah, povezanih s tehnologijo, pomagata vnuk in vnu-kinjin mož, ki je zelo dober računalničar. Z ženo imava doma tri računalnike. Na enem
pišem, na drugim brskam po podatkih po
katastrih. Zelo rad na računalniku poslušam
tudi glasbo, še posebej izvirno ljudsko. Tu in tam Avsenika in Slaka. Prisluhnem tudi klasični glasbi.
Kako je s pridobivanjem podatkov za knjige?
Vedel sem, da se slej ko prej ne bom mogel voziti do arhivov in brskati po njih, zato sem si že prej priskrbel veliko zalogo podatkov, ki mi pridejo prav pri pisanju knjig. Obiskal sem številne arhive, tudi v tujini. Še posebej prijazni in ustrežljivi so bili v Zgodovinskem arhivu Celje in na zemljiški knjigi v Žalcu. Danes kombiniram svoje zapiske in poizvedovanje po katastrskih podatkih.
Izgledate izvrstno. Kakšen je po vašem mnenju recept?
Človek mora biti dejaven in mora delati vse življenje. Tudi v zadnjih letih mora tako ali drugače migati, migati in migati. Moji predniki so mi namreč ves čas govorili, da mora človek, kolikor dolgo zmore, delati. Tudi če lušči samo fižol. Sicer nisem nikoli kadil. Alkohola nisem pil do svojega 60. leta. Zdaj tu in tam malo. Jezil se nisem. Kot se rad pošalim, v mladih letih jeza škodi lepoti. V starih letih škoduje zdravju.
»Človek mora biti dejaven in mora delati vse življenje. Tudi v zadnjih letih mora tako ali drugače migati, migati in migati.«
34
VESELJE DO ZNANOSTI
Zabaven kviz in zanimivi poskusi
Naravoslovje ni bavbav
Mednarodna mreža Unesco ASPnet povezuje šole po vsem svetu, kiv svoje vizije in delo vključujejonenehno skrbza trajnostni razvoj in tvorenmedkulturni dialog.
Ni boljše kombinacije, kot je učenje ob smehu in zabavi. Tega se zavedajo mnogi učitelji, ki se trudijo ure pouk v naredi ti malo drugačne, prijetne in za ni-mive. Ko gre za naravoslovje, ki je pri mnogih manj priljubljeno in zbuja strah, so takrni pristopi še bolj pomembni. Morda je zaradi možnosti eksperimentov pri teh predmetih to celo lažje i-zpeljaOe Dokaz, da je? znanost lahko zabavna, je vsakoletna prireditev Veselje do znanosti, Iii jo pripravlja Gimnazija Celje - Center ob svetovnem dnevu znanosti in miru. Lelos jebila že trinaj stič, sicer v povse m novi h razmerah, a prrv tako uspešno izpeljana.
TATJANA CVIRN
Dogodek bi moral bili že noeembra, aga je zaradi vpi-drmije šola prealavila. Vsi so upali, da bosla v teh dneh že mogoča zrečanje in druženje v prostorih šole. Ker to ni bilo izvedljivo, so organizatorji dogodek pripravili v ponedeljek opoldne na spletu. V prvem delu se je 26 ekip z več kot 160 učenci in dijaki iz 25 Unesco šol pomerilo v zabavnem kvizu, ki sta ga vodila znanstvenika, in stane1 up komika
Uroš Kuzman, doktor mrlema-tike, in Aleš Novak, kemijski inženir. Vsako leto sto se na prireditvi zbrali Unesco šole oziroma zadnji trije razredi osnovneszlcev ter srednje šoje iz omenjene mreže, medtem ko je GCC vselej povabila tudi vse1 šole iz regije.
Zmagalaekipaiz
Šmarja priJelšah
»Prejšnja leta smo izvajali različne poskuse, ob čemer
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
DNEVA
so se mladi lahko družili, spoznali našo šolo ...« našteva prednosti minulih dogodkov Marjana Turnšek, mentorica Unesc a na GCC in koordinatorica dogodka. »Vsega tega letos ni bilo, a po odzivih šol lahko rečem, da je kviz odlično uspel in da so biliotrocinavdušeni. Aleš Novak in Uroš Kuzman sta poskrbela, daso se na zabaven način pogovarjali o naravoslovju in znanosti.t IV! entorj i so s e po uvodnem pozdravu morali izključiti sv spletnega dogajanja, da je bil kviz pošten, brezo pomoči. Tekmovalci se sit? pomerili v štirih kategorijah. Najprej so morali ugotoviti, katera od predstavljenih teorij je pravilna, nato so morali prepeznati, kaj je na sliki, ki so jo videli po delih, uganiti sto morali naravoslovni pojem, prikazan s? pantomimo, nazadnje s morali še ugotoviti origi-
Tako je bilo m inula leta na dan znanosti na Gimnaziji Celje -Center letos» bodo morali mladi poskusi izvesti doman
nalen naslov priredbe ene od znanih pesmi. Zmagala je ekipa iz OŠ Šmarje pri Jelšah, drugi so bili gimnazijci z Raven, tretja je bila
ekipa dijakov prvih letnikov GCC.
Ker tokrat udeleženci niso mogli izvajati poskusov v šoli, so jim uVitelji naravo-
slovja na GCC pripravili posnetke trinajstih enostavnih poskusov na spleini strani https://veseljedozn anosti. gcc.si/. Zanimivi so za vsv-
1 \
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
VESELJE DO ZNANOSTI
35
V pretekih trinajstih letih Veselja do znanosti so na GCC gostili že več kot 2.500 mladih in številne ugledne slovenske znanstvenike.
kogar, morda se jih bo lotil še kdo, ki se ni udeležil dogodka, saj vabijo že naslovi: Oblak v kozarcu, Gašenje brez vode, Kaj imajo rade kvasovke, Lebdeči mehurček, Podmornica, Hoja po vodi ... Do konca aprila lahko mladi svoje posnetke poskusov pošljejo šoli, ki bo imela na ta način tudi dokumentacijo o drugačnem letu, ko ni mogla pripraviti dogodka, kot bi si želela.
Material ostaja na spletu
»Ideja projekta ob dnevu znanosti je bila že v osnovi takšna, da bi naravoslovne znanosti, ki pri večini zbujajo malo strahu, naredili bolj privlačne in pokazali, da je lahko znanost tudi zabavna in da se lahko mladi z eksperimenti in z igro veliko naučijo,« pravi Marjana Turnšekin dodaja, dasok temu vedno prispevali zanimivi gostje, uspešni na različnih naravoslovnih področjih. Zanimivo je bilo zlasti, ko so prišli kemiki, saj se je pri takšnih poskusihveliko svetilo in pokalo.« Šlo je za poskuse, ki jih otroci pri rednem pouku ne morejo izva-
jati, na ta način pa so prišli v stik tudi z manj običajnimi kemikalijami. Letos je vse to žal odpadlo. »Raje bi videla, da bi se srečali v živo, da bi otroci lahko sami izvajali poskuse, se veselili in družili, kar je bilo mogoče prejšnja leta. Veseli smo, da nam je uspelo tudi v novih razmerah in da so odzivi iz šol zelo dobri,« je vesela koordinato-rica dogodka, ki poudarja, da je pri vsem skupaj tudi nekaj dobrega, in sicer da bo na spletu kot učno gradivo ostal material z navodili za izvajanje poskusov, česar v prejšnjih letih ni bilo. Mogoče bo vse to pomagalo premagovati strahove pred naravoslovjem, kar se počasi že spreminja, meni sogovornica in opaža: »Dijaki se pogosteje odločajo za naravoslovje na maturi.«
Ravnatelj GCC Gregor De-leja dodaja: »Tudiz letošnjo prireditvijo smo mladim nazorno pokazali neskončna obzorja ustvarjalnosti ter pomen (samo)motivacije in odločenosti za uresničevanje idej in to tudi takrat, ko so te videti na prvi pogled neure-sničljive.«
Fntrr arhiv GCC
Ci Find a nartirioant
JjJ	Gregor Deleja (Co-host, me}	# Qo
^	Kuzman, Uroš (Host, guest)	% O
InformaDino (Co-host guest}	§ 0
^	ales (Guest)	4 Q>
Q	PolančičiAlen,Liza,Enja,Е... (Guest) % O
Q	3. oš Celje (Guest}	$ 0
Q	4Letnik (Guest)	% 0
f Jj	54-Uporabnik (Guest}	% CP
H	AlbatritTotaj (Guest}	% 0
Uroš Kuzman in Aleš Novak sta poskrbela za zabavno plat resnega kviza
novi tedniki I □ □ П H ö
Vedm г immcH/

Na voljo nova mohilna nlikaniia
Spremljajte nas na
www.novitednik.si
KJER ZNANI POKAŽEJO
.SVOJ PPAVI ORPA7
ŠTEFKA KUČAN
ZA TO ZALJUBLJENOST SE TUDI SAMA TRUDIM
BARBARA PREDIN LAPAJNE
PI СПЛ1 IČri I IC \/CI ll/l^i DClUir^MCPA MACH 1Л
K
ASYA ŠIROVNIK MOŠKON
7СМС1/П TCI П\ DDIDA ПЛ 7CMCI/I IM DI V A
MONICA BELLUCCI
171/1 IČM IC ПС1 A 1(^1 rW/П V A CCI/C
TDFTII r^FTDTFI^ \/ IWI^QFr4
36
RADIO CELJE
Nagrada za ženske
Nagrajenka Sara Zajc
Akcija Radia Celje za dan žena in dan mučenikov
Osrečili smo pet čudovitih dam in pet krasnih moških
Na Radiu Celje smo ob dnevu žena in dnevu mučenikov razveselili kar deset poslušalcev, ki so sodelovali v nagradni igri Radia Celje pretekli teden. Tanja in Boštjan sta ob prazniku polepšata dan petim veselim damam in petim srečnim moškim, ki so ob 8. in 10. marcu z nami praznovali dan žena in dan mučenikov.
Za sladke, dišeče in okusne nagrade, ki so jih prejele dame, so poskrbeli naši prijatelji, poslovni partnerji: MlekarnaCe-leia, sveče Yankee Candle Iz trgovine Vonj narave, podjetje Novatel, Vita-med čebelarstvo
Posl in Radio Celje.Zelo uporabne in vedno nepogrešljive nagrade za naše moške so priskrbeli: Vitli Krpan, Hrib Do-bje, Intercom (trgovina ASO) in Green Golti Brewing.Nagra-dno akcijo smo pripravili na
Fb profilu Radia Celje in doživela je velik odziv vseh, ki nas spremljate tudi na družbenih omrežjih. Okusni jogurti in sir Mlekarne Celeia, dišeče sveče Yankee Candle iz trgovine Vonj narave, cvetoče primule, ki jih
je damam poklonilo podjetje Novatel, prehransko dopolnilo Apisnarava in sladki medenja-ki Vita-med čebelarstva Posl ter džezva, kava in čokolada Radia Celje so polepšali dan srečnim nagrajenkam.
Nagrajenci so prejeli kovček z orodjem ali žago ali kladivo podjetja Intercom Celje, suho salamo ter zdrave prigrizke OdličnopodjetjaHrib Dobje, kakovostno steklenico za vodo, kapo s ščitnikom, privlačen koledar in kemični svinčnik podjetja Vitli Krpan ter četvorček zelenega zlata pivovarne Green Gold Brewing.
Seveda se Radio Celje skupaj z nagrajenci vsem, ki so ome-
Lahkotno v pomlad z LCA 0!
Linija izdelkov LCA je ena najbolj priljubljenih linij mlečnih izdelkov na slovenskem trgu. V Mlekarni Celeia nastaja le iz najboljšega mleka brez gensko spremenjenih organizmov (brez GSO), ki prihaja izključno s slovenskih kmetij.
Jogurti LCA 0 se ponašajo s skrbno izbranimi sestavinami in - kar je najpomembneje - so brez dodanega sladkorja, zato bodo tudi v letošnji pomladi kot lahek vmesni obrok dober spremljevalec vseh aktivnih ter tistih, ki vzdržujejo zdrav duh v zdravem telesu.
Izdelki LCA 0 vsebujejo le naravno prisotne sladkorje, saj jim v mlekarni ne dodaja-
ZELENE DOLINE
www.zelenedolire.si
jo drugih sladil ali sladkorjev, zato so primerni tudi za diabetike. So brez laktoze, tako da jih lahko brez skrbi uživajo vsi, ki imajo laktozno intoleranco. Imajo nizko vsebnost maščob in vsebujejo tudi naravne vla-
knine, ki omogočajo zdravo in uravnoteženo prebavo.
Naj bo tudi letošnja pomlad lahkotna in v ravnovesju z nežnimi okusi maline, borovnice in iz najboljšega mleka slovenskih kmetij.
Smo VITA-MED Čebelarstvo Posl, družinsko čebelarstvo iz Čače vasi pri Kostrivnici v okolici Rogaške Slatine. Čebelarimo z več kot 450 čebeljimi družinami tako na prevoznih kot tudi v stacionarnih čebelnjakih. Pri delu je dejavna vsa družina, ki s pridnostjo in složnostjo krmari skozi vsak dan. Pridelujemo šest sort medu, cvetni prah, matični mleček, propolis. Izdelujemo tudi prehranska dopolnila, npr. Api-snaravo, ki je mešanica medu,
cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa za krepitev imunskega sistema. Naš vrhunski proizvod je tudi Medeni liker, ne smemo pa pozabiti na odlične mehke medenjake, ki se kar stopijo v ustih. Naši medovi so na ocenjevanju Agre vsako leto ocenjeni z odlično oceno. Moramo tudi poudariti, da pridelke in izdelke oblikujemo v čudovita darila za vse priložnosti.
Radijskim nagrajenkam smo podarili zdravo in sladko dari-
lo - Apisnaravo in Medenjake. Apisnarava naj v vaše življenje prinese zdravje, medenjaki pa sladke in srečne trenutke v krogu najdražjih.
www.vita-med-posl.si
\
Intercom Celje
Industrijska hidravlika, industrijska pnevmatika, le-žaji in puše, verige, orodja, linearna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika.
Prizadevamo si za nenehno rast in za ugled podjetja tako doma kot v tujini. Visoka stopnja medsebojnega zaupanja je temelj za trdne partnerske odnose.
S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim trendom zagotavljamo izdelke najvišje kakovosti.
V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni program ročnega, električnega in pnevmatskega orodja, naprav za čiščenje, varilnih aparatov, kompresorjev, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike.
Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE!
RADIO CELJE
37
njeno akcijo podprli, iskreno zahvaljuje. Obljubljamo, da bomo s podobnimi akcijami naše poslušalce razvajali in razveseljevali tudi v prihodnje. Ta teden ne zamudite super nagrad v nagradni igri na Face-booku, kjer vsako jutro delimo Citycentrove Desetake, na spletu pa imamo nagradno igro z Avtotehniko Celje, kjer lahko prejmetenamestitevpnevmatik ter zunanje in notranje čiščenje vozila. Prihodnji teden bomo v nagradni igri podarjali slastne velikonočne potice Pekarne Geršak ter osrečili eno od poslušalk z lasnimi podaljški Hair centra Darja Žižek, s. p.
Splača se, zato spremljajte program Radia Celje vsak dan že od pol šestih zjutraj.
Nova aplikacija ASK - EA
Ste pripravljeni operativnem
Intervencij s centralnim vodenjem je vsako leto več, zato so v podjetju Novatel razvili modul ASK - EA - HQ, ki pomaga pri vodenju manjših in večjih intervencij.
Modul omogoča evidenco krajev in triažo glede na pomembnost in zahtevnost, prav tako omogoča evidenco ekip in vozil.
Nudi napredno komunikacijo, mapo z geo orodji, ter digitalizacijo dela v operativno-ko-munakcijskem centru za lažje delo, pregled stanja in lažji prevzem vodenja oz. vsake funkcije v okviru OKC.
na napredek v delovanju?
novateI
Modul je združljiv s konceptom IPS, podpira organizacijo centra, sprejemno mesto, sektorje in orodja za lažje delo. Primeren je za manjše in večje intervencije v mestnih naseljih in naravi, iskalne akcije...
Omogoča sledenje vozilom na intervencijo ter spremljanje časa izvoza in prihoda. Digitalna evidenca vožnje omogoča vpogled v podatke o vožnjah v vsakem trenutku.
'GREEK Q0LV
ww w.greengolabrewing.com
Green Gold d.o.o., Sp. Grušovlje 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini
YANKee CANDLe-
Si želite svoj dom spremeniti v dišečo oazo? Sveče Yankee Candle imajo čudovite, trajne in čiste dišave, vsaka od teh pa spominja na nepozabno doživetje. Odkrijte popolni vonj za vaš dom v pestri ponudbi najbolj priljubljene znamke sveč.
www.yankeecand!e.si P Vonj narave, Gubčeva ulica 4, Celje 9 Yankee Candle, Nazorjeva ulica 8,1000 Ljubljana
Več informacij:
Za več informacij pokličite: +386 82 800 820, pišite na info@novatel.si ali obiščite spletno stran: https://emergencyassist.net/
DOBRODELNA AKCIJA
Novega tednika in Radia Celje
Naj bo velika noč
Pomagajte ekipi Novega tednika in Radia Celje s svojimi darovi
v soboto, 27. marca, med 11. in 17. uro v središču Celja.
V sklopu Velikonočne tržnice Celje 2021 bomo na stojnici zbirali velikonočne dobrote (šunko, hren, potico, kruh,...).
Skupaj omogočimo pomoči potrebnim v Varni hiši, Zavetišču za brezdomce in Materinskemu domu, da si bodo tudi oni lahko privoščili velikonočni zajtrk!
novi tednik
Vzdw г mm jI
radio cehe
Velikonočna stojnica in zbiranje vaših darov bosta v skladu s priporočili NIJZ.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
38
UČNA POT
Kdor zavije s ceste, je nagrajen z lepotami narave
Na sv. Uršulo v družbi modrina
Planinsko društvo (PD) Dramlje in tamkajšnja osnovna šola sta v prvem valu epidemije koronavirusa dokončala ureditev učne poti od cerkve sv. Ilija v Šentilju do cerkve sv. Uršule in planinske postojanke ob njej. Vsebinski del je pripravila šola, urejanje poti je prevzelo planinsko društvo. Na travniku, ki ga prečkamo kmalu po izhodišču poti, se prvim znanilcem pomladi od aprila pridruži navadni modrin. Ta metulj modre barve nas na označevalnih tablah o posebnostih območja, kjer je urejena učna pot, spremlja vse do cilja. Tam so pohodniki nagrajeni z lepimi razgledi na okoliške vrhove.
TINA STRMCNIK
Idejo za ureditev poti so dali v PD Dramlje in k sodelovanju povabili tamkajšnjo osnovno šolo. Skupaj so že pred leti določili glavne vsebinske točke, kaj bi lahko izpostavili ob poti. »Najprej smo seveda pomislili na metulja navadnega modrina, ki živi v našem okolju. Ko smo pred leti izbirali simbol naše šole, smo izbrali prav to žival, značilno za naše kraje,« je pojasnila ravnateljica Mirjana Aužner. Ta žuželka z modro obarvanimi krili se rada zadr-
žuje na nizko poraščenih površinah, predvsem na travnikih z veliko cvetja. In takšen travnik nas pozdravi, kakor hitro prečkamo gozdno sotesko, kjer žubori ,„ Drameljski potok.
Po besedah Mirjane Aužner lahko na učni poti izvemo več tudi o drugem bogastvu tamkajšnje narave, od rastlinskih do
Drameljski potok sodi v posebno varstveno območje, poimenovano Natura 2000, saj v njem živi redka vrsta raka - navadni koščak.
Poučno in nezahtevno 2.864 metrov dolgo pot sta lani zasnovala Planinsko društvo Dramlje in tamkajšnja osnovna šola.
živalskih vrst. Pridobimo lahko informacije o vodnih virih, geologiji, o območju, ki sodi v Naturo 2000, a tudi o kulturnih znamenitostih ob poti. O vseh teh zanimivostih lahko preberemo na tablah, ki so jih pomagali pripraviti različni učitelji in učenci. »Še preden je bila končana učna pot, smo s šolo radi obiskovali to območje in zbirali gradivo o tamkajšnjih posebnostih. Tam smo imeli orientacijske pohode, učenje v naravi in druge dejavnosti.«
Učenci OŠ Dramlje so učno pot nazadnje organizirano obiskali v obdobju sproščanja ukrepov po prvem valu epidemije koronavirusa. Čeprav so ob dokončanju poti v šoli najprej načrtovali večjo prireditev, so se zaradi epidemioloških razmer odločili, da bodo pot predstavili le na »daljavo«, s pomočjo zgibank in spletnih strani. Kljub temu so izjemno presenečeni nad dobrim odzivom ljudi, ki se zelo radi odpravijo na raziskovanje drameljskih naravnih in kulturnih zanimivosti.
zpon na lovsko opazovalnico je prijetno doživetje za najmlajše.
UČNA POT
39
11ГПЗ DfU- I ir^l ll 3	K prepoznavanju vrhov, ki segajo vse od Boča do savinjskih hribov, pripomore panoramska tabla, ki sta jo pripravila učitelja v OŠ Dramlje. Vsebinsko
rl-S. '	^«Ld	zasnovo je pripravil učitelj geografije Simon Hebar, za računalniško obdelavo je poskrbel Darko Petelinšek.

V slogi je moč
Predsednik PD Dramlje Marko Lorger je pojasnil, da se veliko pohodnikov proti cerkvi sv. Uršule odpravi kar po asfaltirani cesti, ki je precej obremenjena z vozili. Učna pot se izogne cestišču in ljudi popelje do neokrnjene narave, do potoka, travnika, gozda.
Pot je bila uhojena le na enem delu. »Bili so ostanki zelo stare ceste na Uršulo, kjer je bil del poti opredeljen kot javno dobro. Del poti smo očistili, del poti smo uredili na novo in vse skupaj označili.« Dejal je, da so za označitev poskrbeli trije markacisti, ki so člani društva. Ker učna pot vodi tudi čez zasebna ze-
Sprehod po poti nas vodi po naravi, stran od prometa in poseljenih vasi.
Ob cerkvi sv. Uršule je stara mežnarija. Slednjo je PD Dramlje preuredilo v planinsko postojanko, ki pa ni odprta. »Društvo nima takšnega zaledja, da bi lahko tukaj dežurali. Tudi zakonodaja nalaga precej zahtev, kaj vse je treba urediti, da je postojanka lahko odprta. Zato vrata odpremo le ob posebnih priložnostih in naših pohodih,« je povedal predsednik planinskega društva.
PD Dramlje ima približno 170 članov. V društvo dvakrat mesečno načrtujejo pohode na različne konce po državi. V svet planinstva z nekoliko lažjimi pohodi uvajajo tudi osnovnošolske otroke. Društvo skrbi za urejanje planinske postojanke in njene okolice. Vsako leto drugo soboto v februarju pripravi tradicionalni pohod po drameljski planinski poti, dolgi 22 kilometrov. S tem pohodom se med drugim spominja poti XIV. divizije, ki je leta 1943 šla skozi Dramlje. Društvo skrbi še za ostalih 42 kilometrov poti na tamkajšnjem območju.
Učna pot je dobro uhojena. Ob slabem vremenu se kje morda pojavi tudi nekaj blata, vendar za primerno obute pohodnike to ni težava.
mljišča, je planinsko društvo pridobilo soglasja lastnikov. Ker je pot med drugim urejena po gozdu, je morala dovoljenje zanjo dati tudi gozdarska inšpekcija. Denar za ureditev učne poti je planinsko društvo pridobilo na razpisu Občine Šentjur, nekaj denarja je prispevala Krajevna skupnost Dramlje, nekateri podjetniki so prispevali še
material ali so prostovoljno opravili določena dela.
Pot pripelje do cerkve sv. Uršule, ki je bila zgrajena med letoma 1650 in 1660 v neorenesančnem slogu. Ob cerkvi je stara mežnarija, ki jo je PD Dramlje preuredilo v planinsko postojanko. Slednja svoja vrata odpre le ob posebnih priložnostih in prireditvah. Lorger je poja-
snil, da bi bilo dežuranje v omenjeni postojanki za društvo prevelik zalogaj. Se pa sprehajalci, ki so še posebej v času epidemije koronavirusa željni gibanja v naravi, lahko ob lepem vremenu odpočije-jo na klopeh, postavljenih na prostem.
PD Dramlje bo na določenih križiščih učne poti postavilo še dodatne oznake, da
pri pohodnikih ne bo nobenih dvomov o nadaljevanju poti. Izkazalo se je namreč, da tisti, ki ne poznajo tamkajšnjih krajev, malo prehitro zavijejo k cerkvi. Če bi naredili ovinek, bi namreč lahko uživali v čudovitem razgledu, kjer lahko okoliške vrhove prepoznajo tudi s pomočjo posebne panoramske table.
Izhodišče je na 304 metrih nadmorske višine, vrh pa na 464 metrih nadmorske višine. Na vrhu so pohodniki nagrajeni z lepimi razgledi. Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti ali po asfaltirani cesti.
,-;n, mm.		if	
			
40
ZA ŽIVALI IN LJUDI
Pregrade na reki Selune v Francij ni več.
Projekt odstranjevanja zastarelih vodnih ovir
Osvobajanje rek
Na evropskih rekah je ogromno večjih in manjših ovir, pregrad in jezov, ki negativno vplivajo na rečno življenje. Po nekaterih raziskavah naj bi bila po ena ovira na vsaka dva kilometra rek. Zastarele ovire, ki ne služijo več svojemu prvotnemu namenu, so lahko celo nevarne, če niso ustrezno vzdrževane. Zato so se v nekaterih državah po svetu že pred časom lotili odstranjevanja teh ovir in ugotovili cel kup pozitivnih učinkov po takšnem posegu. Pri nas se je projekta lotila WWF Adria, ki je ena od podružnic svetovne organizacije WWF (World Wide Fund for Nature).
TATJANA CVIRN
Ovire na rekah vključujejo jezove, pregrade, cestne in železniške prehode, nasipe in druge ovire, ki vplivajo na rečni tok. Številne zagotavljajo ali so zagotavljale družbene koristi, kot so hidroenergija, zaščita pred poplavami, namakanje in plovba. A na rekah je tudi veliko zastarelih, neučinkovitih ovir, ki bi jih lahko odstranili in s tem ustvarili priložnost za oživitev rek ter za zmanjšanje izgub biotske
raznovrstnosti celinskih voda. Večina ovir na slovenskih rekah je bila zgrajena pred desetletji in mnoge ne služijo več svojemu namenu ter so zaradi propadanja tudi grožnja ljudem in okolici, zato se je WWF Adria usmerila v njihovo odstranjevanje.
Dokazani pozitivni učinki
Leon Kebe iz WWF Adria je vodja tega projekta in je
WWF deluje v več kot stotih državah na šestih celinah. S pomočjo več kot 5 milijonov podpornikov že več kot pol stoletja predstavlja glas narave. WWF Adria je njena podružnica, ki deluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji ter Srbiji in na Kosovu.
spremljal odstranjevanje tovrstnih ovir v tujini. Medtem ko v Sloveniji do danes nismo odstranili še nobene ovire na rekah, so v Evropi doslej odstranili približno pet tisoč jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem in v Španiji. Del predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti je namreč tudi cilj, da bi do leta 2030 uredili 25 tisoč km prosto tekočih rek. Kot zanimivost: v svetu prosto teče le še 30 odstotkov največjih rek.
Kot pravi Kebe, so pred Evropo takšen projekt začeli izvajati v ZDA, delno zaradi ohranjanja narave, delno zaradi varnosti in tudi zaradi stroškov. »Pregradam, ki so bile grajene pred desetletji, je rok trajanja potekel in ugotovili so, da je ceneje, če jih umaknejo. Tako umikajo tudi zelo velike pregrade, visoke do 50 m. Tam, kjer so jih odstranili, so ugotovili, da gre za hiter učinek na naravo, da se je reka obnovila v dveh do treh letih.« Ob tem so se izboljšali tudi pogoji za življenje in delo ljudi ob takšnih rekah, kažejo primeri iz ZDA.
Leon Kebe: »Želimo, da se narava ohrani, hkrati je ta projekt priložnost za ljudi. Ko bomo podrli majhen jez, se verjetno ne bo kaj velikega zgodilo, pri večjem jezu na Soči pa bi bilo drugače. Izračunali so, da prinese en vložen dolar v odstranjevanje ovir 13 dolarjev prihodka v lokalno skupnost.« (Foto: Ljubo Vukelič)
Francoski primer
V Franciji je Kebe spremljal dogajanje ob odstranitvi pregrade hidroelektrarne na reki Selune v Normandiji, kjer je bil jez tudi arhitekturni dosežek, delo znanega francoskega inženirja Alberta Caquota, ki je postavil tudi znan Kristusov kip v Riu de Janeiru. Reko je država zakonsko opredelila kot pomembno za življenje lososov in ker je bilo za elektrarno predrago izpolnjevati zahtevo o zagotavljanju možnosti selitve rib po reki gor in dol, se je raje odločila za rušenje pregrade. Drugo na reki naj bi še podrli in tako
Nevenka Lukić Rojšek: »Izkušnje iz tujine kažejo, da se je po odstranitvi ovir izjemno obnovilo rečno življenje.« (Foto: Andraž Purg - GrupA)
omogočili vrnitev lososov ter s tem tudi možnost velikih zaslužkov od ribolovnega turizma na širšem območju reke. »Priprave na rušenje so povzročile razdvojen učinek v javnosti, nekateri so želeli, da pregrada ostane, ker so je bili vajeni ali so imeli kakšno korist od jeza
strokovnjaki kot prebivalci v določenem okolju in da želijo njihovo soglasje pri tem. »Treba je pri tem upoštevati vse vidike, od varstva narave do človekovih pravic.«
Najprej
izobraževanja
Da bi ljudje sploh spoznali problematiko in se zavedali pozitivnih učinkov odstranitve starih in neuporabnih ovir, se v okviru WWF Adria trudijo projekt predstaviti širši javnosti. Celjanka Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria sodeluje v projektu. »Maja bomo pripravili seminarje za širok krog udeležencev, kjer bomo govorili o smiselnosti odstranitve zastarelih ovir, o koristi za celotno družbo, o primerih dobre praks in načrtovanju ter izvedbi projektov.« Povezava do prijave na spletni seminar bo objavljena v drugi polovici aprila na spletni strani www. wwfadria.org kot tudi na spletni strani Ribiške zveze Slove-
Po izkušnjah iz držav Evrope in ZDA je odstranjevanje zastarelih ovir običajno 10-do 30-krat cenejše kot njihovo popravilo in vzdrževanje.
ob njej ter niso točno vedeli, kaj bi pomenila sprememba. Vsa raziskovanja govorijo o tem, da se razmere po odstranitvi spremenijo na bolje,« pravi Leon Kebe, ki ob tem opozarja, da se bodo pri nas v projekte odstranjevanja ovir vključili tako
nije. Kot pravi sogovornica, so prav ribiči pomembni partnerji pri projektu, saj zelo dobro poznajo reke, življenje v njih ter ovire, za katere je težko priti do ustrezne dokumentacije.
»Kar 60 odstotkov slovenskih rek zaradi vpliva jezov in pregrad ne dosega dobrega ekološkega stanja, zato je podpora odstranjevanju zastarelih ovir in oživljanju rek bistvenega pomena za njihovo obnovo. Dolgoročni cilj projekta je, da bi v naslednjih petih do desetih letih v vsakem porečju Slovenije dstranili šest do deset ovir,« pravi Nevenka Lukić Rojšek.
Kot pravita sogovornika, so sredstva za odstranitev zastarelih ovir v Sloveniji na voljo v okviru EU in v raznih zasebnih skladih. WWF Adria je oddala tudi prijavo za projekt Life Free Flow, katerega cilj je prav dvig osveščanja javnosti o pomembnosti prosto tekočih rek in odstranjevanja zastarelih ovir na rekah.
Foto: arhiv Leona Kebeta
VRTNARIMO
41
Pomladne dni nam lepšajo pisane trobentice. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Gold Rush F1
Pred načrtovanjem vrta se lahko seznanite tudi z novostmi in drugačnimi vrstami vrtnin, kot jih sadite običajno. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
pogoje. (Foto: Andraž Purg - GrupA)	bolje prilagojene našim talnim in podnebnim razmeram. (Foto: SHERPA)
Vrtnarjev koledar v marcu
Z dobro pripravo si olajšamo celoletno delo
Marec prinese koledarsko in meteorološko pomlad. Ker je bil že februar v osrednji Sloveniji skop s padavinami, marec pa je na splošno znan kot sušec, moramo v tem času poskrbeti za zalivanje zimzelenih rastlin in iglavcev. Še zlasti ne smemo pozabiti na zalivanje rastlin, posajenih v posode.
Prvi spomladanski mesec nas razvaja s sončnimi žarki, prvimi cvetlicami in tudi s tradicionalnim praznikom dnevom žena. Ob koncu meseca ne smemo pozabiti na mame in njim namenjen materinski dan, prav tako ne na moške mučenike.
Zelenjavni vrt
Če še nismo pripravili načrta setev in sajenja za letošnje vegetacijsko leto, je zdaj res skrajni čas. Načrt vedno pripravimo na podlagi vrstenja vrtnin iz preteklih let. Z različnimi tehnološki postopki se izognemo večjim težavam in povečamo pridelek. Kolo-barjenje je eden od tehnoloških postopkov, s katerim preprečimo enostransko izkoriščanje hranil v tleh in omejimo pojavnost škodljivih organizmov ter plevelov, ki so značilni za vrtnine iz iste družine. Vrt razdelimo na štiri poljine, pri čemer je zadnja poljina namenjena trajnim vrtninam in zeliščem. To po-gnojimo ob sajenju z dobro preperelim hlevskim gnojem, rastline ostanejo na stalnem mestu vsaj tri leta. Poljine, kjer bomo gojili čebulnice
in korenovke, ne gnojimo. Najpogosteje sadimo omenjene vrtnine za stročnicami iz preteklega leta, za katere je znano, da tla obogatijo z dušikom. Za preostali dve poljini načrtujemo kapusni-ce in plodovke, ki potrebujejo za rast dobro založena tla z organsko snovjo. Solatnice niso zahtevne glede hranil, zato jih sadimo ali sejemo v kolobarju na gnojeno poljino ali za velikimi porabnicami hranil. Tudi pred gnojenjem z organskimi gnojili (hlevski gnoj, kompost ...) se priporoča analiza zemlje. Osnovna analiza zajema določanje pH tal, fosforja in kalija v njih, pomemben je tudi podatek o zalogi dušika v tleh (N - min oz. mineraliziranega dušika). Pri načrtovanju moramo upoštevati tudi vrstenje vrtnin, saj na isti poljini lahko letno pridelamo tudi do dve vrtnini.
Z dobro pripravo na novo sezono si olajšamo delo. Pripravimo seznam za nakup semena in vegetativnih delov rastlin (čebulčka, strokov česna, gomoljev krompirja ...) ter preverimo v domači shrambi, kjer je zagotovo še
ostalo nekaj neporabljenih semenskih vrečic iz preteklega leta. Če so dobro zaprte (zavite in zalepljene), shranjene v suhem, temnem in hladnem prostoru, tudi to seme še lahko posejemo. Kar potrebujemo novih semen, izbiramo domače avtohtone sorte, saj so najbolje prilagojene našim talnim in podnebnim razmeram.
V marcu še lahko sadimo čebulček, sejemo korenček in peteršilj, saj semena in vegetativni deli teh vrtnin potrebujejo za vznik izpostavljenost nižjim temperaturam. Peteršilj in korenje so včasih gospodinje posejale kar v sneg. Če imate v stanovanju na voljo toplo in svetlo polico, lahko posejete seme priljubljene sorte paradižnika.
Predlagam nakup sadik vseh vrst plodovk, ki jih sadimo na prosto šele po 15. maju, ko mine nevarnost mraza. Sadike paprike in paradižnika sadimo v aprilu v zaščitene prostore. Sadike, pridelane doma, niso pridelane v optimalnih pogojih, zato so pogostokrat »izdolžene« in ko jih posadimo na stalno mesto, potrebujejo čas za prilagoditev. Dobro prehranjene in osvetljene sadike, ki jih nabavimo v specializiranih vrtnih centrih in vrtnarijah, ob sajenju na stalno mesto takoj začnejo rasti. V marcu posadimo tudi gomolje zgodnjega krompirja, ki ga pokrijemo s koprenasto prevleko,
ki zavaruje kaleče poganjke pred nizkimi jutranjimi temperaturami. Ko je zemlja ogreta na 10 stopinj Celzija, na prosto sejemo tudi prve solatnice. Izbiramo med široko paleto sort mehkolistnih in krhkolistnih solat. Zimske sorte solate prenesejo nižje temperature.
Sadni vrt in
vinograd
V sadnem vrtu in vinogradu so prva spomladanska opravila že skoraj pri koncu. V zgodnjih pomladnih mesecih je treba sadno drevje in vinograd poškropiti, saj na ta način uničimo jajčeca škodljivcev oz. trose bolezni, ki so prezimili na drevesu ali trti. S pomladnim škropljenjem ne uničimo popolnoma vseh škodljivcev, olajšamo si delo v rastni dobi. Z zmanjšanim številom škropljenj znižamo tudi vnos nevarnih snovi za ljudi, živali in okolje. Predpomladno škropljenje izvajamo ob koncu zime, v času, ko se začnejo brsti na drevesu napenjati. Ponavadi je to februarja ali marca, pomembno je, da je dnevna temperatura približno 5 stopinj Celzija. S škropljenjem po rezi razkužimo tudi rezne rane. Škropimo v suhem vremenu, ko ni vetra, zjutraj ali proti večeru. Najpogosteje izberemo olje oljne ogrščice, ki mu v sadovnjaku lahko dodamo še bakren pripravek (Cu-prablau ...), za zaščito trte v
vinogradu pa žveplo kot npr. Pepelin. Pri pripravi škropiva se držimo navodil proizvajalca o mešanju škropiv, da ne zmanjšamo učinkovitosti. Oljni pripravki delujejo na način, da oblikujejo nad škodljivim organizmom tanko plast, ki preprečuje dihanje in tak organizem zaradi zadušitve propade.
V sadovnjaku in vinogradu moramo skrbeti za higieno, zato pograbimo in odstranimo odpadlo listje ter morebitno posušeno sadje in grozdje - mumije. Okrog dreves in v vinogradu vzdržujemo čist nasad, kar zmanjša število škodljivcev, hkrati preprečuje, da bi s kosilnico poškodovali deblo. Okrog debel nasu-jemo preperel hlevski gnoj.
Če sadnih vrst še nismo obrezali, je zdaj pravi čas. Toplo vreme konec februarja je spodbudilo brstenje, tako imajo hruške, breskve, slive, ringlo in marelice že dobro vidne cvetne brste. Rez peč-karjev se nekoliko razlikuje od rezi koščičarjev, kjer zlasti vzdržujemo obvladljivo višino rastline (glede obiranja), izrezujemo pregoste poganjke in tiste, ki rastejo v notranjost ali so stari. Rez je odvisna od vrste drevesa, načina vzgoje (intenzivna ali ekstenzivna vzgoja) in pridelave (ekološka, integrirana in konvencionalna).
Okrasni vrt
Tudi na okrasnem vrtu se delo počasi prebuja. V marcu zacvetijo prebujene čebulnice narcis, zvončkov, tudi kakšen tulipan nas že preseneti. Pod krošnjami dreves se še posebej razveselimo barvitega žafrana. Če jeseni nismo odstranili posušenega ali odmrlega listja in cvetov, lahko to storimo na kakšen topel marčevski dan. Porežemo vse nadzemne dele trav, pri trajnicah odstranjujemo od-
mrle dele z roko ali previdno z grabljami. Tudi k trajnicam in vrtnicam dodamo preperel hlevski gnoj, če tega nismo storili jeseni.
Lotimo se tudi obrezovanja listopadnih grmovnic, kjer odstranimo najprej vse izrojene, večletne stare poganjke in tiste, ki izraščajo v notranjost grma. Pri obrezovanju nato grm še razredčimo, poganjke odvajamo na zunanje brste in grm ustrezno prikrajšamo, da ohranimo njegovo sortno značilnost. Največkrat cvetijo gr-movnice na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz večletnega lesa. Čeprav velja pravilo, da grmovnice, ki cvetijo v določenem letnem času, vedno obrezujemo prejšnjo sezono, glavnino rezi opravimo spomladi. Pazimo le, da zgodaj cvetoče grmovnice, ki cvetijo že januarja ali februarja, pore-žemo že novembra ali decembra - takoj, ko odpade listje. Marca porežemo tudi vrtnice.
V marcu tudi naša trata potrebuje prvo nego. Trato je treba na začetku vegetacije prezračiti in odstraniti polst (ostanke preteklih košenj, listja in mahu). Na takšen način dosežemo v tleh večjo količino kisika in boljšo dre-nažo. Na manjših površinah opravimo zračenje z votlimi vilami, na večjih pa s strojem za prezračevanje. Za odstranjevanje polsti uporabljamo vertikulator, na manjših površinah pa lahko uporabimo grablje s posebnimi noži.
Verjamem, da vam bodo opravila na vrtu nudila veliko užitkov, zato vam svetujem, da delo dobro načrtujete. Zabeležite si posamezna opravila, posebnosti v rastni dobi, odločitev in načrtovanje bosta na podlagi izkušenj v naslednjem letu lažja.
Romana Špes, mag. kmetijstva, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
42	ZA ZDRAVJE	sm
Prehrana za onkološke bolnike
Bolnik potrebuje moč in
energijo
Marec je posvečen osveščanju o onkoloških obolenjih prebavil. Na srečo so danes številne vrste raka že ozdravljive. Poznamo tudi nekatere pomembne dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj malignih obolenj. Raziskave kažejo, da bi že s pravilno prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu pitju alkohola ter z vzdrževanjem normalne telesne teže pomembno zmanjšali tveganje za nastanek raka.
SIMONA SOLINIC
Čeprav poznamo veliko dejavnikov tveganja in vzrokov za nastanek raka, je to še vedno v veliki meri bolezen, ki jo težko razložimo. Pri onkološkem obolenju je pomembna prehrana - nepravilna kot tveganje in zdrava kot pomemben dejavnik pri zdravljenju ali okrevanju po posegu.
Vzrokov za presnovne spremembe je več, najpomembnejša je proti vnetna reakcija organizma. Pri nekaterih tumorjih so presnovne spremembe zelo majhne in bistveno ne vplivajo na splošno stanje in prehranjenost
bolnikov, pri drugih vrstah tumorjev, kot so npr. rak želodca, rak črevesja, rak grla, rak pljuč, so spremembe večje. Spremembe v presnovi povečajo potrebo po beljakovinah in energiji. Prav tako se med rakavo boleznijo in njenim zdravljenjem lahko pojavijo neželeni učinki, ki pomembno vplivajo na prehranjevanje.
Beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali in elementi v sledeh so hranilne snovi, ki jih celice, tkiva in organi telesa potrebujejo za gradnjo, obnovo in
delovanje med okrevanjem ali po operativnem posegu. »Ravno po operativnem posegu bolniki pogosto izgubijo telesno težo in so neješči. Takrat so na voljo prehranski
dodatki, ki jih je možno dobiti tudi na recept,« pravi zdravnik interne medicine Zdenko Kikec iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki zdravi tudi onkološke bolnike.
Kakovostna živila
Načela zdrave prehrane poudarjajo uživanje petih dnevnih obrokov. Prehranska priporočila za bolnika z rakom lahko vključujejo povečano
uživanje količine svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih izdelkov, zmerno uživanje mesa in mlečnih izdelkov, omejeno uživanje maščob, sladkorja, alkohola in soli. Predvsem je priporočeno uživanje vseh vrst pustega mesa, rib, mleka, sira, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovsenih kosmičev, testenin, riža in zmerno povečano uživanje smetane, masla, oljčnega, repičnega ali sončničnega olja. Pripravo jedi in izbor živil je treba prilagoditi zmožnostim bolnika, da jo zaužije. Če ne zmore zaužiti večjih količin hrane, je smiselno posegati po hrani z večjo energijsko gostoto. Hrana naj bo pripravljena iz kakovostnih živil, da bo tudi v manjši količini dovolj mikrohranil.
Najboljši način, da si onkološki bolniki zagotovijo vse hranilne snovi, je uživanje mešane in pestre hrane, in sicer tudi takrat, ko nimajo teka in hrana nima ne pravega vonja ne okusa. Toda bolnik z rakom potrebuje moč in energijo. Zato mora biti zaužit obrok mnogokrat posledica zavestne odločitve. Ker gre za zdravje, strokovnjaki priporočajo, da se bolniki potrudijo in med zdravljenjem poiščejo tista živila, ki jih imajo radi.
Kako naj onkološki bolnik uživa hrano?
Združenje Europa Donna je izdalo knjigo oziroma priročnik Prehrana in rak, ki je dosegljiv vsakomur tudi na spletu. Pomanjkanje ali izguba teka predstavljata najpogostejšo težavo, ki spremlja rakavo obolenje in njegovo zdravljenje. Ne glede na vzrok za zmanjšan tek zdravniki onkološkim bolnikom svetujejo, naj poskusijo jesti pogosteje. Vsaki dve uri bi morali nekaj pojesti ali popiti beljakovinsko--energijski napitek. Če je jed energijsko močnejša, jo je treba zaužiti prej. Na primer glavno jed pred juho. Tudi sokovi, juhe in druge tekočine so nosil-
ci nepogrešljive energije z nujnimi hranilnimi snovmi. Prva izbira naj bo vseeno čim več trde hrane, ki se jo temeljito prežveči, kajti že samo žvečenje hrane ugodno vpliva na prebavo hrane in presnovo hranil. Tekočo obliko hrane naj bolniki uporabljajo predvsem kot dodatek k trdi hrani. Ob tem zdravniki še svetujejo, naj bolniki izkoristijo trenutek, ko se počutijo bolje. Takrat naj si privoščijo obilnejši obrok in naj se čim bolj razvajajo z najljubšo hrano, ki naj bo seveda tudi zdrava.
Pravilna prehrana je pomembna tudi pred operativnim posegom. Oseba mora zaužiti predvsem dovolj ogljikovih hidratov, proteinov, »dobrih« maščob ter predvsem sadja in zelenjave.
Hrana je vir hranil in če ima nekdo enoličen izbor hrane, si s tem oži vire hranil. Manj kot je hrana predelana, več hranil bo ostalo v njej, hkrati oseba zaužije tudi manj nepotrebnih dodatkov, ki so živilom dodana pri predelavi.
Onkološki bolniki, če njihovo zdravstveno stanje to omogoča, gredo običajno po operativnem posegu tudi v zdravilišče. Ta so posebej specializirana za oskrbo tovrstnih bolnikov, predvsem omogočajo pravilno izbiro prehrane glede na vrsto posega in zdravljenja.
Obstaja več vrst slikovnih oblik priporočil, med najbolj znane predstavitve spadajo prehranske piramide. Vse prehranske piramide so namenjene zdravi populaciji in so glede na vrsto priporočil za posamezne skupine prebivalstva različne. Osnovna priporočila prehranskih piramid ostajajo pomembna tudi za bolnike z rakom.
PODLISTEK / BUKVARNA
43
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918
Družina Leban
Antonija in Andrej Leban sta se poročila leta 1925. Z devetimi otroki sta živela v Idriji pri Bači. Tam sta imela kmetijo, ki sta jo skrbno obdelovala. Zaradi vedno večjega fašističnega zatiranja Slovencev in velike ekonomske krize je družina Leban leta 1934 zapustila Primorsko, odšla je v Jugoslavijo. Svoj novi dom si je ustvarila na Štajerskem, v Vojniku. Andrej je kupil hišo in zemljo, začel se je ukvarjati s kmetijstvom. Družina se je v Vojniku povečala še za tri člane, tako da je bilo pri Lebanovih dvanajst otrok. Andrej in Antonija sta s svojimi otroki na Štajerskem govorila v primorskem narečju. Naučila sta jih tudi primorskih pesmi, najbolj priljubljena je bila Gregorčičeva pesem Soči. Ko se je začela druga svetovna vojna, so člani družine Leban imeli italijansko državljanstvo, zato jih Nemci niso mogli izgnati.
Po pripovedovanju hčerke Silve Zdovc
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
(8)
Družina Mužič
Anton Mužič starejši je živel v Mirnu pri Gorici, kjer je bil zaposlen kot čevljarski mojster v čevljarski zadrugi. Leta 1915 so vse zaposlene v zadrugi skupaj z družinskimi člani zaradi odpiranja novih bojišč kot begunce preselili v Savinjsko dolino. Čevljarska zadruga je svoje delavnice odprla v Nazarjah. Anton Mužič starejši si je s sinom in hčerama ustvaril novi dom v Mozirju. Leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, se ni vrnil na Primorsko, temveč je ostal na Štajerskem. Svojega 16-letnega sina Antona Mužiča je izučil čevljarske obrti. Leta 1926 se je družina Mužič preselila v Celje in kupila hišo na Skalni kleti. Oče Anton in sin Anton sta se zaposlila pri čevljarju Pojavniku, ravno tako Primorcu. Čez nekaj let sta oče in sin Mužič odprla svojo čevljarsko delavnico. Na Skalni kleti, kjer je stanoval, se je sin Anton zaljubil v svojo sosedo, Primorko Karolino Čuk. Leta 1930 sta se poročila in že kmalu se je družina povečala. Rodila sta se sin Anton in hči Dragica. Približno leta 1937-1938, ko se je na zasedenih ozemljih Primorske stopnjevalo vključevanje mladih fantov v italijansko vojsko, jih je veliko zbežalo v Jugoslavijo. Trije mladi Primorci, Beltram in brata Fabjan, so prišli v Celje in se kot čevljarski vajenci zaposlili v delavnici Antona Mužiča na Skalni kleti. Leta 1941 je tudi mlada družina Mužič postala politično sporna za Nemce; izselili so jo na Hrvaško, v okolico Bjelovarja.
Po pripovedovanju vnuka Antona Mužiča
Se nadaljuje ...
Darja Jan, Muzej novejše zgodovine Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Ob 50-letnici odprtja celjske Veleblagovnice T
»Naš dan je napočil. Izbrali smo soboto, 27. marca [1971]. To je dan T, dan, ko bomo v Gubčevi ulici odprli našo prvo veleblagovnico.« Tako je na tiskovni konferenci nekaj dni pred slovesnim odprtjem prve celjske veleblagovnice dejal glavni direktor Tehnomerkatorja v Celju Stanko Selšek. Moderna veleblagovnica, v kateri so napovedali prodajo vsega, »z izjemo pohištva in avtomobilov«, je bila zgrajena in opremljena v skladu z moderno tehniko prodaje. Kar dvaindvajset oddelkov je imela nova celjska veleblagovnica in v njej je bilo mogoče kupiti več kot 20 tisoč najrazličnejših potrebščin. Več kot dovolj razlogov, da se je 27. marca ob odprtju Veleblagovnice T v Gubčevi ulici zbrala večtisočglava množica, kot se je ob poročanju 1. 4. 1971 zapisalo Novemu tedniku. Poleg njih je odprtju prve veleblagovnice v mestu prisostvovalo tudi lepo število povabljenih gostov, takratnih gospodarskih in političnih veljakov. Trak je imel čast prerezati podpredsednik Skupščine občine Celje ing. Dušan Burnik. V prostorih nekdanje veleblagovnice T sta danes znanstveno-zabavni park Tehnopark Celje in trgovina Tuš.
Uporabljen vir: Branko Goropevšek, Stoletje v Celju 1900-2000, Fit media, 2001, str. 162
Fotografijo prispeval: Brane Žager
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Klimatska naprava, tekoče stopnice in dvigala so predstavljali samoumeven inventar nove velike trgovine.
Julio Cortazar: Ristanc
Nepredvidljivo bralno potovanje
Vsak bralec se na svoj način loti branja posamezne knjige. Nekateri si najprej ogledajo platnice, drugi čtivo najprej prelistajo, tretji dajo prednost kratki recenziji na ovitku ali na zadnji strani ... Možnosti je nešteto.
Pri Ristancu avtor na začetku ponudi ključ, kako naj se bralec loti branja. Svetuje mu, naj bere od prvega do 56. poglavja, nato preskoči na 73. poglavje, ki mu sledita ponovno prvo in drugo ... Tako se navodila nadaljujejo do 131. poglavja, čeprav ima knjiga v celoti 155 poglavij. A avtorjev predlog ni zapoved, je zgolj nasvet. Bralec se lahko odloči
in poglavja bere tudi v drugačnem zaporedju. To ni moteče, saj se je avtor bolj kot zgodbi oz. fabuli posvetil eksperimen-talnosti. Na kratko - noben način branja ni napačen.
Žanrsko gre za eksperimentalni roman, za katerega je značilno, da na nek način sledi zgledu znanstvenega eksperimenta. Enako kot znanstvenik proučuje svoje področje, pisatelj proučuje na primer literarno osebo, ki jo z določenimi osebnostnimi lastnostmi postavi v neko okolje in opazuje, kako se nanj odziva.
Osrednji lik romana predstavlja Horacio Oliveira, ki je sicer intelektualec, a niti približno človek, ki bi ga osebnostno lahko opisali s kakršnimkoli
JULIO CORTAZAR
RISTANC
prevedla Vesna Velkovrh Bukilica	'
" mm
presežnikom. Njegovo bo-emsko življenje je stkano iz brezposelnosti in eksistencialnih zagat, povezanih z njo. Na njegovi življenjski poti se pojavljajo ženske, za katere se zdi, da jih zgolj izkorišča. Med njimi je Maga oz. Lucia, ki med drugim skrbi za zelo bolnega sina Rocamadourja,
a ji Oliveira pri tem in tudi pri ničemer drugem ni ravno v pomoč. Ravno nasprotno. Tudi Gekrepten ni ravno v pomoč, saj je z njo le zato, ker potrebuje streho nad glavo. Žal Oliveira ni niti bleščeč prijatelj. O tem med drugim priča odnos s Travelerjem in Talito. Kljub vsemu bije nenehen notranji boj s samim seboj.
Avtor se v romanu med drugim poigrava tudi z besedilnimi postopki. Brez opozorila bralec v določenem poglavju naleti na zapise v izmišljenem jeziku, kar je hkrati osupljivo in čudno. A osvežujoče. Zanimivo je tudi poglavje, v katerem mora bralec brez opozorila ali navodil ugotoviti, da mora brati samo vsako drugo vrstico. Ko pride do konca poglavja, se mora vrniti na njegov začetek in prebrati še vse lihe vrstice. Podobnih postopkov in presenečenj je v romanu ogromno. Pojavljajo se odlomki iz
drugih del - literarnih, publicističnih . Cortazar se igra z besedami in s črkami, piše v neknjižnem jeziku .
Roman lahko razdelimo na posamezne sklope. Prvega in drugega predstavlja življenje Horacia Oliveire v francoski prestolnici in glavnem mestu Argentine. Tretji sklop sestavljajo različne misli, izreki, poezija ...
Zanimiva je tudi avtorjeva korespondenca s sodobniki, s katerimi je razpravljal o snovanju romana in pojasnjeval, kako je delo nastajalo. Dotakne se tudi odzivov javnosti ob njegovem prvem izidu leta 1963.
Roman je prava bralna poslastica, čeprav bralcu, ki išče predvsem vznemirljivo in presenetljivo vsebino, natrpano z dogajanjem, ne bo predstavljal posebnega izziva oz. užitka. Kljub temu omogoča resno razmišljanje o usodi posame-
znika. A bralec, ki išče nekaj posebnega, drugačnega ., ne bo razočaran. Sploh če pri knjigah opazi tudi slogovno, bese-dilnovrstno ... plat in dovoli, da ga navduši tudi literarnoteore-tična raven knjige .
TANJA DROLEC
O avtorju
Julio Cortazar se je rodil leta 1914 v Belgiji, umrl je leta 1984. Pisal je romane, kratke zgodbe in eseje. Roman Ristanc je ob izidu leta 1963 zaradi eksperimental-nosti dvignil kar nekaj prahu. Je eno najvplivnejših del svetovne literature 20. stoletja in eno največjih španskih del vseh časov. Vesna Velkovrh Bukilica je za njegov prevod leta 1995 prejela Sovretovo nagrado. Nazadnje je roman izšel pri založbi Beletrina leta 2020.
44
BRALCI POROČEVALCI
Virtualna glasbena ekskurzija - Hugo Wolf
V sredo, 10. marca, smo za dijake višjih letnikov umetniške (glasbene) gimnazije Šolskega centra Velenje pripravili strokovno glasbeno ekskurzijo.
Povezali smo se s Koroškim pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu, ki v tem letu vsebinsko bogato obeležuje obletnico rojstva v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja Huga Wolfa. Ker imajo letošnji maturanti Wolfovo glasbo za maturo, je prišlo do ideje, da bi obiskali njegovo rojstno hišo, ki je spremenjena v muzej. Ker trenutno težje potujemo, smo se dogovorili za virtualni »zoomovski« obisk in nanj (ker nam tehnika to omogoča) povabili še maturante z Umetniške gimnazije Koper in s Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Nastal je zanimiv dogodek, v katerem smo na eni strani spoznali delček naše kulturne dediščine in po drugi s povezovanjem pogled usmerili tudi naprej. Ekskurzijo je obiskalo približno 70 udeležencev. Ker dogodek kar kliče po ponovitvah, smo se ob koncu dogovorili, da se bomo v začetku aprila dobili spet, tokrat na temo Tartinijevega Pirana.
URŠKA ŠRAMEL VUČINA Gimnazija - Šolski center Velenje
Zmagovalna harmonikarka Natalia Jakop
Med številnimi mladimi talenti, ki igrajo na diato-nično harmoniko, je tudi Natalia Jakop, ki prihaja iz Škal pri Velenju, vasice odličnih harmonikarjev, kot sta legenda Franc Delčnjak in eden najuspešnejših harmonikarjev pri nas Nejc Pačnik, ki je tudi njen mentor. Komaj 14-le-tno dekle se lahko pohvali že s številnimi priznanji, saj je svojo nadarjenost v preteklosti že dokazalo na različnih tekmovanjih. Najbolj odmevna so zagotovo zlata priznanja na Avsenikovem tekmovanju in državnem prvenstvu, ki ga organizira Zveza di-atonične harmonike Slovenije.
Njen mentor je dvakratni svetovni prvak Nejc Pač-nik, za katerega vemo, da je eden najboljših harmonikarjev pri nas. Edini je združil zmage na vseh največjih tekmovanjih v igranju na diatonično harmoniko (absolutni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne 2008, 2009, ab s olutni evr op ski prvak 2007, mladinski svetovni prvak 2009, absolutni svetovni prvak 2015), sku-
paj je zmagal na več kot sto tekmovanjih. Že osmo leto v svoji glasbeni šoli Pačnik prenaša znanje na mlade nadobudneže, ki dosegajo izjemne rezultate.
Med njimi je tudi Natalia Jakop, ki se je pred nekaj meseci prijavila na tekmovanje Naj harmonikar Golice, kjer se je za ta laskavi naziv potegovalo več kot 50 tekmovalcev. Tekmovanje je od novembra potekalo v več sklopih. Gledalci so lahko glasovali za pet tekmovalcev v vsakem tednu. V naslednji krog se je uvrstil le najboljši oz. tekmovalec z največ glasovi. Kot je dodala Natalia, se je na tekmovanje v prvi vrsti prijavila zaradi pridobivanja izkušenj, nastopanja pred kamerami, predvsem pa, da bi jo slišalo in spoznalo več ljudi. Na začetku je bilo zanimivo, saj je bilo treba zaradi ukrepov skladbe posneti od doma. Ob napredovanju iz kroga v krog je postajalo bolj napeto, priprava in izvajanje novih skladb z mentorjem sta postajala težja in tudi mentor Nejc Pačnik je na vsaki vaji zahteval večjo doslednost in natančnost izvedbe. S trdim
Ustvarjalnost nas povezuje
Nataša, Nensi, Vida, Darija, Vanja, Tatjana P. in Tatjana B. so gospodinje sedmih stanovanjskih skupin v Pegazovem domu, ki imajo od 15 do 23 stanovalk in stanovalcev. Večkrat poudarimo, da je gospodinja kot nadomestna mama stanovalcem, saj ima z njimi pristen stik in če je le mogoče, ustreže njihovim željam.
Po zahtevnem koronaobdobju se revita-liziramo. V preteklem mesecu je delovna terapevtka z gospodinjami izpeljala mnoge delavnice, ki pripomorejo k občutku družinskega modela, domačnosti, pripadnosti, dajejo občutek koristnosti ...
V februarju smo izdelovali srčke iz papirja in jih šivali iz blaga, v vitalnih skupinah smo izdelali pustne maske, razgibali smo se ob športnih igrah, pekli miške, krofe, flancate, skutin in jabolčni zavitek, različne kekse. Za marec načrtujemo šivanje rož, v vsaki skupini izdelavo velikonočnih dekoracij, voščilnic, izdelavo butar, krasitev jajčk in kulinarične delavnice. Ob glasbi, tudi petju in pogovorih čas hitro mineva. Ustvarjalnost in kreativnost nas povezujeta in prinašata nove domislice.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
Umetniški večer
V petek, 5. marca, so dijaki 4.u-razreda Gimnazije ŠC Velenje izvedli tradicionalni umetniški večer z naslovom Podobe iz sanj. Okoliščine ustvarjanja dogodka so bile to leto posebne, vse priprave so potekale na daljavo in tudi dogodek, ki je praviloma izpeljan v svečanem in družabnem okviru večera v glasbeni šoli, je bil tokrat prenesen v varno spletno okolje.
Umetniški večer je bil tudi v spletni različici sestavljen iz razstave likovnih del in koncerta glasbenikov. Likovna razstava je v četrtem letniku vedno svečana, saj je odsev vseh let šolanja in tudi osebnega zorenja. V prvem delu so dijaki v okviru arhitekturne naloge razmišljali na temo ekologije, prijetnega in pravičnega so-bivanja ter o možnostih reciklaže. Prav z metodo reciklaže so si v okoliščinah dela na daljavo pomagali pri izvedbi svojih zamisli.
Drugi sklop je odseval samostojnost v najširšem pomenu: dijakom je bil prepuščen izbor teme, tehnike in motiva, zato je vsak lahko izrazil svoje močne plati, polja zanimanja in nakazal korake, ki vodijo v študij in življenje. Sledil je razredni koncert glasbenic, ki je doživel premiero na Youtubu. Na njem je zaigralo osem nadarjenih glasbenic, ki so navdušile kot prepričljive poustvarjalke, ki jim je uspelo v zelo kratkem času pripraviti in posneti zahteven glasbeni program. Spored so zaključile z nizom odlomkov iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, za katerega je priredbo napisala dijakinja Nika Oder.
Na koncu smo prisluhnili zahvalam, s katerimi so se dijakinje poklonile izjemni osebnosti našega mesta, mag. Ivanu Marinu. Sledili so virtualna predaja ključa, ki so jo organizirali lanski četrtošolci, ter nagovora obeh ravnateljev, Gabrijele Fidler in Borisa Štiha. Dijaki so si dogodek ogledali v veliki dvorani glasbene šole, vsi ustvarjalci in obiskovalci pa so se po dogodku srečali na neformalnem klepetu na spletu.
ALEKSANDRA DOLENEC GOJEVIĆ URŠKA ŠRAMEL VUČINA Gimnazija Velenje Glasbena šola Velenje Šolski center Velenje
BRALCI POROČEVALCI
45
Kako sem doživljal šolanje na daljavo?
delom se je Natalii po nekaj mesecih uspelo prebiti v finalno oddajo, kjer je med vsemi sodelujočimi po skupni oceni komisije in glasovih prevzela vodstvo na lestvici skupnega seštevka.
5. marca so na TV Golica v superfinalu izbrali naj harmonikarja Golice oz. naj harmonikarko Golice.
V superfinale oddaje so se uvrstile tri harmonikarke: Patricija K. Križnik, Maja Horvat in Natalia Jakop. Vsaka tekmovalka je izvedla eno skladbo, Natalia se je tudi v finalni oddaji najbolj izkazala in osvojila laskavi naziv ter postala zmagovalka.
AP
Najstniki smo samo 2.555 dni, to je sedem poletij in več kot 1.560 dni, ko se lahko družimo po pouku. Letos doma sedimo pred računalnikom in gledamo v »luft« že 121 dni. Lani smo približno enako počeli približno 80 dni. To pomeni, da so nam vzeli že 201 dan, preostane pa nam samo še 2.354 dni za še ogromno neizpolnjenih ciljev ter dogodivščin. Vsi si želimo v šolo, saj pogrešamo način življenja, ki smo ga bili vajeni. Komaj že čakam, da bom lahko nekomu povedala vse, kar sem razmišljala v teh časih. Doma me namreč nočejo več poslušati, pravijo, da samo »blebečem«. (Zoja)
Prva dva tedna je še šlo brez problema. Opravljala sem vse potrebno, sproti, organizirano in z veliko motivacije. Vsak naslednji teden se mi je motivacija vidno manjšala in vedno dlje sem sedela za zvezki in delala nalogo. Prišla sem do obdobja, ko sem hotela vse pustiti ... (Nastja)
Kaj se je dogajalo med karanteno? Še sama ne vem. Štiri mesece sedenja za mizo, vsak dan enak in za povrhu še brez družbe. Kljub temu da sem se trudila, da bi ostala zbrana, vsak dan hodila na sprehode, igrala flavto, vem, da je motivacija krepko padala. Zdelo se je, kot da smo v nekem začaranem krogu, kot v risanki, ko se dan neskončnokrat ponavlja. Seveda se v risankah tega vedno rešijo, a mi se nismo mogli. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo nemočno čakanje na vrnitev v šolo. (Liza)
Če bi šla v navadno šolo, vem, da ne bi bila tako lena, kot sem zdaj. Včasih si grem celo na živce (in tudi moji mami), če ne delam čisto nič. Počutim se, kot da zapravljam svoje življenje s tem, da sem cele dneve za računalnikom ali s telefonom. Ampak si ne morem pomagati, če po resnici povem. Še enkrat povem, to se ne bi dogajalo, če bi bila v navadni šoli. (Anja)
Šola na daljavo je zgledala bolj kot: naredi, kar se ti zljubi, in to pošlji. Vse je bilo odvisno od počutja na tisti dan. Na žalost pa je seveda motivacija padala iz dneva v dan. Vsak dan isti izziv. Nisem se več boril s šolo, ampak sam s seboj. Telo ti govori: pojdi ven, pojdi na igrišče in pusti nalogo. Na drugi strani pa ti možgani govorijo: šola je dobra zate, izbral si si visok cilj, zato ga sedaj izpolni. O težavah s seboj pričajo tudi moje opravljene kot tudi neopravljene naloge. Če tega ne doživiš, ne moreš razumeti. (May)
Videokonference so bile prava popestritev dneva, sploh za tiste predmete, ki jih imam rada. Lahko sem videla svoje sošolce, sošolke in se kljub izključenim kameram počutila prisotno v družbi. Pa še boljše sem se počutila, saj me je spomnilo, da nisem sama v tem načinu dela, temveč smo zdaj vsi prisiljeni v to. Tega pač nismo mogli spremeniti, le sami smo se morali na svoje načine prilagoditi temu času. (Robin)
Manjkala sta mi predvsem osebni stik in razprava o kakšni stvari, kjer slišiš več različnih mnenj in pogledov, včasih pa se drug drugemu nasmejimo. Nekatere predmete je težje prepisovati iz učbenikov, delovnih zvezkov in bi veliko raje imela učiteljičino razlago, njen očesni stik in to, da bi jo kaj vprašala. (Lara V.)
Zgodilo se nam je že drugič, prišlo je obdobje, ki nam na začetku ugaja. Obdobje, ki na koncu postane prava nočna mora. Obdobje, kjer je vsak dan isti, kjer je vsaka šolska ura ista. Najhuje pa je, da lahko ukrepamo le tako, da smo doma, sami, osamljeni. Da čakamo na spremembo in poskušamo zdržati. Da delamo od zgodnjih ur do poznih večernih ur. Da sanjamo o stvareh, ki so se nam prej zdele čisto vsakdanje. Da pogrešamo prejšnje življenje. A nekaj kljub težavam vedno verjamem: »Za vsakim dežjem vedno posije sonce.« (Sara)
Moje misli so bile uprte le še v 2021, prošnje, da se leto 2020 končno konča, so bile vse večje. Hkrati pa sem se zavedala, česa vsega sem se letos naučila in katere vrednote sem kot oseba, zahvaljujoč »koroni«, dobila. Novo leto in priložnost za nove zmage in cilje. To so bile besede, ki sem si jih v glavi ponavljala 31. decembra, in si seveda močno želela življenja izpred dveh let. Brezskrbnih dotikov in zdravja. (Lara Kr.)
Edina pomanjkljivost je bila, da med šolo na daljavo ni bilo dosti gibanja, zato smo to zelo pogrešali. Za športno vzgojo smo dvakrat na teden dobili vaje, vendar to zame ni bilo dovolj. Večkrat sem z družino šel na kakšen sprehod, z očetom pa sva tudi tekla. V prostem času sem se srečeval tudi s sošolcema, skupaj smo igrali videoigre ali pa kolesarili. (Tadej)
Utrinki iz zapisov učencev 9.b-razreda OŠ Polzela
(X) PRIMERNA TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV
Za prvi sadjarjev korak...
) Cuprablau Z J» y ) FRUTAPON
Koščičasto sadje je priporočljivo poškropiti v zadnji dekadi februarja, najkasneje v začetku meseca marca, pred prvimi obilnimi padavinami. Glive iz rodu Taphrina povzročajo bolezen breskovo kodravost Taphrina deformans, ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj Taphrina pruni.
BBCH 54 - 59
Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja (jablana, hruška)
okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10 I) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode). Priporoča se škropljenje v fenološki fazi mišjega ušesa (BBCH 54-59).
Breskova kodravost Taphrina deformans
Prvo škropljenje breskev in ostalih košči-čarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10l vode) ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev Stigmina carpophiia.
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequa-lis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih
Pripravek FRUTAPON se uporablja kot kontaktni akaricid za tretiranje košči-častega in pečkatega sadnega drevja ter vinske trte. Sredstvo deluje tako, da škropilna brozga prekrije jajčeca pršic z oljno prevleko pod katero se zadušijo.
Sredstvo FRUTAPON se uporablja za zmanjševanje populacij zimskih jajčec pršič prelk Tetranychus spp..
a. koščičastem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 l/ha, (0,3 I Fru-tapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze nabrekanja cvetnih brstov, ko so brsti zaprti in vidne svetlo
.	V . • pdraelfr
'. samice rdeče 'sadne pršice
rjave luske do faze, ko je socvetje obdano s svetlo zelenimi luskami (BBCH 51-54).
b.	pečkatem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 IVha, (0,3 / Frutapona/lO I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze brstenja, ko je končano nabrekanje cvetnih brstov, do faze mišjega ušesca (BBCH 52-54).
c.	trti za pridelavo vinskega grozdja:
Priporoča se tretiranje v 2 % koncentraciji, (0,3 I Frutapona/lO I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze, ko se pričnejo odpirati brsti in so konice zelenih poganjkov komaj vidne, do faze, ko se prvi list razpre in oddvoji od poganjka (BBCH 07 -11).
Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku Nectria galligena, proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji Monilia fructigena, proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk Phytophthora cactorum proti bakterijskemu hruševemu ožigu Erwinia amylovora. Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca.
Zimska jajčeca rdeče sadne pršice
m CINKARNA
46
RAZVEDRILO
Višina in teža? 179 cm in 58 kg. Gospodična, pri zdravniku ste, ne na Facebooku.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Na testiranju
Sem šla na testiranje za okužbo s koronavirusom. Medicinska sestra me je vprašala: »Ali ste izgubili okus?« »Ne, jaz se zmeraj tako oblačim.«
Očkov parfum
Špelca se z mamico potepa po mestu. Ko gresta mimo gostilne, se Špelca oglasi: »Mami, mami, tu notri pa diši po očkovem parfumu!«
Zdravilišče
Babica razlaga v zdravilišču: »Če ne bi bilo moje snahe, ne bi nikoli videla zdravilišča.« »Torej ti je ona plačala, da si lahko tu?« sprašujejo druge. »Ne, porinila me je po stopnicah!«
Ni je sram
V službi je med malico sodelavka šla že četrtič po sladico.
»Te nič ni sram?« jo vprašam.
»Ne, vedno rečem, da je za tebe,« mi odgovori.
Imam nekaj idej, ampak nobena ni za manj kot 10 let zapora ...
Rekla je: »Všeč so mi pogumni moški...« On: »Zredila si se ...«
Ne tekajte za ženskami, da ne boste trčili v tiste, ki od njih bežijo!
Finale štajerske lige. Vstopa Štefan s številko 7.
fcjr Jfcv ЧШт
ITw^ v
Šah je edina igra na svetu, ki kaže položaj ubogih moških.
Kralj se lahko premika samo za eno mesto, medtem ko lahko kraljica skaklja, kjer želi.
Oven
Tehtni ca
Oni bi mi vzeli 30 evrov za olje! V trgovini stane liter manj kot dva evra!
Bom letos kaj seksal?
Ne
O Enako, samo v oranžni barvi.
Sonce vstopi v soboto v vaše znamenje in tako najavlja pričetek pomladi, popolnoma nov ciklus leta, v katerem boste izredno aktivni. Ovira, ki se vam bo v novem delovnem tednu postavila po robu, ne bo takšna, da je ne bi mogli odstraniti. Potrebno bo nekaj napora, zato vzemite vse skupaj kot izziv. V nedeljo vas bo obiskala Venera, kraljica ljubezni in denarja.
3\k

Lev

Devica

Vaša vitalnost bo nekoliko v upadu, zato delujte preventivno. Nekdo vam bo za zgled, po katerem bi se želeli ravnati. Vendar boste ob premisleku ugotovili, da vaju loči vse preveč razlik, da bi tudi vi ubrali sistem, ki se kaže za tako uspešnega. V čustvenih zadevah se kaže velika razdvojenost, še zlasti od nedelje dalje. Bodite zelo previdni, težko bi popravljali nastalo škodo!
škorpijon
Pripravite se na krajše čakanje, ki pa lahko povzroči zamudo pri vaših nadaljnjih načrtih. Sicer pa tudi ostali ne bodo točni na minuto, zato ne boste nič pomembnega zamudili. Neka situacija lahko zelo spremeni vaše mnenje, kar bo nazadnje samo dobro. Kar je bilo pred časom nedorečeno, lahko sedaj dogovorite. Četrtek 18. marec, je odličen dan za srečanja in nakupe!
Nekaj več nervoze se kaže, saj bodo vsi zahtevali od vas veliko. Vaša pričakovanja bodo drugačna od okolice! Pri delu boste še vedno preobremenjeni. Naredite dober načrt, kaj lahko počaka in kaj naj ima prednost. Na silo na ne boste hoteli delovali, s čakanjem pa tudi ne boste nič dosegli. Uganka vam bo, kako bi pospešili potek določenih dogodkov.
Dvojčka
Vaš vladar Merkur potuje po znamenju rib, kar povečuje intuicijo, po drugi strani pa povzroča razdvojenost. Posvetili se boste usklajevanju različnih interesov. Mars, ki je že ves mesec v dvojčku, vam prinaša ogromno energije in zelo pomembno je, da jo fizično porabljate. V nasprotnem primeru boste zelo nervozni! Lunin krajec v nedeljo lahko povzroči kratkotrajno nihanja razpoloženja.
Rak
Strel ec
Mars, ki ves mesec potuje po vam nasprotnem znaku dvojčkov, vam nasprotuje. Ogromno energije boste imeli, vendar so lahko rezultati vašega dela pičli, če ne boste skrbeli za boljšo koncentracijo pri delu. Osredotočite se na najbolj bistveno! Od nedelje dalje se vam zvezde bolj prijazno smehljajo na čustvenem področju. Nekaj vas bo zabavalo, mogoče celo osrečilo!
Kozorog
Od nedelje do torka zvečer boste gostili Luno v svojem znamenju. Dom, družina in tradicija bodo v tem tednu igrali pomembno vlogo. Več skrbi boste posvetili starejšim in pomoči potrebnim. Naj bo rutina vaše vodilo pri delu. Še pred koncem marca boste uredili tisto, kar je čakalo prav na vas. Vaše razpoloženje bo zelo romantično in v čustvenih zadevah boste pokazali več strasti.
Ponavljanje ene in iste rutine pri delu vas ne pomirja, ampak vas počasi spravlja ob živce. Nekaj lahko spremenite brez posebnega truda in takoj bo bistveno bolje. Skrbi preteklih dni se bodo unesle, saj se bo razjasnila zadeva, ki vam ni dala miru. Srečanje s starim znancem lahko obudi prijetne spomine. Ni nujno, da ostane samo pri tem, lahko ponovno doživite to pravljico.
Vodnar
Dnevi, ki so pred vami, bodo izredno aktivni, vi sami pa vsestranski pri zelo različnih dejavnostih. Imeli boste občutek, da morate poleg svojega dela opravljati še marsikaj drugega in da vas po malem že izkoriščajo. Prav je, da postavite meje. Sreda, 24. marec, bo zelo zanimiv dan, ogromno se bo dogajalo in lahko boste izbirali med več možnostmi.
Več poti vodi do enakega rezultata, ampak od vas je odvisno, katero boste izbrali. Mogoče se celo ozrete po tisti, za katero ste še pred časom menili, da ni mogoča. Presenetite lahko sebe in ljudi v svoji okolici. Razmišljali boste, ali sprejeti vabilo ali ne. Neumno bi bilo, da ga zavrnete, saj si tako odvzamete možnost, da preverite, kako se boste znašli v drugačnih okoliščinah.
Ribi
Vaš vladar Merkur, ki potuje po znaku rib, vam nasprotuje. Kar precej energije boste vlagali v svoje delovanje, kar se bo odrazilo tudi v uspehu. Pridno se boste lotili obveznosti, v veliko pomoč bo tudi prepričanost, da delate tisto, kar vas resnično veseli. Ogromno energije boste imeli, tudi moči, ki vam bo dvigovala samozaupanje. Zasebno življenje bo nekoliko v senci.
Zvezde so na vaši strani, še vedno ste njihov ljubljenec. Polni boste načrtov in idej kako naprej, Merkur vas odlično podpira, saj potuje po vašem znaku. Nekdo vam bo podal zanimiv predlog, vendar ne boste pokazali, da vas zanima. Tudi to je dobra taktika, vendar naj to ne traja predolgo. Lahko se pojavijo težave z zaupanjem, čeprav očitnega razloga za to ne boste imeli.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PIHALNI (INŠTRUMENT Z VEČJIM TONSKIM OBSEGOM
RIŽAM E DARILO UGAh E (STAR)
RIMSKI VOJSKOVODJA IN POLITIK
POSUŠENI IZCEDKI NA RANAH
OSEL GRE SAMO ENKRAT NA ...
ORGAN VIDA
PRIPRAVA ZA REZANJE
iE
PRENOSNI NALOG
EGIPČANSKI VLADAR
SLOVENSKA KNJIŽEVNICA (LEA)
TROPSKA RASTLINA
RUDOLF NIERLICH
ZVIŠANI TON A
OTOŠKO OBMOČJE V TIHEM OCEANU
SREDSTVO PROTI MOLJEM
OZEK USNJEN TRAK
IDENTIČEN
SREDOZEMSKI GRM
OKRASNI GRM
NEKD. MARI BORSKA TOVARNA PIJAČ
SLOVENSKI SLIKAR (LOJZE)
PREBIVALCI ITAKE
TIP PRVIH PC-JEV
DEL VOJAŠKE ORGANIZACIJE
MRAK
17
18
PRE-DRUGAČITI
DOBIMO GA IZ ETANA
12
BRITANSKA PEVKA ORA
DREVORED
ZAŠČITEN PREDUJEM
LISAST VOL SREDNJEAMERIŠKI INDIJANCI
VELIKA PTICA UJEDA
PROSTI TEK MOTORJA (POG.) RAZDVOJENOST
PORAVNAN (RAČUN)
BOLEZEN RASTLIN
SAMSONOVA LJUBICA
ROY INNIS
PODROČJE POD KANOVO OBLASTJO
PROGA (NAR.)
NAJDALJŠI VZPOREDNIK
MESTO V TOSKANI, ZNANO PO MARMORJU
ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA
SIJAJ
KMEČKO OPRAVILO
PRILOŽNOST ... TATU
SKESAN ČLOVEK
AMERIŠKI IGRALEC (RYAN)
DELO POD-LOŽNIKOV V FEVDALIZMU
RIMSKI CESAR
14
SLOVENSKA
PEVKA (ALENKA)
SLOVENSKI MISIJONAR (PEDRO)
ZDA (POG.)
Povsod z vami
VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP
... MESTO V. KRESLIN: NAMESTO KOGA ROŽA ...
KROMPIRJEV SVALJEK
PRVI JAVNI NASTOP PREBIVALEC ARAGONIJE
15
ZMAGA Z VSEMI VZETKI PRI BRIDŽU
TELEVIZIJA
OMAR NABER
VEČNO MESTO
OTOK V GEOG. IMENIH
13
OPLENJEN, OKRADEN
16
TOLIKO SI ... KAKOR SE POČUTIŠ
STOPANJE (EKSPR.)
SPODNJI DEL OBRAZA
RENATA TEBALDI
MISLITI SE PRAVI NIČ ...
RENEE ZELLWEGER
GRŠKA MITOLOŠKA REKA
20
ANGLEŠKI IGRALEC HOWARD
KITNA OVOJNICA
10
19
REZULTAT MERJENJA
SUDOKU 457
		2		9		3		6
				4	6	7		
8		5						
7					2			
					4		1	
3	8						7	
			1			9		3
	9					2	6	
	5	3	2					8
SUDOKU148
							5	6
				4	1			2
5	9			7				
8	2	3						
			7	8	9			
							1	5
		8				3		
7		1	6			2		
		6	4					8
REŠITEV SUDOKU 456
REŠITEV SUDOKU 147
6	4	1	9	8	5	3	2	7
5	2	8	7	1	3	4	6	9
7	9	3	2	6	4	8	5	1
4	3	2	5	9	6	7	1	8
1	8	6	3	2	7	9	4	5
9	7	5	8	4	1	6	3	2
3	5	9	4	7	2	1	8	6
2	1	7	6	3	8	5	9	4
8	6	4	1	5	9	2	7	3
8	6	1	9	2	4	7	3	5
5	7	2	6	3	1	9	4	8
9	3	4	8	7	5	1	6	2
6	2	8	1	9	3	5	7	4
1	9	5	7	4	6	8	2	3
7	4	3	5	8	2	6	9	1
4	1	7	2	5	9	3	8	6
3	5	9	4	6	8	2	1	7
2	8	6	3	1	7	4	5	9
6
8
2
9
4
11
7
5
VILI RESNIK
3
novi tednik
Vddm г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno? г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. marca.
Geslo iz številke 10: Marčna dneva žena in mater.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Barbara Plevnik iz Buč, Nika Drame iz Gorice pri Slivnici in Renata Zidar iz Lesičnega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
NAROČITE
in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur
več na: www.trik.si
48
TA PISANI SVET
Blesti tudi s švedščino
V reklami za Lesnino, ki je očiten odziv na prihod Ikee v Slovenijo in ki je dosegla izjemen odziv ter gledanost, nastopa tudi znani celjski kulturni ustvarjalec Kristian Koželj, ki je pred kratkim postal tudi novi vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje (U3O) v Osrednji knjižnici Celje.
»Vloga v reklami za Lesnino je prišla, kot te vloge ponavadi pridejo - z avdicijo pri Agenciji 4 you. Po uspešni avdiciji je sledilo intenzivno učenje dialogov v švedščini, ki je, roko na srce, slovenščini precej tuj jezik. K sreči smo imeli odlično lektorico, naravno govorko Anjo Paravinja. S soigralcema smo se odlično ujeli tako pred kamero kot za njo, svoje je dodal še izjemno sproščeni režiser Miha Mlaker, tako da smo se na snemanju, kljub temu, da je bilo precej naporno, odlično zabavali,« je o svoji vlogi v reklami, v kateri blesti s švedščino, povedal Kristian. Izzivov mu res ne (z)manjka, te dni namreč tudi režira virtualno prireditev ob prihajajočem prazniku Mestne občine Celje, pri izvedbi sodeluje Gledališče Celje.
RG, foto: zajem zaslona YouTube
Pisani
pravljični
kovčki
Pisani pravljični kovčki so te dni posebna privlačnost v celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku. Otroci lahko izbirajo med 17 različnimi. Eni so bolj skrivnostni, na primer kovčki Tinka, Jurček, Franček, drugi imajo prepoznavne podobe dinozavra, flaminga, policista, gasilca, muce, vile, pikapolonice, samoroga ... V vseh so knjige ter drobna presenečenja na temo, ki jo ponazarja kovček.
Knjižničarke otroškega oddelka celjske knjižnice so želele na ta način svet pravljičnih dogodivščin prenesti v domove otrok, ki se v zadnjih mesecih ne morejo več udeleževati pravljičnih uric v knjižnici, lahko pa si nekaj pravljičnih trenutkov pričarajo doma s pomočjo lepih pisanih kovčkov.
TC, foto: OKC
Poezija v ptičjih hišicah
Gregorjevo velja za slovenski praznik zaljubljenih - dan, ko zadiši po pomladi. Po ljudskem izročilu se namreč takrat ženijo ptički, iz zimskih skrivalnic jih privabijo sončni žarki. V Velenju je posebna ljubezenska inštalacija, sestavljena iz ptičjih hišic, namenjena vsem mimoidočim. Če pokukate skozi vhod v hiško, se vam bodo namreč razgrnila skrita ljubezenska sporočila, ki so jih spisali veliki literati. V Festivalu Velenje na ta način kreativno pozdravljajo pomlad in nam vsem želijo veliko veselega in svobodnega ptičjega žvrgolenja.
LKK, Foto: Ksenija Mikor
Z novim skrbnikom potomke najstarejše trte
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo savinjski vinogradniki poklonili polzelski občini, od leta 2016 lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda.
Letošnjo spomladansko rez sta prvi teden v marcu opravila župan Jože Ku-žnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. Modra kavčina je stara že več kot 400 let in je vpisana v Gu-innessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Polzelani, ki imajo njeno potomko, verjamejo, da jih bo žlahtnica, ki bo odslej rasla pod skrbnim očesom novega oskrbnika, z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje.	Ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda raste potomka najstarejše trte na
ŠO svetu, žlahtne žametne črnine ali modre kavčine. (Foto: Občina Polzela)
Večer žensk
Letošnji izbor Slovenke leta bo drugačen, kot je bil običajno v več kot treh desetletjih izborov v organizaciji uredništva revije Jana Zarja. Ime ženske, ki je lani najbolj prepričala, navdihnila ali ganila, bo znano 29. marca zvečer, ko si bo na spletni strani www.slovenkaleta.si mogoče ogledati zaključno prireditev.
Do 20. marca je še mogoče glasovati na glasovnici iz revije ali na spletni strani ter nameniti svoj glas eni od kandidatk. To so Zdenka Bado-vinac, Magda Kastelic Hočevar, Valentina Kobal, Ema Kozin, Kazimira Lužnik, Monika Ažman (v imenu medicinskih sester), Nevenka Mlinar, Anita Ogulin, Carmen Rajer, Natalija Spark, Erika Žnidaršič in z našega območja kmetica Katarina Očko iz Zgornje Rečice pri Laškem (na sliki).
V privlačnem programu bodo nastopili Nuška Drašček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, Ana Kla-šnja, Lukas Zuschlag in drugi umetniki, voditeljica večera bo Blažka Müller. O ženskah bodo govorili Tone Partljič, Vinko Möderndorfer, Karel Gržan, Andrej Šter, Zoran Predin, Marcel Šte-fančič, Tadej Golob, Mario Galunič in Tadej Toš.
Foto: arhiv Jane Zarje
Cvetoč pozdrav pomladi
Ploščad pred Domom kulture Velenje je na dan, ko se ženijo ptički, zacvetela v vseh barvah in oblikah. Svojevrsten travnik krasijo rože in rožice, narejene iz starih loncev, veder, pokrivalk, železa, kovine ter ostalih odpadnih materialov, ki jih vsakodnevno zavržemo. Vsak cvet eko šopka je edinstven. Nenavaden šopek, ki je zacvetel v središču Velenja, pa je plod kreativnosti in dobre volje ustvarjalne ekipe Festivala Velenje.
LKK, Foto: Barbara Pokorny