Št. 89. V Gorici, dne 6. novembra 1900. Letnik II. I/.liaja vsak torek in sohoto v jt'dnu oh II. uri prcdpoldn«' /a incslo »t*r ob H. uri popoldm* za dežtdo. Slant* j)o posti prt'j<'tii;iu ali v Gurici na (Join pošiljan ccloletiio 8 K.. polletno i- K. in (VlitlH.no 2 K. I'rodaja st' v (Jorici v tol>akariiah Schwur/, v Solskih ulioali in .1 ¦'I- lersitz v Nunskili ulicali po IS vin. uORICA (Yecerno izrianje.) l iMMluištvo in upravništvu st> naliajata v «N a r o d n i I i s k a r n i», ulica Votturini h. št. 9. Dopis« j(i naslovili na urediiišl vo, oj^lase in naroenino pa na iipravnistvo «(joriee». Oglasi so račiiniju po polit- vrstali in sicer ako s<" tiskajo 1-kra! pa 1G vin., 2-kmt po 1-1- vin., 8-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo. racu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Volilcem v preudarek. (l/.vircn dopis.) Državnozborske volitve so prod vratmi. V najkraj-sem času stopi nase ljudstvo na volišče, da voli volilne može in po iij ill državne poslance. Marsikdo se vpražuje, zakaj pa gre pri sedanjih Tolitvah. Ali so res tako važne, da sejili treba udeležiti ? Ali ni vse jedno, kdo bode poslanec? Ob teb vprašanjih ob- stane, ne razmišlja globlje, ter oslane mla- cen doma za kotom. In vendar so ravno sedanje državnozborske volitve na Gori- skem največje važnosti.' Zakaj gre pri sedanjih volitvah ? Ne gre za osebe. Mnogi mislijo, da je ta volilni boj zgolj le osebni boj. Menijo, da gre le za osebo Gregorčič-Tuma. Tudi pristaši narodno-napredne stranke z vso vztraj- nostjo ljudstvu po deželi zabičujejo, da jo ves boj le oseben. Gre le /.a osebe; Tumo hočejo izpodkopati, uniciti. Mi nismo proti veri, proti duhovščini, ali nočemo da bi duhovščina gospodarila. Mi ne na- sprolujeino izvolitvi jednega dubovnika v državni zbor. Tako je govoril nekje zaup- nik liberalne stranke zbraniin žu])anoin, da bi vse duhovniki inieli v rokah, tega nocomo. Tako in jednako govore libe- ral ni zaupniki volilcem, ter jih skušajo zazibati v sladko brezbrižnost. Toda to jo laž. V sedanjern boju ne gre ne za ,.osebo" dr. Gregoreiča, ne proti „osebi" dr. Tumovi. Sedanji volilni boj je n a- čelen, kakor se nikdar poprej. Za nnčelo $i'e. Dve stranki imaino v deželi, jedna stranka stoji izrecno na krščanskem sta- lišču, ter je ohranila celo in neskaljeno Slomšekovo geslo : Vse za vero, dom, ce- sarja. Druga stranka, kateri načelujeta dr. Tumain Gabržček, je ,.narodno-napredna" stranka, ki je krščansko načelo v javnosti zavrgla. Dr. Tuma je na kobaridskem shodu izjavil : „Vera nirna s politiko nič opraviti." Že ta izrek kolovodje goriške liberane stranke nain spričuje dovolj. Saj je obilo politiskih zadev naravnost zve- zanib z verskimi resnieami; tu pa ima vera važnih, naravnostnih opravkov. Za- krament sv. zakona, vzgoja mladine, uprava cerkve in njenega premozenja itd., so strogo cerkvene in verske zadevo, In o vsem tern se dandanes razpravlja v državnih zborih. Ali sine torej katoli- eanu biti vse jedno, koga voli v državni zbor ? In kakšna je pisava narodno-na- prednega glasila „Soce"! Nje pisava nain jasno dokazuje stremljenje narodno-na- napredne stranke v verskem oziru. Pa saj je na&i liberalna stranka meso in kri kranjske liberalne stranke. ür. Tavčar je vrbovni vodilelj vseh slovenskih libe- ralcev. In ta kolovodja je na shodu v Starern Trgu izjavil: „Gerkve po naših g r i č i h s o z n a rn en j a n a š e su ¦?,- n o s t i . . . ." Ko so Tržačani obiskali umetnisko razstavo v Ljubljani, pozdravüi so jih li- beralci v Narodnern doniu. Govoril je tudi dr. Triller, osebni prijatelj dr. Tuine in Gabršeeka, dokhjr je bil na Goriskem tretji vodja liberalne stranke. Mej drugim je dr. Triller izpovedal : „Nain se gre za eina n c i pacij o od Dunaja in H i in a. ki nas vežcda v svobodnem na- rodiKMn razvoju ter nain delata na vseh poljih prosvete in politike največje ovire". Z drugimi besedami : Mi libenld stremi- mo za tem, da slovensko ljudstvo odtr- gamo od Hima, otJ kaloliške eerkvc; (brez ediiKjsti s papežein ni katolištva) in tudi qd Dunaja. Ta izjava bivšega sovoditelja narodno-napredne stranke na Goriskem nain v bengalični luči osvetljuje pravo stremljenje slovenskih naprednjakov ali liberaleev. lz teh izjav mora slednji uvideti, da slovenski naprednjaki stoje na docela protiverskem, protikatolisktJin stalisču. Po- navljamo, goriški narodno-napredni vodi- telji so meso in kri kranjskih liberaleev, stojeei pod vrhovno komando dr. Tav- čarja. In ti niožje nastopijo ob sedaujih volitvah kot kandidatje za državni zbor. Goriški Slovenci ! iz navedenega lahko spoznate, da pri sedanjih vo- litvah gre za vse kaj več, kakor za osebe. Gre za krščansko n a- čelo. Sedanje državnozborske volitve bodo pokazale, nain je-li se sveto krsčan- sko načelo, ali ne. In kedar se liberalci vam približajo, polni sladkih besed, ne poslušajte jih, ne verujte jiui. Volkovi so v ovejih oblaOilih. Sedanje volitve pa so odločilne tudi v drugern oziru. lire /a cdiuost slovenskib poslancev nu Duuaju. Vsi slovenski poslanci so bili d(t- sedaj združeni v jednein klubu, „Slov. kršc.-narodni zvezi". Edinost slovenskih drž. poslancev na Dunaju je za slovenski narod najveeje politične važnosti. Mali slovenski narod so od zgoraj na celi erti prezira in priliska ob steno. Slovenski poslanci so morajo boriti za vsLtko po- liticno drobtinico slovenskemu narodu. Kaki pa naj bodo uspehi slovenskih po- slancev na Dunaju, ako bodo razdvojeni, ako se bodo tudi na Dunaju klali ined seboj! In vendar je ta edinost slovenskih državnih iioslancev v največji nevarnosti. Slovenski liberalci h o c e j o r az- b i t i edinost j u g o s 1 o v a n s k i h p o- s 1 a n c e v, r a z b i t i jih v d v a t a- bora, dornači razpor prenesti n a D u n a j. To je izrecno izpovedal liberalni vrhovni kolovodja dr. Tavčar na volil- in'm .shodu v Postojni. Liberalni volilci postojinski so vprasali, ali liberalni poslanci že vstopijo v skupni jugoslovan- ski klub. Dr. Tavčar je na to odgovoril, da je edinost tega kluba že razbita. Noben liberalni poslanoc ne bode smel se pri- družiti kiščansko-narodni zvezi v dr- žavnem zlxnu. In dostavil je naslednje: „Ponehati iimra tisto večno hinavstvo, ki je dosedaj tlačilo naže državne poslance. V deželi so bili voljeni na program na- rodne stranke, na Dunaju pa so morali prisegati na krščansko socijalni program. Temu hinavstvu se mora konec storiti, ker krščansko-socijalnega ])rograma in oziroma sleparstva ne maramo nili v deželi niti na Dunaju". Tej izjavi so navzoči liberalci navduseno prilrj<'vali. Razbita je torej toli potrebna edi- nost slovenskih poslancev, kakor hit.ro bode izvoljen le eden liberalen poslanec. Dr. Tavčar sam kandidira v Ljubljani, in bode morda izvoljen. NjiMnu se bodo mo- rali pridružiti ostali liberalni poslanci na Kranjskem, ako bodo izvoljeni, in pridru- žiti se mu bode moral tudi dr. Tuma, ako bi ga izvolili. Program dr. Turne, oziroma narodno - napredne stranke go- riške, in program krščansko-narodne zveze poslancev se izključujeta. Dr. Tuma trdi, vera nima s poliliko nic opraviti, lirogram kluba slovenskih poslancev pa I temelji na p o z i I i v n o k r š č a n s k i I po d 1 ag i in se po t e za z vs o o d 1 o c- n o s t j o z a p o p o 1 n o s v o b o d o cerkve. Ali more dr. Tuma vstopiti v klub s takim programom, kateri klub bode tudi v prihodnje obsezal pretezno večino slovenskih in hrvatskih poslancev? Dr. Tuma pa, če bi tudi hotel biti nedo- sleden, ne bode smel vstoj)ili v jugoslo- vanski klub, ker mu tega absolutni vla- dar slovenskih liberaleev nikdar ne do- voli. Temu hinavstvu hoce dr. Tavčar konec narediti. Mili rojaki! lz vsega razvidil.e, kako važne so sedanje državnozborske volitve! Ali morete ob tem razmotrivanju ostati hladni, malomarni ? Volitev mod kandi- dati vam ne more in ne sine biti tezka. Kot Slovenci, ki ljubite svoj narod, ne morete podpirati razpora slovenskih po- slancev na Dunaju, kateri razpor bode neizmerno škodoval vsemu slovenskemu narodu. In to bi storili, ako .glasuj(Me za narodno-naprednega kandidata. Kot krist- jani, kot katoličani ne morete glasovati za moža, ki vero izbacuje iz javnega življenja, ter ji odkazuje mesto k ve- cjemu doma pod ognjižčem. Ob volitvah pokažite, da sta vam sveti dve svetinji; blagor naroda in sveta vera katoliška. Zavedni slovenski rojaki, vstaiiile in sto- rite svojo dolžnost! LISTEK. Blaga svast). Maloruskl: M. Vovčok. 1. Mati mi je bila umrla, ko sem bila še prav majhna, da tega niti dobro ne pomnim. Sanio toliko se mi sanja, da me je nekdo zibal v zibelki in peval pesmico nad inenoj. Ko so mi bili zagrebli mat(M-, se oče ni hotel v drugo oženiti. ,,Ne bo je več take, kot je bila moja ]>rva draga" rekel je. „Ker jo je Gospod vzel, naj pa otroci gospodarijo!" Nas oče je bil zelo dober, ljubil naju je oba enako: brata in mene. Ži- veli srno dobro, vsega je bilo dovolj. Kar- k.ili sem si izrnislila, vse sem lahko storila, vse mi je bilo dovoljeno. Kakö radoslno je bilo to moje dekličevanje - še zdaj se spominjam tega z veseljem. Bog daj mojemu očetu nebeski raj! Dekličevala sem kaka tri leta; na to so me snubili. Jaz pa nisern hotela; in oče me ni silil, dasi so bili neki že- nini bogati in brdki. Naposled pa je tudi meni Gospod poslal pravega. Bil je lep, priden in postaven, Pavel po imenu. K(^r pa ni bil iz naše vasi, nego iz druge, sem ga videla bolj redko. *) Na Kobariškcm: gospodarjova scslra. Nekega dne jeprišel nepričakovano, da tega niti sanjala nisem, in me je snu- bil pri oceLu. Oce j<; bil zadovoljen, če- tudi je bil ženin iz druge vasi; ker je bil dober, priden gospodar, poznan na okrog. Pavel mo je pripeljal na svoje go- spodarstvo. Bože moj mili! Kako sva /i- vela lepo in mirno! Ali žalibog, da Bog ni dal Pavlu dolgega življenja!... Samo dve leti sva bila skupaj . . . Hil jo jako ljubeznjiv soprog. Kar veselje je bilo po- gledati v naso hišo ! Naj sva sedela, ali delala, ali kaj govorila — vselej skupaj. Ali tudi hudo je priälo — Pavel je zbolel. Iskala sem pomoči pri vedežih in zdravnikih, ali nic<^ ni vedel sveta ne pomoči. Zoper smrL ni zrastlo se ze- li^č<;!... In Pavel je umrl... Tedaj pride oče spet po me, ter mo sprejme zopet v svojo hi.šo. Moževo hižo so prodali in tudi vso živino. „Zivi pri meni, hčerka !" rekel je oče. „Čemu bi sedela sama v ptujem selu! Saj nisi sirota!1' II. V tem času pa se je oženil moj brat, vzel je neko dekle iz naše vasi. Bila je lahkomiselna in neeimerna, da je bilo kaj. Imela sta otroka — deklico, svežo kot lastovko. Niti pol leta nisem plakala za svo- jim Pavlom — kar mi pobere kruta smrt še očeta. Ljudje pravijo: Ena ne- sreča pride redko sama ! To ni slabo re- čeno. Nekaj časa smo živeli dobro. Ali potlej je obubožal moj brat: zdaj mu ni obrodilo polje, zdaj mu je popadala ži- vina, a Bog mu je dal petero otrok : tri dečke in dve deklici. Brat se je tako hujal in tožil, da se je kar shujsal. Ne- vesta je bila tužna in tudi otroci so bili otožni. Prišlo je celo tako daleč, da niti niso imeli s čim kruha kupiti. Tedaj pride brat in mi reče: „se- sestra, ce si tako dobra, posodi mi de- narja". Če bom živ, zaslužim ga in ti ga vrnein; če pa umrjem, ti ga pa Bog vrne". In posodila sem mu oni denar, ki sem ga bila prejela za hišo in za živino In zdaj je bilo v hiši malo bolj veselo; tudi brat je sp<>t izpregovoril, žena seje nasmehnila in otročija je spet žvrgolela. Veselila sem se: „Slava Gospodu, da je tudi pri nas sreca, kakor pri drugih ljudeh !•' Brat je kupil spet živino, in jelo je iti po malern na bolj«. Z bratom Prokopom sva se ljubila od mladega ; Bog ne daj. da bi se bila sprla, ali krivico storila jeden drugemu ! Oe tudi se nisva ujemala v kaki reči, ni bilo pr<^pira. Tudi otroci so me imeli zelo radi; kar prepirali so se, kdo me ima rajši. „Tetka je moja", rekel je ta; drug pa: „Ne, moja je!" In ko so me jeli poljubljati, tedaj sem se jih jedva odkrižala; še-ruta mi je padla z glave . . . Samo bratova žena je bila zelo grda*) in ohola do mene. Stregla sem jej kakor mali deci, ali vendar jej nisem mogla uslužiti! „Bratova, sree!" sem jej dejala, „naredimo tako in tako, dobro bo". Ali če je bilo treba kaj kupiti ali [irodati — nikdar me ni poslušala. In ce tudi je bila očetova škoda radi tega, vendar je le svojo trdila. Nisem hotela vznemirjati brata. Le po tihoma sem zaplakala. In sklenila sem, da jo potolažim pa v drugo z lepo besedo. Nekoč sve sadili zelenjavo na vrtu. Rekla sem jej nekaj, ali ta kakor bi ne bila slišala — kar odšla je. To mi je zelo hudo delo — sree me je bolelo in zapela sem. Pela sem — in solze so mi lile iz ocij. Kar začujem glas: „Bog po- magaj, in daj dober dan!" Pogledam — bila je naša soseda. Nagnila se je čez plot ter je pozdravljala. Naglo si obrišem solze. „Dobri dan sestrica", pravim. „Glejte, k vam sem prisla". „No, kaj pa dobrega ? Prosim !" „Ali bi mi ne prodali malo zele- njave?" *) V kobariskeni Kotu pomoni grd llJl1i hud, porodem. Odtod šala: Ali si grda! — Kako to, saj sum se umila! Dodatek uredništva. Pritrjujeino gosp. dopisniku, da stran- ki izpovedujeta nasprotna načela; a pre- pričani smo, da dr. Tumazastopa liberalna načela le v zasebne namene in da bi se nikakor ne pomišljal izreči se za nasprot- na načela, ako bi vedel, da ga to dovede do cilja —do državnozborskega mandata. Posredovalni jezik za Slovane. Nedavno smo, razmotrivajoč o knjigi sloveeega diplotnata in eeskega rojaka grofa Coudenhove: „Politische S t u- d i (Mi Q I) e r 0 e s t e r r e i c h-U n g a r n", objavili misli tega globoko mislečega po- litika glede posredovalnega jezika za v s e avstrijske narode, kateri jezik da bodi — ruščina. Kajti ruski, ker neav- sl rijski, a za bodočnost Slovanov ve- lepomembni svetovni jezik je izmed vseh kulturnili jezikov najprirnerniši, da postani posredovalni jezik med narodi naše države. Ruski jezik bi v tern slučaju ne bil le velikansk pripomoček avstrij- skirn Slovanom, da se seznanijo z na- predkom Rusije in ob istem uresničijo tudi innogo za svojo bodočnost važnih osnov, marveč bil bi tudi pravcata na- rodna rešitev naša pred pohlepnostjo Nemcev in Italijanov, ki si hočejo odpreti pot do svojih sebienih eiljev preko na- sega političnega obstanka, bila bi torej genijalna šahova poteza v politični igri nas uvsLrijskih Slovanov, ki se hočemo na vsak način izogniti nemškim in drugirn nakanam. Mej tern torej, ko je jasno ko beli dan, da, ako že moramo imeti „av- strijski posredovalni jezik", postani to slavna r u š č i n a, — mej tern pak se je našel zopet s I o v a n s k i učenjak, ki naravnost priporoča n e m šč i n o za posredovalni jezik med nami avstrijskimi Slovani! In ta učenjak je že dobro znani profesor Vatroslav Jagič, — oni Jagič, ki se je proslavil že nekaterikrat s svojim znaniin slovanskim „rodoljubjem". Jagič naslanja svoje priporočilo jedino le na dejstvo, da se moramo ali smo se morali v m i n o 1 em, avstri.,ski Slovani eesto posluževati nemščine kot posredovalnega jezika, ako smo se hoLeli razumeti med seboj, —• has, kakor bi to moralo biti vedno lako ! „Novoje Vremja" priobcuje glede tega koraka Jagicevega članek, v katerem piše mej drugim tako-le: „Profesor Jag id, so nedavno petro- grajski akadcmik in slavista, ustregel je avstrijskim Nemcem, ponovivši staro salo, da je občevalni jezik Slovanov— nemski. Ueeni clan ruske akademije znanosti, ki sam piše odliena filološka delav nemškem jeziku, pa se nikakor ne šali. V borbi avstrijski Slovanov z av- strijskimi Nemci za prava svojega jezika se uporablja profesor Jagič kakor učeni razrusitelj slovanskih zasnov. K vsemu pa dostavlja slabo opazko, da se vsi Slovani morajo sporazumeti med seboj v nemškem jeziku, dokler . . . kaj „dokler"? — Dokler profesor Jagič ne najde in ne uslvari umetnega slovanskega narecja? On je tudi iznašel „bosenski" jezik, da odtrga Bosnjake od ostalih rojakov. Jeden pud ruske soli je pojedel profesor Jagič in vender ni pod streho naše akademije znanosti našel zdrave misli o potrebah slovanstva in slovan- ske stvari". V splosnem rusko časopisje hudo zameri profesorju Jagiču radi njegove izjave o potrebi nemškega posredoval- nega jezika za avstrijske Slovane. — A hrvatski ,.Ob/or", pišoc o tej zadevi, pravi na koncu svojega članka o Jagi- eevi izjavi: „Zato niti no moremo in nočemo braniti ga proti izjavam ogorčenja, s ka- korsnim slovanski listi bilježijo njegovo izjaro o p o t r e h i nemškega posredoval- nega jezika med Slovani". In torn ogorčenim izjavam drugih slovanskih listov se pridružujemo i mi v polni meri. Vprašati bi morali profesorja Jagiča: ali je on izmeril usodepolni po men svoje izjave, predno jo je storil? Ali pozna prolesor Jagič cilje velegermanske politike v Avstriji in ali ve. kako ne- varno je igrati z nemško prizanesljirostjo nasproti Negermanom za slučaj, da bi avstrijski Slovani zares pritrdili Jagiče- vemu nasvetu in si izbrali svojim posre- dovalnim jezikom — nemščino ? Dobro, ako mu je vse to znano, — potem bi moral vedeti, k a k e izjave bi bi bile v r e d n i ž e njega, tako odličnega Slovan a; ako pa bi tega ne vedel, morali bi mu citirati odstavek iz vele- nemške knjige: „Velika Nemčija in sred- nja Evropa krog I. 19f>0", ki ga navaja v zadnji številki „Katoliškega Obzornika" dr. J. K. Krek v svojem članku „Kato- listvo — naša edina rešitev". Odstavek se glasi: „Sila bo obvladala slovanske na- rode. Spretno razdrobljenje habsburške države bo polajšalo nemško gospodstvo. Rusija dobi Galicijo in Bukovino. Ro- mansko se poveča na škodo Ogerski. Hrvatsko, Slavonija, Dalmacija, Črna gora, Bosna, llercegovina bo s Srbijo eno kra- ljestvo po osebni uniji, odvisno od Av- strije, in A v s I. r i j a bo n a j t e s n o j- š e zvezan a z n e m 3 k i m c e s a r- s t v o m. S a in o Č e h e in S 1 o v e n c e bo potem še treba obvladati, pa bo pot prosta do Trsta, ki mora biti iiujno v posesti Velike Nem- čije". In za odstranitev Cehov in Sloven- cev s poti nemškim težnjam ob Adriji bi bilo jedno najboljših sredstev — nemški posredovalni jezik za slovanske narode, za kateri se tako živo zanima profesor Jagič in isti posredovalni jezik bi igral prav izborno verigo, s katero naj bi bili, po tern velegermanskem receptu, prikle- njeni balkanski Slovani k Avstriji, „naj- tesnejše zvezani" z nemškim cesar- stvom. Da bi bil nemški posredovalni jezik smrtni udarec avstrijskim Slovanom in naravno tudi Avstriji sami, o tern je lahko prepričan vsakdo, ki zna politično misliti; kajti ,.najtesneja zveza" naše dr- žave z Nemčijo hi bilo potem le še vprasanje časa, dočim brani temu zdaj jedino Se jezikovna neodvisnost Slova- nov od Nemcev. Danes ne gre več za akademi- čna vprasanja v politiki in ako smatra prof. Jagič to zadevo z akademičn(»ga stališča, potem naj se ga smatra tudi le kot — akademika. A Nemci gradijo svoje zahteve glede njihovega kot po- sredovalnega jezika za nas avstrijske Slovane na popolnoma praktični temelj — okupiranja nase slovanske posesti za svoje nenasitne velegermanske cilje. Mi avstrijaki Slovani moramo danes le vpražati: kako prednost v kulturnem oziru pred nami pa baš imajo Nemci, da bi morali mi sprejemati njihov jezik za posredovalno sredstvo med seboj? Odgovor na to/ nikako ! Nam avslrijskim Slovanom je nem- ščina le v toliko in tako dolgo potreben posredovalni predmet, dokler se popol- noma ne emancipujemo, (osvobodimo) prusaškga upliva v naši državi. A da se i to poslednje čim pr<»j zgodi. oprijeti se iiani je tern nujneje po grofu Goudenhovu nasvetovanega r u s k eg a kakor posredovalnega jezika. A potemtakem nam je smatrati tudi izjavo prof. Jagiča kakor izraz akade- mičnega politika, katerega ni smatrati — resnim. Politični preg:led. Volltve volilnih mož. 5. t. m. so se začele v Istri volitve volilnih mož za peto kurijo. V tej kuriji je bilo pri zadnjih volitvah leta 1897, 63G volilnih mož. Ker ni bilo od tedaj novega ljudskega At(Hja, ni se moglo 3t/3- vilo volilnih mož povišati. Pač pa se je .stevilo volilnih mož znižalo v Istri za predstoječe volitve za 17 glasov. In sicer se je to zgodilo v Pulji, kjer je bilo pri zadnjih volitvah tudi vojastvo zapopa- deno v onern številu prebivalstva, na ka- terega podlagi se je določilo stevilo vo- lilnih inož za Pulj. Letos je pa politiena oblast v Pulji izkljucila vojaštvo iz šte- vila prebivalstva, po katerem se določ-a število volilnih mož in dobi zaradi tega Pulj 17 volilnih mož manj nego pri zad- njih volitvah. Župan mesta Pulj se je sicer pri- tožil proti ti odredbi politične oblasti pri minislerstvu, a to je njegovo pritožbo zavrnilo. Ta odredba pa dela Italijanom še precej preglavice. Leta 1897 je bilo torej b'3b' volil- nih rnož za lstro v jx^ti kuriji. Od teh je glasovalo HOÖ za dr. Laginjo, 326 za dr. Bartolija a 10 za kandidata socijal- nih demokratov. V Pulfu so glasovali vsi volilni možje za dr. Bartolija. torej tudi onih 17, ki bodo sedaj manj. Kazlika bi bila torej zdaj med večino in manjsino glasov za 17 manjša. Z ozirom na to pa in ker se je nadejali. da se posreči pri sedanjih volitvah Hrvatom prodreti z svo- jimi volilnitni rnožmi v raznih občinah, kjer so bile zadnjic izbrane italijanske podrepnice — je nada utemeljena, da zmaga letos v peti kuriji v Istri najbrže dr. Laginja. Vojska na Kitajskem. Zopet so se dogodile na Kitajskem izvenredne stvari. Princ Tuan je pobe- gnil, t. j. oni grozni princ, ki je duša vsega boksarsk(;ga ustanka in vodja krva- vega klanja kitajskih kristjanov. Pobegnil pa je v Mandžurijo in sicer preoblečen v meniha budhističnega reda. Tuan bi bil moral v kratkern biti usmrten, a dali so mu priliko, da se odtegne kazni in skrije, kar je zdaj tudi storil, skrivaj pa nadaljuje svoje delo proti inozemcem. Njegov sin, ki bi imel dobiti nasledstvo na kitajskem prestolu, izgubi to pravico, tako vsaj se čuje. Enako poročajo čas- niki malo verjetno novico, da sta princa Lin-Kun-Ji in pa (lun-di-Tung nujno pro- sila kitajski dvor, naj brž pomori vse krive prince, ministre in boksarje, ker drugače je v lievarnosti obstanek Kitaja. Mednarodno sodisče v Pekingu je j obsodilo na suirt in tudi takoj ustrelilo tri Kitajce in sicer državnega blagajnika v Paotingfu, nekega guvernerja in enega polkovnika. Toda taki nastopi inozemcev proti domacinom le še bolj razburijo me- rodajne kitajskisi novoizvolj(;nih členov ravnateljstva še ne ležijo v aktih registr.iture okrožnoga kot trgovskega sodišča ; po § 2. in 18. zadnji odstavek ministerske odredbe od 2b. maja 189Ö štev. 74- dr. zak. pak je brczpo^ojno potrebno s o d n i j s k o ali n o t a r s k o o v e r o v I j e n j e istih (podpisov) in ker se mora po tj 22. zadružnih pravil volitev društvenega načelnika izvrsiti po glasovnih listkih, — ker v predležeeem ni bodisi ne nicnosti in ne ocitno proti- poslavnosti, ni toroj nikakega pogoja za prenaredbo jednakib osnov. S poročilom od 8. maja 1900 posl. stov. reg. 1/1)2/00/2 priloženi aktisevra- čajo pod •;. C. kr, n a j v i š e s o d i š 6 e, Uunaj, 31. maja 1900. Tu pa naj sledi tudi nemški original: Nr. 7018 IX. 11/1897 20. Im Namen Seiner Majestät des Kaisers! Der kk. oberste Gerichtshof hat in dor Genossonschaftsregistorsache dos „Tr.- obrt. regist. zadruga" z neom. jamstvom in Görz, vertreten durch ihren Vorstand, infolge ausserordentlichen Revisionsre- curses dvv Genossenschaft gegen den Beschluss des kk. Uberlandesgerichtes in Triest als Hecursgorichtos vom 19. April 1900 G. Z. K. 1/62/00/1, womit der Be- schluss dos kk. Kreisgerichtes in Görz als Handelsgerichtes vom 24. März 1900 G. Z. IX 11,97/14, mit welchem das He- gehren um Eintragung in das Genossen- schaftsregister der neugowählten Mitglie- der des Vorstandes abgewiesen worden, bestätigt wurde, folgenden Beshluss ge- fasst: Dem auserordentlichen Uevisious- rekurse keine Folge zu geben und den angefochtenen Beschluss zu bostäLigon befunden, weil die Unterschriften der neugowählten Vorstandsmitglieder bei den Hegistratursakten des Kreis- als Handels- gerichtes noch nicht erliegen, nach ij 2. und 18. letzter Absatz der M. V. voin 25 Mai 1895 Z. 74 H. G. Z. aber die ge- rieh Lüche oder notarielle Beglaubigung derselben unbedingt nothwendig erscheint u. weit nach § 22. der Genossenschafts- statulon die Wahl des Vereinsvorstan- des durch Stimmzettel erfolgen muss, da somit eine NullitäL oder offenbare Ge- setzwidrigkeit nicht vorliegt, fehlt die Voraussetzung zur Abänderung gleich- förmiger Kntscheidungen. Dio mit dem Berichte vom 8. Mai 1900 G. Z. H. 1,62 002, vorgelegten Akten folgen sub ¦/. zurück. Der kk. o b e r s t e G e r i c h t s h o f Wien, am 31. Mai 1000. In ta razsodba torej, ki je bila že prod 4 moseci vroceua pravnemu zastop- niku ,.Trg.-obrtne zadruge", in vsled ka- toro je postala izvolitev novega ravna- teljstva neveljavna, ostala bi — — — m r t v a erka s(? Bog ve koliko časa, da je ni spravil na dan „Primorski List". Tako postopanje zamore biti pa zares le po.sledica pravnega čuta, kate- rega hoče dr. Tuma po vsej sili utrjevati med nasiin Ijudstvom. Opran inadez. Kakor je znano, so so na dan Kobariskega shoda — neka- tori tamošnji olikanci, med kojimi sta so odlikovala d v a b 1 i žj a s o r o d n i k a g. A n d r e j a Gaberšče k a, sponosli s surovitn upitjom in denionsLrovanj(Mn proti dež. podglavarju dr. A n L o n u G r e- gorčiču. „Soča-l je seveda proslavila La junaški ein. razsodno obeinstvo pa ga je obsodilo, kakor zaslu/i. Zdi se, da je ta oosodba v sree zadela nekega koba- riskega domačina tako, da je sklenil, o priliki, ko se gosp. dr. Gregorčič skozi Kobarid povrne od Bovskega shoda, sra- motni made?, surovosti izbrisati s čela domaeega trga. Kaj storiV Navdusi po «vojem načinu nekoliko hrvaških delavcev, ki so zdaj müde v Kobaridu pri javnem podjetju, skrbno pazi, kdaj se popoljo g. poslanec skozi trg — in v danem trenolku, uprizori mu gromo- vito ovaeijo. „Živio" „živio"! je do- nelo od ob(^h strani ulice pri Federigovi gostilni, ko je koeija mirno drdrala, du se je razlegalo po celem trgu in nienda še daleč čez občinske moje. Tako je lepo, g. Š 1 u n d e r, da obračate denar, ki Vain ga je čez noč narosilo nebo, v obrambo časti domačega kraja! A pazite le, da se zopet nad Vami ne znese ona Vaša prija- t<;ljica v Gorici, ki Vas je o svojemu času tako neusmiljeno obrala. Se nekaj o kobaridsktMii shodu pol. drustva „Sloj;a"'. Svoječasno smo poročali, da so se udeležili zaupnega shoda'pol. društva „Sloga" v Kobaridu skoro vsi župani iz kobaridske okolice. Dr. Tumovo glasilo, pa nam je ocitalo, da lažomo, ter trdilo, da ni bilo skoro nobenega župana na tetn shodu. Da do- kažomo svelu, kdo laže, in to s čiin veejo gotovostjo. hoteli smo se natanko pre- pričati, kateri župani so v rosnici bili na shodu. In danes moremo konstatirati, da so bili na shodu sledeči župani in sicer: 1 d e r s k i, L i v š k i. 1) r e ž en š k i, Lib u- š o n j s k i, K r e j ski, S e d 1 ski (po svojem namestniku) in skoro vsi podžupani iz Sužida, Borjane, Vrsna, Smasti, Lader. S t a r o s e I a, S v i n a, K r n a it d. Bilo ni toroj navzočega potemtakom iz okolicc? kobaridske samo — Breginj- skega župana. Toroj to je resnica! Sicor pa po geslu „narodno- naprodn;)-' stranko: „Mi lažomo, a uka- zemo" (tako vsaj se je niiki — odlič toliko oiljjovorno. kolikor z;i.l)tt'v;i tisk. zakon. — li r o d n. Loterijske številke. i. novembni. Trst.......79 49 45 34 If) Line......89 79 68 1H Ü0 Ihnmjska foorza. f). iiovcmbra. 1900. Skupni državni dolg v notah . 97*35 Skupni državni dolg v srebru . 97"— Avstrijska zlata renta . . . . 114"6b Avstrijska kronska renta 4% . 98-35 Ogerska zlata renta 4"/0 . . . 11480 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 902f> Avstro-ogerske bansine delnice l(i#90 Kreditne delnice...... 66375 London vista........ 24050 Nern. drž. bankovci za 100 mark 11755 20 mark •......... 23-50 20 frankov......... 19-19 llalijanske lire....... 9185 C. kr. cekini........ 11-38 Tehtnice. mere in uteže preskuša ali cementira podpisani izdelovalec tebtnic. Priporosia se za vse v to slroko spadajoca dela in poprave gg. Irgovcem in obrtnikorn po jako zmerni ceni. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemov od 50-300 K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. Riccardo Brass, Gorica, ulica Vetturini his. St. 11, priporoea svojo bogato zalogo ; vinu in spirits mi ricbclu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <. Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? Slovoncom v svjirili) in v poiik napisnl INxl^rajski. Ciena 5O vin. pu posli 5 nvč. več. Dohiva se v »Na- rodni !isk;inii« v (lurid, ulica Vellnrini his. šlcv. i). in pri (1. Likar-jii, Semeniške ulice 10. Zanimivo in poučno! j Vsckenui Sloencu neobhodno potrebna! Mirodilnica (drogerija) v Tržni ulici v poslopju okrožn<\ga sodišča je bog-ato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in riebelo po skromnih cenah postreči kmetoval- cem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom' ki potrebujejo mirudiiniskeya blaga' Post'bno se [iriporoca cerk- venim oblaslvim, županstvom,ura- dom. šolskim vodslvom, drustvom, r! javnim in (»rivatnim zavodom, Ivoruicam, inojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirolehnikom itd. — Priporoča zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronza; po- kosti (lake), sušilo, zamasko (kit), votlič, razne krede, fini cement portlandski, čopiče, ščeti, oterače -^¦w ^_t ; ^ w, - za noge, šablone, zamaske, gobe milo, r-veee. vžigalice, petrolej; najlineje žveplo in bakrani vitrijol ; cevi in drugo reči iz kavčuka (galoše), razne soli, zdravilna zeližča, mineralne vode, cedilke, (guine), cerkveno kadilo in kot primeso dišeči storaks ; razna čistila, gladila in mazila ; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opi'avo, pogačo za pse ; toa- letno milo in drugo lepodišece blago (parfumerije); polrebšcine za i'otogralije itd. „Ljutiljausia kreditua Ma" v Ljubljani Spitalske ulice at. 2. Nakup in prodaja \*tih vr«t reut, državnih papirjev, zastavnili y ]>isein, srečk, uovc«v, valxit i. t. d. po naj- i kulautuejših pogojih. , Posojila na vri'dnostne papirjv proti ni/.kim obrt'stiin. Zavarovanje proti kurzui i/gulii. Fromese k vsem ziclciujeni. Sprejemanje denarnih vlog , na vlo/.ne kii.ji/.ice, na tckoči račuu in na < : Girokonto fci'/^/yObrt'stovaujemoddiitt vlo^e ' ^ do due vxdiga. • Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila. '