Fostniaa plačana v gotovini
90.	'V Ljubljani, dne 2. avgusta 1921.	Letnik LEL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece junij, julij, avgust, september, oktober, november in december 1921. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o po biranju 6,/0uega prispevka za uradniški fond od carinskih uradnikov bivše A'1 stro-Ogrske. Razglas, da je izvozna carina na koks v prahu ukinjena. Izprememba v postopku ob
izvozu dovoljenega kontingenta 6000 konj. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
240.
Dinarjev	Kron
Določila o razhodkih.
V imena Njegovega Veličanstva IP'eibx»®#, I-, po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Ä Ie> fe: s a ml dl © k», prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za finance D R br. 90.400 z dne 27. junija 1921. in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Začasni zakon
o proračunskih dvanajstinah za mesece junij, julij, avgust, september, oktober, november in december 1921.,*
ki se glasi:
Splošna določila.
Ćlen 1.
Kraljevski vladi se dovoljuje izvrševanje državnih razliodkov in zbiranje dohodkov za dobo od dne 1. junija do dne 31. decembra 1921. na podstavi proračuna za leto 1920./1921., in sicer v tehle zneskih:
a)	sedem.	Dinarjev	Kron
dvanajstin kreditov, označenih v členu I.
finančnega za-	i
kona za leto
1920./1921., . . 1.608,479.530-14 2.886,247.145-53
b)	sedem dvanajstin kreditov, označenih v členu III. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 21. avgusta
1920.,	....	169,750.000-—
c)	sedem
dvanajstin kreditov, označenih v prilogi 1. delu II. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 26. oktobra 1920., . .	226,218.125-—	28,460.833-31
č) sedem dvanajstin specialnega kredita v znesku
100.000.	000-— dinarjev iz člena VIL začasnega zakona z dne 21. avgusta
2.004,447.655-14 2.914,707.978-84
198,333.333-31
i>
Prenos . .
1920.,	se zvišuje za vsoto
140.000.	000,— dinarjev, kar daje skupaj . .
d)	sedem
dvanajstin rezervnega proračunskega kredita za nezadostno določene razhodke, partije 1974. proračuna, kateri znesek je obsežen v točki a) tega člena, se zvišuje za vsoto dinarjev ...........
e)	sedem
dvanajstin poviška	partije
859.,	pozicije 2.,
po členu IX. začasnega zakona z dne 21.	avgusta
1920. v znesku dinarjev . . .
Skupaj . ." 2.296,114.321-76 2.914,707.978-84 dinarjev: dve milijardi dvestoščstindevetdeset milijonov stoinštirinajst tisoč tristoenaindvajset in 77ioo; in
70,000.000-—
23,333.333-31
kron: dve milijardi devetstoštirinajst milijonov sedemstosedem tisoč devetstooseminsedemdeset in 37ioo-
Člen 2.
Za dobo od dne 1. junija do dne 31. decembra 1921. veljajo vsa določila finančnega zakona za leto 1920./1921. z vsemi njegovimi prilogami in dopolnitvami, ki so stopila v veljavo z začasnima zakonoma z dne 21. avgusta in z dne 26. oktobra
1920.,	kolikor niso izpremenjena s predpisi tega in drugih začasnih zakonov in uredb.
Člen 3.
V zvezi člena L, točke d), tega zakona sme znašati kredit za nezadostno določene razhodke nekvarno členu 27. zakona o državnem računovodstvu in členu 11. finančnega zakona za leto 1920./1921. do 5 % skupne vsote kreditov, dovoljenih za redne materialne razhodke vsega proračuna za leto 1920./1921.
Člen 4.
Za izvrševanje državnih razhodkov in zbiranje dohodkov veljajo poleg veljavnih zakonskih predpisov tudi določila, razložena v naslednjih členih tega začasnega zakona.
Določila o dohodkih.
Člen 5.
Odnos . . 2.004,447.655-14 2.914,707.978-84
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 154, izdanih dne 14. julija 1921.
Minister za finance se pooblašča, da odreja in izvršuje pobiranje davkov in vseh drugih državnih dohodkov skladno s sedaj veljavnimi zakoni in uredbami kakor tudi z onimi, ki dobe moč v času, za katerega velja ta začasni zakon.
Člen 6.
Veljati prestanejo vsi oni krediti, obseženi v proračunu razhodkov in dohodkov za leto 1920./21. kakor tudi v začasnih zakonih o- proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921. z dne 21. avgusta 1920. in z dne 26. oktobra 1920., ki so bili s temi zakoni dovoljeni za občasne in izredne državne potrebe, ki jih pa sedaj ni več.
Istotako prestanejo veljati krediti ministrstva za promet, in sicer: iz člena IV., točke 7., začasnega zakona z dne 21. avgusta 1920. v znesku dinarjev 40,000.000-—.
Člen 7.
Krediti, označeni v členu III. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921. z dne 21. avgusta 1920., se dovoljujejo ministrstvom: za promet, za pošto in brzojav in za gradbe za dobo od dne 1. junija do dne 31. decembra 1921. samo za svrhe, imenovane v členih IV., V. in VI. istega začasnega zakona, kolikor posamezni krediti niso izvzeti s prejšnjim členom, toda po predhodnem pristanku ministra za finance.
Člen 8.
Poleg izdatkov, označenih v členu VII. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921. z dne 21. avgusta 19:3. v breme znesku kredita po členu L, .točki č), tega zakona, se' smejo prvenstveno izvrševati tudi drugi izdatki, ki so bili tekom proračunskega leta 1920./1921. dovoljeni za izvrševanje uredb ali odločb ministrskega sveta, najsi izdatki te vrste niso biii izrečno imenovani v členu VII. omenjenega začasnega zakona.
Člen 9.
Dovoljevanje kreditov po členih 7. in 8. tega zakona se vrši tako, kakor je to urejeno v členu VIII. začasnega zakona o proračunu z dne 21. avgusta 1920., stvarjanje kreditov, ki so bili tekom proračunskega leta 1920./1921. že dovoljeni s pristojnimi odločbami in iz katerih so v tem proračunskem letu izplačani izdatki, pa se vrši po postopku, ki je predpisan za stvarjanje rednih proračunskih kreditov.
Člen 10.
Poviške posameznih proračunskih partij-pozicij za materialne razhodke iz kredita za nezadostno določene razhodke po členu L, točki d), tega zakona dovoljuje, nekvarno členu 27. zakona o državnem računovodstvu, do 100.000-— dinarjev minister za finance, preko te vsote pa ministrski svet na obrazložen predlog ministra za finance.
člen 11.
Minister za finance se pooblašča, da sme dovoljevati izplačila do vsote 500,000.000-— dinarjev po proračunskih partijah, s katerimi so določene draginjske doklade, pokojnine in invalidske podpore,^ preko zneska sedmih dvanajstin kreditov, določenih v teh partijah po proračunu za leto 1920./1921.
Člen 12.
Avance, dovoljene po členu 10. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca junij in julij z dne 31. maja 1921., se morajo izknjiževati v breme ustreznih kreditov, dovoljenih s tem zakonom.
Člen 13.
S krediti, ki so v proračunu za leto 1920./1921. določeni ministrstvu za prehrano in obnovo dežel, razpolagajo ministrstva za trgovino in industrijo, za socialno politiko in za kmetijstvo in vode, kolikor je katero izmed njih prevzelo funkcije ukinjenega ministrstva;, samo da se krediti, določeni v členih 56. in 56. a finančnega zakona za leto 1920./1921., popolnoma ukinjajo.
Izmed proračunskih kreditov veljajo izključno oni, ki so določeni v proračunskih partijah 1893. do 1897., pozicijah 1. in 2., ostali pa, kolikor so bili angažirani do dne, ko stopi v veljavo ta zakon.
Člen 14.
V breme partije 38. a «Državne obveznosti iz prejšnj-ih let» se smejo izvrševati izdatki za obveznosti, nastale v dobi od dne 1. januarja 1913. do dne 31. maja 1921., toda kolikor se tičejo obveznosti iz minulega proračunskega leta, samo, če je bila obveznost ustvarjena, preden je bil ustrezni kredit izčrpan, in če je bil izdatek za dotično obveznost prijavljen v zmislu člena 75. zakona o državnem računovodstvu, pa iz kakršnihkoli razlogov ni bil izvršen do konca računskega leta 1920./1921.
Člen 15.
Minister za finance se pooblašča, da sme v breme partije 31. d «Izplačila invalidske podpore iz prejšnjih let» izvrševati izdatke za invalidske podpore, neizdane do dne 31. maja 1921.
Člen 16.
Minister za finance se pooblašča, da sme predpisati potrebne izpremembe in dopolnitve v onih določilih finančnega zakona, ki se tičejo davka na poslovni promet.
Člen 17.
Minister za finance se pooblašča, da sme izdati ministru za narodno zdravje v breme specialnega izrednega kredita v znesku IOOjOOO.OOO'— dinarjev, določenega v členu VIL začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 21. avgusta 1920., do 5,000.000 — dinarjev za zatiranje epidemij.
Člen 18.
Določila o odmeri neposrednjih davkov v Srbiji in Črni gori so predpisana s posebno uredbo.
Določila za neposrediije davke.
Člen 19.
Za ozemlje Hrvatske, Slavonije, Medjimurja, Banata, Bačke in Baranje ostanejo še nadalje v veljavi določila člena 136. finančnega zakona za leto 1920./1921., samo da se katastrske davčne osnove zemljarine za vse to ozemlje (torej tudi za liško-krbavsko in modruško-reško županijo) zvišujejo na vrednost štirikratnega zneska.
Vsi državni pribitki se morajo odmeriti na temelju tako ugotovljenih davkov.
Člen 20.
Določila člena 137. finančnega zakona za leto
1920.	/1921. ostanejo še nadalje v veljavi.
Člen 21.
Davčna dolžnost, plačevati dohodnino, se razširja na vse osebe, katerih skupni letni dohodek preseza 4800'— kron. Izjemoma se za davčno leto
1921.	dohodnina ne odmerja od dohodka pod 10.000'— kronami. Določila poslednjega odstavka § 2. kakor tudi poslednjega odstavka § 8. zakonskega člena IX. 1918. se razveljavljajo.
Na osnovi davčnih postavk dohodnine po § 3. zakonskega člena IX. iz leta 1918. se pobira državni pribitek.
Ta pribitek na dohodnino znaša:
Za dohodek			
od	4.800'— K	do	5.200'—K	15 %
«	5.200'—	«	7.200'—	20 %
«	7.200'—	«	9.800'—	25 %
«	9.800'—	«	14.000'—	30 %
«	14:000'—	«	20.000'—	35 %
« 20.000'—	«	26.000'—	40 %
« 26.000'—	«	32.000'—	45 %
«	32.000'—	«	40.000'—	50 %
«	40.000'—	«	48.000'—	55%
»	48.000'—	»	56.000 —	60 %
od	56.000'— K	do 64.000'— K	65%
»	64.000'—	»	76.000'—	70 %
»	76.000'—	» 100.000'—	80 %
»	100.000'—	»	140.000'—	90 %
»	140.000'—	» 200.000'—	100 %
nad 200.000'— Od imovine:			120%
öd	52.000'—K	do 96.000'—K	15%.
»	96.000'—	»	144.000'—	20%
»	144.000'—	» 212.000'—	25 %*
»	212.000'—	» 280.000'—	30%
»	280.000'—	»	400.000'—	35%
»	400.000'—	»	600.000'—	40%
»	600.000'—	» 800.000'—	45%
»	800.000'—	» 1,200.000'—	50%
»	1,200.000'—	» 1,600.000'—	55%
»	1,600.000'—	» 2,000.000'—	60%
»	2,000.000'—	»	2,400.000'—	65%
»	2,400.000'—	» 2,800.000'—	70%
»	2,800.000'-	» 3,200.000'—	80%
»	3,200.000'—	» 3,600.000*—	90%
»	3,600.000'—	»	4,000.000'—	100%
nad 4,000.000'—			120%
Minister za finance se pooblašča, da sme zaradi pravočasne odmere dohodnine in pribitka na imovino postaviti tudi večje število osebja, nego je v proračunu preliminirano, istotako pa tudi večje število davčnih odborov.
Člen 22.
Ukinja se določilo § 13. zakonskega člena XVI. iz leta 1883., po katerem se od splošnega dohodninskega pribitka na nepremično posest odbijajo 10 %ne obresti od hipotekarno zavarovanih posojil.
Člen 23.
Določilo prvega odstavka § 27. zakonskega člena IX. iz leta 1918. se z dnem 31. decembra 1920. razveljavlja in tecivarina I. razreda, razpisana po § 2. zakonskega člena XXIX. iz leta 1875. na osebe, omenjene v točkah a) do d) z dne 1. januarja 1921., se mora zopet stekati v državno blagajno.
Določilo zakonskega člena X. iz leta 1883., po katerem so dninarji oproščeni davka, se ukinja.
Rokodelci, omenjeni v točkah e) in f) § 2. zakonskega člena 29. iz leta 1875., ne spadajo od dne 1. januarja 1921. več pod tecivarino I. razreda, ampak pod tecivarino III. razreda.
Člen 24.
Vsi davki se morajo na vsem ozemlju Hrvatske, Slavonije, Midjimurja, Banata, Bačke in Baranje plačevati v polnem znesku po enotnih lestvicah.
Člen 25.
Davčna stopnja za bolniško oskrbo na ozemlju Bačke, Banata, Baranje in Medjimurja *se za proračunsko leto. 1920./1921. ustanavlja s 13%.
Člen 26.
Za oblasti Hrvatske, Slavonije, Medjimurja, Banata, Bačke in Baranje se eksekutivne pristojbine zvišujejo, in sicer: za rubežen (prepoved) od 3 % na 6 %, za prodajo pa od 2 % na 4 %.
Člen 27.
Če občine (mesta), ki so jim poverjeni posli glede odmere, vknjiževanja in pobiranja neposrednjih davkov, ne izvrše teh poslov pravočasno ali jih ne izvršujejo po veljavnih predpisih ali ne izroče državni blagajni do konca meseca septembra vsakega leta vsaj 50 % one vsote, ki jo morajo po predpisu plačati kot neposrednje davke za dotično leto, sme minister za finance brez izrečne odgovornosti, označene v § 71. zakonskega člena XI. iz leta 1909., odrediti izvrševanje teh poslov po državnih organih.
V takih primerih gredo izvršilni stroški državi, občinski (mestni) organi pa nimajo pravice do nagrade, omenjene v členu 44. začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921.
Člen 28.
Ker pobirajo na ozemlju Banata, Bačke in Baranje, Hrvatske, Slavonije in Medjimurja za državo neposrednje davke mesta in občine, se ustanavlja iz državnih sredstev mestom in občinam državna pripomoć (subvencija), da morejo svojim uslužbencem sorazmerno s sedanjo draginjo zagotoviti potrebne prejemke.
Pripomoć (subvencija) znaša 10 % celokupne vsote neposrednjih davkov, ki se v območju dotič-nega mesta ali dotične občine pobere od onih davčnih zavezancev, kateri plačujejo svoj davek pri mestu ali občini. Ta pripomoček se daje samo, ako je od predpisanih davkov pobranih nad 50 %. Pripomoć pripada od dne 1. januarja 1-921.
Pristojna državna blagajna izračuni od pobrane vsote 10:%, in ta znesek se izplača mestom in občinam na uradno priznanico, izdatek pa se zaračuni na račun neposrednjih davkov. Ta podpora služi za izplačilo službenih prejemkov uradnikom in zvaničnikom dotičnih mest in občin ter se ne sme uporabljati za nobeno drugo svrho; kar preseza vsoto, potrebno za omenjeni povišek prejemkov uradnikom in zvaničnikom, ostane v državni blagajni kot dohodek neposrednjih davkov. Izdatki za dobo od dne 1. januarja do dne 31. maja 1921. se zaračunijo v breme kreditov pod partijama 1082. a) in 1082. b), poglavje CCLXVI., specialni razhodki.
Člen 29.
V	Hrvatski, Slavoniji, Medjimurju, Prekmurju, Banatu, Bački in Baranji se od dne, ko stopi v veljavo začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah, ne pobirata več železniški od-premni davek in železniški vojni davek.
(Zakonski členi: XX. — 1875.; XIV. —1887.; XV. — 1908.; XXXI. — 1880., odnosno zakonski člen VI. — 1917. leta.)
Člen 30.
Davek na poslovni promet, dejansko plačan v poslednjem letu, se smatra za režijsko postavko in se torej ne sme prištevati k čistemu dohodku podjetja.
Člen 31.
Službeni prejemki nameščencev, za katere ne velja člen 15. naredbe ministrskega sveta z dne 18. junija 1919., D Rbr. 63.515, o draginjskih dokladah, se vpoštevajo pri odmeri tecivarine IV. razreda in dohodnine samo z nastopnim delnim zneskom,-ako celokupni prejemek ni večji od 30.000'— K s 50 %
45.000'— » s 60 %
60.000'— » s 70 %
80.000'— » z 80 %
>	100.000'— » z 90 %.
Člen 32.
Izza dne 1. januarja 1921. se ne odmerja in ne pobira davek na lov v zmislu zakonskega člena XXHI. — 1883.
Člen 33.
Krk in Kastav.
Dokler ne izidejo enotni zakoni in predpisi o posrednjih in neposrednjih davkih in ostalih državnih davščinah na Krku in v Kastavu, veljajo še nadalje zakoni o posrednjih in neposrednjih rdavkih, ki veljajo v Sloveniji; minister za finance I pa se pooblašča, da sme z naredbami uporabljati na zgoraj omenjeni ozemlji zakone, kateri veljajo o oni pokrajini, ki sta ji omenjeni ozemlji podrejeni v administrativnem oziru.
Člen 34.
Za odmero neposrednjih davkov na ozemlju Banata, Bačke in Baranje se ustanavljajo davčni odbori, in sicer:
I.	za tecivarino III. razreda,
II.	za dohodnino, davek na imovino in davek na.vojne dobičke.
Davčni odbor I. in II. se ustanavlja na sedežu vsake sreske finančne uprave in posebe v vsakem mestu s pravico jurisdikcije za območje tega mesta.
V	mestih s pravico jurisdikcije in v krajih, ki imajo več nego 20.000 prebivalcev, je dovoljeno po potrebi ustanoviti dva ali več takih odborov. Davčni odbor pod II. se sme po potrebi ustanoviti še v drugih večjih krajih.
Za odmero rudarskega davka je pristojen davčni odbor na sedežu vsake okružne finančne uprave.
Vsak davčni odbor ima razen predsednika in njegovega namestnika še štiri redne člane in štiri člane namestnike.
Za člane davčnega odbora smejo biti imenovani samo oni, ki stanujejo v dotičnem srezu, mestu ali kraju najmanj pet let, ki niso obsojeni, ki niso v konkurzu in ki vobče uživajo vse držav-
Ijanske pravice ter so naši državljani. Člani davčnega odbora pod II. morajo razen tega, da imajo gorenje pogoje, plačevati najmanj 200 kron ne-Posrednjega davka na leto. Za davčni odbor Pod I. se jemlje po en redni član in po en član namestnik:
a) izmed trgovcev, b) .izmed obrtnikov, c) po dva redna člana in po dva člana namestnika izmed ostalih davčnih zavezancev.
Za davčni odbor pod II. se jemlje po en redni član in po en član namestnik izmed onih, ki imajo fakultetno izobrazbo ali so vsaj več nego pet let službovali pri finančnem oblastvu kot uradniki; Po en redni član in po en član namestnik:
a)	izmed zemljiških posestnikov;
b)	izmed trgovcev ali industrijcev;
c)	izmed obrtnikov.
Predsednika, njegovega namestnika in vse člane davčnih odborov imenuje minister za finance za tri leta na predlog pristojnih finančnih ob-lastev, ki morajo začetkom vsake triletne periode svoj predlog podati generalni direkciji neposred-njih davkov.
Da se sestavi predlog davčnega odbora pod L, morajo pristojna finančna oblastva predhodno od pristojne trgovske zbornice zahtevati, naj predlaga za vsak davčni odbor po enega kandidata za rednega člana in po enega kandidata za člana namestnika 1.) izmed trgovcev in 2.) izmed obrtnikov. Za ostala dva redna člana in člana namestnika podajajo finančna oblastva svoj predlog nezavisno.
Da se sestavi predlog davčnega odbora pod II., morajo pristojna finančna oblastva predhodno od pristojnega sreskega načelnika in od pristojne trgovsko-obrtniške zbornice zahtevati, naj predlagata, in s^cer:
1.	) sreski načelnik (mestni načelnik) enega kandidata za rednega člana in enega kandidata za člana namestnika izmed zemljiških posestnikov;
2.	) trgovsko - obrtniška zbornica po enega kandidata za rednega člana in po enega kandidata za člana namestnika, in sicer: a) izmed trgovcev ali industrijcev, b) izmed obrtnikov.
Za enega rednega člana in enega člana namestnika podajajo finančna oblastva svoj predlog nezavisno.
Ako se sreski načelnik (mestni načelnik) ali trgovsko-obrtniška zbornica ne odzove pozivu Pristojnega finančnega oblastva v 20 dneh, sme to oblastvo svoj predlog podati samostojno za vse člane davčnega odbora.
Ako se ugotovi, da dela davčni odbor na očito škodo države, sme minister za finance davčni odbor odstaviti in imenovati nov davčni odbor brez predloga sreskega načelnika (mestnega načelnika) in trgovsko-obrtniške zbornice.
Davčni odbor ugotavlja na temelju nabranih Podatkov in po lastni vednosti in lastnem opažanju samo vsoto zaslužka (dohodka), odpadajoči davek pa izračunava pristojno finančno oblastvo.
Priziv zoper odmero davkov davčnega odbora se vlaga pri generalni direkciji neposrednjih davkov. Priziv nima odložilne moči.
Generalna direkcija neposrednjih davkov rešuje prizive davčnih odborov v svojih sejah kot finančno davčno oblastvo; v ta namen sestavi dva posebna reklamacijska odbora, in sicer:
I.	za tecivarino III. razreda in
II.	za dohodnino, davek na imovino in davek na vojne dobičke.
Člani reklamacijskega odbora so: en višji uradnik generalne direkcije neposrednjih davkov kot predsednik, dva redna člana in dva člana namestnika, ki morajo imeti fakultetno izobrazbo ali Pa so vsaj več nego pet let službovali pri finančnem oblastvu kot uradniki; nadalje po dva redna člana in po dva člana namestnika:
1.	) izmed trgovcev ali industrijcev;
2.	) izmed obrtnikov.
Reklamacijski odbor pod II. ima razen zgoraj navedenega števila članov še dva redna člana in tfya člana namestnika izmed zemljiških posestnikov; te člane predlagajo za imenovanje pristojni podžupani.
Ena in ista oseba ne sme biti član enega in drugega odbora.
. Za člane reklamacijskega odbora se smejo nnenovati samo oni, ki imajo iste pogoje kakor clani davčnega odbora, z dostavkom, da morajo stanovati na ozemlju Banata, Bačke in Baranje.
Predsednika in člane reklama-cijskega odbora imenuje minister za finance na predlog generalne direkcije neposrednjih davkov, ki mora glede sestave tega predloga zahtevati od pristojne trgovske zbornice njen predlog za oba reklamacijska odbora tako za dva redna člana' kakor tudi za dva njiju namestnika, in sicer:
1.	) izmed trgovcev ali industrijcev,
2.	) izmed obrtnikov.
Za dva redna člana in dva člana namestnika, ki imajo fakultetno izobrazbo ali so vsaj več nego pet let službovali pri finančnem oblastvu kot uradniki, podaja generalna direkcija neposrednjih davkov nezavisno svoj predlog.
Ako se trgovske zbornice, odnosno podžupani, ne odzovejo zahtevi generalne direkcije neposrednjih davkov v 30 dneh, sme ta direkcija podati svoj predlog samostojno.
Vsi člani davčnega odbora in reklamacijskega odbora razen predsednika reklamacijskega odbora prisežejo pred duhovnikom svojega veroizpove-danja tako-le:
«Jaz 'N. N. prisezam na edinega Boga in na vse, kar mi je na tem svetu najdražje, da bom vestno in nepristransko izvrševal poverjeni mi posel, da bom brez ozira na osebo oddajal oceno po svojem lastnem prepričanju in da bom kot tajnost čuval vse, kar bi zvedel v svojem službenem opravilu o stanju posameznih zavezancev.
Kakor bom govoril pravico in prisegel, tako mi Bog pomagaj.»
Ta prisega se mora sestaviti pismeno in se, ko jo duhovnik overi, za davčne odbore pošlje pristojnemu finančnemu oblastvu, za reklamacijska odbora pa generalni direkciji neposrednjih davkov, da jo shranita.
Reklamacijski odbor pod I. ima območje prejšnjega «opotražnega poverenstva» za reševanje prizivov zoper tecivarino III. razreda.
Seje reklamacijskega odbora se vrše v Novem Sadu.
Oblastna finančna direkcija v Novem Sadu mora poskrbeti za potrebne prostore in pisalno opremo kakor tudi za vse, česar je treba, da se lahko vrše seje brez zapreke.
Clani odbora razen predsednika dobivajo iste dnevnice in potne stroške, ki so jih dobivali člani opotražnega poverenstva za tecivarino III. razreda.
Pristojnost reklamacijskega odbora se po členu 206., točki c) začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921. razširjajo tudi na reševanje onih prizivov zoper tecivarino III. razreda, dohodnino, davek na imovino in davek na vojne dobičke, ki so z odcepitvijo Banata, Bačke in Baranje od Avstro-Ogrske ostale do sedaj nerešene.
Vse odločbe izdaja generalni direktor neposrednjih davkov, prizivi zoper nje pa se vročajo po generalni direkciji neposrednjih davkov državnemu svetu.
Referente za vse odbore imenujejo pristojna finančna oblastva, odnosno generalna direkcija neposrednjih davkov.
Do sedaj veljavni zakoni o ustroju komisije za odmero tecivarine III. razreda (davek razpisuje poverenstvo), reklamacijske komisije za tecivarino III. razreda (opotražno poverenstvo) in komisij za odmero dohodnine, davka na imovino in davka na vojne dobičke veljajo še nadalje, kolikor niso izpremenjeni s tem zakonom.
Člen 35.
Sodne doklade, ustanovljene z uredbo ministrstva za finance z dne 29. septembra 1920., D R br. 130.000, niso zavezane nobenemu davku in nobenemu pribitku.
To ne velja samo za Srbijo in Crno goro, ampak za vso kraljevino.
Člen 36.
Slovenija in Dalmacija.
A.	Realni davki.
!•) Stopnja zemljarine se določa brez vsakega popusta z 20 %; od davčne osnove, ki se zvišuje na štirikratni katastrski čisti donos. Na podstavi tako odmerjenega davka se pobira še 120 % (sto-indvajset odstotkov) enotnega državnega pribitka.
Dosedanji 2 %ni prispevek za elementarne škode in za melioracije se ukinja.
2.) Tarifa hišice razredarine po zakonu z dne
9.	februarja 1882., drž. zak. št. 17, se v XIII., XIV. in XV. razredu izpreminja tako-le:
XIII.	razred s 4 stanovanskimi prostori 2‘50 din.;
XIV.	razred s 3 stanovanskimi prostori l^S din.;
XV.	razred z 2 stanovanskima prostoroma 1‘— din.
Ostale davčne postavke ostanejo neizpreme-njene.
Za davčno leto 1921. se postavke tako izpre-menjene tarife tako za stare kakor tudi za nove hiše zvišujejo trikratno. Isto velja tudi za tarifno najmarino (§ 5. a zakona z dne 9. februarja 1882., drž. zak. št. 17). Davčni popust se ukinja.
Davčna stopnja hišne najmarine za dvoletje 1921. in 1922. za mesto Ljubljano znaša 20 %, za vse pstale kraje za leto 1921. pa 12 %. dogovorjene, odnosno ocenjene hišne najemnine brez vsakega popusta. To se ne tiče posebnih stopenj za hišno najmarino, ki veljajo za nove zgradbe po tarifi A, B in C zakona z dne 23. februarja 1911., drž. zak. št. 242.
Hišna najmarina od hiš, deloma oddanih v najem, v krajih, kjer niso vse zgradbe zavezane hišni najmarini, ne sme biti manjša od hišne razredarine po katastru za ves davčni objekt. Ako je manjša, se davčnemu zavezancu ne predpiše hišna najmarina, nego hišna razredarina.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube — ne glede na kazenske posledice po veljavnih davčnih zakonih — pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Enotni državni pribitek za tako izračunjene hišne davke se določa za mesto Ljubljano za dvoletje 1921. in 1922. s 60 %, za druge kraje in občine pa za davčno leto 1921. s 70 %.
B.	Personalni davki.
I. Občna pridobnina
se odmeri za davčno leto 1921. istotako, kakor se je odmerila za leto 1919. in 1920.; za prihodnje dvoletje 1922. in 1923. se mora občna pridobnina odmeriti po določilih zakona o osebnih davkih. Za omenjeno dvoletje tvori glavno vsoto občne pridobnine predpis tega davka v kontingentu in izvun kontingenta po stanju onega dne, ki ga z naredbo določi minister za finance.
Posle kontingentne komisije prevzame za Slovenijo «deželna pridobninska komisija» v Ljubljani, za Dalmacijo pa ista komisija v Splitu.
Rok za vložitev izjav za kontingentirano pri-dobnino se razglasi samo javno na običajni način. Kdor v določenem roku ne vloži izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani, da bi davčnega zavezanca še posebe pozivali, naj vloži izjavo.
II. Posebno pridobnino.
po II. poglavju zakona o osebnih davkih z enotnim državnim pribitkom in posebno davčno doklado odmerjajo:
a)	za Kranjsko davčna administracija v Ljubljani;
b)	za Štajersko in Koroško davčno okrajno oblastvo v Mariboru;
c)	za Dalmacijo, in sicer: davčno oblastvo v Splitu za območje davčnih oblastev severno od Makarske, za območje davčnega oblastva v Metkoviću in južno od njega pa davčno oblastvo v Dubrovniku.
Davčne napovedi s predpisanimi, prilogami, prizivi zoper odmero ali porazdelitev davkov kakor tudi naznanila o novoustanovljenih podjetjih se vlagajo pri omenjenih oblastvih.
Vsa davčna oblastva, ki so bila do sedaj pristojna za odmero tega davka, morajo hitro in točno ustrezati vsaki zahtevi zgoraj omenjenih — odmernih — oblastev ter jim, nekvarno dolžnosti podjetja samega, javiti ustanovitev vsakega temu davku zavezanega podjetja v svojem območju.
Odmerna oblastva vpisujejo vsa podjetja svojega odmernega območja v kataster L, do sedaj pristojna oblastva pa v kataster H,
Za podjetja, ki so zavezana javno polagati račune, opravljajo poslovanja in kontrolo glede rentnega davka po §§ 134. do 136. zakona o osebnih davkih in davka na tantieme po členu III. zakona z dne 23. januarja 1918., drž. zak. št. 13, davčna oblastva, ki jim je poverjeno odmerjanje posebne pridobnine.
«Odrezke izkaza C» o rentnem davku (člen 10., št. 3 izvršilnega predpisa v III. poglavju omenje-
nega zakona) in «odrezke izkaza B» o davku na tantieme po členu 4., št. 2 izvršilnega predpisa III. člena zakona z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, pošiljajo davčni uradi neposredno davčnemu oblastvu, ki je pristojno za odmero pridobnine.
Ta izprememba velja izza dne 1. julija 1921. tako za odmero davka za tekoče leto kakor tudi za prejšnja leta, za katera davek še ni odmerjen.
III. Rentni davek.
1.	) § 125., št. 7 zakona o osebnih davkih se izpreminja v tem zmislu, da so rentnega davka oproščeni vsi tisti, katerih dohodki, zavezani temu davku, sami ali z drugimi dohodki vred ne presezajo letne vsote, ki je merodajna za davčno dolžnost osebne dohodnine.
2.	) Dan, do katerega se morajo vložiti napovedi za rentni davek, se razglaša, javno. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se odmeri rentni davek na podstavi uradnih podatkov in na to posledico se ne opozarja več posebe. Drugi odstavek § 143. zakona o osebnih davkih prestane veljati.
IV. Dohodnina.
1.	) Davčna dolžnost, plačevati dohodnino, ob-seza osebe, katerih letni dohodek preseza 4800’— kron. Izjemoma se za leto 1921. ne odmerja dohodnina od dohodka izpod 10.000’— kron.
2.	) § 157. se dodaja ta-le stavek: Dohodki čla-nbv hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov se ne prištevajo k dohodku hišnega poglavarja.
3.	) § 167. se dopolnjuje tako-le:
Službeni prejemki nameščencev, za katere ne velja člen 15. naredbe ministrskega sveta z dne 18. junija 1919., D R br. 63.515, o draginjskih dokladah, se vpoštevajo pri odmeri dohodnine in plačarine samo z nastopnim delnim zneskom, ako celokupni prejemek ni večji od
7.500'— dinarjev s	50 %
11.250-—	»	s	60	%
15.000-	—	»	s	70	%
20.000—	»	z	80	%'
■ 25.000-—	»	z	90	%.
4.	) § 172., odstavek 3., zakona o osebnih davkih se mora zmiselno uporabljati.
5.	) § 233. zakona o osebnih davkih se glede plačarine izpreminja tako-le:
Nameščenci, katerih službeni prejemki se vpoštevajo v zmislu prejšnjega člena, so zavezani plačarini samo, ako znašajo njih prejemki, izra-čunjeni po tem členu, na leto 7500-— dinarjev ali več.
Od tako izračunjenih prejemkov se pobira davek:
1.	stopnja od 7500'— din. do izpod 10.000-— din.
1 %;
2.	stopnja od 10.000-— din. do izpod 12.500'— din.
2 %;
3.	stopnja od 12.500'— din. do izpod 16.250'— din.
3	%;
4.	stopnja od 16.250'— din. do izpod 20.000'— din.
4	%;
5.	stopnja od 20.000'— din. do izpod 25.000'— din.
5%;
6.	stopnja nad 25.000'— din. 6 %.
Plačarina v prvi stopnji (7500'— do 10.000'— dinarjev) je oproščena državnega pribitka in avtonomnih doklad.
6.	) § 234. zakona o osebnem davku se dopolnjuje tako-le:
Oni službodajalci, ki po cesarski naredbi z dne 8. julija 1898., drž. zak. št. 120, niso dolžni pobirati davek z odbitkom od službenih prejemkov svojih nameščencev, jamčijo od dne, ko se objavi ta odredba, da vplačajo na te prejemke odpadajočo dohodnino in plačarino, ako je nameščenec pri njih zaposlen dalje nego mesec dni. Pooblaščeni so, da od prejemkov pobirajo davek ob izplačilu. Pobrane zneske morajo izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkesneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Drugače sme davčno oblastvo uveljaviti jamstvo službodajalčevo, ako bi se davek ne mogel izterjati od nameščenca.
7.	) § 205., odstavek 2., se izpreminja tako-le:
Dan, do katerega je treba vložiti napovedi za
dohodnino, se razglaša javno na običajni način. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se odmeri dohodnina brez nadaljnjega poziva na podstavi uradnih pripomočkov. Samo one davčne
zavezance, pri katerih nastane davčna dolžnost tekom leta (§ 227. zakona o osebnih davkih), mora davčno oblastvo, preden uveljavi zamudne posledice, individualno pozvati, naj vlože napoved.
8.	) Prvi in drugi stavek § 221. se izpreminjata ter se glasita:
Ce ni ocenjeni dohodek prizivnikov večji od 7500'— dinarjev in če razvidi predsednik cenilne komisije kakor tudi komisija sama, da je priziv povsem utemeljen, odloči komisija sama o prizivu. V vsakem drugem primeru odloči prizivna komisija, razen ako prizivnik ni vložil napovedi ali ni odgovoril na prijavljene pomisleke zoper pravilnost napovedi. Prizive takih davčnih zavezancev rešuje predsednik prizivne komisije po svobodnem preudarku v svojem področju ali pa jih odstopa prizivni komisiji.
9.	) Kazenska določila. Redovne globe, določene v §§ 244., 247., 248., 249. in 250. zakona o osebnih davkih, se zvišujejo desetkratno.
10.) Davčne komisije. Komisije za pridobnino in dohodnino, razpuščene z naredbo celokupne Narodne vlade za Slovenijo z dne 29. januarja
1919.,	št. 336 Ur. 1., se upostavljajo.
Število članov komisije določa delegat ministrstva za finance, ki tudi imenuje predsednika in polovico članov.
Pridobninske komisije I. in II. razreda so samo štiri: prva v Ljubljani za ozemlje bivše Kranjske, druga v Mariboru za krajine bivše Štajerske in Koroške, tretja v Splitu za Dalmacijo severno od Makarske in četrta v Dubrovniku za območje davčnega oblastva v Metkoviću in ostalo južno Dalmacijo.
Sestava komisij za pridobnino in komisij za dohodnino se izvrši tekom leta 1921. tako, da prirede dohodnino za leto 1921. in odpravijo zastan-ke prejšnjih let in da naposled odmerijo občno pridobnino za leto 1922. in 1923.
Volitev komisij je osebna in ustna. Volilcem je treba objaviti v pokrajinskem uradnem listu in poleg tega na običajni način dan, način in vršitev volitve. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošiljajo. Volitve se vrše v nedeljo. Volilni kraji so sedeži davčnih uradov, v katerih območju stanuje volil ec.
Volilna komisija sestcji iz predstojnika davčnega oblastva ali davčnega urada ih dveh pri-sednikov, ki ju pred volitvijo imenuje predsednik izmed davčnih zavezancev, kateri niso državni nameščenci.
Ako določena prisednika ne prideta o pravem času na konstituiranje komisije, sme predsednik imenovati dva druga prisednika izmed prisotnih zavezancev; če pa tudi takih ni, sme izvesti volitve sam.
Volilci, katerih ne pozna ne predsednik ne komisija, se morajo legitimirati s plačilnim nalogom ali na drug verodostojen način. Po končani volitvi pošlje predsednik volilni spis davčnemu oblastvu, ki objavi izid po veljavnih predpisih. Ako se ne udeleže volitve vsaj trije volilci, popolni drugo polovico pridobninske komisije pristojna trgovska in obrtniška zbornica, drugo polovico dohodninske komisije pa poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani, odnosno v Splitu.
Drugače veljajo dosedanji predpisi tudi nadalje.
11.) Skrajšava rokov za pritožbe, prizive in vročbe plačilnih nalogov.
a)	Rok 30 dni v § 1. zakona z dne 19. marca 1876., drž. zak. št. 28, je skrajšan na 15 dni.
b)	Davčna oblastva objavljajo izvršeno odmero za posamezne vrste neposredniih davkov z javnim razglasom, opozarjaje davčne zavezance, da lahko vpogleda jo odmerni izkaz pri pristojnem davčnem uradu v 15 dneh. Če dotična davčna vrsta še ni odmerjena za vse davčne zavezance davčnega kraja, mora razglas ob-sezati imena zavezancev, ki jim davek še ni odmerjen. Ko pa se davek odmeri tudi tem, se naznani tudi njim z vnovično objavo, da je odmera izvršena.
Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu prve stopnje, postane pravnoveljaven, četudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni plačilni nalogi.
Prekoračitev tega roka se sme opravičiti samo v primerih § 286. zakona o osebnih davkih.
Plačilni nalogi v dosedanji obliki se vročajo samo podjetjem, ki so zavezana posebni pridob-nini, in onim davčnim zavezancem, katerim pri-
stojno oblastvo prvič odmerja splošno pridobnino, rentni davek ali dohodnino.
12.	) Dospevanje davkov za vplačilo. Neposred-nji davki, državni pribitki in avtonomne doklade dospevajo za vplačilo dne 1. februarja, 1. maja, L avgusta in 1. novembra, vselej za tekoče četrtletje.
Prisilno se omenjene davščine ne izterjujejo, ako se plačajo v 14 dneh po dospelosti. Izjema tega pravila sta rentni davek in dohodnina, kolikor se pobirata z odbitkom pri izplačilu.
13.	) Zamudne obresti. Zamudne obresti se odmerjajo. z 12'5 parami od vsakih 25 dinarjev zaostalih davkov, državnih pribitkov in avtonomnih doklad za vsak mesec (6 % na leto). Ostanki v denarju in mesecu se ne vpoštevajo.
Zamudne obresti odpadejo, če vsakokratni zaostanek z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred ne preseza 25 dinarjev.
C.	Avtonomne doklade.
Avtonomne doklade se odmerjajo na osnovi državnega davka. Stopnje teh doklad se morajo prilagoditi tej osnovi.
D.	Prekmurje.
Vsi zakoni in vse zakonske naredbe o nepo-srednjih davkih, ki veljajo za Slovenijo in Dalmacijo z gorenjimi izpremembami, se uporabljajo tudi na ozemlju Prekmurja, ki spada v upravno sfero Slovenije.
Minister za finance se pooblašča, da izda v tem oziru podrobna določila; samo da morajo biti za zemljiški davek merodajni rezultati zemljiškega katastra v Prekmurju.
Člen 37.

Bosna in Hercegovina.
Glede davčne odmere veljajo te-le izpremembe dosedanjih zakonskih določil:
Katastrske davčne osnove za desetinski pavšal, davek od vrednosti zemljišč in zgradb se zvišujejo na vrednost štirikratnega, davčne osnove za davek od gozdnega zemljišča pa na vrednost dvajsetkratnega produkta.
O reduciranju tako zvišanih osnov za odmero od vrednosti zgradb veljajo določila člena 144. finančnega zakona za leto 1920./1921.
Davek od vrednosti zgradb se pobira izvun za-tvorjenih reguliranih krajev v kmetijskem gospodarstvu samo od stanovanskih hiš. Take hiše, ki se istočasno deloma uporabljajo za stanovanje in za kmetijsko gospodarstvo, so zavezane davku samo sorazmerno z onim delom, ki služi za stanovanje. Davčna obveznost hišne areje, dvorišča in obdelanih vrtov do 1000 m3 ostane nedotaknjena.
Od tako odmerjenih davkov na zemljišče in zgradbe je pobirati tudi nadalje sedaj veljavne državne naklade in pribitke.
Določila finančnega zakona za leto 1920./1921. o dokladi na davek od zemljiškega zavarovanja obresti, stalnih prejemkov in pridobnine ostanejo neizpremenjena.
Posestniki hiš, ki se oddajajo v najem, kateri ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice po veljavnih davčnih zakonih, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Delodajalci jamčijo od dne, ko se objavi ta odredba, za vplačilo davka in pribitka, ki so jima zavezani prejemki njih nameščencev, za vsakega nameščenca, ki je pri njih zaposlen dalje nego mesec dni.
Pooblaščeni so od prejemkov pobirati z odbitkom davek ob izplačilu. Nabrane zneske morajo izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkesneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Drugače sme davčno oblastvo uveljaviti jamstvo službodajalčevo, ako davka dotlej ne plača nameščenec sam.
Člen 38.
Vse izpremembe in dopolnitve, razložene v členih tega zakona, ki se tičejo neposrednjih davkov, veljajo še nadalje, dokler se ne izpremene z novimi zakoni.
Ostala določila.
Člen 39.
V-	%
Nekvarno členu 8. priloge 3. finančnega zakona za leto 1920./1921. zadevajo vse draginjske do-
1 ^ade, ki se morajo izplačevati osebju uprave fondov in uprave državnih monopolov po odločbah jtinistrskega sveta ali splošnih uredbah, dohodek teh uprav.
Člen 40.
Odstavek 2. člena 10. priloge 3. finančnega za-^na za leto 1920./1921. se izpreminja ter se glasi: «Od dne 1. junija 1921. obračunava uprava fon-^0v anuitete, položene v bilanci za njen račun, briškim bankam pogodbenicam v tujem denarju P° borznem kurzu z dne, na katerega so določena ^Plačila teh anuitet.»
Člen 41.
Minister za pošto in brzojav se pooblašča, da StPc po predpisih zakona o odvzemanju privatnih Nepremičnin za občno narodno potrebo poleg popačila zanje (ekspropriacija) z dne 15. marca |S66. z izpremembami in dopolnitvami z dne p januarja 1896. in nekvarno § 3. tega zakona ebspropriirati privatne imovine za potrebe glavne NPŠte in brzojava v Beogradu. Odločba ministra Pošto in brzojav o tem velja, ko jo odobri ministrski svet.
Člen 42.
Minister za finance se pooblašča, da sme iz-Niačati razliko plač državnim uslužbencem v kra-NPah izvun Srbije in Črne gore, ki so bili z uredbo D R br. 60.000 z dne 28. aprila 1921. prevedeni * kronskih na dinarske plače, v breme kreditov, določenih za draginjske doklade; samo da se mo-[aio vsi izdatki za to svrho izkazati ločeno v zaključnem računu kot razhoditi v breme dotičnih N^rtij za draginjske doklade.
Člen 43.
Minister za finance se pooblašča, da sme sporazumno s pristojnimi resortnimi ministri dovoliti državnim pridobitno-industrijskim podjetjem kakor tudi kazenskim zavodom, bolnicam in kopališčem večje izdatke preko kreditov, dovoljenih s Proračunom, če so dohodki večji od dohodkov, določenih s proračunom, toda sorazmerno s povečanimi dohodki.
Člen 44.
V Srbiji in Črni gori plačujejo kot bolniške broške po tej-le lestvici:
a) davčni zavezanci z neposrednjim davkom in s Pribitki do vštetih 30 dinarjev na leto, kakor do sedaj 3 dinarje na dan;* davčni zavezanci z neposrednjim davkom in s Pribitki do vštetih 100 dinarjev, 10 dinarjev na dan;
C1 davčni zavezanci z- neposrednjim davkom in s Pribitki nad 100 dinarjev, 15 dinarjev na dan. Celokupni dohodki od teh taks se stekajo v Nravno blagajno.
S tem se izpreminja določilo v zakonu o ustanovitvi narodnega sanitetnega fonda iz leta 1881., kolikor se tiče vlaganja bolniških stroškov v blagajno narodnega sanitetnega fonda.
člen 45.
Zamenjave po državnem kurzu tujih valut in ^viz s prodajo za dinarje, odnosno za dinaro-pone, se odslej ne smejo vršiti. Za primere, do-očene v do sedaj veljavnih rešitvah in odločbah, j6 sme izvrševati zamena samo do dne 30. sep-e'Pbra t. L, dne 1. oktobra t. 1. pa prestanejo vejati vse odločbe in rešitve, po katerih so se do Sedaj vršile zamenjave po državnem kurzu.
Člen 46.
finance, od katerih v obeh primerih poslednji dve leti pri generalni direkciji državnega knjigovodstva.
V činu odsekovnega šefa smejo biti tako inšpektorji, ki izpolnjujejo gorenje pogoje, kakor tudi oni, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, toda imajo splošne pogoje, ki so se do sedaj zahtevali za to službeno mesto.
® Čin inšpektorjev se določa z ukazom.
Šef inšpektorskega odseka mora imeti pogoje, ki se zahtevajo za inšpektorje s činom načelnika ministrstva za finance.
Inspektorski odsek spada v sestavo administrativnega oddelka generalne direkcije državnega računovodstva.
Člen 47.
Vsem aktivnim državnim ukaznim uradnikom Srbije in Črne gore, ki so kot taki v vojnih letih 1912. do 1920. opravljali vojaško službo kot obvezniki uradniške vrste, se priznava pravica do službenih let za pokojnino po členu 22.,’ točki 3. pri a) zakona o ustroju vojske.
Člen 48.
Skladno s členom 6. zakona o državnem računovodstvu in z 2. odstavkom točke 2. člena 13. uredbe o provizorni ureditvi delegacij ministrstva za finance z dne 26. februarja 1919., A. br. 309, se pooblašča minister za finance, da prevede v svoj resort državne uradnike račuriovodne-računokon-trolne in blagajniške stroke v Dalmaciji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji, ki spadajo pod druge resorte, razen uradnikov direkcije pošte in brzojava in državnih železnic. Omenjeni organi naj bodo podrejeni delegatom ministrstva za finance, ki razpolagajo z njimi tako kakor s svojimi organi ter jih porazmeščajo po službeni potrebi. Ti organi naj po veljavnih predpisih opravljajo računovodne- računokontrolne in blagajniške posle kakor tudi pomožno računsko službo za posamezne nakazovalce.
Stalež vseh teh uradnikov uredi minister za finance.
Nakazovalci v omenjenih pokrajinah smejo izvrševati državne razhodke in zbirati državne dohodke samo ob kontroli pristojnega računovodstva.
Člen 49.
Uredbi o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1920. se v členu 70. za točko 3. dodaja nov odstavek, ki se glasi:
«To pridrževanje se vrši tudi pri takih izplačilih, ki temelje na pogodbah, katere so se sklenile, preden je stopila v veljavo ta uredba.»
Člen 50.
Upravi državnih imovin Belja v Baranji in Topolovca pri Sisku, katerih prejemki in izdatki niso izkazani v proračunu za leto 1920./1921., ker sta te upravi tekom minulega leta prešli v upravo ministrstva za finance, a sta bili do tedaj tretirani kot sekvestrirani imovini, se morata vzdrževati iz lastnih dohodkov, izdajaje do dne 31. decembra 1921. razmeren del za ostalih sedem mesecev po dovoljenih vsotah v predloženem in odobrenem proračunu dohodkov in razhodkov od dne 1. januarja do dne 31. maja 1.1.
Blagajni na teh državnih imovinah morata glede uporabljanja prejemkov in izdatkov postopati kot samostojni finančni blagajni ter ob zaključku tega leta predložiti sklepne račune z dotičnim! listinami vred v pregled in odobritev.
Inšpektorji pri generalni direkciji državnega ačunovodstva smejo biti v činu načelnikov mini-rstva za finance ali v činu odsekovnih šefov.
jj. V činu načelnika ministrstva za finance sme *1 oni inspektor:
j C) ki je dovršil pravno fakulteto in ima kot J1*1 10 let ukazne službe, od teh poslednjih 5 let L resortu ministrstva za finance ali pri glavni Patroli;
^ 2.) ki je dovršil državno trgovsko šolo, odnos-jj1 akademijo ali srednjo šolo, in ki je po dovrši šoli služboval najmanj 15 let kot ukazni urad-. ^ glavne kontrole ali v resortu ministrstva za
a l a točka je natisnjena po popravku, priob-v aerri v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hr-l9?]1 * Slovenaca» št. 160, izdanih dne 21. julija
Člen 51.
Sodišče občine mesta Beograda se pooblašča, da sme zaradi pokritja materialnih razhodkov po občinskem proračunu poleg občinske trošarine in nekvarno 2. odstavku člena 35. zakona o okružnih, sreskih in občinskih proračunih z dne 31. januarja 1901. in izpremembah in dopolnitvah z dne 13. aprila 1902. ustanoviti izza dne 1. junija 1921. občinsko doklado z državnim neposrednjim davkom vred za davčne zavezance občine mesta Beograda.
Te doklade se opraščajo državni uradniki in uslužbenci kakor tudi upokojenci (upokojenke), ki stalno stanujejo v Beogradu.
Stopnjo te doklade odobri minister za finance.
To doklado pobirajo organi beograjskega davčnega oddelka ter jo po pobranih vsotah izročajo glavni blagajni sodišča občine mesta Beograda.
Člen 52.
S tem zakonom se nadomešča začasno zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca junij in julij 1921.	'
Člen 53.
Doba od dne 1. junija do dne 31. decembra
1921.,	za katero se s tem zakonom dovoljujejo označeni krediti, je posebna proračunska perioda, za katero se mora sestaviti tudi poseben zaključni račun.
člen 54.
Ta začasni zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», kolikor v posameznih členih ni odrejeno drugače; z njim dovoljeni krediti pa veljajo od dne 1. junija 1921. do dne 31. decembra 1921. in računsko leto traja do dne 1. aprila 1922. Skladno s tem se odmerjajo vsi roki, določeni v členih 74. do 81. zakona o državnem računovodstvu.
Našemu ministru za finance naročamo, naj razglasi ta začasni zakon, vsem Našim ministrom pa, naj skrbe za njegovo izvrševanje; oblastvom ukazujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27. junija 1921.
Minister za finance:	Aleksander s. r.
dr. Kosta Kumanudi s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašić s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifković s. r.
Namestnik ministra za notranje zadeve,
minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za pravosodje:
M. S. Djuričić s. r.
Za ministra za trgovino in industrijo: dr. H. Karamehmedović s. r. Minister za gozde in rudnike: dr. H. Krizman s. r.
Minister za vojno in mornamico: general Stevan S. Hadžič s. r. Minister za pošto in brzojav: dr. Slavko Miletič s. r. Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r.
Minister za agrarno reformo:
Nik. T. Uzunovič s. r. Minister za verstvo: dr. M. Jovanovič s. r. Minister za finance: dr. Kosta Kumanudi s. r. Minister za narodno zdravje: dr. H. Karamehmedović s. r. Minister za kmetijstvo in vode: Ivan Pucelj s. r.
Razglasi osrednja vlade.
Razglas o pobiranja 60/Onoga prispevka za nrad-niški fond od carinskih uradnikov bivše Avstro-Ogrske.
Ob organizaciji carinske stroke začetkom 1919. leta so bili po prejetem pristanku carinski uradniki bivše Avstro-Ogrske prevedeni za uradnike carinske stroke po srbskem carinskem zakonu.
Ob teh prevedbah je generalna direkcija carin vprašala upravo fondov, ali in kako se od takih uradnikov pobiraj redni uradniški prispevek kakor tudi
ženitni in izredni prispevek za pokojninski fond vdov in otrok umrlih uradnikov. Uprava fondov je z dopisom z dne 15. maja 1921., čin. br. 1871, odgovorila to-le:
„Od vseh ukaznih uradnikov je treba pobirati redni prispevek 6 % njih sistemizirane plače, ne glede na to, ali so bili prej uradniki v bivši avstro-ogrski državi.
Pri teh uradnikih se bosta plačevanje izrednega prispevka in čas, ki so ga prebili v tej službi, regulirala s posebnim zakonom.“
To se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj od vseh uradnikov bivše Avstro-Ogrske, ki so prevedeni za uradnike po srbskem carinskem zakonu, pobero 6 % rednega prispevka od sistemizirane plače izza dne, ko so bili prevedeni na dinarske plače po srbskem carinskem zakonu, ako tega do sedaj niso storile, pobrani denar pa naj pošljejo upravi fondov v Beogradu.
Izrednega in ženitnega prispevka od teh uradnikov ni pobirati, dokler ne bo plačevanje teh prispevkov regulirano s posebnim zakonom.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 10. julija 1921.; C br. 44.623.
Razglas, da je izvozna carina na koks v praha ukinjena.
Gospođarsko-finančni komitet ministrov je odločil v seji dne 16. junija t. I, da se sme koks v prahu, ki je podprodukt pri proizvajanja plina, izvažati brez plačila carinskih in drugih davščin.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 16. julija 1921.; C br. 47.254.
Izprememba v postopku ob izvozu dovoljenega kontingenta 5000 konj.
Z razpisom C br. 43.791 z dne 30. junija 1921. je bil carinarnicam priobčen pravilnik o izvozu dovoljenega kontingenta 5000 konj.*
Po tem pravilniku se je smelo izvoziti preko carinarnice v Subotici 1000 konj. Ker pa še za sedaj promet z Madžarsko ni upostavljen tako, kakor bi bilo treba, je gosp .d minister za finance na predlog ministra za kmetijstvo in vode in ministra za trgovino in industrijo dovoljeni kontingent konj porazdelil tako, da se sme izvoziti preko carinarnic:
v Mariboru............... 1500	konj,
na Kakeku................ 1000	konj,
v Djevdjeliji ....	500	konj.
Vsa ostala določila razpisa C br. 43 791 z dne 30ega junija 1.1. o tem izvozu veljajo še nadalje.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 20. julija 1921.; C br. 48.330.
---. —----------------
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 1904/21.	3--3
Natečaj.
Razpisane so službe opraviteljev državnega pravdništva na okrajnih sodiščih v Litiji, Radovljici, Škofji Loki,. Ljutomera, pri Sv. Lenartu, v Prevaljah, Konjicah, Trebnjem in Žužemberku.
Prošnje je vložiti do dne
2 5. avgusta 1921.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 87.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 13. julija 1921.
Pr VII 34/21—2.	1225
V Imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Podpisano sodišče je na predlog državnega pravdništva razsodilo:
Vsebina uvodnega članka z napisom: «Resnični krivci» v dnevniku «Jugoslavija» št. 174 z dne 26. julija 1921. tvori v odstavku L od besed: «Vzrok radičcvskega» do besed: «je ime policija» in v odstavku II. od besed: «Kakor vse kaže» do besed: «zvezani s komunisti» objektivni dejanski stan pre-greška po § 92. s. k. z.
Zaplemba številke 174. dnevnika «Jugoslavija» z dne 26. julija 1921. se v tem obsegu potrjuje, nje razširjanje se v zmislu §§ 36. in 37. tisk. zak. v tem
* Uradni list 88 z dne 18. julija 1921.
obsegu prepoveduje in naposled se izreka, da je kaznivo tiskovino v tem obsegu uničiti.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani,
dne 28. julija 1921.
C 96/21—1.	1216
Oklic,
Ml. Marija Hafner v Srednjem Bitnju je vložila zoper Franca Križnarja iz Srednjega Bitnja, sedaj, neznano kje v Ameriki, tožbo zaradi očetstva.
Narok se je določil na dan ob devetih. 9. avgusta 1921.
Toželicu se postavlja za skrbnika Janez Pintar v Srednjem Bitnju št. 28.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III.,
dne 27. julija 1921.
Razglas.	5220
Na podstavi dovolitve okrajnega sodišča v Rogatcu z dne 18. julija 1921., opr. št. Ne 93/21, se bo dne 12. avgusta t. 1. od 14. do 17. ure popoldne in po potrebi dne 13. avgusta 1921. ob istem ča.su na javni prostovoljni dražbi prodajalo na Rogaški Slatini v hiši št. 107 nekaj pohištva in za primeroma dva vagona koškov in sodčkov za razpošiljanje svežega sadja, last g. Franca Luna, trgovca v Monakovem (München).
Pod cenilno in obenem izklicno ceno se ne bo prodajalo.
Najvišji ponudek je takoj plačati v roke podpisanega notarja, kupljeni predmeti pa se morajo takoj odnesti.
V	Rogatcu, dne 28.julija 1921.
Dr. Ivo Šorli s. r., notar.
Št. 870/21.	1226
Objava.
Gospod dr. Josip Sin odi ak, odvetnik v Splitu (Dalmacija), je podpisanemu odbora naznanil sub pr. 27. t. m., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Maribor.
V	Ljubljani, dne 29. julija 1921.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Št. 1748.
Razpis za določitev državnih gojencev (visokošolskih štipendistov) gozdarske stroke.
Na podstavi odloka ministra za gozde in rudniue št. 15.655 z dne 14. julija t. 1. se sprejme večje število gojencev za izučitev v gozdarski stroki na domačih gozdarskih univerzah v Beogradu in Zagrebu.
Prijave kandidatov se sprejemajo do konca meseca avgusta 1921. pri glavni gozdarski direkciji ministrstva za gozde in rudnike v Beogradu (Miloša Velikog ulica št. 6).
Kandidat mora dokazati:
1.	) da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (domovinski list);
2.	) da je prebil maturo na gimnaziji ali realki (zrelostno izpričevalo);
3.	) da je dobrega vedenja (izpričevalo županstva ali magistrata);
4.	) da ni mlajši od 18. in ne starejši od 25 let (krstni list ali potrdilo županstva, če krstnega lista ne bj mogel dobiti);
5.	) da je zdrav (zdravniško izpričevalo);
6.	) da ima za vstop kot državni gojenec dovolitev staršev ali varuhov, potrjeno po političnem ob-lastvu.
Izbrani kandidati bodo prejemali mesečno štipendijo šeststo dinarjev proti zavezi, da v podpisanem času končajo gozdarske nauke in da ostanejo po končanih študijah najmanj deset (10) let v državni službi.
Natančnejša določila se ustanove s pogodbo, sklenjeno z izbranimi kandidati.
Pisarna glavne gozdarske direkcije ministrstva za gozde in rudnike v Beogradu,
dne 14. julija 1921.; št. 15.655.
» * *
Prosilcem se priporoča, naj vlože prošnje najpozneje do 4ne 20_ avgu8ta 1921.
pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Križanke. Tudi naj se prijavi čim več prosilcev, da glavna direkcija lahko izbere najbolj^ in da bodo tako zastopani vsi kraji domovine.
To se priobčuje v zmislu gorenjega odloka.
V Ljubljani, dne 25. julija 1921.
Načelnik gozdarskega oddelka-Rustia s. r.
Št. 119/15.
Razglas.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri P0^’ cijskem ravnateljstvu v Ljubljani v času od do*
1.	julija do dne 15. julija 1921.
7 denarnic z vsebino od 400 K do 4000 K: 1 **' vitek z veliko vsoto denarja; 1 uradna legitimaciji 5 listnic z vsebino od 8 K do 10.000 K; 1 knjiži^ s srednjo vsoto denarja; 1 pompadura s srednjo vso|0 denarja; 1 srebrna damska ura; 1 vojaška đopu^ niča; 1 desna bela usnjena rokavica; 2 zlati napri10 igli; 1 zlata, damska ura; 1 zeleno nedodelano krik1’ 1 častniška verižica z obeskom; 1 zlata zapestna al> z zlato zapestnico; 1 srebrna zapestna ura s srebre’ zapestnico; 1 platnena ročna torbica; 1 rjav suknji’ 1 palica; 1 rjav moški klobuk; 1 svilnat damski nik; 1 zlata zapestnica; 1050 K v različnih banko'" cih.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri p0*“' cijskem ravnateljstvu v Ljubljani v času cd di*s 1. julija do dne 15. julija 1921.
1 knjiga; 1 dolga verižica iz rumene kovin-’ 3 listnice z vsebino od 8 K do 160 K; 1 zavoje^ sukanca; 5 dolarjev; 3 denarnice, z vsebino od 36 k do 400 K; 1 šolsko naznanilo; 1 svetlerjava lov-kl psica; 1 zlata zapestna ura z zlato zapestnico; 1 teni' norjav klobuk; 1 črn suknjič; 2 mlada psa voNj’ pasme; 2 ročni torbici z manjšo vsoto denarja; praznih vreč; 1 srebrna naprsna igla; 1 zlat prstan-685 nemškoavstrijskih K; 1106 K v različnik bankovcih. — V železniških vozovih so nadalje našli ti-le predmeti: 1 zavitek perila; slamnik; 1 ročka; 1 košara; 2 palici; 1 torbica zf spise; 1 moški klobuk. — Pri policijskem ravnatelj' stvu se hrani rdeč, belopisan namizni prt, ki je bil meseca februarja 1921. neznani mlekarici ukraden * vozička.
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 16. julija 1921.
Št. 486.	"	2 - '
Razpis učiteljskih služb.
V šolskem okraju gornjeradgonskem se razpbu' jejo v stalno namestitev nastopna učna mesta:
1.	) S v. D u h: 1 služba za učitelja, 1 za učitelj^0’ prosto stanovanje.
2.	) Sv. Juri ob Ščavnici: 2 službi za ^ tel ja.
3.	) Negova: 1 služba za učitelja ali učitelj^0’ prosto stanovanje.
4.	) Ščavnica: 1 služba za učiteljico; pros10 stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po preJ pisani službeni poti do dne
2 5. avgusta 1921. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet gornjeradgonski, dne 22. julija 1921.
Predsednik: dr. Vavpotič s. r-
Št. 512.	'	SK'
Razpis učiteljskih služb.
V šolskem okraju ljutomerskem se razpisuje}0 ' stalno namestitev nastopna učna mesta:
1.	) Sv. Križ: 1 služba za učitelja;
2.	) V u č j a v a s: 1 služba za učitelja ali za uC’ teljico; prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože poprCl1 pisani službeni poti do dne
2 5. avgusta 1921. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet ljutomerski, dne 22. julija 1921.
Predsednik: dr. Vavpotič 3-r-
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.