Naročnin« mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo SO Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | S^''LSJEZZ S^VfSS: izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|	Teleton 4001-4005.
SLOVE*
Izhaja vsak dan ijotraj razen ponedeljka b dneva po praznika. Urednlitvo la opravai Kopitarjeva 6, LJubljana.
Abbonamentl: Mese 12 Lire) Estero, me-«e 20 Lire, Edkione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C ?4 Lubiana 10.650 per gli abbo-namentit 10.349 pet; le taserzioni.
Fllialet Novo me« t o.
per la pubbliclfS di provenienza italiana Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Duce in Hitler sta se sestala na vzhodnem bojišču
Štiridnevni sestanek Duceja in Hitlerja je obravnaval vprašanja nadaljnjega razvoja vojne
Duce pregledal italijanske oddelke na vzhodni fronti
Uradno sporočilo o sestanku Duce-Hitler
Novi red mora izločiti vzroke vojne v Evropi
Rim. 30 avgusta, s. Duce in Hitler Bta se sešla v Hitlerjevem glavnem stanu med 25. in 29 avgustom. V pogovorih 25., 26. in 27. avgusta v Hitlerjevem glavnem stanu na severnem in vzhodnem bojišču, so bila podrobno preučena vsa vprašanja vojaškega in političnega značaja, ki se nanašajo na razvoj vojne in na njeno trajanje. Posvetovanje o teh vprašanjih je bilo navdihnjeno po tesnem tovarištvu in po skupnosti usode, ki označuje odnošaje med obema silama Osi. Značaj razgovora je dajala neuklonljivi vjlja obeh narodov in njunih voditeljev, da nadaljujeta Toj-no prav do zmage.
Novi evropski red, ki bo vzbrstel iz te zmage, bo moral v najvišji možni meri izločiti vzroke, k! so v preteklosti bili izvir za evropske vojne. Uničenje boljševiške nevarnosti na eni strani ter bogataškega izkorišče-vanja na drugi strani, bo dovoljevalo mirno, skladno in plodno sodelovanje t politiki, gospodarstvu in kulturi med vsemi narodi evropske celine.
Med tem obiskom sta se Duce in Hitler podala v važne kraje na vzhodnem bojišču. Pri tej priliki sta pregledala tudi eno izmed italijanskih divizij, ki so zaposlene * boju proti boljševikum.
Na južnem bojišču je Duceja In Hitlerja pozdravil marfal von Rundstedt. Obiskala sta tudi glavni stan maršala Goeringa in vrhovnega poveljnika nemške vojske maršala Brauehitscha.
V Dutejevem spremstvu je bil načelnik vrhovnega generalnega štaba Cavallero i generaloma Marranom in Gandinnm ter s skupino častnikov iz vrhovnega poveljstva, dalje načelnik kabineta Anluso kot zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana. ki je trenutno nerazpoložon ter berlinski poslanik Alfieri.
Vrste vojaških in političnih pogovorov med Ducejevim bivanjem v Hitlerjevem glav. nem stanu, so se z nemške strani udeleževali tudi načelnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil maršal Reitel s generalom von Rinte-lenom, zunanji minister von Rihbentrop ter nemški poslanik v Rimu von Uackensen.
Potek sestanka
. Ducejev vlak, 30. avgusta, s. Na meji sta Du-reja v Hitlerjevem imenu pozdravila opolnomo-čeni minister Schmidt in knez Albreht Uraški iz nemškega zunanjega ministrstva ter poslanik Allieri in italijanski vojaški odposlanec general Marras.
Ducejeva pot v Nemčiji ni bila naznanjena, toda častna straža, ki je bila razpostavljena ob progi po vseh nemških pokrajinah, koder je vozil italijanski posebni vlak, je vzbudila pozornost ljudstva, ki se je po vseh velikih in malih postajah zbiralo v ogromnih množicah ter se klanjalo Duceju s dvignjenimi rokami na stotine kilometrov daleč. Duce je odgovarjal skozi okno.
Hitler je Mussolinija sprejel na pol poti. Z njim so bili načelnik generalnega štaba maršal
Reitel, zunanji minister Rihbentrop, načelnik tis-kovnoga urada Dietrich, vodja strankarske pisarne Bromann ter visoki nemški častniki in diplomati.
Mussolini je nosil vojno uniformo prvega maršala Imperija ter je po rimsko in prisrčno pozdravil Hitlerja, ki je nosil sivozeleno uniformo. Z vojaškim avtomobilom sta se nato odpeljala naprej, kjer je uredil svoj glavni stan Hitler. Potem so se začeli razgovori Mussolinija s Hitlerjem med štirimi očmi in pa delno ob udeležbi najvišjih njunih političnih in vojaških sodelavcev. Ti so se potem sešli še sami ter v podrobnostih preučili vsa vprašanja, ki zanimajo obe zavezniški državi v sedanjem trenutku in v bližnji bodočnosti.
Ni dovoljeno, pa tudi ne bi bilo mogoče ugibati kaj o vsebini pogovArov. Toda uradno poročilo zatrjuje, da je obsegu posvetov odgovarjala točna in daljnovidna ustvarjalna volja. Ni jih drugih državnikov na svetu, ki bi mogli med sehoj govoriti s tako izbrano odkritosrčnostjo, z enakim zaupanjem. Ure in ure sta Duce in Hitler ostala sama, pretresla sta vse strani političnega in vojaškega položaja.
Hitler je spremil Mussolinija obiskat tehnično organizacijo vrhovnega poveljstva nemške vojske. Vrhovni poveljnik maršal von Brauchitsch je pred ogromnimi zemljevidi Mnssoliniju pojasnjeval po-ložaj operacij na vzhodnem bojišču. Prišla so ravno poročila o novih mogočnih uspehih. Ob puščicah,_ ki so oznamenovale sovjetske divizijo, so bile napisane številke plena in ujetnikov, kar priča o njihovem uničenju.
Večer prvega dne so prebili pod velikim šotorom. Duce in Hitler sta se pogovarjala z navzočimi častniki. Eni &o pripovedovali o junaških dejanjih, katerih so se udeležili, drugi so se spominjali bojev drugod. Zunaj je pa globoki molk noči trgal samo težki korak straž ter ropot motorja kakega oddaljenega sla. Duce in Hitler sta ob zori naslednjega dne začela z obiskom na severnem bojišču in i letali šla tudi v kraje, kamor jo Hitler po uspehu svojih čet prišel prvič. Na povratku je Mussolini sam vodil mogočni Hitlerjev stroj. Isti dan sta z letalom pristala po raznih nemških poveljstvih in dobila podrobne podatke o dosedanjih skušnjah in uspehih o vojni, v kateri se bije pet milijonov mož. Nato sta obiskala vrhovno poveljstvo maršala Goeringa. Ta se je Duceju, s katerim ga že dolga leta veže ploboko prijateljstvo, prisrčno zahvalil za obisk ■n mu v besedi in sliki prikazal mogočne uspehe nemškega letalstva od začetka vojne. Mussolini je tudi sam videl sledove teh uspehov na uničenih sovjetskih litališčih. Goering je Duceju podaril album slik o obisku Bruna Mussolinija po atlantskih letalskih oporiščih.
S severnega bojišča se je potovanje nadaljevalo na južno bojišče. Povsod jo prihajalo do istih dogodkov. Vojaki so se svobodno zbirali okoli obeh voditeljev, v svojih uniformah, ki so pričale o boju in naporih. Hitler je dal znamenje, da bi rad govoril z nekom, na čigar prsih se je bliščal železni križ. Predstavil ga je Duceju. Oba državnika sta zdaj bila bolj kakor kdajkoli prej vojaka med vojaki. Obdajali so ju sobojevniki. Stotine in tisoči fotografskih aparatov so se sprožili, da bi
Bollettino No 452
Attivita deirartigiieria sul fronte di Tobruk
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
Nell'Afrlca settentrionale particolare attivitži delle artiglierie sul fronte di Tobruk; batterie te-desehe hanno rentrato con il loro tiro un piro-scafo da carico dalla fonda nei porto, danneggian-dolo gravemeete. Nostri aerei hanno bombardato apprestamenti nemiri neIPoasi di Giarabub. Velivoli da caccia germanici hanno ahbattut« nei pressi di Sollum due apparecchi britannici.
Aeroplani nemici hanno compiuto incursioni su Catania e Bengasi: nfe vittime nis danni.
In Africn orientale nei settore di Celga scon-tri fra reparti avanzati risoltisi favorevolmente per lo nostre truppe, che hanno inflitto perdite alPavversarlo senza subirne.
Un nostro sonunergihile operante in Atlan-tico, al comando del tenente di vascello Mario Pollina, ha affondato un moderno cacciatorpcdi-niere inglese del tipo »Jervis« ed un piroscafo da 2500 tonn.
Vojno poročilo št. 452
Delovanje topništva na fronti pri Tobruku
Rim, 30. avgusta. As. Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil poroča;
Severna Afrika: Posebno znatna delavnost topništva na fronti pri Tobruku. Nemške baterije so zadele s svojimi streli tovorni parnik na dnu pristanišča in ga znatno poškodovale.
Naša letala so bombardiral« sovražne na-
Jirave v oazi Džarabub. Nemška lovska le-ala so blizu S o 11 n m a sestrelila dve britanski letalu
Sovražna letala so izvedla napade na K a -tanijo in Benghazi. Ni bilo niti žrtev niti škode.
Vzhodna Afrika: V sektorju Celga so se spopadi med predstražnimi oddelki končali ugodno za naše čete, ki so prizadele izgube nasprotniku, ne da bi jih same utrpele.
Naša podmornica, ki je operirala v Atlantskem morju pod poveljstvom poročnika vojne ladje Marin Colline, je potopila moderen angleški rušilec vrste »Jervis« in parnik z 2.200 tonami.
ohranili na plošči to srečanje z velikima tovarišema.
Med enim zadnjih obiskov na bojišču sta Dn-ce in Hitler s spremstvom vred jedla menažo sredi vojaštva: juho in črn kruh.
Na južnem bojišču je Ducejeva in Hitlerjeva skupina potovala v spremstvu oklepnih avtomobilov ter protiletalskih baterij na avtomobilih. Tam je Duce prebil zadnji dan in srečal svoje vojake. Na nekem križpotu, kjer so lesene tablice kazale slovanska imena ter vojaška navodila v nemščini, je Duceja pričakoval poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora in nekaj njegovih visokih častnikov. Poročal je Duceju o svojih silah v bližini. Stopil je na njegov voz in mu naglo poročal o dosedanjih operacijah, o veličastni morali in popolni uspešnosti italijanskih čet. Nekaj kilometrov dalje so italijanski oddelki docela motorizirani korakali proti prvi bojni črti, kjer se že bijejo in napredujejo njihovi tovariši.
Mladi bronasti obrazi, jasna lica, iz katerih izžareva moško zdravje. Vojaki in črne srajce strmijo z očmi v Duceja, ki stoji na svojem vozu in zapovrstjo pozdravlja vse častnike, vojake in miličnike. Ob Duceju odgovarja tudi Hitler na pozdrave. Ponosna slovesnost je v tem nemem pogovoru med Mussolinijem in med njegovimi ljudmi. Obračajo se proti njemu, kakor se vojak obrača k svojemu poveljniku, to je z vdanostjo in zaupanjem. Tako pozdravljajo v poglavarju tudi svoje oddaljene rodbine, kakor da bi jih vse videli v Duceju, ki je prišel do skrajnih meja Evrope, kjer se oni bore.
Oddelki ekspedicijskega zbora gredo mimo tako veličastno in t tako popolnem redu, da so Hitler in visoki nemški častniki ob Duceju vidno pretreseni od občudovanja in simpatije.
Nato oba voditelja skupaj na mogočnem štiri-motorniku še enkrat preletita stotine kilometrov. Tudi zdaj je nazajgrede Duce vodil letalo in vzbujal občudovanje nemških pilotov. Ob koncu poleta je skupina avtomobilov odpeljala Duceja in spremstvo k predsedniškemu vlaku. V petek zvečer se je začela pot v Italijo čez srednjo in jugozahodno Evropo. Od Duceja se je poslovil Hitler z ministrom Ribbentropom in maršalom Eei-telom. Slovo med voditeljema je bilo zelo prisrčno in ob vsej poti je ljudstvo znova kazalo svoje simpatije za Mussolinija.
Duceiev brzojav Hitleru
Rim, 30. avgusta. As. V. trenutku, ko je prestopil mejo, vrnivši se v Italijo, je Duce poslal Hitlerju naslednji brzojav:
Eksc. Adolf Hitler, vodja in nemški kancler, Berlin.
Vodja! Skupno prebiti dnevi, ki sva jih preživela v vašem glavnem stanu in obiski na-
šim četam, ko so zaposlene v vojni proti boljševizmu, bodo ostali, kakor sem vam dejal, neizbrisen spomin v mojem duhu. Kakor sem ugotovil, se nad SSSR javlja vedno bolj nedvomno zgodovinska dalekosežnost naših revolucij, ki so rešile evropsko civilizacijo pred smrtno boljševiško pogubo. Vračam se v Italijo z nerazrušfjivo vizijo, da bo veliko začeto delo z gotovostjo, ki je bolj kot kdajprej obsolut-no dokončalo v svojem zmagovitem zaključku. Sprejmite mojo najživejšo zahvalo za prijateljstva polno gostoljubje, ki mi je bilo ponudeno | pri vas in v sredini vrednih, neutrudljivih nemških oboroženih sil in sprejmite moje prisrčne tovariške pozdrave. Mussolini.
Primera sestanka Duce—Hitler s sestankom Roosevelt-Churchill
Rim, 30. avgusta. AS. Duce in Hitler sta se sestala v vojnem območju in sta na severu in jugu obiskala fronte, živeč nekaj dni kot vojaka v sredi vojakov. Večkrat so med njih razgovori lahko slišali odmev topovskih strelov in so bili prekinjeni s prihodom poročil od velikih enot, ki so zaposlene v bitki. Kontrast med tem sestankom dveh voditeljev Osi na bojni črti in sestankom Roosevelt—Churchill, ki je bil v dobro zavarovanem zalivu Atlantika pod varstvom raznih angleških in ameriških eska-der, je preveč jasen in ga ni treba še ilustrirati. Oba voditelja svetovnega boja proti boljševizmu sta se sestala pod šotori na predstražnji črti boja dveh revolucij. Uradno sporočilo ugotavlja vojaški in politični značaj sestanka. Oba velika tovariša v zgodovinski revoluciji sta pregledala vso sliko vojne in miru. Uradno poročilo pravi, da je bi ta pregled vojnega položaja zgoščen v nepreklicni odločnosti obeh narodov in obeh voditeljev nadaljevati boj do skupne zmage. Obema voditeljema pa se je pojavil pred očmi tudi pregled bodočega miru v Evropi, delovni in solidarni ter prosti tako komunističnih programov, kot plutokratičnega izkoriščanja.
Namesto osmih točk en sam ideal: napredek sveta. Posebno veselo presenečenje pa je bilo za italijanske vojake, ki se bojujejo na daljni ruski fronti, da so videli v svoji sredini Duceja. ki je komaj prestal družinsko izgubo, ki ga je zadela, vendar trdno odločen nadaljevati z borbo. Prisostvovanje Duceja obenem s Hitlerjem v sredi nemških črt in prisotnost Hitlerja z Ducejem sredi italijanskih vojakov, sta dejali bojevnikom obeh revolucij, da je jeklo italijansko nemškega zavezništva, prekaljeno v ognju skupnih žrtev in skupnih bitk bolj močno in kompaktno kakor kdajkoli in kakor more biti kovina, ki vzdržuje s svojo spojitvijo težo vse moderne zgodovine.
živ odmev sestanka po vsem svetu
Sestanek je naglasil italijansko-nemško zavezništvo
Rim, 30. avg. As. Italijanski tisk podčrtava dalekosežnost sestanka na vzhodni fronti v političnem in vojaškem ozira. Milanski »Corriere della Sera« piše, da je program osi plodonosno in harmonično sodelovanje med vsemi celinskimi državami. Na bojni fronti ob strani čet, ki se bojujejo proti boljševizmu, sta Mussolini in Hitler sestavila politični in socialni program, ki ga hočeta realizirati. Evropa hoče živeti in ima pravico do življenja. Vojaštvo osi in zavezniki bodo izvršili zaupano jim poslanstvo, ki bo zgotovilo dobo pravice in plodnega mira.
»Gazzetta del Popolo« v Turinu piše, da je ta sestanek zopet enkrat potrdil zavezništvo in prisrčno prijateljstvo obeh voditeljev in obeh narodov. Turinska »Stampa« piše, da je najvažnejši sestanek obeh voditeljev, ker je bil med vojaki v prvih črtah. Duce in Hitler sta pregledala vse razvoje, do katerih lahko pride konflikt, ne da bi pustila kakšno morebitnost slučajnosti, ker sta sili osi trdno odločeni obdržati v svojih rokah vsako iniciativo za akcijo.
Nemški tisk podčrtuje pomen sestanka
Berlin, 30. avg. AS. Vsi nemški listi objavljajo z največjim poudarkom uradno sporočilo, ki je bilo včeraj zvečer objavljeno iz Hitlerjevega glavnega stana o razgovorih z Mussolinijem in Hitlerjem. Obenem objavljajo tudi razne fotografije, na katerih se vidita Duce in Hitler, obkrožena z visokimi častniki svojih spremstev v razgovoru na prostem pod drevesi v kraju, kjer je glavni stan na fronti. Podroben popis sestanka in samo nekaj kratkih komentarjev je objavljenih v jutranjem tisku Nemški tisk se omejuje predvsem na to. da z velikimi črkami in nasiovi na vsej prvi strani navaja najvažnejše stavke iz drugega sporočila, med katerimi se najbolj poudarja nepreklicni 6klep obeh narodov osi in nji-
hovih poglavarjev, da bodo nadaljevali vojno do končne zmage. Ta dva velika voditelja Evrope, piše med drugim »Lokal Anzeiger«, nista za svoje razgovore o vseh važnih vprašanjih izbrala mirne palače, temveč glavni stan v vojni, kamor je prihajal odmev topovskih strelov in šum bitk. Premija velike zmage revolucionarnih narodov bo uvedba novega reda v Evropi.
Dalekosežnost sestanka
Budimpešta, 30. avg. AS. Sestanek Duceja in Hitlerja komentira ves madžarski tisk, ki objavlja poročila na prvi strani z velikimi naslovi. Pol-uradni »Pester Lloyd< piše, da sta obadva voditelja osi trdno odločena dati Evropi nov red, ki bo izločil vse razloge za vojno. Os bo dala Evropi mir in blagostanje List zaključuje, da morajo vsi zdravi evropski narodi odobravati program obeh voditeljev. V kratkem se bo videla kon. struktivna vrednost sestankov med političnima in vojaškima voditeljema sil osi.
Kodanj, 30, avg. DNB. Vsi listi poročajo na prvem mestu o petdnevnem sestanku Duceja in Hitlerja. Nekateri listi prinašajo tudi poročila svojih berlinskih dopisnikov in tako piše berlinski dopisnik »Nationaltidningen«, da sestanka Duceja in Hitlerja, kot podčrtujejo v Berlinu, ni treba smatrati kot odgovor na sestanek Roosevelta s Ch urchillom. Sestanek je namreč nadaljevanje razgovorov med Ducejem in Hitlerjem, ki se vrše v rednih razdobjih Sestanek na bojnem polju spominja svet na to, da se bodo kmalu vršili novi in gigantski razvoji na političnem in vojaškem polju. Berlinski dopisnik »Berlingske Tidende< piše, da vsebuje uradno poročilo o sestanku prvo uradno sporočilo o načrtu osi za bodočnost Evrope. Vojaško gledano poudarja sporočilo nezlomljivo voljo osi dovesti vojno do konca, s čemer j_e odklonjena možnost vsakega kompromisa. Glede programa za novo Evropo je glavni cilj Hitlerja in Mussolinija, odstraniti vzroke za vojne, tako da bila sedanja vojna zadnja na evropski celini, zaradi česar jo tudi imenujejo v nem$čiai »vojno za združitev Evrope«,
Velike izgube sovjetske mornarice
VIborg v plamenih
Helsinki, 30. avgusta •. Viborg je v plamenm. Požari, ki so jib podtaknili Sovjeti, so Izbruhnili hkratu na različnih koncih mesta. Zdaj pokriva vse mesto in predele okoli njega gosta odeja dima deset in deset kilometrov dalecT Veliko pomembnih spomenikov, ki so jih finski oddelly skušali rešiti, je bilo uničenih po Sovjetih.
Položaj sovjetskega brodovja
Berlin, 30. avgusta. AS. Nemški tisk piše, da je z zasedbo Talina ki Baltskega Porta izgubilo
sovjetsko brodovje skoraj vse svoje operacijske baze v Baltskem morju. »Volkischer Beobachter« piše, da bo imela zmaga na Estonskem močne posledice za nadaljni razvoj operacij. V prvi vrsti bo osamljen Leningrad in bo uničeno železniško omrežje, ki veže to mesto z ostalo Rusijo. List zaključuje z navedbo, kakšen bo položaj sovjetskih sil, ki se nahajajo na severnem sektorju vzhodne fronte.
Po uničenju Dnjeprostroja
Vzhodna fronta, 30. avgusta. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani daje podrobnosti o uničenju jezu električne centrale DnjeprostrOj, ki je dobavljala električni tok stotinam industrij in delavnic. Sovjetsko poveljstvo je jx>vzročilo uničenje jezu ter električnih instalacij z več tonami dina-mita. Za zgradbo tega jezu je moralo 500.000 delavcev delati noč in dan skozi pet let. Električna centrala je imela devet ogromnih turbin, od katerih je vsaka imela 80.000 konjskih sil. Ta centrala je preskrbovala vso južno Rusijo do Rostova. Z uničenjem tega jezu v Dnjeprostroju so Sovjeti i mobilizirali vse industrije tega okoliša, ki so proizvajale vojni material.	|
iemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 30. avg. Kakor je bilo že sporočeno v posebnem poročilo, sta nemška vojna mornarica in letalstvo prizadeli sovjetskim pomorskim silam in transportom v Finskem zalivu najtežje izgube. Pri poskusih uiti iz Revala, da bi dosegli druga pristanišča, se je potopilo zaradi minskih operacij vojne mornarice: dva ru-Šilca, devet minolovcev in tri predstražne ladje sovjetsko mornarice. Dva nadaljnja rušilca in ena ladja za iskanje min so bili hndo poškodovani zaradi zadetkov min. Bojna letala so potopila v trdovratnih napadih eno sovjetsko križarko in dva rušilca ter so z bombnimi zadetki poškodovala tri nadaljnje rušilce in eno pomožno križarko. Transportne skupine, ki jih je sovražnik pripravil za orlvoz ljudi in vojnega materiala iz Revala, so zašle pod vodstvom vojnih ladij v sredino nemških minskih zapor. Doslej se je potopilo 21 prevoznih ladij, s skupno 48.200 tonami. Osem prevoznih ladij je bilo hudo poškodovanih zaradi min. Bojna letala so uničila 22 trgovskih ladij, predvsem prevoznih ladij za vojaštvo, s 74.000 tonami in so zadela 39 ladij tako močno, da se more računati z izgubo velikega dela teh ladij. \ Na morju okoli Anglije je letalstvo podnevi v polno zadelo ladjo cisterno južno od Irske in je poškodovalo veliko trgovsko ladjo pri otoku Fa-roer. V pretekli noči je neka tovorna ladja vzhodno od Tyne bila zadeta z bombo težkega kalibra. Bojna letala so bombardirala vojaške naprave na britanski vzhodni obali in so nspešno napadla razna angleška letališča.
Nad kanalsko obalo je včeraj izgubilo britansko letalstvo 17 letal, od tega 13 v zračnih bojih, dve je zbilo protiletalsko topništvo, dve minolovci ter mornariiko topništvo.
Britanska letala so t zadnji noči s slabim uspehom napadla ozemlje ob reki Main. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri napadajoče bombnike.
Bitka za Kijev se je začela
Berlin, 30. avgusta. AS. Posebni dopisnik večerno »Stampe« Bellotti poroča, da se je začelo zadnje obdobje bitke za Kijev, ki je največja v vsej vzhodni vojni. Prednje oklepne straže generala Guderiana pod vodstvom na osrednjem sektorju in gen. Reichenaua na južnem sektorju so se združile na vzhodu ukrajinskega glavnega mesta. Važno železniško križiiče Konotop je v nemških rokah. Priluki so naravnost ogroženi. Bitka treh milijonov ljudi se zaključuje z nemškim uspehom, ki bo odprl pot proti Donu. Nemške čete so prekoračile Dnjeper v zaporoškem okrožju in njih napredovanje napreduje. Italijanske čete sodelujejo najožje z nemškimi četami pri teh važnih operacijah.
V severnem sektorju so nemške čete, v tem ko so prešle železniško črto Leningrad—Moskvo, dosegle ponovno na severu železniško zvezo med Leningradom in Jaroslavom. Nemške predstraže so vstopile v dolino Volhova. Vsak čas se pričakuje izredno poročilo glavnega stana. Datum končnega poraza sovjetskih armad se> iz dneva v dan približuje.
Bukarešta, 80. avgusta, s. Romunsko vrhovno poveljstvo je izdalo vojno poročilo št. 8:
Že tri tedne naše letalstvo in protiletalsko topništvo vsak dan bijeta proti sovjetskemu letalstvu uničevalno bitko v izredno težavnih okoliščinah. Iz tega boja sta naše letalstvo in protiletalsko topništvo izšla zmagovito. Vsak dan je bilo zbitih od pet do de-set sovjetskih letal. Mi v večini primerov nismo imeli večjih izgub.
DIrettive per la statistlca del movimento della popolaiione
Mentre il censimento demograflco ci fa co-noscere lo stato della popolazione in un deter-minato giorno, Ia statistlca dei matrimoni, dei nati e dei morti ci fa conoscere il movimento naturalo della poj)o!azione: č percift che, eseguito il een-simento, si doveva provvedere a realizzare le condizioni necessarie per una razionale rileva-zione del movimento naturale della poj>olazione. Ora, poichč nella nostra provincia le funzioni di ufficiale di stato civile sono tutte affidate alle autoritA religioso e, per i senza confessione, ai capitani distrettuali ed al sindaco di Lubiana, tutti gli interessati parroci di ogni confessione, commissari distrettuali ed il sindaco di Lubiana: circa 150 persone) si sono riuniti, 1'altro giorno, nella sala del cinema Union, per aseoltare la il-lustrazione che il direttore dei censimenti del-
1'Istitituto centrale di statistica di Roma ha loro fatto per precisare i compiti ad essi affidati dalle norme teste pubblicate, che disclpllnano le di-verse operazioni per la raccolta slstematica dei dati sul movimento naturale della popolazione.
La seduta, durata quasi tre ore, č riuscita quanto mai eficace, perche i parroci hanno avuto modo di chiedere chiariinenti e di porre quesiti ai quali direttore del censimento ha esaurien-temente risposto, asslcurando cosl quell'uniforma-t& di interpretazione che e condizlone indispen-sabile per ogni seria indafjine statistica.
Con ci6 Ia nostra provincia assolverš in bre-ve, anehe in questo imj>ortante camjx> della statistica, gli adempimenti che con vigilata regota-ritž. assolvono giik le sue consorelle del Regno.
Smernice za statistiko gibanja prebivalstva
Sestanek vseh župnikov pokrajine za statistiko naravnega gibanja prebivalstva
Medtem ko podaja ljudski popis stanje prebivalstva na določen dan, pa podaja statistika zakonov, rojstev in smrti naravno gibanje prebivalstva. Ker je bilo ljudsko štetje že izvedeno, pa je bilo potrebno urediti in ostvariti tudi vse potrebne pogoje za dvig naravnega gibanja prebi-
Kjc boste dobili pristne naše domače jaslice
!
Zastonj jih boste dobili, ako naroiite »SLOVENCEV KOLEDAR"
ki stane ztf naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« le 9 Lir in še 2 Liri za pošiljatvene stroške. Za nenaročnike teh listov bo stal koledar 20 Lir. • Jaslice so delo našega znanega akad. kiparja Goršeta. • Poleg zanimivega branja, številnih zemljevidov, kjer se odigravalo današnji dogodki, poleg ilustriranega novega prevoda nekaterih spevov Dantejeve »Divine comedie«, boste dobili v jaslicah še prelepo božično darilo. • Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar« vsi brez izjeme, tako naročniki naših listov, kakor tudi nenaročniki, kajti letos bomo tiskali le naročeno število izvodov koledarja. 9 Koledar naročite pri zastopnikih naših listov v Vašem kraju z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja« ali pa kar s položnico, s katero plačujete naročnino naših listov I • Nakažite tudi naročnino! • Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo »SLOVENCEV, KOLEDAR«. • Naročite ga še danes!
»Slovencev koledar4«, Kopitarjeva 6, Ljubljana
Minister Pavolini v Benetkah
Benetke, 30. avgusta. AS. V Benetke je prišel Alessandro Pavolini, minister za ljudsko kulturo, da prisostvuje otvoritvi mednarodne filmske razstave. Na kolodvoru sa ga sprejeli zastopniki obla-stev in vodje italijanske kinematografije. Dopoldne je minister sprejel časnikarje in kritike, ki so prišli v Benetke na razstavo, zahvalil se je Volpiju, predsedniku mednarodne filmske zbornice in vodji italijanskega filma za njihova dela. Poudaril je, da je Italija postala velik filmski producent, ki lahko tekmuje z drugimi narodi. Razvoj produkcije in razširjenje italijanskega filma na inozemskih trgih bodo tudi v bodoče povečani in razširjeni.
Kakšna bo letošnja riževa žetev v Italiji
Hrvatski urad za Dalmacijo odpravljen
Zagreb, 30. avgusta, s. Urad za Dalmacijo, ki je bil ustanovljen v prvih dneh hrvaške samostojne države, je izpolnil naloge, ki so mu bile zaupane in bo 1. septembra prenehal z delovanjem.
Komunistična organizacija v Bolgariji odkrita
Sofija, 30. avg. AS. Bolgarska policija je odkrila tajno komunistično organizacijo, ki se je posvečela propagandi med mladino. Vodji organizacije se je posrečilo zbežati, dočim so bili vsi njegovi direktni sotrudniki aretirani.
valstva, Ker pa so v naši pokrajini posli civilnih uradnikov poverjeni cerkvenim oblastem, o brezvercih pa vodijo sezname okrajni glavarji in ljubljanski župan, so se zbrali vsi prizadeti (župniki vseh veroizpovedi, okrajni komisarji in ljubljanski župan, v celem okrog 150 ljudi) pred nekaj dnevi v dvorani kina Union, da bi poslušali razlago, ki jo je podal ravnatelj popisovanja pri osrednjem statističnem zavodu v Rimu in označil naloge, ki so jim bile poverjene na osnovi javnih razglasov in katere urejajo razna dela za načrtno zbiranje podatkov o naravnem gibanju prebivalstva.
Sestanek je trajal skoraj tri ure in je bil svojemu namenu ustrezajoč, ker so imeli župniki priliko zahtevati za pojasnila in stavlja^i vprašanja, na katera je izčrpno odgovarjal ravnatelj za popisovanje in tako zajamčil enotnost tolmačenja, ki je neobhodno potrebno za vsako vrsto vodenja statistike.
Na ta način bo naša pokrajina v kratkem rešila tudi to važno vpražanje statistike, ki so ga vestno rešile tudi že ostale pokrajine kraljestva.
Zan?man[e sv. očeta za usodo ujetnikov
Rim, 30. avgusta. ^Osservatore Romano« piše, da je apostolski nuncij v Italiji v imenu sv. očeta obiskal ujetniška koncentracijska taborišča v Italiji. Častniki in vojaki angleške, jugoslovanske in grške narodnosti so sprejeli nuncija z zahvalo in nuncij je lahko ugotovil predvsem, da Italija lepo dela z vojnimi ujetniki. Nuncij je lahko pri teh obiskih poslušal vse, ki so to hoteli. V posebnem paviljonu neke velike vojaške bolnišnice, kjer so ležali nekateri ranjeni in bolni ujetniki, je nuncij z vsemi govoril. Apostolski delegat v Angliji je nedavno obiskal taborišče interniran-cev, večinoma mornarjev in je govoril z njimi. Katoličanom je podelil apostolski blagoslov.
Kaj želi London Antonescu
Bukarešta,- 30. avg. V romunskih političnih krogih ugotavljajo, da more samo njegov brezupen položaj svetovati Londonu načine, katerih se poslužuje London v svoji propagandi v tujih jezikih. Radio London je namreč izrekel naslednje besede: »Čudimo 6e, da Romunija še ni našla človeka, ki bi bil sposoben odstraniti generala Antonesca. Želimo mu Lavalovo usodo.« V Bukarešti ugotavljajo, da more taka propaganda samo okrepiti maršalov položaj v Romuniji.
Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo danes, dne 31. avgusta 1941 dopoldne pri upraviteljstvih posameznih Šol.
Trgovinska pogodba med Španijo ln Dansko.
Nova trgovinska pogodba je bila podpisana med Španijo in Dansko. Po tej pogodbi bo dosegla blagovna izmenjava med obema državama 12 milijonov danskih kron. Danska bo uvažala oranže, I vino in plutovino, izvažala pa bo stroje^
O letošnji riževi letini v Italiji je napisan v listu »II Sole« lep članek, iz katerega posnemamo naslednje podatke. Letošnje poletje je bilo za riž kaj ugodno. Dnevi so bili topli — nekateri zelo topli — noči pa vlažne, mlačne in rosne. To je bilo za riž kakor nalašč. V zadnjih 20 letih je pridelovanje riža v Italiji zelo napredovalo in še napreduje po prizadevanju Narodnega zavoda za riž. Naj govore številke: leta 1932 je znašala površina obdelanih riževih polj 128.298 ha, sedaj pa znaša 163.000 ha. Prejšnja žetev je znašala okoli 6 in pol milij. kvintalov, letina zadnjih let pa je dosegla 9 milij. kvintalov. Kar je še važnejše pa je to, da se je povprečni pridelek riža v zadnjih letih tako močno dvignil, da je prinesel Italiji svetovno prvenstvo. Leta 1922 je znašal povprečni pridelek riža na en ha 39 kvintalov, sedanji hektarski povprečni pridelek pa znaša 55 kvintalov. Novi italijanski riževi nasadi so v tesni zvezi z regulacijo alpinskih jezer in bonifikacij-skih del. Tako je Narodni zavod za riž dal na razpolago 20,800000 lir za regulacijo jezera Lago Maggiore, kjer bo kmalu pridobljen nov prostor za riževe nasade. Mnogo so pripomogli k povečanju riževega pridelka tudi poljedelci sami, posebno v Lombardiji in Piemontu, ki so res mnogo
žrtvovali. Vladna politika določa riževe cene tako, da niso previsoke za konsumenta, da pa vendar dobe svoje tudi producenti, ki morajo biti zlasti oškodovani v deževnih letih, kadar so riževe letine 6labe. Da bi dobili producenti čim večji izkupiček za sveži letošnji pridelek, je bil 5. avgusta letošnjega leta sklenjen dogovor med Poljedelsko konfederacijo in Zvezo industrije svile, po katerem se je ta zveza obvezala, da bo odkupila prvi kontingent letošnje riževe letine po 22.50 lir za kilogram svežega riža. Na ta način je doseženo dvoje: kmetje bodo dobili 5.50 lir več za kilogram, kakor znašajo maksimalne tržne cene, drugič pa bodo rajši takoj dali svoj pridelek na trg. Računajo, da bo tako pokupljenega tri četrtine letošnjega pridelka. Vladni krogi in Narodni zavod za riž polagajo tudi veliko važnost na semenski riž. Tudi letos se bo vršila selekcija semenskega riža. To je pač najuspešnejše sredstvo za kvalitativno in kvantitativno zvišanje riževega pridelka. 250 tisoč kvintalov najboljšega riža bodo izbrali za seme, dočim so ga prejšnja leta določili v ta namen 100 do 150 lisoč kvintalov. To ne bo težko, ker bo po vseh znakih sodeč letošnja riževa žetev dobra in zelo ugodna, kar v veliki meri odstranjuje skrb za prehrano v bodočnosti.
Papen je šel v Nemčijo
Carigrad, 30. avgusta. AS. Predvčerajšnjim je bil nemški poslanik von Papen v Ankari spi-ejet od predsednika turške republike v prisotnosti ministra zunanjih zadev Saradiogluja. Prihodnji torek bo Papen odpotoval v Nemčijo in se bo po nekaj dneh bivanja v Nemčiji vrnil v Ankaro.
' Obkroževanje Japonske
v Tokio, 80. avg. Japonski fregatni kapitan To-minega je izjavil na radiu generalnega štaba, da so se Japonsko oblegajoče sile združile proti Japonski. Te sile imenuje ABCD: Amerika, Britanija, Kitajska Čukinga in Vzhodna Indija. Dodal je, da Anglija pospešuje svoje vojne priprave in okrepitev svojih pozicij s tem, da pošilja vojne ladje v Burmo in na Malako. Na polotoku Malaka je pedaj 70 ladij e 70,000 ljudi, večinoma Avstral-
cev, 20.000 prostovoljcev, pa 500 letal. V Burmi je 56.000 ljudi, 50 letal in nekaj vojnih ladij, na Filipinih pa je 45 vojnih ladij, od teh dve križarki, 15 rušilcev, 17 podmornic, 200 letal in 25.000 ljudi. V Holandski Indiji pa je zbranih 80 ladij, 50 letal in 100.000 ljudi. Zedinjene države nameravajo v Čunkingu poslati 200 do 800 letal. t'
Mobilizacija poljskih delavcev in zasega vse žetve v Bolgariji
Sofila. 30. avgusta, s. Vlada je odredila civilno mobilizacijo vseh poljskih delavcev ter hkratu povabila kmete, nai do 1. oktobra iz-roče pristojnim oblastem vso žetev. Tisti, ki bodo skrbno izpolnili to naročilo, bodo dobili nagrado, drugim pa bodo žilo zasegle vojaške oblasti,
V imenu vseh" sorodnikov naznanjam, 'da je po dolgem trpljenju v starosti 78 let umrl gospod
il Tonnies
Kndustrlalec
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. septembra 1.1, ob 4 popoldne z Žal iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1941.
Žalujoča soproga M ar ion Tonnies
Ob 300 letnici
Nove Štifte na Dolenjskem
V nedeljo 7. septembra in na Mali šmarin bodo spominske pobožnosti, ki jih bo vodil prevzv. g. Škot dr. Rozman - Posvečene bodo Kraljici miru
Ribnica, avgusta 1941.
Prihodnjo nedeljo in v ponedeljek, na praznik Malega šmarna bo slovensko ljudstvo proslavilo tristoletni jubilej slovite dolenjske Marijine božje poti — Nove Štifte. V to krasno Marijino svetišče, v katerega se je zatekal naš narod v naj-bridkejših časih že od turških vpadov, časov kuge, pomanjkanja in stiske, bodo prihitele množice ljudstva. Prosile bodo dobro nebeško Mater, ki v tej cerkvi že 300 let deli stotinam pobožnih romarjev milosti, da nam podeli ob tem lepem jubileju največjo milost — mir, takšen mir, za kakršnega prosimo v svojih vsakdanjih molitvah. V tem smislu bomo proslavili tristoletni jubilej naše velike božje poti.
1	Nova Štifta na Dolenjskem
' V nedeljo bo tretjeredni shod za tretjerednike lz ribniške dekanije. Sveta maša bo ob 7. in ob 11. Popoldne ob 6 bo imel cerkveni govor p. Odi-lo Hanjšck, po pridigi pa bo procesija sv. Rešnje-ga Telesa s prošnjami za mir. Po procesiji posvetitev in obljuba pred cerkvijo. Na praznik v ponedeljek bo slovesna proslava tristoletnega jubileja, katero bo vodil prevzvišeni škof dr. Gro-gorij Rozman. Zjutraj ob 7 bo govoril frančiškanski provincial p. Gracijan Heric, slovesno službo božjo in slavnostni spominski govor ob pol 11 pa bo opravil škof dr. Rožman. Popoldne ob 3 bo karmelska procesija; pred njo bo imel kratek nagovor p. Odilo Ilajnšek. Po procesiji, ki jo bo vodil prevzvišeni, bo posvetitev in nato zaključek pobožnosti.
Mati božja v Novi Štifti kliče slovensko ljudstvo, da zopet prihiti k Njej, da mu po goreči, trdni in zaupni molitvi in prošnji da novih moči, da bo lahko z Njeno pomočjo lažje doseglo lepšo bodočnost. Ljubezen do naše zemlje, ki jo je slovenski narod posejal z Marijinimi cerkvicami tam od Svete Gore, Marije Pomagaj in vseh drugih Marijinih svetišč do Zaplaza in Nove Štifte, nam bo z Marijino pomočjo ohranila srce in pojeklenila voljo, da se bomo te zemlje še z večjo ljubeznijo oklenili in jo ohranili.
Zgodovina Nove Štifte
Zgodovina Nove Štifte
»Anno 1641.c, tako pričenja kronist Georg. Janež v rokopisu o prvih početkih Nove Štifte, ko so postavili temu svetišču temeljni kamen. Legenda, ki je še zelo živa v ljudskih ustih, pripoveduje, da se je na griču, ki se je takrat imenoval Brinjev vrh, Marija sama prikazala pobožnemu kmetu Matiji Furlanu iz bližnje vasi Sušja in mu ukazala tu zidati cerkev Njej v čast. Da mu je pokazala prav kraj za cerkev in načrt, ki naj se po njem zida. Ribniški grajski valpet Riglar ga je dal zato zapreti v ječo, češ, naj se kmet izpameluje. Za kazen je valpet oslepel, dokler se ni vdal v božjo voljo, in je graščina potem prva začela z zidavo cerkve. Zgodovinski viri in listine ne vedo o tej legendi ničesar, opirajo pa se na neka skrivnostna prikazovanja. V prvih desetletjih 17. stoletja, pripovedujejo listine, so videli ljudje na Brinjevem vrhu ponoči večkrat različne luči. Zato je ribniški baron Jurij Jernej Kizelj zaprosil oglejskega patriarha Marka Gradnika, naj mu dovoli tam sezidati Marijino cerkev. Patriarh mu je poslal 31. marca 1640 dovoljenje, v katerem se sklicuje na neke luči, ribniški naddiakon Fr. M. Vaccani pa naj položi za novo cerkev temeljni kamen. To se jc zgodilo v nedeljo po sv. Martinu 1641. Ko je prevzel ribniško graščino podgrajski baron Jurij Andrej Tri-lek, je gradnja lepo napredovala in bila končana
po 30 letih (1671). Dne 17. februarja 1671 je ribniški župnik in naddiakon dr. Janez Ludvik Schonleben je vzidal v jabolko nad kupolo več relikvij svetnikov, lesen španski križ in listino, na kateri je na kratko popisal zgodovino o postanku te cerkve. Kot vnet častilec sv. Jožefa je dal sezidati blizu Marijine cerkve osmerokotno kapelico sv. Jožefa kot pribežališče zoper turško nevarnost.
Slovita božja pot
Ko je dobila cerkev duhovnika, je ta božja pot zelo zaslovela. Ob blagoslovitvi cerkve 1. 1743. po škofu grofu Leopoldu Petazziju je bila sv. birma, na kateri je bilo birmanih 16.814 vernikov. Z vseh strani so prihajale procesije in tisoči in tisoči vernega ljudstva so se zatekali k Materi božji v Novo Štifto. Nekateri duhovniki so bivali v Novi Štifti skoraj vso svojo življenjsko dobo.
Božjepotno cerkev je hudo zadel jožefinizein. Na listi cerkvi, ki naj bi se na ukaz jožefinskih oblastnikov porušile, je bila tudi Nova Štifta. To namero sta preprečila ribniški dekan in graščak Josip Rudež.
Ko je cerkev po 20 letih zopet dobila duhovnika, so se rane, ki jih je povzročil jožefini-zem — cerkev je bila ob orgle, ob milodare, ki so jih ključarji dajali graščaku-jožefincu — zacelile. Ljudstvo je zopet hodilo k Materi božji. Pri vsem tem, da je bilo za duhovna opravila vse poskrbljeno in da so dušni pastirji po možnosti vse storili za povzdigo romarske cerkve, se je vendar pri okoličanih vzbudila misel, da bi se pri Novi Štifti naselili frančiškani in prevzeli
oskrbovanje te cerkve. Ta želja se je vedno bolj utrjevala. Izpolnitev je pospešil rojak iz Sušja dr. Jožef Lesar.
Oo. frančiškani — oskrbniki Nove Štifte
Veliki Marijini častilec, ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič je želel, da bi se Nova Štifta kot Marijina božja pot povzdignila. Sklenil je tu naseliti frančiškane, ki naj bi bili pobožnim romarjem na uslugo. Marija Benčina je darovala 8f>00 K z željo, da se čimprej ustanovi pri cerkvi frančiškanska naselbina. Dne 30. avgusta 1914 je bila slovesna umestitev redovne naselbine. Prvi predstojnik pri Novi Štifti je bil o. Konstantin Luser. S prihodom oo. frančiškanov je cerkev mnogo pridobila. Ljudstvo se je zopet začelo zatekati k Mariji v Novo Štifto in iz vseh strani so prihajale procesije vernikov. Ker je prav v tistih letih divjala svetovna vojna, so prihajali verniki še v večjem številu, da bi jim Marija Vnebovzeta čimprej izprosila mir. Po odhodu o. Konstantina je prevzel predstojništvo o. Ambrož Remec, ki je služboval pri Novi Štifti 8 let. Takrat je dobila cerkev tri nove zvonove. V tej dobi (1920—22) je akademski slikar naslikal v kupoli sedem veselih Marijinih skrivnosti. Cerkev je po teh slikah na lepoti toliko pridobila, da se lahko imenuje biser slovenskih cerkva. Romarju se zdi, da je v Marijinem raju.
L. 1925. je zadela Novo Štifto in njenega varuha o. Ananijo Vračka nesreča. Na veliki torek, 17. aprila, je zgorela streha na cerkvi in kupoli. Vendar so cerkev pokrili že v par mesecih s cin-
Glavni oltar v cerkvi pri Novi Štifti
Foto: Divjak Jožo, Ribnlo
kovo pločevino. Po odhodu o. Ananije Zamarji ki je posvečeval posebno skrb povzdigi bogoslužji in notranji opremi cerkve, je spet prevzel pred stojništvo o. Ambrož Remec, ki je v naslednjih 6 letih mnogo storil za cerkev. Do 1. 1934—37 je oskrboval cerkev o. Albert Pire, po njegovem odhodu pa je prišel na splošno željo nazaj z Brezi j o. Ambrož. Njegova zasluga je, da je cerkev ob 300 letnem jubileju tako lepa in da postaja vedno ljubša našemu ljudstvu, ki se prav rado in vedno bolj pogosto zateka k Materi božji v Novo Štifto.
Obsežna javna dela
m prehrana prebivafsfva v Ljubljani
Izčrpno županovo poročilo o najvažnejših poslih mestne občine
£!v. stopnice pri Novi Štifti
Foto; Divjak Jože, Ribnica.
V petek zvečer je bila ob šestih redna seja mestnega 6veta ljubljanskega. Na seji je ljubljanski župan dal izčrpno poročilo o javnih delih v Ljubljani, hkrati pa je poročal o skrbeh in naporih občine za prehrano prebivalstva. Sejo je vodil župan dr. Adlešič, ki je po uvodnih formalnostih najprej sporočil mestnemu svetu naslednje:
Vladarjeva zahvala
Na 'vdanostno brzojavko, ki smo jo s evoje prejšnje seje poslali Nj. Vel. Kralju in Cesarju, mi je prvi pribočnik brzojavno sporočil naslednjo Vladarjevo zahvalo:
»L'augusto Sovrano ha aecolto con vivo compia-cimento i sentimenti rivoltigli dal consiglio comu-nale di Lubiana anehe a nome della cittadinanza e mi affida Pespres6ione del suo grato animo per il gentile pensiero.t
»Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.«
Odgovor Duceja	___^
Prav tako mi je pa Nj. Ekscelenca Visoki Komisar sporočil Ducejevo zahvalo s temle pismom:
»II Duce mi da il gradito incarico di ringra-ziarVi per il telegramma inviatogli in occasione della prima riunione del Consiglio dopo la costitu-zione della Provincia di Lubiana.«
»Duce mi je dal prijetno naročilo, da se Vam zahvalim za brzojav, ki mu je bil poslan oh priliki prvega sestanka občinskega sveta po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.«
Zupan je nato sporočil, da so bile z odredbo Visokega Komisariata priključeni 2. julija mestni občini ljubljanski kraji: Dolnice, Kanina gorica, Glinice in Podutik. Z odlokom Visokega Komisariata veljajo v teh krajih iste davščine kot v Ljubljani. Občini je bilo naročeno, naj skrbi zanje z enako ljubeznijo, kot za druge dele ljubljanske občine. Župan je izrekel novim članom ljubljanske občine željo, naj bi složno sodelovali pri prizadevanjih za napredek občine.
Cestna dela
Zupan se je nato dotaknil vseh obsežnih javnih del, ki jih opravlja občina v svojem področju. Pregled cestnih del pokaže, da je cestno nadzorstvo obnovilo makadamska cestišča v šiški na Medvedovi, Černetovi in Gasilski ulici, na Mirju za rimskim zidom, za Bežigradom v Staničevi ul., utrjuje se cesta na Rožnik, obnavlja Žalska cesta in Albanska ulica pri pokopališču Sv. Križa. Utrjena bo Ižanska in Linhartova cesta. Odsek za ceste je uredil ulice mestnega središča na južni strani Kongresnega trga, kjer je bilo samo okrog Vseučiliške knjižnice s cestnim katranom utrjenih 8500 kv. metrov novih ulic. Asfaltira se Zaloška cesta, za katero je bil lani tlakovan tramvajski pas. Na zahodni strani mesta razširjajo cesto na Rožnik od železniškega prelaza do Svet-čeve ulice. Ureja se spodnja promenada, ki bo dala prebivalstvu Rožne doline koristno bližnjico skozi Tivolski park v središče mesta. Pripravljajo se nov sprehajalne poti, ob kapelici za Čadom pa je bil že ustvarjen prijeten kotiček. Občina je kupila Virantov vrt in bo sedaj mogla razširiti Grudnovo nabrežje, po katerem bo speljana državna cesta na Dolenjsko. Ostali del vrla bo preurejen v park za šentjakobski okraj. Kmalu bo izvedeno podaljašnje Šubičeve ulice na Kongresni trg. Še prej pa bo urejena Muzejska ulica ob hišah Pokojninskega zavoda. Kanalizacije v Nunski in Muzejski in Šubičevi ulici so že speljane in priključene na obstoječe kanalsko omrežje. Prihodnje leto bo Šubičeva ulica že odprta za promet, tlakovana pa bo kasneje, ko se bo zemlja že popolnoma usedla.
Skrb za zdravje mladine
S Šubičevo ulico bo središče mesta dobilo novo zvezo s tivolskimi nasadi, zlasti z velikim otroškim igriščem v južnem delu Tivolija, ki ga po pravici imenujemo »otroški paradiž«. Otrokom, ki nimajo domačih vrtov, je občina v delavskih okrajih napravila že lepa igrišča, tako v Mostah in v Trnovem, na Ambrožovem trgu in na Gradu. Na šolah na Ledini in na Prulah so bila urejena
igrišča za pouk obvezne telesne vzgoje. Pred otroškim zavetiščem stanovanjske kolonije za Bežigradom in v koloniji na Cesti dveh cesarjev bosta urejeni otroški igrišči; štiri nadaljna igrišča pripravlja občina v območju rožniških in šišenskih gozdov. Igrišče bo tudi v novem ljudskem kopališču v Koleziji. Glavno otroško igrišče, ki l>p v Tivoliju, 6pada med največja javna dela. Pozimi dobi mladina na ribniku tudi svoje drsališče, na igrišču samem pa bo dolga vrsta najrazličnejših priprav za igranje otrok pod varstvom za ta namen izšolanih varuhinj. Tako bodo tudi revne matere lahko pošiljale tja svoje otroke brez skrbi, da bi se jim kaj hudega pripetilo. Posebno bo otrokom ustreženo še z velikim bro-tfiščem, v katerem bodo lahko bredli po plitki vodi in čofali po mili volji. Glavna dela na osrednjem igrišču bodo končana še prihodnje leto. — Ljubljanska mladina je tudi pri teh delih deležna velike dobrote Eksc. Visokega Komisarja, ki je iz ljubezni do nje za ureditev tega igrišča in Grajsko planote daroval 200.000 lir z željo, da tudi pomaga nezaposlenim.
Druge pomembne javne zgradbe
Te dni bo izročen prometu most čez Gruberjev prekop. Tramvajska čakalnica z javnim straniščem pred kolodvorom je tudi končana. Prihodnje leto bo zgrajena tramvajska čakalnica z javnimi stranišči pred pokopališčem pri Sv. Križu, nato pa pridejo na vrsto javna stranišča pri Sv. Jakobu, pri Sv. Petru, na Dolenjski cesti, ob vhodu v Tivoli in ob izlivu Gradaščice.
Občina je za manj premožne ob cesti v Mestni log sezidala 25 hiš s 50 stanovanji. Pri koloniji ob Cesti dveh cesarjev pa sta bili postavljeni dve hiši za štiri družine. Zidarska in tesarska dela za Dom onemoglih na Bokalcah so že oddana in so v torek že začeli s prvimi deli. Ker je gradivo pripravljeno, bodo poslopja, potrebna za 250 oskrbovancev, že letos pod streho. Zidanje tega zavoda je razdeljeno na več let. Gradi se novo ljudsko kopališče v Koleziji, ki bo s športnimi igrišči zavzelo 5000 kv. metrov in bo imelo v garderobah prostora za obleke 2000 kopalcev. Veljalo bo 1,216.000 lir in je občini priskočil na pomoč Eksc. Visoki Komisar z obljubo kreditov. — Na Grajski planoti je končana obnova starodavnih okopov. Lepo pa napreduje preureditev severovzhodnega grajskega trakta.
Mestne tržnice
Od stolnice do Kopitarjeve ulice in nazaj čez semenišče in velik del Pogačarjevega trga je mojster Plečnik zamislil v zvezi s stolnico veličastni mestni magistrat. V pritličju trakta proti Ljubljanici nasproti sedanjim tržnicam naj bi bile male trgovine. Vsa druga poslopja bodo nosili stebri. Med poslopji bo velik živilski trg, ob slabem vremenu pa se bodo prodajalci z dvoriščnega trga lahko preselili pod stebrišča poslopij. Prvi del tega velikega načrta je z zidanjem tržnic na bregu končan. Pod cesto dobimo še tržnice za ribe, ob cesti pa pokrito stebrišče. To delo bo nujno treba nadaljevati z zgraditvijo paralelnih tržnic, nad katerimi se bodo dvigali uradni prostori. Ker uradnih prostorov silno primanjkuje, bodo te že zasnovane zgradbe prva in najnujnejša zahteva bližnje bodočnosti. — Natečaj za regulacijo Ljubljane in tudi njene okolice je lepo uspel in bo prirejena razstava v Jakopičevem paviljonu.
Za prehrano malega človeka
Občina je poskrbela, da je letos povečala produkcijo pridelkov z razdelitvijo mestnih zemljišč revnim slojem za obdelovanje. (5 ha mestnega sveta ie bilo razdeljenih na 555 parcel in dano velikim družinam brezplačno v obdelavo. Občina je odstopila svet v obdelavo tudi društvu »Mali gospodar« in jetnišnici. Občina je dalje sama kmetovala in pridelala toliko, da so založeni s pridelki vsi mestni socialni zavodi. Draginjo je skušala zajeziti z nabavami cenenih živil. Po najnižjih cenah je oddala občina doslej: 56.550 kg koruzne moke, 56.405 kg koruznega zdroba, 118.000 kg soržične moke, 195.000 kg fižola, 10.500 kg ješprenja, 7.000 kg pšena, 12.000 kg sojine moke. 81.000 kg ovsa in 505.000 kg krompirja. Tudi za letos sc priprav-
ljajo velike zaloge, za maščobe pa se bo potrudil Prevod.
Občina si je prizadevala tudi za pravično razdelitev življenskih potrebščin. Občinski prehranjevalni odbor je dosegel, da je z živilskimi kartami zajamčen enak delež revnim in bogatim. S posebnim razumevanjem liksc. Visokega Komisarja za razmere delavstva in nameščen-stva so bile 21. junija uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Junija je bilo razdeljenih 91.158 kart, za avgust je bilo razdeljenih že 95.000 nakaznic. Enotne krušne moke je bilo razdeljene na nakaznice doslej 5,850.000 kg. 16. julija smo dobili nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor. Teli kart je bilo julija razdeljenih nekaj nad 85.000, avgusta nad 89.2000. 9. avgusta je bilo prvič uvedeno racioniranje mesa. Z gostilniškimi gosti, abo-nenti in zavodi je v Ljubljani sedaj za dobivanje mesa upravičenih okrog 104.000 duš. Da bo zagotovljena dobuva zdravega mleka se uvaja nadzorstvo nad prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Presno in kuhano maslo bo naprodaj samo na maščobne nakaznice. S 1. septembrom dobimo še nakaznice za pralno milo.
Racioniranje živil in življenskih potrebščin je potrebno, da dobi enak delež revež in l>ogafin. Prebivalstvo z zaupanjem gloda v bodočnost, ker občuti skrb Visokega Komisariata, občinski svet pa bo storil vse, kar mu nalaga vest in dopuščajo moči.
Poročila odborov
Sledilo je poročilo finančnega in trošarin-skega odbora, ki ga je dal prof. Dermastja. Zvišanje prejemkov uslužbencev po odrpdbi Visokega Komisariata bo za mestno občino zneslo do konca leta 800.000 lir. Občinski svet odobri kritje iz proračunskih sredstev. V bodoče naj velja tudi za mestno delavstvo, da se rodbinska doklada za otroke izplača začenši s tistim mesecem, v katerem se otrok prijavi. Glede cerkveno konkurenčne doklade za župnijo v Trnovem se sklene, da znaša 7.6% vseh doklad na neposredne davke za letos in prav toliko za drugo leto. Za nove naloge mestnega socialnega skrbstva se odobri kredit 500.000 lir, polovica iz mestnega proračuna, polovica pa iz dohodkov mestne elektrarne in plinarne. Za izdajo knjige Plečnikovih del, ki bo tudi propagandnega značaja za Ljubljano, se določi znesek 25.000 lir. Dovoljeni so bili še manjši drugi krediti, nakar so bili deloma sprejeti, deloma odklonjeni ugovori in pritožbe proti raznim predpisom in trošarinam.
Za gradbeni odbor je poročal prof. dr. Štele. Sklenjena je bila prepoved zazidave manjše parcele pri sv. Petru. Za personalni pravni odbor je poročal g. Novak. Zaradi odstopa nekaterih občinskih svetnikov so bili izpopolnjeni razni odseki in odbori z novimi člani. Za Združenje pekov je bil v preskrbovalni odbor izvoljen zastopnik Požar Vinko in njegov namestnik Megušar Josip. Sprejeta je bila tudi uredba, ki določa kazni za prekrške gasilskega reda v Ljubljani.
Tajna seja
Glavni sklepi tajne seje so: mestna občina prevzame od kvesture (policije) 10 uslužbenk anagrafičnega (popisovalnega) urada, ker mera skrbeti za popis prebivalstva občina sama. Pogodbenim mestnim uslužbencem in nastavljen-cem se priznajo iste pravice kacnr pragmatičnim, kar jim je v dobro pri vračunavTiju prejemkov in doklad. Sprejetih je bilo pet novih poklicnih ga-iiiccv Dosedanji mestni proi>.>or;i in učitelji veščin so prevedeni v isti položaj, kakor ga uživajo drugi mestni uradniki v isti stopnji. Dosedaj so mestni profesorji in učitelji veščin imeli one pravice kakor državni prof«--sorji. Dalje je opčin«k» svet obravnaval ra;nc druge osebne zadeve, kakor priznanje stalnosti, vštetje let. napredovanja, draginj.ske doklade in podobno. Vsi predlogi presonalno-pravnega odseka so bili soglasno sprejeti.
Vino
Vino
C H I A N T I
Marlo Piccinl, Poffgibonat (Slana, Italia)
11 m i g I i o r el II NajboljSel — Zahtevajte Preferitelol || ga na prvem mestu I
Z)hOJ&M, hOViCe
Koledar
Nedelja, SI. avgusta: 18. pob.; Rajmund, sp.; Pavlin, škof; Ami>'a, sveta žena.
Ponedeljek, 1. septembra: Egidij, opat; Ve-rena, dev.; Jozue in Gedeon, sodnika.
Torek, 2. septembra: Štefan Ogrski, kralj; Maksima, muč.; Elpidij, škof.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Emil Tbn-nies, industrijalec. Pogreb bo v ponedeljek, 1. septembra ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Po hudi bolezni je za vedno zatisnil svoje oči gospod Marko šuklje, dipl. phil, bon. statistik Higienskega zavoda. Pogreb bo v nedeljo ob polšeslih jiopoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožatjel
Rdeči križ sporoča
Na Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je po kurirju prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b.
Antunovič Anton, Arčon Ana, Bregar Angela, Gimbaš Pavla, Horvat Rajmund, Knaflič Ivanka, Lorenčič Milica, Mečemar Josip, Pinterič Marica, Rus Marjan, Stine Josipina, Šegulja Ivan, Živec Dore, Živec Viktor.
Pošto naj dvignejo: Cizej Francka, Dečji dom, Lipičeva ul., Krmolj Marija, Na Peči 11, Moste, Nagodej Josip (prej uradnik pri F. Kunstelj, Vrhnika), sedaj verjetno v »Pegleznu«.
Gospod Novak Ivan, tekstilni tovarnar lz Maribora, naj dvigne pošto, ki mu je bila namenjena v Užice; gospa Terezija Faust pošto, ki je bila poslana v Bos. Gradiško, in g. Kranjc Josip j.ošio za Slav. Požego.
Gospa Klinar Helena ali svojci naj se nujno zglase v tajništvu Poizvedovalnega oddelka.
Neimenovana gospa z Vrhnike je darovala
Poizvedovalnemu oddeku L 50. Iskrena hvala! •
—	Rakovnik — Ljubljana. Na praznik Marijinega rojstva S. septembra bo na Rakovniku v Ljubljani običajni romarski shod. Sv. maše bodo ob 6, 7, 8, 9, 10 slovesna in ob 11. Popoldne ob 2 bo pobožnost ljubljanskih otrok, dečkov in deklic, za mir in srečno bodočnost slovenskega naroda. Prosimo starše, da pošljejo otroke. Popoldanska služba božja za odrasle bo ob pol 4. — Za udeležence je v območju Ljubljanske pokrajine dovoljena polovična voznina. — Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in obrazec K-I3, ki jim v zvezi s potrdilom udeležbe na Rakovniku velja za brezplačen povratek.
—	Romanje otrok na Rakovnik. Lani, na praznik Marijinega rojstva, so imeli ljubljanski otroci na Rakovniku prošnjo procesijo za mir. Ker slovenski narod še nadalje potrebuje Marijine pomoči in njenega varstva, bo tudi letos na praznik 8. septembra popoldne ob 2 pobožnost otrok, dečkov in deklic, Za mir in srečno bodočnost slovenskega naroda. Pobožnost začne točno ob 2. Po molitvah za mir bo kratek nagovor, nato pete litanije in blagoslov. .Starši, ker ima molitev otrok posebno moč, pošljite otroke, da s svojimi prošnjami skrajšajo težke dneve in izprosijo slovenskemu narodu srečno bodočnost!
—	Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike »ribolovnic« in »ribar-skih izkaznice, ki so jih izdala bivša jugoslovanska upravna oblastva za ribolov v letu^ 1941, da jih v lastnem interesu čimprej predlože zaradi prežigosanja svojim pristojnim občinam, upravnim oblastvom I. stopnje.
—	Aljažev klub v Ljubljani tem polom obvešča izletnike, ki ob nedeljah posečajo Iški Vint-gar, Krvavo peč in Krim, da je služba božja vsako nedeljo ob 9 v Iški vasi.
—	Prodaja olja. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča z ozirom na vprašanje Zveze trgovskih združenj, da bo počenši z oktobrom t. 1. delež olja na živilskih nakaznicah izražen v centi-litrih. Trgovci na drobno smejo v mesecu septembru prodajati imetnikom živilskih nakaznic olje po meri namesto po teži in sicer tako, da odgovarja okroglo 10.8 centilitrov 100 gramom olja.
—	Vsem profesorjem, učiteljem meščanskih šol in učiteljem ljudskih šol, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino. Rdeči križ obveišča prizadete v zvezi z notico, ki je bila že objavljena, da se morajo prosilci obračati za zaposlitev na strokovno-nadaljevalnih šolah in trgovsko nadaljevalnih šolah le na VIII. oddelek Visokega Komisariata. Glede zaposlitev na privatnih gimnazijah, učiteljiščih in drugih šolah naj se pa obrnejo direktno do upraviteljstev in ravnateljstev teh zavodov, ki predlagajo IV. oddelku Visokega Komisariata posamezne zaposlitve.
—	Glasbena akademija in srednja glasbena šola. Vpisovanje na drž. srednjo glasbeno šolo začne 1. septembra in traja do 15. septembra, dnevno od 9—12 in od 15—17 (za nove gojence od 1. do 15. septembra). Na srednji glasbeni šoli se jKničujejo sledeči predmeti: harmonija, kontra-punkt, solopetje, klavir, orgle, violina, čelo, vsa pihala in trobila ter operna in dramatična umetnost. Pojasnila glede vpisa brezplačno v pisarni Glasbene akademije (Gosposka ul. 8).
—	Absolventi srednjih šol, ki se nameravajo posvetiti glasbi ali dramatični umetnosti, dobe potrebne informacije pri rektoratu Glasbene akademije, Gosposka ul. 8.
—Dr. Krekova učiteljska gospodinjska šola v Ljubljani, Vodnikova 62. Vpisovanje za novo šolsko leto bo za I. in 111. razred dne 1. in 2. septembra. — Na enoletni dr. Krekovi gospodinjski šoli na istem zavodu bo vpisovanje tudi 1. in 2. septembra. Redni pouk pa se bo pričel 1, oktobra. — Na obeh imenovanih šolah se sprejemajo notranje in zunanje učenke. Prospekti so na razpolago pri vodstvu zavoda. — Internat tega zavoda bo sprejemal tudi učenke, ki obiskujejo šole v mestu.
—	Na uriulinski ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje 1. in 2, septembra v ravnateljev! pisarni in po razredih. Stare utenke prl-aeso k vpisu zadnje letno spričevalo tn denar za
jristojbine, prvošolke pa še rojstni in krstni list er potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu za I. gimn. razred. Ker je na zavodu zasebna šolnina, u treba davčnega potrdila. — Učenke z drugih avo-dov se vpisujejo 3. septembra v ravnateljevi
pisarni. Sprejemajo se le take, ki so razred zdelale in imajo v vedenju odlično oceno. — Kolko-
vine (cerkv. kolka za 19 lir) na prijavi so oproščene učenke, ki plačajo letno manj kot 22.80 lire nejx>srednega davka in otroci invalidov ter beguncev. Te pa morajo pri vpisu predložiti tozadevne listine: davčno potrdilo ali pa izkaz o Invalidih. — Sj>ored vpisovanja je razviden na oglasni deski v veži.
—	Eno!et4l trgovski tečaj s pravico favnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telelon 2986). Vpisovanje &e vrši vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
—	Vincencijeva konferenca za akademike se zahvaljujo vsem dosedanjim dobrotnikom ter obenem prosi za nadaljnjo naklonjenost, da bo mogla podpirali s hrano in slanovanjem mnoge akademike in druge študente, ki so cstrli v Ljubljani med počitnicami zaradi študija. Sedaj med počitnicami zbiramo tudi sredstva za jesen in zimo, ko bo začetek šolskega leta in bo prišlo v Ljubljano mnogo akademikov in srednješolcev. — Se priporoča: Vincencijeva konfcrenca za akademike v Ljubljani, Semeniška 2.11. šl. ček. rač. 15.838.
—	Trgovski sotrudnik, kateri je prišel ob svoje premoženje, obleko, perilo, brez zaposlitve ter sredstev, prosi dobre ljudi za zaposlitev — verziran je v manufakturi— isto za dar, bodisi v blagu, gotovini, katerega prosim pošljite na upravo »Slovenca« pod »Pomoč«, za kar se že vnaprej zahvaljuje.
—	Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki ste se me spominjali ob moji osemdesetletnici pismeno ali ustno, izrekam tem potom iskreno zahvalo. Bog Vas uslišil — Vdani Jernej Kopač, svečar.
—	Mnogi vprašujejo, kdo izdeluje tako odlične naslovne slike »Knjižic«. Te dni izide zopet nova knjižica s prav originalno naslovno sliko. Te slike izvršujejo nnvadno gg. Kocjančič, Lavrih, Beranek, Imperl. Nova knjižica ima naslov »Za srečo«, spisal prof. Franc Mihelčič. Stane 50 cent.
—	Nadaljevalni in začetniški tečaji italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2936). Prijave se sprejemajo do pričetka predavanj, dne 10. septembra.
—	Redni letni občni zbor Zadruge Učiteljski dom v Ljubljani bo v Ljubljani v nedeljo, 14, septembra 1941 ob 10 v Učiteljskem domu, Žibertova ulica z običajnim dnevnim redom. Če bi ob napovedanem času ne bilo navzočih zadosti zadružnikov, bo občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu zborovalcev.
—	Enoletni trgovski tečaj v Novem mestn s pravico javnosti, vpisuje dnevno. Šolnina 85 lir. Začetek pouka bo 9, septembra.
1 Cerkveni koncert, katerega bodo izvajali v petek, dne 5 septembra ob 20 v frančiškanski cerkvi domači umetniki: Franja Golobova (alt), prof. Jan Šlais (violina) in prot. Pavel Rančigaj (orgle) bo imel naslednji spored: 1. Frescobaldi: Preludij in fuga v g-molu — orgle solo. 2. Handel: sonata v g-molu za violino in orgle. 3. Bach: Blagor tebi in Ljubljena smrt, ter Regers V podobah tisočerih gledam Tvoj obraz. Pesmi za alt solo. 5. Premrl: Fuga — orgle solo. 6. Stradella: Molitev, Handel: Mesija — arije za alt solo a spremljevanjem orgel. Predprodaja vstopnic za ta cerkveni koncert je v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 10 lir navzdol.
1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti na Trgovskem učilUču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, prične 1. septembra. Pojasnila v pisarni ravnateljstva.
1 Živilske nakaznice skrbno hranite in varujte, da jih ne izgubite ali ne pokvarite, ker za izgubljene ali kako drugače uničene nakaznice nikakor ne bo mogoče dobiti drugih nakaznic, ker jih mestni preskrbovalni urad ne sme izdajati. Vse prebivalstvo naj se ravna po tem opozorilu, ker za izgubljeno ali uničeno živilsko nakaznico ni nobenega nadomestila.
1 Učiteljstvo ljudske šole v Mostah je darovalo Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 72 lir namesto venca na grob pok. nadzorniku Koscu, Iskrena hvala I — Odbor.
1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učiliiču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! Telefon 43-82.
Dentist
Pleničar Vladimir
sprejema od 7—9 in od 13—19.
Izven teh ur po dogovoru.
Ljubljana. Škrabčeva uliea 10 (Pod Rožnikom)
1 Romarje na KurešČek opozarjamo, da se vrši romanje ob vsakem vremenu. V primeru pa, da bi v nedeljo zjutraj močno deževalo, bodo vsi, ki so si rezervirali mesta za vožnjo z avtobusi v trgovinah Ničman, Sfiligoj in Šoukal, lahko isto-tam dobili povrnjene stroške, ki so bili s tem v zvezi.
1 Lichtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8 — meščanska šola. Vpisovanje za šolsko leto 1941-42 bo 1., 2. in 3. septembra. —
22.	septembra bo ob 9 uvodna služba božja,
23.	septembra ob 8 pa se prične rfedni pouk.
1 Na ioli Glasbene Matice se bo začelo jutri, v ponedeljek, dne 1, septembra vpisovanje za šolsko leto 1941-42. Vpisovanje bo trajalo do vštevši 4. septembra in se bo vršilo dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v Vegovi ulici št. 7, — Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov. V pisarni morajo izpolniti stanovski izkaz, ki ga predpiše tisti, ki prevzame plačilo ukovine. Prosimo starše, da vpišejo gojence v zgoraj navedenih dneh. Naknaden vpis ovira redni potek pouka, ki 6e bo začel 5. septembra in poznejši vpis zapade posebni pristojbini. Od zunanjih gojencev sprejema pisarna tudi pismene prijave. Vse podrobnosti daje pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7-1.
1 Tečaj italijanščine za začetnike se prične f. septembra. Prigla.se sprejema šolski sluga g. Miklavčič na učiteljišču (desni vhod).
1 Ginekolog dr. Ivo Rakuljič-Zelov javlja, da so neresnične vesti o iiselitvi iz Ljubljane in da redno ordinira naprej.
1 Vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo aa stavbne obrti na Grabnu bo SI. avgusta 1941 od 8 do 12. Vajenci novinci morajo predložiti učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo, ostali pa saino lansko spričevalo. Mojstri, opozorite vajence na vpis!
1 Očesni specialist dr. R. Baasin zopet redno ordinira.
1 Glasbena šola »Sloge« bo poučevala tudi v bodočem šolskem letu solo-petje, igranje na klavir, kitari in orkestralnih glasbilih, osnovno glasbeno teorijo, harmonijo, glasbeno zgodovino ter orkestralno igro, zborovsko petje, mimiko in komorno glasbo. Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12., pričetek pouka bo 15. septembra t. 1. Ukovina za september bo zaradi krajšega pouka sorazmerno znižana. Ostala pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ulici 19 (Ljubljanski dvor, pritličje).
1 Sedmošolec klasične gimnazije išče za prihodnja šolsko leto popolno oskrbo pri pošteni družini. Ponudbe s ceno in pogoji je nasloviti na upravo lista pod šifro »Klasična gimnazija«.
1 Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja cenj. članstvu, da bo vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo v nedeljo, dne 31. avgusta. — Uprava.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: ▼ nedeljo: mr.
Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12. in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. V ponedeljek: dr. Piccoli. Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Našla so se moderna kromirana očala v Stre-liški ulici. Dobijo se pri ekonomu v Deškem vzgajališču na Selu.
Novo mesto
Dnnes vsi na prireditve športnega dne.
Novomeška športna mladina vabi vse Novome-ščnne, da se udeležijo današnjih športnih prireditev. Oh 10 bodo na Krki plavalne tekme, ob 11.30 tek skozi Novo mesto, popoldne ob 16 pa je na stadionu začetek nogometnih tekem.
Na državni mešani meščanski šoli' v Novem mestu bo vpisovanje za novo šolsko leto samo 1. in 2. septembra od 14. ure dalje v gimnaziji, ker se bodo 3. septembra prostori začeli čistiti.
V zavod šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu se bodo tudi letos sprejemale učenke za ljudsko in meščansko šolo. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra, 23. sept. pa bo pričel redni pouk.
Prihodnja sejma za obvezno oddajo klavne živine se bosta v Novem mestu vršila dne 17. septembra in 1. oktobra. Na prvi sejem, ki se je vršil pred dnevi so živinorejci prostovoljno pripeljali 120 glav živine, ki jih je komisija kar najugodneje ocenila.
Sejmi za prašiče zopet dovoljeni. Zaradi parkljevke in slinavke so bili, kakor znano prejxivcdani vsi sejmi. Oblast je sedaj odredila, da so sejmi za prašiče zopet dovoljeni in se bodo v bodoče v Novem mestu zopet vršili vsak ponedeljek. Prvi tak sejem se bo vršil v ponedeljek, dne 1. septembra. Sejmi za govejo živino in drobnico za enkrat še niso dovoljeni.
Gledališki Igralci bodo gostovali v Četrtek ln petek, to je 4. in 5. sept. Zaradi nenadnih ovir, bodo gledališki igralci v Novem mestu gostovali v četrtek in petek in ne v sredo in četrtek, kakor smo jKjročali v včerajšnji številki. V četrtek se bo predstava vršila zvečer ob 7, v petek pa ob 3 popoldne. Obakrat v Prosvetnem domu. Nastopile bodo najboljše moči.
Nesreča na cesti. 36 letni Rajko Picek iz Žužemberka se je na vozu peljal proti Laščam po drva. Sedel ie na robu voza. Pri vožnji se mu je snelo zadnje kolo. V trenutku, ko se je voz zaradi tega nagnil, jo Picek padel z voza tako nesrečno, da je dobil več težjih poškodb, zaradi katerih se je moral zateči v kandijsko bolnišnico.
Nesreča mladega kolesarja. V kandijsko bolnišnico so s težkimi poškodbami pripeljali 11 letnega Viljema Šanerja iz Store Žage v občini Čremošnjice. Fantek- se je doma vozil s kolesom. s katerim je padel in si prizadejal težke poškodbe.
Iz Trsta
Barkovlje so slavile sv. Jerneja. V necleljo 24. t. m. je bilo v Barkovljah opasilo. Barkov-Ijani so proslavili svojega cerkvenega patrona sv. Jerneja z velikimi slovesnostmi. Idilična barkovljanska župna cerkev je bila polna domačinov in obiskovalcev iz Trsta, ko se je pričela ob 7.30 sv. maša, po maši pa je šla iz cerkve procesija po barkovljanskih ulicah ter se je vrnila nazaj po krasni promenadni cesti ob morju v cerkev.
Ljubljanski umetniki bodo zopet nastopili v tržaškem gledališču Politeama Rosettl. Prireditev bo 1. septembra ob 21. Nastopijo plesni par Erna Moharjeva in Boris Pilato, primado-na Ksenija Vidali-Demarchi in tenorist Jean Franci. Orkester bo dirigiral Dimitrij Žebre.
Velik romarski shod je bil 15. avgusta, na Veliko Gospojnico, v Vremah, kjer je tamošnja romantično ležeča farna cerkev slavila svoje opasilo. Zbralo se je veliko ljudi od blizu in daleč, dekleta iz cele okolice pa so imela svoj verski dan. Bilo so tri sv. maše in štiri pridige. Cerkev je bila premajhna, da bi sprejela množice vernikov, ki so prihitele iz domače in iz sosednih kraških in brkinskih fara.
Duhovne vaje za duhovnike iz goriške, tržaško-koperske in reške škofije se bodo pričele 15. septembra v Iki ter bodo trajale tri dni. Duhovne vaje bodo v Duhovniškem domu.
Umetniško razstavo svojih slik bo priredil tržaški slikar Josip Moro v Galeria Trieste na Viale XX. Settembre 16.
Tekma lovskih psov ptlčarjev za tržaško
frovinco bo 31. avgusta v dutoveljskem lovišču, ričetek ob 7 zjutraj.
Otavna košnja na Krasu. Letos imajo na Krasu otavno košnjo, kar je za kraške travnike velika redkost. Ponavadi sežge suša in vročina otavo tako, da nima niti živina dovolj paše, kam li da bi bila za košnjo. Letos pa je zaradi primerno deževnega vremetja košnja ota-ve zelo dobra ter bo kraškim živinorejcem prinesla precej dohodka.
Krompir je dozorel. V tržaški okolici in v Istri je sedaj v jioliieni teku kopanje krompirja, ki je letos izredno dobro obrodil ter bo glavni pridelek teh krajev. Na Krosu, ki ima zaradi mrzlejšega podnebja nekoliko kasnejšo letino, krompir še ni dozorel Le nekatere bolj zgodnje sorte so že zrele. Tudi na Krasu bo krompir dal lep pridelek.
Strela nžign. V sredo 20. avgusta ponoči je divjala na Krasu huda nevihta. Strela je marsikje udarila, največjo škodo pa je povzročila na Ostrožnem brdu pri Košani, kjer je zažgala kmečko hišo. Poslopje je zgorelo do tal. Na-
slednji dan pa io imeli v košanski fari drug požar in sicer v Stari Sušici, kjer je prav tako zgorela kmečka hiša.
Buren zaključek vročih pasjih dni. Vročina je v Trstu v zadnji tretjini avgusta spet pritisnila. Poanalo se je, da so zavladal* »paaji dnevi«.. Termometer je spet kazal v »enci nad 30 stopinj, nad mestom pa je ležala neznosna sparima. Režim pasjih dni pa se je burno končal. V sredo opoldne je zadivjala nad mestom nevihta s strahovitim nalivom in burjo. Deževalo je tako, da so se zamašili kanali ter so pritekli v ,nižje ležeče dele mesta celi potoki in zalili trge in ceste, tako da je voda vdirala v kleti in v pritlične lokale. Veliki trgi in široke ceste pod Sv. Justom in Scorcolo so bili spremenjeni v prava jezera, da je bil vsak prehod nemogoč. Vmes pa je hudo treskalo in grmelo. Čez dobro uro je nevihta potihnila, ostala pa je burja, ki je očistila ozračje in odgnala vročino.
Iz Spodnje štajerske
Začetek šolskega pouka na srednjih šolah.
Na vseh štajerskih srednjih šolah, gimnazijah, višjih šolah za fante in dekleta, prične redni šolski pouk dne 1. septembra t. 1. Če na kateri šoli pouk iz tehničnih ozirov tega dne ne bi še mogel pričeti, bodo učenci o tem obveščeni.
Pooblaščenec za gasilstvo na Spodnjem štajerskem. Z odredbo šefa civilne uprave je postavljen za pooblaščenca za spodnještajersko gasilstvo okrajni vodja štajerskih prostovoljnih gasilcev dipl. inž. Wipler.
V mariborski bolnišnici je preminula 27 letna Alojzija Kavčič iz Remšnika.
Težje poškodbe. Pri delu so se ponesrečili: Pomožni delavec Alojz Markovič, v predoru nad Mariborom pa Jožef Komet. V Jelenčah pri Pesnici je padel s podstrešja hlapec Anton Fla-kus. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
»S pesmijo hočemo korakati v novi čas.« Pod tem geslom je bil v Mariboru v veliki Goetzovi dvorani drugi ljudski koncert, ki ga je pripravil prof. Frisch. Na koncertu so nastopili: Pojačani gledališki orkester in solisti mariborskega moškega pevskega zbora.
Iz Srbije
Kaznovani zločini. Z merodajne strani poročajo: »Dne 19. in 20. avgusta so v krajih Pod-gorac in Zlot na področju okrožnega vojaškega poveljstva v Zaječaru zažgali in razdejali hiše 14 banditom. Banditi so bili člani tolpe, ki je razstrelila rudnik Bogovina in železniški most med Bogovino in Boljevcera. Razen tega so banditi v Podgorcu zverinsko umorili tamošnjega župana.« (Donau Zeitung.)
Drzen komunistični umor. Neznani zločinec je oni dam v glavni ulici v Aleksincu izyršil atentat na tamošnjega okrajnega načelnika Krunoslava Ožavkoviča. Atentator je oddal na svojo žrtev pet revolverskih strelov. Težko poškodovanega okrajnega načelnika so takoj prepeljali v niško bolnišnico, kjer je pa kmalu podlegel zadobljenim poškodbam. Atentator je po izvršenem zločinu pobegnil. Predpostavljajo, da je komunist, ker je pokojni okrajni načelnik dobil od njih pred dnevi grozilno pismo.
Največji silos na sedanjem srbskem ozemlju bo kmalu pod streho. Meseca septembra bodo v Velikem Bečkereku dokončali silos, ki ima skupno kapaciteto 17.000 ton. Silos, ki ima vse potrebne najmodernejše naprave, je največji na sedanjem srbskem področju.
Obnova Smedereva, Smederevo, ki je bilo po zadnij nesreči težko prizadeto ter skoraj do tal porušeno, se hitro obnavlja. Vsa dela nadzoruje izredni komisar za obnovo tega mesta, Dimitrij Ljotič, s potrebnim številom strokovnjakov. V okviru te načrtne akcije so pred kratkim ob sodelovanju Zavoda za pospeševanje industrije in obrti pri ministrstvu za narodno gospodarstvo odprli v Smederevu gradbene tečaje, ki imajo za cilj, da del nezaposlenih beguncev strokovno osposobijo za delo pri obnovi Smedereva.
Spori
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov — službeno! Za prvenstvo poedincev in moštev, ki ga prireja SLAZ v dneh 7. in 8. septembra t. 1. na Stadionu odrejamo naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: geom. Čeme, nam. dr. Nagy; vodja tekmovanja: Hvale, pomočnik: Hafner; ča-somerilci: dr. Kuhelj, Gorjanc, Griinfeld, Peva-lek, Windiš, Trtnik; sodniki na cilju: Kermav-ner. Vahter, Šoukal; sodniki za skoke: Safošnik, Cuderman, dr. Žebot; sodniki za mete: Banko, Polak Peter, Stepišnik Mirko, SmodiS, Rozman; starter: prof. Silvo černetič; IV. komisija: Cim-perman, dr. Bradač, Slamič.
Opozarjamo lahkoatletske klube in atlete na sklep ZSLS, da morajo atleti na prireditvah nastopati v enotnem klubovem dresu.
Pozivajo se klubi, da javijo ZSLS na naslov: Kavarna Evropa godniške kandidate, ker se bo v primeru zadostnega števila pripravnikov vršil v drugi polovici septembra ponoven sodniški izpit. Rok prijav je do 8. septembra.
V bližnjih dneh bodo dobili lahkoatletski sodniki iz vse pokrajine v izpolnitev formularje o osebnih podatkih. Kdor tega formularja ne bo slučajno prejel, naj javi Zboru Bvoje osebne podatke in priloži fotografijo v svrho izdaje legitimacije najkasneje do 5. septembra. Gg. Peva-lek, Luin, Sancin Savo in SmodiS naj javijo Zboru svoje naslove. Tajnik.
Lahkoatletske tekme v Belgradu. V dneh 30. in 31. avgusta so na stadionu BSK-a v Belgradu lahkoatletske tekme, katerih se bo udeležilo precejšnje število belgrajskih lahkoatletov. Med njimi sta tudi prvak Stepišnik (met kladiva) in Kova-čevič (met krogle), ki se nahajata sedaj v Belgradu.
Tekme za tolaillni pokal. V Belgradu io bila gometne tekme za tolažilni pokal med klubi druge in tretje kategorije. V tekmi med Slavijo in SK Belgradom je zmagala Slavija s 4:3. V finalnih tekmah bodo igrali poleg Slavije Admira, SlndjeliS in Rudnik. Najboljši klub bo igral potem še odločilno tekmo s Čukaričkim, iz katere se bo Izločil dokončni rezultat.
Nova zmaga Madžarov v polo-lgrl. Madžarsko moštvo v polo-igri, ki je 2e pred kratkim zmagalo nad Italijanskim moštvom s 5:3, ie je zopet srečalo z Italijani v Brioniju, kjer zmagalo s 5:3 in si tako priborilo pokal italijanskega Finančnega ministrstva.
Herbert Adamikl padal. Na vzhodni fronti )• padel Herbert Adamski, nemški veslač, S tvojim tovarišem Gerhardom Gutsmannom si j« priboril Adamski na olimpijskih igrah v Berlinu 1. 1936 zlato kolajno na dvojki s krmarjem.
Pellenaera zopet prvak. Holandskl prvak na kolesu Pellenaers, ki je bil tudi že svetovni prvak, hiti od zmage do zmage. V Vorendaalu pri Lim-burgu je zopet zmagal na 100 km krožne proge in tako premagal svojega vrstnika Braspeaniga.

O žeji in o pitju
So
£
Čl
Dojenček sestoji iz 90% vode, odrasel človek iz UO—65%. Kes, da imamo tako zvane stro-ovnjake za lakoto, nimamo pa takih, ki bi mogli dolgo prestajati žejo, zakaj,'Če naše telo iz-ubi 12—20% vode, mora človek od žeje umreti, asih odredi zdravnik zaradi zdravja, da naj človek po nekaj dni ne je, vendar je važno, da v takih dneh človek pije — bodi Čaje ali sadne sokove. Čim mlajši je človek, tem več tekočine je potreben. V prvem letu življenja je materino mleko najprimernejše živilo. Če ima dojenček drisko, da torej Izgubi tudi mnogo vode, je sicer priporočljivo, da se posti, toda nevarno je, da bi ne zaužival tekočin, saj je voda sestavni del sleherne celice in nobena celica se ne sme osušiti, sicer je življenje v nevarnosti. Prav zato ima telo mnogo raznovrstnih ukrepov zoper izeušenje. Žeja je tista varnostna straža, ki nas opominja, da je v krvi premalo vode. Občutek žeje je splošni ob-
čutek telesa, ki je tem hujši, 'čim delj telo ne dobi tekočine.
Vendar splošno človek rajši preveč pije kot premalo, bodi iz navade, ali pa da uživa preslane jedi. Čezmerno pitje je razvada, ki preveč obremenjuje srce in ledvice. Če kdo zaužije poleg živil (ki vsebujejo tudi vodo, na primer zelenjavo in krompir, ki imata 80% vode) še tri četrt litra tekočine na dan, je to povsem zadosti. Zakaj, ko v telesu zgorevajo organske snovi, so tvori tudi še voda. Seveda bi utegnili pripomniti, da telo tudi izgubi mnogo vode, na primer, če 6e poli in z urinom in blatom. Vendar zadošča tri četrt do en liter tekočine na dan. Če ima kdo sladkorno bolezen, tedaj je nenavadno žejen in popije na dan po 12 do 15 litro vode in je prav toliko izloči.
Ni vseeno, kakšne tekočine pijemo. Najbolj zdrave tekočine so rastlinski čaji, limonada, mali-novec, ker vsebujejo rudninske snovi in vitamine.
Vojska z mrčesom na vrtu
Zdaj je pač skrajni čas, da se lotimo pobijanja škodljivcev, če hočemo, da bomo na vrtu gospodarili mi ln ne mrčes, in da bomo tudi kaj pridelali. Potrebno je, da skrbno pazimo in da že v kali s pravočasnimi ukrepi zadušimo nadlogo mrčesa. Mrčes, ki nastopi kasneje v silni množini, se f>ojavi spočetka le posamezno. Najboljše in najbolj varno sredstvo zoper mrčes je, da redno večkrat pregledujemo svoje vrtne rastline. To je jako mučna zadeva, ki zahteva obilo vztrajnosti in potrpljenja, toda uspeh ti poplača ves trud, posebno še, če se hkrati okoriščaš s sredstvi, ki jih kupiš proti mrčesu. Vendar tudi taki pripomočki nič ne zaležejo, če jih uporabiš le po enkrat, ampak jih je treba večkrat vzeti v roke. Sredstva, ki so v obliki prahu, kot tudi apneni prah in Tomaževo žlindro, uporabljaš zjutraj, ko je na vrtu še ro3a. Posebno v boju s kolonijami ušic in pozemskih bolha so prašilni pripomočki izvrstno uporabni.
Zdaj so na površju prvi kapusovi belinčki, ki ležejo jajčeca v majhnih, rumenih kujjčkih na spodnjo stran zeljnatih listov. Tu ne zaleže nič drugega, ko da jajčeca sproti iščemo in jih stlačimo. Če se to ne zgodi, tedaj kmalu prilezejo iz njih požrešne gosen;ce in ogražajo zelje, ker izredno hitro rastejo In se prav tako naglo širijo. Pa tudi gosenice drugih metuljev uničujejo zelje zlasti ponoči in se nekatere zagrizejo tudi v no-
Slane kumare: Umij bolj majhne kumare, jih napikaj z nožem ter vloži tesno v steklenice. Vmes deni koleščke hrena in vršičke kopra. Za-vrij 3 litre vode, kateri 6i dodala 18 dkg soli in žličko medu. Mlačno vlij na kumare, da stoji voda čez. Da se rajši kisa, prideni žlico vode od kislega mleka. Pokrij posod in obteži. Postavi na topel prostor ter pusti stati 14 dni. Skisane postavi na hladen prostor in jih uporabljaj.
tranjost zeljnate glave. Čim opazimo, da nam zelje ne raste, bodimo prepričani, da mu gosenice ne dajo živeti. Ker vse te debele gosenice izvirajo od ponočnih metuljev, jih moramo čim največ po-loviti, in sicer tako, da postavimo ali obesimo na vrt posode z zastrupljeno sladkorno vodo.
Za uničevanje polžev, ki nam ponoči uničujejo zelenjavo, je priporočljivo posipanje prahu živega apna (ali pepela). V sadovnjaku se zdaj plodi krvna ušica, ki je jako nevarna. Če zapazimo na jablanah na lubju, na rogovllah med vejami ali na starih zaceljenih ranah modrikasto bel puh. je to krvna ušica. Takoj vzemi nerazredčenega karbolineja in namaži z njim vse te dele na jablanah. Kako da je to važno, spoznamo po tem, ko more zarod ene same ušice v enem samem letu okužiti veliko, razraslo jablano. Na hruškah moramo zdaj odstraniti vse liste, ki imajo majhne mozolje, ln jih sežgati, ker je to listnata plesen, ki se prav tako jako naglo razširi.
Nasveti za vkuhavanje
»Luknje« v kozarcu za vkuhavanje ne bodo nastale, če vkuhano sadje prav na tesno stlačiš v kozarec. Dobro je tudi, Če kozarec 6 sadjem (zlasti jagodovim) večkrat narobe postaviš na čist prt na mizi.
»Ringlo« moraš, ko ima še trdo meso, vsak sadež posebej obrisati z vlažno krpo in ga večkrat prebosti z zobotrebcem. Za sladkorno raztopino računaš na liter vode 750 gr sladkorja.
Pri vkuhanih marelicah in breskvah dodaj v sleherni kozarec 5—6 koščic, ki jih moraš prej stolci in dati mandeljne tako v kozarec, da so razporejeni proti sredini. Fini okus po mandeljnih preide tudi v vkuhano sadje.
Na svetu je le tri stotinke grama radija, ki s njim zdravimo raka.
Psička imaš - haho ga učiš?
i. Ko mu daš posodo z jedačo, daj, da najprej počaka. Šele, ko rečeš, »vzemi!«, se sme vzgojeni pes dotakniti jedače.
2.	A tudi tega se mora pes naučili, da na besedo obsedi Tega ga naučiš, da ga prav na kratko držiš na jermenu in ga po zadku počasi in nalahno potiskaš nizdol.
3.	Povelje »Lezi!« je že bolj učena stvar. Psiiok se tesga nauči, če njegovo telo od spredaj na zadaj porivamo nizdol in ga tako pritiskamo na tla.

4. Z jermenom naučiS psa, da hodi zraven tebe. Toliko časa ga vodiš, dokler ne razume na povelje »Sem!«, da sam od sebe prida k tebi in gre mirno zraven tebe.
5.	Tudi skakanja se mora pes šele naučiti. Z nizko steno iz desk ga tega učiš najprej z jermenom, nato brez njega.
6.	Višek naše šole je »aportiranje«. Na povelje »Aport!« mu j>orinemo med zobe količek. Če ga spusti še na tla, mu podpreš sjiodnjo čeljust, z drugo roko ga pa na jermenu vodiš okoli. To delaš dotlej, dokler se pes ne nauči obdržati »ajKirtla« med zobmi. Nato ga naučimo še, kako naj količek pobere s tal. (Dobro si oglej slike!)
Konserviranje
parad.žnikov
Paradižnikova mezga. Paradižnike operi, osuši, ra/režt na tanke rezine ter jih pusti nekaj ur. Nato jih zavezi v čisto gosto krpo ter jih obesi tako, da se pod lastno težo odcejajo. Mezgo toliko pokuhaj, da se lahko pretlači. Pretlačeno mezgo pokuhaj do gostote pravilno kuhane marmelade. Še toplo mezgo napolni v razgrete steklenice in kozarce, zalij z oljem, zaveži in shrani na hladnem.
Paradižnikova pašta. Gosto kuhano para-dižno mezgo namaži za prst debelo na poma-ščen papir ter suši na soncu ali v peči (j)o ku-hflnju). Ko je zmes tako suha. da se loči od papirja, odstrani, razrezi na poljubne koščke ter shrani v škatli na suhem. Pred ujx)ralx) namakaj pasto v mrzii vodi, da se razmoči.
Sušenje paradižnikov. Paradižnike nareži na prst debele rezine, položi na lese in počasi suši na soncu ali peči. Pazi, da se sok posuši, ne pa odcedi! Shrani v škatli na suhem.
Celi paradižniki v slani1 vodi. Drobne, zdrave paradižnike operi, osuši, naloži v kozarec ali v lonec (prsten) zalij s 25% prekuhano ohlajeno solno raztopino, zalij z oljem, zaveži in shrani na hladnem.
Paradižniki s salicllom. Paradižnike operi, osuši, razrezi na tanke rezine ter jih pusti nekaj časa stati, da se odcedi. Potem jih pretlači in med mezgo zamešaj (na 1 kg mezge, 1 gram salicila). Zalij z oljem in hrani na hladnem. Ali pa preklane paradiž-nike poku lin j brez vode toliko, da razpadejo Pretlači, ohladi in zamešaj vanj na I kg dobljene mezge I gram salicila. Zalij z oljem, zaveži in shrani na hladnem.
Neverjetna zgodba
V	predmestju ie stanoval prvošolec Lenart pri svoji debelušni, dobri teti. Imel je veliko željo. Pa to ni bila kaka želja iz »Tisoč in ene noči«, marveč je bila prav navadna želja, ki ji je bilo lahko ustreči. Nekoč je bil Lenart videl v nekem cirkusu naučenega zajca, ki je po željah občinstva jemal z zobmi iz škatle zemljevide kakršnega koli dela sveta, vozaril se je na majhnem kolesu in je znal s čepico na glavi tudi po vojaško pozdravljati.
Saj to ni taka stvar... Lenart si je mislil, da si bo mogel prihraniti dovolj drobiža in si bo kupil lepega, domačega zajca in da ga bo naučil mnogo lepih stvari in sicer predvsem seštevati, odštevati, množiti in deliti.
Ker zajec ne zna govoriti, pa bo kazal na številke s šapo.
To ti bo iznenadenje! V vseh časopisih bo objavljena Lenartova 6iika z zajcem, ravnatelj gimnazije mu bo vpričo vsega razreda čestital in bo pisal teti pismo, kako da je njen nečak Lenart največji junak dneva.
Od sleherne malice — in teta mu je dala vsak dan liro — si ie prištedil po petdeset stotink in ko je ime! sto lir, jih je spravil v čepico. Ko je bil nato prvikrat dopoldne prost, je odšel v mesto na trg, kjer so prodajali razne živali v kletkah.
Na trgu je bilo nebeško lepo. Nebo je bilo sinje in vse poletno, izpod koles 6e je irsipalo blato od ponočnega deževja, kraj pločnika je žuborela vodica kakor jx>toček sredi vasi. V izložbi točilnice so se veselo svetlikale steklenice. Ljudi pa je bilo na trgu kot mravelj na mravljišču. In vsega je bilo ondi. česar koli si si zaželel.
V	kletkah in kurnikih je bilo polno živali: kokoši, petelinov, piščet, grlic, golobov. Najbolj ljubke 30 bile črne »kokoške španjolke« z obraslimi nožicami, kot bi imele hlačke-dopetače, j>a majhni petelinčki ko igračke. In videl si tudi kose, pa kanarčke in veverice. Izpod pazduhe nekega ba-rantača 60 kazali svoje smrčke majhni psički, še prav mladi so bili, kot dojenčki. Toda zajcev ni bilo nikjer nič, tudi enega zajca ne.
Trikrat je Lenart obšel trg, pogledal je v vsako vrsto in vsako košaro in kletko, toda zajca ni bilo nobenega.
»Kaj pa iščeš, fant?« ga je nenadoma vprašal neki barantač, ki je bil ves zabuhel od pijače in je pazljivo pogledal bankovec v Lenartovi roki.
»Zajca...«
»Ali kožo, aH...?«
»Kakšno kožo!« je vzkliknil Lenart. »Živega zajca! Kaj me ne morete razumeti? Pa ni nobenega nikjer. Ali so že vse prodali?«
Barantač se je zamislil.
»Koliko pa daš zanj? Jaz bi ti ga že pre-6krbel«.
»Koliko pa stane?«
Lenart rw prav nič vedel, kakšne so cene za zajce in kako jih prodajajo, ali na kilograme ali na metre.
»Sto lir«.
Barantač je iznova poškilil na Lenadov denar, nato se je ozrl na točilnico in je pljunil.
»Devet in devetdeset lir in pet in devetdeset stotink?« je Lenart plašno skušal znižati ceno.
Vedel je, da se je treba za ceno pogajati.
' »Sto lir,« je mrko odgovoril barantač. »Čez pol ure pridi semkaj, prav na ta kraj, pa boš dobil zajca«.	v
»Živega?«
»Poginulih ne prodajamo«
Lenart je zadovoljno zacmokal z jezikom in je stopil čez cesto na ono stran k tobakami, da bi mu čas hitreje potekel, si je ondi v izložbi začel ogledovati znamke od Rta dobre nade. Treba je bilo pogovoriti se o ceni in zamenjati duplikat, ki ga je bil imel.
Pol ure! In le kam io je mahnil ta preklemani barantač! Skril se je bil nekam v vežo, zdaj ga pa ni bilo od nikoder.
Ni še minilo pol ure, ko je bil Lenart že zdavnaj spet na trgu m je stopical z noge na nogo na dogovorjenem mestu. Tako je bil nestrpen, da je na 6voji uri pomaknil kazalec za pet minut naprej.
Slednjič je zagledal barantača, ki mu je pod pazduho migala z nogami neka siva žival.
Zaječi
Barantač si je obrisal nos ob zajčevo dlako in strašno se mu je mudilo.
»Tako! Daj brž tistih sto lir! Komaj sem ga našel... Nesi ga, brž ga nesi domov! Kaj me pa zijaš? Dobro ga drži za rep in gobček stisni pod pazduho, ker — če bo kihnil — bo ušel in boš zastonj ob svoj denar!«
Rekši, se je obrnil, izj>od čepice je še pome-žiknil Lenartu in že so 6e zaloputnila vrata točilnice za njim.
Lenart je nesel svojega dragocenega zajca domov ln čeprav ga je težko nesel, vendar se je od zadovoljstva kar svetil. Za tramvaj ni imel denarja, pa saj bi ga z zajcem tudi ne pustili noter!
»Mirno sedi!«
Toda zajec se ni umiril in je rogovilil z nogami, ko da bi mu bil kdo nasul paprike f>od rep.
POSTNI Pl LOT
Mišek reši kapitana Zamaška
Medtem se jo Mišek z neznansko brzino bližal črnemu oblaku in žo mu je bilo jasno, da ni to noben drug oblak kot tisti, ki je zrakoplov skrit v njem.
»Brez dvoma bo res,« si je dejal, »da je zrakoplov v temle oblaku, vendar ne bom tega drugim prej povedal, dokler ne bom prepričan, da je res tako.«
Potem, ko je letel v tisto smer, je pomislil:
»Zdaj se bom približal spodaj in bom oblak spodaj obletel.
Medtem ko je nadaljeval svoj polet, je opazil, kako telo nekega človeka z velikansVo naglico pada iz črnega oblaka.
»Moj Bog!« je zavpil, »nekdo je strmoglavil nizdol!«
In koj nato je vzkliknil:
>To je kapitan Zamašek!«
Drezal je Lenarta in tako onegavil, da bi se bil že skoraj izmuznil izpod pazduhe...
Teta Barbara je komaj prišla do sape. Njen ljubljeni Lenart se je jokal, dušil v solzah, ihte! in 6tokaL Ves obraz mu je bil moker od solz, a v rokah je držal zajčjo — kožo!
»Pa kaj ti je vendar, Lenarček? Kdo ti je prizadejal kaj hudega? Kakšno kožico pa imaš s seboj?
»O ta ba-ra-ba! Osle-pari! me je! Od njega sem na trgu ku-pil zaj-ca! Mislil sem ti storiti majhno veselje, mislil sem, kako ga bom naučil ra-ču-na-ti... In za to sem dal sto 1-1-1-ir...«
»No — in?«
»Pa mi je dal zajca. Nesem ga in nesem, a zajec migota in migota. Kar naenkrat pa ti sko-či iz kože živa mač-ka — in je ušla!«
»Pa kako — mačka?«
»Oh, kaj nič ne razumeš? Tisti razbojnik je kje na dvorišču ujel mačko in jo je z a šil v zajčji meh — in mi jo je prodal kot živega zajca...
I O, kako 6e mi je vse smejalo! Spočetka sem se bil prestrašil, a potem sem začel od jeze in žalosti tu-li-ti! O, kako grdo je bilo'to! Kaj naj storim, teta?«
»Nikar se ne jokaj, Lenarček...«
Teta je začela božati ubogega fanta in tudi njej je bilo hudo, a hkrati se je prav težko premagovala, da se ni začela na ves glas smejati.
»Le nikar se nič ne jokaj!« mu je govorila. »Veš. bom šla jaz s teboj in ti bom našla živega zajca. Naučila ga bova tudi geometrije, saj si ti brihten fant in ga boš brž naučil. Le nikar se ne jokaj!«
Preproste bluzo, ki si jih utegneš doma sešiti.
Dve primerni obleki za te dni.
»Zvočni dim«
Slapovi reke Zambezi — največja zanimivost v Afriki
Meseca novembra leta 1805. se je vozil s svojim majhnim čolničkom po afriški reki Zambezi največji raziskovalec Afrike, Living-slone. Domačini so mu pripovedovali, da bo na svojem potovanju prišel do »Mosi-ba-Tunje«, to je do zvočnega dima. Črnci so mu ta dim slikali
Livingstone, raziskovalec Afrike, ki je prvi odkril Viktorijine slapove
s takšno grozo, da je bil prepričan, da bo prišel do velikih in nevarnih slapov.
Livingstone je mirno potoval dalje po reki in je res prišel do velikih slapov te reke, katere je v svojem dnevniku opisal takole: »Ko smo bili oddaljeni eno miljo od slapov, sem zapustil težji čoln in prestopil v lažjega. Za veslače sem vzel tisle domačine, ki so dobro poznali hitrost toka. Po vrtincih in mirnih vodah smo vozili hitro dalje in smo se ustavili pri otoku, ki leži sredi reke pred samim prepadom, v katerega izginja vodovje.
Ko smo bili že na samem otoku sredi reke in nas je od slapa ločilo samo nekaj korakov, še nismo mogli ugotoviti, kam izginjajo neizmerne količine vode, ker je bila stena nasprotne knmenite površine oddaljena od nas kakšnih 80 korakov. Tega nisem mogel ugotoviti tako dolgo, dokler se nisem previdno priplazil na sam rob otoka in opazil, da zija v reki med enim in drugim obrežjem velikanski prepad.« Tako je popisal slapove Zambezija Livingslone.
Pozneje je te slapove obiskalo še več drugih hrabrih raziskovalcev. Kden od njih popisuje svoj obisk lem slapovom sledeče: »Nisem se mogel več premagati ter sem se slapovom Zambezija približal ravno tako, kakor svoje-
časno Livingstone, prvi Evropejec, ki jih je odkril. Tudi mene je vozil »kanu«, čoln, ki so ga veslali štirje črnci. Previdno smo se ogibali nevarnih vrtincev in se spuščali vedno nižje z vodnim tokom. Spretno smo izkoristili vsa mirnejša mesta, ki jih imenuje Livingstone. Izkrcali smo se I udi na njegovem otoku, ki se po njem imenuje, kakor tudi gradič, ki stoji v bližini. V svojem romantičnem razpoloženju sem mislil, da se vozim po istih kamenitih soteskah, kakor svoječasno Livingslone. Stopal sem po ozki stezi na otok. Vse bolj se ie približevalo bobnenje. Hladna meglica, ki jo je med drevje nosil veter, je postajala vse gostejša. V trenutku sem bil moker do kože. Prispel sem na rob otoka. Pred mano se je na obe strani razprostirala voda, ki jo je samo nekaj korakov dalje požirala zemlja. Visoko proti nebu se je dvigala srebrna vodena megla, iz katere so prihajali čudni zategnjeni glasovi — »zvočni dim«. Šele sedaj sem videl ogromni obseg slapa. Razlegal se je dobro miljo desno in levo od mene. Najzanimivejše je bilo to, da je bil nasprotni rob stene na isti višini, kakor rob, na katerem sem stal. Med obema se odpira zemlja 120 ni globoko. Bnzaltne slene tega prepada so črne in se svetijo. In v ta prepad izginjajo velikanske količine vode. Najprej padajo na ožji prostor, ki ga imenujejo »zavreli kotel«, od tu pa zopet globlje v nov prepad.
To so znameniti Viktorijini slapovi, ki se imenujejo po istoimenski kraljici. Človek, ki sam ni videl teh slapov, si sploh ne more predstavljati. kako velikanske množine vode padajo s silnim hrupom v prepade. Računajo, da pade v minuti v globino 691.000 ton vode. Voda teče po strugi, ki je široka eno miljo, globoka 4 m, na katerih mestih pa do 20 m. Voda je tekom let stalno izpodjedala slene ter je v trdem ba-zaltu delala prepad za prepadom. To dela še danes. V zahodnem delu slapov, v »Vražjem kataraktu«, si dela nov prepad. Pri narastli reki je megla, ki se dviga nnd slapovi, tako gosta, da jih ni mogoče videti niti iz razdalje 100 m. Od Livingstona pa do danes se je prepad že zelo razširiti. Tedaj je bil samo 26 m širok.
Domačini niso zastonj proglasili te megle za »zvočni dim«. Megla se nainreč še danes opazi že oddaleč ter se čuje velik šum kot nekak zamolkli zvok, ki spreminja tone v raznih višinah in niodulacijah. Seveda je na domačine ta pojav deloval kot nekak strah.
Od Livingstona do danes so slapove reke Zambezi popolnoma preiskali. Pri njih ni več nobene tajne romantike, temveč so vse pojasnili z naravnimi zakoni. In tam, kjer je Livingstone mislil, da ni mogoče hoditi, je izpeljana danes lepa cesta. Moderni inženirji so celo napravilj most nad samimi slapovi. Tu so postavili tudi moderne hotele ter danes bogati potniki v največjem udobju lahko opazujejo največjo zanimivost v Afriki. Proli večeru in ponoči ob mesečini pa lahko uživajo v mavričnih barvah nad samimi slapovi in poslušajo tajne glasove »zvočnega dima«.
Kdo je iznašel poštne znamke
Pis-emske znamke so se prvič pojavile okoli leta 1645. Na to zamisel je prišla vojvodinja Lon-gueville, dvorska dama francoskega kralja Ludo-vika XIV. Pred uvedbo poštnih znamk je moral vsak priti s pismom na pošto ter tam plačati predpisano pristojbino v gotovini, da je poštna uprava lahko odposlala pismo naslovljencu. Na poštah je zato bilo vedno dosti ljudi ter je bila dostikrat precejšnja gneča. Tak dogodek se je primeril tudi omenjeni vojvodinji, ki se je zaradi tega takoj pritožila glavnemu državnemu blagajniku Fouque-tu. Njemu je tudi svetovala, da bi bilo to vprašanje lahko rešiti zelo enostavno, če bi se na vsako pismo prilepil natiskani kraljevski grb. Na grbu naj bi bila tudi označena cena, nakar bi vsak
lahko oddal pismo v posebne zaboje, ki bi jih bilo treba postaviti po mestu. Poštni uradniki bi ob gotovih urah izpraznjevali poštne nabiralnike in pobrali vsa pisma. Fouquet je bil zaradi zamisli vojvodinje Longueville zelo navdušen ter je njen predlog takoj sprejel. Vendar pa je preteklo še precej časa, preden je dvorski tiskarnar natiskal znamke, poštna uprava dala izdelati poštne nabiralnike, kralj pa izdal odredbo, da se je morala na vsako pismo prilepiti znamka.
Uvedba poštnih znamk v Franciji se je kmalu zelo dobro obnesla ter so jih nato kmalu uvedle tudi ostale države. Danes si brez njih sploh ne moremo misliti rednega poštnega prometa.
Slap veletoka
Prvi srednještajerski tiskar
Po Gutenbergovem tiskarskem izumu se je tiskarska obrl hitro širila v vse države. Povsod so sc odpirale nove tiskarne in tiskarske delavnice. Tudi Spodnja Štajerska je za to umetnost kazala že zelo zgodaj precejšnje zanimanje ter spada med njene prve tiskarje Matija Ger-tlonis, ki je bil rojen v Slovenjem Gradcu. Ni se pa imenoval tiskar, temveč magister svobodne umetnosti. Tudi doma ni deloval. Ostal je rajši v mestu, kjer se je izučil obrti, v vseučili-škem meslu Padovi, ki je bilo v tedanjih .asih središče vsega duhovnega udejstvovanja. Tu je Matija Cerdonis tudi odprl svojo tiskarno, ki je bila edina v tem mestu. Zato je bil tudi v stalnih stikih s tamošnjim vseučiliščem ter je tiskal vse knjige, ki jih je rabil ta zelo znani zavod. Tiskal je predvsem matematične, mcdicinske in pravne knjige. Iz lcla 1842—1845 se je ohranilo še nad 40 njegovih knjig. To so pa tudi vsi podatki, ki so znani o tem tiskarju, ker v matrični knjigi v Slovenjem Gradcu manjkajo ravno te strani.
Telefon velikega duha
Ko so v Severni Ameriki napeljavali prve telefonske vode skozi pokrajine, kjer žive Indijanci, so naleteli na velik odpor vseh indijanskih plemen. Inženir, ki je vodil vsa dela, ni vedel, kaj naj stori, da mu domačini ne bi podrli telefonskih drogov in porezali žic. Rešila ga je indijanska prazno-vernost. Ko je bila končana napeljava iz trdnjave Kearney do trdnjave Laramie, ki sta 500 milj oddaljeni druga od druge, je inženir naročil, naj pokličejo v Kearney poglavarja indijanskega plemena Arapohoes. Istega dne 60 poklicali poglavarja rodu Sioux v Laramie. Ko so se uradniki na obeh straneh pogovorili, da sta na obeh postajah po en indijanski poglavar, je vprašal inženir poglavarja plemena Arapohoes, če se želi pogovarjati s svojim prijateljem, poglavarjem plemena Sioux, ki je v Laramie. Indijanec je začuden gledal zdaj inženirja, zdaj slušalko, nato pa je nekaj vprašal, in glej, njegov prijatelj mu je v resnici odgovoril. Poglavarja sta se še dolgo pogovarjala. Bila sta vsa iz sebe od začudenja. Ni jima bila mar razlaga tega čudeža, pač pa sta oba pristala na to, naj nosi
to čudo ime »telefon velikega duha« Manituja, indijanskega boga. Da bi ne bilo nobenega dvoma, da sta se res pogovarjala prava poglavarja, so peljali oba 250 milj daleč, kjer je bila približno polovica telefonske napeljave, tako da sta opravila vsak pol poti. Tu sta se sešla in se osebno prepričala, da je bilo res, kar se je nekaj dni prej zgodilo, da sta bila torej oba osebno pri slušalkah. Ta novica se je kmalu raznesla med Indijanci, ki jim je bil odslej telefon svet ter so pustili pri miru telefonske drogove in žice.
Nevarna otroška igra
Na železniški progi Pariz—St. Quentin je bilo pred nekaj dnevi več nerazumljivih motenj v električnih signalih. Stroga preiskava je šele čez nekaj dni dognala, kaj je bilo vzrok nerazumljivim in nevarnim motnjam. Skupina 8 do . 13 let starih fantičev je pred prihodi vlakov splezala na signalne drogove, prerezala žice, ki so vodile k signalom, signale pa naravnala na »stoj«. Vlaki so se ustavili, dečki pa so tekali od vagona do vagona in prosjačili po vlaku. Eden je ostal pri signalu in ga čez nekaj časa naravnal tako, da je pot prosta, in vlak je zopet nadaljeval svojo pot. Šele vsiljivo in večkrat se ponavljajoče pros-jačenje je pomagalo oblastem, da so lahko odkrile zvijačo predrznih pobalinov. Na srečo ni bilo nobene nesreče zaradi tega.
Borba Francije za prehrano
Zaradi blokade, ki jo nad Francijo izvaja njena bivša zaveznica Anglija, se mora nezasedeno francosko ozemlje boriti s silnimi težavami pri prehrani svojega ljudstva. Da bi vsaj delno uredila to vprašanje in se kolikor mogoče postavila na lastne noge, je bila pred kratkim gospodarska konferenca v Alžiru, na kateri so sodelovali poleg zastopnikov matične dežele še delegati iz Tunisa, Maroka in Alžira. Konferenca je razpravljala samo o vprašanju večje pridelave žita in prehrane francoskega prebivalstva doma in v kolonijah. Sklenjeno je bilo, da bodo kolonije odslej še hitreje pošiljale v nezasedeno Francijo razna živila, kakor pa dosedaj. Iz posameznih kolonij bo lahko Francija dobivala žito, olje in vino.
Racionalna uporaba mrhovine na Madžarskem
Statistično so dokazali, da ie dosedaj madžarsko gospodarstvo letno izgubljalo 3600 vagonov mrhovine v vrednosti več milijonov pengov. Poginjene živali so namreč enostavno pokopavali v zemljo in jih niso predelovali v važne industrijsko-gospodarske namene. Pri vedno bolj racioniranem gospodarstvu, je morala tudi madžarska vlada seči po samopomoči ter je poslala v Nemčijo in Švico posebno študijsko komisijo, ki je proučevala predelavo trupel poginjenih živali v razne gospodarske namene. Po vrnitvi komisije je madžarska vlada izdelala zakonski načrt, ki predvideva obvezno uporabo in vnovčenje mrhovine. V ta namen bo vlada zgradila okoli 40 pokrajinskih obratov, za kar je odobrila tudi že potrebne kredite. Naprave bodo veljale okoli 6 milijonov pengov. Deloma bo krila izdatke sama država, deloma pa tudi samo privatno gospodarstvo. Znano je. da da 100 kg mrhovine 25 kg dobre, redilne krmilne moke za živino in 10 kg raznih industrijskih maščob Razen tega ie pa od poginjene živali še uporabna koža, parklji, dlake in pa drugi ostanki.
Agrarna politika Mandžukua
Druga petletka za obnovo Mandžukua, ki bo pričela drugo leto, predvideva predvsem pospeševanje in zboljšanje kmetijstva. Na ta način misli Japonska iz Mandžukua napraviti najvažnejšega činitelja v svojem avtarkičnem veliko-azijskem gospodarskem prostoru. Razvoj težke industrije se bo prav tako nadaljeval, toda samo v zmanjšanem obsegu, kar je vsekakor posledica vojne, predvsem pa blokade, ki jo napram Japonski izvajata Amerika in Anglija.
Iz aristokratskih časov
V tistih časih, ko so že graščaki gospodarili po naših krajih, je pisal podložnik svojemu zemljiškemu gospodu: »Ponižno sporočam vaši milosti, da so blagorodne krave vaše grofovske svetlosti izvolile popasti mojo preponižno pšenico in so mi blagovolile narediti za 9 forintov in 27 vinarjev škode...«
Kapljica
je vedno njegova
Že na je imela moža pijanca, ki se nikakor ni hotel odvaditi pijančevanja. Kupila mu je čašo, na kateri je bil naslikan angelj, in mu jo nato-čila, mož pa jo je izpraznil. »Kaj se nič ne bojiš? Vsaj angelja bi se moral batil« — »Čemu neki? Rad ga imam, pa sem vino popil, da angelj ne bi utonil.«
Drugi dan je žena kupila čašo, na kateri je bil naslikan hudobec, jo nalila in jo ponudila možu, toda mož jo je zopet na mah izpraznil. »Bes te pientaj, mar se niti hudobca ne bojiš?« — »Sovražim gal Vse sem popil, da bi mu nič ne ostalo,«
Anekdote...
Brahms
Johannes Brahms je bil prilično zmeren v jedi in pijači. Ce so mu pa kje ponudili ali pripravili dobro kosilo ali večerjo, je dostikrat tudi zelo pretiraval. Nekega dne ga je srečal na ulici prijatelj. Brahms je bil židane volje in ves razigran in je hitro hitel dalje.
»Kam pa tako hitro,« ga eadržuje prijatelj.
»Domov, kjer me čaka gos.«
»A, tako? Verjetno imate goste?«
»Nikar ne skrbite, prijatelj. Za mizo bova čisto sama: gos in jaz.
Dnmas.
Dumas je bil nekoč v večji družbi svojih prijateljev, ki so ga vsi prosili, da bi jim prečital kakšno novo gledališko delo. Dumas je nato rad pristal. Pri tem jih je pa opozoril, da bo prečital delo drugega pisatelja. »Zakaj pa drugega pisatelja?« so ga začudeno vprašali prijatelji. — »Zato, ker imam v tem slučaju vedno uspeh fie komad ugaja, se veselim kot recitator, če je pa zanič, mi je to drago kot tovarišu.«
Grof Cagliostro je bil velik pustolovec in slepar. Med drugim je stalno rad govoril in trdil, da je nad tri sto let star. Ob neki priliki je policijski uradnik vprašal njegovega slugo, če je resnično njegov gospodar toliko star. Sluga mu je skromno in preplašeno odgovoril: »Visokost, obžalujem, da vam v tem pogledu ne morem točno odgovoriti, ker sem pri grofu v službi šele 150 let.«
10
Dolarske hijene
Čc je včeraj okrog poldneva na boži še moglo prevladati upanje, da bo Grill obdržal tečaje ali jih cclo pognal v višino, tedaj danes ob začetku borznega delo ni nikogar, ki bi se udajal tako praznim nadam. Delnice Grillove družbe in bakrenih rudnikov imajo z vsako minuto slabši tečaj. Slabotne govorice, ki naj obetajo preobrat, ne morejo mnogo pomagati, čeprav se Grillovi zaupniki trudijo, kolikor le morejo, da bi nesrečo zavrli. Opoldansko časopisje kriči že z velikimi naslovi: Družba Grill prvič, odkar obstaja, v današnjem dopoldnevu ni mogla izpolniti vseh obveznosti. Prosila je 7.a odlog. V vsem Wallstreetu ni niti norca več, ki bi dal počen groš za še tako poceni delnice Grillove družbe ali bakrenih rudnikov.
Potek dogodkov na lnirzi zasleduje stari Rackley kar za pisalno mizo. Delnice Grillove družbe so padle že na 27 dolar jev, delnice bakrenih rudnikov so vredne le še 19. Takega dneva Wallstreet že dolgo ni doživel. Milijonske vrednosti so v nekaj urah šle iz nekaterih žepov v druge. Malo pred zaključkom današnje borze postane ponudba delnic Grillove družbe in njegovih rudnikov še večja. Tedaj naroči stari Ilackley svojim mešetarjem in zastopnikom, noj začnejo prav previdno nakupovati. Toda tako zelo previdno, Ua se to na tečajih ne bo poznalo.
Pozno popoldne telefonira Rncklev generalnemu ravnatelju VVestrrn banke. »Halo, tukaj Rackley. Kajne, jutri opoldne ob dvanajstih poteče rok. do katerega ne smrte prodati delnic, ki jih je pri vas zastavil Grill.« Glas na nasprotni strani jc sila razburjen: »Da, šele jutri opoldne... Zadela nas je strašna iz-
guba! Naša banka je posodila na Grillove delnice trikrat toliko denarja, kot so po zadnji tečajnici danes vredne.«
»Vaša banka ni doživela nobene izgube!« pravi Rackley. »Jutri opoldne ob dvanajstih lx>m kupil jaz vse pri vas zastavljene delnice po trikrat večji ceni, kot bo njihov uradhi tečaj!«
Rackley zadovoljen odloži slušalko. Jutri opoldne bo kupil 60% vseh delnic Grillove družbe. Medtem pa bodo pokupili njegovi zastopniki večino ostalih 40% delnic in delnice rudnikov bakra v Coloradu. Jutri opoldne bo on sam že edini lastnik Grillove družbe in rudnikov.
Bitko je dobljena! Jones Grill je odigral. Poročila, ki jih dobiva Rackley, pravijo, da Grill svoje hiše ves dan ni zapustil. Nekajkrat je dobil le telefonska poročila o razvoju na borzi. Večkrat je Grill tudi poskušal, da bi napravil z NVestern banko nov dogovor, toda ni se mu posrečilo. Stari Ilackley sede zopet k telefonu:
»Ilalo, Smith, pazite! Vi še najbolje veste, kako je treba postopati z Grillom. Ponudite mu v mojem imenu tole: ostane naj kot generalni ravnatelj s prav lepo plačo v Grillovi družbi, ki jo bom jaz prevzel, in naj družbo vodi naprej!«
Kar je še treba storiti, ne potrebuje niti Rackleyeve roke, niti njegove glave... Rack-ley se hoče odpeljati domov, da se odpočije od napornih ur. Ze vstopa v svoj avtomobil, ko prihiti sluga in ga ustavi: »Gospod Rackley, nujno vas kličejo k telefonu.« Nejevoljen se ozre Rackley: »Kdo, za vraga, pa sitnari?«
»Ne vem, gospod Rackley! Na telefonu so le rekli, da je nujno poročilo s krova ladje »Vinetia«.«
Rackley se pozoren obrne. Pohiti nazaj v palačo in se potegne z dvigalom v višino. Dve minuti kasneje ve, kar je prav za prav že za-
slutil, ko je slišal, da ga kličejo z »Vinetie«. Paimer je ušel z ladje. Kljub silnemu naporu vseh agentov sedaj še nikomur ni bilo mogoče zvedeti, kam je ušel in kaj namerava!
Spet se vsede Rackley za pisalno mizo. Znova požene ves stroj, ki mu je na razpolago. Njegovi agenti in zastopniki hite po vsem mestu in razpredajo mrežo. Vse te ljudi zanima eno sarrfo vprašanje: kje je Paimer? Nikdar ni bil še Rack-ley tako razburjen in vznemirjeni S koščenimi prsti bobna po mizi. Ves nestrpen nato vstane, koraka po sobi sem in tja. Pa se kmalu vrne k mizi. Zopet sega po telefonih, zopet sprašuje, zopet naroča. Vedno bolj jezno in nestrpno meče telefonsko slušalko na vilice.
Paimer 1 Tudi ta je bil postavka v njegovem računu, vendar ga je premalo vpošteval. In Paimer je trmast, bolj trmast kot bi kdo to mogel pričakovati. Presneti Paimer bi mu utegnil celo prekrižati račune!
Šele okrog desetih ponoči mu sporoče: Pal-merja so opazili, ko je okrog osmih in deset minut zvečer nenadoma prišel pred Grillovo palačo in vstopil vanjo. Dosedaf hiše še ni zapustili
Tedaj ve stari Rackley, da ne sme izgubili niti minute ...
IV. poglavje.
Srečanje dvojnikov.
Medtem si stojita Jones Grill in Frank Paimer nasproti.
Grill je presenečen. Nekaj časa potrebuje, da se zave. Pred njim stoji vendar človek, ki mu je na las podoben! Grillov bledi obraz dobi napet izraz. Zenice se mu širijo, kakor da bi bil pijan. Prav počasi vstane izza mize. Stisnjene pesti nasloni na pisalno mizo, nagne se naprej, kakor da bi hotel skočiti v svojega dvojnika. Neznosna tišina mori vzdušje. Le težko in naporno dihanje, že bolj podobno sikanje, je čuti.
»Pišem se Frank Paimer,« pravi dvojnik počasi, z negotovim in zamolklim glasom. »Oprostite, prosim, Frank Paimer...« Dvojnik stopa bliže in prihaja v ozki Bnop svetlobnih žarkov namizne svetilke. Vedno bolj razločno ga vidi Grill. Končno stojita drug drugemu nasproti, le pisalna miza ju loči.
»A, lako!« pravi Grill zamišljeno, kakor da še ne bi bil zapopadel.
Paimer pokima. »Gospod Grill, prišel sem, da vam vse povem. Res, nisem kriv vsega tega, kar se Je zgodilo. Jaz...«
Grill se otrese zmedenosti, razburjen plane k Palmerju, ki mirno stoji pred njim, zgrabi ga za obe rami in ga strese z vso silo.
»Vi ste torej... Da, sedaj razumem Gizelol«
Ves obup zadnjih dni izbruhne iz njega: »Vi ste torej ta lopov in jaz... Kako je mogoče ...?« Besede kar vro Grillu iz ust, medtem pa neprenehoma suje Palmerja. Prav tako hitro, kakor ga je pograbila jeza, ga tudi popusti. Nem obstane pred Palmerjem, spusti roke z njegovih ramen, odkima z glavo in se počasi vsede nazaj. Paimer zaman išče primerno besedo, s katero bi premostil prepad med njima, Grill pa skriva obraz v dlani, stoka in kolne. Končno se olajša. Začne se glasno in grenko smejati. Paimer ne ve, kaj bi počel. Še bliže stopi in prosi: »Gospod Grill, prosim vas, poslušajte me!«
Grill se smeje naprej.
»ZbeHte se, gospod Grill... Morda lahko še kaj ukreneva in rešiva. Saj ni bila moja krivda. Rad bi vse popravil, če se le da!« Grill preseka svoj smeh. Paimer zopet ostrmi, ko vidi zaničevanja polni pogled, s katerim se mu reži Grill v obraz.
»Rešiti?« plane Iz Grilla. »Kaj bi pa radi rešili? Mene morda? Kaj? Ha, ha... Imel sem vas za navitega lopova, zdaj se mi pa zdi, da ste čisto navaden norec.«
Zopet molk.
Mali oglasi
V malih oglasih *el|a pri Iskanlo tloibe tlaki beseda L 0L30, pri fenltovanlskOi oflatlh (e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih ofladb pa bMeda po L ON. Davek M raCuna posebej. — Mal« Otflat« |e treba plačati takoj pri naročilu.
B SUižte j
Jtte|o:
Učiteljica
išče kakršno koli zaposlitev bodisi kot otroška varuhinja, otroška vzgojiteljica, učiteljica ročnih dol ali pa podobno v kaki pisarni samo da sc preživi. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Učiteljica« 10629.
Mlinarski pomočnik
mlad, lzučen v valjčnem mlinu, vešč žaganja na venecijanka, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10702.
Trgovski pomočnik
mlad, začetnik, priden ln pošten, išče službe kjer koli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnik« št. 10685.
Iščem službo
za v mlekarno, slaščičarno, pekarno, buftet, trafiko ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« številka 10677. .
Starejša kuharica
Bell službo v LJubljani prt manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10676.
Mlada dekle
B malo maturo, lSče kakršno koli službo, najraje k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10639.
Služkinjo
za hišna In poljska dela, sprejmem takoj. LJubljana, Močnlkova 13.
Trgovski potnik
vešč Italijanščine, pisarniških del tor knjigovodstva, dobi takoj stalno, dobro službo. - Pismene ponudbo poslati na upr. »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« 10780.
Služkinja
stara najmanj 33 let, so sprejme kot gospodinja na kmetslco posestvo v Vel. Laščah. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10767.
Čevljarske pomočnike
sprejme Grilc et Comp., čevljarstvo, Novo mesto.
Služkinjo - gospodinjo
sprejmem na vinogradno posest. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trajna služba, Novo mesto« štev. 10739.
Viničarja
Trgovska pomočnica
mlada, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10647.
Odličnjak - petošolec
Bln revne družine, želi lnstruirati vse nižješol-Eke predmete klas. gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« 10784.	(u
Fant
Btar 27 let, išče stalno l(šlhtno) službo za daljšo dobo. Naslov v upravi »Slovenca« Št. 10751. (a
B sitžte B
Dobe:
Služkinjo
veščo kuhe in hišnih del, iščem za Ljubljano. Pogoj : poštenoEt ln zdravje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 10753.	(b
Kmečko dekle
So 18 let staro, zdravo in
pošteno, Iščem za takoj. Poznlč Pavla, Ljubljana, Dravska ulica 11 — za Stadionom.	(b
Gospodična
ee sprejme za vsa pisarniška dela z znanjem, poleg slovenskega, po možnosti tudi Italijanskega ln nemškega jezika. Gdč. z malo prakse Imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Venezla« št. 10803.	b
Samostojna kuharica
stara od 85—50 let, se sprejme za veččlansko družino v Ljubljani. Res kuhe popolnoma zmožne naj se Javijo na upravo »Slovenca« pod »Gospo-dlnjr : It. 10804.
Kuharico
popolnoma samostojno, ki Je služIla v finih privatnih hišah, sprejmem čimprej proti dobri plači. — Ponudbe z navedbo starosti In dosedanjih služb na upravo »Slovenca« pod »Gosposka hiša« št. 10788.
Trgovski pomočnik
specertjske stroke, dobi takoj dobro, stalno mesto prevoznika in lnkasanta (vožnja s trlclkljem). Potrebna garancijska pisma. Predpogoj: zdrav, močan, srednjih let ter vajen tega posla. Naslov v upr. »Slovenca,« pod št. 10779.
s sadjarsklm-vlnarsklm tečajem, starejšega, vestnega, poštenega, sprejmem za novomeški okraj. Stalno mesto, ugodni pogoji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vinlčar« št. 1073*8.
Krojaškega pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Matoh Ignac, Rožna dolina o. VII, št. 30.
Dekla
z dežele, ki Je vajena samostojno opravljati dela v vrtu ln pri živini se sprejme. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 10805.
Dekle
pridno in pošteno, vajeno
vseh gospodinjskih del in kuhe, sprejmem k enemu otroku. Bonač, Beethovnova 15-1.
IHJMliiU
Kupujem
vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica 4, telefon 34-26.
Tehtnico-decimalko
dobro ohranjeno, kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10695.
Oves
tudi manjše količine ponudite v nakup špediciji Turk, Ljubljana.	k
Sveže korenine od radiča
z modrim cvetom, ki raste ob potih ln travnikih, grozdne tropine a peč-kami in robidne liste — kupuje Ralek, Ljubljana, Wolfova 12, dvorišče.
Veliko peč
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10745.
(k
Svilene odpadke
vseh vrst, kupuje Meta-lla, Gosposvetska št. 16,
Cementa
kupim par tisoč kilogramov. Fotograf, Brezovica pri Ljubljani.
Suhe gobe
jurčke ln lisičke, kupuje po najvišji dnevni ceni trgovina M. Cuček, Sv. Petra cesta št. 18.
Prodamo
Izložbeno omaro
6X2.5X50 oni pripravno za vzldavo ali vežo proda. S. J. Hamann, Ljubljana,
Mestni trg 8.
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah ln mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovao.
Pralnica
Gobe
svaže, male za vlaganje, kupi večje količine trgovina Cuček, Sv. Petra 13.
B Poizvedbe j
za živali:
Lepo nagrado
dam tistemu, ki ml sporoči, kje je konj z žigom Stev. 596, visok 160 cm, desno oko ribje, na čelu mala lisa, star 6 let, rdeč. Kočar Ivan, Zalog gt. 9, pol ta Dev. Mar. Polje.
obstoječa iz 4 likalnih strojev, 1 kalandra, 1 centrifuge, 1 kompresorja, 2 kotlov, 1 soda za škro-benje, s transmlsljami ln ležajl se ugodno proda. — Informacije na telefon g'. 26-89.	(š
Posnemalnik
nov, znamke »Alfa«, za
100 litrov, prodam. Pre-dovič J., Poljanska 73, Ljubljana.	(1
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za športnega. Rožna dolina Cesta II, št. 40, priti.
(1
Pisalni stroj
»Remlngton« s kovčegom, novejšega modela, poceni prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10723.
(1
Zeljarji!
Stroj za rezanje zelja — takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10806.
Marmelado
in ovetllčni med, kupite najugodneje v trgovini M. Cuček, Sv. Petra 13.
Otroški voziček
globok ln stajico, prodam. Rudnik št. 92.
Električen rešo
z dvema ploščama, nov, ugodno prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Rešo« št. 10768.
Namizna jabolka
prodaja po zmerni ceni Kmetijska družba, Ljubljana, Novi trg št. 8.
Ograjo za balkon
prodam. Pugljeva št. 14,
Kodeljevo.	(1
800 količkov za ograjo
130 dolgi, 8—5 cm debeli, obeljeni ln 400 cvetličnih lončkov 18—22 cm premera — naprodaj. Polše, Malavas št. 40, Ježica.
Hladilnica
tovarniško nova, še ne montirana, pripravna za večjega ali srednjega mesarja, naprodaj. — Interesenti naj pišejo na upr. »Slovenca« pod »Hladilnica« št. 10789.
Žeblji,
ji, žico
vseh dimenzij tudi večjo količino, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2ebljl, žica« 10810.
Mikalnik
(Karde) s predtrgalcem (Vorrelsser) skoro nov — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 10311.
■ SC* i
Oddalo:
Sostanovalke
se sprejmejo. Polzve se; Tržaška cesta 60.
Oddalo:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom — oddam s 1. oktobrom. Kopač Stanko, Vodnikova c. 173.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma Bj 15. septembrom. Naslov v upravi Usta pod št. 10757.
Dvosobno stanovanje
oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za tobačno tovarno« 10748. (č
Ittclo:
Dvosobno stanovanje
Išče tričlanska uradniška družina s samostojnimi poklici za september— oktober. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobra stranka« št. 10678.
Stanovanje
Trisobno stanovanje
zamenjam za dvosobno. Slomškova 7-II, levo. — Ogled od 10—12,	(8
eno, ali dvosobno, Iščejo odrasli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj 10754«.
Sobo
manjšo, opremljeno, oddam gospodični v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10759.
Jitclo:
Enosobno stanovanje
s kuhinjo, po možnosti s kopalnico, Iščeta za november novoporočenca. -Ponudbe v upravo »Sl.» pod »Periferija« 10523.
Dve sobi meblirani
z souporabo kuhinje ln kopalnice v Brodlnl ali periferiji mesta, se Iščeta za takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Siguren plačnik« št. 10705.
Prazno sobo
suho in zračno, v sredini mesta išče za 1. oktober gospodična-uradnica. Ponudbe na upravo »Slov.«
pod »Prazna soba« 10371.
<■
Konverzacija
Italijanščine popolnoma zmožno damo išče gospodična. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konverzacija M. P.« 10717.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj. Prlčetek 1. septembra. Chrlstofov zavod, Domobranska 15.
(U
Tečaje
za italijanščino ln slovensko stenografijo priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. — Prijave: Gregorčičeva ul. št. 27, pritličje med 8. ln 14. uro. Tel. 26-53.
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda, Emonska 2.
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, Išče mirna stranka dveh oseb. Po nudbe na upravo »Slov.« pod »Cisto stanovanje« št. 10785.
Enosobno stanovanje
za d,ve osebi, v mestu a zuhaj, Iščem za oktober. Plačam v gotovini, ali pa dam prvovrstna bukova drva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sončno« št. 10763.
Trocevni radioaparat
bater., znamke »Ingelen« — prodam. Hrenova ulica št. 14, I. nadstr.
B Šivalni stroji B

šivalne stroje
najboljše, dobite	pri zna.
ni tvrdki Ivan	JAX in
sin, Ljubljana,	Tyrševa cesta 86.

Prodam več trgovskih,
gostilniških In stanovanjskih hiš ln vil v centru ln okolici ter gozdov. — Zajeo Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica št. 10, telef. 85-64.
Stavbišče
ob tramvajski progi, blizu centra z vpeljanim vodovodom ln kanalizacijo — prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10707.
Manjšo parcelo
ali hišo kupim takoj. — Ponudbe na upr. »Slov, pod »Takoj« 10775.
Dvonadstropna hiša
s trgovino, na glavnem trgu v večjem mestu Slovenije, Ljubljanska pokrajina, se proda zaradi upokojitve. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmerna cena« št. 10715.
Zapusti! nas je po težki bolezni naš ljubi
Marko Suklje
dipl. phil., hon. statistik Higienskega zavoda
K večnemu počitku ga bomo spremili ▼ nedeljo, 31. avgusta ob pol 6, iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
V Ljubljani, 30. avgusta 1941
Gizela Suklje roj. Golla, mati Vladko, Gizela, Lu]o ln Sveta, bratje ln sestre ter ostalo sorodstvo
l'M.Mili|
Učenka
zdrava, močna, z dobrimi šolskimi spričevali, so sprejme takoj pri Srečko šlrcelj, trgovina z mešanim blagom, Mokronog.
Revna absolventka
meščanske šole, se želi Izučiti v trgovini, po možnosti z oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ubogljiva« št. 10703.
14 leten fant
priden, se teli Izučiti
kake obrti. Korec, Ko-menskega 21.
15 letna deklica
poštenih staršev, bi se rada Izučila za šiviljo Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva«. St. 10698.
šivilja sprejme učenko.
Tržaška cesta štev. 60.
Kovaškega vajenca
sprejmem takoj. Alojzij Zidar, Jegllčeva 15. v
Fant z malo maturo
bi se rad Izučil strojne, avtomehanlčne ali električne stroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10749.	(v
Vajenca
za kleparsko ln vodovodno obrt, sprejmem. Stanko Kezele, Bohoričeva 3.
(v
Učenko
za knjigarno In papirnico, sprejmem. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Učenka« 10743.
(v
Deklica
z 2 mešč. razredoma, Išče mesto učenke-šivilje. Najrajši v Sv. Jakobski ali Trnovski okraj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10758.	(v
Vajenko
sprejme salon klobukov »Chlc«. LJubljana, Wol-fova ul. 3.
Vajenca
za mizarsko obrt, sprejmem. Hrana ln stanovanje pri mojstru. Pečjak, Dolnje Polje, p. Straža.
Vajenca
za pleskarsko ln slikarsko obrt, sprejmem. Borštnar Štefan, Podmllščakova 4 Bežigrad.
Frizersko vajenko
katera bi nadaljevala učno dobo kot praktl-kantlnja, sprejmem. Po-lanc, Kopitarjeva. (v
Otroške harmonike
skoraj nove, prodam. — Naslov v upravi Slov.« št. 10776.
Klavirska harmonika
skoraj nova, 120 basov, 3 registri, naprodaj. — Kralj, Gasilska 19, LJubljana #7.	(I
BnilMlM
Pomagati hočem lastniku
kobile fukse 156/174 cm, žig 1615; je široka, močna, precej velika, na glavi Ima dolgo liso. — Proti nekaj nagrade ter povrnitvi stroškov, se zglaslte takoj. Občinske urade prosim, da blagovolijo obvestiti lastnika o tem oglasu. Pisati na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10641. (r
Prijavite takoj
vse mebllrane aH prazno sobe in stanovanja, ne
gledo na kraj, v brezplačno posredovanje. Samo dobro plačniki. Posredovalnica »Reatlteta« Fčuštuiiova ui. 64,-1,
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava « slaialu lepega vremena ob 16., 18. in M. url, v sluUJu della predstav« tudi ob 1«. Wi>
Eden Ume« nallepilh iilmov nove ser one tt
Film večne pomladi In poezije! Zbogom mlado leta
Maria Denis - Ailriano lttniolili - Clitrn Calamal Nabavite si vstopnice Vpredprodajl (11—12 dop.)l KINO MATICA - TEL. 22-41
Marocco
Plim Izredno lepo dramatične vsebino, o lepem »nu prve ljubezni in o pIpinoDltl borhl dveh hrabrih r, valov. — Imnsrio Argentina, Mnnuol Luua
In iliccardo Mrrino. KINO SLOOA • TEL. 27-30
Cavalleria rustlcana
Film Južnaškega temperamenta, vroče ljubezni in razonllsne ljubosumnosti. — čarobni posnetki
krasne siciliansko folklore.--lsa Pola. Doris
Duranti, l.eonnrdo Cortese, Carlo Nlnchi KINO UNION - T E L, 22-21
Krasni glasbeni film lz življenja komponista Filrstprja
Car melodij
Fred Skot v napetem filmu
PoJoCI cowboJl
Predstave ob pol 3., 5. in ob pol 8. uri KINO KODELJEVO - TEL. 41-64
Javna dražba
najdenih predmetov bo 3. spetombra ob 9. url na žel. postaji Ljubljana.
Dražba hlodov
Začasna državna uprava razlaščonlh gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda
ca 1250 plm Izdelane iglaste hlodovine fco gozd
iz gozdov Sumske uprave Kočevje na Javni dražbi, ki se bo vršila 10. septembra 1941 pri Sumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so n ■ razpolago pri gornjih upravah.
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1 bo prodajala na javni dražbi
ca 2800 plm bukove hlodovine
na panju lz območja Sumske uprave v Straži. — Dražba ce bo vršila dne
12. septembra pri gornji upravi v Ljubljani. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri navednlh upravah v Ljubljani ln v Straži.
Pohištvo
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Rabljeno pohištvo
Imam vedno na zalogi. Oglejte si ga brezobvezno v trgovini »Ogled« Mestni trg 3 — vhod skozi vežo.
Kolesa
Pisalni stroj
in moško kolo
novo, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca pod št. 10597.
Prodam
rabljeno športno ln novo kolo, dalje žensko, moško kolo — poceni. Ogled tudi na nedeljo. Fantlnl, mehanik, Celovška cesta št. 42, dvorišče.
Proda se
ena rabljena postelja z žlmnatiml modrocl. Polzve se v Kolodvorski ulici št. 26.
Vsakovrstno pohištvo
Izdelujem ter sprejmem tudi v popravilo in pre-polltlram na novo. Plačljivo tudi na obroke. — Povše Avgust, mizar v Rožni dolini, Cesta na Brdo 8. Kličite telefon št. 29-23.	(S
Damsko kolo
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10787.
Damsko kolo
aparat za masiranje, moško obleko In pelerino, ugodno prodam. Resljova cesta 3, pritličje.
Italijanska kolesa
Legnano in druge znamke, ženska In moška, ter dirkalna, prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16.
Vsakovrstno zlato
brlljaote In srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
FranfiiSkanska ulica 8.
Vsakovrstni
ZlafO kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana! Woltova ulica tt. S
staro noto, zlato zobofle
ln srebrne krone .
kupolam po najvišjih oen»w A- KAIFEZ
vgovina s arami in slataln«;
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur:
Ljubljana. Miklošičeva 14;
Kupujte Pfi
naših inserentih
Medič-evo
za
znamke »MERAKL« za barvanje bombaža, volne, polvolne, svile, polsvile in platna
dobite zopet povsod!
Izdeluje tovarna
Medič-Zankl
Ljubljana, Resljeva cesta 1
Prehrana
Dijaka z vso oskrbo
sprejmem. Naslov so po-Izve pri g. Maroltu Janezu na kolodvoru Ljub-ljana-Rakovnik.	(D
Dijaka-višješolca
sprejmem na hrano ln stanovanje. Plačilo po dogovoru. — Mavec Pranja, LJubljana, Prisojna ul. 1.
GEEEJ
Enostanovanjsko hišo
blizu Ljubljane — oddam v najem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10650.
Pozor, trgovci!
Oddajam lokal, sam aH s stanovanjem, na zelo prometni točki, za dellkateso, mesarijo ali trgovino z živili, za november. Ogled od ponedeljka do četrtka. Marica Cek, Pokopališka št. 35, Ljubljana.
Razne
Monograme la robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisb izvršimo takoJ.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikes
LJubljana. franflikanska ullu
nasproti hotela Union
Naročajte in širite »Slovenca« S
Razpis dobave premoga
Rektorat kr. univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 87. zakona n državnem računovodstvu nabavo premoga, in sicer: 500 ton kosovea; 115 ton korkovca; 415 ton orehovca in 2G0 ton grahovrn 5—15 mm.
Premog mora biti lepo separiran. brez smeti in prahu.
Količina premoga posamezne vrste se more po potrebi zvišati ali zmanjšati.
Ne zahteva se ponudbe celokupne dobave po istem ponudniku, temveč more posamezni ponudnik staviti ponudbo tudi samo za posamezno vrsto kuriva.
Cene je ponuditi v lirah, in sicer za tono, franko vagon, železniška postaja Ljubljana—glavni kolodvor.
Dobavni rok za prvo pošiljko 150 ton kosovea, 30 ton kockovca, 50 ton orehovca in 50 ton grahovca je takoj po odobritvi dobave, ostanek pa po posebnem odpoklicu. Premog se bo prevzemal na železniški postaji Ljubljana—glavni kolodvor.
Taksirane ponudbe je vložiti v zaprti kuverti pod značko »Ponudba za premog« najdalje do 15. sept. 1941, pri rektoratu kr. univerze v Ljubljani.
Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami na rektoratu kr. univerze v Ljubljani, Kongresni trg 13.
Rektor: SLAVIC.
ljudska
posDiiiniin v ffubliani
zadruga z neomejenim jamstvom _♦_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
Posojilnica je bila nasproti hotela Union
ustanovljena 1.1895 . , ., ,	......
-—- sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih
▼	najugodneje obrestuje, daje posojila na
vknužbo in proti poroštvu.
|PCIMIt|
Vse denarne in trgovske
izvršim hitro ln točno. Obrnlto so na:
Rudolf Zore
Gledališka ulica 12. Tqjefon 38-10
Denar
Iločete dobro naložiti svoj denar? Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno« št. 10802.
jlMo-motorl
Bencinski motor
znamke »Zcndllnk« 6 do 6 ks, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ogled: Leben, Bizovik št. 2 pri Ljubljani.	(f
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
za poklicne šoferje in amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite
Kolodvorska ulica št. 43
Telefon štev. 28-28
Bencin
se ne dobi več in se z njim brez Izjeme ne sme več voziti. Zato si pustite predelati vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v Specialni generator delavnici, Tyr-ševa 13, (Figovee, levo dvorišče.)	(f
r
i
S.A. Dishlleria
iojuore $ti?eg«\
La fuu antica t Mia maua Uatiana di tiquoii.
Haidauiša in toai&t6i/iiiuca iiaiuanslccs. %h<Mnka tikuttv.
D ITT A ALBERTI ^ BENEVENTO
Filatelisti pozor!
i Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Pravi filatelisti
znamke ne lepijo 1 Edina in polno vredna znamka je brez prilepite. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete JOL, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
— dobili pa jo boste skoraj zastonj v naši novi zbirki „SLOVENČEVA KNJIŽNICA", ki začne izhajati 1. oktobra. — Vsaka knjiga iz te zbirke bo obsegala okrog 200 Strani in bo veljala
samo 5 lir
Tako poceni knjig še ni bilo pri nas. — Naše geslo je: Omogočiti Vam nakup dobre, lepe in poceni Knjige.
Vsakih 14 dni nova knjiga. — Prva zbirka obsega 24 knjig. Kdor naroči celo ali vsaj polovico zbirke {12 knjig), bo dobil vsako knjigo brez poštnine dostavljeno na dom. Za Vas poceni knjiga.
1. okfobra izide:
Janez Jalen: TROP BREZ ZVONCEV
Povest z naših planin. Lovske in pastirske zgode in nezgode. _ j . Gamsi. Lepote gorskega sveta. Planšarice. Ljubezen. Roman-5 IIF tika Veličastvo. naših gora; skratka — knjiga, ki Vam bo v vsem ustregla. — V knjigi bodo lepe planinske sbke.
Pozor pred falzifikati!
Ne pozabite, da po želji ugotovi pristnost okupacijskih znamk edini sodno zapriseženi Izvedenec Jule Bar, in to v trgovini Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ul. 6.
Izšel je album
slovenskih znamk. Navadna Izdaja 20 lir, luksuzna Izdaja 50 lir. Za-željenl so preprodajalci za, albume, za znamke In za kataloge Izven Ljubljane, zlasti v Kočevju in v Novem msetu. Fila-telijaModrijan, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 20-37.
15. oktobra izide:
5 lir
1. novembra izide:
5 lir
Silvio Pellico: MOJE JEČE
Prevedel dr. A. Budal.
Pellico (1789—1854) je znamenit italijanski pesnik in pisa'elj ki so ga avstrijske oblasti leta 1820 kot karbonarja zaprle za 10 let. Moje ječe (Milan, Benetke, Ljubljanski grad, Spielberg v Pragi i. t. d.) so avtorjevi spomini na teh deset bridkih let jetništva. Knjiga, napisana brez vsake mržnje ali političnih tendenc, je izpoved plemenitega človeka in umetnika, polnega vere in optimizma v življenje in razkrivanje najraznovrstnejših doživljajev med jetniškimi zidovi. Presenetljivo branje, r-! V knjigi bodo tudi slike.
Haggard: DEKLE Z BISERI
Znamenita povest, ki je pri nas že zdavnaj razprodana, pa Se vedno poprašujejo po njej. Najlepše delo slavnega Hsggarda. Krasni in pretresljivi opisi razdejanja Jeruzalema. Življenje prvih kristjanov. Do skrajnosti napeta zgodba, da boste trepetali ob njej. V ospredju romana pa je vel ka ljubezen Marka in Mirijsne, deklice z biseri. Zločinske spletke. Davna minulost bo kot živa vstala pred Vami.
Knjige lahko naročite že sedaj z dopisnico pri upravi Slovenca ali pri zastopnikih Slovenca, Slovenskega doma, Domoljuba in Bogoljuba. Vsaka ln lepo izdana knjiga samo 5 lir i
Najboljše pa je, da se naročite na vso zbirko, ki obsega 24 knjig, naenkrat, s tem olajšate nam delo, sami boste pa dobili zato knjige dostavljene na dom. Poslužite se za to navadne dopisnice. Naročniki naših listov pa lahko naročite zbirko kar na zadnji strani položnice. Vsa zbirka (24 lepih knjig) stane samo 120 lir.
„SLOVENČEVA KNJIŽNICA"
LJUBLJANA, Kopitarjeva 6
Boguslav Kuczynski:	6
RIM
Čudovite stvari se vidijo tukaj. V široki vdolbini, obširni kakor dolina, stoje nagromadeni silni skladi zidovja, stebrov, slavolokov, obokov in razvalin. Videti je, da je prav sedaj tukaj neko narodno slavje, nedeljski koncert za predmestne množice. Muzika igra, moški, ženske in otroci pa sede v travi kot v predmestnem parku in uživajo nedeljsko zabavo.
Via Sacra, ki so jo teptale te množice poslušalcev in se vije v spremljavi orkestra, zavije nato na levo. Nagne se nekoliko navzdol ter se na ta način ogne izkopaninam, zoži se in postane ozka kakor vaška pot, kakor steza, ter se vkrivi tam, kjer je padla nanjo težka skala zidu. Pod lo skalo sede na zavaljenih kamnih starci, kade pipe in cigarete. Upirajo se s hrbti ob temelj Ro-mulovega svetišča, smejo se in ponavljajo spomine, prihajajoč sem na gorko sonce uživat svoj zasluženi pokoj.
Marmorni odlomki leže vsepovsod po Forumu kakor v kamnolomu. Via Sacra gre mimo marmorja in vodi med ohranjenimi temelji stebrov, na katerih je stal nekoč Arco di Augusto. Takoj za njim se začenja ploskoviti trg, obložen s ploščicami, ki je bil že nekoč rimski trg. To je pravi Forum Rlomaniim. Tu na kraju tega trga se konča Via Sacra. Na njej raste trava in po njej skačejo otroci.
Ta rimski trg ni velik. Je malo podolgast ter ga od ene strani objemlje Via Sacra, z druge strani pa majhna stezica. V enem kotu stoji steber na visokem podzidku. Rup, kotanj pa je tu nekoliko. V nekaterih stoji voda, druge vodijo v podzemske jame, v tretjih pa raste samo zelenje. Ob vsaki kotanji je nekaj zidovja, s katerega raste grmičevje. To so ostanki davnega Jupitrovega templja. Otroci skačejo okrog tega svetišča in se igrajo vojake. Streljajo s palicami in kriče: Pumfl Punift Pumfl
Preko trga gredo ljudje. Gluho udarjajo bob-
ni. ' Čutiti je zadah prepotenih oblek. V trati, v davnem domu Vestalk, spi mlad človek. Suknjič je zložil pod glavo, oči pa zaslonil s časopisom. Okrog sede ženske, ki so sem pripeljale iz delavskih četrti svoje otročičke. Mlada mati je odpela prsi, ki redkokdaj vidijo sonce, jih dala otroku, sama pa vzela v roke volneni klobčič, s katerega ji je druga odvijala nit. Tri druge sede v travi in opravljajo ljudi; peta, šesta in osma pa krmijo otroke z mlekom iz steklenic. Pa so tu
še in še. Sede na travi, na razvalinah, na Via Sacra, na Via Nuova, na marmorju, vsepovsod in govore, govore, ali pa kličejo svoje otroke s ta-kimi-le imeni: sMariuccia, Pinuccia, Paoletta, Gi-netta, Ninetta, Vittorina, Giuseppina, Giacomina«.
Dekleta s takimi imeni se prekopicavajo po loki, lazijo po vseh štirih in.se spotikajo ob travo, ko se uče hoditi. Majhen deček podi sestrico z vejico. Drugi pa se po vseh štirih priplazijo k spečemu moškemu in slovkujejo, oponašajoč
Kolosej in stebri Venerinega templja na trgu Forum Romanum
ovčjo čredo: Bel Bel Bel ter zbeže. Ostalo je najmlajše dete, ki zdaj preplašeno čaka, da se zbudi tujec in ga prime za ušesa.
Povsod so otroci: na starih zidovih, v kotanjah, brodijo po mlakah vode, brcajo žoge po trgu, ki je ostal po nekdanji baziliki. Zelo veliko si dovoljujejo ti rimski otroci I
Starši pa se grejejo na vročem kamenju in se veselž sonca.
Eden med njimi, ves izmučen in v raskavih gubah, gleda brezmiselno na to otroško čredo pred sabo. Ko so prišli trije otroci k njemu, je vse tri pobožal s kretnjo človeka, ki stoji tik pred smrtjo, ter je, vprašan o starosti, tiho odgovoril: »Triindevetdeset let!«
Mnogo je teh rimskih starčkov z dolgoletnimi zgodbami. Eden med njimi kaže črne roke kovinskega delavca ter trdi, da je vse doseženo samo z delom takih rok. Ni znal brati, toda otroke je dal v šole ter je eden izmed njih zdravnik, drugi uradnik, tretji častnik. Vse je le delo teh črnih roki
In drugi teh starčkov. Nos mu je zlezel v brado, srajco ima pošito z modrimi nitmi in ima tudi črne, izgarane roke. Njegovo desno oko gleda nepremično in je slepo.
»Spomin iz abesinske vojske,< je rekel. »Iz leta 1891. Tedaj sem izgubil oko in odslej sprejemam zato mesečno slo dva in štirideset lir kot vojni invalid. Od tega živim.«
Tretji in četrti imata pokvarjene noge ter se le s težavo premikata. Peti je vdovec in je imel z ženo osem sinov in tri hčerke.
»Drugačni Časi so bili tedaj,« je pomislil in vzel pipo iz ust. Nasmehnil se je in pokazal vrsto še čisto dobro ohranjenih zob. »Samo pomislim: imam enajst otrok, vsi so zdravi, dobri in veseli ljudje. H kateremu hočem, lahko grem. Pri enem obedujem, pri drugem večerjam. Vedno, kadar pridem, je zanje velik praznik. Še se živi veselo na svetu I«
Tako veselo živi na svetu tudi mladi delavec, ki spi na Forumu. Rumene rokavice iz poceni trgovine leže ob njegovi glavi, iz žepa moli sinji robček, na katerem so še sledovi karmina z ust deklet, ki jih je poljubljal.
h Ljudsko tiskarn? « Ljubljani; Jože Kramar li
izdajatelj: InLJožo Sodi)
Urednik: yiktor Cenili