Posamezna številka 12 vinarjev.
SI8V. 293.
v Lmam. v sonofo, dne n secemiira isnr.
Leto xlv.
5 Velja po pošti: s
aa oelo leto naprej.. K 30— za cn mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— ra ostalo inozemstvo. „ 40 —
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-
2*30
Zr-
na en meseo ti .. K V upravi prsjeman neseCno „
5 Sobotna izdaja: =
Za oeio leto.....K 7>—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— u ostalo inozemstvo. „ 12-—
šk	'a;'-	v
•7!\\'u		■
i 'v'	I	* *
1		
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 ma Stroka ln 3 mm visoka ali n}e
prostor) sa enkrat .... po 30.V za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
■ Poslano: i
Enostolpna petitvrsta po BO T
izhaja vsa': dan lcvsemši nedelje In praislke, ob 3. nri pop.
Redna Ieina priloga vozni
_ __ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol iter. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =■
Političen list za slovenski narod.
Upravalfitvo je v Kopitarjevi nllol Si 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-haro. St. 7563. — Upravntikega teleiona it. 188.
Vabilo
na
Une 27. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne jr dvorani hotela Union v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor začasnega načelnika.
2.	Državni zbor.
3.	Deklaracija.
4.	Stališče stranke.
5.	Volitev načelstva in vodstva.
6.	Slučajnosti.
Pri vstopu se je izkazati s povabilom.
Za vodstvo S. L. S.: A. Kalan 1. r.
Bilo je ob zadnjih državnozborskih volitvah na Dunaju. Socialni demokrati so naskočili po dr. Luegerjevi smrti glavno in stolno mesto Dunaj. Udeležil sem se enega teh soc. demokratičnih volilnih shodov. Dvorana, galerija »Zum griinen Toor« nabito polna. Glava pri glavi. Govoril je dr. Viktor Adler. Dobro pomnim še vsako
njegovo besedo: »--Dr. Lueger jc bil
v resnici velik mož, veliko je napravil za blagor ljudstva. Toda enega ni razumel, V njegovi stranki je bilo prostora za vse sloje. Pri nas je pa drugače. Mi smo stranka delavstva in samo delavstva in bomo vodili neizprosen boj proti kmetu in obrtniku.« In vihar ploskanja ihed množico je spremljal govornikove besede.
Glavna sila socialne demokracije, s katero je znala razburkati in razpaliti strasti mase, je bila proklamacija razrednega boja. Osnovali so čisto novo religijo, zasnovano na načelu laži-demokratizma, religijo, izigravanja sloja proti sloju, izigravanje delavca proti obrtniku in kmetu. Pojm pravičnosti v socialni družbi, kot ga naznanja krščanstvo, jim je tuj. In socialna demokracija je vedela, da more le z izrabljanjem teh instinktov v masi privesti stranko do uspeha. Tega političnega gesla o razrednem boju so se še v vsakem volilnem boju poslužile stranke enodnevke, ki so vzrastle in izginile čez noč. Šc vsak
volilni boj nam je prinesel stranke delavcev, kmetov, obrtnikov, ki so demagoško izigravale stan proti stanu.
Te demagoške taktike se je poslužil dr, šusteršič po poizkusu razbitja S. L. S., z ustanovitvijo Slovenske kmečke stranke in stranke za meščane, delavce in obrtnike. Ena naznanja, da hoče zastopali samo koristi kmetov, meščanov in obrtni-nikov, kmečka stranka pa javlja v svojem programu: »Kmetje nočejo biti pod političnim jerobstvom neizkušenih ljudi iz drugih stanov.
Vrste naroda se najlažje razbijejo z izigravanjem sloja proti sloju. Kdor pa misli, da bo pri nas s to obliko boja uspel, se temeljito moti. Naše ljudstvo je po večini kmečko, večina našega izobraženstva je izšla iz kmečkih domov. Vodimo boj proti oderuštvu in kapitalizmu, proti sistemu izrabljanja šibkejšega od strani močnejšega, glede stanov in razredov pa je naše geslo krščanska pravičnost, krščanska »Ca-ritas«, ki je podlaga pravega demokratiz-ma. To je načelo naše prenovljene S. L. S.
Mesto demokratizma nam prinašajo s kmečkimi in meščanskimi strankami po vzorcu soc. demokracije — diktaturo — en stan naj diktira drugemu. Izrabljanje enega dela po drugem, izključitev šibkejšega dela od skupnega soodlcčevanja, to je politika moči. Politika demokratizma pa je: Skrbeti neprestano, da pridejo o sklepanju in odločanju o vsaki važni stvari, kolikor mogoče vsi do besede. »Zato ne govorite o politiki Tfr*o-č i, ampak skrbite za medsebojni soora-zum med sloji in za skupno sporazumno sodelovanje vseh« — pravi profesor Viljem Foerster v svojem delu »Krščanstvo in razredni boj.«
Vojna nam je rodila brezmejno zla in gorja. Vzbudila in razpalila je speče strasti med narodi, Tc.cla razpalila nam je tudi strasti med ljudskimi sloji. Vsi sloji trpijo v vojni, razen vojnih dobičkarjev in oderuhov, katerim jc vojna molzna krava. In v tem velikem trpljenju je čisto razumljivo, da skuša vzrok trpljenja in gorja eden na drugega zvaliti, tako n. p, delavec, orbrtnik in meščan na kmeta in obratno. Toda vsi sloji so več ali manj tr.peli pri nas na Slovenskem v tej strašni vojni. Ne razrednega boja, miru hočemo, hočemo, da se neha strahovlada vojnih dobičkarjev in oderu-ruliov in da se v miru doseže pravična socialna reforma človeške družbe.
Zavedamo se tega: Pred Begom in v Bogu so vsi enaki. In Kristus ni govoril tega posameznim slojem, ampak ljudem. Pri-
nesel nam je blagovest krščanske ljubezni, predpogoja do bratstva, enakosti in svobode,
Viljem Foerster pravi: »Umevajte v Sinu vso veličino in resničnost Očeta. Tedaj bo izgubil mamon svojo moč med vami. In zreli boste, da živite za skupnost, ne pa za izrabljanje drug druzega. Kjer živi ta duh, tam vstane iz vsakega spora medsebojnih koristi sama od sebe višja življenska zapoved: povsod zmaga krščanska ljubezen — Caritas nad egoizmom in edinost nad samovoljnostjo. V tem smislu je krščanstvo največja socialna ustvarjajoča sila vseh časov.«
Naše zavedno slovensko ljudstvo bo zavrnilo vse demagoške spletke v obliki proglasa razrednega boja, izigravanja sloja proti sloju. Zavrnilo bo razne kmečke in meščanske stranke, ki so ustanovljene v korist posameznikov. Oklenilo pa se bo z vso dušo prave demokratične, v resnici ljudske stranke, ki je prenovljena S. L. S. Ta zavrača vsak razredni boj ter stoji na načelu pravičnosti vseh slojev in hoče izvojevati našemu narodu lepšo bodočnost na katoliškem, narodnem in demokratičnem temelju.
ffrlpfr ' iklla
LISTEK,
Kino Central, ki si je sedaj, kakor poročajo časopisi, zagotovil posest deželnega gledališča v Ljubljani rja do 15. oktobra 1918., je postal slovenska kulturna sramota, Zelo se moramo bali, da gledališča tudi prihodnjo sezono nc bo. Jaz sem sokriv, da se je to zgodilo; pomagal sem ustanavljati Kino Central. Ljudje mi bodo ta greh morda odpustili, sam si ga bom lažje, če se ga javno izpovem.
Ko se je deželni odbor kranjsld z Dramatičnim društvom spri, je dal deželno gledališče zapreti. To je bilo bridko in me je le potrdilo v prepričanju, da ta korpo-racija nima pravega zmisla za naše kulturne potrebe. Deželno gledališče je edino slovensko gledališče in potemtakem bi bilo naši javnosti prav tako odveč dokazovati, da nam je potrebno, kakor je bilo brezuspešno, da sem to dokazoval listim, ki so odločevali o njegovi usodi. Menil sem, da bi se zadeva morala drugače urediti in da je odlok, po katerem je železno zagrinjalo padlo, da nam oder za več let zakrije, sicer najenoslavnejši in najcenejši, a tudi najslabši.
Tedaj me je že v prvi polovici 1. 1914. g. Ivan Štcfe opozoril, da bi se slovensko gledališče le še kako dalo rešiti; v ta namen da bi bilo treba govoriti z g. dežel-
f nim glavarjem, ki bi morda ne nasproto-| val. Ker so se stvari pozneje tako čudno
1 zasukale, moram povedati, cla nisem imel ' povoda in ga clar.es nimam, dvomiti o te-i danjih resnih namenih g. Štefeta. Vse jc pričalo, da mu je na slovenskem gledališču samem. Sestavi! sem spomenico na g. deželnega glavarja, naprosil prijatelja Finžgarja, da jo je tudi on podpisal, in sem jo odposlal-. G. deželni glavar je na najino željo povabil naju k sebi, in čeprav se mi ie zdelo, da te zadeve ne presoja popolnoma tako, kakor gre, je bilo videti, da se slovensko gledališče jeseni leta 1914. ven-| darle odpre. Sredi med dogovori pa je j prišel avstrijski ultimat Srbiji in pri za:!-j njem obisku mi je deželni glavar rekel: »Kaj bomo sedaj govorili o gledališču, ko se že jutri morda začne vojska!« Ta beseda se mi je zdela popolnoma upravičena. Vojska je res prišla, a tedaj smo še upali, da bo končana, »preden se listie obleti«; tako jc gledališče tisto leto ostalo prazno.
Medtem je g. Štefc začel misliti na to, da bi se nabiral sklžd za prihodnjo gledališko sezono. Deželni odbor v tistih starih, lepih časih še ni imel mnogo denarja, in ker njega večina ni mogla razumeti, da bi utegnila biti korist njenih agrarnih volilcev v kakšni zvezi z gledališčem v Ljubljani, ji je bila gledališka po-■ stojanka v deželnem proračunu vedno malo neprijetna. Prav tako je hita ta postojanka v mestnem proračunu neprijetna ljubljanskemu občinskemu sveiu. Misel na kinematograf torej nikakor ni bila tako
Dunaj, 20. decembra 1917.
Danes o priliki razstanka sta se češka in jugoslovanske delegacija bratsko poslovili ter obljubili ostati zvesti geslu: »Zvestoba za zvestobo.« Nagovora obeh voditeljev češke in jugoslovanske državnozborske delegacije sta nam porok, da bo 1. 1918, našlo oba slovanska naroda v boju za obstanek in pravice trpečega naroda šc tesneje sklenjena.
Predsedstvo Češkega Svaza, posl. Stanek, Klofač, Haberman, so se danes oglasili v lokalu Jugoslovanskega kluba, da pozdravijo Jugoslovane za novo leto. Predsednik posl. Stanek je nagovoril predsednika Jugoslovanskega kluba dr, Korošca sledeče;
Veleugledni gospod predsednik! Dragi brat! V imenu Češkega Svaza in po sklepu njegove parlamentarne komisije prihajamo, da bi Ti izrazili najprisrčnejšo zahvalo za podporo in za sodelovanje z nami.
Tvoja politična prevdarnost je naglo razumela, da nas ne vežejo samo vezi
skupnega pokoljenja in rodu, ki zahtevajo skupno postopanje obeh narodov, ki sta se do sedaj zaman bojevala za pravice, ki se jima odrekajo,
Ako je imenoval slavni Monta Lam-bert Poljsko po njenem razkosanju narod žalosti, je govoril o njem, ker se je šele v daljni bodočnosti pripravljala državna tvorba, ki je narode ne samo tlačila, ampak jih trgala potom Litve,
Kakor Vi, tako smo bili tudi mi leta 1867. raztrgani na dva dela, da bi bilo lažje tlačili celoto. Ako so drugi narodi trpeli vsled nadvlade in tiranije ene rase, so naši narodi morali skusiti železno pest nasilja dveh.
Ko je pa končno iz rdeče zarje krvi začelo vzhajati zlato solnce svobode, se je zgodilo vsled Tvojega truda in prizadevanja, da smo solidarno nastopili dne 30. majnika, in kakor mora ideja državne sa-mostalnosti, izražena s to deklaracijo, ostati nespremenljiva vodnica naše politike, tako ostane tudi spomenik in simbol silnejši od jekla, simbol spoznanja, sodelovanja in pobratimstva našega ljudstva.
Danes že vidim, kako nastaja to razmerje naikristalnejša točka, h kateri streme tudi Ukrajinci, ki jih veže na nas skupna usoda, priti^: in cilj, in kakor je nepobitno, da osredotočena in energična volja ter vztrajnost v boju za dobro stvar ne more ostati brez uspeha, tako vemo tudi mi, da ne more niti pritisk niti nasilje zabraniti, da ne bi zmagalo to, kar je prava zaščita narodov: Pravica!
V boju za to sveto pravico hočemo stati v bodočnosti kakor en mož v solncu in v temi, v dobrih in zlih časih do končne zmage, ki nam prinese sadove boja za svobodo naših narodov.
Sporoči, prosim, clragi brat, bratskemu svojemu narodu pozdrav našega naroda in njegove iskrene čestitke k novemu letu, srečnejšemu ne samo za nas, nego tudi za vse človeštvo.
Predsednik Jugos'ovanskega kluba dr. Korošec je dogovoril:
Velespoštovani gospod predsedniki Mili brate! Iz srca pozdravljam misel Vašo, da o priliki razhoda povemo svojim rojakom, kako naš in Vaš narod navdajajo v tem boju čuvstva bratske zvestobe.
Leto 1917. je bilo češkemu in jugoslovanskemu narodu leto trpljenja, krvi in žalosti, a vendar nam ostane znamenito. V krvi smo uvideli i mi Jugoslovani, cla nam brez svobodne narodne države ni bodočnosti. Vaš in naš narod sta od nekdaj iz demokratske zavesti zahtevala, da sc tu-
napačna, kakor sc sedaj dozdeva. Njega znatni dobički naj bi šli v gledališki sklad, s čimer bi bodočnost gledališča bila zavarovana, ker bi ne bila več odvisna od dobre ali slabe volje raznih političnih korporacij. Meni so hodili po glavi še drugi razlogi; Zakaj bi se ta »ameriška iznajdba«, kakor je Pregelj zaničljivo imenuje, nc dala tako obrniti, da bi vsaj škode nc bilo? In na koncu koncev: ali bi se taka reč ne dala porabiti v.... no, kulturne svrhe? Kino bi fundiral gledališče bolje, nego ga moreta deželni odbor in mesto; potem bi se ravnatelj lahko otrese! vseh ozirov do svojega lahkomiselnega občinstva in bi nam sestavil čudovit repertoir .. Te in podobne reči so se mi motale po glavi. Sedaj imam le io tolažbo, da je tudi Krek enako sanjal z menoj; tudi on je pomagal, siromak, da je Krščansko socijalna zveza prosila koncesije. Koncesijo so dali in J, maja 1915 je Kino Central vrgel svoje prve žive slike na platno.
Do lega dne sega zgodovina mojih lahkomiselnosti in grehov. Potem se začenja zgodovina mojih razočaranj in pokore. Dobrih filmov ni bilo dobiti; pokazalo "e je, da jih izdeluje industrija, ki špekulira .z neumnostjo revnih duš in z blodnimi nagoni človeških src. Izbirali smo med slabim najmanj slabo. Toda občinstvu je bi'o to vse preolročje, ni hotelo k predelavam in kino jc bil — pasiven! Čez mesec dni me jc dobra sreča rešila sodelovanja pri tem podjetju. Ko sem se vrnil v Ljubljano, se je občinstvo premislilo, ali kaj, kino ie bil v. cvetju in jaz sem silil, naj
se pripravi prihodnja gledališka sezona, G, Šteie je trdil, da je nemogoča. Pisal sem Borštniku in on, ki mora vedeti, mi je odgovoril, da je mogoča. Povedal sem to g. Štefetu, ki je hitel obljubovati »sejo«; potem jo je odlagal od jutri na pojutrišnjem do današnjega dne. Nemško gledališče v Ljubljani je medtem igralo in igralo, v slovenskem je kinematograf sem in tja za spremembo zamenjal nemški koncert. Vse to mi je bilo nerazumljivo, dokler nisem sinoči bral v časopisih, da si je g. Štefe skrivaj izposloval lastno koncesijo in da je gledališče dobil od dežele v — najem. Tedaj sem vse razumel in ne čudil bi se več, če bi bral, da se je deželno mesto za nakup živine preselilo v deželni muzej.
Za naše narodno življenje je ta dogodek pravzaprav malo pomemben. Slovenske kulturne sile se zadnje čase živo presnavljajo in deželni odbor naj sklepa pogodbe s komer hoče in kakor hoče, slovensko gledališče bo danes ali jutri vendar oživelo. Lc nekaj je na vsem, kar nam vzbuja v srcu globoko in bridko nesoglasje. Kulturni zgodovinar bo moral pisati, cla ljudje, ki so se dali voliti s katoliškimi oklici, svoje kulturne dolžnosti niso storili, da so celo staro kulturno dediščino lahkomiselno zapravili; rekel bo, da je njih gospodarstvo jemalo sodobnikom vero v kulturno moč krščanstva; in če ne bo preveč suhoparen, bo še pristavil: Na programe in oklice ni veliko dati, dejanje veljal	Izidor Cankar.
di za nju provede ideja-rešiteljica bednega človeštva — samoodločba narodov. Mi in Vi nočemo nič drugega, nego da je naš narod gospodar v lastni hiši.
Simpatije bratskega češkega naroda za naš narod so nam bile od nekdaj mile, a danes so nam vredne toliko več, ko se zgrinjajo vrste naših sovražnikov. V nevarnosti spoznamo prijatelja. Geslo »zvestoba za zvestobo« ostane nam sveto. Pri tem se ne brigamo za grožnje z leve in desne: naš narod nas je poslal, le njemu odgovarjamo pred zgodovino, ki bi nas obsodila brez usmiljenja, ako nismo brez strahu in obzira storili svoje dolžnosti.
Češki in jugoslovanski narod sta že videla strašne viharje, a sta vse prebila. Danes stojita složno kakor močna skala, ki se je ne da več razbiti.
Sporoči mili brate, pozdrav trpečih Jugoslovanov staroslavnemu narodu češkemu: ne pozabite nikdar, da tam doli na jugu raztrgan po najzlobnejših razkosavanjih živi narod, ki zasluži srečnejšo bodočnost.
Leto 1918. nas bo videlo še tesnejše strnjene v boju za svobodo. Dal Bog, da nam njena zarja kmalu zašije!
iz državnega zbora.
Dunaj, 20. dec. 1917.
Konflikt med poslansko in gosposko zbornico zaradi vojnega davka. — Demisija finančnega ministra. — Ministrska kriza.
Sinoči je zboroval skupni državno-zborski odbor, obstoječ iz članov poslanske in gosposke zbornice, da se zedini o davku na vojni dobiček. Sklenil je nekak posredovalni predlog, ki je zanj glasovalo 17 članov, proti pa 12. Dotični predlog je bil danes na dnevnem redu. Zbornica je pa danes s 130 proti 122 glasovom v poimenskem glasovanju izjavila, da se ne spušča v nobene kompromise, marveč da vstraja pri svojem sklepu. Za to so glasovali Jugoslovani, Čehi, nemški socialisti, Italijani in del Nemcev. —
To je važno, ker se poslanska zbornica noče ukloniti gosposki, katera želi, da bi največji kapitalisti in vojni dobičkarji ne bili toliko obdavčeni, kakor to zahtevajo ljudski poslanci. Gosposka zbornica fe že nekajkraj vrnila dotični sklep poslanske zbornice in skuša rešiti kapitalistom v krvi zaslužene milijone. Veseliti mora vsakogar dejstvo, da se je našla v poslanski zbornici neodjenljiva večina, obstoječa po večini iz opozicije, ki je pripravljena brezobzirno varovati koristi ljudstva proti velekapitalističnim družbam.
Po glasovanju o davku na vojni dobiček je min. predsednik Seidler ves razburjen zapustil zbornico. Poslanci opozicije so se mu smejali. Eden Jugoslovanov mu je zaklical: »To je maščevanje za pli-berškega notarja!« — V kuloarjih so se nemški poslanci zaradi glasovanja med seboj glasno kregali. Eden izmed njih, očividno kak vsenemški vojni dobičkar, je rjul, da mora »ta hlev narazen«.
Zaradi današnjega glasovanja o vojnem davku je demisijoniral fin. minister Wimmer. Sedaj zvečer se vrši ministrski svet, ki sklepa, ali naj se demisija sprejme ali pa se bo kabinet izjavil solidarno z Wimmerjem. V tem slučaju bo odstopil ves kabinet
Inierpelocile Bosih poslancev.
Deželno mesto za dobavo klavne živine na Kranjskem.
Posl. Jarc in tov. so interpelirali Nj. ekscelenco ministra za kmetijstvo: Iz čistega dobička deželnega mesta za dobavo klavne živine se je dovolilo deželnemu odboru kranjskemu nakupiti veliko število švicarskih krav, baje 168, ki so stale skupaj vsled nizke vrednosti našega denarja nad pol milijona kron. Ta nakup se je izvršil tako prenagljeno, da ni bilo za to prvovrstno živino, ki je došla na Kranjsko, niti hlevov pripravljenih. Tudi je došla živina ob času, ko je bilo že znano, da bomo trpeli veliko pomanjkanje krme. V resnici ni bilo mogoče krme na Kranjskem drugače spraviti vkup kakor s prisilno rekvizicijo. Vsled pomanjkljive oskrbe so zbolele krave za kužno boleznijo in ker ni bilo zadostne krme — stradale so popolnoma po več dni — jih je poginilo doslej 24. Strokovnjaki so svetovali, da se naj razdele krave med kmete, da se na ta način ohranijo, a merodajni faktor tega ne pripusti. Te razmere so nevzdržne, žato vprašamo podpisani:
Ali so znane Vaši ekscelenci navedene razmere?
Ali hoče Vaša ekscelenca odrediti, da ce krave v Medvodah takoj razdele med kmete?
Inkvizicije krompirja na Kranjskem.
lnlerpe'acija poslancev Jarca, dr. Lo-vra rogTčnika. Gostinčaria. Hladnika, viteza pl! Pogačnika, Demšarja, dr. Ravni-haria in tovarišev na ministra za prehrano:
Dasiravno je bila dežela Kranjska, kakor se je v razpravah v državnem zboru in v interpelacijah že večkrat dokazovalo, vsled rekvizirij krompirja za armado in civilno prebivalstvo že dovolj močno prizadeta ter so se razen tega vsled zbiranja čet na Kranjskem pred ofenzivo proti Italiji zaloge krompirja zelo zmanjšale, je deželna vlada odredila novo ostro rekvizicijo. Kontingenti, ki jih zahtevajo posamezna okrajna glavarstva, so se določili enostavno na podlagi cenitev in ne na podlagi individuelnega popisa, kar ste, Vaša ekscelenca, ponovno zagotovili. Posamezni okrajni glavarji (na primer okrajni glavar Eckel v Litiji), postopajo tako, da enostavno zahtevajo, da mora vsak pridelovalec oddati 20 odstotkov določene množine, brez ozira na to, ali potem ostane njemu samemu, kolikor potrebuje za lastno potrebo in seme ali ne. Županom groze, da jih odstavijo, ako ne pošljejo predpisanega kontingenta.
Razen tega se izvršuje rekvizicija v mrzlem času, kar bo imelo spričo sedanjih prevoznih težav nedvomno za posledico, da bodo večje množine krompirja zmrznile.
Kranjska ima sploh pravico na povrnitev 300 vagonov krompirja, katerega je bila dala izjemoma proti kasnejši povrnitvi soški armadi.
Podpisani torej vprašajo:
Ali hoče Vaša ekscelenca odrediti, da se rekvizicije krompirja na Kranjskem takoj ustavijo in da se povrne 300 vagonov krompirja za nepridelovalce?
34 vagonov krompirja zmrznilo.
Posl. Jarc in tovariši so interpelirali ministra za prehrano:
V	času od 26. novembra do 10. decembra t. 1. je stalo na progi Brezovica-Vrhnika 28 vagonov krompirja, ki je bil namenjen za prehrano Primorja, a je na železnici, ker ga niso spravili naprej, zmrznil, tako da za človeško hrano ni več po-raben. Dalje je menda tudi na jeseniškem kolodvoru zmrznilo 6 vagonov krompirja.
To se je zgodilo v času, ko se na Kranjskem rekvirira krompir z drakonič-no strogostjo.
Podpisani vprašajo tedaj:
Ali je Vaši ekscelenci gori navedeno znano, in kaj hoče Vaša ekscelenca ukreniti, da se taki slučaji več ne pripete?
Neznosne prometne razmere na južni železnici.
Poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič, dr, Ravnihar, dr. Rybar in tovariši so vložili na železniškega ministra naslednjo interpelacijo:
Prometne razmere na progi južne železnice so se razvile naravnost v prometni škandal; razmere so postale nezdržljive, potrpežljivost prebivalstva je izčrpana. Opozarjamo le na najhujše neprilike, kakor so te-Ie: 1. Da se nenadoma, nenapovedano ustavijo osebni vlaki ter morajo potniki sredi vožnje izstopiti in po cele dneve čakati na dovoljenje, da smejo potovati dalje; 2. premajhno število vozečih vlakov, posebno osebnih in brzovlakov; 3. vsled tega so vagoni prenapolnjeni in na stotine potnikov, ki imajo plačane vozne listke, ostane na mestu; 4. da sc za kra+ke proge ne izdajejo vozni listki in se ob tem postopa z največjo samovoljnostjo; 5. strahovito stanje vozečega materiala, posebno osebnih vagonov; 6. nezakureni osebni vozovi: 7. naval pri maloštevilnih blagajnah itd.
V	Avstriit in morda v srednji Evropi ni proge, ki bi se tako zancm->r'a'a, kakor proga Dunaj — Trst; vse pritožbe so zaman, uorava južne že'ez";ce se nostav-lja na stališče, da so potniki rnradi rie tukaj in re obratno. Gotovo je vc'-ška uprava sokriva na teh razmerah, ka'ti na nobeni progi se nreko po^eb prebivalstva ne prehaja na dnevni red s toliko ravro-dušno«tio, kakor na Drogah južne ž<-1ezni-ce. Ob vsem upoš'evanju armčelnih potreb, bi se dalo vendar v mnogih tcč1mh ustreči prebivalstvu, če bi se našla v to potrebna volja.
Posebno m"čno je preimjhno štcvi'o vlakov za osebni nromet, iz česar nastajajo druge neprilike. Vsaj po dva rira brzovlakov in po tri pare osebnih vlakov bi moralo direktno voziti na progi Dunaj— Trst, pri čemer bi morali ostati v prometu tudi krajevni vlaki za krajše proge; ravno-tako bi «e mora'o na stranskih črtah kakor Prngarsko — Čakavec, Z;dani most — Zagreb, Maribor — Tirolsko, Št. Peter — Reka uvesti vsaj še po en par osebnih vlakov, da bi se potrebam prebivalstva vsaj nekoliko ustreglo. Na progi Zagreb — Zidani most vodi sedaj celo samo po en vlak v vsaki smeri, kar učinkuje na prebivalstvo kakor zasmeh. Izboljšanje prometn h ovir na Hrvatsko tudi še sedaj ovira Ogrska; zdi se, da se naše železniške uprave pred ogrskim narekovanjem enostavno uklanjajo, namesto da bi nastopile s po-vračanjem. Uspeh ofenzive proti Italiji, posebno otvoritev dovažalne črte Ponta-fel in otvoritev bohinjske železnice, ki se v kratkem izvrši, bo pač dovolil, da se iuž-
na železnica v dovažalni službi razbremeni in se nujno zahtevane prometne izboljšave takoj uresničijo. Južna železnica je dovolj dolgo nosila glavno breme, sedaj naj pretežni del dovoza prevzame državna železnica, da se že more končno en-krat jemati ozir tudi na pozabljene »civiliste ob južni železnici.
Vprašamo:
Ali je c. kr. vlada pripravljena v sporazumu z vojaško upravo (centralno transportno vodstvo) delati na to, da končno prenehajo grajane prometne neprilike na progah južne železnice in posebno da se uvedejo novi vlaki za osebni promet?
Sodniška imenovanja na Primorskem.
Interpelacija poslancev dr. Rybafa in tov. na justičnega ministra:
Že tekom poletnega zasedanja so stavili podpisani na Vašo ekscelenco interpelacijo, zakaj se sodniška mesta v Pri-morju ne zasedejo. V tej interpelaciji smo naglašali veliko materielno škodo, ki jo trp6 avskultanti vsled odlaganja z imenovanji. Pritožba se je obračala posebno proti temu, da naj bi se po nameri justične uprave zasedla mesta IX. činovnega razreda šele potem, ko bodo zasedena vsa višja mesta. Nato so bila meseca oktobra razpisana sicer tudi mesta IX. činovnega razreda, toda imenovanja se še do danes niso izvršila. Razlog za to zavlačevanje in odlaganje se pač ne more najti, in to tem manj, ker so sedaj tudi prej zasedeni okraji na Primorskem zopet v avstrijskih rokah. Najglobje se mora obžalovati, da so ravno najrevnejši med sodnimi uradniki tako zelo oškodovani. Posebno je treba še povdariti, da je za sodne uradnike časovno napredovanje pred dosego IX. činovnega razreda sploh nemogoče.
Podpisani si torej dovoljujejo vprašanje:
Ali hoče Vaša ekscelenca sodniška imenovanja uradnikov IX. činovnega razreda na Primorskem nemudoma izvršiti?
Predrznost ptujskega okrajnega zastopstva.
Poslanci dr. Korošec in tovariši so interpelirali ministrskega predsednika in justičnega ministra v naslednji stvari:
Ptujsko okrajno zastopstvo je nedavno poslalo vsem županom v okraju vabilo naslednje vsebine:
»Po nalogu si dovoljujem gospoda župana najvljudneje povabiti na važen pogovor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. decembra t. L, ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani ptujskega magistrata. Gospod župan naj blagovoli prinesti s seboj občinsko uradno štampiljo (občinski pečat).«
Vsi župani so bili mnenja, da gre za kako stvar okrajnega zastopstva ter so vsled tega sledili povabilu. A prišlo je drugače. Po okrajnem zastopstvu povabljene župane so izkoristili za političen shod Slovencem sovražnega urednika tednika »Štajerc«, na katerem so udrihali po deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Po shodu so predložili županom v podpis protest proti navedeni deklaraciji, katerega je veliko županov iz strahu, da bi jim znani načelnik občinskega zastopstva Jožef Ornig, ki je v tej vojski znan kot nevaren dcrunciant, ne škodil gmotno ali moralno, tudi podpisal.
Podpisani zato vprašajo:
Ali so Vaši ekscelenci te zvijrč^e in nepoštene sp'etke proti deklaraciji Jugo-s'ovanskega kluba zrane?
Ali je Njegova ekscelenca gospod justični minister pripravljen odrediti, da se proti krivcem pri okrajnem zastopstvu v Ptuju uvede kaze^skosodno zasledovane zaradi izsi''ev~ma?
Razmere v vo'ašk~m taboru v I ebrlngu.
Poslanec Fcn in tovariši so vložili na domobranskega ministra naslednjo interpelacijo:
V vojaškem tiboru v Lebrirgu (Gradec) jc konccm novembra t. 1. izbruhnil pegivi legar. Celokupno moštvo (nad 12 tisoč mož) 1. bos.-herc. polka št. 2, 2. stražnega batab'cna, 3. bata1jona za pomožno službo in 4. približno 1800 ruskih vonih ujetnikov je bilo do 15. decembra t. 1. v kontumaciji. Tabora ne smejo zapustiti: v noči od 6. na 7. december so enemu Pošnjaku odmrznili obe nogi; staro-va'ci tabora leže ob temperaturi pod n'člo v barakah na deskah; veter piha skozi široke odprtine v oknih; slamnjač za ležišča ne morejo razdeliti, ker vojaška uprava ne pošlje slame; obleka je tako raztrgana, da hodi mnogo ujetnikov v sam'h spodnjih hlačah; namesto čevljev nosijo na nogah cunje; za odeje imajo tanke plahte; perilo m°rai0 nositi po več mesecev neoprano, ker dobe samo eno garnituro; uši imajo po vseh barakah; taborski stanovalci se že več mesecev ne morejo kopati, ker ni premoga za kopalnico; seveda se tudi barake ne morejo kuriti, čeprav znaša temperatura 7 stopinj pod ničlo; pred vhodom v tabor stoje trije mogočni stogi slame, toda slame nočejo porabiti za ležišča, marveč puste ljudi dalje prezebati: vsak hio se zaradi tvnhusa abdomi-
nalis ali pegavega tifusa aH griže kot tu-macira ta ali druga baraka; začetkom decembra je umrl na pegavem lefarju bo-senski vojak iz Tuzle; razkuženje tabora se je sicer odredilo, a zaradi poimrjkina kuriva in drugih sredstev je ostalo zgolj na papirju.
51 mož (Bošnjakov) je bilo odrejenih za različno službo, n. pr. za strežbo bolnikom, kjer mora strežnik na vsak način znati jezik moštva. S poveHem bata'jonskega poveljstva b. h. II. b. IV. se je po nalogu vojaškega poveljstva odredilo, da se mora teh 51 Bošnjakov odstraniti in nadomestiti z ravno tolikimi Nemci. Bošnjake so premestili k nadomestnemu kadru oziroma odredili za drugo službo. Vsled tega so taborščniki, ki so skoraj sami Jugoslovani, razburjeni, ker se z devetinpetdese-terimi Nemci nikakor ne morejo razumeti.
_ Kakor smo že na drugem mestu opozorili, so aproviziciiske razmere v taboru skrajno slabe. Sedaj bodo nanovo prebrane Bošnjake, o katerih je skoraj popolnoma gotovo, da bodo morali biti potom superarbitracije odpuščeni, spravili v ta-bor Lebring, kjer bodo morali ostati približno 4 mesece, preden bo superarbltra-cijsko postopanje končno pokazalo, d« m za vsako službo nesposobni Ti bolni la to> lesno slabi ljudje morajo v taboru prenašati vso težo opisanih razmer, s čimer se njihovo zdravje večkrat docela in trajno izpodkoplje.
Zato vprašamo:
1.	AU hoče Vaša ekscelenca aezdrft Ijive razmere v vojaškem taboru v Le-bringu nemudoma dati preiskati in ukreniti potrebno, da se odpravijo?
2.	Ali hoče Vaša ekscelenca v sporazumu z gospodom c. in kr. vojnim ministrom poslati v vojaški tabor v Lebring komisijo s primernimi pooblastili z nalogom, da na licu mesta najnatanČnejl« zasliši o predmetu kolikor mogoče veliko moštva ter preskrbi posebno tudi mnenfe tam nameščenih zdravnikov?
Vpoklic oproščenih rezervistov.
Poslanci dr. Benkovič in tovariR so interpelirali domobranskega ministra:
Dogajajo se slučaji, da okrajna glavarstva vojaškim osebam, ki so uvrščena v rezervo, ne dovolijo čakalnih rokov ali pa tudi poveljstva takih dovoljenj ne upoite-vajo in oproščence kratkomalo vpokllčefo. Sklicujejo se na to, da se smejo čakalna dovoljenja izdajati baje samo črnovojni-škim osebam. To gotovo nasprotuje in-tencijam visokega ministrstva In utegne oproščence oškodovati, ker morejo taki vpoklici imeti za posledico samo to, da mora oproščenec oziroma vpoklicanee služiti do rešitve svoje prošnje za oproščen je.
Take pritožbe prihajajo od več strani; da pa navedem fakt, opozarjam na oprostilni slučaj Ivana Urek, posestnika v Globokem št. 12, polit, okraj Brežice, roj. 1887, nadom. rezervista 87. pp., nadom bataljon v Celju, z izvidom C, posestnik 80 oralo* zemlje, ki je glasom naredbe domobranskega ministrstva z dne 20. okt. 1917, 41. 183.190 do konca t. 1. splošno oproščen in fe vložil novo prošnjo za oodaljšanie opro-šč~nja do nedoločenega časa, ki ima ča-dovoljenje, pa bo moral 1. januarja 1918 odriniti v vojake.
Vprašamo:
Ali je Vaša ekscelenca pripravljena, dati političnim oblastem navodilo, da morejo izdajati čakalna dovoljenja tudi vojaškim osebam rezervnega staleža, vojaškim pove^stvom pa ukazati, da vojaških oseb v rezervi, ki imajo čakalno dovoljenje, oe vpcklicujejo?
Izmenjava vos"ih ujetnikov v kmetsklh obratih na Štajerskem.
Poslanci dr. Benkovič in tovariši so vložili ra domobranskega ministra nasledijo interpelacijo:
Kakor se sliši, nameravajo ruske vojne ujetnike umakniti iz cele Šta'erske in jih nadomestiti z italijanskimi vonimi tretnild. To bi povzročilo posebno slovenskemu prebiva'stvu, ki zaposluje vojne ujetnike, posebno pa v'nogradniI:om veliko škor'o. Pogosto menjavanje vojnih ujetnikov žc samo ob sebi ni koristno za nadaljevane obrata, posebno v vinogradništvu, kjer zahteva delo gotove ročnosti in poznavanja stroke. Ruski vojni ujetniki so se v teh opravilih že izvežbali, a sedaj naj bodo odpoklicani, kar bo povzročilo velike neprilike, ker bo treba večino italijanskih vojnih ujetnikov dc^a še-!e rčiti.
Tu pa pride še nekaj v pošfev: razumova'no sredstvo — jezik, Z ita': m-skimi vojnimi ujetniki se naše sloveti« prebiva'stvo ne bo moglo sporazumeti, dočim je bilo to z Rusi po kratkem č m brez težave mogoče.
Vprašamo:
Ali je Vaša ekscelenca prlpravi^-i č-poskrbeti, da se vsaj v jezikovno meša- 1 krajih Štajerske ruski ujetmki puste in n* nadomeste z italiianskimi?
Proti ponemčevanju c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji,
Poslanec Gostinčar je danes vložil sledečo interpelacijo na ministra za javna dela zaradi nemškega pouka na c, kr. rudniški ljudski šoli v Idriji.
Ali je Vaša ekscelenca v vednosti o zgoraj opisani odredbi o jezikovnem pouku na c. kr. rudniški šoli v Idriji?
Ali je Vaša ekscelenca voljan nezakonito uveden pouk v nemščini že v 1. razredu ljudske šole sistirati in upostaviti zopet zakonski red na tej šoli?
Poslanec Gostinčar je interpeliral zaradi oficijantk pri c. kr. policijski direkciji v Ljubljani na gospoda notranjega ministra.
Poslanec Hladnik je interpeliral ministra za prehrano radi tretje stroge rekvi-zicije krompirja v krškem okraju.
Poslanec dr. Lovro Pogačnik je vložil interpelacijo na notranjega ministra radi nemškega reševanja slovenskih vlog od strani c, kr. okrajnega glavarstva v Postojni.
Volilno prraevo v etsliei dr&vreoi zlom.
Budimpešta, 20. dec. (K. u.) V današnji seji poslaniške zbornice je predložil minister volilne preosnove dr. Vazsony zakonski načrt o volilni preosnovi. Ponovni napadi opozicije, češ, da vladi ni na njenem zagotovilu, da stoji in pade z volilno pravico, so s tem najbolje ovrženi. Vlada, ki posluje šele nekaj mescev, je s to predlogo dokazala, da volilne preosnove ne razglaša le kot načelo, marveč da jo hoče tudi izvesti. Najvažnejša določila so: vo-lilec je tisti ogrski državljan, ki je doool-nil 24. leto in ki zna čitati in pisati, dalje vsak lastnik hrabrostne svetinje ali Karlovega križca, ne glede na starost, da'je vsak, kdor plačuje vsaj 10 kron davka, kdor je izpolnil svojo aktivno vojaeko dolžnost ali če je med vojsko, dasi v odmorih, vsaj 2 leti aktivno služil pri vojakih in če je glede na službeno dobo dosegel podčastniški čin, kdor izvaja temeljem kake obrtne licence kako obrt, ali če je v kakem obrtnem ali poljedelskem obratu trajno nameščen; končno vsi volilci, ki so bili sprejeti v volilni register leta 1914, dokler obstoja pravni • razlog njih vpisa. Volilno pravico imajo dalje vse ženske, ki so dopolnile 24. leto svoje starosti, če so ogrske državljanke in če znajo brati in pisati in so absolvirale 4 razrede meščanske ali podobne šole; dalje vse tiste ženske, katerih mož je padel med vojsko ali je umrl vsled vojnih naporov ali ran, ki jih je dobil vsled vojske; dalje vse ženske, ki so nad 20 let članice kakega znanstvenega, literarnega ali umetniškega društva. Pogoji pasivne volilne pravice se dosežejo enako ženskam in moškim. Izvoljen je lahko vsak, kdor ima ob času volitev volilno pravico in če ni izključen: kakor ku-ratela itd., ako je izpolnil 24. leto in če zna mažarsko govoriti in pisati. V utemeljevanju se navaja, da volilna postava iz 1, 1913 posebno vsled po vojski izpremenje-nih razmerah in z ozirom na bodoče velike naloge ne odgovarja več zahtevam časa, Vsled Najvišjega lastnoročnega pisma z dne 28. aprila 1917 takratnemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszu so vse stranke pripoznale, da je volilna preosno-va potrebna. Predloga ne uvaja čiste, splošne volilne pravice, a se naslanja na temelje splošne volilne pravice. Od. 4 in pol milijona mož, ki so stari nad 24 let, jih zna po ljudskem štetju iz leta 1910 3 milijone brati in pisati. Od takrat so se razmere izboljšale, posebno v armadi je razmerje boljše, kakor povprečno na deželi. Od nad 24 let starih imejiteljev vojaškega Karlovega križca jih pa zna skoraj 80 odstotkov, pod 24. letom pa nad 90 odstotkov čitati in pisati. Predloga obsega tudi določila o organizaciji pouka v branju in v pisavi in pooblašča naučnega ministra, naj ustanavlja odrastlim začasne tečaje. Dokazilo o znanju branja in pisanja se olajšuje. V primeri z volilno postavo iz leta 1913 se poviša na 71,5 odst.; v resnici je pa večje, ker je vpisanih temeljem postave iz leta 1913 znatno manj oseb, kolikor so proračunali. Med moškimi in ženskimi volilci jih je okroglo 62,5 odst. mažarske narodnosti; razmerno število mažarstvu v korist se poviša v primeri z volilno pre-osnovo iz leta 1913 za leto 1913 za 1 in pol odstotka. Razmerne številke ostalih volilcev z volilci drugih narodnosti so temeljem zakonskega načrta sledeče; Nemci 12,5, Slovaki 9,7, Rumuni 9,1, Rusini 1,2, Hrvatje 1,1, Srbi 2,4 in druge narodnosti 1,4 odstotka. Število ženskih volilk sc ceni na 260.000; med njimi jih jc 75,5 odst. ogrske narodnosti. Po Statističnih izkazih zna brati in pisati med tistimi, ki so nad 24 let stari, 2,900.000; po stari volilni pravici ostane 170.000 volilccv; lastnikov hrabrostne svetinje in Karlovega križca jc 440.000. Vseh volilcev bo torej nad 3 in pol milijona. Prišteti jc šc 260.000 ženskih volilk. Temeljito se preosnuje volilno po-stoDanje in sestava .volilnih sezoamkov.
Vsako leto se po občinah obligatno popišejo volilci. Vsak, ki je prekoračil 23. leto svoje starosti, je pod kaznijo obvezan, da mora 10. januarja izpolniti seznam glede na oodatke o njegovi volilni pravici. Če ga volilni odbor ne pusti sprejeti v volPni seznam, se mora dotičrika obvestiti. V mestih se glasuje tajno. Načrt obsega veliko novih določil, ki naj zagotove, da se bo čisto in nemoteno voHlo. Z ozirom na dosedanje volilne običaje je važno, ker se prepove razobesiti zastave in se sploh zastave re sme'o javno rabiti. Daljž se določa, da morajo na stroške države volilce prepeljati v kraj, kjer se bo volilo, ta!:o železnice kakor tudi paroplovna pod'etja. Važna novost je dalje, ker se v volilnem okraju prepoveduje od 6. ure zvečer prejšnjega dne volitve do dokončanih volitev prodaja in razdel:tev opojnih pijač. Poostrena so tudi določila proti z'orabi uradne ob-.Tsti o vplivanju na volilce. Načrt dalje clc'oč-\, da dobe priireren c-opust vsi javni urad"!H ki nastopajo kot kandidati pri vol'tvah. Minister je končno napovedal predlogo o novi razdelitvi volilnih okrožij.
Se;o !iivs':e i mm ziorsice u
Ljubljana, dne 21. dec. 1917.
Zbornični predsednik Knez otvori sejo in pozdravi navzoče prvič v lastni hiši. Nadalje poroča o razdelitvi usnja in sukanca. Cena sukancu pri nadrobni prodaji je določena na 16 vin. za 50 m, — Vlada je določila za vino vodilne cene od 100 do 300 K za hektoliter po razmerju alkohola. Kranjska vina bi prišla k večjemu na 200 K.
Za leto 1^18. naj bi zbornica prispevala do 5000 K kot kreditno pomožno akcijo za po vojni prizadete male obrtnike in trgovce. Maksimum kredita naj bi se nudil posameznikom do zneska 4000 K. Zadeva je zelo nujna, pa tudi zelo komplicirana.
Svet, Kregar je stavil predlog, naj bi vojaška oblast po vojni dala obrtnikom na raznolago obrabljeno orodje in stroje. V razpravo so pesegli svetniki Franketi, Pammer, Ložar in Samassa. Vsi so zahtevali, naj se zapre pot raznim čifutskim špekulantom, ki so baje že na delu, da dobijo vse v roke. Zadeva se izroči posebnemu odseku.
Proračun za leto 1918.
Proračun izkazuje 146.806 K dohodkov in 146.754 K izdatkov. Doklade, ki so za leto 1917, znašale 8 odstotkov, se povišajo na 15 odstotkoov.
Zbornični svetnik Ložar izjavlja, da svetniki S. L, S, ugovarjajo proti temu, da nimajo zastopstva v predsedstvu, da se i nikakor nc strinjajo s postopanjem večine, zato ne morejo glasovati za proračunsko doklado od 8 na 15 odstotkov.
Nadalje naznani svetnik Ložar, da se je klub S. L, S. na novo konstituiral in izvolil za načelnika zborničnega svetnika g. Ivana O g r i n.
Za proračun so glasovali svetniki na-rodno-napredne stranke, Nemci in Ivan Kregar, proti so glasovali svetniki S, L. S,
Imenujejo se cenzorji pri ljubljanski podružnici Avstro-ogrske banke in izvolijo zbornični zastopniki v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol.
Podpore se podelijo: Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani 600 K, Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani 200 K, Deželni zvezi za tujski promet in turistiko na Kranjskem 600 K.
Nujni predlogi.
Svet. Rohrman stavi nujni predlog radi telefonske zveze v Ljubljani. Svetnik Perdan radi poštnih filijalk v Ljubljani.
Svet. Ogrin (S. L, S.) stavi sledeča nujna predloga:
1.	Predsedstvu se naroča, da pri c. kr. deželni vladi in pri tozadevnem ministrstvu blagovoli izposlovati, da se sosebno za stavbarstvo potrebno gradivo oziroma polfabrikati, kontingentira ter se gotovi del tega da na razpolago tozadevnim obrtnikom potom primerne cene in kontrole.
2.	a) Predsedstvu se naroča, da pri c. kr. deželni vladi in pri tozadevnem ministrstvu izposluje, da se za vojaštvo potrebna dela in dobave v naši deželi oddajajo domačim obrtnikom ozir, trgovcem in to tudi manjšim tvrdkam.
b) Istotako naj bi se oziralo tudi pri zopetni upostavitvi po vojni prizadetih sosednih južnih pokrajin.
Svet. Ogrin utemeljuje svoj predlog. Naslika žalosten položaj obrtnika danes, ko mu je vsaka pot zaprta. Poudarja, kako so se važna dela oddajala povsem tujim ljudem, posebno od strani vojaške oblasti. Važnost obrtnega stanu se je pokazala posebno zadnji čas, ko so vsi stanovi navezani nanj. Vendar se pa razun davčne oblasti nihče ne briga za ubogi obrtni stan. Gradivo jc povsem rekvirira-no ter nima obrtnik s čim delati, Ni ne lesa, nc železa, nc apna, ne ccmenta, ne usnja, sploh ničesar, dočim ima vojaška
oblast vsega v izobilju. Pri vladi se vrši vse polno posvetov, v tem oziru se pa ni še ničesar storilo. Nadalje poudarja važnost, da se pri vzpostavitvi po vojni porušenih krajev ozira predvsem na domače obrtnike. Naj bi se v tem oziru vršila posebna enketa ter se kaj konkretnega sklenilo.
Vsi predlogi so bili z odobravanjem sprejeti.
z ifliik.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bi?na», 21. deccmbra. Uradno:
Italijani so vzhodno od Brente po besni pripravi s topovi sedemkrat mskočili naše črte pri Ostena il Leprc, trikrat pa črte jugozahodno od Monte Pertica, Vse sovražne nnoade smo s težkimi izgubami za sovražnika popolnoma odbili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. dec. Wolffov urad poroča:
Zahodno bojišče. V Flandriji so bili boji topništva vsled goste megle le majhni. Severno ceste Menin-Ypem se je ogenj popoldne znatno povečal. V uspešnem poizvedovalnem spopadu smo ujeli južno od Hollebeke nekaj Angicžev.
Pri Hirzbachu, južno od Altkircha smo ujeli s posrečenim sunkom v francoske črte 31 mož.
Italijansko bojišče. Sedemkrat so naskočile italijanske sile v zadnjih dneh od avstrijskih čet zasedare višine severno gore Pertica. Vsi napadi so se izjalovili vkljub velikim izgubam. Enak nevspeh je imel sovražni napad proti gori Soiarolo. Živahen boj je trajal celo noč in v ranem jutru v posameznih odsekih.
Ludendorff.
Italijansko uradno pcro~ilo.
20. decembra. Med Brento in Piave je napadel sovražnik včeraj na fronti Tas-son-Orso prelaz. S težkimi izgubami zanj smo ga popolnoma vrgli. Naš ogenj je hitro odbil oddelek, ki je pozneje napadel višino 1601 Monte Soiarolo. V dolini Ccn-cei (Judikarija) je napadel sovražnik po močni pripravi, s topovi malo postojanko, a jo ni mogel zasesti. Na Asiaški visoki planoti dvoboji s topovi in živahno streljanje. Južno od Sasso rorso. levo od doline Frenzella smo odbili napad na našo prednjo postojanko. Ujeli smo nekaj mož. Pri starem Piave, južno od Gradenigo, so bili krajni boji precej živahni. Izjalovili so se novi poizkusi sovražnika, ki je nameraval prekoračiti reko. Pri Quatro Čase živahne borbe prednjih straž. Pri Corte-laero je napadel sovražnik mostišče. Naši hrabri mornarji so pregnali sovražnika in ujeli 35 mož. Naš letalec je sestrelil sovražno letalo severno od Grappa, naš obrambni ogenj je uničil obrežno letalo pri Lovadina.
Sporazum priprayl;a napad na morju.
Lugano, 20. dec. »Giornale d' Italia« poroča, da zahtevajo Američani, naj sporazum nastopi s svojimi brodovji bod:si proti nemški oboli, proti Dardanelam in na jadransko obal. Umevno, da se »Giornale d' Italia« posebno ogreva za napad na jadransko obal, češ da ga tehnično najlažje izvedejo in da bi dosegli najvažnejše uspehe, ako bi vzeli Trst, Pulj in Drbrov-nik.
Nemiri v Neapiju.
Bern, 20. dec. Tukajšnje italijansko poslaništvo je obveščeno, da so izbruhnili v Neaplju težki nemiri, katerih se je tudi veliko pobeglih vojakov udeleževalo s puškami.
Berlin, 21. dec. »Lokalanzeiger« je poročal o včerajšnjih posvetih strank pri kanclerju. Udeleženci so se razšli v zavesti, da se bo dosegel z ruskim narodom, če tudi počasi in polagoma, sporazum, ki bo zadovoljil oba dela.
Bzrlin, 21. dec. »Lokalanzeiger«. Državni tajnik zunanjega urada dr. pl. Kiihl-mann je danes po polnoči odpotoval v Brest Litovsk.
Brest Litovsk, 20. dec. Zunanji minister grof Czernin je došel danes zvečer s spremstvom sem.
Berlin, 21. dec. »Borsenzeitung« je poročala: Nemški pooblaščenci niso v Brest Litovskem vezani na nikake smeri, ker gre res za to, da se doseže sporazum.
Krakov, 21. dec. »Nova Reforma « je poročala iz Varšave: Vodilni poljski vladni krogi so uvedli postopanje, da dopuste njene zastopnike k mirovnim pogajanjem z Rusijo.
Amsterdam, 20. dec. Nek tukajšnji list je poročal iz Petrograda 18. t. m.: Rusko odposlanstvo je včeraj odpotovalo v Brest Litovsk. V njej so nacionalistični profesor Pokro . diplomat Dobropolj-skij, admiral Ivano. '"»nčnik Bolenskij.
Haag, 21. dec. Iz Petrograda: Trockij je naročil mirovnemu odposlaništvu, naj vpraša N emčijo, če hoče skleniti mir brez aneksij in odškodnin in če erizna načelo, da smejo narodi sami o svojem blagoblt u odločiti. Rusko zastopstvo bo izrazilo Nemčiji željo, naj natarčno naznani svoje mirovne pogoje. Po sprejemu nemške note bodo posvete nekaj časa odgodili, da Rusija vse države obvesti, kako tolmači Nemčija mir brez aneksij in odškodnin. Če Nemčija ne snrejme pogojev vlade boljševikov, heče Trockij delati na demokratičen mir, če bi Nemčija ne pritrdila, se vojska zopet razoali,
Curih, 21. dec. Napovedani prihod avstrijskih delegatov v Petrograd pod pl. Hempelncm je Petrogracane vzradostil, kar dokazuje, da monarhija Rusiji zaupa.
Duna', 21. dec. Formelno se prično pogajati o miru bodoči teden, ker pridejo zastopniki Nemčije, Bolgarije in Turčije šele danes zvečer ali ponoči v Brest Litovsk. Grof Czernin se ie že sinoči sestal z ruskimi delegati. Občevali so prijateljsko.
Rotterdam, 20. dec. Reuter poroča iz Petrograda: Grof Czernin je brzojavil Trockemu, da se v Brestu I itovskem tudi lahko posvetujejo, kje naj zboruje splošni evropski posvet.
Rtisra pričakuje mir.
Frankobrod, 20. dec. »Franf. Ztg.« poroča iz Stockholma: Ker se pričakuje kmalu mir, zapuščajo neprestano vojaški oddelki severno fronto.
Ruski vojaki v Franciji.
Kolin, 20. dec. »Koln. Ztg.«: Ker so Nemci in Rusi sklenili premirje, so ruske čete v Franciji izpremenili v delavske bataljone.
Stavka hišnikov v Petrogradu.
Stockho'm, 20. dec. V Petrogradu
stavkajo hišniki. Zahtevajo 300 do 400 rublje v plače in prosto stanovanje.
Veriga škandalov.
Lugano, 20. dec. »Popolo d' Italia«:
Tajne seje italijanske zbornice so tvorile verigo škandalov; socialisti so se večkrat spopadli s poslanci meščanskih strank.
Demonstracija proti sporazumu v Petrogradu.
Stockholm, 20 .dec. V Petrogradu so
izbruhnile demonstracije proti sporazumu. Razbili so šipe rumunskemu in srbskemu
poslaništvu.
Anglije in Rusija.
Amsterdam, 20. dec. Angleško časo-pi spis je smatra za dejstvo odpad Rusije od sporazuma. Razpravlja, kako naj odpad Rusije zopet vzravnajo. »Daily Chronicle« sodi, da posebnega miru med Rusijo in osrednjimi velesilami ni več mogoče zadržati. Angliji je važnejše kakor vojaška okrepitev osrednjih velesil dejstvo, ker je radi stališča Rusije počil obroč, ki je oklepal osrednje velesile in z ozirom na bogate gospodarske vire Rusije ni več misliti, da osrednje velesile gospodarso premagajo. Svetovna vojska se odloči z orožjem, a na tem polju so bile dozdaj osrednje velesile močnejše.
Srbi in Ukrajinci.
Stockholm, 20. dec. Zastopniki srbskih čet so naprosili pobočnika ukrajinskega vojnega, ministra, naj sprejme 240 srbskih vojakov v ukrajinsko vojsko, ker so koristi Ukrajincev enake koristim Jugoslovanov.
Mirovni polrei.
Geni, 21, decembra. Tukajšnji listi so poročali, cla bodo osrednje velesile te dni naznanile svoje smotre potom neke nevtralne velesile.
Lugano, 21. dec. Rimski listi so poročali o razgovoru ministrskega predsednika Orlando z Giolittijem, kateremu je italijanski vlada zagotovila, da bo italijanska vlada z vso silo pritiskala na sporazum, da naznani svoje vojne smotre.
Lugano, 21. dec. Italijanski zbornici je predlagal Giolitti, naj se prično o miru takoj pogajati, a le skupno z zavezniki.
Mirovni pokret v Franciji in v Angliji.
»N. Ziir. Nachrichtcn« poročajo iz Pariza, da so resni politični krogi zelo vznemirjeni zaradi razvoja notranjega in zunanjega položaja na Francoskem. Preko Ber-na se je poročalo iz Londona, da na Angleškem mirovni pokret napreduje. Nekdanji pravosodni minister Asouithove vlade lord Buckmaster in unionist lord Paar-moor vodita skupino uglednih politikov, ki z besedo in s pisanjem pripravljajo na snorazum z Nemčijo. Vojne stranke prirejajo z vojaki prothttež mirovnemu pokre-lu. »Times« so poročale, da so vojaki, ki so se vrnili s fronte, prirejali v mnogih mestih demonstracije za nadaljevanje vojske.
Proti Cadorno in Sonninu.
Iz Lugano: Če tudi v Italiji širijo govorice o veliki zmagi v gorovju Grappa, dasi so zelo hvalili obrambo dežele, le veliko poslancev in velik del naroda na upa več, da koristi nadaljevanje vojske deželi. Izvzemši kroge, na katere vplivajo francoski in angleški framazoni, je narod na zahodne države hud, ker zanemarjajo Italijo. Posebno na Cadorna se jeze in ga dolže, da je zakrivil poraz; tudi na Sonnina se zelo jeze. Kar tiče zaveznikov, ne pošljejo toliko čet v Italijo, kolikor bi .jih za proti-ofenzivo potrebovali, kar je merodajne kroge vznevoljilo. Vse to krepi stališče zmernejših slojev. Oblasti zaplenjujejo časopise, ki pišejo, nai Italija sledi zgledu Rusije in sklene poseben mir.
V	Odstop Lloyda Georgeja?
Amsterdam, 21. dec. Angleški listi so poročali: Na nasvet zdravnikov mora L!oyd George počivati. Ker je preveč izde'an, bo odstopil. Pravijo, da mu bo sledil As-quith, ki namerava nastopiti, da se sklene mir.
BeM|a; jugoslovanski M
iS s. li s*
Odbor občine Črni vrh nad Idrijo je podal v seji dne 16. decembra 1917 soglasno navdušeno izjavo:
1.	Jugoslovanska deklaracija od dne 30. maja 1917 naj je kvas našega bodočega življenja, kajti svoje zdravje, svojo moč daj narod sebi! Narodnost je najvažnejša skupnost človeštva. Vztrajnim, nesebičnim prvoborcem za to idejo — članom Jugoslovanskega kluba — slaval Živi Jugoslovanska država pod žezlom preslavne habsburško-lorenske vladarske hiše!
2.	Prisrčno in hvaležno pozdravljamo delovanje Nj. svetosti sv. očeta papeža Benedikta XV. in Nj. Veličanstva ljudomi-lega cesarja Karla I. za skorajšnji mir.
3.	Najglobljo hvaležnost izražamo pre-vzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bona-venturi Jegliču za odločen, jasen nastop v narodovo edinost!
4.	Naj živi S. L. S. v svojem delu in sijaju nadalje pod načelnikom prelatom Andre-era Kalanom!
Ivan Raznožnik 1. r., župan. Jakob Tomi-nec, Franc Žigon, Jakob Čuk, Janez Čuk, Martin Čuk, Franc Habe, Andrej Majnik, Jože Šemrl, Ivan Plešnar, Anton Poženel, Franc Grom, Janez Leskovec, člani občinskega odbora.
Ob priliki podane izjave se je nabral pri občinski seji skromen prispevek k spomeniku genija Jugoslavije dr. Kreka z zneskom 93 K, iz občinske blagajne 50 K; skupaj 143 K.
Občinski odbor v Zmincu se je v seji dne 2. decembra enoglasno izrekel popolnoma solidarnim z majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Nasprotno pa izreka zaničevanje vsem tistim, ki nameravajo razdreti S. L. S. in ustanoviti poleg te svojo Slovensko Kmečko Stranko. Podpisi: L. Dagarin, župan, in 13 odbornikov, • • •
Občinski odbor na Mirni, Dolenjsko, je v svoji seji dne 25. nov. t. 1. soglasno in z navdušenjem sklenil, da pozdravlja majniško deklaracijo naših državnih poslancev. Posebno pa pohvali možati nastop našega poslanca preč. g. Ivana Hladni-k a, ki se zvesto drži načel in edinosti S. L. S. Prevzvišenemu g. knezoškofu pa izreka prisrčno zahvalo in udanost za jasno in odločno besedo za edinost naroda in domovine.
Celemu Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje in neomajano zvestobo. — Sv. očeta pa naj blagoslavlja Kraljica miru, ki naj nam sprosi skorajšnjega miru. — Jože Buh, župan.
. • .
Občinski odbor na Rakeku odobnre enoglasno deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. L, oziroma se izreka za združenje Jugoslovanov pod starodavnim, presvitlim žezlom Habsbur-žanov. — Županstvo Rakek, dne 12. decembra 1917,
• • »
Splitska duhovščina za deklaracijo.
Dne 13. novembra t. 1, se je vršil občni j zbor »Hrv. tiskovne zadruge v Splitu. Pri j tej priliki so sklenili v izredno velikem j številu zbrani hrvatski dalmatinski du- i hovniki splitske škofije sledečo izjavo: j Potpisani svečenici splitske biskupije, tu-mačeči i osječaje povjerenoga pulta, jedno-dušno izjavljujemo: 1. Največom harnoš-ču pozdravljamo apoštolsko zauzimanje Sv. Oca Pape Benedikta XV., da se megju narode povrate blagodati mira na temelju pravednosti, po kojoj svaki pa i najmanji narod ima pravo na slobodu. 2. Oduševlje-no usvajamo deklaraciju jugoslavenskoga kluba u Beču od 30. V. t. g. kojom se za sve Hrvate, Srbe i Slovence u monarhiji na temelju narodno^a načela i hrvatskoga državnoga prava žaulijeva ujedinjenje i državna samostalnost pod Habzburžkim ie-iiorn. 3, Oče kujemo od Zemaljskog Odbo-
ra, opčinskih predstavništva i sve ga sve-čenstva pokrajine, da se u ovOm historič-kom momentu izjave, i tim pripomognu u
radu naših narodnih zastupnika.
• • •
S. L. S.
Polagoma še le se zavedajo uskoki iz S. L. S., kako veliko taktično napako so napravili, da so razbili S. L. S. Nekateri hočejo sedaj to popraviti s trditvijo, da niso rasdružili S. L. S., ampak njeno delo le odgedili do konca vojske. Celo po dekanijskih konferen~ah so se ču!e take besede, — In vendar ofLielno poročilo dr, Šuster-šičevo čisto jasne pove, da se je S. L. S. razdružila in da se ustanovi S, K. S. Tako somišljeniki dr. Susteršiča begajo one, katerim ne gre v glavo, zakaj bi se morala S. L S. razbiti, ako ne odobrava, da je njen bivši načelnik izstopil iz Jugoslovanskega kluba, razdrl edinost naših državnozbor-skih poslancev ter s tem bistveno oslabil moč enotne volje naroda za našo jugoslovansko državo v veliki Avstriji.
Izlava ilubilisRe fliovšCioe.
Duhovščina deželnega stolnega mesta Ljubljana je sklenila pri dekanijski konferenci dne 20. decembra t. 1, sledeče resolucije:
1.	Božji Previdnosti smo iskreno hvaležni, da Imamo v tem resnem, odgovornosti polnem in odločilnem času cerkvenega kneza, ki je že z dvajsetletnim delovanjem odlično izpričal, da je njegovo stališče eminentno katoliško, narodno in avstrijsko,
2.	Vsa javrost naj ve, da smo s svojim knezoškofom edini v delu za blagor cerkve, srečo našega naroda in za vresniče-nje jugoslovanske države pod habsburškim žezlom.
3.	Udano in hvaležno sprejmemo kne-zoškofovo naročilo z dne 24. nov. t. L, ki nam daje jasno direktivo ob žalostnem razkolu v S. L. S.
4.	Svoje drage sobrate pa prosimo v imenu božjega Srca Jezusovega, da gremo vsi združeni in edini, na delo po navodilu našega iskreno ljubljenega nad-pastirja.
Dnevne nt>v\C2.
—	»Resnica« se je Izkaza'a. Naše časopisje se je med vojsko poboljšalo. Surovi način polemike, za katerega sta od strani nekdanje S. L. S. bila odgovorna zlasti dr. Šusteršič in dr. Lampe, je, hva'a Bogu, izginil. Vsi dostojni ljud'e so bili od srca veseli, ko smo se otresli te more. »Resnici«, ki smo jo dobili danes, se toži po tistih časih in v vsakem stolpcu se ji pozna, da ji je duša dr. Šusteršič, ki je nekdaj svo;'im deželnozborskim k'ubov'm tovarišem kupil in razdelil pasje biče, da mu pomagajo v seji zbornice. Podobnih dokazov se poslužuje »Resnica«. V n!ej mrgoli besed, kakor: »perfMen, lažniv, fronda, laž, zahrbtnost, perfidnost, zakrknjenost, hlnavščina, fronda, intrig:ran;e, podzemeljsko rovanje, zahrbtne spletke, fronda, fronda . . .« Tako nam je resnica sredi vojske prine^a za bož:čro darilo divjo surovost mirnih časov. In >Resn:.ca« zna še druge reči: pod peresom njen:h urednikov se rerrica na mah spremeni v neresnico. Če pojde tako, bo obveljal pregovor: Laže kot »Resnica«. Pri tem dela ta »Resnica« s katoliškim imenom k^kor svinja z mehom. V vsaki zadregi se skriie za tem imenom, kakor se je prej z rj'm pokrivala sramota ovaduštva; neštetokrat ga po nemarnem imenuje. Prva številka nam dokmre, da smo jo v nazna^lu prav ocen;lu O resnicoljubnosti raznih njen:'h trditev bomo še govorili.
Odgovor na vprašanje. ^Resnica« me vprašuje: Gospod poslanec! Znano Vam jc politično delovanje fml. Krausa ob času, ko je načelnik generalnega š(aba jugoza-padne fronte. Tedaj ste v tej fronti i. s. v Ljubljani službovali tudi Vi i. s. na čelu polka prostovoljnih strelcev. Iz tega mesta ste pošiljali zgoraj navedenemu fml. Krausu tajna poročila. Ali ne bi hoteli nekoliko pojasniti vsebino teh poročil? Za danes samo to prijazno vprašanje. — Janez Nad-ležnik.« — »Resnica« je skregana z resnico. Nikdar nisem ne pošiljal, ne dajal fml. Krausu nobenih tajnih poročil. »Resnico« pozivam, naj jih navede.
Josip vitez Pogačnik.
—	Brez strastil Naše ljudstvo je po veliki večini obsodilo dr. šusteršičevo kmečko stranko. Dan za dnem se izjavljajo občine za deklaracijo. Razumljivo je, da kipi ljudem duša srda nad poslancem, ki je zoper voljo ljudstva S. L. S. nepostavno razdružil in izstopil iz Jugoslovanskega kluba. Vendar prosimo, naj se izjave c gibljejo vseh preostrih bepe:!; to smo dolini našim načelom. Kohkokrat smo čitali iz»
raz, ki je bil odmev opravičenega ogorčenja, kolikokrat smo morali zmi6el izjav omiliti. Nič čudnega ni, če končujejo zavedni kmetje svoje proteste zoper kmečko stranko z besedami: »Proklet naj bo, kdor je v tem usodepolnem času to započed!« Vendar — bodimo večji v dejanjih kakor v besedah! Agitirajmo rajši, da se oglase vse občine do zadnje za deklaracijo in S. L. S.! To naj bo ljudsko glasovanje!
Jasno in odločno. Ker hoče tuje in nam sovražno časopisje, zlasti »Reichspo-šta«, s svojim nekrščanskim in nemoralnim pisanjem zatemniti čisti značaj našega škofa, zahteva naš plodni ponos, pri duhovnikih pa tudi njihova stanovska zavest, da teh listov z naročanjem ne podpiramo. Naš prapor je čist, zato odločno odbijajmo napade od katerekoli strani!
Bodimo dosledni. Naš zunanji minister grof Czernin ima sedaj velike skrbi, kako bi dovedel Avstrijo do srečnega miru na zunaj, pa tudi na znotraj. Gospodje poslanci so mu dali razne svete, na katere pa, kakor pravi v svoji državniški modrosti, se ne more in ne sme ozirati, ker nimajo ustavne podlage. Kje najti izhod iz tega težkega, zamotanega položaja?.... Kdo bo razvozlal gordijski vozel in uza-dovoljil na vse strani, tako ustavoverce, kakor tudi one, ki zahtevajo v tem vele-važnem in odločilnem trenutku pravico, odločevati o častnem in zadovoljnem miru na zunaj in na znotraj, tudi narodom. Hvala Bogu, imamo junaka, rešitelja, na katerega se pa hoče ravno sedaj pozabiti. Naš slavno vladajoči, od vseh narodov iskreno ljubljeni sv. oče Benedikt XV. je v svoji encikliki »Kraljem in narodom« dal jasno navodilo, kako naj se sklepa mir med narodi in državami na zunaj in na znotraj. Naš mladi cesar Kari, ki gori za blagor svojih narodov in za skorajšnji mir, naš zunanji minister Czernin, naše parlamentarno zastopstvo v svoji ogromni večini, vsa naša poštena javnost se je jasno in odločno izrekla za to navodilo. — Navodilo je dobilo v tem popolnoma ustavno podlago. Sedaj naj se pokaže, ali je bil sprejem navodil sv. Očeta tudi iskren. Pri tako odličnih osebah o tem niti dvomiti ne moremo. Torej grof Czernin...
—	Izredno visoko odlikovan'e. Z Dunaja se nam poroča: Vitezu Jožefu pl. Pogačniku je cesar podelil red železne krone 2. razreda z vojno dekoracijo.
—	Smrt štajerskega duhovrika. Umrl je 15. dec. v najlepši moški dobi č. g. Rudolf Krener v Keblju, kojniška dekanija. Večna luč nai mu sveti.
—	Vpokojen je višje-deželno-sodni svetovalec in sodniiski predstojnik v Brežicah Jo£ef SUter. Podeljen mu je red železne krone 3. vrste.
—	Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec 3. vrste na belo-rdečem traku je dob'l Albert Vesen>ak, vojna bolnišnica št. 316. — Ponovno Najvišje pohvalno priznani z meči sta dobila nadnoročnik 87, pp. Franc Pavlin in brez mečev pa višji zdravnik 87. pp. dr. Franc Petek.
—	Odlikovanje. Ob reki Piavi ran:eni praporščak Jakob Jereb, gor. strel, polka št. 2 je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinio prvega razreda. Nahaja se v rezervni bolnici na Reki. Želimo mu, da kmalu okreva.
—	Proti brezposelnosti na Ogrskem. Državni tajnik ogrskega trgovinskega urada Hantos ie izjavil, da bodo regulirali več rek, zgradili med drugim trgovsko nasta-nišče v Bucl mpešti in prekop med Donavo in Tiso, dalje zgrade velik ogrski osrednji kolodvor in izpremene g^vne proge v dvo-ti.rne. Delavci, ki se bodo vrnili iz vojske: do pol milijona jih bo, bodo zaposleni s temi deli oet do 6 let.
—	»Slovenski Strani« so darovali: Mohorjani v Dolu pri Hrastniku, po č, g. P. Gorjupu 23 kron 81 vinarjev, v Sorici nad Železniki, po župnem uradu 16 K 30 vin., pri Sv. Juriju ob južni železnici po kn. šk. žup uradu 21 kron. — Slovenci, podpirajmo naše trpeče obmejne brate, ki potrebujejo sedaj bolj naše podpore kakor pa kdaj poprej! Zato darujmo »Slovenski Straži!«
—	Draginis'-« dok'nde nčlte'fstyu. Predli smo: Državni zbor je dovolil v seji dne 13. novembra 1917 vsemu avstrijskemu učiteljstvu 70 milijonov kron kot enkratno draginisko oodnoro za leto 1917, Po ključu, ki te ustanovljen v navedenem drŽavnozborskem skle-ou, odpade na deželo Kranjsko K 1,017.000, kateri znesek se mora izplačati v smislu skle-nov državnega zbora do 15. decembra 1917. Vzrok, da se te podpore niso izplačale do danes, je ta, ker se je postavil deželni odbor voj-vodine Kranjske na stališče, da mu mora država sedaj od onih 70 milijonov, ki so bili vo-tirani v državnem zboru kot državna dragini-ska pomoč učiteljstvu, povrniti 50 odstotkov na izdatkih od te podpore, ki jih jc imela dežela za doklade v letu 1917, Ker osrednja vlada zaradi jasnega in določnega sklepa državnega zbora ni mogla ugoditi tej nameri, je deželni odbor sicer odjenjal od te zahteve, a je ustavil s 1. januarjem 1918 deželne dravinjske doklade, ki jih je dobivalo učiteljstvo od 1. julija do 31. decembra 1917. Sklenil je, da definitivno ustavi te doklade, ako vlada ne dovoli t to svrho 50 odstotkov prispevka. Ker se osrednja vlada Se ni izjavila glede te zahteve in se bojimo, da bo odgovor negativen, oride kranjsko učiteljstvo ob redne deželne doklade; in ker se tudi enkratna državna podpora ne bo izplačnla ie tako hitro, stoji uči-telistvo v snedi teh hudih časov brez vsake
podpore v največji stiski in bedi. Ako izostane redna deželna doldada v letu 1918 in če bi tudi državni zbor za leto 1918 dovolil enkratno draginjsko doklado, bi bili vendar posamezni učitelji hudo oškodovani, ker bi bila njih enkratna državna podpora za več sto kron maniša, negoie bila redna draginjska doklada v letu 1917. Takoj, ko je dobilo »Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani« toza-l ivn« informacije, se je sestal odbor, ki je sklenil: 1. Vlada se prosi, da nemudoma na-Kaže deželnemu odboru državni prispevek K 1,017.000, ki se naj izplača učitelistvu takoj kot enkratni nabavni prisnevek. 2. Odbor »Deželnega učiteljskega društva v Ljubljani« kon-statira, da je državna podpora za leto 1917 enkratno izplačan prispevek, kakršnega so do-bUi vsi uslužbenci deželni in državni vseh ka-tegoru; učiteljstvo tedaj mesto od dežele, od države. 3. Vlada se prosi, naj stori potrebne korake, da bo deželni odbor vojvodine Kranjske izplačeval deželne vojne draginjske doklade tudi za leto 1918 v isti izmeri kakor vsi
oannnijnas£avikennci Avstrije. 4. Predujem K 200 do K 300 učiteljstvo odklanja. To nI v smislu sklepov državnega zbora. S tem se podaljšuje termin izplačevanja državnih podpor.
—	Nagle smrti je umrl dne 18. t. m. Franc Podlogar, 18 letni edini sin g. AlojzaPodlogar, posestnika in gostilničarja na Kalu pri Št. Janžu na Dolenjskem Težko prizadeti rodbini, kateri je pred 2 leti smrt ugrabila hčerko Mimi, učiteljico v Stranjah, iskreno sožalje.
—	Razlika med ck^presnlmi ia rajnimi zavitki. Število ekfpresnih zavitkov je trajno nerazmerno visoko, vsled česar se lahko sklepa, di je občinstvo še vedno mnenja, da ima zahteva ekspresne doata-ve tudi vpliv na prevažanje in da se zlasti ekspresni zavitki ne samo hitro dostavljajo, temveč tudi brzo prevažajo. Vsled tega se občinstvo izrecno opozarja na to, da sama zahteva, da se zavitek ekspresno dostavi, ne daje nobene pravice do hitrejšega prevoza tega zavitka, ampak samo pravico, da se pošiljka v namembnem kraju ne dostavi obenem z drugimi pošiljkami, temveč s posebnim slom; ako se torej plača pristojbina za ekspresno dostavo, se s tem ne doseže, da bi se pošiljka tudi hitro prevažala. Medtem ko se nujni zavitki, razven takojšnjega dostavljanja odpremljajo z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi, ki so na razpolago, se odpremljajo obratno ekspresni zavitki samo z onimi prevozili, ki so namenjeni za prevažanje zavitkov sploh.
—	Za izpremembo bavarske astave. Bavarska pos'aniška zbornica je razpravljala dne 19, t. m. popoldne o predlogih socialnih demokratov, ki so zahtevali, naj se izpremeni ustava tako, da se uvede le ena zbornica, odpravi zbornica državnih svetnikov, izpremeni volilna pravica, izpopolni postavna iniciativa deželnega zbora, odpravi sankcijska pravica krone, odpravi plemstvo, izvede ločitev cerkve od države itd. Predloge socialne demokracije je zbornica odklonila. Za nje so glasovali socialni demokrati, nekaj liberalcev levičarjev in en poslanec kmečke stranke.
lj Za drugo prireditev »Krekovega večera«, ki se vrši jutri 23. t. m, točno ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, vlada veliko zanimanje, udeležba obeta biti zopet polnoštevilna. Udeležniki se prosijo, da ne motijo s prepoznim nrihodom proizvajanja orkestralnih točk. Snored priredit-
• ve je isti, le da govori mesto drž. posl. g. dr. L. Pogačnika urednik g. dr. Fr. Jež.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo vabi k predavanju, ki se vrši v nedeljo dne j 23. decembra ob 6. uri zvečer. Predava l knezoškofijski kancelar veleč. g. Viktor j S t e s k a o jako zanimivem predmetu.
lj Visoko priznanje »Glasbeni Matici«, i Nj. ekscelenca g. minister dr, Ivan vitez Ž o I g e r je poslal »Glasbeni Matici« podporo 100 kron in obenem pismo, ki se glasi: »Vzlic vsem težkočam vojske izvršuje »Glasbena Matica« svojo lepo kulturno zadačo med slovenskim narodom in posvečuje materljclni uspeh svojih koncertov blagim patrljotskim namenom. Ker so vzvišeni cilji Vašega društva zelo pri srcu, si usojam kot podporo v sedanjih težavnih časjh poslati znesek 100 K z željo, da bi se »Glasbena Matica« še nadalje razvijala kot ugledno središče slovenske glasbene kulture.« — To so besede priznanja, ki nas odškodujejo za marsikako težavo, a nas tudi bodrč k vstrajnosti pri narodnem kulturnem delu.
lj Umrla ie v deželni bolnišnici Marija Marouth, roj. Božič. Pogreb se vrši v nedeljo ob 2. uri popoldne iz deželne bolnišnice.
lj Prvo društvo hišnih posestnikov y LJubljani ima od 27. decembra 1917 dalje do preklica uradno uro za informacije vsak delavnik od 4. do 5. ure popoldne v Šelenburgovl ulici štev. 4, pritličje, V društveno pisarno ponovno vabimo vse hišne posestnike, ki rabijo glede hiš kakega pojasnila, zlasti one, ki imajo opraviti pri mestnem najemnem uradu ali pa nameravajo strankam stanovanje odpovedati Pri najemnem uradu naj vsakdo zahteva platneno razsodbo glede povišanja najemščine in naj jo blagovoli prinesti v navednem času v našo pisarno.
lj Podraženo drsanje. Magistratni gre-mij je včeraj sklenil: Za drsanje sezonska (letna) karta sedaj 9 K stane odslej 12 K za osebo. — Sezons' i karta za družino dveh ali več oseb [Sedaj po 6 K 2a osebo)
8 K za osebo. — Duolikat letne karte (dosedaj 1 K) odslej 2 K. — Sezonska karta za dijake (sedaj 6 KI odslej 8 K. — Sezonska karta za g'e:lal:e in spremljevalce (gardedame) dosedaj 2 K, odslej 3 K. — Visokošolci in častniki, ki so v Ljubljani, dosedaj 4 K, odslej 6 K za sezono. — Dnevne karte, ki imajo vsak dan drugo barvo (dosedaj 60 vin.) odslej 80 vin., če igra godba odslej 1 K. — Dijaške karte v tedenskih dnevih (doslej 20 vin.) odslej 30 v. Za nedelje in praznike ne veljajo dijaške karte, marveč splošne dnevne karte. — En blok dnevnih kart za 12 dni (doslej 4 K 80 vin.) odslej 6 IC. — Za shranjevanje dr-salnic v garderobnem paviljonu se plača odslej 1 K,
lj LiukransM bančni zavodi so sklenili, da svoje menjalnice v ponedeljek 24. t. m. ne odprejo.
lj Podružnici I. del. konsumnemu dru-8tvu na Zaloški cesti je magistratni gremij dovolil napraviti prevoz ob tramvaju in cesto.
lj Za vožnjo s čolni na tivolskem b»j«rju se bo plačalo odslej v poletnem času po sledečem tarif u: od velikega čolna za pol ure
za osebo 30 vinarjev (doslej 20 vinarjev), za dve ali tri osebe 60 vinarjev (doslej 40 vinarjev), za več kot tri osebe pa za vsako osebo po 15 vinarjev (doslej 10 vinarjev), od malega čolna za pol ure 30 vinarjev (doslej 20 vinarjev), za dijake 20 vinarjev (doslej 10 vinarjev).	_
lj Polakova tovarna za usnje ob sv. Petra cesti se poviša za eno nadstropje. Sedanji zid se umakne in se cesta na sv. Petra nasipu raz-giri do tovarne, tudi zid pri vili pade in se mora ondi napraviti železna ograja. Tako je včeraj sklenil magistratni grem i].
lj Ljudska mesnica na Sv. Jakoba trgu oddaja meso na zelene karte mesto v torek v pondeljek, dne 24. t. m. ob urah, določenih na kartah i na bele karte pa isti dan od 11. do 12. ure dopoldne.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, ki se je vršila dne 21. decembra 1917, Tukajšnja podružnica žitno prometnega zavoda obvešča aprovizacijo, da bo primorana v naj-bližnjcm času dobavo moke izdatno skrčiti. Odsek sklene, naprositi žilno prometni zavod za prepis tozadevnega dopisa centrale, da gospod župan takoj vse potrebno ukrene. — Krompirja že 10 dni ni nobenega. Dovoz se je popolnoma ustavil, ker je pritisnil mraz. Aprovizacija je ponovno opozarjala centralne oblasti, da pospešijo dovoz krompirja, a vse zastonj. Sedaj se uresničuje vse tisto, kar je aprovizacija napovedovala že pred meseci. Razdeljevanje krompirja je morala aprovizacija zaenkrat ustaviti in nadaljevati potem, ko se zopet zviša dovoz. — Deželno mesto za dobavo klavne živine daje zadnji čas aproviza-ciji skrajno slabe prešiče. Skoraj vsi boljši prešiči se oddele drugam, dočim dobi aprovizacija najslabše in izbrano blago. Aprovizačni odsek sklene, naprositi gospoda župana, da posreduje pri merodainin mestih, da dobi aprovizacija tudi bolfSe preSiCe. Kalamlteta z ma-Sčobo v Ljubljani je vedno večja. Tudi apro-j vizacija ne bo mogla razdeliti še veliko špeha, če bo dobivala mesto špeharjev le per-Sutnike in še te slabe.
lj Meso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo meso v ponedeljek, dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure • štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure Štev. 801 do 1000. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi ool kilograma, tri in Štiri osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb en in četrt kilograma, več kot 8 oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2 kroni,
lj Cena kruhu znaša od ponedeljka t. j. od 24. t, m. zjutraj naprej 40 vinarjev za vsak hlebec, ki mora tehtati sveže pečen 70 dkg.
lj Premog na rujave izkaznice za VI. okraj št. 10 se dobi pri g. Strupiju, Radec-kega cesta št. 14, dne 24. decembra 1917.
lj Na sladkorne izkaznice št. 138 in 139 se dobi sladkor in sicer: Na izkaznice št. 138 pri tvrdki Perdan, Cesarja Jožefa trg in na izkaznice št. 139 pri tvrdki Le-skovec & Meden, Jurčičev trg.,
lj Svari se pred nakupom črnega mula iz astrahana, ki je bil ukraden danes zjutraj v Holcapflovi ulici. Tatu naj se naznani policiji.
lj Najdeno. Našla se je včeraj maniša svota denarja. Dobi se v trafiki na Reslje-vi cesti št. 24.
lj Našel se je v nedeljo v cerkvi Srca Jezusovega zlat prstan. Dobi se pri Mihaelu Mišvel, Nova Vodmat št. 118.
Pr morske novice.
Slovenski deželni poslanci goriški izrekajo državnozborskemu »Jugoslovanskemu klubu« svoje polno zaupanje in odo-ibrujejo njegovo deklaracijo z dne 30. maja t. s. — Fran Dominko, dr. Alojzij Franko, Fran Furlani, Fran Gorjup, Fran Grgič, Ignac Kovač, Fran Miklavčič, Anton Mi-kuž, dr. Karel Podgornik, Ivan Roječ, Matija Rutar. — Op. uredn. Deželna poslanca dr. Anton Gregorčič in Josip Fon sta obenem državna poslanca ln kot člana »Ju-
Soslovanskega kluba«; deželni poslanec r. Gustav Gregorin, ki je tudi državni poslanec, je odsoten.
Promocija. Ajdovski rojak g. Danilo Lokar je bil promoviran v četrtek dne 20. t. m. doktorjem medicine na dunajski univerzi.
Begunsko varčevanje. Sempetersko županstvo je, kakor sporoča »Slovenec«, vsled okrožnice od strani c. kr. okrajnega glavarstva v Ajdovščini na goriška županstva, pozvalo svoje obžlnarje begunce, da
varčujejo z begunsko podporo za čas, ko j se vrnejo na dom. Iz tega bi se lahko skle- I
pa!o, da misli vlada begunsko podporo t ustaviti, ko se vrnejo begunci na dom. — Glede tega bodi omenjeno: Begunci nismo , še prejeli izplačane celotne begunske podpore, ampak le deloma. Tako smo prisiljeni varčevati na škodo svojega zdravja. Ali ni še dovolj Goričanov pokopanih v tujini? Sicer ne vemo, kako se more združiti to-le troje: »neznosna draginja« — »dve kroni na dan« — pa »varčevanje«. Ako gospodje pri c. kr. okrajnem glavarstvu to umejo, jih občudujemo ter prosimo za pouk. Ker je torej varčevanje v teh razmerah nemogoče in bodemo begunci, ko se vrnemo, brez vseh sredstev, pričakujemo, da se bo podoora izplačevala naprej vsaj do žetve leta 1918.
Kaj to pomeni? — Interpelacija g. državnega poslanca Rybafa, ki jo je »Slovenec« ponatisnil v št. 281, omenja sledeče: »Vladni komisar, ki vodi majistratne posle v Gorici (menda g. Dandini), prezira dosledno slovensko prebivalstvo Gorice kakor da je to mesto v Italiji. — Njegovo ravnanje posnema c. kr. armadno poveljstvo, ki je izdalo v zadnjem času razglas v »furlanskem, nemškem in italijanskem« jeziku, v slovenskem pa ne, — Slovence domačine tujci žalijo, dražijo, razburjajo.
Enako so postopali Italijani s Slovenci v krajih, ki so jih zasedli. Slovenščino so vrgli iz uradov, šol, da, celo iz cerkve, j
—	Da so Italijani tako počenjali, se ne čudimo. — Hoteli so na mirovni konferenci pokazati »dovršeno dejanje«, Slovencev ni, kraji so popolnoma italijanski. Slepili so s svojim ravnanjem tujce, Francoze, Angleže, Amerikance itd, A da naša vlada v teh kritičnih časih tako s Slovenci počenja, je neumljivo. — Ali se ne bodo naši sovražniki na mirovni konferenci sklicevali na ravnanje naše vlade? Slovencev ni na vladnih razglasih; Slovencev ni na zemljevidu; vse je italijansko, torej spada po »narodnostnem principu k materi Italiji«
Čujte Slovenci! »Furlanščina« (narečje, brez literature) misli zavzeti mesto slovenščine na Goriškem. Tekom vojske so že nemški časopisi povdarjali, da bo treba »furlanščino« vse drugače upoštevati po vojski. »Furlani« naj bodo nekaka vojaška granica nasproti pohlepu Italije po Goriški; kakor da Furlani niso Romani. Od kod to? Zvite glave hočejo v boju proti Slovencem rabiti v prihodnje »furlanščino«, češ, kdor furlansko govori, je »dina-stičen«. Ko se vojska neko^ka pohabi, so italijanščina lahko zopet oživi. — Vemo, kdo je oni zli duh Slovencev na Goriškem, ki daje vladi smer politike na Goriškem.
—	»L Ecco« ga je izdala, ko je omenila pismo, poslano iz Čedada v Benečiji — seve pisano na Dunaju — da bi namreč Čedadci in sploh beneški Furlani radi prišli pod Avstrijo. — Vlada išče povsod sredstev v varstvo državne meje proti Italiji, le tam ne, kjer bi jih gotovo našla, to je pri Slovencih. — Nekaj časa se je pisarilo o »nemški granici«, sedaj je prišla baje na vrsto »furlanska granica«. — Na robe svet. Ali bi ne bilo pametnejše, da se Furlani, ki niso nič drugega kakor poitalijančeni Slovenci — zopet poslovenijo, kakor pa, da se začnejo Slovenci pofurlanjevati in sčasoma iz teh vzgojijo zagrizeni, Avstriji sovražni Italijani; kajti p', turica je hujši od Turka. — Vedo naj merodajni krogi: Čim več Furlanov v Avstriji, tim več Italijanov in radi teh tim večja nevarnost za novo vojsko Italije z Avstrijo. — Bati se je, da bo treba še ene vojske, da pridejo gotovi krogi k pcmeti.
Smrtna kosa. V Radečah je umrl š:-rom znani goriški kr~;?.ški mojster in trgovec Martin Poveraj.
Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo primorja na Dunaju, L, Bankgas-se štev. 2, naznanja: Prevzvišeni knezo nadškof goriški dr. Frančišek S. Sedej je 1 naznanil z dopisom 13. t. m. da »z veseljem pozdravlja ustanovitev toli potrebnega in koristnega odbora za begunce...« ter dovolil, da ga izvolimo za častnega predsednika. Osrednji odbor je v svoji seji 19. t. m. soglasno potrdil že z vsega po-četka nameravano izvolitev častnim predsednikom. Ta formelna izvolitev se je za-| kasnila vsled tega, ker je Prevzvišeni knezor : Iškof bil med tem časom v Go-i rici in je sprejel naš dopis šele ob po-] vratku v Zatičino, Tako ima naš osrednji odbor dva častna predsednika na Dunaju in oba višja dušna pastirja v ozemlju, za | katero je vse naše delo namenjeno. Ako ne bo zadržka na železnici, pride v nedeljo v Gorico vsem znani zastopnik našega Osrednjega odbora. Ostane tam tudi v ponedeljek. Tisti gospodje župani iz okolice, občinski tajniki in drugi rodoljubi, ki se zanimajo za begunce in za obnovo dežele, so vljudno naprošeni, da bi to priliko porabili in prišli na pogovor o teh prevaž-nih vpraSanjih. Sestanek v gostilni »pri zlatem angelju«, — Dalje prosimo, da nam zdaj nikdo več ne pošilja seznamov svoje Škode, inventarjev i. t. d. Vse to naj sicer vsakdo skrbno sestavi in naj si ohrani za poznejšo priliko, ko bo pravi čas, da predloži na pristojno mesto, kakor bodo poživ-
ljali uradni razglasi in bodo opozarjali naši časopisi.
Županstvo občine št. Peter pri Gorici, začasno v Tacnu pri Ljubljani, vabi vse obči-narje rojene v letnikih 1872, do 1867., da mu čimprej naznanijo sledeče podatke glede njihove vojaško službe: rojstno leto, rojstni kraj, kje in kedaj so bili pri prebiranju, ali so potrjeni kot sposobni k službi z orožjem aH brez orožja, kateremu polku, bataljonu, stotniji so prideljeni, kakšno Saržo imajo in kje se sedaj nahajajo, obenem naj povedo tudi njihov stan (kmet, rokodelec, dninar), katerega so opravljali na domu. Kakor hitro dobi županstvo te podatke, vloži prošnjo na merodajne oblasti, da bi se jim dovolili daljši dopusti za obdelovanje polja in obnovitev njihovih domov in gospodarstev. Tem potom želi vsem občinariem, vojakom na fronti in v zaledju, najveseleiše Božične praznike in srečno novo leto 1918, želeč da bi v tem letu se vsi vrnili v domačo občino. Fran Černic, župan.
Ročaa granata ubila bcgunca v Gorici. V Gorico je šel gledat svojo hišo vpokojeni orožniški stražmojster A. Rudež, ki je bival kot begunec v Trstu. Pri hiši je pobral ročno granato, ki je eksplodirala in ga ubila.
Osrednjemu odboru za vrnitev beguncev in obnovo Primorja so darovali: c. in dvorni in ministerijalni svetnik dr. Ivo Šu-belj na Dunaiu 250 kron, dvorni in sodni odvetnik dr. Stanko Lapajne 100 K (za odkupnino od obiskov pri odhodu z Dunaja), Frančiška Pečar, Kranjska gora, 100 kron; Ivan Nagel, župnik v St. Ilju ob Dravi 10 kron, Josip ICrmpotič, Pulj, 100 kron, Ar-tur Lokar, c. kr. notar, sedaj v Mariboru, 50 kron; vseučillški profesor dr. M. Murko, Lipsko, 20 kron; prof. dr. J. Marinko, Preska pri Medvodah, 10 kron, Fran Ber-lec, Kandija-Rudolfovo K 1.20. Skupaj K 651.20. Plemenitim darovalcem iskrena zahvala.
Begunska podpora. Begunci, spadajoči v razna glavarstva, se pritožujejo, da sc jim podpora sploh še ni izplačala, ali pa le deloma. Zdi se, da nekatera c. kr. okr. glavarstva prenatančno preiskujejo premoženjsko stanje begunca, predno mu podporo izplačajo. To preiskovanje utegne postati osodepolno za nekatere begunce pri približajoči se zimi. Torej proč s preiskovanjem. Odpravi naj se pogoj podpore, namreč »nepremožnost«. Vsak državljan, ki je bodisi prisiljen, bodisi prostovoljno vsled neposredne nevarnosti bežal in je doma zapustil hišo, posestvo, izgubil obrt, bi moral prejeti begunsko podporo, naj bo premožen ali nenremožen. Vzrok? Trpi namreč škodo radi cele države. Izvzeti bi mogli biti le državni in tem podobni uradniki z gotovo plačo ter znani kapitalisti brez posestva, ki živijo le od rente.
m' e:em
n
VII. vojno posojilo. Pri podružnici c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda v Ljubljani so K 50.000 Adolf Hauptmann, Ljubljana, K 8000 Antonio de Schiava, Ljubljana. — Gospod Iv. Kenda, lastnik hotela v Sofiji, rodom iz Bovca, je podpisal s posredovanjem »Banque Bal-kanique, Sofija« K 100.000 VII. avstrijskega vojnega posojila.
Turšični storži. »Kranjsko deželno mesto za krmila« nam sporeča: Ttiršični storži se smejo porabiti edinole za krmo. Kdor jih nc bo v ta namen sam izkoristil, naj jih odda Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani, ki jih bo porabilo pri izdelovanju melasne krme. Opozarjamo na to naše kmetovalce, da turšične storže spravljajo in oddajo nakupovalcem Deželnega mesta za krmila ali pa komisijonar-jem žilnega zavoda, Vsako sežiganje je danes strogo prepovedano. Pričakujemo, da bodo naši gospodarji radi prepustili turšične slorže, ne le zaradi te ja, ker imajo ugodno ceno, ampak tudi zaradi tega, da pripomorejo pri izdelovanju melasne krme, ki bo lahko marsikomu pomagala do lažjega izhajanja.
Prevozno dovoljenje za žito. Nekateri ! goriški begunci, ki se sedaj vračajo do-| mov, imajo prihranjenega še nekaj žita, ki so ga sveječasno prinesli s seboj z doma. Nekateri so vzeli v občini, kjer so se začasno naselili, tudi njive v najem in so nridelali nekaj žita. Da prepeljejo svoje ; žito v domači kraj, prejmejo pri ljubljanski podružnici Žitnega zavoda prevozno ; dovoljenje. Za to pa je potrebno, da sc pri ! Žitnem zavodu izkažejo s potrdilom županstva dotične občine, kjer imajo shra-; njeno blago oziroma kjer so imeli njivo v ' rajemu. Na potrdilu je natančno navesti težo posameznih žitnih vrst in od kod ima vračajoči se begunec žito. -- Zavod za promet z žitom, podružnica v Ljubljani.
Les. V Ogulinu se je nedavno vršila i javna dražba stoječega lesa na šestih | gozdnih parcelah. Cena je bila določena na 561.000 K. Ponudb je bilo toliko, da je cena poskočila na 1,017.000 K. Zdražil je konzorcij trgovcev I. Premroua in D. Vil-harja z Reke ter M. Katniča iz Cirkvenice.
Poštni zavitki ca Bolgarijo. Glasom obvestila bolgarske poštne uprave se ne smejo v njenem službenem območju poštni zavitki vračati na prodajni urad. ne pošiljati za naslovnikom. Ako želi predalnik, da se mu vrne v Bolgarijo naslovljen poštni zavitek, mora predložiti posebno dovoljenje od »Dircction de la pr6voyance sociale a Sotia«.
L!oyd Eeoroe o vojnem položaja.
London, 20. Reuter poroča: Ministrski predsednik Llovd George je imel pred odhodom spodnje zbornice na božične počitnice govon v katerem je najprej govoril o prehranjevalnih razmerah. Povdaril je, da je pri zaveznikih večje pomanjkanje živil, nego se je prvotno pričakovalo.
Kar se tiče plovbe, je stvar taka: Izgube v podmorski vojni se stalno manjšajo, ter je Anglija v tekočem letu izgubila le 6 odstotkov svojega uvoza. Zgradba novih la<Jij kljub pomanikanju delavskih moči tako napreduje. da bomo letos v gradbi ladij dosegli rekordni uspeh leta 1913. Ravno tako napreduje boj proti podmorskim čolnom, ki jih čezdalie več uničimo.
Glede vojaškega položaja bi bilo nespametno prikrivati, da smo doživeli razočaranja. Začetkom jetošnjega leta je bila ruska armada. ki je imela vse svoje prejšnje neuspehe zahvaliti edinole pomanjkljivi preskrbi z mu-nicijoi in nezadostni opremi tako bogato preskrbljena z municijo in topovi in tako sijajno opremljena, kakor še nikdar poprej. Na to mogočno rusko armado na vzhodu, na dobro oboroženi angleško-francoski armadi na zapadu in na dobro opremljeno italijansko armado v Italiji smo stavili svoje nade in upali, da te bo vsem skupaj posrečilo pritisniti na prusko armado s toliko silo, da bi jo odločilno porazili. Toda ruska armada na vzhodu se ni zganila.
Važen dogodek je bilo osnutje medzavez-niškega sveta, ki ima reševati finančna, go-spodarsko-plovbena, prehranjevalna in druga bistvena vprašanja zavezniških narodov. Ta ustanova je posebno zato znamenita, ker se je izvršila brez trenja in je dala zaveznikom priliko, da so se v spornih točkah sporazumeli.
V zadnjih tednih sta položaj zelo poslabšala dva dogodka. Prvič nepričakovani poraz Italije. Francoske in angleške čete so sicer z občudovanja vredno naglico priskočile na pomoč in z gmotno ter moralno podporo smo dosegli, da se ie v Italiji zopet dvignil pogum ter so se razbite tele vrnile na svoje mesto. Smelo torej rečemo, da imajo francoske in angleške čete vel;k delež na upostavi položaja na italijanski fronti. Kljub temu je pa rrs, da je italijanski poraz na nevaren način obtežil vojaški položaj za francosko in angleško vojno vodstvo.
Drugi dogodek je nastopil na Ruskem In naš položaj še znatno poslabšal. Doslej je bila Rusija vsaj po imenu v vojni z Nemčijo. Njena armada je imela zasedeno zelo dolgo bojno črto ter je silila Nemčijo in Avstro-Ogrsko, da sta imeli na vzhodu znaten del svojih čet. Sedaj je Rusija sklenila premirje ter se pogaja za mir. Saj je resnica, da so se sprejela v_ pro.mirm dogovor pogoji, ki Nemčiji zabra-njujejo, da bi z vziioda poslala čete na zapad. Toda taka kose papirja smo imeli že preje. Rekel bi, cla se dežela, ki zida na to, da se bodo Nemci držali pogodb bodisi po črki, bodisi po duhu, ni iz izkušenj ničesar naučila. To treba upoštevati.
Ta dva dogodka sta pomnožila naše skrbi in naložila ostalim zaveznikom nadaljna bremena. Neobhodno potrebno je, da doprinese naša dežela še večje žrtve in ovčjo armado v bodočem letu se pomnoži. Zagotovila, katera smo 1. 1916. dali delavcem, bomo morali preklicati in tudi le može poklicati na obrambo domovine na vojaškem popriStu.
Kar se tiče bodočnosti, ni dvoma, da bodo prihodnji mcscci naikritičnejši v celi vojni, ker se je ena velesila izločila iz vojne, a druga velesila sc je še ne vdcležuje v celem obs egu. Breme, ki nas teži, jc torej znatno. Toda ne mislimo, da je sovražnik brez tefcav. Delozmožnost nemškega delavca je tako padla, da opravi le še 48 odstotkov tega, kar je napravil leta 1914, In kljub temu, da smo imeli velike izgube, znašajo izgube britanske armade knmai četrtino ali petino nemških izgub, — O vojnih ciljih je Lloyd George izjavil: Ker je Rusija začela posebna pogajanja, mora seveda tudi sama braniti svoja ozemlja. S tem je rešeno tudi vprašanje Carigrada. O nemških kolonijah mora odločiti mirovna konferenca v sporazumu z doličnim prebivalstvom. Naj nihče ne misli, da smo šli v vojno radi nemških kolonij ali zato, ker bi hoteli anektirati le kosec tuje zemlja. Čast Anglije je marveč zahtevala, da drži svojo besedo. Prusko nasilje na Belgijskem je povzročilo vojno. Brez zmage ni miru. Zveza narodov, v kateri bi bila Nemčija zastopana po zmagovitih vojaških krogih, bi bila brez smisla.
Nato je govoril
AscjuJth o vojnih cilfih in rekel, da morajo zavezniki čimdalje jasnejše dokazati, da je svrha te vojne la, da se »vetu v svobodni zvezi velikih in malih držav zagotovi varnost in svoboda in pravica. Vsled prestopa ameriške Unije se bo ta zveza raztezala na cel svet.
Opozarjam "flBC cenjeno občinstvo, da je
dospela večja pošiljatev
J®^ ŠIVALNIH STROJEV. *m:
Prosim toraj, kdor je stroj naročil ali sc za istega
zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip stev. 7.
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. Istotam se kupita dve izložbeni omari.
BENCIN-MOTOR	"«C
|10 konjskih sil), kompleten, in različni, skoraj novi
MIZARSKI STROJI
s pritiklinami, so za primerno cene naprodaj.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3331 (ako znamka!).
ki je dobra gospodinja, nor* dobi službo t župnišču na deželi.
Ponudbe na upravništvo lista pod Kuharica 3365.
PRODAJO SE
v Jablanici pri Ilirski Bistrici trije eno-3364	nadstropni
'i

obsežni 1600 kvadratnih metrov, pripravni za prezidavo v stanovanja, z dvoriščem in zelenjadnim vrtom. Zemljišče se lahko prikupi. — Natančneje sc poizve pri gosp. A. Bervariu. Ljubljana, Vodovodna cest« 28.
Alhum razrušene Gorico in različne raz-5XJ,K5?IF? gladu'ca podrte Gorice. Velika zaloga umelpJških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov: ANTON PFftTOT, Gradec, Roaeggerhaus
Proda se v Brežicah "^»L ffijla štev. 82 in k tej pripadajoča pravica v vrbini na
PROSTOVOLJNI DRAŽBI DNE 6. PROSINCA OB 3. URI POPOLDNE.
Kupci so vljudno vabijo.--Jožeta Zalokar.
j^r Zatekel se je '•L
ur pes mi
bele barve z rujavimi lisami, ki sliši na ime »Floki«. — Kdor kaj vc o njem, naj blagovoli sporočiti na Sv. Petra cesti 93, v trgovini Podboj, _3362
Naprodaj je
krava s teletom
ki ima 9 do 10 litrov mleka, simendolske pasme, pšenične barve, s četrtim, dva meseca starim teleSom-junčkom.	Cena
2400 kron. ^»C Naslov: V1ŠNJAGORA štev. 20. 3361
proda se bukov gozd
okrog 4 orale, zelo lep in zaraščen, s steg-njenim bukovim lesom.	Tudi javori
so vmes.
Vpraša naj sc: Ivan Sitar, posestnik, Toplice na Dolenjskem.	3353
V najem se odda
malo posestvo
na Gorenjskem.
Vprašanja naj se naslavljajo na na-
PREKLIC.
Podpisani obžalujem, da sem govoril in razširjal neresnične govorice o g. ouliju Podobniku, občinskem svetovalcu, češ, da je hotel odposlati en vagon občinskega krompirja drugam, kar mu je pa preprečila mestna aprovizacija, ki mu ga je na kolodvoru odvzela ter zaplenila in ki ga bo med občane občine Moste razdelila — prek!'cujem in obžalujem vse žaljive besede kot neresnične.
Moste, dne 14. decembra 1917.
JAKOB PORAVNE, Novi Vodmat št. 123.
Službe išče 54 letni, trezen, zanesljiv, oženjen mož brez otrok, zmožen slovenskega in nemškega jezika, kot
vratar, čuval
ali podobno.	3343
Naslov sc izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 3343.
Kupim "•C "•C
trocevno puško
novo ali pa tudi že rabljeno, eventuelno zamenjam za brownig-repetirko, zelo dobro, na 7 strelov za šibre. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3341.
Stanova tile
z dvema ali tremi sobami išče mirna stranka. Kdor je odda ali preskrbi, dobi za nagrado I*" 3*- drva. "^C "^C Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 3355.
zamenjam	"^c
ruski, pristno-astrahanski
kožuh, jopič
za srednjo, vitko postavo za mast, slanino ali drva. '•L "•C Ponudbe sprejema uprava »Sloven-sktv: j. Sporn, Kranj, kolodvor. 3340 cak po<j »Kožuhovinasti jopič«. 3356
Škornje
še nove, iz predvojnega blaga ZAMENJAM ZA ŽIVILA. ^t
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3348.
Dva krepka
dečka -^t
katera imata veselje izučiti sc usnjarstva, sprejmem takoj
IVAN POLLAK ::: usnjarija ::: KAMNIK (KRANJSKO).	3312
PP" Hišna
marljiva in poštena, vaiena tudi otrok, sc J*" čimpreje sprejme. '•C Predstaviti sc treba: Franca Jožefa cesta štev. 16, I. nadstropje.	3352
Kupim vsako množino novih in starih
svilenih odrezkov
po 20 K kg.
A. Landskroner,
Ljubljana,	3230
Sv. Jakoba nabrežje 39.
Proda se takoj 1 par močnih
volov
J*" za vožnjo '•C
v valjčnem mlinu
SENICA & ŠINKOVEC, KOLIČEVO, pošta Domžale.	3332
Stalna stranka, brez otrok
išie
manise
za takoj :: ali pozneje
mešane stroke, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji.	3350 Trgovina barv A. ZANKL sinovi, LJUBLJANA, Resljeva cesta 1.
Njiva
moderno stanovanje
Kdor ga preskrbi, dobi nagrado 5 kš čiste svinjske aasti ali 150 K, — Ponudbe pod »Moderno stono-
i vanje« na upravništvo »Slovenca«.	3262
Hiifiik
se sprejme proti brezplačnemu stanovanju in eventualno kurjavi. — Delo, ki ga ima opravljati, se pri sprejemu določi. — Nastop takoj ali pa 1. januarja 1918. Ponudbe na: poštni predal 54, Ljubljana.
Uradnik išče stalno mesečno
v bližini Ljubljane, 3** se proda
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod štev. 3346.
Naprodaj sta
3347
2 kozi
na Sv. Petra cesti hiš. štev. 51.
Razpisuje se mesto
vodja
Dobrodelne pisarne
Zahteva se popolna zmožnost koncepta v slovenščini in nemščini. Želi sc tudi znanje hrvaščine. Plača po dogovoru.
Ponudbe Dobrodelni pisarni, Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 35. 3354
!tl
s 1. januarjem 1918, eventuelno s hrano proti delnemu plačilu v naturalijah. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba 1918«.
3^" Kupijo se lahke, enovprežne '"C
sani
Ponudbe pod »Sani 3304« na upravo
»Slovenca.
Za ¥
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni, edini sin, oziroma brat in stric gospod
Franc Podlogar
v torek, dne 18. t. m. v mladeniški dobi 18 let nenadoma preminul. Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Kal pri Št. Janžu (Dolenjsko), dne 21. decembra 1917.
ŽALUJOČA RODBINA PODLOGAR.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočustvovanja povodom prerane izgube iskreno ljubljenega, edinega brata, preč. gospoda
msgr. Antona Jakliča
izrekam v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo pa smo dolžni preč. g. Ign. Frtinu, župniku v Zasipih, prpblagor. gosp. podpolkovniku kot zastopniku vojaštva, preč. ostali duhovščini in mnogobrojnim župljanom, ki so spremili na zadnji poti našega preblagega rajnika.
Bog povrni vsem!
JANEZ JAKLIČ,
posestnik, Posti Javor.
jf-ttSi.-? {tf.^&tetsSMi&kiSL	- ' >
Hranilnica v Mariboru
(NARODNI DOM) obrestuje od 1. prosinca 1918 naprej do preklica
1.	HRANILNE VLOGE brez odpovedi po 3
2.	HRANILNE VLOGE proti trimesečni odpovedi po 4%.
V Mariboru, 15. grudna 1917.
RAVNATELJSTVO.
ustne
vseh velikosti in sistemov za tehtanje vozov in živine, izdeluje
Eoan Rebek, Celje.
iev, hrastov in lov les
ima najboljšo porabo
rr» >	r\f\r* * *\tiv
r iVfili r uunvn uv
t nrni ti vi bJ %J ULnI rt,« /i,
Dunajska cesta štev. 36. 3316
kupi vsako množino franko vagon
v Liliani.
Vpoštcvaio se le oismenc Donudbe z navedbo cen.
136
Govor dr. Korošca v delegacijah.
V vojnem odseku avstrijske delegacije je dne 12. decembra imel poslanec dr. Korošec govor, v katerem se je uvodoma skliceval na izjavo Wolfovega urada z dne 10. decembra, glasom katere se je izkazalo za nemogoče, da bi se takoj začelo razmotrivati mirovno vprašanje z ruskim armadnim vodstvom, ker so baje bila obojestranska pooblastila nezadostna. Samoumevno si želi vsakdo izvedeti, za katerega izmed predlogov ruskega armadnega vodstva, ki so bili priobčeni po časopisju, naši pooblaščenci niso imeli nobenega pooblastila. Zlasti je iz gospodarskih razlogov zelo velike važnosti, da se arma-dno vodstvo izjavi o točki glede nameravane vrnitve obojestranskih vojnih ujetnikov v domovino.
Govornik prosi z ozirom na to, ker je zbolel naš zunanji minister in ker so se baje gibala dosedanja pogajanja samo v vojaškem okvirju, tudi vojnega ministra, da poda pojasnil o pogajanjih za premirje. Ker je iz poročil Wolffovega urada, če se jih prav čita, razvidno, da je samo izpraznitev otokov v Riškem zalivu nepremagljiva ovira za sklepanje premirja, bi govornik zlasti glede te točke rad dobil pojasnil.
Nadalje je govornik pripomnil, da ne samo slehern kristjan, ampak tudi vsak olikanec zasleduje z velikim strahom boje, ki se odigravajo za sveto mesto Jeruzalem. Vse navdaja velika skrb, da bi tamošnja svetišča, ki so milijonom, milijonom draga, postala žrtev razdejanj, povzročenih vsled vojske. Vpraša torej vojnega ministra, je li v položaju, da že danes, ako je mogoče, poda natančnejših pojasnil o dogodkih pri Jeruzalemu in zlasti o vplivanju vojske na svetišča tega mesta; ako bi pa to ne bilo mogoče, bi naj v poznejšem času podal tako naznanilo. Vsem kristjanom je tudi zelo mnogo do tega, da tudi druga sveta mesta v Palestini ne bi postala žrtev razdejanj vsled vojske. Vpraša nadalje vojnega ministra, ali bi ne mogel najti primernega pota, da bi se na armade, ki se vojskujejo v Palestini, vplivalo v tem smislu, da bi se po možnosti varovali tamošnji sveti kraji.
Nadalje omenja govornik interpelacijo poslanca Polonyja v ogrskem državnem zboru, češ, Ogrska je dala več vojskujočega se vojaštva kakor Avstrija, in na odgovor, ki ga je na to interpelacijo dal hon-vedski minister Szurmay, kateri je, čeprav je utemeljeval dejanske razmere, vendar naznanil ogrski poslanski zbornici, da bo ogrska vlada posredovala ne samo pri avstrijski vladi, ampak tudi pri vojnem ministru, da se bo odpomoglo tem razmeram. Tudi tukaj se zopet kaže stremljenje Ogrov, da bi kolikor Ie mogoče odvalili od sebe vse neprijetnosti vojske, in da bi jih naložili na rame drugih. Izvajanjem ogrskega honvedskega ministra bi še bilo pristaviti, da je vzrok nižjega odstotka za vojsko sposobnih v Avstriji tudi ta, ker težavnejše obdelovanje avstrijske zemlje potrebuje več kmetovalcev, ker ima Avstrija več takih kvalificiranih delavcev, ki se jih mora uporabljati v tovarnah za izdelovanje municije in ker so — kakor je splošno znano — prehranjevalne razmere na Ogrskem mnogo boljše kot v Avstriji. Upati je treba, da se vojni minister tozadevnemu pritisku Madžarov ne bo udal. Madžari so že z moraličnega vzroka obvezani, da nosijo večja bremena kakor mi. Tamkaj se nahaja večina še vedno v taboru vojnih hujskačev in vemo tudi, da se vedno še nahaja na Ogrskem glavni netilec sedanjega svetovnega požara, ki se zove grof Tisza. Vojnega ministra se sploh mora prositi, da se odločno ustavi naraščajočemu vplivu Madžarov v naši armadi.
Saj vendar ogrska armadna politika stremi za tem, da bi v armadi dobila pretežni vpliv. Kot sredstvo za dosego tega cilja se zlasti poudarja, češ, da je bilo to, kar so storili Madžari v tej svetovni vojski, prvovrstno. Govornik o tej zadevi ne mara govoriti obširno, ker si sam o tem ne more napraviti nobene sodbe, toda, kolikor se pač čuje od moštva in častnikov, se mora dvomiti nad tem, da bi bilo prvovrstno to, kar so Madžari storili v tej svetovni vojski. Jako čudno je, da ogrske čete večkrat, ko se jih na pritisk vlade od vrhovnega armadnega poveljstva posebno pohvali, že v bližnjih dneh napravili sramoto taki pohvali. Tako je bilo v deseti soški bitki pri Kostanjevici in še ne dolgo od tega ob reki Piavi. Kjer se je reklo, da so se Ogri posebno odlikovali, so bili hrvatski domobranci tisti, ki so bili od Ogrov označeni za ogrske honvedne čete . Da imajo hrvatske čete, čete iz alpskih dežel, med njimi tudi nemške čete, največji delež na krasnih uspehih naše armade, je znano ne samo v naši armadi, ampak tudi v Nemčiji pri merodajnih najvišjih osebah. Kako so madžarski elementi ropali in plenili pri avstrijskih državnih podanikih, o tem se bo pozneje doprinesel dokaz. Saj je armadno vrhovno poveljstvo bilo prisiljeno, da je moralo v Galiciji ščititi poljske in rusinske kmete pred takim načinom madžarskega osvobojenja.
Na enak način je vsled madžarskih čet moral trpeti tudi naš jug. Kot dokaz služijo nebrojne pritožbe iz dobe zadnje ofenzive. Nasprotno pa niso nikoli našle slovenske čete priznanja od strani armadne uprave, čeprav so se vselej izkazale za hrabre. 0 slovenskih in hrvatskih četah kot takih ni. bilo, izvzemši* čet hrvatskih domobrancev, nikdar pohvalne besede. Polki so se vselej navajali le samo po številkah, ali se je pa govorilo splošno o četah iz alpskih dežel, in vendar je doprinesel slovenski narod največ žrtev, ker je kot najbolj zdrav avstrijski narod dal razmeroma največje število za vojaško službo sposobnih vojakov. V zaledju se ni pripetil niti eden slučaj izdajstva, nasprotno je pa slovensko ljudstvo na najpožrtvovalnejši način podpiralo čete, kar ho mogel potrditi iz lastne izkušnje tudi vojni minister, kateri je pri Slovencih v najboljšem spominu. Madžarski vpliv v vojni upravi sega danes tako globoko, da se v zadnjem času govori o razdelitvi vojnega ministrstva v dva dela, v avstrijsko in ogrsko vojno ministrstvo. Govornik prosi vojnega ministra pojasnila, koliko je resnice na tem. Vojno ministrstvo kakor tudi generalni štab sta vedno bolj izročena madžarskemu vplivu. Nekaj posebnega je pa to, da je izročeno vodstvo vojnonadzorovalnega urada dvema madžarskima častnikoma. Vsa zatiranja, ki jih je pripisovati na rovaš vojnonadzorovalne-mu uradu, vse aretacije in zaprtja avstrijskih podanikov slovanske narodnosti vsa tlačenja slovanskega časopisja je zakrivil madžarski vpliv vojnonadzorovalnega urada. Kar najodločnejše se moramo zavarovati zoper kršitve državnih osnovnih zakonov, in zahtevati se mora, da se kar najhitreje odstrani nedostatek, da bi eksponenti mardžarske oligarhije izvrševali oblastvene pravice avstrijske države.
Kaj žalostno poglavje so grozna preganjanja, katera so morali Jugoslovani pretrpeti od strani vojaštva za časa vojske. Nočem zadeve posplošiti in hočem konstatirati, da so med vojaštvom tudi častne izjeme, ki bi bile naklonjene Jugoslovanom. Krivo tega sistema ni samo vojaštvo, ampak tudi politične oblasti, ki si svojih dolžnosti nasproti vojaštvu niso bile sveste. Pri vojaških oblastvih je vladalo naziranje, da je »avstrijstvo« istovetno z »nemštvom«, vsled česar so slehernega, ki rii bil prijaznega mišljenja nemštvu, smatrali kot Avstriji sovražnega. To naziranje in z njim združen razvit in obsežen de-nuncijantski sistem je povzročil strahovito in grozno pregajanje Jugoslovanov. Govornik navaja celo vrsto slučajev, ko je vojaštvo na podlagi grdih denuncijacij aretiralo nedolžne osebe, mnogi so bili po nedolžnem obsojeni, mnogi brez obsodbe usmrčeni.
V	Bosni so bili sistematično ustanovljeni in organizirani varnostni vojaški oddelki z namenom, da sovražno postopajo proti slovanskemu, zlasti srbskemu prebivalstvu. Najmanj desettisoč nedolžnih ljudi je bilo žrtev tega sistema.
V	trdnjavskem okraju Trebinje so se takoj ob izbruhu vojske napolnile ječe uglednimi državljani in že takrat, ko so jih zapirali, so jim žugali, da bodo usmrčeni, čeprav nihče od teh ni ničesar zakrivil in čeprav ni bila proti nikomur uvedena nobena preiskava. Glavni krivec tega postopanja je še danes v aktivni službi se nahajajoči general Braun. Okrajni glavar, ki se je zavzel za te žrtve, je bil premeščen iz Trebinja. Tudi na Hrvatskem je bilo brez vsake preiskave cela vrsta oseb usmrčenih od vojaštva. Neko ženo so s tri dni starim otrokom ubili v postelji. Usmrčena je bila tudi neka 73 let stara žena. V neki hrvatski vasi je bilo po umiku Srbov brez vsake preiskave usmrčenih 24 oseb, čez 700 oseb so pozaprli. V neki drugi vasi je bilo brez vsake preiskave ustreljenih 18 vaščanov, med temi tudi nek pravoslavni duhovnik, ki za časa vpada Srbov v vasi niti ni bil navzoč. Govornik napoveduje tozadevne interpelacije z natančnim opisom posameznih slučajev. Tudi leta 1915 še niso prenehala preganjanja, tudi v najnovejšem času se še dogajajo.
O vsem tem, kar se je dogajalo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, se do danes ni vršila nobena preiskava. Jugoslovanom se ni dalo najmanjše zadoščenje, mnogoštevilni morilci od prostaka do generala Brauna pa še hodijo kot pošteni ljudje ponosno po svetu.
Ni se uopštevalo duševno trpljenje Jugoslovanov in tudi se ni povrnila materi-jelna škoda, v kolikor jo je namreč sploh mogoče popraviti. Povsod imajo za nje gluha ušesa, k večjemu je Jugoslovanom pričakovati novih obrekovanj in zasledovanj. Jugoslovani niso našli v tej državi nobenega pravnega varstva.
Govornik obžaluje številne žrtve, toda iz krvi, ki je tekla tam doli na jugoslovanski zemlji, iz preganjanj se je nanovo rodila želja po svobodi, samostojnosti in samoodločbi, želja, ki je spavaia od ieta 1848. V tem ozračju so morale, kakor je naravno, nastati državnopravne deklaracije, in nihče ne bo mogel iztrgati iz src
jugoslovanskega ljudstva idealov svobode, samostojnosti in neodvisnosti. Slepota in laž je, če kdo reče: Ta gesla vas je ententa naučila.
Ne, te ideje so dremale od leta 1848. v jugoslovanskem ljudstvu, toda preganjanja v jugoslovanskih deželah so jih vzbudila k novemu življenju. Če se naj kdo trka na prsi, potem je vojaštvo, ki si mora reči, da je ono samo izzvalo nezadovoljnost z državo in vsa stremljenja po svobodi in neodvisnosti.
Odkar so Jugoslovani v delegacijah, so vselej glasovali za potrebščine armade. Sedaj je pa položaj drugačen. Visoko cenimo osebo vojnega ministra, ker smo spoznali njega in njegovo delovanje na jugo slovanski zemlji, toda kredit se ne dovoljuje njegovi osebi, ampak vojni upravi. Ne Jugoslovani — ampak vojna uprava je kriva temu, da stranka govornika ne bo glasovala za vojni proračun.
Foersierleva 80 letnico.
Dne 20. dec. t. 1. je obhajal prvak slovenske glasbene umetnosti, profesor Anton Foerster, svoj 80. rojstni dan. Ime skladatelja Foersterja je med Slovenci tako znano, tako v čislih, kakor malokaterega drugega delavca v naši glasbeni umetnosti. Njegove vzorne cerkvene skladbe, njegovi divni četve-rospevi, moški, ženski in mešani zbori in soli se pojo po vseh slovenskih pokrajinah, pojo z navdušenjem in ljubeznijo kot pristni domači glasovi, ki v naših srcih vsikdar vzbujajo naj-globje odmeve. Profesor Foerster je takorekoč oral ledino na našem glasbenem polju, ustvaril nam je slovensko glasbeno terminologijo, uglasbil prvo slovensko opero, odel našo narodno pesem v krasno ji pristojajočo salonsko obleko. Naš prvi glasbeni za/-vod »Slovenska Matica« in ime profesorja Foersterja sta neločljivo zvezana. V manj plodovitih časih naše glasbene muze je imela »Matica« v Foersterje-vih skladbah neizčrpen vir za svoje koncerte. Nad pol stoletja je bil Foerster glavni steber naše glasbene umetnosti, on je najzaslužnejši in najodlič-nejši naš skladatelj v dvajsetem stoletju. Zato se ga ob njegovi 801etnici naj hvaležne j šega srca spominjajo vsi Slovenci, pa tudi Hrvati, ki jim je istotako dobro znan. — Anton Foerster se je rodil 20. decembra 1837 v Osenicah na Češkem. Njegov oče Jožef, ki je bil izvrsten učitelj in glasbenik, ga je poučeval že v nežni mladosti v glasbi. Anton je napredoval v tej stroki tako pridno, da je že kot gimnazijec - dru-gošolec pri dijaških mašah igral na velike orgle. Pozneje je študiral na gimnazijah v Mladi Boleslavi in Budje-vicah. Tukaj je sodeloval že v glasbenem zavodu J. Eila kot pomožni učitelj. Po maturi je vstopil v red cister-cijanov v Višebrodu, kjer je imel priliko spoznavati koralno petje. A še pred koncem novicijata je dal samostanu slovo ter šel v Prago študirat prava. Tudi tukaj je bil kot pravnik obenem učitelj v glasbenih zavodih Mikovem in Smetanovem. Slavni skladatelj B. Smetana, spoznavši izredni muzikalični talent Foersterjev, ga je nagovarjal in vzpodbujal h glasbenim študijam in Foerter ga je ubogal ter se po absolviranih pravniških študijah popolnoma posvetil glasbL Da hi dobil potrebnega časa in priložnosti za take študije, je sprejel ponudeno mu službo organista in vodje glasbe v stolnici v Senju v Istri. Tukaj je ustanovil glasbeni zavod z glasbeno kapelo. L. 1867. so ga povabili v Ljubljano ter ga na^ mestili kot pevovodjo Čitalnice in ka-pelnika dramatičnega društva. Tukaj so ga začeli že čez eno leto oblagati z delom, da mu ni preostajalo časa, ki bi ga uporabljal umetnosti in narodu v prid, kakor bi rad, kajti: opravljal je službo orglarja in kapelnika stolnega kora, vodil orglarsko šolo, poučeval v petju na c. kr. srednjih šolah in v obeh semeniščih ter urejal cerkvene priloge za »Cerkveni Glasbenik«. Izmed Foer-sterjevLh skladb omenjamo le glavne: »Gorenjski slavček«, opera, obdarovana s prvim deželnim darilom; »Cerkvena pesmarica«, katero je izdala družba sv. Mohorja; »Missa solemnis«, zložena v čast deželnega jubileja; »Pevska šola«, »Nauk o harmoniji, ge-neralbasu, modulaciji, kontrapunktu itd.«, »Klavirska šola«, katero so povsod celo v berlinskem listu »Klavier-lehrer«, jako pohvalno kritikovali. — Nekaj njegovih narodnih pesmi je izdala »Glasbena Matica«, mnogo zbirk (»Triglav, »Venec Vodnikovih pesmi« itd.) je izdal sam. »Glasbena Matica« je izdala dalje že več zvezkov njegovih koncertnih skladb in ga za njegove velike zasluge imenovala za svojega častnega člana. Počastila ga je tudi že naša slovenska prestolnica in mu podelila častno meščanstvo. V srcu slo-
venskega naroda pa mu ostane večen hvaležen spomni. Bog ga nam ohrani do skrajnih mej!
Pogled v naše gospodarstvo po vojni.
»Straža« piše:
Avstro-ogrska monarhija je že v mirni dobi imela pasivno trgovsko bilanco, to je, njen uvoz je presegal izvoz. Svoto, za katero je uvoz presegal izvoz, smo ostali inozemstvu dolžni. Tako smo se od leta do leta bolj zadolževali. Ko bi bili ta dolg napravili za stvari, s katerimi bi bili povečali svoje narodno premoženje, bi to ne bila nikaka nesreča. Bili bi v položaju gospodarja, ki si je najel posojilo, da si zbolj-ša svoje gospodarstvo in si s tem ustvari boljše življenjske pogoje. Toda tega pri nas žal ni bilo. Velik del našega uvoza so tvorili predmeti, s katerimi si nismo na ni-kak način povečali svojega narodnega imetja: razni predmeti razkošja, kolonialno blago, kava itd. Bili smo v položaju gospodarja, ki mu redni dohodki ne zadoščajo za pokrivanje življenjskih potrebščin in se mora zato leto za letom zadolževati. Kaj bo konec takega gospodarstva, leži na dlani: boben. Nič drugačen, kakor potek kopičenja dolgov v zasebnem, ne more biti tak potek tudi v splošno-narodnem gospodarstvu določenega gospodarskega ozemlja. Posledice se pokažejo prej ali slej v obliki težkih kriz, gospodarskih katastrof in bankerotov. Mi v monarhiji smo te posledice pred vojno že občutili v obliki padanja vrednosti naših deviz državne rente in državnega kredita. Tudi velik borzni krah leta 1912. je bil le posledica gori opisanih nezdravih razmer. Vsem nam je še v živem spominu, kako smo se par let pred vojno morali zateči v Ameriko, kjer smo dobili z veliko težavo par sto milijonov kron posojila proti uprav oderuškim obrestim.
Kdor je imel priliko potovati po inozemstvu, se je tudi lahko prepričal, da je bilo življenje v Avstriji že pred sedanjo vojno med vsemi evropskimi državami najdražje in da so bile pri nas najtežavneje življenjske razmere. Bilo bi preko okvira časopisnega članka, ko bi hoteli raziskovati razloge tega pojava, a glavni vzrok je pač v naši pasivni trgovski bilanci, ki ima svoj izvor zopet v dualističnem ustroju monarhije, ki tišči k tlom toliko moralne, kolikor gospodarske sile narodov, ovirajoč jih v njihovem zdravem razvoju. Naravno je torej, da pri vsem tem pogled v našo gospodarsko bodočnost ne more biti ravno razveseljiv. Nikakor ne mislimo naslikati vraga bolj črnega nego je res, a po drugi strani tudi ne smemo zatiskati oči pred resnico.
Ako izvzamemo zaveznike monarhije ter zasedena ozemlja, potem Švico, Nizozemsko in Skandinavske države, smo vsled vojne od vsega sveta ločeni. Zato je tudi naš izvoz padel na minimum. Kar smo mogli uvažati iz gori navedenih dežel, je bilo prav neznatno. V glavnem smo bili navezani nase in na svoje lastne gospodarske vire in moči. To je bilo v nekem oziru dobro, ker se nam ni bilo treba zadolževati pri inozemstvu. Vse to pa naše valute vendar ni moglo rešiti pred razvrednotenjem. Po drugi strani pa ima to tudi svoje slabe strani, ki se pokažejo v celoti šele po vojni. Ako smo vzdržali tri in pol leta z lastnimi gospodarskimi sredstvi in ako je naše gospodarstvo samo moralo pokrivati vse zahteve, ki jih je stavila nanj vojna, se je moglo to storiti le z žrtvami, ki bodo morale imeti naravnost pogubne posledice za bodočnost. Naše narodno gospodarstvo se nahaja v položaju kmeta, ki je opustošil svoje gozde, izpraznil svoje hleve in ki leta in leta ni gnojil svojih njiv in je torej tiral takozvano roparsko gospodarstvo. To pa se mora prej ali slej maščevati in dovesti do gospodarske katastrofe.
Po vojni naš kmet ne bo imel živine, da bi mogel obdelati svojo zemljo, ne gnoja, da bi pognojil svoje polje; tovarnarji ne bodo imeli surovin, da bi mogli zopet začeti s svojimi obrati, dočim bodo naša trgovska skladišča prazna. Kmetje bodo morali gledati, da zopet napolnijo svoje hleve ter nadomesjijo fundus instruetus in inventar, tovarnarji; da dobe surovine, trgovci, da nakupijo blago za svoje trgovine. Za vse to se bomo morali obrniti na inozemstvo. Žive živine pač ne bomo mogli mnogo uvažati. V glavnem bo pač treba čakati na domačo prirejo. To pa bo le mogoče, ako se bo domači živinoreji nekaj prizanašalo. Zato bo treba brezpogojno dovoliti uvoz prekomorskega mesa, to ne le da se preskrbi prebivalstvo mest in industrijskih krajev, temveč tudi za to, da se bo mogla domača živinoreja oddahniti in spopolniti vrzeli, ki jih je povzročila vojna. Glede uvoza surovin bomo že sami posebi odvisni od inozemstva in enako, vsaj prvo leto po vojni, glede žita. Pa kaj tudi treba vse to podrobno našteti. Manjkalo nam bo po vojni vsega: živine, živeža, strojev, obleke, surovin, in za vse to se bomo morali obrniti na inozemstvo in sicer po velikem delu na svoje sedanje
sovražnike. Če in pod kakimi pogoji nam bodo hoteli prodati naši današnji sovražniki vse to, kar bomo nujno potrebovali, je zopet odvisno od mirovnih pogojev. Vsenemci lahko kriče o »nemškem miru«, ki naj bi vsemu svetu narekoval mirovne pogoje, ki so jih postavili nemški šovinisti. Toda ta vojna ima svoj izvor v gospodarskih razlogih, tako bo tudi končala kot gospodarska vojna. Gospodarsko pa je danes ententa močnejša. Zato je mogoč le mir, ki bo upošteval uspehe vojne na eni, z gospodarsko močjo na drugi strani. Torej na podlagi medsebojnih kompenzacij. Miru potrebujemo vsi. Po sklenjenem miru pa bodo narodi in države zopet stopili v medsebojne trgovske stike. Saj potrebujejo tudi narodi (države) drug drugega in so drug od drugega odvisni. Kaj se pravi biti izoliran od vsega sveta, okušamo že tri in pol leta bridko dovolj na lastni koži. Mir, ki bi izpadel po želji vsenemcev, pa bi utegnil povzročiti, da bi se nadaljevala še leta in leta gospodarska vojna proti centralnim državam. Tega pa mi ne bi mogli vzdržati in Nemčija, kot pretežno industrijska država, seveda še manj. Takoj po sklenjenem miru se bomo zato morali obrniti na svoj« današnje sovražnike, da nam prodajo vse ono, česar sami ne bomo imeli in kar bomo nujno potrebovali. Ali bodo oni to hoteli? Ko bi mi mogli ono, kar bomo rabili, plačati v gotovini, bi mogli reči: Za denar se vse dobi, dasi v mednarodnem prometu tudi ta rek ne velja vedno. Toda mi se bomo morali obrniti na danes nam sovražno inozemstvo ne le, da nam prodajo, česar ne bomo imeli, a bomo rabili, temveč tudi, da nam vse to kreditirajo. Godilo nam se bo torej tako, kot človeku, ki mora prositi za kredit onega, s katerim se je pravdal, ki mora prositi svojega včerajšnjega pravdnega nasprotnika, da mu posodi denar za plačilo pravdnih stroškov. Na vsak način bomo torej odvisni od dobre volje svojih današnjih sovražnikov. Ta dobra volja pa bo seveda odvisna od pogojev, pod katerimi bo sklenjen mir.
Kredit, ki ga bomo rabili v inozemstvu, pa bo znašal, četudi ne toliko, kakor pišejo ententni in ententi prijazni listi, 15 do 30 milijard kron, vendar več milijard kron. Sedaj pa treba pomisliti, kako neprimerno boljši je bil naš gospodarski položaj pred vojno, ki je uničila na milijarde vrednot in kljub temu že pred vojno nismo imeli takorekoč nikakega kredita v inozemstvu. A kaj bo šele po vojni? Kje so one kompenzacije, ki jih bomo mogli ■ nuditi sedaj sovražnemu inozemstvu za kredite, ki nam naj bi jih to inozemstvo dovolilo? Jasno je, da smo tu pred problemom, ki ga dualistična monarhija ne bo nikdar rešila. Le preosnutje monarhije v zvezo zadovoljnih narodov more rešiti njeno gospodarstvo pred popolnim polomom in narode monarhije pred gospodarskim poginom.
Razmere do iuzoi železnici.
h.
»Edinost« piše: Nešteto interpelacij, pritožb, protestov in resolucij je bilo sklenjenih in spisanih, na vsa mogoča mesta glede kršenja člena 19. državnega osnovnega zakona, pa vse zaman. Južna železnica je ostala kot je bila — zvesta nemški svoji tradiciji francoskemu kapitalu. Od Špilfelda dalje čez Maribor na zapad in iug gresta njeni dve glavni progi, ena do Trsta, torej celotno, druga pa do Paternicna severno Beljaka po slovenski zemlji. Toda edino na Kranjskem in par postaj na Goriškem nosi slovenski napis, same tuje krajevne označbe, bodisi nemške ali pa laške kažejo natanko, kako nas je lizala nemška »kultura«. Še tako daleč so šli, da so rajši upeljali laška imena kot pa slovenska. Vlada pa tudi ni ščitila naših imen, kako, saj je sama uvedla prakso. Vsakdo se spominja še pred par leti vidnega napisa na Prestranku; Prostranega. Toda z napisi je tudi še vse drugo le nemško, bodisi tarifi, bodisi vozni redi, vozni listi, ceniki na razne pristojbine — slovenski groš pa je le dobrodošel slavni družbi tam na Dunaju. Niti najnavadnejša naznanila niso v slovenščini izdana. Ali naj tu ostane človek miren? Konec naj bo že tem razmeram!
Na čelu prometne službe stoji kranjski Nemec Praschnigger ali Prašnikar. Tedaj so šele nastali za Nemce zlati časi. On je šele zavihtel pravi bič nad slovenskimi uradniki in delavci. Ko pa je nastopila vojna — si je postavil v preganjanju naših ljudi krono na glavo. Na podlagi podlih denuncijacij so se premeščali naši uradniki s svojih postaj med trde Nemce, na Tirolsko in Gor. Štajersko, na Dunaj in Koroško tam od Špitala so morali naši reveži. Pustiti so morali svoje družine — samo, ker so bili dobri Slovenci. Teh slučajev ni malo. Odlikovalo se je par ljudi z denun-cijacijami, ki so menda samo od tega živeli. Koliko naših inteligentnih uradnikov je moralo v prognanstvo, kjer jih še sedaj tarejo materieine in duševne skrbi. Mnogo jih je bilo naknadno nato poklicanih v vo-
jaško službo, in tu jih je čakalo sijajno zadoščenje —- bili so skoraj vsi odlikovani, nekateri celo s prav visokimi odlikovanji in redi. To pa je obenem tudi močan poper za vse one lopove, ki so brez vzrokov, brez povodov označili naše ljudi kot nezanesljive uradnike, kot veleizdajalce in ne vemo kaj še vse. Namestili pa so par nemških uradnikov, nezmožnih jezika, ki se niso spoznali niti v prometu, niti v ozemlju. In vendar niso mogli vseh premestiti, mnogo jih je še ostalo, toda absolutno in relativno število premeščencev, boljše rečeno preganjancev je veliko višje kot pa pri južni železnici. Dobro se je izkazal gospod prometni ravnatelj kot »poznavalec« naših razmer, ampak še bolj pa se bo, ko odide v že davno zasluženi pokoj, ki ga tudi kmalu sprejme med svoje.
Končno pa naj na kratko omenimo, kako je vplival znani Forstnerjev jezikovni ferman na že itak šovinistično razpaljene živce Nemcev. Sami smo bili priče, ko so morali uradniki v velikem odlično slovenskem kraju v pisavi medsebojno in pa z nižjimi in z višjimi govoriti edino nemški — bili so pa vsi Slovenci, načelnik pa Slovan. — Jasno je, da te razmere niso bile v korist prometu in službi, niti niso vsi oni Forstnerjevi predpisi dosegli svojega celotnega namena. Uradovalo se je sicer nemški, ampak vsak pri nas vdomačeni človek je moral uvideti, da tako ne gre dalje. Edino oni denuncijanti so bili vedno na delu, padale so denuncijacije — dokler ni končno tudi tu rešil državni zbor mučnega položaja. Omenjeni Forstnerjev predpis se je moral omiliti, izginil pa še ni, pa upamo, da skoraj bo, če ne izlepa pa iz-grda.
Da je pri tržaškem inšpektoratu, sedaj v Ljubljani, na vodilnih mestih vse polno Nemcev, ki gotovo nimajo preveč smisla za naše narodne zahteve, je znano. Odtam, kot tudi iz Gradca in Dunaja, veje čuden germanizatoričen duh in naši poslanci se morajo prepirati za vsak napis, za vsako mrvico posebej, da jo izsilijo. Nameščajo se po naših zemljah povsod Nemci in nemškutarji ter na tak način izpodrivajo Slovence. Ako pa je Jugoslovan na potu, ga pa z mirno vestjo pre-meste na Tirolsko oziroma Gor. Štajersko, pa je zopet na naši zemlji mesto prosto za Nemca. — Koliko časa pa naj gre to še dalje?
Časi, ko je eden gospodoval desetim narodom, so minuli. Formula samoaoloč-be narodov ni nova, ampak sedanja vojna je pospešila njen zmagoviti nastop po svetu in bo tudi dokončala njeno zmago. Ni to sama fraza, pač pa javna beseda, in te se moramo okleniti vsi narodi, kar nas je bilo dosedaj zatiranih. Naše izborno narodno zastopstvo na Dunaju je poseglo z velikim činom v tok našega narodnega življenja in mu dalo s svojo slovesno dr-žavnopravno deklaracijo moderno pot. S te poti ne smemo kreniti mi pri železnici, temveč moramo natančno hoditi po njenih navodilih.
Ženski veslnik.
Spoznajmo sel V 3. zvezku »Ženskega Svijeta« je priobčila Zorka Širne Laziča članek: »Srbska žena.« tlvod je pobeljen, nadaljevanje se glasi: In ni se jej zasolzilo oko. Skrila je globoko žalost in — se lotila dela. Svojega in moževega in često tudi sosedovega, ako je ostala samo majhna deca. Bila je: mati, bolniška strežnica, delavka. Delala je vestno, trezno, mol-čč... doeim so padali nanjo od vseh strani čimdalje težji in češči udarci. A ona molči. Močna bolest nima glasu ne solza. Nima jih. Suha je ... Samo svoj duh je povzdignila h Gosopdu in pogled je uprla v daljavo... tje, kjer se sedaj dovršuje veliko delo. Kajti: veliko delo se gradi — a velika dela zahtevajo velikih žrtev. Ona to ve, čuti. In zato je tako močna. Pa četudi vsaki dan, vsaka minuta nosi s sabo v večnost na tisoče dragih, tako potrebnih življenj — ona stiska srce, pomirja nad tolikim barbarskim krvološtvom raz-bolelo dušo in... čaka zvršetka tega dela: zoro jugoslovanskega e d i n s t v a. In glej, ta ji prinese enakost, ravnopravnost. Bo in mora! Mora, saj je žena opravljala sedaj poleg svojega še moško delo: na njivi, v trgovini, pisarni, na pošti, železnici, povso-di in dokazala, da je sposobna za to delo; dokazala, da je v mnogo-čem duševno in telesno celo jaičja nego moški, ker je vztrajnejša, dokazala, da je moralno krepkejša, ker ni bilo nikjer nobenega slučaja — dasi so mnoge preganjali, zaprli, obesili —, da bi bila kaka žena zatajila načelo, idejo in rekla: »bila sem na krivem potu« itd., da bi se bila kaka žena odrekla svoje narodnosti ali ovajala in vohunila svoje brate in sestre, kakor so to storili mnogi moški... Članek zaključuje: Da, žena je boljša od moža. Hvala ti, sestra Srbkinja, za tvoje obnašanje! Hvala j i udi vam urage sestre Hrvatice in Slo-' venke!
Za žensko izobrazbo v DalmacijL
»Ženski Svijet« poroča: Lani so oživo-tvorili profesorji hrvatske gimnazije in preparandije v Zadru pod pokroviteljstvom »Dobrotvornega hrvatskega društva« in »Dobrot vori w>g društva hrvatskih gospodja« dve prosteni in izobraževalni ustanovi: zasebni enoletni tečaj za deklice in tri kola predavanj za ženske sploh. Uspeh je bil zelo lep: trgovski tečaj je dovršilo 40 deklic, predavanja, ki so trajala 4 mesece, je pa obiskovalo 60 do 70 gospej in gospodieen. Predavali so: o hrvatski književnosti, dušeslovju, zemljepisju, fiziki, kemiji, zdravstvu, staroklasičnih dramah in ženskem vprašanju. V letošnjem šolskem letu se trgovski tečaj in predavanja nadaljujejo; razen tega se otvori prvi razred dekliške realne gimnazije s hrvatskim učnim jezikom in enoletni tečaj za izobrazbo otroških vrtnaric.
Razmere državnik in zasebnik uradnic v Bosni so skrajno bedne. V državni službi dobivajo po 60 K na mesec, v zasebni po naj več 90 do 100 K. Celo strokovne učiteljice v obrtnih šolah nimajo več nego 110 K mesečne plače, vojne podpore so pa v vseh treh letih dobile 100 K. Pri nas je v tem oziru vsaj nekaj boljše, dasi morajo ženske tudi tu delati splošno cenejše nego moški.
20 let urednica in organizatorka. Meseca oktobra letos je praznovala gospa A. Popp, ustanoviteljica in urednica soc. demokratičnega glasila »Ar-beiterinenzeitung« in organizatorka soc. dem. ženskega delavstva na Dunaju, 201etnico svojega delovanja. Gospa Popp zavzema v socialno-demokra-tični stranki zelo vplivno stališče.
Pravno akademijo za ženske so otvorili na Dunaju. Šola je namenjena v prvi vrsti ženam in dekletom, ki delujejo v javnih uradih in večjih podjetjih, pa bi rade izpopolnile svoje znanje. Pouk se bo vršil v štirih semestrih s semetralnimi in sklepnimi izpiti. Razlika med poukom na fakultetah je v tem, da morajo slušateljice na akademiji pri pouku sodelovati. V vsak tečaj se sprejme 40 do 50 slušateljic, nameravajo pa odpreti tudi paralelke.
Proti toku. Začetkom decembra t. 1. se je vršilo na Dunaju zborovanje krščanskega nemškega ženstva; zastopane so bile ženske katoliške organizacije in avstrijska nemško - narodna gospodinjska organizacija. Med drugim je bilo na dnevnem redu vprašanje ženske volilne pravice; obe poročevalki: gospa Gabriela Walter za krščan- : sko žensko zvezo in dr. Alma Seitz za i nižjeavstrijsko žensko organizacijo, sta j se načelno izrekli proti ženski volilni pravici. Ker se pa toku časa ne bo mogoče trajno ustavljati, naj se tudi krščansko ženstvo pripravlja na izvrševanje političnih pravic, obenem pa uresničenje teh pravic kolikor mogoče zadržuje. Kadar se pa ženska volilna pravica uveljavi, se mora na vsak način določiti, da ženske ne bodo volile skupaj z moškimi, marveč v lastnih kuri j ah. Tako so sklenile.
Kitajska io Japonska.
Z osvojitvijo Kiavčava je bila, kakor je znano, vojska v vojaškem oziru za Japonsko končana. Kar je na to sledilo, je bil le najvišji pritisk za pov-zdigo gospodarskih razmer Japonske in sicer pošiljatve za entento, ki so spravile na Japonsko množino zlata in j ji omogočile, da ni le izplačala dolgov, ; narejenih za časa rusko-japonske voj- ! ne, ampak je v inozemstvu neprenehoma kupovala nazaj lastne zadolžnice in tako znatno zmanjšala svoj državni dolg. V zadnjem času se je odprl Japonski nov vir za zvišanje dohodkov in da prodaja ententi ladje. Dolgo- | trajna pogajanja so se vršila med Združenimi Državami in Japonsko, | katerih rezultat je bil, da da Japonska ; 400.000 ton svojih na novo zgrajenih ladij na razpolago ententi, za katere j dobi na razpolago od Združenih Držav ; potrebno jeklo. Neglede na to, da so se tej pogodbi v zadnjem času stavile na pot gotove ovire, bi Japonska brez-dvomno prišla v gotovo odvisnost od Amerike, kajti Japonska more zgraditi letno brez tuje pošiljatve jekla največ 100.000 ton ladijskega prostora, če pa dobi od drugod dovolj jekla, pa 600.000 do 800.000 ton. V takih okolnostih je bila Japonska prisiljena poskusiti z ene strani varovati svojo politično in gospodarsko neodvisnost, z druge strani pa gledati dobiti tako nujno potrebnega jekla. Zato je prišlo med Ameriko in Japonsko do pogodbe, po kateri ji priznajo Združene Države posebne pravice na Kitajskem. Kitajska je seveda proti temu takoj protestirala. Kmalu nato je Japonska zahtevala od Kitajske, na,j ji prepusti izčrpavati železne rudnike v okolici Nankiuga. Ako
ima te, potem je v stanu sama pokriti svoje nujne potrebščine na jeklu in tako varovati svojo neodvisnost nasproti Združenim Državam, ki so po sklenjeni pogodbi prepovedale izvažati jeklo in je bilo s tem japonsko ladjedelstvo v nevarnosti da zamre. Da se Kitajska z vsemi močmi bori proti tem zahtevam Japonske je čisto razumljivo, kor bi ji bilo na ta način iztrgano iz rok važno gospodarsko sredstvo in so se temu tudi najodločnejše uprli pokrajinski zbori. Japonska je posodila bivšemu vladarju Juanšikaju velike vsote denarja, seveda pod pogojem, da sme izčrpavati na Kitajskem gotove železne, bakrene in svinčene rudnike. Seveda je sedanja kitajska vlada proglasila zasebno pogodbo za neveljavno in izjavila, da ostanejo vsi rudniki pod državno kontrolo, vendar je ravnotako gotovo, da bo morala Kitajska popustiti, ako ne pride kak protest iz inozemstva. Japonska bo pa že gledala, da prevari inozemstvo, da si bo obvarovala svojo neodvisnost in napravila dobro kupčijo brez pomoči Združenih Držav.
Preskrba s semenskim Zilom za pomfr dansko in poletno žetev 1918.
Semensko žito za prihodnjo pomladansko in poletno setev bo oddajala Kmetijska družba in Žitni zavod.
Kmetijska družba oddaja v glavnetu originalno seme in priznano semenski blago, in sicer iz drugih dežel. Žitni zavod pa bo oddajal deloma domače, deloma tuje semensko blago.
Vsakdo, ki želi prejeti semensko žito od Kmetijske družbe, mora imeti potrdilo svojega županstva, da seme v resnici potrebuje. Istotako se mora vsak, ki želi prejeti seme od Žitnega zavoda, priglasiti pravočasno pri svojem županstvu. Seme se sme naročiti samo pri enem mestu ali pri Kmetijski družbi ali pri Žitnem zavodu.
Da se pravočasno dožene in po možnosti pokrije potreba po semenskem žitu, velja za dotičnike, ki želijo prejeti seme od Žitnega zavoda, sledeče:
1.	Če bo imel Žitni zavod na razpolago jaro pšenico in jaro rž, jo bo oddajal kmetovalcem le proti zameni za domačo pšenico in rž. Pripominja pa se, da Zavod ne prevzame nikake odgovornosti za uspeh žetve jare pšenice ali jare rži.
2.	Ostalo semensko žito pa prejmejo od Žitnega zavoda le tisti, ki ga sami nič nimajo. Kdor je pridelal kaj žita, ga mora v prvi vrsti porabiti za seme. Če ga mu manjka za prehrano, ima pravico pri svoji aprovizaciji zahtevati moko.
3.	Kdor želi prejeti semensko žito od Žitnega zavoda, se mora zglasiti pri svojem županstvu, da ga županstvo vpiše v priglasilnico. Županstvo prejme za to potrebne formularje potom okrajnega glavarstva.
4.	V priglasilnico se smejo vpisovati le dotičniki, ki semena ne bodo prejeli od kod drugod (od soseda potom zamene, alt od Kmetijske družbe) in ki seme v resnici potrebujejo, to se pravi, tisti, ki žita niso nič sejali, ali kojim je vremenska nezgoda uničila pridelek.
Županstvo mora za vsakega priglašen-ca vpisati poleg zaželjene množine semenskega žita tudi velikost ploskve, ki jo bo obsejal.
Za pravilno vpisovanje v priglasilnice je županstvo odgovorno.
5.	Županstvo mora poslati priglasilnice najpozneje do 7. januarja 1918 c. kr. okr. glavarstvu v pregled. Na poznejše priglasitve se ne bo oziralo.
6.	Žitni zavod bo oddajal priglašen-cem semensko žito, kakor do sedaj, potoni svojih žitnih komisijonarjev.
Ljubljana, 15. decembra 1917.
Zavod za promet z žitom ob času vojne podružnica v Ljubljani.
Josip Ribičič: Razvaline. Trst 1917, Na korist goriškim beguncem založi Zdravko Katnik. Cena 2 K. Dobiva s.' v vseh slovenskih knjigarnah. Priporočamo 69 strani obsegajočo knjižico, v ateri .je nanizanega polno pretresljivega pripovedovanja iz sedanje strašne vojne in begunskega trpljenja.
F. n (prej i Gorici) Milana, Stari trn si. 28
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilko - Najboljšo baterije. Posebno nizke ceno za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11
ŽENITNA PONUDBA.
!	26letni računski podčastnik z večjo vsoto denarja,
|	po pokiicu trgovec, se želi seznaniti z gospodično
!	ali mlado vdovo, katera ima večjo vsoto denarji
>	ali pa že obstoječo trgovino s posestvom, v svrho
!	resne ženitve v začetku leta 1918. — Ponudbo s
'	sliko in natančnim naslovom se prosijo do 1. ja-
i	nuarja pod naslovom! Leopold Fiedler, k. u. k.
;	Art. Zsugs-Depot, Spraizern bei St. Polien, Nie-
'	Jer-Osterreich. -"'Oi
PREKLIC.
Podpisana sem Fr. Lambcršku iz Podgorja hiš. št. 81 očitala, da mi je v noči od 11. na 12. novembra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiše ter jo neznano kam odnesel.
Ker pa se je izkazalo, da je imenovani pri celi stvari povsem nedolžen, preklicujem te moje žaljive besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter se mu zahvaljujem, ker je od tožbe odstopil.
V Podgorji, dne 2. grudna 1917.
Marjeta Plevel, 3175	posest, in gostil. y Podgorji it. 86.
jsw> Prodasta se:	"9C
1 stroj za žaganje in sekanje drv in
1 stroj samo za žaganje drv z bencin skim motorjem.
J*- Cena K 15.000, oziroma K 7500.
Vprašanja na »Poštni predal 47«, Ljubljana.	3292
7. dobrimi travniki in gozdovi na južnem štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca" pod št. 2922.
Vinski kamen,
sulic gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako tnnožino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (l)
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520
cerkveno orodje, celotne cerkvene ======= oprave itd. =====
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
8 vinarjev
(za i dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošljc — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Bribc št. 1552 (Češko.)
Nikcl ali jeklene ure na sidro K , 7-—, Vojno-spominske nikeln. ali jeklene ure K II*—, K 2- - : armadne radij, ure i/, niklja ali jekla K 12 — . Msivno srebrne lloskopi remont, uro s sidrom K 19 — K20 —. Budilke, stenske m ure na stojalo v veliki izberi po nizkib cenah. 3 letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj
93
(Jltambilije
^IF^llk. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk • štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
MAT TON IS
jedInstven u svoJoJ analftfčnoj i kakv0či
NSJaOLJe jjoDAVNA NflJsls j nI Je porodJSko ] p)ds
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusil FRANC GERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
amaške
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste boinbažastih in volnenih cunj, žakljeviuo, « odeje, vrvi itd. v vsaki J množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Polhove kože
kupuje po najvišjih cenah
mr D. Kolner ~mt
veletrgovina s kožami in kožuhovino.
l>PSkO, Briihl 47.
Pošiljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po pošti, za kar se takoj odpošlje odpadli znešek.
kakor tudi lipo, jelšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini Fr. Žkaiar, mizar, Rtmska četa št 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več
izmen.
n ioMe
u
fsj
odda v večji množini graščina v Mokronogu. Vpraša se pri g. Josip Hoimann-u v graščini Mokronog ali pri gosp, dr. Oton Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani.
Jabolka
suho sadje vseh vrst,	3197
suhe gobe,
sode od vina, sadjevca in žganja, J8*" steklenice in J*" zamaške
kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
Nadomestilno
I
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14 40. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
Hi
Milan Jločevar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
Sprejme se takoj
proti popolni oskrbi. Plača po dogovoru. FRANC BABNIK, ZGOR. KAŠELJ št. 35 3281 p. Devica Marija v Polju.
Kdor
3263
namerava
prodati še kaj

naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Semenska trgovina
&L. KOMBIKE. w LjmMjjfiM
Bleiweisova cesta ali Vrtača 3.
kupuje vsa doma pridelana SEMENA, vsako množino, plačuje pa po najvišjih cenah., kakor: KORENJE, REPO, SOLATO, BUČE, KUMARE, KONOPLJO itd. PRODAJA tudi mnogovrstna, večinoma doma pridelana semena.
Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno.
WRT Izgubljena ae "IH
vsaka beseda, če tarnate, da ne veste, kaj bi darovali svojcem za božične praznike. Oglejte si v moji zlatarski delavnici razne nakite, krasne briljantne prstane, uhane, broške, verižice, ure v vseh dragih kovinah najboljših znamk, nadalje priložnostni nakup vsakovrstnih draguljev, med drugimi
J** 18 karat, antik. brožka, posejana z briljanti, iino beneško delo iz 14-
stoletja "»C "*L
Naročila na nova dela se izvrše točno ia nadvse solidno.
ALOJZIJ F U C H S , zlatar, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.
3285
Vojno-posojilno zavarovanje
Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na
vojno-posojiBno zavarovanje
Nižje-avstrijske deželne zavarovalnice
Kranjska deželna podružnica LJubljana, Marije Terezija cesta 12.
iiiuiiiiiiiiinuiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiHiiiii
krznar 2961
ma, Sv. Petra cesia šl. 19
kupuje vseh vrst
kole diDjačine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
IIIIIMlIlIlillllHIMIIIIUIllimiHilllllM
J*" BOŽIČ, krasni praznik požrtvovalne ljubezni je tu! Težki čas, ki poslavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj di tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer.
Naše veselje in naša žalost je tesno spojena z usodo domovine. Srečo ia bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh
VIL vojnega posojila
Le-to naj premisli vsakdo pri izbiranju
O .
Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo sa svoje drage
z zavarovanjem na vojno posojilo.
Da zagotovite svojim otrokom brez vsakega daljnjega plačevanja stroške za učenje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej za vsakih K 100"— nominala VII. vodnega posojila
za zavarovanje na 10 let.....K 5913
12
15
16 18 20
» 53 73 » 46 34 » 43-76 » 39-71 » 35 67
To je pač najboljše in najumestnejše darilo, ki ga more zamisliti požrtvovalnost in skrb za bodočnost.
Časi so resni in veliki! Dnevi odločitve se bližajo. Skozi obiake težk« sedanjosti se blišči toli zaželjeni mir! Naj prineso božični dnevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otrok, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse čase!
C. KR. AVSTRIJSKI VOJAŠKI ZAKLAD ZA VDOVE :: :: IN SIROTE, ZAVAROVALNI ODDELEK. :: ::
Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodbe pri c. kr. priv, življenski zavarovalnici AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr, avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, vse okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci.
Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik našega zavoda.
i"
ILIRSKA BRNKR V LJUBLJANI
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
Dobro izurjena
prodajalka
špecerijske stroke, želi premeniti službo.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Slovenca« pod »Dobra moč, štev. 46«.	3305
Žepna ura
jeklena ali ponlkljana
1. vrsta. . . .K 14—
n.........20-
srebro, imlt...» 30— z dvojn. plaSSem „ 40— z varnost steklom K i—, radij K10--veC. Preclziiske ure K 50"-, K 60— in K 80—.
Ura z zapestnico
z varnostnim steklom
velika oblika . . K II. vrsta . . . . „ 24*— mala oblika . . . „ Sili. vrsta .... „ «0— z varnost steklom K 2—,
radij K 10— veC. Precuij ure z zapestnico K 50--, K 60- in K 80--.
PoSilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K 1-50 za poštnino tudi na bojtSCe.
MAX B&HNEL
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/32.
Tovarniški cenik proU vposlatvi K l*—. Dinamo žepna svetilka K 24— ln 30—.
2977
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K2-75,3 lončki K 5 50, 61ončkov K 8'50.
Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEJSLENY, Kaschau (Kassal I., poštni predal 12/510, Ogrsko.
Konjak
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 polliterske steklenice franko po poŠti za 60 kron, mladega triletnega, Čudovito učinkujoCega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4*60 liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Goliče, Konjice, Stajer.
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne.	3244
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
C
o
C
a
a
JO
"3
o ja
o-
C/5
eo Z
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	1914
n
n 3
<0 pr
žr o -t
3 o ta o n<
(O N
3 ro -t
rs
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
za razpošiljanje jajc in sadja!
Škatljeza poštne in vojnopoštne pošiljatve vseh velikostih priporoča kartonaž. tovarna
I. Bonac sin, Ljubljana.	~
W Semenska trgovina
Al. Korsika v Ljubljani, ffleiweisova Gesta ali Vrtača 3.
r *tyt ■1.—i
Naznanjam, da mi je ravnokar došla s Holandskega velika množina cvetličnih čebuljic, kakor: hijacinte, I. vrste z imeni, II. vrste brez imen, pač pa po barvah razdeljene, ravno tako tudi 3*"" tulipe več vrst, kakor tudi mnogovrstnih drugih
čebuljic. — Cene so zmerne.
Spoštovanjem	Al. Korsika.
100 Utrov zdrave domaČe pijače
OBvežujoče. dobre ln žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malinn stroški V zalogi so snovi za ananas, jabolonik, grenadlne, mallnovec, poprova meta, mnikateleo, pomerančnlk, dišečaper-la vifinjevec. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahkopi.je poleti hladna pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja Snoviznatanč. navodilom stanejo K 12- trnu po povzetju JAS OHOUOH drožerlja pri angelu, BRNO 643 Morava.
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema OroUoh z zraven spadajočim pralnim praikom vse šolnine pege, maroge, solnčne opekline, ogroe, obrazno rdečloo
itd. in ne onrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 6*66 s poštnino vred. 3porcije stanejo K 17—, 6 porcij K 32-60. Vse brez kakih nadnl|uib stroskov Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava.
Dljamanti za rezanje stekla za steklarje ln domačo rabo.
Dijamante za steklarje morem dobaviti
sedaj le
št. < poK 11*70. in št. 6>/, po K 16'-, ker je dovoz prekinjen in se more surovo blago dobiti ie težko in po visokih cenah-Povzetje 85 vinar. več. Ža reelno in solidno blago jamči JAN GROLICH, dro žezija pri angelu, BRNO 643 Morava.
rnamvHsl 1« sredstvo za pomiajenje
rramyaoi laS) ki rd6čo, svetle m
sive lase in brade za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vred K 2-70.
Rydyol T
bleda Uoa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. Povzetje 85 vinar. več.
- 'i

Naslov za naročila.!
JAN GROLICH. drožerija pri angelu, Brno 643, Morava,
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
iii
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vratajo se posojila v 71/21 15 ali 22V2 letih v od-sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Zeli posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg žt. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4>/4°/o-
Društveno lastno premoŽenje znaša koncem leta 1915 519.848*40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
umu
Ljudska, posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6, za frančiškansko cerkvijo, _ sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do l. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
»Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.