Stev. 290 TRST, sreda 19 oktobra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml «k aadeljab la praznikih ah 5., ab panatfal]klli at 9. zjutraj. Peeamltae šter. ae prodajajo po S nvč. <6 stot.) t mnogik tobftkarnah v Trstu is okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Pr.stojai, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-it.oi, Dornbergu itd. Zastarele IteT, po 5 nvfc. (10 stot.). 04LA6! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 feuioae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • at. m«, a^mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po at. mm Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A Stot. beseda, na-j-nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Euieosti". — Plačuje aa izključno la upravi »Edinosti*. j-n--.- =a=r Plačljive In atoZljivo v Trst«. ===== PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega druitva „Edinost4* za Primorsko. F^MtiMŠa an MAJI f CamvJVI JU >Ww • za celo ieto 2A K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■ar*«mina na aadcljako lsAanJ* ,,BX>IWOaTI'* stane: aa ••1« leto Kron 5 20, aa pel Uta Kron J «0. Vai dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa aa aprajemajo In rakopinl aa ne vračajo Naročnino, oglasa in reklamacija je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorjjio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorc^ lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica , Giorgio Galatti štev. 18. ===== Poltno-hranllnlčnl ratun IL 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE UESTL Iz ogrske delegacije. DUNAJ 18. Vojni odsek ogrske delegacije je imel danes sejo, na kateri je vojni Minister Schtfnaich podal obširen ekspozč. DUNAJ 18. Odsek za unanje stvari •grške delegacije je danes razpravljal o tkspozeju ministra za unanje stvari. Novi ljubljanski mestni Statut sankci-joniran. LJUBLJANA 18. Cesar je sankcijoniral novi ljubljanski mestni Štatut in novi občinski red ter občinski volilni red za deželo. Državnozborska volitev v Beli Krajini. LJUBLJANA 18. — Na današnji nado-Mestni državnozborski volitvi v Beli Krajini je bil izvoljen drž. posl. kandidat SLS., dež. odbornik Evgen larc ; kandidat narodno-napredne stranke GangI je ostal v majšini. Bolezen srbskega prestolonaslednika. BELIGRAD 18. Stanje prestolonasled-Bika Aleksandra se je poslabšalo. Odhod portugalske kraljevske rodbine iz Gibraltarja. GIBRALTAR 17. — Kralju Manuelu in kraljici Ameliji so bile ob njiju odhodu izkazane pupolne kraljevske časti. Kralj in kraljica sta se vkrcala na jahto „Victoria and Albert", ki je odplula v Portsmouth. Od tamkaj se kralj in kraljica podasta na grad Wood Norton, ki je lastnina vojvode Orleanskega. Kraljica vdova Marija Pija se je pa na italijanski vojni ladiji „Regina Elena" odpeljala v Spezzio. Venizelos prevzel predsedstvo grškega ministerstva. ATENE 18. Novi kabinet bo bržkone sestavljen nastopno: Predsedstvo, vojno in začasno mornarico — Venizelos; notranje stvari Repulis; pravosodje Dimitrakopulos; finance Coronilas; uk Alexandris. Listnico za unanje stvari obdrži Callergis. ATENE 18. Kralj je pooblastil Venize-iosa, da v potrebi razpusti zbornico. — ▼enizelos predloži danes zvečer kralju mini-stersko listnico. Proračun Francozke. PARIZ 18. Proračun za leto 1911 pokazuje 4 305,174.812 frankov prihodkov in 4.304,810.879 frankov stroškov. Wellmanov polet preko Oceana. LONDON 18. (Ob 12 35 zj.) — Kakor poročajo Reuterjevemu biro-u iz New-Jorka, so tam v velikih skrbeh, da je Wellmann krenil s prave poti, ker je bil njegov balon •bdan od megle skoraj od trenotka, ko se je dvignil. Že 30 ur se ni o balonu več ničesar čulo. NEW-YORK 18. Glasom neke brezžične brzojavke kapitana na parniku „Trunk" je kapitan zagledal danes zjutraj balon „Amerika", ki je dajal znamenje za pomoč. Po triurnem manevriranju ob viharnem vetru so spravili na parnik Wellmana in njegove spremljevalce, ki se počutijo dobro. Rešili so jih 450 milj južno od Sandi Hoore pod 30 stopinj 43J severne širine in 68 stopinj 18' zapadne dolžine. Parnik „Trunk" je od-plul včeraj v Bermudo. Kolera. NAPOLJ 18. V zadnjih 24 urah je obolelo na koleri 8 oslb, umrle so 3, v na-poljski pokrajini 4 obolele, 4 umrle, v Apu-Hji 2 oboleli, 2 umrli. Orkan na Kubi. NEW-YORK 18. — New-York Herald poroča iz Havane, da je včeraj vsled orkana ▼oda poplavila severni del mesta. Iz Pinar del Rio je došla vest, da so mesta Arte-Misa in nekatera druga mesta razdejana. — List pravi, da je na Kubi izgubilo življenje 1000 oseb. HAVANA 18. Letina pšenice in banan je vsled orkana uničena, tobaka bo komaj 10 odsto normalne letine. Sladkor je trpel manje. Havana je večinoma pod vodo. Sinoči je vihar ponehal. Sličice iz generalne stavke v Parizu. Pariz, dne 14. oktobra. Vse pariške železniške postaje so zasedene po vojakih. Po dvoranah, hodnikih, vežah in peronih patrulirajo vojaki z nasajenimi bajoneti. V poslopjih postaj in okoli istih se srečava na vsak korak po par policistov, ali republikanskih gardistov. Po Mestu se srečuje vsak hip vojaške čete, ki so dirigirane sem in tja. Izgleda kakor da bi bili pod obsednim stanjem, v vojni, ali revoluciji. Gospod ministerski predsednik Briand pravi, da smo v revoluciji. Ne vem, če je to res. Ali Če je res, smo v revoluciji, kakoršno je propovedoval še pred par leti gospod — Briand sam 1 # * * Vladi se ne zdi pariška garnizija dovolj močna za vzdrževanje reda in miru. Zato je dirigirala več polkov iz provincije v glavno mesto države. Železniški tir je na vseh črtah zastražen po vojakih. Vse mostove čuvajo na obeh straneh močne vojaške patrulje. Družbe in vlada se namreč bojć, da ne bi stavkujoči delavci spustili mostove z dinamitom v zrak. Torej vse kakor da bi Šlo za pravo, pravcato revolucijo. * * « Na neki postaji severne železnice, ne daleč od Pariza, so potniki zastonj čakali na odpretje blagajne. Potem so kar brez voznih listkov udrli na peron in obsipali postaje-načelnika z vprašanji, ako in kdaj pojde vlak v Pariz. Mož je odvrnil ironiŠki: Počakajte, neki strojevodja se je odpeljal davi v provincijo, ter nesel svojim kolegom ukaz 0 stavki! Morda vas vzame on seboj, ko se povrne. Večini potnikov se ta obljuba postajenačelnika ni zdela nič kaj gotova, pa so krenili proti Parizu peš in to po najkrajši poti — namreč po — železniškem tiru! Par sto metrov od postaje je prisopihal že omenjeni vlak. Potniki se niso umaknili s tira in so s tem prisilili strojevodjo, da je ustavil vlak. Zahtevali so, da jih vzame seboj. Ali vlak je bil prenapolnjen. Ljudje so stali celo po stopnicah. Strojevodja je stopil s stroja. Temu so sledili tudi potniki, ki so se nahajali v vlaku. Kar naenkrat so se dvignili vsi, — oni, ki so prišli z vlakom in oni drugi — ter so mahnili peš proti Parizu. Navadni vlaki rabijo tri četrt ure, a ta peš-pot je trajala — 20 minut, to je polovico manje, nego vožnja z železnico 1 Za resničnost seveda ne morem jamčil. Kakor sem kupil, tako prodajam. A nek tukajšnji list, ki poroča o tem slučaju, pristavlja: „Bil je to, z eno besedo, higijeni-čen sprehod." Meni se pa zdi, da je bil ta sprehod za marsikoga Še — preveč higije-ničen ! * * * Nedaleč od Pariza so stavkujoči železniški uslužbenci ustavili neki vlak, sestavljen iz devetih voz, v katerih je bila sama živina. Stavkovci so najprvo prisilili strojevodjo, da je izstopil iz vlaka, potem so pa vozove odprli in izpustili živino na svobodo. * * ♦ Interesantno je življenje okoli severnega kolodvora. Na ta ogromni kolodvor, kamor prihaja vsak dan okoli 400 vlakov in jih odhaja ravno toliko, sta odprta samo dvojna vrata — ena za kratke, druga za dolge vožnje — in še ta so zastražena po vojakih in redarjih. Prve tri dni je bil postavljen kordon vojakov in redarjev, skozi katerega so puščali le osebe, ki so imele retour-vozne listke. Izdajanje novih voznih listkov je bilo sploh ustavljeno. Sedaj so pa napravili ograjo, ki je seveda tudi dobro zastražena, in pred to ograjo se mora vsakdo legitimirati, predno ga puščajo notri. Sinoči so tudi *delavci električne centrale sklenili, da stopijo v stavko. Okoli devete ure so kar naenkiat ugasnile vse luči v elizejski palači (kjer je stanovanje predsednika republike) in v ministerstvu notranjih stvari (kjer stanuje ministerski predsednik Briand); a kmalo potem so ugasnile luči v policijski prefekturi in ju-stični palači. Skoro so se ustavili vsi električni tramvaji po vsem mestu. Vozovi 1 električnega tramvaja so obtičali sredi cest. Seveda je med potniki v posamičnih vozeh nastal velikanski krik. Ali pomagalo ni nič, dokler se onim na centrali ni poljubilo, da i so zopet napravili zvezo toka. Na mesto stavkujočih delavcev in uslužbencev so stopili vojaki, ki oskrbujejo službo v električni centrali. Tramvajski promet v mestu je deloma ustavljen. * * *■ Sicer pa raste konfuzija od ure do ure. Zidarji so že popustili delo in stopili v stavko. Enako so sklenili sinoči šoferji avtomobilov in fijakerji, da stopijo v stavko. Posledica tega sklepa se ne opaža še do-sedaj. Peki imajo drevi sestanek. Gibanje raste od dneva do dneva, od ure do ure in ne ve se še kje bo konec. Vlada nadaljuje med tem s preganjanjem voditeljev gibanja, katere zapira kar po vrsti. S tem pa doseza ravno nasprotni efekt, ki bi ga hotela doseči. Na mesto zaprtih voditeljev stopajo drugi, delavci drugih kategorij smatrajo ta preganjanja kakor atentat na svoje koalicijsko pravo, tako raste razburjenje vedne bolj, in gibanje zavzema vedno večje demenzije, tako da utegne navsezadnje res postati iz navadne strokovne stavke socijalna revolucija. Niko Ninič. * * * Štrajk končaL PARIZ 18. (Opolunoči). Pravkar obelodanjena nota ministerstva za javna dela pravi, da je štrajk železničarjev končan, ker je postal na vseh progah obrat zopet normalen. PARIZ 18. (Ob 130 zj) Strajkovski odbor železničarjev je enoglasno sklenil, da se zopet prične z delom. Danes in jutri zaprične zopet delo na vseh progah. Strajkovski odbor priobči razglas, v katerem pojasni razloge svojega sklepa. Istrski deželni zbor. 50*000 K za kopersko razstavo. Galerija udrla v dvorano! - Ubite jih! - Dež. zbor zaključen ! KOPER 18. Pred par dnevi je „Edinost" predvidjala, da pride te dni do dogodkov, kakoršnjih še ni videla deželno-zborska dvorana. In to prorokovanje se je danes uresničilo: prišlo je, vsled kršenja pravilnika se strani predsednika in Italijanov, do eksplozij in do izbruhov, s kojim je moralo slediti zaključenje. Predsednik je otvoril sejo ob 10. uri in pol predpoludne. Ker je bila včerajšnja seja le odložena, moral bi se bil nadaljevati včerajšnji dnevni red, a pred vsem razpravljati nujne predloge hrvatskih in slovenskih poslancev. Prišlo je drugače, ker so hoteli Italijani v svoji razbrzdanosti izsiliti svojo voljo. Ne meneč se za nujne in za vladne predloge, je dal predsednik prečitati poročilo deželnega odbora o koperski razstavi, iz katerega je razvidno, da je deželni odbor že dovolil 15000 kron za rečeno razstavo ter predlaga, da se dovoli 50.000 K iz deželnih sredstev v pokritje deficita. Ko je odbornik Salata prečital to poročilo, se je takoj oglasil k besedi posl. S p i n č i č, ki je ostro protestiral, da se daja v razpravo to novo vlogo, dočim se poprej uložene predloge zapostavlja. Temu protestu se je pridružil tudi poslanec Z u c c o n toliko glede po Spinčiču povdarjane formalne strani, kolikor tudi na stvar samo. Ne le da je postopanje pred-sedništva proti poslovniku, ampak je tudi sklep deželnega odbora nezakonit glasom § 42 točke 3 dež. reda. Nezakonit pa zato, ker sta se dež. odbornika dr. Zuccon in Andrijčić absentirala in ker je v takih slučajih nesoglasja v deželnem odboru sklepe o uporabi deželnih sredstev v nepredvidjene svrhe — torej brez proračuna — predložiti cesarju v re-rešitev, kar vse se ni zgodilo. Posl. dr. Zuccon je dalje tolmačil ves historijat razprav dež. odbora o tej stvari in je dokazal, da o dovoljenju te svote ne more biti govora brez sodelovanja manjšine. Govornik je z najostrejimi besedami grajal nelojalno postopanje italijanskih členov dež. odbora, kajti dež. odbor je jednostavno zamolčal v svojem poročilu, da sta se hrvatska člena absentirala. Dajal je izraza svojemu velikemu začudenju na tem, da predsedništvo iznaša take nezakonite stvari, ne pa nujnih predlogov. Izborno taktično potezo je napravil posl. Zuccon s tem, da je stavil do predsednika formalno vprašanje: kdaj da je prejel poročilo dež. odbora za podporo koperski razstavi?! Kajti to je gotovo, da je včeraj še ni imel, iz česar sledi, da je je dobil kasneje, nego nujne predloge manjšine! Sledil je intermezzo, ki je silil naravnost v smeh: predsednik Rizzi je obstal nem, poosebljena — zadrega. Posl. Zuccon je ponovil svojo zahtevo in čakal... in je zopet ponovil svoje vprašanje, a predsednik ga je le debelo gledal, na kar ga je posl. Zuccon vprašal malicijozno, da-li morda želi, da ponovi svoje vprašanje t Ta za predsednika mučen, a za slov. poslance velezabavni intermezzo je trajal blizu 15 minut, dokler niso italijanski poslanci — da rešijo svojega Rizzija iz te mučne situvacije — začeli kričati, naj vzame Zucconu besedo. In predsednik se je res poprijel tega obupnega sredstva ter se je celo osokolil toliko, da je pozval poslance: ali ne želi kdo govoriti k poročilu dežel, odbora ? Slov. poslanci so seveda viharno protestirali, a posl. dr. T r i n a j s t i ć je priskočil k predsedniški mizi, kjer je apostrofiral predsednika, kako se more tako nezakonito postopati?! Hkratu pa je zagrabil pregrinjalo mize ter je potegnil doli s tintnikom vred. V tem hipu so se dvignile stolice na vseh straneh, galerija je bučala in grozila naSim poslancem. In tedaj se je zgodilo nekaj, kar je v analih tega na viharjih vendar toli bogatega deželnega zbora, Se ne doživljenega, kaznji-vega po kaz. zakonu: todrga z galerije je preskočila ograjo in vdrla v dvorano, kjer je dejanski grozila manjšini. Med temi junaki se je posebno odlikoval farma-cijst Krebs. Ali, kakor da zavida to sodrgo na takem junaštvu, se je povspel posl. plemeniti P o 1 e s i n i še više v brutalnosti, veleč sodrgi: Mazzfe li! Pobijte jih ! V tem kritičnem momentu je priskočil vladni zastopnik, g. dvorni svetnik F a-biani, ki je energično izgnal sodrgo iz dvorane, pri čemer sta ga podpirala — to 'moramo lojalno priznati — italijanski posl. Bennati in predsednik Rizzi. Hrup pa je trajal dalje. V tem času pa je prosluli poslanec B a r t o l i skočil srdito — kakor razjarjen lev — k vratom galerije, potisnil deželnozborske sluge v stran in zopet odprl vrata, vskliknivši galerijskemu občinstvu: Mazzč li! Ubijte jih!! Ko je galerija zopet vdrla v dvorano, so italijanski poslanci ploskali. Dr. Rizzi je vprašal nevoljno : Kdo je 'odprl vrata?! — Zahteval je, naj galerija zapusti dvorano. Ker so pa poslanci galerije protestirali proti temu, je Rizzi vzel klobuk in odšel iz dvorane, rekši: Grem pa jazi V tem se je pripetil interesanten slučaj. V velikem dirndaju je odletel z mize tudi žepni nožič, ki ga je vladni stenograf rabil za špičenje svinčnikov. To so izrabili Italijani za eno svojih infamij: kazali so na nožič na tleh in kričali: Vidite jih hrvatske tolovaje, celo nože so prinesli seboj ! Stenograf je priskočil in je pojasnil stvar. (To je vse tisto vmešavanje vladnega stenografa, o katerem brblja „Pic-colo" !! Op. ured.) Vedenje obeh socijalno - demokratičnih poslancev Zorzenonija in Rittossa je bilo pri vsem tem značilno do — škandaloz-nosti! V popolnem soglasju so bili z vsemi nezakonitostmi, ki jih je zagrešala večina. Posl. Zorzenon je celo psoval hrvatsko-slovenske poslance, češ, da kradejo ljudstvu denar iz žepa, ker nedopuščajo funkcioniranja dež. zbora ! Vredni da bi bili — tako je vskliknil ta socijalist —, d a se vrže bombo med nje. Bravo ! Čuden demokratizem je to, čudna skrb za žepe .ubogega ljudstva", ako pomislimo, da ni nobenega dvoma, da sta bila pripravljena glasovati za podporo 50000 K za tisto razstavno komedijo v Kopru ter pripomoči isterskim kapitalistom! Da sta bila pripravljena v to, za to domnevanj« govori že dejstvo, da je bil Zorzenon sam razstavljavec in se je morda nadejal kake — medalje! Mari teh 50.000 K ne bi šlo iz žepov ubogega ljudstva ? ! Mi pa pravimo, da sta ravno oba socijalna demokrata prva krivca, da se trosi denar po nepotrebi. Da sta se on« absentirala, bi bila tudi slov. manjšina odšla. Deželni zbor bi bil nesklepčen in konec bi bil vsemu — trošenju denarja. Ko se je vihar nekoliko polegel, je manjšina izšla iz dvorane in je čakala v stranskih prostorih, dočim se je večina umaknila v klubske prostore. Čez kake pol ure je vladni svetnik priobčil manjšini, da je deželni zbor zaključen. Manjšina je odšla iz deželnozborskega poslopja. Na trgu pred kavarno jih je čakalo nekaj mularije, ki je začela žvižgati, a je — čim so se približali orožniki — zbežala. To pa je zopet razjarilo plemenitega Polesinija, ki je viharno protestiral, da se orožniki vmešavajo. Mari meni g. Polesini, da so ulice tudi razpraven prostor dež. zbora in pocestna mularija sestaven del večine dež. zbora ? 1 Mari je tudi ona imumna ? Iz katere blagajne dobivajo dijete?! Torej ta mularija naj bi se smela vmešavati v razpravo deželnega zbora, dočim bi jej orožniki «e smeli motiti rokovnjaškega posla na ulici!! Končno naj dodamo Še, da smo čuIL da bi bili poslanci manjšine pač privolil razpravo o vladni predlogi za ustanovitev gfraa II ^EDLN08T« št. 290 V Trstu, dne 19 oktobra 1910- okrožnega sodišča v Puli. Ali tega ne: Italijani so prišli raje z najdelikatnejo in ■ajrazburljivejo stvarjo, o kateri so morali vedeti, da razvname manjšino k najhujemu odporu. Današnji dan je prinesel Italijanom in vladi zdravo lekcijo, da so minoli časi, ko so mogli prvi in drugi prehajati preko zastopnikov slovanskega prebivalstva na dnevni red. Ples je začel in mi ga hočemo dopiesati z vso neizprosnostjo do skrajnosti. Ljudsko štetje. Na javnem shodu v Rojanu minole nedelje je izvajal dež. posl. dr. J u s t P e r t o t: Opažati je na tem današnjem zborovanju da se je našega ljudstva polastila že precejšnja nezadovoljnost in razburjenost ko tako odločno izražajo govorniki svoje zahteve ia želje, glede prihodnjega ljudskega Štetja. Ob normalnih razmerah bi tako živo zanimanje bilo nemožno; ali vspričo po-grešek in krivic, ki so se godile povodom zadnjega tacega štetja, je popolnoma opravičena vsa skrb in nevolja našega ljudstva. Žalibože, da tudi ob najbolji volji vseh nas ne bo možno doseči vsega tega, kar bi želeli : da se prihodnje ljudsko Štetje izvrši res povsem pravilno in poda konečno resnično sliko narodnostnega razmerja na tržaškem ozemlju. Obljubiti pa smemo, da ■aše politično društvo, slovenski zastopniki v mestnem svetu, naš g. državni poslanec in naši zavedni rojaki store vse, da se nas takrat ne opehari tako hudo kakor doslej. — In tudi če ne bi od merodajnih faktorjev dosegli vsega tega, kar nam gre po vsakem pravu : da se zamoremo namreč svobodno vsi pripoznati Slovencem, bo na zadnje vspeh vendar-le marveč odvisen od zanimanja agitacije, poučevanja posamični-kov, ki bodo morale iti na roko tolikim, ki potrebujejo še nasvetov in pouka, da jih drugi ne prevarijo. Treba je namreč skrbeti pred vsem, da bodo popisovalne pole pravilno in točno izpolnjene prav do zadnje vrste, in to za radi tega, da ne bodo potem razni komisarji in revizorji in kontrolorji imeli toliko povoda in prilike da hodijo kasneje od hiše do hiše popravljat — po svoje! Saj je bil morda tudi na zadnjem štetju prvotni popis večinoma pravilno izvršen ; ali so se oni komisarji radi kake malenkosti vedno le vračali v hiše k našim ljudem, dokler so dosegli, kar so hoteli! In znano je, koliko časa je trajalo ono popravljanje list. Vsi, vsi morajo biti poučeni, za kaj se gre, in ko bi kdo vsi bodi potem skušal kaj pregovarjati in popravljati, ve naj vsakdo, kako mu je paziti. Žene, posli, otroci, naj ne dovole prav ničesar, marveč naj vele dotičniku, naj se povrne, ko bo družinski oče doma! Do ljudskega štetja je še več nego 2 meseca, torej dovolj časa, da se dobro pripravimo, in se torej sedanje skoro že nekam nervozna bojazen mej ljudstvom glede vspe-ha in težav, zdi vendar deloma prehuda; saj tudi vlada ne ve morda Še vseh podrobnosti o načinu, kako se bo postopalo, da se pride v okom vsem zmotam in krivicam. Će smo bili doslej pri ljudskem štetju vsaki krat tako hudo prizadeti, ne izhaja še iz tega, da se bo vse istotako godilo tudi prihodnjič; saj nekaj vendar-le napredujemo tudi v odločnosti in zavednosti kakor so pokazale razne volitve v zadnjem času, ki so večkrat nadkrilile vsako pričakovanje. Govornik je prešel na to na podatke zadnjega ljudskega štetja in sicer na številke v petem predmestnem okraju, ki obsega Rojan in Skorkljo brez Grete, kakor izhaja iz magistratove knjige, izdane leta 1903. Ta okraj je imel pri zadnjem ljudskem štetju 4944 duš in se je pomnožil od leta 1890 za 900 duš. Magistratova statistika navaja tu glede narodnostnega razmerja popolnoma n e m o ž n e številke, namreč : z italijanskim občevalnim jezikom 74 odstot., s slovenskjm 17 in nemškim 9, to je: izmej 10 Rojančanov je vsaj 7 prisnih Italijanov, komaj 2 sta Slovenca in 1 je celo Nemec. Tako govore uradne številke, resna statistika, o kateri se ne bi smelo dvomiti, ki naj služi za znanstveno delo in proučevanje, in na katero se celo sklicujejo oblasti tn države (Vskliki ozlovoljenja). Suhe številke tega štetja pravijo dalje da so magistratori leta 1900 našteli v Rojanu in na Skorklji: 3669 Italijanov, 818 Slovencev in 436 Nemcev. Važno je vedeti tudi, da so tukaj toliko Nemcev naštali; torej bi njih Število znašalo že polovico število Slovencev, pravijo, da se je v zadnjih 10 letih število Nemcev celo potrojilo, da jih bo torej kmalu več, nego Slovencev po magistrato-vem štetju 1 No vkljubu vsej nesmiselnosti onih številk, ki nas prav ozlovoljejo, nahajamo v tej nerodni statistiki vendar tudi nekaj zanimivega in ob enem tolažljivega. Ta nesrečni rojanski okraj se je pa vendar-le pri zadnjem ljudskem Štetju še najbolj hrabro držal in se celo popravil v razmerju z podatki prejšnjega ljudskega štetja leta 1890. V nobenem okraju tržaškega predmestja se aamreč število Slovencev ni toliko povišalo po magistratni statistiki, kakor ravno v tem okraju, in absolutno število Italijanov se je tu celo zmanjšalo, dočim se je baje povsod drugod povišalo. To jasno kaže, da se je zavednost tu posebno pojavila, in da raa-gistratovi organi niso mogli več toliko „popraviti- 'kakor, se jim je še posrečilo 10 let poprej. V Rojanu samem so našteli pred 20 leti samo še 67 Slovencev, a pred 10 leti že 453 duš s slovenskim občevalnim jezikom, torej 386 Slovencev več, a na Skorklji le 34 Slovencev manje nego 20 let poprej istotam. In sorazmerno je moral celo magistrat priznati v svoji statistiki, da je bilo pred 20 leti 1775 Italijanov v Rojanu, a pred 10 leti že 132 manje, to je 1643. Te številke jasno kažejo, da je še nekaj odporne sile mej našim narodom in tudi tukaj v Rojanu, kjer je bil pritisk gotovo naj-huji! To nas more vspodbujati in nam utrjati vero, da, ako se res dobro pripravimo za prihodnje ljudsko štetje, se nam gotovo posreči priboriti zmago resnici, ali pa vsaj približati se jej, ki se vendar ob vsaki drugi priliki ne da nikakor več utajiti, in ki je: da ta okraj je in ostane slovenski vkljubu vsem njihovim laži-statistikam! Hrvatska kriza. Dve vladni stranki. — Odgovor Toma-šičev na konstituiranje nove stranke. — Tomašićev strah pred volitvami. Zagreb 16. X. — C — Novo „Hrvatsko samostalno ujedinjeno stranko" je klasificiral dr. Lorko-vić na nje ustanovnem shodu kakor — vladno stranko. Ban Tomašić pa je zopet se svoje, strani akceptiral takozvano „Slavonsko opozicijo" kakor svojo vladno stranko. Imamo torej sedaj dve vladni stranki, ki stojita obe na nagodbeno-duva-lističnem temelju. Program in glavni principi so obema isti. Obe hočeta biti vladni stranki in prevzeti vlado na Hrvatskem. Razloček med njima je le ta, da je takozvana »slavonska opozicija" popolnoma zlezla v Tomašićev žep, dočim se nova stranka noče popolnoma podvreči Tomaši-čevi komandi. Tomašić je hotel izločiti nekatere „turbulentne elemente-. To pa se mu ni posrečilo in je zato „Slavonsko opozicijo" akceptiral za svojo vladno stranko. Ustanovitev „Hrvatske ujedinjene samostalne stranke" je pozdravil ban Tomašić z razpisom novih volitev za dan 28. t. m. Nova stranka pa — če tudi sestavljena na guvernamentalni podlagi — nastopi na novih volitvah kakor opozicija proti To-mašiću. Tomašićev strah pred volitvami ovajajo uradne „Narodne novine", če tudi v nedolžni obliki. Te slednje pišejo: „Mi želimo, da bi se borba, ki se sedaj začenja, vodila s kulturnimi sredstvi honetne borbe, ki ne pretvori ustavne borbe v strankarsko-politično in socijalno divjaštvo". Ubogi Tomašić! Kako se boji nelegalne politične borbe I A kdo jo je začel ? On sam in njegova vlada ! Zabranjeni volilni shodi Wildeija v Našicah in Kufrina v njegovem volilnem okraju in suspendiranje nekaterih občinskih uradnikov: to je tista Tomašićeva legalna in honetna volilna borba! E, on, Tomašić, si more to dovoliti in oni drugi naj bodo legalni in ho-netni! Pa da ni nedolžno jagnje, ta hrvatski ban Tomašić!___ Aehrenthai in neoslavizem. Trst, 18. okt. V letošnjem delegacljskem zasedanju se gospodje delegati mnogo pečajo tudi z neoslavizmom. Povod temu je dal govor dra. Kramara, v katerem se je ta zavzemal za novoslovansko idejo in za čim ožjo zvezo z Rusijo. Kakor je zveza z Nemčijo v največjem interesu avstrijskih Nemcev, tako bi tudi prijateljske razmere z Rusijo ugodno uplivale ne položaj avstrijskih Slovanov. Te ideje, katere je dr. Kramar razvijal v svojem govoru, so dale povoda, da so razni poklicani in nepoklicani sodniki ob tej priliki izrazili svoje mnenje o novo-slavizmu. Izpregovoril je tudi sam grof Aehrenthai in povedal, da neoslavizem nikakor ne odgovarja interesom Avstrije. — To je stara pesem avstrijskih oficijozov o novoslavizmu, odkar se je isti porodil. Kaj se ni že vse očitalo dr. Kramafu radi njegovih potovarif v Petrograd, in tudi dejstvo da Hribar ni bil potrjen za ljubljanskega /upana, ima svoj vzrok v zakrknenjem in trdovratnem neumevanju novoslavizma od strani oficijelnih krogov. Vedno in vedno trdijo ti krogi, da ima novoslovansko gibanje politično ozadje. Da je ta trditev iz trte izvita, dokazuje vse dosedanje delo propagatoijev no-voslovanstva. Stokrat in stokrat so že ti naglašali in naglašajo še vedno, da nima novoslovanska ideja s starim carističnim in absolutističnim panslavizmnm ničesar opraviti. Novoslavizmu se gre zgolj za to, da zbliža Slovane na kulturnem in sploh duševnem polju, da skuša odpraviti ali vsaj ublažiti nasprotja, ki vladajo med posameznimi slovanskimi plemeni. Da se to doseže lahko brez premikanja državnih mej, o tem so danes prepričani vsi novoslavisti. In to je ravno, česar naši oficijelni krogi nočejo razumeti, za to so pri letošnjem delegacij-skem zasedanju ti bogi iz ust svojih lakajev in faznih fevdalnih grofov znova očitali dr. Kramafu njegov neoslavizem, čel, da ima politično ozadje in se nikakor ne da spraviti v sklad z državnimi interesi. Na to struno je zabrenkal tudi grof Aehrenthai, radi česar so mu seveda ploskali vsi oni, ki se vedno kar cedijo avstrijskega patriotizma, ki pa o vsaki priliki škilijo v Be-rolin. Žalibog se je pri tem zgodilo nekaj, o čemer pošten slovenski list ne more in ne sme molčati. Našel se je med slovenskimi delegati mož, ki ne samo da je popolnoma odobraval Aehrenthalovo politiko, temveč se je poleg tega izpozabil tako daleč, da je poslanca dr. Kramara, o čegar poštenih namenih nihče ne dvomi, direktno napada radi njegovih neoslavističnih teženj in nazorov glede našega razmerja z Rusijo. Ploj je hotel biti torej bolj papežki nego papež sam. Po Aehrenthalovem in Plojevem mnenju novoslavizem nikakor ne odgovarja avstrijskim interesom. Mi pa bi se usojali zelo dvomiti na tem, da-li odgovarja interesom slovenskega naroda, ako v dobi Bienerthove vlade slovenski delegat in državni poslanec zavzemlje stališče, kakor je je z a v z e 1 poslanec Ploj! I Njegov nastop je napravil na slovansko javnost zelo mučen utis. Saj je bilo celo stališče češkega (da-si internacionalnega) socijalnega demokrata N č m c a korektnejše in slovanskemu bližje, nego ono posl. Ploja. Med tem ko ta nasprotuje novoslavizmu sploh, je posl. Nčmec izrazil Željo, da bi se temu gibanju postavili na ćelo napredni ljudje. V tem slučaju tudi socijalisti ne bi nasprotovali. Prepričani smo, da be novoslovanska ideja napredovala vztic oviram, ki jih delajo razne vlade in Aehrenthali. Upamo tudi, da se ti krogi enkrat spametujejo in uvidijo, da od te strani ne grozi državi nikaka nevarnost. Da se to ne zgodi tako hitro, vemo. Čakati bo treba najmanj do tedaj, ko se ti krogi vsaj nekoliko otresejo berolinskih vplivov. _ Dnevne novice. Poslanec Ploj. V zadnjem svojem govoru v delegacijah se je posl. Ploj s posebno vnemo zavzemal za zvezo z Nemčijo, za ono Nemčijo, katere — blagodejne uplive čutimo avstrijski Slovani na lastni koži. Ta zveza nas je v gospodarskem in političnem oziru spravila v sramotno odvisnost od velikonemške politike in je potisnila Avstrijo v vlogo vazala nemškega cesarstva. To ostane pribito, četudi „ Preša" in druga vladna glasila stokrat zatrdijo, da ni res. A da nam je Aehrenthalova „energična" politika na Balkanu ne samo provzročila velikanske troške in žrtve, temveč nam tudi odtujila skoraj ves Balkan in s tem našim trgovskim zvezam napravila neizmerno Škodo, s katero se je okoristil naš nemški zaveznik : to so konštatirali ne samo češki narodni in socijalno demokratični delegati, temveč celo Aehrenthalovi nemški, obože-j vatelji kakor baron Schwegel in Baern-1 r e i t h e r, posebno nemški socij. demokrat dr. R e n n e r. Ako to pomislimo, nimamo mi Jugoslovani nikakega razloga za Aehrenthalovo balkansko politiko. PrepuŠčajmo to njegovim nemškim oficiozom in zgodovinarjem a la Friedjung... Nov slovanski dnevnik na nemškem jeziku prične izhajati na Dunaju dne 23. oktobra pod imenom „Slavisches Tagblatt". Izdajali ga bodo slovanski patrijotje in pa-trijotinje Avstro-Ogrske kakor neodvisno glasilo v varstvo slovanskih interesov. Mi pozdravljamo tega novega našega sobojevnika in ga najtopleje priporočamo slovanski javnosti! _ Domače vesti. Slovenski mestni poslanci so vabljeni na klubovo sejo danes ob 3 pop. v Slovanski čitalnici. Predsedništvo. Odlikovan delavec. Tržaški namestnik je podelil strojarskemu delavcu Josipu S 1 a j k o častno medaljo, ustanovljeno s cesarskim ročnim napisom od 18. avgusta 1898. Slajko je namreč skozi 40 let nepretrgano zvesto služil pri tukajšnji tvrdki Dominik Deseppi in je tudi še danes v službi pri tej tvrditi. Promocija. Juc. Fran Bončina, urad. aspirant c. kr. držav, železnic pri Sv. Luciji ob Soči je bil ▼ ponedeljek 17. t. m. promoviran doktorjem prava na straroslavni c. kr. češki Karla-Ferdinanda univerzi v Pragi. „Partenza alle ore 23u, tako je stalo predvčerajšnjim 17. t. m. zapisano na neki tablici parnika avstrijskega Lloyda „Prinz Hohenlohe". Vajeni smo sicer, da štejejo „Piccolo" in razna italijanska iredentistična društva dnevne ure do štiriindvajset, ali, da je to navado iz kraljestva prevzel tudi avstrijski LIoyd se nam zdi precej čudno. Saj smo menda še v Avstriji! Obsedno stanje. Ne strašite se preveč — saj ta nenavadna nadloga ne zadevlje vsa tržaške občine in niti celega mesta ne. Le slovanska knjigarna g. Gorenca je v obsednem stanju! Gosp Gorenjec je že dne 11. septembra t. 1. vložil pri mestnem magistratu prošnjo, da sme razobesiti nad svojo knjigarno slovenski napis. Ker ni prejel nikakega odgovora, da-si je minoio že nad mesec dnijv kar je vložil prošnjo, je dne 17. t. m. pozval slikarja, naj obesi na" pravljeno tablo. Na vse zgodaj pa se mu je prestavil občinski redar ter mu naznanil, da ima nalog zabraniti razobešenje ! Ker je mož občinske pravice zagrozil, da za slučaj, ko bi Gorenjec vkljub propovedi hotel razobesiti napis, mu istega zapleni I V znak, da je stvar veleresna, je ostal mestni redar ves dan, do pozno zvečer, pred knjigarno. Isto se je ponavljalo včeraj. Iz tega „obsednega stanja" brijejo norce. Mi pa vprašamo mestno gospodo; nima-li važnejših poslov za svoje redarje, in ako jih nima, jej svetujemo, naj naroči do-dičnemu redarju, da pazi na delavce, ki gradijo novo hišo tam v bližini ter naj zabrani, da ne bodo onesnažali pri belem dnevu ulice Molin piccolo! Na to „obsedno stanje" se še povrnemo ! Mož, ki je dosleden ! Veliko let je že minoio, ko je znani istrski poslanec in kolovodja italijanske stranke v Istri na nekem shodu na otokih proklamiral geslo za italijanske politike: Osar tutto ! — kar bi se reklo po slovenski: porabljajte vsako sredstvo ! In tega se je mož verno in dosledno držal vedno in do danes ni Še nič odnehal od te svoje maksime. To je včeraj sijajno dokazal v istrskem deželnem zboru. Tu mu je bila včeraj prilika, da je uveljavil svoje srčno geslo: „osar tutto !" do najhujše in najgrŠe stopinje. Mazze-li ! Pobijte jih! — S tem klikom je odprl vrata itak že zbesaeli galeriji, kazaje na svoje slovanske kolege. In našel je pri tem „plemenitem" činu vernega druga v osebi — pl. Polesinija ! — Osar tutto ! V teh fanatikih se uveljavlja znani rek: preko nacijonalitete k bestija-liteti ! K tragediji v Kringi. Prejeli smo: V dvajsetem veku smo..... Pravimo mu tudi iz golega egoizma: vek kulture in napredka. Ironija ?! Cesare Lombroso, ta pred nekoliko meseci umrli italijanski učenjak, je zapisal nekdaj besede, ki mi prihajajo danes na um, ko pišem te vrstice. Te besede so: „Delinkventi so člani človeške družbe, ki jih ne sme nikdo zaničevati in sovražiti, ampak mora imeti ž njimi usmiljenje vsak kulurni človek, ker razne so poti, ki vodijo skozi življenje in mnogokrat ni človek sam kriv, da si ni izbral prave poti in tako zašel na stranpot, ki ga vodi v pogubo." Te besede mi prihajajo na um danes, ko sem v kratki dobi štirinajstih dni čital dva slučaja, ki nikakor ne kažeta, da bi se bili mi v Avstriji rešili tistih starih srednjeveških tradicij, ki niso bili takratni kulturi v čast. Mislim namreč na slučaj, ki se je zgodil v Križu, kjer je orožnik rabil bodalo proti Šestdesetletnemu starčku in njegovi družini, in pa na najnovejšo vest iz Istre, kjer je drug žandar prebodel zvezanega tatu tako, da je aretiranec izdahnil na licu mesta. Gre*ke besede mi silijo v pero, a molčati moram, ker vem, da je nevarno govoriti vse, kar človek čuti, da je včasih nevarno celo resnico — misliti! Napraviti pa hočem samo par objektivnih opazk ! Ena najpotrebnejših in najkoristnejših institucij v državi, so gotovo varnostni organi, ki imajo čuvati javni mir in red, ki imajo zabranjati, da se delikventstvo ae Širi, ampak omeja, ki imajo izročati oblastvu vsakega delikventa, da se mu naloži primerna kazen za njegov pregrešek, kazen, ki jej mora biti namen, da grešnika poboljša in privede na pravo pot... Ena izmed teh potrebnih in koristnih inštitucij je žandarmerija, ki je pri nas strogo militarizirana, in opremljena tako, da tudi v najpoštenejem človeku vzbuja neki strah! Le žal, da je med orožniki tudi takih, ki ne umevajo prav svoje naloge in namena orožniške inštitucije. O tem pričata popred omenjena slučaja, ko je orožnik s takimi nesrečniki, ki so kaj zagrešili ravnal kakor s stvori, ki niso vredai druzega nego palice in — bodala! Kam je pri takih, svoje naloge ne ume-vajočih ozrožnikih izginilo tisto človekoljubje, ki jim je je vendar moral staviti na srce ia-štruktor, predno jih je poslal v svet, da gredo vanj zastopat pravico ?! Ali zahteva pravica takojšne kazni (da niti ne govorimo o ubojstvu) nad človekom, ki se je pregrešil proti zakonu in nad svojim bližnjim?! Ali niso sodniki, ki imajo izreči obsodbo ? ! Kdo je pooblaslil orožnika v Kringi, da je zabol zvezanega hudodelnika, ki se vendar ni mogel zoperstavljati, ali pa bežati ? !... Orožniku ni dovoljeno, da v vsakem arentirancu vidi že zločinca — za to so sodniki tu! A tudi v zločincu morajo videti — človeka, in ravnati žnjim kakor s človekom I Slučaji, kakor so se pripetili v Banah, Križu in sedaj v Kringi gotovo ne povspe-Šujejo ugleda sicer potrebne institucije orož-ništva med ljudstvom. To bi moralo biti jasno tudi orožniškim oblastim, ki bi morale orožniŠko institucijo neizprosno čistiti od raznih — Langov! ! Narodne pesmice v tržaški okolici Bliža se predpustna doba, ko treba zopet pripraviti dostojne pesmi za našo mladino, da ne bo pevala neestetične italijanske pesmi in da nc bo izgovora, kakor minoio leto, čaš: morali ste nam prirediti sloven- V Trstn, dne 19. oktobra 1910 »EDINOST« St. 290 Stran m skih ! Radi tega sta sklenili pevski društvi »Velesila" in „Slava" v prvem okoličanskem okraju, da se bo to hvalevredno delo nadaljevalo ; saj bi se bilo tudi lani zgodilo, da so nam bili domači skladatelji naklonjeni, kakor so nam bili nekdaj. No, sedaj upamo, da nam pojdejo zopet na roko ter da ■am dopošljejo po kako pesmico, zloženo ■ajbolje v taktu polke, valčka ali pa tudi andnnte. Pesmice morajo biti zložene priprosto in sicer troglasno in priprostim besedilom. Tisti skladatelji, ki nam mislijo kaj doposlati, prosita navedeni društvi, da jima dopošljejo svoje kompozicije najkasneje do 15. novembra 1910. Prihodnjič kaj več • tem. S Prošeka. Pri nas t. j. v vaseh Prosek-Kontovelj-Sv. Križ je navada, da se pripravlja sladek mošt pod svetovnoznanim imenom „prosekar". Pred 20—30-timi leti je bilo pravo trganje med kupci za „pro-sekar" in plačevalo se ga je od 50—60 stot. liter; to pa v vinapolnih letinah. Zadnjih 10 let sem pa je prava apatija za „prosekarja". Letos se je popraševalo od več strani; mislilo se je, da bo kupčija živahna radi kriz, ki so doletele druge dežele. A temu si tako. Kupcev je malo in ti ga težko plačujejo po K 52—54 hI. Trgatev je bila pred 14 dnevi in pro-sekar je sedaj čist in sladek, a zgube in dela mora trpeti pridelovalec. Nekdaj se je plačevalo komaj napravljenega po 52 K, sedaj papo štirinajstih dneh, namesto da bi kmet proda val 10 hI vsaj po 52 K, ga prodaja 5 in pol hI. po 52 K. Mnogo jih je izprevidelo v svojo žalost, da se izdelovanje tega vina ne izplača in se utegne izgubiti. Morda se uvede drug ■ačin, ki pa ne bo zahteval pretakanja s plavnika v plavnik (kad), marveč se bo prirejal s pomočjo filtra itd. Priprosti način pa se ne bo izplačeval več. Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice. Opozarjamo vse one, ki se še želijo upisati za pouk v pihalnih inštrumentih (klarinet, flaut itd.) naj pridejo danes sreda ob 8. uri zvečer v Čitalnico (Campo S. Giaco-no 5. I.) Vodstvo. Predno kdo vstopi v trgovino izgo-tovljenih oblek, naj se natančno prepriča če je v ulici delle torri 2, ali ulici S. Lazzaro 17 in če je nad vratmi napis Bohinec & Comp., kajti le tam naj vsak kupuje obleke, ker le tam je vsak dobro, solidno in po ceni postrežen. _ Tržaška mala kronska. Tatvina na ladiji. Jahta „Talija" avstrijskega Lloyda se je s svojega potovanja po severnem Morju povrnila v Trst. Med vožnjo je neki ladijski dispensijer vkradel svojemu kolegi par sto kron; tatvini so prišli tudi na sled. Tat, jako nasilen indivi-duj, je zahteval, na ga izkrcajo v Gružu, toda aretirali so ga in izročili tukajšnji oblasti. Izgubljeno ali vkradeno. G. Anton Lakić, izseljeniški agent, stanujoč v New-Yorku je prišel včeraj sem iz Kotora s par-■ikom „Baron Gautsch" in je ovadil tukajšnji policiji, da so mu med vožnjo vkradli Hstnico, v kateri je bil znesek 300 kron. Ni pa izključen slučaj, da je morda listnico tudi izgubil. Svedrovci. Pisali smo cT" poskušenem ©ropanju blagajne trgovca Gabrijela Coen v ul. Stadion št. 4. Poizvedeli smo tedaj, da je bil radi tega uloma aretiran neki Mo-diz. — Policija nadaljuje svoja poizvedo-vaaja. Samomor. Ana Perossi, stara 56 let, stan. v ulici Solitario Št. 3 II. nad. je včeraj ob 4 30 popoludne v „bosketu" v samomorilno svrho izpila večo dozo karbolne kisline. Našli so jo že mrtvo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Vzrok samomora neznan. Pri pokojnici so našli zaprto pismo, ki so je izročili sorodnikom. Koledar in vreme. — Danes : Peter Alk. sp. — Jutri: Ivan Kane sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 18° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Ve-sinoma jasno; semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Naše gledališče. V nedeljo se nam nudi, kakor čujemo, v našem gledališču raznovrsten užitek. Najprej nas bo zanimala dvodejauka „Vampirji" lepa igra najlepših dramatičnih slik iz gle-dališčnega in rodbinskega življenja. Udana duša plemenite igralke, ki se ima boriti s svojo boleznijo, da se ohrani na višini svoje umetnosti, pridobi takoj naše simpatije, ki ji ostanejo ves čas, ko se bori za svojo čast, za kruh in za ljubezen svojega ženina. Konec te jlepe igre je lepo logično zaključen, da je ž njim res vsak zadovoljen. Za navržek pa dobimo v nedeljo ive-čer še enodejansko burko „V civilu*'. Dejanje je vzeto iz vojaškega življenja, lepo razpleteno, sila zabavno in kratko-fcasno. V Ljubljani so igrali to igro minulo edetjo z najlepšim vspehom. Društvene vesti. Vse odbornice zavoda sv. Nikolaja so nujno vabljene na važno, redno sejo, ki bo v četrtek ob 4. uri popoludne v društvenih piostorih. Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj peti redni občni zbor 21. vinotoka 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih društva. Dnevni red običajen. Odbor Z. j. ž. vabi vse Člane iz državnega kolodvora na zaupni sestanek, kateri se vrši danes 19. t. m. v društvenih prostorih ulica Lavatoio štev. 1. Odbor Z. J. Ž. Pevsko društvo „Kolo", vabi vse svoje člane na skupni sestanek, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 2 uri popoludne v ulici S. Francesco št. 2. Po sestanku pevska vaja. Pridite točno in polnoštevilno. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob 8. uri je vaja za mešani zbor. Pevovodja. Danes v sredo zvečer ob 9. uri se zbere v restavraciji „Balkan" tržaška slovanska mladina, ki priredi veliki Ciril-Me-todov ples, da se konštituira. Mladina! Ci-ril-Metodov ples je prekoristna prireditev. Na svidenje. Odsek „tržaškega Sokola" v Ro-janu naznanja vsem sestram sokolicam, da bo telovadba odslej namesto v sredo v četrtek. Ob enem naznanja, da so se pričele redne vaje za naraščaj. Ob sredah in sobotah in sicer za deklice od 3 in četrt do 4 in četrt, a za dečke od 4 in pol do 5 in pol pop. — Stariši so naprošeni, naj redno pošiljajo svojo deco k telovadbi. — Opozarjajo se pa tudi stariši, ki sploh še niso vpisali svojih otrok. Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes sred a ob 8. uri in pol zvečer važna seja. Jutri, četrtek pevska vaja. Vesti iz OoriSke. x V Krminu so pristaši laške liberalne klike zamazali poslopje tamošnje slovenske šole. S tem pobalinskim činom so pokazali, kako kulturni so in pa — liberalni ! Degenerirana klika, ki se sklicuje na laško kulturo vedno in povsod, je pokazala, kakšna je ta kultura. Dobro je, da jo poznamo ; s takim nasprotnikom že opravimo. x V Brdih bo cena novemu vinu letos od 40 do 46 kron hektoliter, dočim je znašala lani komaj 24—26 kron. Vino pa bo na sploh boljše in močnejše od lanskega ; v to je pripomoglo krasno toplo vreme, ki traja skoro že mesec dni. Fran Govekar-jevi „Legijonarji" v Gorici. 9. X. 1910. Govorili ne bomio o „Legijonarjih" kot takih, o igri z umetniškega stališča. — Razni kritiki trde, da so „Legijonarji", kakor umotvor, iz raznih umetniških vzrokov le malo ali prav nič vredni. Vendar jo radi uprizarjajo na raznih odrih, ker je igra poljudno pisana in zato ugaja našemu občinstvu. Zato si jo je zbralo društvo „Zvezda" iz Sovodenj za uprizoritev v mestu, računaje v prvi vrsti na takozvane „nižje sloje". To pot pa se je društvo nekoliko motilo, kajti na vprizoritvi je bilo nepričakovano mnogo inteligence. Vprizoritev je na splošno ugajala. — Nismo pričakovali, da bi kmečki diletantje, večinoma brez višje izobrazbe, tako častno in sijajno rešili svojo nalogo. Nastopili so vsi brez izjeme sigurno, brez vsake boječ-nosti in brez vsega omahovanja, kakor se to navadno opaža pri diletantih, poznalo se je, da jih je vodila režije spretna in vešča roka. Viharno ploskanje sta izzivala nastop in petje legijonarjev, ki so s svojimi kostimi in s svojimi ubranimi glasovi vzbujali splošno odobravanje. Nazadnje nam je še dobroznani tržaški igralec g. Viktor Cotič zapel kuplet „Temu treba se privadit'..." in žel veliko pohvale. Omeniti moramo še poleg tega, da je on vodil vso igro in brezdvomno ne bi bili igralci rešili svoje naloge tako sijajno, da jih ni izvežbala njegova spretna roka. Francesco Gasparini ODLIKOVANA DELAVNICA za nmetn. pohištvo in okraŠenje Trst, ulica Giuseppe Gatteri 34 ■ VELIKA SKLADIŠČA | OGLJA .n LESA na debelo In drobno PRAVE KONKURENČ. CENE Signoria :: Montpreis lastni pridelek Trst ulica Um Foscolo 33, Telefon 11-37 Trgovina Jakob Bombi i u M ulioa Giulia štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J 4KOB B.lMBItJ Bor odpotuje iloga zadnjih novosti kov£ek<~>v, torb, torbic, športnih potrebščin itd. naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STEIN ,AU'Alpinista' TRST, V a San Sebastiano štev. 7. : BLUVI ČESKV : Spritzer wein g pastiue za PRSA ■« lmennje belo ttajerako vino, ki Je edino pripravna pij«'* ■ mineralnimi vodami ln sifonom. Prodajam tudi » buteljkah pristno vino Opollo la Via«, Rele sladko ls VI sa, istrsko ln teran Priporočam tudi sroj Izbor desertnih ln adrarllnlh Tin, rt s likerje, tgaaje In sirupe. Zaloga „Asti spumantl' po Kron S 4. Sladki refoik po K ». laborno (ga a je po K 9*40 buteljka E'Č^^J^E. Jurcev, Acquedotto9 «« _f Jflč več kašlja so edino aredst-'O proti kaSlju, prehlajenju, zagrljenosti in vsem b ileznim dihalnih organov. Škalija z navodilom 70 atotlnk —— se dobi samo v lekarni — Praxmarer,.AI DUE MORI" Trst (mestna hiša) Tel. 377 ftecOal. M. predmetov Elastične nogovice, kil ni pasi, p-ai irigatorji, sospenzorji, gum. rjuhe, wi a& Tino, vodo, plin O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov. Higijenični predmeti CENE ZMERNE, AA CENE ZMERNE + fcJcrico Stehriler, ^Vcqnedotto 14. + i •••• •••• Antonio Dobrier — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v al. DELLE POSTE 3 vogal Torre blan- ca (TOBAKAENA) Sprejema vsakovrstna poprave PO ZMERNIH CENAH BV Z JAMSTVOM. Slovenke Kopnite KolinsKo clKorJo K** ar*-«?*** »met** ar* *--- x K K K S M * Prodajalnica manufakturn. blaga Enrlco de Fronceschl Trst, ulca delle Poste št 10 vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA boaibaževlne, trllža, fuStanja, volnenega blaga, izdelanega moškega In ženskega perila in drobnih predmetev po najzmernejših cenah. MK& rni* HM * n n * »'iT n m t* Maccari & Pross Trst, Via Mafcanton štev. 9 i NOVA. TRGOVINA „all ' abeo^ano'4 plazza de||a Borsa3 Velika Izbera drobnarije in igrač, predme! za na potovanje, -gr CENE NIZKE. Slovenci! za moške v velikem izboru mr po zelo ugodnih cenah. Na zahtev« te dopoiljejo uzorci pratiš la franko. u PRVA PRIMORSKA TOVARNA n DROŽ (KVASA) ki ae je t tako kratkem času tako dobro razširila s svojo točno in hitro postrežbo in a svojim na finejiim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurenca, poK'lja po vseh delih sveta. Trgovci in peki I Zahtevajte cenik, eventnelno tudi vzorec. kateri se Vam poSlje breaplačn». J. J. SUBAN, TRST-VRDELA hočete se obleči BV po ceni ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami ,ALLA ČUTA' Dl TRIESTE" Trst, ulica Siosne CaTtai ll 40 (mi Torr atn- kjer dobite velik Izbor Oblek ln aukenj aa molke, defike ln otroke za nastopajočo sezono po Bledečih cenah : Obleke lz poluvoine in Kamgarna za mo ^ H' JfH|J tfr JlU Dr. Fran Koreano Specijalist sa effUttftiie la kvtoa kelerai ima SToj ambulatorij T Trsti t cfcri S» Jfk*14 šfcv. I koracije od najjedno-abega sli^rja 8voji k nvoiim ! l^1« Prilika f Be krasni uhani, brHanti, dia- ■ ■ * I l%<* ■ uran i, priveski itd., vsakovrstni prstani verižice, nre z brilanti in hrez i-tih, lape'tnice, kr»»ne i 1" za kra ate Naizmerneje »»ne. — Via del Si, lice 5, IL n., 1e*no. Priii jevpnpolud. arah. (1801 Išre cj službe mladenič kot sel, jezdec ali kobi ajaž. Joaio Vr bec, Prošek 1728 posestva iSČ*» takoj družina bivajoča na Šk< rklji. Even'uelne ponudbe sprejema odvetnik dr. Fran Brnčil, Via >uo a štev. 13. IT 2« Zakupnika jan-fea prodajalna Farne 10 3. 1618 ae vdobi pri •oba V našem Inseratnem oddelku Prj8rnj dober brinjevec ^.^^Te^rtes-^črsa:,, & Poskusite FI- Colnfin« ki je naj-GOVO KAVO ffOdlllUIl finejši in najzdravejši kavni prldatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo „PRI STARI BRESKVI4' v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. [□] F TRVDKA Adolf: Rostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON fttev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za moSke, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Žss m 99 Alla Fiduccia" - Trst Olo Stotinu Sten. 4 flresal U, hlio Cocclo) Velik izbor oblek H«r po najnižjih cenah Ufcjg Snfcnje za molke od K 19 d»lje; Kaiglui za dedke od K 16 dalje; Kanglati najHOvrj: od 24 2(5 K dalje; Suknjice za dečke od 10-11 E dulje; Kostimi lz Maga za otroke od 2 do 10 let po K 6 in dalje; Obleke za mo^-ke od 18 K d-Jjr ; Su^jiči (31'kado) vtlua, ovratnic A&trahan za moške po K 14 dalje; enako blago ovratnik kožabov. K 20. ČEskI l.ESTAUKANf Al Telegrafa (via k-vls glavne ponte) Via Squero Nuovo št. 17 Eoeilo 60 vinarjev, večerja 60—vnarjev. - Vsak dan sveže morske ribe zelo ceno. Pojnauila v viaJa jezikih. Marčno pivo. Ne vBprejemlje se napitnin. Prava ita i,an-ka in i eu ica kuhinja. Čeh F. TOKIIRI ŠKA, restmrater. m :SD G 3 0! I Zdravje in krepkost l ■ se pridobi z uporabo | Francoskega Rogaška kisel Jemplev Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Kiriž - Pula, WIESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. < a> JO M DIANA Hp Zaloga obuvala M«B in larfna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTiNI Trst, ol. Glosue Cnrducc! 31. FUij&lka nI. S. Sebastiano 8. Velika izbera moških in ženskih čevlje". - Poprave se izvršujejo toč-qo in solidno po smernih cenah •'V"V'.'."-V-- f-- Mlekarska • zadruga v Senožečah oživi oslabljena mišice, omladi kožo, ... ohladi glavo, disinficira usta ... odda z novim letom mleko v zakup. CENE: I mala steklenica Kron —so I srednja * stekl. Kron i ao i velika ' steklen. Kron 2 40 Zamašek vsake steklenice nosi vžgano to-Ie znamko Prodaja se v vseh trgovinah na drobno. Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na JIM" lzdelQug ifaiL ŽM, družna z o, z. Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogato izbero sveč vseh kakovosti Sr.BT5 --- ulica Giulia it. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. Jabolka raznovrstna, f na, namizna In za mošt 9V* ima na prodaj ^Spfi IVAN KOVAČtČ KOZ JANE pošta Divača KOZJ V\E Razpošilja v vsaki množini. - Cene zmerne. Prva in edina pisarna M v vojaškiVgS stvari ^ ^ /Daja nasvete in informacije o vnem ^ / frar se liče novačenja in voj. službe ®o /Izdeluje in odpošilja vsako vrato pru-i^ -*®/šenj vojažk. značaja — oproSČenje od\ d /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-^ ' ^V/stovolj-tvo, Ženitbe, dosezanje zakonttih) ^ /ogodnoHti gle>a od c kr namestnietva mnvim HOTEL KALKAAT 70 sok, clektricM razsvetljava, lift, kopckjl CENE ZMERNE. L K0GL. HOTEL KALKAII