LJUBLJANA, OKTOBER 1985	_________________LETO XXIII ST. 4-141
II198337
Pod pokroviteljs'
vne organizacije so se ..smetarji" že desetič zbrali na očiščevalni akciji na Triglavu
OTVORITEV
PREDELOVALNEGA CENTRA NA ČRNUČAH PRED DURMI?
V septembrski številki Informatorja smo na kratko poročali o tehničnem pregledu na objektih Predelovalnega centra v soseski BP-8 na Črnučah. Komisija, ki jo je imenoval Občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, je ugotavljala, če gradnja izpolnjuje vse zahteve gradbenih dovoljenj. Posebna komisija, ki jo je imenovala naša delovna organizacija in v kateri so bili poleg naših strokovnih delavcev še pooblaščeni predstavniki strokovnih organizacij, pa je ugotavljala pomanjkljivosti in napake, ki izhajajo iz same gradnje.
Kot ste lahke prebrali v tej številki biltena, je bilo žal napak oziroma pomanjkljivo str kar okoli 150, nekaj
...
^ A ‘" Mr

Stiskalnica ARNOLD in dvigalo že čakata na začetni zagon
n	rj						
							
sicer manjših, nekaj pa takšnih, pri katerih je popravilo trajalo dlje.
še zadnja dela v mehanični delavnici
r
Vhod v novi Predelovalni center Črnuče
Ob koncu pregleda je bilo dogovorjeno, da se začne s poskusnim obratovanjem, ki bo trajalo do 31. marca prihodnjega leta.
Kakorkoli že, vse kaže, da bo v naslednjih dneh le prišlo do dolgo pričakovane otvoritve, ki je bila zaradi raznih razlogov že tolikokrat prestavljena.
V času ko pripravljamo to glasilo, potekajo na vseh objektih centra montažna dela. Tako je že postavljena stiskalnica ARNOLD, ki je bila nekaj časa v popravilu v Avstriji, montira se podest okoli stiskalnice in žerjava, postavljene so že škarje, h koncu gre postavitev stiskalnice za aluminij, v mehanični delavnici montirajo in priključujejo stroje in drugo opremo ter mize in omare, postavljajo se regali v skladišču rezervnih delov in gum, dostavljena pa so tudi že 4 nova tovorna vozila s priklopnikom in dvigalom. Vsa dela so v polnem teku in morda, morda bomo že čez nekaj dni lahko govorili
o novi pomembni delovni	modernega predelovalnega	Nedvomno bo to nov ka-
zmagi naše delovne organi-	centra v industrijski coni	men v mozaiku razvoja de-
zacije, o otvoritvi novega	BP-8 na Črnučah.	lovne organizacije DINOS.
Janez Češnovar
Počasi, a zanesljivo dobiva svojo začetno podobo tudi Predelovalni center v Celju. Zaradi pilotiranja, ki ga je bilo potrebno izvesti zaradi kasnejšega morebitnega posedanja zemlje, so se dela zavlekla za dober mesec. Kljub temu pa je narejenega že precej, med drugim nasip žerjavne proge, peta opornega zidu, stebri žerjavne proge, koridor za elektro kable in drugih instalacij ter delno spodnji ustroj tirov.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE V PRIPRAVAH
NA VOLITVE
Po poletnih počitnicah se je ponovno sestala konferenca osnovnih organizacij sindikata TOZD POS. Dnevni red je obsegal 7 točk, pri vseh pa se je razvila plodna in živahna razprava. Ker smo v obdobju predvolilne dejavnosti, je bilo veliko govora prav o pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto in o evidentiranju možnih delegatov v zbore združenega dela, sise materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter o nadaljnjih postopkih. Tako kot pri teh volitvah bodo IO DOS glavni nosilci aktivnosti tudi pri evidentiranju kandidatov za družbeno-
politične funkcije v osnovnih organizacijah sindikata v posameznih delovnih enotah in evidentiranju kandidatov za novo predsedstvo konference sindikata v TOZD POS. Sklenili so, da bodo posamezni 10 OOS v DE ažurno spremljali vsa navodila o evidentiranju kandidatov in o ostalih potrebnih aktivnostih, vezanih na evidentiranje, kandidiranje ter kasnejše volitve. Na osnovi krajevnih navodil in navodil strokovne službe DO Dinos morajo v predpisanih rokih opraviti kandidacijske konference ter ostale aktivnosti vezane na volitve. Prav tako pa mora-
jo vsi tisti 10 OOS, ki še nimajo evidentiranih novih članov vodstva OOS, to storiti v roku enega tedna.
Tako kot na vseh konferencah so tudi tokrat veliko časa namenili oceni izvajanja planskih zadolžitev v 9 mesecih tega leta po posameznih DE in v TOZD POS kot celoti. Sprejeli so dogovor na podlagi katerega moraj vsi 10 OOS v TOZD na osnovi periodičhega obračuna za 9 mesecev izdelati kratke akcijske programe za povečanje fizičnega obsega in kakovosti načrtovane realizacije za zadnje trimesečje ter ga posredovati v sprejem vsem delav-
cem na DE ob obravnavanju 9-mesečnih poslovnih rezultatov. V zapisnikih zborov mora biti jasno zapisano, za katere predlagane akcije so se delavci odločili. Konferenca je razpravljala tudi o tehnično-tehnološ-kih, razvojnih, ekonomsko-finančnih in socialnih vidikih načrtovane združitve med DO Tekstilka iz Ljubljane in TOZD Regeneracija tekstila DO DINOS. Razpravljale! niso imeli bistvenih pripomb na nakazane rešitve, ki izhajajo iz elaborata o upravičenosti omejene združitve in so menili, da je predlagana združitev smotrna in upravičena. Za-
Sindikalne organizacije TOZD POS pred pomembnimi nalogami
to je konferenca predlagala vsem samoupravnim organom v DO DINOS, da pripravljeno gradivo o združevanju posredujejo v javno obravnavo in odločanje vsem delavcem. Pri tej aktivnosti se morajo vsi člani sindikata odgovorno in aktivno vključiti v javno razpravo o združevanju z razčiščenimi dilemami in nejasnostmi, da bomo tako lahko prišli do ustreznih rešitev, ki bodo pripravljene za osebno odločanje na referendumu.
Ob koncu so obravnavali še smernice za izdelavo enotne metodologije za vrednotenje
delovnih nalog in opravil v TOZD POS, jih podprli ter predlagali, da pripravljeno gradivo samoupravni organi posredujejo v javno razpravo.
Konferenca je pozvala še vse OOS v DE, naj takoj pričnejo priprave na redne konference (občne zbore, na katerih morajo kritično oceniti dveletno delo ter pripraviti vsebinske akcijske programe za nadaljnje delo. Člani 10 OOS v DE so se tudi zadolžili, da bodo v svojih DE spodbudili delavce k dopisovanju v glasilo
„dinos".	a „
Janez Cesnovar
Naša specifična organiziranost, pogojena s prostorsko razdrobljenostjo, nalaga prav vsaki delovni sredini, da poleg doseženih delovnih uspehov analizirajo tudi njihovo celovito družbenopolitično in samoupravno aktivnost, saj niso redki primeri, ko lahko ocenimo delovno aktivnost kot zadovoljivo; družbenopolitična in samoupravna aktivnost delavcev pa ne more preseči okvirov strogo formalnih oblik in vsebine dela. Vsebinski princip k razreševanju kar najštevilnejših življenjskih oziroma interesnih problemov delovnega in življenjskega okolja je vse preveč pogosto zapostavljen, zato tudi ne moremo biti zadovoljni z odnosom do delovnih sredstev in delovne discipline, ki smo jo prisiljen zaostrovati z ukrepi disciplinske komisije. V s to pa je mogoče izboljšati z nenehno samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo osveščanja delavcev glede odnosa do dela in delovnih naprav, to pa lahko izvedejo in dosežejo le delavci, ki v svoji sredini uživajo popolno zaupanj^ sodelavcev predvsem zaradi njihovih osebnostnih lastnosti, kot so družbenopolitična razgledanost, samoiniciativnost, samostojnost, doslednost pri delu in tovariški odnos do sodelavcev.
Če bomo pri kandidiranju upoštevali vse naštete lastnosti, ki naj jih imajo naši elani organov družbenopolitičnih organizacij in delegacij, potem bomo s storitvijo naših vrst, kljub naši raztresenosti po vsej Sloveniji, brez večjih naporov lahko dosegli tudi vse načrtovane cilje našega razvoja. Aktivna družbenopolitična in odgovorna samoupravna aktivnost bosta garancija odgovornemu in učinkovitemu delu.
Tudi v delovnih sredinah, kjer zaradi svoje majhnosti
nimajo svojih osnovnih organizacij sindikata oziroma ne volijo lastnih delegacij v skupščine SIS in DPS, moramo analizirati našo dosedanjo obliko povezovanja v teh aktivnostih z drugimi delovnimi sredinami; ob ugotovitvi posameznih pomanjkljivosti pa moramo poiskati rešitve, ki bodo organizacijsko ustreznejše, vsebinsko pa bogatejše z našim aktivnim prispevkom. Najprimernejši trenutek za odkrito besedo ob analiziranju dela v preteklem obdobju in načrtovanju dela v prihodnjem mandatnem obdobju bodo prav gotovo priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata in občni zbori sami, kot tudi občni zbor sindikalne konference Dinosa, kjer bomo skupaj ocenili dosedanji razvoj naše delovne organizacije in načrtovane poti razvoja v prihodnje, naš odnos do dela z družbenimi sredstvi in naš prispevek k upravljanju z njimi kot še vrsto drugih vprašanj.
Naloga izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata je, da takoj in čimbolj odgovorno pripravilo svoje občne zbore ter evidentirajo kandidate za organe in delegacije v naslednjem mandatnem obdobju, oceno odgovornosti pristopa do kakovostnih rešitev pa bodo dali vsi delavci z izvolitvijo oziroma zavrnitvijo predlaganih kandidatov in z oblikovanjem ocene o njihovem dosedanjem delu.
Janez Novak
Umreti za svojo državo, to je dolžnost kralja.
Voltaire
PREDVOLILNE
AKTIVNOSTI
Volitve v organe družbenopolitičnih organizacij, ki jih bomo izvedli v letošnjem letu in v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, ki nas čakajo v začetku prihodnjega leta, zahtevajo od vseh nas takojšnjo in kar najbolj odgovorno pripravo. Predvsem kandidiranje na najodgovornejše funkcije v sindikalni organizaciji in v Zvezi komunistov zahteva takojšnjo oceno dela vseh dosedanjih nosilcev funkcij v teh organih, da bo realna ocena lahko izhodišče za morebitno ponovno kandidiranje oziroma zamenjavo tistih sodelavcev, ki so si naše zaupanje na teh funkcijah utrdili oziroma so ga izgubili. Pri oceni dela družbenopolitičnih organizacij in delegacij v skupščine SIS in družbenopolitične skupnosti moramo kritično in samokritično oceniti dosežene uspehe in analizirati slabosti v dosedanjem delu, saj bomo le na tej osnovi lahko v prihodnje delali še bolje.
DOBER DELAVEC NAJ DOBI DOBRO PLAČILO
V naši delovni organizaciji so samoupravni organi kakor tudi družbenopolitične organizacije razpravljati o nujnosti sprememb sistema nagrajevanja. Strokovna služba je pristopila k izdelavi delovnih osnutkov gradiv za vsakega delavca za to izredno zanimivo področje. Je že tako, da je nagrajevanje eden od najpomembnejših elementov povsod, zakaj ne bi bi! tudi v Dinosu.
Namen tega kratkega članka je opisati bistvene elemente novega sitema nagrajevanja in povedati na poljuden način, kaj pomeni število točk za neko delo in kaj pomeni delavčev prispevek.
Osnova vsega nagrajevanja v celotni DO, ne glede na to, ali gre za delovno skupnost ali TOZD, so štirje bistveni elementi: zahtevnost del in nalog, ki nam pove, koliko je posamezno delo bolj ali manj sestavljeno oziroma z drugimi besedami, kakšne pogoje se zahteva za opravljanje konkretnega dela. Ti pogoji so različna strokovna izobrazba ter funkcionalna znanja, kratko tudi delovne izkušnje. Ta skupek sestavljenosti daje za konkretno delo različno število točk.
Drugi element, ko se ocenjuje posamezno delo, je izjemno pomemben, saj določa odgovornost izvajalca del in nalog. Ta odgovornost je odvisna od tega, s kakšnimi vrednostmi se srečuje delavec, ko opravlja delo; ni namreč vseeno, ali vrti v roki svinčnik ali upravlja z dragim strojem, ki gre v milijardne vrednosti, ni vseeno, ali vodi skupinico ali večjo skupino, ki opravlja pomembne naloge oziroma ali vodi TOZD in celo delovno organizacijo. Po posebnih elementih se tudi za takšno odgovornost določi različno število točk.
Dela in naloge zahtevajo različne telesne ali umske obremenitve. Naša DO je v raznolikosti del izjemna, saj imamo dela, kjer fizičnega napora praktično ni, je pa morda tam umski napor, na drugi strani pa imamo hude telesne obremenitve pa morda ne toliko umskega napora. Vse te elemente je treba spraviti v primeren rang oziroma prilagoditi našemu stanju ter ga ovrednotiti s točkami.
Zadnji element, na osnovi katerega se prav tako določa neko število točk, je vpliv okolja. Tudi tu imamo opravka z normalnim delovnim okoljem, npr.: v lepih in toplih prostorih ali okolje, kjer je delavec izpostavljen različnim vremenskim neprilikam in tudi delu pri visokih temperaturah v poletnem ali izjemno nizkih v zimskem času. Ni treba posebej poudariti, da se mora spet s številom točk odraziti različne vplive okolja.
Seštevek vseh točk po opisanih elementih predstavlja analitično oceno za posamezno delo ali skupek teh del.
Že uvodoma sem povedal, da je vsako novo ocenjevanje zanimivo za vsakega delavca pri nas. Ne le zato, ker tako zahtevajo predpisi, temveč prav zaradi omenjene zainteresiranosti bo strokovna služba morala organizirati pravilen samoupravni
postopek s široko javno razpravo o teh elementih. Pričakujemo, da se bodo vsi delavci v tej razpravi tvorno vključili v sam sistem in s pripombami ne le popestrili, temveč vsi skupaj pripravili takšno gradivo, ki bo primerno za končni sprejem.
Povsem nekaj drugega, kot je opisana analitična ocena del, je tako imenovan delavčev prispevek. Vsakemu je znano, da lahko vsak delavec na enakem delu boljše dela in s tem rečemo, da je njegov prispevek boljši od drugega, ki slabo dela. Dobro ali slabo delo se nujno odraža na celotnih poslovnih rezultatih tako TOZD, DSSS in DO kot celote. Pravilno je, da je dobro nagrajen le dober delavec in
slabo nagrajen ali celo nič, slab delavec. Dosedaj smo napravili precejšen korak v tej smeri z uvedbo sistema nagrajevanja „K", ki že kaže nekaj časa dobre rezultate in nam je pravi kažipot, da ga samo še dograjujemo. Malo ali skoraj nič smo napravili na konkretnem nagrajevanju posameznega delavca ali skupine. Redko je katera delovna enota v praksi izvedla konkretno nagrajevanje posameznikov na ta način, da je bil delavec nagrajen le za tisti čas, ko je delal. Največkrat se je zgodilo, da so bili enako nagrajeni vsi delavci, če so slabo ali pridno delali. Menim, da tako ni prav.
Naloga nas vseh je, predvsem pa odgovornih oseb in dobrih delavcev, da sistem učinkovitosti oziroma delavčevega prispevka izvedemo dosledno v sami praksi. Ko bomo enrat to dosegli, se nam ne bo treba bati niti Jutrišnjega dne", ko vemo, v kako oteženih pogojih gospodarjenja danes dela celotno naše gospodarstvo.
Silvester Učakar
Tudi količinska realizacija je eden od elementov sistema nagrajevanja
OBISK NA DELOVNI ENOTI MURSKA SOBOTA
Od prvega maja tega leta je temeljna organizacija združenega dela Priprava odpadnih surovin bogatejša še za eno delovno enoto, in to v Murski Soboti. Omenjena enota je pred tem delovala kot skladišče v okviru delovne enote Maribor. Podatki o poslovanju v zadnjih mesecih kažejo, da je bila odločitev o ustanovitvi te enote pravilna.
Ko so se delegati delavskega sveta TOZD ROS odločali o ustanovitvi enote s skladiščema v Lendavi in Gornji Radgoni, so imeli pred očmi naslednja pričakovanja:
—	boljšo organizacijo dela,
—	prihranek na stroških, predvsem goriva in zaradi koordinacije na ožjem področju tudi boljše zajemanje koristnih odpadkov,
—	poslovni stiki s strankami se bodo okrepili,
—	ker bo imela novo ustanovljena delovna enota svoj obračun, bo tudi nagrajevanje delavcev po delu specifično njim samim glede na ustvarjene rezultate,
—	v kombinaciji vseh prej naštetih elementov se realno predvideva izboljšan obseg poslovanja.
Bežen vtis ob prihodu na enoto, ki je le dva kilometra oddaljena od središča mesta, je dajal videz dobršne urejenosti, tako dvorišča, skladišč kot tudi same organizacije dela Tudi pri samih delavcih je vladalo zadovoljstvo in prav čutiti je bilo, da se je na tej enoti in prejšnjem skladišču v dobre pol leta marsikaj spremenilo. Enoto trenutno vodi Peter Uršič, ki je že s prvim januarjem prevzel najprej posle vodje skladišča, sedaj pa je v.d. vodje delovne enote.
M
V.d. vodja delovne enote Peter Uršič
Takole je povedal:
,,Ko sem v začetku tega leta po odhodu dotedanjega vodje skladišča Škaliča prevzel posle v Murski Soboti, je bilo potrebno marsikaj narediti. Pospraviti je bilo treba v prvi vrsti ogromne zaloge, ki jih je bilo okoli 600 ton. Sledila je ureditev skladišč in deponij za pločevino in papir in nenazadnje je bilo nujno samo organizacijo dela postaviti na trdne temelje. Dela je bilo zares veliko in seveda obenem naporno, če pomislite, da se vsak dan vozim na delo in z dela iz Maribora. Vendar pa človeka nazadnje preveva pravo zadovoljstvo, ko vidi, da se stvari le obračajo na boljše. Naš plan količinske realizacije za letošnje leto je 10.314 ton. Menim, da ga bomo s pridnostjo jn zavzetostjo vseh delavcev tudi
Videz urejenosti se kaže že pri vhodu na enoto
uresničili, saj smo ga v prvem polletju presegli za 3%. Glede na materiale se pri nas zbere največ pločevine in papirja. Slednjega zberemo oziroma odkupimo mesečno okoli 400 ton, letos pa ga moramo zbrati 4.818 ton. V glavnem dobimo papir iz šolskih akcij, nekaj pa ga dobimo od Pomurskega tiska. Za potrebe baliranja papirja imamo na voljo dve stiskalnici, ena je tu na eno-
ti, druga pa v prostorih Pomurskega tiska.
Glavni dobavitelji koristnih odpadkov so: Mura, Konstruktor, Certus ter Zavod za zaposlovanje invalidov. Zalog v glavnem nimamo, saj ves material po možnosti sproti odvažamo, papir v Ceršak, pločevino pa v mariborsko enoto. Nekoliko problemov imamo s pomanjkanjem zabojnikov, kar se še posebno pozna pri
Komaj dve leti staro skladišče je že premajhno za potrebe skladiščenja koristnih odpadkov
Največ papirja se v Murski Soboti zbere prek šolskih akcij
sortiranju, saj moramo sortirani material puščati kar na kupih na dvorišču. Še to bi rad povedal, da je pri nas kar precej drobnega odkupa dnevno, saj nam posamezniki dovažajo material iz bližnje in daljne okolice."
Na enoti je zaposlenih 21 delavcev, od tega 16 v Murski Soboti, 4 v Lendavi in 1 v Gornji Radgoni.
Vsi, s katerimi sem se pogovarjal, so se pohvalno izrazili o delu, pogojih dela, vendar pri večini od njih sem imel občutek, da so si za trenutek obudili v spomin na leto nazaj, ko so bile razmere na skladišču dokaj neurejene. Povprašali smo nekatere od njih, kako vidijo današnje delo in razmere na enoti:
KAREL KOVAČ - prevze-maiec in prodajalec, dela v Murski Soboti že 16 let Z delom sem izrednp zadovoljen, vsi se zavedamo, da moramo planske obveznosti redno izpolnjevati. Delo poteka v redu. O veliko, veliko se je spremenilo v načinu dela in poslovanja od lani, ko se niti nisem mogel gibati po dvorišču zaradi nerednega odvoza materiala, sedaj pa gre vse sproti. No, sedaj so se že tudi ljudje navadili, da ne morejo vsak dan kupovati, ampak le ob določenih dnevih.
KRISTINA SEREC - zaposlena drugo leto kot blagajničarka
Zadovoljna sem, čeprav sem od delovnega mesta oddalje-
na okoli 6 kilometrov, vozim se s kolesom, pozimi pa jo mahnem kar peš. Vi ne veste, kako je lažje delati, ko veš, da delaš prav, ne pa tako, kot je bilo pred meseci, ko sem morala na zahtevo bivšega vodje delati po njegovem, pa čeprav sem se zavedala, da delam narobe. Tudi v sedanjih pogojih dela menim, da imamo še rezerve pri doseganju plana.
ŠTEFAN TEMLIN - skladiščni delavec, z 21 leti po stažu najstarejši na enoti Pogoji dela so bistveno boljši kot pred 15 oziroma 10 leti, ko smo delali še vse z rokami, z ročno stiskalnico. Danes pa imamo dobro opremo in vse je lažje. Včasih imamo težave z doseganjem plana, pa se moramo zato bolj potruditi. Sedaj gre material sproti z enote, ne pa tako kot lani, ko se v skladišču niti premakniti nisem mogel, za kar je bilo po mojem mnenju krivo vodstvo takratnega skladišča.
BELA BEZNEC - 11 let šofer na enoti.
Nimam se kaj pritoževati. Na dan naredim od 10 do 14 voženj, pozimi moram včasih stisniti zobe, ko vozim po starih prekmurskih makedamskih cestah. Veliko bolj smo seveda zadovoljni sedaj, ko je delo bolj organizirano. Prepričan pa sem, da bi se dalo še marsikaj narediti za lažje doseganje plana, pridobiti bi bilo treba nove dobavitelje. Z voljo in vztrajnostjo se da marsikaj narediti. Poglejte, pritožujemo se včasih, da zmanjkuje materiala, pa smo v prvih šestih mesecih le presegli plan.
No podobne izjave smo lahko slišali tudi od drugih delavcev enote, ki delajo v zelo urejenih prostorih. Pred dvema letoma je bil namreč obnovljen in razširjen upravni objekt, zgrajena skladišča za barvne kovine in papir, garaža ter preurejena ograja in izvedene manipulativne površine na asfaltu ter razširjena deponija za pločevino cca 1000 m2.
In če sklenemo ta prispevek o obisku v Murski Soboti, potem moramo ugotoviti naslednje: komaj pol leta stara delovna enota ima ob današnjih pogojih dela in ob zadovoljivi organiziranosti dela in poslovanja brez dvoma velike možnosti še hitrejšega razvoja. To pa se kaže v še boljšem obvladovanju gospodarskega prostora v tem delu Slovenije vključno z obema skladiščema. Velike perspektive razvoja pa je treba iskati tudi v možni izmenjavi s sosednjima državama Madžarsko in Avstrijo pri odkupu in prodaji koristnih odpadkov oziroma sekundarnih
surovin. Janez Češnovar
NEKATERI SO ZA VROČE
RAZLIČNI SO LAHKO VZROKI, KI DELAVCA PRIPELJEJO PRED DISCIPLINSKO KOMISIJO. POSAMEZNIKI SE NA ZATOŽNI KLOPI ZNAJDEJO POVSEM SLUČAJNO, BODISI ZARADI TRENUTNE NEPAZLJIVOSTI ALI PA NEHOTE STORJENEGA PREKRŠKA. TEGA NE MOREMO TRDITI ZA TISTE, KI SE V POSTOPEK ZAPLETEJO ZARADI PIJANČEVANJA MED DELOVNIM ČASOM, PA ZA TISTE, KI ZAVESTNO KRŠIJO DELOVNO DISCIPLINO, POVZROČAJO ŠKODO, KI - SKRATKA - NE SPOŠTUJEJO PRAVIL DELOVNE DISCIPLINE.
To so, bi dejal, hazarderji, ki jih napetost ,,igre" privlači, ki nenehno balan-cirajo na robu prepada,
imenovanega izguba dela in zaslužka. Takšni se streznijo največkrat šele ob izreku disciplinskega ukrepa in
nato začno klicati na pomoč delavske svete in sodišča druženega dela. Trdijo, da je za njihovo hazardersko početje krivo okolje, v katerem delajo, ne oni sami. Hipoma se zavedo, da je og rožen njihov življenjski obstoj, družina . . .
Tudi v naši delovni organizaciji imamo nekaj delavcev, ki se radi igrajo z ognjem in se ob njem velikokrat opečejo. Nekateri pri nas so mnenja, da imamo preveč disciplinskih postopkov, drugi pa, da bi jih za utrditev delovne discipline moralo biti še več. Resnica je nekje v sredini. Zanesljivo trdimo le to, da je ogromna večina naših delavcev zavestno disciplinirana pri delu, saj sicer ne bi dosegali tolikšnih delovnih in poslovnih uspehov, kot jih dosegamo kljub izrednemu stanju v celotnem našem gospodarstvu. Dosegamo jih, ker si večina prizadeva storiti vse za izpolnitev in preseženje postavljenega cilja. K dobrim delovnim in poslovnim uspehom pa zagotovo pripomore tudi strožja disciplina, večja odgovornost in kaznovanje tistih, ki si delovne dolžnosti krojijo po lastnih merilih.
Devetmesečna bilanca disciplinskih postopkov pri nas ni ravno vzpodbudna, saj kaže, da imamo nekaj trdovratnih kršilcev, ki se s svojimi dejanji ..postavljajo" pred diciplinsko komisijo tudi po večkrat.' Do konca septembra je bilo začetih 41 disciplinskih postopkov, kar predstavlja kar 8,1 % zaposlenih v delovni organizaciji. Disciplinska komisija v TOZD Priprava odpadnih surovin je dobila v obravnavo 36 primerov, v TOZD Regeneracija tekstila 2, v Delovni skupnosti skupnih služb pa 3 primere kršitve delovne dolžnosti. V TOZD POS so ..zastopane" vse delovne enote, število primerov pa je takšnole: Ljubljana 9, Maribor 5, Celje 4, Murska Sobota in Slovenske
Konjice po 3, Kranj, Koper, Trbovlje in Nova Gorica po 2; po 1 prestopnika pa premorejo Kočevje, Pivka, Novo mesto in Brežice. Kdo so kršitelji delovne discipline v TOZD POS? Med njimi je 8 vodij delovnih enot, 1 vodja skladišča, 1 komercialist, 6 administrativnih delavcev, 11 šoferjev in strojnikov, drugih pa 9.
V	delovni skupnosti skupnih služb pa je bil voden disciplinski postopek zoper 2 vodji oddelka v knjigovodstvu in zoper 1 knjigovod-kinjo.
V	32 primerih je bil uveden postopek zaradi malomarnosti in površnosti pri delu in zaradi povzročene škode delavcem, 5 delavcev se je zagovarjalo zaradi uživanja alkohola med delom, 3 niso upoštevali predpisov o varstvu pri delu oziroma zaščite pred požarom, 1 vodja delovne enote pa zaradi neupravičenega izplačila osebnih dohodkov.
Takšna je tričetrtletna bilanca kršenja delovne discipline, kako pa naprej? Naj lepše bi bilo, da bi vsi prizadevno delali in bi ne kršili delovne discipline. Postopki zoper kršitelje so namreč zelo dragi. Poglejmo. Senat disciplinske komisije sestavljajo štirje domači in en zunanji član. Na disciplinski obravnavi sodelujeta še pravni zastopnik delovne organizacije in strojepiska, največkrat pa še priče. Senat zaseda po pet do šest, včasih tudi več ur. Koliko ur delovnega časa gre tako v nič, si lahko vsak sam izračuna, prišteti pa mora še č,as, porabljen v predhodnem postopku in delovni čas, ki ga z odsotnostjo zgubijo kršilci. Koliko bi vsi našteti lahko postorili na svojih delovnih mestih! Vprašajmo se sedaj še, kdo vse to plača? Plačajo delavci, ki pridno delajo, ki disciplinirano opravljajo svoje delovne dolžnosti, saj morajo opraviti tudi delo kršilcev. Če vemo vse to, nam bo jasno, zakaj dis-
ciplinske komisije vse pogosteje nalagajo kršilcem tudi plačilo nastale škode. Postopki pa niso samo dragi, ampak so tudi dolgotrajni. Navadno se ne končajo pred disciplinsko komisijo, temveč šele na delavskem svetu in - najpogosteje - na sodišču združenega dela. Nekateri, predvsem pijanci med nami, trmasto dokazujejo svojo ..nedolžnost" in trdijo, da so žrtve okolja, ki zanje
nima razumevanja in jim ni naklonjeno. Vse to pleteničijo svojim sodelavcem, članom delavskih svetov in sodnikom na sodišču.
Glede na naloge, ki so letos še pred nami — in tudi kasnejše — bomo nujno morali spremeniti svoj odnos do delovne discipline. Če sami tega ne bomo uvideli, nam bodo ustrezna ,,pojasnila" delile disciplinske komisije. Tudi z odstranitvijo iz delovnega kolektiva.
Janko Korene, st.
ODLOČITEV ZA VZGLED DRUGIM ENOTAM
Pred dnevi se je zbor delavcev na delovni enoti Ljubljana soglasno odločil, da bo vsak delavec na tej enoti opravil .16 prostovoljnih delovnih ur oh preselitvi v nov predelovalni center v Črnučah. Odločitev je bila spontana, kajti delavci so se zavedali, da bo taka preselitev hitrejša, kvalitetnejša in seveda cenejša.
Gre torej za potezo, ki potrjuje dejstvo, da pr naših delavcih v dobršni meri še obstaja delovna zavest. Podobno odločitev so pred leti sprejeli tudi delavci delovne skupnosti, ko so se preselili iz Parmove na Titovo cesto.
Oba primera naj služita za vzgled tudi drugim enotam v okviru naše delovne organizacije in ne samo ob preselitvah, ampak tudi v drugih primerih, ko se pokaže potreba po takšnih akcijah.
Ta pogled na polno dvorišče na Kurilniški bo čez mesec dni že zgodovina
ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV ZAHTEVA PRIMERNO ORGANIZACIJO
Organizacija obdelave podatkov psada med splošne organizacijske spremembe OZD. Vzrokov za reorganizacijo je lahko več. Kritične ocene poslovanja v OZD vodijo do razmišljanj, iskanja vzrokov ter poti za izboljševanje poslovne situacije. Včasih se to usmeri tudi na druge organizacijske posege, v DO DINOS pa tudi na izgradnjo novega informacijskega sistema in na proces obdelave podatkov. Tudi DINOS vodi pri tem želja po hitrejši in točnejši informiranosti o našem poslovanju. Zaradi cilja boljše organiziranosti poslovanja izboljšujemo proces obdelave podatkov.
Vloga človeka se z uporabo računalnika bistveno ne spremeni, saj ga le zamenjuje pri dolgih računskih procesih, masovnih in rutinskih delih. Prednost elektronske obdelave podatkov ni le v točnejših in hitrejših rezultatih, temveč nam z logičnimi povezavami in kombinacijami podatkov omogoča, da spoznamo nekatere informacije, ki bi nam pri ročni obliki dela ostale skrite. Vključevanje računalnika v sistem obdelave podatkov zahteva temeljito reorganizacijo, predvsem pa pripravo kadrov na novo tehnologijo. Uvajanje računalnika je zahtevno delo, toda ne toliko zaradi manj znane tehnike dela in posebnih zahtev stroja kot za zaradi reorganizacije del. Posredovanje sporočil preko računalnika omogoča integracijo informacij v enotne, dostopne, veljavne in aktualne. Hkrati odpade potreba po vrsti posredovanih hierarhičnih stopenj tako, da razpade močna hierarhična organizacijska struktura in se približa bolj poslovnemu procesu. Uvajati visoko mehanizacijo, hkrati pa obdržati staro organizacijsko ob-
liko, pomeni zavrnitev osnovne prednosti, ki jo pričakujemo. Delovanje računalnika lahko poteka le po vnaprej predpisanih navodilih, ki mu jih v obliki programov posreduje človek kot glavni nosilec uspešnosti dela.
Ko smo se odločili za elektronsko obdelavo podatkov, smo pristopili k integriranemu sistemu, ki sicer zahteva kompleksnejše delo, daje pa večje možnosti za dinamično, neposredno spremljanje in nadzor poslovnega procesa, v katerem je najpomembnejša in primarna proizvodnja. Pri tako organizirani elektronski obdelavi podatkov moramo celotni sistem razdeliti na podsisteme. Od poslovnih odločitev v DO je odvisno časovno zaporedje vključevanja podsistemov v sistem. Za integrirano obdelavo podatkov je potrebno standardizirati elemente in postopke. Standardi ne smejo biti togi, ampak čimbolj prilagojeni življenjskim potrebam DO. Pri delu moramo biti dosledni, da jih bomo spreminjali čim manjkrat in premišljeno.
V računovodskem podsistemu smo začeli uporabljati računalnik informacijskega sistema, ki je pripomoček za izpolnjevanje računovodskih nalog, te naloge pa se s tem ne spremenijo, njihov cilj ostane isti. Prizadevamo si, da bodo odpadle razne dvojne evidence in neracionalna dela, kar je nujno tudi zaradi naraščanja števila poslovnih dogodkov. Omogočiti moramo tudi odrivanje notranjih rezerv pri obdelavi podatkov in informacij, tako da bomo dobili vedno več analitično in sintetično obdelanih podatkov, ne da bi zaposlili dodatno administrativno moč. Krogotok izvirnih dokumentov naj bo čimbolj enostaven in prilagojen proizvodnji. Dokumenti naj se posredujejo samo tistim, ki jih nujno potrebujejo, na primer zaradi kontrole ali kontiranja. Težave nastopajo zaradi neenakomernega dotoka dokumentov iz delovnih enot v DSSS, zato bomo morali razvijati hardvvare in soft-ware tako, da bomo z vsem potrebnim opremili tudi delovne enote. Kolikor obsežnejši je sistem dokumentov, toliko težji bo pregled nad celotnim sistemom.
Zato bomo večjo kakovost obdelanih podatkov in informacij zagotovili z ustrezno kontrolo nastalega poslovnega dogodka, organizirano v sami operativi, preden se vnese v računalnik. Osnovno načelo, ki ga moramo nenehno upoštevati, je naslednje: PODATEK SE VNESE V RAČUNALNIK SAMO ENKRAT, TAM, KJER JE NASTAL! Problema neenakomernosti doto-
ka dokumentov potem ne bo.
Delavci področja EOP bomo lahko uspešno delali, če bo delo na vseh področjih ustrezno organizirano, kar pomeni, da bodo informacije prišle v prave roke še pravočasno. Le tako ne bo praznin pri povezavi upravljalnega in izvajalnega podsistema poslovnega procesa, ki ju povezuje informacijski podsistem. Vsak zase najbolj ve, ali ima morda še bojazen, da ga bo delo z računalnikom česa oropalo. Toda kakršenkoli strah je neupravičen, če se zavedamo, da je od vseh odvisno, če bomo uspešno zgradili nov informacijki sistem z elektronsko obdelavo podatkov, ki bo omogočil lažje delo in dolgoročno pozitivne ekonomske učinke.
Milena Hrovat
Statistično gledano pride na vsakega moškega, ki dočaka petinosemdeset let, sedem žensk — vendar je takrat že prepozno.
Hoel
DOPISUJTE
V
GLASILO!
POŽARNA VARNOST V NAŠI DO V LUCI INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV
V letošnjem letu je našo delovno organizacijo dvakrat obiskal inšpektor za požarno varstvo. V delovni enoti Ljubljana in tekstilnem obratu Ljubljana je v mesecu marcu opravil pregled inšpektor za požarno varstvo inšpekcijskih služb mesta Ljubljane, v tekstilnem obratu Bohova pa je v mesecu maju opravil pregled inšpektor mestnega sekretariata za notranje zadeve mesta Maribor.
KAKŠNE SO BILE UGOTOVITVE „BUDNIH OČI" INŠPEKTORJEV?
Kot običajno sta oba inšpektorja najprej pregledala samoupravni akt — Pravilnik o požarnem varstvu in načrt preventivnih ukrepov za varstvo pred požarom. Medtem ko ljubljanski inšpektor ni imel pripomb, pa je inšpektor mesta Maribor zahteval, da se ta interni akt dopolni z ukrepi in navodili za preprečevanje nastanka požarov in gašenje vžigov, ki se občasno pojavljajo v delovnem procesu predelave tekstilnih odpadkov. K sreči smo dosedaj te vžige pravočasno opazili in jih uspešno pogasili.
Dosedaj smo to urejali z delovnimi in požarno-varnost-nimi navodili ter zlasti s po-žarno-varnostnim načrtom, ki je del Pravilnika o varstvu pred požarom. Opremljenost s požarnimi hidranti, gasilnimi aparati in drugimi protipožarnimi pripomočki ter opozorilnimi napisi je bilo v delovni enoti Ljubljana oziroma tekstilnem obratu zadovoljiva in inšpektor ni imel pripomb. Pridobiti smo morali le listino o pregledu hidrantnega omrežja od Komunalnega podjetja Ljubljana.
Ugodno je ocenil inšpektor avtomatske javljalce in gasilno napravo v obratu predelave odpadnih bombažnih vlaken, vendar je zahteval
pridobitev atesta pooblaščene organizacije. Zadeva je v reševanju.
Ugotovljene so bile še nekatere druge nepravilnosti in pomanjkljivosti na Kuril-niški 18:
—	kontejner za tekoča goriva v TO Ljubljana ni bil ozemljen,
—	jeklenke v delovni enoti Ljubljana so bile v skladišču nepritrjene, čeprav so bile na voljo ustrezne verižice,
—	prostor za polnjenje akumulatorjev ne ustreza tehničnim predpisom,
—	dotrajanost nekaterih delov električnih instalacij,
—	razbita so bila zaščitna stekla nad nekaj svetili,
—	krov nad kurilnico je puščal, dežnica je močila električne instalacije,
—	v moških garderobah je bil nered in nečistoča, električni kuhalnik je bil na neprimernem mestu.
Inšpektor pa je v splošnem kritično ocenil predvsem stanje in dotrajanost objektov, ki že v svoji prvotni zasnovi (so pretežno leseni!) niso primerni za predelavo tekstilnih materialov. Obrat „Temafa" je seveda izjema. Večino ugotovljenih pomanjkljivosti smo v DE Ljubljana in TO Ljubljana že odpravili in o tem obvestili inšpektorja.
V tekstilnem obratu Bohova so bile ugotovljene po-
manjkljivosti in nepravilnosti povečini povezane s stanjem, konstrukcijo in razporeditvijo objektov, ki prav tako ne ustrezajo vsem varnostnim predpisom. Inšpektor nas je opozoril še na naslednje pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki smo jih v večini že odpravili:
—	prevelika založenost z materialom in premajhni odmiki med posameznimi objekti,
—	neustrezne interne transportne poti,
—	leseni stropi, ki smo jih morali premazati z ognje-odpornim premazom,
—	stene med boksi v zidanem skladišču smo morali pozidati do strešne konstrukcije,
—	v starem skladišču smo morali med posameznimi razdelki zazidati luknje v vmesnih stenah,
—	nekateri deli električnih inštalacij so potrebni obnove,
—	zagotoviti bomo morali nadstrešnico za preventivno skladiščenje bal iz trgalnih strojev vsaj 15 m proč od gorljivih snovi in objektov,
—	naročiti moramo oceno požarnih obremenitev in izračun potrebnih količin požarne vode hidrantov,
—	kontejner za olja postaviti na primerno mesto, ga ozemljiti in naročiti meritev omske upornosti,
—	pridobiti smo morali manjkajočo dokumentacijo o meritvah ozemljitvene upornosti strelovodnih naprav, ki so bile izvedene v letu 1984,
—	opraviti smo morali pregled in obnovo dimovodnih naprav v kurilnici in lesen strop obložiti z negorljivim materialom.
Kot vidimo je tudi v Bohovi večina pomanjkljivosti povezana predvsem s stanjem objektov, ki niso ustrezni. Pomanjkljivosti skušamo v čimvečji meri in sproti odpravljati, vendar se zavedamo, da vsega v kratkem času le ne bo mogoče spraviti v sklad z veljavno-tehničnimi in protipožarnimi predpisi. Da bomo dosegli to, bomo morali seči globoko v investicijsko vrečo.
Iz zgornjega lahko zaključimo samo takole: Slabo
stanje objektov nas še posebej zavezuje k veliki in stalni budnosti in pazljivosti, da do vžiga ali celo požara ne bo prišlo. Vedno, morda ne bomo take sreče, da bomo vsak vžig že v prvi fazi uspešno pogasili.
Po podatkih pristojnih republiških služb je za večino požarov neposredno ali po-
Lepo je viden napis v Triglavskem narodnem parku — če si odnesel lepo doživetje, odnesi še smeti. Žal pa mnogi obiskovalci teh lepih gora takoj pozabijo, kaj so prečitali in že nekaj korakov naprej odložijo tisto, kar ne rabijo več. Da bi tudi te ljudi naučili oziroma če je že nujno, tudi za njimi pospravili, organizira Antena že desetič akcijo: Očistimo te naše lepe gore. S sodelavcem Ivanom Nahtigalom iz DE Kranj sva se udeležila tega pohoda.
Ko sva se v Mojstrani priključila 50-članski ekipi, sva takoj opazila, da je lepo poudarjen glavni pokrovitelj DINOS, in sicer na klobučkih, kjer so bile napisane vse DO, ki sodelujejo, je napis najbolj poudarjal, da sodelujemo povsod, četudi nimamo pri tem finančnih koristi, ampak še in še lep ugled.
sredno kriv človek. Tako imenovanih ..objektivnih' vzrokov je zelo malo.
Vzroki za nastanek požarov so predvsem v neizpolnjevanju in neupoštevanju tehničnih, delovnih in varnostnih navodil, slabega vzdrževanja električnih inštalacij in drugih naprav ter nevestnega in neresnega dela.
Od Aljaževega doma v dolini Vrat se je naša skupina napotila po dveh poteh, po
Požarno-varnostna kultura naših delovnih ljudi in občanov je nizka in neprimerna. To dokazuje zastrašujoč podatek, da so nam lani ognjeni zublji ..požrli" skoraj 2 % narodnega dohodka, kar nas uvršča v sam vrh žalostnih evropskih rekorderjev.
Anton Urbanc
Tominškovi in čez Prag ter se na Kredarici v poznih urah združila z ekipo, ki je krenila s Poljuke. Izmenjavo doživetij in lep planinski večer smo imeli v lepem novem Domu na Kredarici, kjer smo tudi prespali.
V četrtek smo krenili na vrh Triglava, seveda pobrali vse smeti, tudi najmanjše, in skupaj odšli proti Tržaški koči na Doliču, po krajšem počitku pa proti Dolini sedmerih jezer.
Polne vreče so se kopičile; več jih je bilo, bolj se je izkazovalo, kakšni smo ozi-
roma kakšni ne smemo biti. Vsa Dolina sedmerih jezer je bila očiščena — spet pohvala organizatorju in pokroviteljem.
Razdeljeni v dve skupini smo se v petek vračali po dveh poteh proti dolini. Prva skupina proti zadnjemu Črnemu jezeru in čez Komarčo v Bohinj k Savici, druga pa preko Komne do Savice in 3-dnevni trud je bil zaključen.
Že večkrat sem se priključil takšnim akcijam in moj vtis je, da vsi spoštujemo tistega, ki akcijo organizira in podpira. Polne vreče so priča, kakšni smo ljudje, in opozarjajo, da se moramo spremeniti, če hočemo zanamcem pustiti te lepe gore takšne, kakršne smo prejeli od naših prednikov. Ne smemo pa samo kritizirati, saj je v desetletnem delu teh ekip opaziti napredek. Četudi hodi več ljudi v gore, je bilo letos najti manj smeti kot pred leti.
Vsi člani naše DO, podpirajmo take akcije in se jih drugič udeležimo v večjem številu. Naredimo nekaj malega za dobro nekaj velikega!
Franc Zupanc
Akcijo ..smetarjev" se je ob lepem vremenu udeležilo prek 100 ljubiteljev gora in čistega okolja
SMETARJI DESETIČ NA TRIGLAVU
Tako kot vsako leto je tudi letos priljubljena revija ANTENA organizirala tokrat že desetič, tako imenovano akcijo ..smetarjev", čiščenja Triglavskega pogorja. Poleg gorskih stražarjev se je akcije udeležilo 100 bralcev Antene. Mnogo med njimi je bilo takšnih, ki so vseh deset let udeleženci akcije. Nad to akcijo so bili navdušeni tudi tuji ljubitelji gora in kot smo lahko prebrali v Antenini reportaži, je nek Dunajčan takole komentiral: ..Resnično morate imeti Slovenci radi svoje gore, kajti nekaj tako enkratnega še nisem videl nikjer!"
Generalni pokrovitelj letošnje akcije pa je bila naša delovna organizacija, zato sta se akcije udeležila tudi naša delavca Franc Zupanc z Jesenic in Ivan Nahtigal iz Kranja. Franc Zupanc je takole strnil vtise s te akcije:
NAŠ ODNOS DO POČITNIŠKIH OBJEKTOV NI NAJBOLJŠI
KLJUB LEPEMU VREMENU SO SE DOPUSTOVANJA V NAŠIH OBJEKTIH NA MORJU ZA LETOS ZAKLJUČILA. NO, ČEZ VREME SE LETOS SKORAJ NE BI SMELI PRITOŽEVATI, CELO PREVROČE JE BILO. PRITOŽEVALI PA SMO SE LETOS VELIKO, VENDAR PREDVSEM SAMO USTNO. LE REDKI SO ZA SVOJA OPAŽANJA UPORABILI KNJIGE VTISOV, KI SO POVSOD, KJER ..DINOSOVCr LAHKO LETUJEMO.
Velikokrat je bilo že povedano, da moramo, ko pridemo v hišico ali prikolico, pregledati inventar in če kaj manjka, to zapisati, ravno tako če se nam je med letovanjem zgodila nesreča (smo kaj razbili itd.) oziroma to povemo upravniku. Tudi na dispozicijah je rubrika, v katero bi lahko vpisali vse, kar je bilo narobe, toda le redki so to dolžnost izvršili.
Navodila, da vode v prikolicah v Vrsarju zaradi nestabilnosti prikolic in neustrezne instalacije ne uporabjam-o, se nekateri niso fržali, tla v prikolicah pa zaradi zamakanja razpadajo. Na Cresu so kot za stavo zmanjkovali kozarci. Hrana se je kljub prepovedi puščala v objektih, kar je na Cresu podganam in mravljam še posebej ustrezalo; tistim, ki so prišli letovat naslednji, pa je to pomenilo odvečno pospravljanje. Tudi čistoča ni bila na zadovoljivi ravni, to so ugotavljali tisti, ki so ob koncu sezone pospravljali in pripravljali naše objekte na zimovanje.
Veliko denarja je bilo porabljenega za obnovo objektov, tudi sedaj bo potrebno veliko popravkov. Čas bi že
bil, da se zavemo, da je do novih objektov čedalje teže priti, zato moramo toliko bolj paziti na to, kar imamo, ker drugače kmalu ne bomo mogli kje letovati.
Na tretji seji komisije smo se odločili, da prikolice z otoka Cresa preselimo na celino, ker je camp Punta Križa poln podgan in mravelj, ki so huda nadlega za ljudi, pa tudi prikolice niso ušle njihovemu napadu.
Tako bomo naslednjo sezono namesto na otoku Cresu letovali v Rabcu oziroma njegovi okolici.
In še na en problem bi rada opozorila ob tej priložnosti. V letošnji sezoni smo imeli izredno smolo pri izbiri oskrbnika v Savudriji. Na oglas se jih je prijavilo sicer 12, vendar nihče od njih ni ustrezal, pa še za tistega, ki je bil izbran, se je v treh dneh ugotovilo, da je vse prej kot primeren. Zato smo si morali pomagati, kot smo si mogli. Oskrbniške posle so prevzeli v juliju in avgustu naši delavci, med katerimi je treba omeniti Zdravka Trčka, Janka Kore-neta, st., Bojano Omahen in Sonjo Rahne. Nekateri so
Zdraviliški bazen ob hotelu Terme v Moravcih, kjer se kopajo tudi naši delavci, ki letujejo v prikolici v tamkajšnjem kampu
za ta dela porabili svoj redni dopust. Kakorkoli že, za njihovo pripravljenost in za solidno opravljeno delo se jim lepo zahvaljujemo.
Irena Pekolj
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Verjamemo, da bi lahko o D inosovi h dopustnikih napisali tudi veliko pozitivnega, pohvalnega in da je namerno neodgovorno ravnanje posameznika le izje-
ma. Morda stanje le ni ta ko slabo, morda naši sodelavci le niso zavestno slabo ravnali z opremo, morda je vzrok tudi v neustreznosti opreme, navodil in spremljanja stanja in zapiskov v „knjigah zapažanja". Potrebno bi bilo, da Komisija za kulturo, šport in rekreacijo stanje podrobneje analizira v sodelovanju z dopustniki in se odloči o ukrepih in navodilih, ki bi zagotovili večji red v počitniških objektih.
ČETRTO MESTO JOŽETA
V TITOVEM VELENJU
Jože Gašpirc je zaposlen v naši delovni organizaciji šele od začetka letošnjega leta. Kot vzdrževalec — avtomehanik združuje delo na delovni enoti v Kranju. Ta skromni Joža, doma iz Vok lega pri Kranju, si je na svojstven način zaslužil, da ga pobliže predstavimo. Na junijskem republiškem prvenstvu avtomehanikov v Titovem Velenju je med 30 tekmovalci zasede! odlično četrto mesto.
Čeprav sva bila dogovorjena za dan, ko naj bi opravila tale razgovor, si je le s težavo „ukradel" toliko časa, da mi je povedal nekaj več o samem tekmovanju, ki se ga je tokrat udeležil že tretjič. Ves čas najinega pogo-
vora sem imel občutek, da z doseženim mestom ni povsem zadovoljen. ZAKAJ? „To je bila moja dosedanja najslabša uvrstitev na tovrstnem tekmovanju. Predlani sem bil na Jesenicah drugi, lani v Domžalah pa tretji.
Joža popravlja sklopko
Nočem se opravičevati, ampak resnici na ljubo moram reči, da sem imel tudi nekoliko smole pri samem žrebu. Nastopil sem v prvi skupini in pri nastavitvi vžiga sem bil prepričan, da je, kot je to bilo v praksi prejšnjih let, dopustna toleranca 1 stopinje. Sele pozneje, ko so tekmovali drugi, sem izvedel, da tokrat sploh ni dopustna toleranca, torej
0.	S tem sem izgubil 25 točk in boljša uvrstitev je šla po vodi. Sicer pa so bile razlike od 1. do 7. mesta sila majhne, vsega skupaj 5 točk.
Samo tekmovanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, trajalo pa je tri dni. Teoretični del je bil v obliki testnih vprašanj s področja samoupravljanja, varstva pri delu in poklicne tehnologije.
Drugi dan pa je bil na vrsti praktični del. Na voljo smo imeli 40 minut in v tem času smo morali čim hitreje in čimbolj natančno, torej kot že rečeno s toleranco 0, sestaviti podrt motor, kjer je bila odvzeta tlačilka visokega pritiska, pobrane šobe in regulator ter razstavljeni ventili. Hkrati smo nastopili trije tekmovalci. Seveda smo morali odvzete in razstavljene dele motorja pravilno namestiti po vnaprej določenem vrstnem redu. Pa še nekaj moram priznati. Imel sem precejšnjo tremo, ki je tudi morda botrovala „le" četrtemu mestu. Morate vedeti, da se na tem
prvenstvu vsako leto zbere sama ..smetana" avtomehanikov iz vse Slovenije, ki so sila izkušeni, saj mnogi izmed njih delajo na svojih delovnih mestih le na motorjih in ga imajo dobesedno v malem prstu. Tekmovali smo na motorjih tovornega vozila TAM in predstavljajte si, da je z menoj tekmoval delavec, ki dela v servisni delavnici recimo AVTOOBNOVE in mu je sestavljanje tovrstnega motorja prava šala. Zato ni čudno, če je prvo mesto zasedel prav delavec te delovne organizacije.
Ključ za uvrstitev na republiško prvenstvo pa je, da na regijskem tekmovanju, ki je bilo tokrat v Kranju, zasedeš prvo ali drugo mesto. No, tu sem bil drugi in za republiško tekmovanje se nisem nič posebej pripravljal. Delo, ki ga opravljam na delovni enoti Kranj, mi je tudi neke vrste trening. Je že tako, da moraš biti tudi pri našem ,,fohu" sila natančen, sicer je ves trud zaman. Svoj poklic opravljam že 19 let, izučil sem se v Alpetouru v Kranju in tam sem delal vse do prihoda v DINOS. Pri svojem delu sem se stalno dopolnjeval in izobraževal, saj sem bil na specializacijah v Mariboru, pa v ZRN, na Reki in v Ljubljani. Zadnja leta sem v Alpetouru delal samo na motorjih, medtem ko tu v Dinosu popravljam tudi stiskalnice in viličarje
ter seveda avtomobile za skladišča Jesenice, Škofja Loka in za potrebe voznega parka v Kranju.
Sicer pa sem z delom v Dinosu zelo zadovoljen, samo ne vem, kako so drugi zadovoljni z mojim delom." Najin pogovor je spremljal tudi vodja delovne enote Kranj Jože Kladnik, ki je sila ugodno ocenil njegovo delo in odnos do dela. Šoferji v Kranju pravijo: Tisto, kar pravi Joža, se nikoli več ne pokvari. Res
pa, da ima veliko dela, saj vozimo velikokrat po starih makadamskih cestah, pa še vozni park je dokaj, zastarel. Končala sva najin pogovor in takoj je odhitel na dvorišče, kjer ga je čakal tovornjak, le dodal je še: ..Veste, danes moram popraviti še sklopko, da bo jutri vozilo pripravljeno za vožnjo, saj je konec koncev naša planska realizacija odvisna tudi od mojega dela."
Janez Češnovar
ZAKAJ SE NISMO UDELEŽILI IGER INOTA NA OHRIDU?
V Informatorju št. 15 smo objavili, da se naša delovna organizacija tudi letos ni udeležila vsakoletnih delovnih in športnih sprečanj INOT 85 zaradi neresne izbire in priprave udeležencev za športna srečanja. Temna senca je padla predvsem na delo Komisije za kulturo, šport in rekreacijo. Le-ta je analizirala vzroke odsotnosti naših predstavnikov na Ohridu in na tretji seji pripravila naslednje poročilo.
23. 5. 1985 je bilo sklenjeno, da se iger na Ohridu udeležimo. 10.6.1985 je bilo dano obvestilo s prijavnico za udeležbo na igrah po vseh delovnih enotah. Prijave so se zbirale do 17. 6. 1985. Prijavil se je lahko vsak, ki se je čutil sposobnega za tekmovanje v katerikoli panogi.
Prijave so prispele. V glavnem so bile športne panoge komaj pokrite s tekmovalci, razen v kegljanju in streljanju pri moških, kjer je bilo preveč prijavljenih, zato smo imeli prvo zbirno tekmo 29. 6. 1985 v kegljanju. Po tej tekmi so bili določeni tekmovalci, po svojih rezultatih, ki bodo šli na igre. Strelišča pa v tistem
času nismo dobili, zato tekmovanje ni bilo izvedeno. Vse ostalo okrog prevoza je bilo urejeno in pripravljeno za odhod. Teden dni pred odhodom pa so se začeli problemi, ker so že prijavljeni tekmovalci začeli odpovedovati svojo udeležbo na igrah zaradi takih ali drugačnih vzrokov (delovne obveznosti in bolezni).
Menimo, da je komisija naredila vse, kar je bilo mogoče, da bi se iger udeležili. KAJ PA OSTALI? Če pogledamo prijave, bomo ugotovili, da se je temu odzvalo samo sedem delovnih enot. Iz Trbovelj, z Jesenic, s Škofje Loke, Tržiča, Dravograda, Ptuja, Murske Sobo-
te, Lendave, Gornje Radgone, Titovega Velenja, Maribora, Brežic, Novega mesta, Nove Gorice, Kopra pa ni bilo odziva. Ali v teh delovnih enotah res ni nikogar, ki bi se ukvarjal s športom oziroma nikogar, ki bi lahko tekmoval v delovnih disciplinah. Pri dekletih pa je bilo sploh porazno, saj so se prijavile razen dveh te-
kmovalk - ena iz Kranja in ena iz TO Ljubljane - samo dekleta iz DSSS.
Prav bi bilo, da bi se v Dinosu tudi športno in rekreacijsko bolj povezali, tako kot smo tudi poslovno povezani in dosegamo odlične rezultate, četudi smo razdrobljeni po vsej Sloveniji.
Irena Pekolj
NAVDUŠEN PLESALEC RAJKO
Ljudje svoj prosti čas različno izkoriščamo. Veliko je takšnih, ki ga namenjajo ljubiteljski dejavnosti, pa naj si bo to na kulturnem, športnem ali kakšnem drugem področju. Tudi med delavci naše delovne organizacije so nekateri, ki jim je določena aktivnost že vrsto let najboj pri srcu. Med tovrstnimi zanesenjaki je tudi Rajko TACER, odkupovalec na delovni enoti v Celju.
Rajko Tacer je mlad delavec Dinosa, tako po starosti, kot po stažu v TOZD POS, kjer je zaposlen od septembra lani. Star je 22 let, po poklicu pa je ekonomski tehnik. Njegov konjiček je folklora in ples. Hotel sem zvedeti kaj več o njegovem udejstvovanju na tem področju, zato sem ga obiskal kar na delovnem mestu. Imel sem srečo, da prav v tem času ni bilo strank, tako da sva lahko zlahka opravila najin razgovor.
„S folkloro sem se začel ukvarjati že v osnovni šoli. Velikokrat sem preko TV zaslonov spremljal folklorne skupine, tako naše kot tuje in vedno bolj sem se navduševal nad to kulturno zvrstjo. No in pred dobrima dvema letoma sem se včlanil v folklorno sekcijo Železničarskega prosvetnega
Rajko Tacer
društva France Prešern v Celju. V sekciji nas je okoli 50 članov, sedaj, jeseni pa pričakujemo, da se jih bo včlanilo še več."
In katerim plesom namenjate največjo pozornost in kje vse nastopate?
Reči moram, da imamo sila bogat repertoar. V glavnem so to plesi iz Baranje, Po-
V Folkstonu so celjske folkloriste izredno lepo sprejeli
savine in Glamoča, razumljivo pa, da so nam pri srcu vsi slovenski plesi:	Bela
Krajina, Prekmurje, Štajerska, Gorenjska, in Kozjansko. Naša sekcija v glavnem popestruje turistično ponudbo v zdraviliščih Dobrna in Rogaški Slatini, nastopamo pa tudi v Zrečah in na Rogli.
Slišati je, da občasno nastopate tudi v tujini. Pred mesecem ste se vrnili iz Velike Britanije, kjer ste nastopali na mednarodnem folklornem festivalu?
V	preteklih letih smo z uspehom nastopali širom po Evropi. Naša sekcija se je udeležila mednarodnih festivalov oziroma nastopov na Finskem pa v Turčiji, NDR, ČSSR, Švici, ZRN in Franciji.
No, nedolgo tega smo bili v Veliki Britaniji na mednarodnem festivalu v Folkstonu. Poleg nas so nastopili še plesalci iz ČSSR, Poljske, Nizozemske in ZRN.
In kakšni so vaši vtisi s tega festivala?
V	Folkstonu, ki leži na skrajnem jugu le 15 kilometrov od D overja, organizirajo tovrstni festival vsaki dve leti. Mesto dobesedno živi za to prireditev. Odlična organizacija, lep sprejem in velik obisk, to so glavne
značilnosti festivala. Skratka, vtisi so enkratni, to se z besedo ne da opisati. Ob tem naj povem, da je turneja trajala kar 11 dni. Z avtobusom smo se peljali preko Zvezne republike Nemčije, kjer smo prav tako nastopali, na povratku pa smo bili še dva dni v Parizu, kjer smo v Domu Slovencev imeli celovečerni koncert. Na vsej poti smo videli veliko lepega in vsega tega ne bi, če bi potovali z letalom.
Kaj pomeni za vas tovrstno udejstvovanje po delu?
Gre predvsem za prijetno zapolnitev prostega časa, za prenašanje ljudskega izročila. Ob tem doživiš marsikaj lepega, spoznavaš nove kraje, nove običaje, navezuješ nova spoznanstva. Včasih je naporno, a tudi to mine. Naj povem še to, da sem se pred časom ukvarjal tudi z akrobatskim rock and rolom in s športnim plesom. Rock and roli sem povsem opustil, medtem ko se s športnimi plesi še vedno ukvarjam, čeprav nikoli nisem imel kakšnih posebnih tekmovalnih ambicij. Pri plesu je pač tako, če hočeš kaj doseči, moraš veliko delati.
In kakšne načrte imate v prihodnje na tem področju?
Za drugo leto načrtuje naša sekcija turnejo po Kanadi, kamor naj bi odpotovali na povabilo Slovenske izseljenske matice. S folkloro se želim ukvarjati toliko časa, dokler bom imel veselje in mi bo to dopuščal prosti čas. Še bolj se želim izpopolniti na tem področju, za kar imam vse pogoje. V sekciji nas druži izredno pri-
jateljstvo in strokovna roka umetniškega vodje Edija Gaberška.
Ob koncu se bi rad še zahvalil vodstvu TOZD ROS in DO, ki mi je v letošnjem letu omogočilo potovati na turnejo v Veliko Britanijo, in obljubljam, da sem bom za to oddolžil s svojim de-
Janez Češnovar
med najboljšimi na terenu. Če k temu dodamo še dejstvo, da iz tekme v tekmo vse boljše igra še mladi Vuga, potem se ljubljanskemu drugoligašu zares obetajo boljši časi. Ekipa je že na prvih dveh tekmah dala vedeti, da bo šlo letos pa zares, skratka, da imajo resen namen vrniti se v družbo . najboljših. Njihov pristop k igri je povsem drugačen kot lani, tokrat gre za veliko homogenost v moštvu, čeprav je v sami igri še nekoliko nihanj, predvsem v napadu. Obramba deluje precej bolj sigurno, saj se igralcu zavedajo, da sta v vratih odlični Va-lenčil in vedno boljši mladi Denič. Prvo tekmo pred domačim občinstvom proti ekipi Iskre so sicer igrali v nekakšnem krču, vendar zmaga s 27 : 23 niti v enem trenutku ni bila vpra-
šljiva. Odlično so igrali tudi v Titovem Vrbasu, ko so prepričljivo in z odličo igro nadigrali domačine.
V društvu vladajo prijateljski odnosi, igralci so dobro razpoloženi, treningi so ostri in strokovni, torej vsi pogoji za uspešno nadaljevanje prvenstva.
Naša delovna organizacija se bo tudi v letošnji sezoni aktivno vključevala na tekmah na Kodeljevem, ko bo občasno z akcijami spodbujala predvsem mladino k zbiranju koristnih odpadkov, v načrtu pa je tudi organizacija in izvedba podobne akcije, kot je bila lanska pod naslovom „Zbi-rajmo odpadni papir, pomagajmo industriji, športu, svoji šoli, svojemu razredu in sebi."
Janez Češnovar
ROKOMETAŠI DINOS SLOVANA SIJAJNO ZACELI
Tudi v letošnjem tekmovanju v drugi zvezni rokometni ligi bodo rokometaši s Kodeljevega nosili ime naše delovne organizacije, ki je že lani prevzela pokroviteljstvo nad tem rokometnim društvom. V prejšnji številki našega glasila ste lahko prebrali razgovor s kapetanom te ekipe Petrom Mah-netom, ki je obljubljal, da bodo skušali v letošnjem prvenstvu popraviti slab vtis s prejšnjega, ko se jim ni uspelo vrniti v prvo ligo.
V pripravljalnem obodbju se je na Kodeljevem precej spremenilo. Namesto Jožeta Šilca je trenerske posle prevzel Anton Bašič, kateremu strokovno pomaga Cveto Pavčič. V vrste Dinos Slovana se je vrnil tudi odlični vratar Mitja Valenčič, ki je leto dni branil za reški Zamet. Že na prvih tekmah je Mitja dokazal, kako je bil potrebne v pretekli sezoni, saj je bilo prav mesto vratarja najbolj šibka točka tega moštva. Iz Aera Celja je prestopil še bivši mladinski reprezentant Stanko Anderluh, od hude poškodbe pa si je opomogel tudi Stojan Šumej, ki pa zaradi pomanjkanja treninga še ne more dati vse od sebe, a je bil na prvih dveh tekmah
Igralci RD DINOS SLOVAN, ki bodo igrali v letošnji sezoni: Denič, Vuga, Mahne, Tušek, Praznik, Peternelj (stojijo), Kalin, Valenčič, Čotar, Vuleta in Šumej (čepijo), manjka Anderluh
Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72.
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 140
Nagradno križanko št. 140 smo žrebali v prostorih področja splošnih in kadrovskih zadev, dne 23. 9. 1985.
Na uredništvo je prispelo 8 rešitev. Komisijo so sestavljali: Cveta Meden, Sonja Ilič, iz koška pa je prejete križanke jemala Lojzka Jenko.
Izid žrebanja je naslednji:
1.	nagrado v znesku din 800,00 prejme JOŽICA GRAJZAR, iz DE Kranj,
2.	nagrado v znesku 200,00 din pa KATICA MAU-RAC, iz DSSS.
ČESTITAMO!
PRAVILNA REŠITEV:
SPORED NKVD KRDELO ALEP AER LIPAN ODDIH ZABAVA RAZVEDRILO PIRNAT SKRIL DINOS ALEKS OAZE GARAČ UKORITEV MN ANIMIST ARAK LED LIT TOAST ETIKETA OLIVER RAZTOPITEV POSEKA KITARA OKA
Nagradna križanka št. 141
Kot običajno razpisujemo tudi za nagradno križanko št. 141 dve nagradi: prva je 800,00 din, druga pa 200,00 din. Rešitve pošljite do 26. oktobra 1985 na naslov: Uredniški odbor glasila „dinos", Titova 118, Ljubljana, s pripisom ..nagradna križanka". Ne pozabite pripisati svojega naslova!
Uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 141