8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIIViukSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 298 (10.210)
TRST, torek, 19. decembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdob# v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja ‘številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ODLOČITVI 0PEC 0 ZVIŠANJU CEN ZA 14,50 OD STO
Zaskrbljenost v zahodnih državah zaradi sklepa o podražitvi nafte
Arabski ministri ne izključujejo možnosti še nadaljnjega navit ja cen, ko bi inflacija ne popustila - Padec dolarja > Kakšni bodo učinki na EDS?
Nov udarec ra italijansko gospodarstvo
Da se bo zasedanje trinajstih *Petrolejskih» ministrov v hotelu Milton v Abu Dhabiju zaključilo z novim poviškom cene za surovo nafto, je bilo na dlani. Države članice OPEČ («Organization oj Petroleum Exporting Countries») so namreč v tem smislu «mirovale» *e poldrugo leto (zadnji povišek je julija 1977) in v tem času je dolarski priliv od izvoza goriva v njihove blagajne v dobri meri splahnel zaradi povsod pričujoče inflacije, zaradi postopne devalva-rije ameriške valute, v kateri se o-bračunavajo dobave najte, in iz drugih razlogov (med katere sodi ,udi slabo gospodarjenje z deviznimi sredstvi v nekaterih izmed članic petrolejske skupnosti), tako d<j je položaj v njihovih plačilnih bilancah z razvitimi državami da-nes vse prej nego rožnat in še fdaleč ne spominja več na zavid-i>vo raven njihovih petrodolarskih rezerv v času po decembru 1973. ria, ko je cena surovemu petroleja poskočila s 3 na skoraj 12 dolarjev za sod (po 159 litrov).
Vprašanje je bilo samo, ali bo na zasedanju prevladala skupina Pristašev večje podražitve (celo *a 20 odst.) ali skupina držav z zmernejšimi zahtevami (5 odst.). Kakor se po navadi dogaja, pa se ie tudi ta konflikt zaključil s kompromisom, to je > s sklepom o po-stopnem dviganju cene surovi nafti v letu 1979, tako da bodo države potrošnice petroleja v prihodnjem letu morale odšteti za to PrePotrebno surovino poprečno 10 °dst.} v ietu 1980 pa skoraj 15 odst. Več kakor danes.
Sklep o podražitvi surove nafte 14.5 odst. je seveda močno odjeknil v svetu: komentatorji v Oiavnem ne odrekajo državam prodajalkam surovega petroleja pra-nhie, da p0 desetletjih brezobzir-nega izžemanja s strani industrij-sko razvitih držav zahtevajo za *»°jo surovino primerno ceno. Prav so si opazovalci v glavnem potrti glede tega, da tudi nov po-nUlek ne bo na daljši rok rešil gozdarske strukture držav OPEČ, 5ai so te v tehnološkem pogledu °^Pisne od razvitih držav in bodo Pjihove dolarske rezerve, ustva-r)ene z novo višjo ceno za nafto, Pjalu ponovno splahnele zaradi ^zogibne podražitve industrijskih
Proizvodov, ki jih uvažajo iz dr-. katerim dobavljajo nafto.
Kova podražitev bo nedvomno za-'ftia proces postopnega premago-krize in inflacije v svetu ter "Pliuala na stabilnost valutnih tr-*čč, njene posledice pa ne bodo v državah enake: države z mo-N° valuto (Zahodna Nemčija, Jar f3nsfca) in države, ki same prodajajo večje količine nafte (An-bodo občutile novo breme mnogo manjši meri kakor drža-'e * šibko valuto in omejeno do-Tfzčo proizvodnjo tega vira ener-'je- Med zadnje sodi žal tudi l-j9*'ja, ki jo bo sklep iz Abu Dhabi-0bremenil za nadaljnjih 1000 mi-lir na leto.
,^°va obremenitev bo najbrž prideta v prvi vrsti potrošnike ben-Z in dizel goriva, kajti skoraj si * moremo predstavljati, da bi ministrski odbor za cene ne Ij^al na nove zahteve, ki jih bo-Postavili predelovalci nafte; in J Skušnje iz preteklosti nekaj podijo, bo tudi fiskus izkoristil b°dno priložnost, da tudi tokrat r^afcne svoj lonček. Posredno pa
^	«	1___ _	__l>M/)/iIn it irl*
»Oti
novo breme prizadelo tudi vse
j*°šnike, saj se bodo zaradi vi-J'h cen goriva podražili tudi in-jttijski proizvodi in najrazličnej-* storitve. Nekateri opazovalci so Izračunali, da se bodo življenjih stroški v Italiji zaradi nove po-0,ažitve surove nafte povečali za I°0 1 odst.
t, temu je treba dodati, da u-'tor6 vPlivati nova podražitev na plansko gospodarstvo tudi iz zornih kotov: ne gre na-jjč pozabiti, da bo 1. januarja m 'jo stopila v evropski denar-7,Jistem in da bo že ta korak po-hudo preizkušnjo za italijan-(L° ekonomijo, tudi brez novega tonika negotovosti, ki ga pred-^	E. F.
Nadaljevanje na zadnji strani
ABU DHABI — Trinajsterica -članic organizacije držav izvoznic surove nafte OPEČ je v nedeljo sklenila, kot znano, 14 in pol odstotno podražitev petrolejskih cen v prihodnjem letu. Sklep je izzval v zahodnem svetu silno razburjanje, češ da bo še zaostril inflacijo, spravil še bolj na kolena ameriški dolar, s katerim se obračunavajo naftne kupčije in zavrl proces za izhod iz splošne gospodarske krize.
Države OPEČ so svojo odločitev utemeljile z dejstvom, da so se jim dohodki od nafte v zadnjih dveh letih polovično skrčili zaradi inflacije in padca dolarja ter pripomnile celo, da se proti koncu leta 1979 u-tegnejo odločiti za ponovno podražitev, ko ne bi inflacija na svetu popustila in ko bi Zahod ne opustil svoje «gusarske» zunanje gospodarske politike.
Napovedano zvišanje cen bo postopno: 1. januarja za 5 odst., 1. aprila za 3,809 odst., 1. julija za 2,294 odst. in 1. oktobra za 2,691 odst. Tedaj bo sod petroleja, ki velja danes 12,70 dolarja, stal 14,54
dolarja. Zaradi postopnosti ukrepa naj bi se nafta po sodbi ministrov OPEČ podražila v bistvu le za 10 odstotkov.
Navitje cen naj bi po zatrdilih nekaterih izvedencev obremenilo zahodne industrijske države za nadaljnjih 14 milijard dolarjev. Le Velika Britanija in Norveška naj bi ne u-trpeli škode, saj naj bi lepo zaslužili z izvozom nafte s Severnega morja.
Skok petrolejskih cen bo nedvomno trda preizkušnja za nastajajoči novi evropski denarni sistem, ne pa hkrati za zahodnonemško marko, ki se je okrepila nasproti dolarju. Ta je včeraj na vseh borzah krepko nazadoval in Bela hiša je pozvala države OPEČ, naj svoj sklep, »katerega trenutni tržni položaj ne o-pravičuje», prekličejo, kar je seveda nemogoče; tembolj, ker gre pri napovedani podražitvi za kompromis med državami (npr. Saudsko Arabijo), ki so zahtevale samo 5-odstotno povišanje cen in tistimi (Libija idr.), ki so bile za več kot 15-odstotno navitje.
DEKRET_ O VSEUČ1UŠKEM OSEBJU JE PROPADEL
Vlada ni mogla tvegati glasovanja o zaupnici za «Pedinijev odlok
Odločilen je bil pristop misovcev k obstrukciji
RIM — «Pedinijev dekret# o univerzi je torej propadel. To je bilo vsakomur jasno že včeraj popoldne, ko je trem poslancem, ki so od nedelje dalje nepretrgoma nadaljevali z obstrukcijo (Gorla za DP, Pinto za «Lotta continua# in Mellini za radikalce) priskočila na pomoč misov-ska skupina in napovedala svoje sodelovanje. Ustava določa namreč, da morata zbornici potrditi vladne dekrete v roku dveh mesecev. Ta rok bi za «Pedinijev odlok» zapadel prihodnjo soboto. Vsem je bilo jasno, da senat bi ne utegnil odobriti odloka do sobote, če bi se obstrukciji pridružili misovci. V senatu namreč ni radikalcev in demoproletar-cev, so pa senatorji MSI. Popravkov k izvirnemu besedilu odloka pa je bilo nekaj tisoč.
Včerajšnji dan so si v Monteci-toriu sledili neprestani sestanki načelnikov skupin, predvsem strank vladne večine. Okoli poldne je bilo že jasno, da bodo stranke vladne večine umaknile dekret. Dejansko je zvečer načelnik KD Galloni predlagal glasovanje o »spremembi dnevnega reda#, češ naj zbornica opusti razpravo o »Pedinijevem dekretu# in
V IRANU SEDAJ NEVARNO ZATIŠJE
Med pogrebnimi obredi in sprevodi množica žuga in vzklika proti šabu
Že dva dni skoraj hrez incidentov - Vojaki dezertirajo - Težave Pahlavija pri sestavi nove vlade
(Poseben dopis)
TEHERAN — V ponedeljek je bil v Iranu dan državnega' žalovanja. Lahko bi rekli, da je bilo to žalovanje dokaj čudno. Življenje je po vsej državi ohromelo, ustavilo se je, kot da bi šlo za splošno stavko. Uradi in trgovine so bile zaprte, o-bratovale so le prodajalne z jestvinami in bencinske črpalke, pred katerimi je v dolgih vrstah čakala množica ljudi, da,si nabavi vsaj nekaj' goriva za ogrevanje. Po Teheranu pa se je promet odvijal vsakdanje in mesto je imelo bolj videz zaspanosti kot pa vznemirjenosti in nervoze.
Samo na pokopališču je bilo nekaj'razgibanosti. Tu so pokopali dva človeka, ki jih je baje ubila iranska tajna policija Savak v soboto v teheranskem zaporu. Na cipresah je bilo nekakšno vabilo prebivalstvu, naj se udeleži pogreba, saj sta obe žrtvi podlegli krutosti ša-hovih vojakov in njihovih mučilnih naprav.
Že zgodaj zjutraj so se začeli pogrebni obredi, žalni sprevod je krenil po ulicah glavnega mesta. Najprej nekaj desetih ljudi, nato pa več in več, vse do tri tisoč. V sprevodu so bili ljudje vseh starosti, na koncu sprevoda pa ženske .ovite v svoje črne tančice. Skandirali so gesla in jih podkrepili z dviganjem rok proti nebu. To je bil počasen sprevod, priprava na pogreb, vendar čutilo se je, da v ljudeh tli jeza, ogorčenje ljudstva, ki je prevečkrat poklicano, da se pokloni spominu padlih iz svojih vrst. Zato klici: smrt šahu, živel Homeini. Nato pogreb z duhovnikom - imamom in molitvijo. Trupli obeh padlih sta zaviti v belo rjuho, nad njo še zelen prt — barva in simbol islama. Trupli nesejo na ramah sorodniki, ki med kriki in jokanjem se v teku bližajo grobu.
S Teheranom je v nekakšno otepe-lost zavita vsa država. Samo v Tar-bicu glavnemu mestu vzhodnega Azerbajdžana, tik ob meji s Sovjet-sko zvezo, je prišlo do hujših inči-dentov. Vojaki so streljali na sprevod in pri tem baje ubili dve osebi kar je razjarilo množico, ki je napadla vojaške oklopnike in jih zažgala. Sicer so to fragmentarne novice, kj pa vendarle osvetljujejo težavno stanje, v katerem se nahaja vojska, predvsem v nekaterih pokrajinah. kot v Azerbajdžanu, kjer je več sto vojakov dezertiralo, in pa v Mašadu, kjer so vojaki v prejšnjih dneh navalili na neko bolnišnico in ubili zdravnika ter dve bolniški sestri in štiri otroke. Tudi tu je ogorčeno ljudstvo odgovorilo na provokacijo in okolica bolnišnice se je spremenila v pravo bojišče, postala je nekakšen simbol boja. Vendar ljudstvo je zmagalo. Predvčerajšnjim je	v0Ja'
ške vlade general Ašari dal vojakom ukaz, naj se vrnejo v vojašnice, s tem pa je posredno tudi priznal, da je bila prav vojska kriva za nerede prejšnjih dni.
Čeprav brez večjih incidentov, pa lahko vseeno trdimo, da je bil ponedeljek dan boja. Manifestacije niso spodnesle temeljnih kamnov vlade, kljub temu pa so bile redlen dokaz, da je ljudstvo še enkrat zmagalo in da lahko po svoji merii o-blikuje državo in to, kar je najbolj važno, na nekrvav in miroljuben
način. Te manifestacije padejo o-pazovalcem toliko bolj v oči, k$r so jih priredili predmestni, perife-rični sektorji, oziroma četrti in vasi.
Šahovski režim je pred valom protestov, ki traja že več mesecev, v nekakšni paralizi in 'ne najde proti-brožja. Vojaška vlada generala A-šarija je potrdila svojo nesposobnost, da vzpostavi v Iranu družbeni in gospodarski red, čeprav je res, da se je proizvodnja petroleja v zadnjih dneh dvignila, ostaja pa še vedno pod normalnim standardom. Poleg tega pa mnoge čistilnice, vzemimo za primer teheransko, še vedno ne obratujejo.
S političnega vidika pa je situacija na zelo nevarni mrtvi točki. Konec prejšnjega tedna je šah pooblastil bivšega predsednika vlade Ali Aminija, naj ustanovi civilno vlado. Vendar vse poti. ki jih je Amini poskusil, so se razblinile v nič. Noben prvak nacionalne fronte ni pokazal volje, da bi jahal konja tiste vlade, ki ji ljudstvo tako zelo nasprotuje. Zato Aminiju in šahu ne preostane drugega, da sestavita vlado samo s svojimi zvestimi pristaši, kar pomeni, da bo taka vlada že takoj ob porodu mrtva;
Ostaja samo še možnost državnega udara, kot se šušlja v Iranu in na tujem. Vendar je tudi ta možnost le malo verodostojna, saj niti vojska ni več tako kompaktna, kot bi se dalo sklepati. Preveč je bilo dogodkov, ki sp ranili vojake v njihovi zavesti in jim spodjedli samozavest. Skratka, Irana se danes ne da vladati in to je največji uspeh opozicije, ki se ni spustila v frontalen napad z vojsko, ampak je spodjedala temelje šahu v mošejah. V to past je Reza Pahlavi padel kot
nebogljen Gtrok in ima le malo mož-
nosti, da se izvleče.
ROBERTO LIVI
IVASHINGTON — Letalsko podjetje «McDonnel - Douglas# je za prodajo svojih letal v tujini plačevalo podkupnine, podobno kot družba «Lockheed». V glavnem so podkupovali funkcionarje večjih letalskih družb v državah «tretjega sveta#, seveda pa tudi v Italiji in na Holandskem. V Italiji naj bi družba — tako trdi poročilo ameriškega davčnega urada — izplačala neznani osebi 48 tisoč dolarjev.
prične obravnavo proračuna. Sklep je bil sprejet skorajda soglasno. S tem pa je bilo parlamentarne razprave o dekretu, ki je delno urejal stalež stažistov na univerzah, dejansko konec.
Pri vsem tem gre poudariti bistvo vprašanja: «Pedinijev odlok# je propadel, ker o njegovi vsebini ni bila prepričana, še manj pa soglasna, sama vladna večina. Vlada pa bi se lahko izognila obstrukciji samo na en, trenutno najnevarnejši način. Zakoni namreč določajo, da ima vlada pravico, da o nekem zakonskem besedilu ali odloku zahteva zaupnico zbornic. V tistem trenutku odpadejo vsi popravki in zbornica glasuje o odloku v izvirnem besedilu, glasovanje pa velja kot zaupnica vladi.
Tega pa si Andreottijeva vlada in sedanja večina nista upali. Vladna večina je dejansko že razbita in malokdo bi si upal izglasovati Andreot-tijevi vladi zaupnico ob sicer nepopularnem odloku, ki sta ga kritizirali obe levičarski stranki in tudi sindikati.
V	zbornici so se nadaljevale polemike, posebno še zato, ker je radikalec Pannella skušal prehiteti večino, ki se je ravnokar dogovarjala in predlagal on sam spremembo dnevnega reda. Predlagal je, naj bi glasovali o normah za odvzem parlamentarne imunitete. Med njegovim posegom je prišlo do precejšnjega prerekanja s komunisti. Zatem je Pinto (LC) obtožil tisk, da neobjektivno poroča o vsej zadevi. Zahteval je, naj bi razdelili stažistom pred parlamentarno palačo izvlečke stenografskih zapiskov. Z leve mu je nekdo zaklical: «V redu, vendar razdelimo jim tudi tvojo sliko.#
Medtem je «vrh» načelnikov večinskih skupin sklepal o tem, kaj storiti s «Pedinijevim odlokom#. Možnosti je več. Vlada lahko predloži le rahlo spremenjen odlok, lahko pa počaka na splošno univerzitetno reformo in v tem okviru reši tudi vprašanje stažistov. Tudi o tem vprašanju se stranke vladne večine niso zaenkrat dogovorile.
V	«fronti zmagovalcev# pa se je razvnela polemika. Luciana Castel-lina, poslanka PDUP, ki je prva pričela z obstrukcijo, a se je pozneje umaknila, ko je prosvetni minister sprejel po krajših neposrednih pogajanjih nekaj njenih izboljševal-nih popravkov, je očitala svojim kolegom Gorli in Pintu, da sta odprla vrata fašistični špekulaciji. Pripomnila je tudi, da so z popravljenim besedilom odloka bili v bistvu zadovoljni celo sindikati.
Gorla pa ji je odgovoril, da po-
meni umik dekreta »pravo zmago opozicije#, Pinto pa je dodal, da bo to «pospešilo odobritev reforme u-niverze#.
Načelnik šolske komisije KPI Oc-chetto je s tem v zvezi poudaril, da misovski pristop k obstrukciji dokazuje, da skušajo reakcionarne sile ohraniti univerzo v popolnem kaosu in zato nasprotujejo ureditvi vprašanj osebja.
P. P.
Craxi obišče LR Kitajsko
RIM — Rimsko veleposlaništvo LR Kitajske je uradno povabilo generalnega tajnika PSI Craxija, da obišče Kitajsko. Sedanji obisk, Craxi bo odpotoval v prvih mesecih prihodnjega leta, predstavlja logični razvoj starih vezi prijateljstva med Kitajsko in PSI. Kot piše današnji «Avanti# je pred dvajsetimi leti, v obdobju najhujšega protivljenja Kitajski, Nenni obiskal LR Kitajsko in položil temelje sedanjega prijateljstva.
PO KONGRESU ZSM JUGOSLAVIJE
Tito orisal vlogo mladih pri graditvi socializma
Jugoslovanski predsednik sprejel novega predsednika ZSM J Leva Krefta
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Karadjordjevu sprejel delegacijo Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Novi predsednik jugoslovanske mladinske organizacije Lev Kreft je predsednika Tita seznanil z delom desetega mladinskega kongresa, ki je zasedal prejšnji teden v Beogradu, in mu izročil pozdrave in najboljše želje kongresnih delegatov in vse jugoslovanske mladine.
Predsednik Tito se je, kot poroča Tanjug, zahvalil za pojasnila o delu kongresa in menil, da so mladi stvarno pregledali in ugotovili svoje naloge, zdaj pa jih morajo konkretno izpeljati. Po Titovih besedah je treba nameniti predvsem veliko pozornost nadaljnjemu širjenju dejavnosti, ki mora zajeti čimveč mladih, saj jih je še precej, ki so zunaj organizacije ali pa premalo aktivni.
Predsednik Tito, je mladinski delegaciji spregovoril tudi o delovanju raznih nasprotnikov Jugoslovanskega sistema ter notranje in zunanje politike in o njihovem povezovanju v
SVETOVNI TISK 0 NORMALIZACIJI ODNOSOV ZDA-LRK
Zbližanje med Američani in Kitajci lahko zavre pogajanja o razorožitvi
S streli v noge ranjen padovanski odvetnik
PADOVA — Sinoči nekaj minut pred 20. uro so v Padovi trije zakrinkani neznanci s štirimi streli v noge ranili 57-let-nega odvetnika Vincenza Filo-so. Trojica je vdrla v odvetnikov urad, zaprla v kopamico tajnici in dva odvetnikova klienta ter zagrozila Filosi, naj jim izreči dokumente in denar. Ko je odvetnik zavrnil zahtevo, so neznanci izstrelili vanj štiri strele iz pištole in zbežali. Kljub ranam, zlomljeni stegnenici in golenici, se je Filosa povlekel do telefona in poklical policijo. Po prvi pomoči v glavni bolnišnici so ga premestili v padovsko ortopedsko kliniko, kjer se bo moral zdra-
viti šestdeset dni.
Preiskovalci so do sedaj u-gotovili, da so komandos sestavljali dva mladeniča in dekle. Niso pa še ugotovili, kako se je trojica pripeljala pred odvetnikov urad. Nekaj minut po atentatu je neznanec telefoniral na redakcijo neke tiskovne agencije v Benetkah in sporočil, da so atentat izvršili pripadniki »boreče se komunistične fronte# (fronte comunista combattente).
Ranjeni odvetnik se je u-kvarjal z davčnimi problemi, vodil pa je tudi stečaje in likvidacije, s politiko se ni aktivno ukvarjal, leta 1948 pa je bil kandidat na listi MSI. (voc)
razum S ALT II in razorožitev. «Brež-njevu bi gotovo ne bilo ljubo, ko bi Carter prej sprejel v Washingto-nu Teng Hsiao-pinga kot pa njega .. .». Časnik nazadnje ugotavlja, da gre časovno izbiro ameriškega predsednika gotovo pripisati tudi pritisku notranjih trgovskih in industrijah) velikanov, češ da nočejo več pustiti le Japoncem in Evropejcem tako prostranega tržišča kakor je kitajsko.
V Pekingu se je medtem zvedelo, da je tajvanski predsednik Čang Čing-kuo zavrnil predlog dveh funkcionarjev LRK, da bi dopotovala v Taipei in začela mirovna pogajanja z nacionalistično vladavino. Gre za bivša člana tajvanske narodne stranke (na oblasti), ki sta leta 1949 zastopala Čang-kajškov režim na pogajanjih s komunisti ter zatem ostala na celini, (dg)
NEW YORK - Svetovni tisk se še vedno obilno ukvarja s sobotno vestjo o normalizaciji odnosov med ZDA in Kitajsko z navezavo rednih diplomatskih stikov 1. januarja 1979.
Ameriški tednik «Time» objavlja intervju s Carterjevim svetovalcem glede,,, vgraš&jj državne varnosti Br-zezinskijem, 1d izrecno poud*ugp; da ni korak vvashingtonske uprave nikakor naperjen zoper Sovjetsko zvezo. Le-ta je, kot znano, očitala A-meriki, da je skupno s Kitajci in Japonti dejansko obkolila SZ z namenom osamiti jo tako v diplomatskem kot vojaškem pogledu. Brze-"inski pripominja, da se z normalizacijo odnosov z LRK pričenja u--esiičevati načrt o izoblikovanju številnejših oblastnih središč na svetu; Carterjev svetovalec torej v bistvu zavrača Kissingerjeve teze o dveh blokih.
Francoski in britanski listi pozi-, tivno ocenjujejo korak washington-ske in pekinške vlade z ugotovitvijo, da bo prispeval k procesu pomiri ve in pravilnejšega vojaškega ravnovesja na zemlji. Podobno se izreza zahodnonemški tisk, ki pa dogodek pazljiveje opredeljuje in zato v njem vidi tudi določen rizik.
Bonski «General Anzeigrer#, ki tolmači vladna gledišča, piše, da se je Carter izpostavil ostrim kritikam konfresa, ker se je za potezo odločil brez vnaprejšnjega posveta s člani kongresa pa tudi, ker marsikateri krogi v ZDA označujejo preklic znanega sporazuma med Američani in Tajvanom kot izdajstvo; dejansko naj bi šef Bele hiše v hipu črtal 30-letni dogovor o vojaški in drugačni podpori kitajskim nacionalistom in vprašanje je, kako bo to vplivalo na druge «manjše zaveznike#. List postavlja v dvom pravilnost časovne izbire za normalizacijo odnosov med ZDA in LRK, kolikor zadeva trenutno neugoden razvoj ameriško - sovjetskih odnosov, zlasti pa okoliščino, da so v teku I bližnjevzhodne krize med velesilama pogajanja za spo-1 skega vprašanja.
Danes seja CK ZKJ
BEOGRAD — Danes bo zasedal centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu so aktualna vprašanja notranjega in mednarodnega položaja. Kot je napovedano, bo imel uvodni govor o teh vprašanjih član partijskega predsedstva dr. Vladimir Bakarič.
Titov odgovor sirskemu predsedniku Asadu
DAMASK — Podpredsednik vlade in zunanji minister Sirije Kha-dam je včeraj sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Damasku Dimitra Janevskega, ki mu je izročil odgovor predsednika Tita na poslanico sirskega voditelja Asada. Kot poroča Tanjug, Tito v poslanici Asadu pojasnjuje jugoslovanska stališča do sedanjega razvoja in palestin-
....umi........mili....i............mimiin....
Dva pomembna kulturna dogodka na Tržaškem
V nedeljo sta bila na Tržaškem dva pomembna kulturna dogodka. V Ricmanjih so predali svojemu namenu obnovljeno in preurejeno občinsko Babno hišo s sodobno gledališko dvorano, izredno lepo razstavno galerijo in društvenimi prostori. Na Proseku pa so na pomenljiv način proslavljali 100-letnico dramske dejavnosti na Proseku -Kontovelu. Tudi ta prireditev, med katero so poimenovali Amaterski oder po Jaki Štoki, se je odvijala v prenovljenih prostorih bivšega kina Iris na Proseku
skupni protisocialistični in proti-a-moupravni dejavnosti. Pri tem ja poudaril, da je potrebna budnost, o-pozoril pa je tudi na vlogo mlada generacije pri onemogočanju sovražne dejavnosti, kjerkoli bi se le-ta pojavila. «Za naše ideje in za vse, kar smo dosegli, — je dejal Tito — je padlo sto in sto tisoč ljudi. Velikanske so bile žrtve, da bi naši ljudje živeli bolje, in nikomur ne bomo dovolili blatiti naše pridobitve in spodkopavati to, kar smo ustvarili.#
Mladina je po Titovih besedah že dokazala, da je z vsem svojim srcem za takšno Jugoslavijo, kakršna je danes, za enotno, socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, v kateri so na prvem mestu pravice delavcev in človekovo dostojanstvo. «Vaša naloga je utrditi in naprej razvijati, kar smo dosegli doslej — je poudaril Tito. Rezultati, ki jih boste dosegli vi, naj bodo še večji. Dolžnost mlade generacije je prispevati kolikor je največ mogoče, da bi se naša država kontinuirano razvijala, da bi izkoreninili vse, kar nam je tuje, in da bi zgradili socializem, v katerem bodo delavski razred in vsi delovni ljudje resnično upravljali svojo državo.#
Predsednik Tito je mladim spregovoril tudi o nekaterih žgočih notranjih vprašanjih. Med drugim se je dotaknil dogovarjanja in sporazumevanja med republikami in pokrajinami. V zvezi s tem je dejal: »To je dober sistem in edino mogoč v večnacionalni skupnosti, kakršna je naša. Vendar mora to dogovarjanje iti hitreje. Tisto, kar je sprejeto, pa je treba dosledno izvajati. To bo krepilo naše bratstvo in enotnost, ki sta za nas najpomembnejša. Za to si mora prizadevati predvsem mladina, in to v vseh smereh. Pomvnbna oblika dejavnosti, ki vodi k čedalje tesnejšemu zbližanju naših narodov in narodnosti, so tudi mladinske delovne akcije, ki veliko prispevajo k vzgoji, naše mladine, ki mora biti na liniji phograma ZKJ in v duhu politike naše zveze komunistov.#
Zatem je Tito spregovoril o prihodnjih nalogah in o tem, da je treba še precej stvari popraviti, izboljšati : »Vse to smo pregledali in 'zdaj moramo vse moči usmeriti k reševanju problemov, ki so pred nami. Bojevati se moramo za enotnost misli in akcije, za dosledno izvajanje tistega, kar smo sprejeli. Ko govorimo o naših pomanjkljivostih in slabostih, ne smemo nikoli izgubiti izpred oči našega celotnega razvoja, ki se stalno vzpenja, velikanskih rezultatov, ki jih dosegamo. Naš družbeni proizvod je iz leta v leto večji. Tudi produktivnost dela raste, čeprav zdaj nekoliko počasneje. Imamo tudi precej deviznih rezerv in podobno. Torej stalno napredujemo, vendar bi bili ti koraki hitrejši, če ne bi porabili več, kot nam dopuščajo možnosti. V zadnjem času sprejemamo tudi določene ukrepe za boljše organiziranje in učinkovitejše delovanje zveze komunistov, drugih družbenopolitičnih organizacij in tudi vseh družbenih in državnih organov.#
Predsednik Tito je predstavnikom jugoslovanske mladine spregovoril tudi o mednarodnem položaju, ki ga je ocenil kot zelo zapletenega in zaskrbljujočega. V zvezi s tem je dejal: «Storiti moramo vse, da bomo okrepili našo enotnost, našo varnost in našo obrambno sposobne .t, c1", bi bili v vsakem položaju sposobni obvarovati pridobitve revolucije. Vam mladim polagam na srce, da predano delate in politično delujete ter da vsem vprašanjem, tudi zunanjepolitičnim, namenite veliko pozornost.#
Ob koncu je Tito dejal, da je zadovoljen z rezultati 10. kongresa Zveze socialistična mladine Jugoslavije, vsej jugoslovanski mladini pa je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
VLADO BARABAŠ
Begin zavrnil egiptovske mirovne predloge
TEL AVIV — Izraelski premier Begin je včeraj potrdil, da njegova vlada zavrača zadnje egiptovske predloge, ter je ostro polemiziral z ZDA, ker so te predloge podprle. Po drugi strani je Begin zagotovil, da «Izrael ne zapira vrat miru# in da je pripravljen podpisati sporazum z Egiptom, toda le s pogojem, da se Egipčani odrečejo zadnjim predlogom.
V dveh govorih, ki jih je imel v zunanjepolitični komisiji parlamenta in na seji vodstva svo'e stranke, je Begin izrazil »začudenje# zaradi zadržanja ameriškega državnega tajnika Vancea, ki je še pred nekaj tedni trdil, da je osnutek sporazuma nespremenljiv, nato pa je podprl egiptovske spre-minjevalne oredloge. Ti predlogi na so po njegovem v nasprotju s sporazumom iz Čamp Davida: ko bi jih sprejeli, bi sporazum med Egiptom in Izraelom — po Begi-novem mnenju — «ne bil več mirovni sporazum#.
TRŽAŠKI DNEVNIK
37 LET PO USTRELITVI BOBKA, TOMAŽIČA, VALENČIČA, KOSA IN VADNALA
PRAZNIČNO VZDUŠJE NA PROSEKU IN KONTOVELU
Pred obeležjem na openskem strelišču Slovesna proslava stoletnice dramskega delovanja
potrjena zvestoba njihovim idealom
Govorila sta občinska svetovalca Benedetič in Poli - Triintrideset let po osvoboditvi spet prihaja/o na dan poskusi otopelega šovinizma, ki se obalo ponaša z neko superiornostjo, osnovano na mrtvi preteklosti
Amaterski oder Prosek-Kontovel so ob tej priložnosti poimenovali po dramskem ustvarjalcu Jaki Štoki ■ Pestra prireditev se je odvijala v novem vaškem Kulturnem domu
Nedelja, 17. decembra, je za kul-tumo-prosvetno življenje Proseka in Kontovela pomemben datum, ki bo ostal zapisan s svetlimi črkami v a-nalih teh dveh vasi. Z veličastno prireditvijo so Amaterski oder ter z njim vse krajevne organizacije proslavile 100-letnico dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Gre za jubilej, na katerega so v teh krajih upravičeno ponosni, istočasno pa se s ponosom lahko ozira na to dolgo prehojeno pot vsa naša narodnostna skupnost, ki ji takšni kulturni dogodki ne pomenijo le o-ziranje nazaj, na svojo preteklost, temveč so predvsem trdne oporne točke, na katerih si mora naše ljudstvo zagotoviti nadaljnji obstoj Ob doživljanju živahnega in bogatega slavja smo imeli občutek, da je bila proslava dejansko projicirana v prihodnost, čeprav je i-stočasno izzvenela kot globoka in iskrena zahvala vsem, ki so v tem dolgem zgodovinskem razdobju do danes prispevali in, kot vemo, ne vedno v ugodnih pogojih delovali, da se je dramska dejavnost in poleg nje vsa kulturna dejavnost na Proseku in Kontovelu ohranila. V potrditev teh občutkov bi lahko navedli dejstvo, da je bila že sama udeležba na proslavi res množična množici pred-
vsem veliko mladih, ki so z navdušenjem sledili dokaj dolgemu kulturnemu programu. Pa tudi v samem tem programu so imeli pravzaprav mladi glavno besedo. In še dve pomembni dejstvi sta obogatili nedeljsko manifestacijo, ki jo zato lahko smatramo za važen mejnik v razvoju kulturnega življenja na Proseku in Kontovelu. Proseško - kon-tovelski Amaterski oder so namreč v nedeljo slovesno poimenovali po znamenitem rojaku Jaki Štoki, ter s tem izkazali čast dramskemu u-stvarjalcu, ki ni bil vselej deležen pozornosti, ki si jo njegov lik zasluži. Poleg tega pa je proslava potekala v obnovljeni dvorani bivšega kina Iris. V nedeljo so se torej prvič odprla vrata vaškega kulturnega doma, ki ga je skupnost teh dveh vasi tako potrebovala in pričakovala. Za Prosek in Kontovel je bilo nedeljsko slavje skratka trenutek radosti in ponosa, istočasno pa trenutek preverjanja lastnih in kulturnih zmogljivosti, predvsem pa preverjanja, ali je še dovolj volje in zagona za nadaljnje delo in rast kulturno - prosvetnega življenja. In to voljo je nedeljska prireditev svečano potrdila.
Proslavo je, kot rečeno, priredil Amaterski oder, vendar se je na njej pokazala celovita pobuda kul-
Na openskem strelišču so se v nedeljo, kot že vsa leta po vojni, zbrali tržaški, slovenski in italijanski antifašisti, da se poklonijo spominu Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Slovesnost je organiziralo Združenje političnih preganjancev, govorila pa sta občinski svetovalec PSI Filibert Benedetič v slovenščini in občinski svetovalec KPI Ugo Poli v italijanščini.
Openski pevski zbor Tabor je pred začetkom zapel «Pesem talcev*, nakar je Filibert Benedetič spregovoril antifašistom, ki so se zbrali na openskem strelišču, pod svinčeno sivim nebom, kjer so se težki oblaki le od časa do časa trgali. «Spo-kojno se zbiramo leto za letom ob vseh mnogih obeležjih, ki govore o terorju, uničenju in smrti, da bi počastili spomin junakov, padlih za našo svobodo. Svoboda, ta preprosta, bistvena, vse obsegajoča beseda, ki je v njej zapopadena najdragocenejša modrost svetovnih ljudstev, svoboda, ki vselej odkriva življenjski utrip srca narodovega, tako danes kot včeraj, ali kot pred 37 leti, ko so tistega tragičnega 16. decembra 1941 fašisti izvedli svoj morilski načrt z ustrelitvijo Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana I-vančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, svoboda to je tudi edina resnica, o kateri ne more biti prav nobenega dvoma. V obsodbi zloglasnega posebnega tribunala je bilo zapisano, da v zelo obsežni antifašistični dejavnosti sodelujejo predstavniki različnih političnih nazorov: komunisti, slovenski nacionalisti, teroristi, katoličani, demoliberalci... vsi prepojeni s protiitalijanskim sovraštvom in z uporniškimi nameni.. . Hoteli so tako dokončno zatreti vsak klic po svobodi in vsako nasprotovanje fašističnemu režimu. Tedaj pa se je iz bazoviške iskre razplamtel ogenj! Tako je s svobodo in tako zmeraj bo!»
Benedetič se je nato navezal na sedanji položaj v Trstu, v «tem našem absurdnem Trstu, kjer se je v zadnjem stoletju nagrmadilo toliko protislovij, danes, 33 let po osvoboditvi, ponovno tesnobno, nepopravljivo prihajajo na dan samomorilski poskusi otopelega šovinizma, ki se oholo in neodgovorno ponaša z neko svojo suoeriomostjo, osnovano na mrtvi preteklosti.*
Prav pri nas, je nadaljeval Filibert Benedetič, se stikata dva svetova, tržaška stvarnost je lahko živa samo v njenem resničnem kulturnem bistvu, ki ni samo italijansko, niti ne samo slovensko, ampak izraz najširše dimenzije evropskega vozlišča, kamor se morajo stekati in od koder se morajo iztekati magistrale vzhoda in zahoda, severa in juga, z istim dostojanstvom, z isto spoštljivostjo, ob isti ceni, magistrale, osvetljene tako od italijanskega, kakor od slovenskega in jugoslovanskega sonca. Slovenci, je zaključil Benedetič, smo vzdolž meje med republiko Italijo in SFR Jugoslavijo, sestavni del življenjske stvarnosti tukajšnje zemlje in je vsako prizadevanje, za izgradnjo nove in boljše stvarnosti brez nas jalovo in brezizgledno.
Ugo Poli je uvodoma dejal, da slovesnost na openskem strelišču nikoli ni bila formalnega značaja, vedno je bila občutena, večkrat pa tesno povezana z obstoječim političnim položajem. Tako je tudi letos, ko so v teku mračni načrti zoper demokratični sistem, v okviru katerega se je delavsko gibanje približalo oblasti v tisti državi, ki si jo je zagotovilo z zmago proti nacifa-šizmu.
Nad kapitalističnim sistemom se grmadi nepremostljiva kriza, ki o-groža popuščanje napetosti, zaostruje družbene krivice in onemogoča razvoj neskončnih množic. Državni poglavarji, ki so še pred kratkim zagovarjali spoštovanje človekovih pravic, da bi zaostrili napetost v Evropi, danes se ne sramujejo podpirati krvavo strahovlado iranskega šaha pod pretvezo borbe proti komunizmu. Tako je deloval tudi fašistični režim. Tako so fašisti zatirali boj slovenskega naroda za svoje pravice in za svoje narodno dostojanstvo. Med Slovenci so bili seveda tudi komunisti, kot je bil Pin-ko Tomažič. Ne gre za golo naključje. Bili so vedno bolj številni v vrstah zatiranega ljudstva in so prispevali k utrditvi odnosov med slovenskimi in italijanskimi proletarci.
Sovražniki delavskega gibanja in
demokracije pa se ne poslužujejo samo terorizma: o tem imamo zgovoren dokaz v Trstu. Z nesramno demagogijo stari in novi predstavniki revanšističnih krogov skušajo onemogočiti razvoj miru, demokracije in sodelovanja. Potem ko so ogoljufali mnogo poštenih in preprostih ljudi s svojimi gesli o ekologiji in o Trstu, žrtvi zgrešenih izbir, se sedaj kažejo s svojim pravim obrazom. Prav v našem mestu, ki je moralo plačati za vse napake hladne vojne in nacionalistične mržnje, skušajo danes, morda tudi s tujo podporo, nanesti nove težave. Hočejo preprečiti sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, kar je njihov prvi cilj, sedaj pa so tudi proti priznanju pravic Slovencev, ki bi jih v sedanjem političnem okviru lahko dosegli.
Na vse to je danes treba odgovoriti tako, da ponovno poudarimo enotnost med Slovenci in Italijani, ustvariti pogoje za novo sodelovanje med obema kulturama, ki obstajata na našem območju, je dejal v zaključku svojega posega komunistični občinski svetovalec Poli in z njegovimi besedami se je nedeljska komemoracija končala, medtem ko je pevski zbor za slovo zapel pesem •»Žrtvam*, (if)
• Jutri bo p n zasebni radijski postaji Cittš Trieste • Canale 89 srečanje z urednikom. satiričnega časnika «11 male*. Zainteresirani lahko telefonirajo na št. 772-425.
in da je bilo v tej
niiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA
Slovenska skupnost poudarja nujnost tesnejših stikov z matično domovino
Volitve novih organov so odložili v a prihodnji mesec, medtem pa bodo primerno spremenili statut ■ Razprava o vlogi SSk v okviru strank ustavnega loka
Občni zbor Slovenske skupnosti se v nedeljo ni končal, ampak se bo — vsaj formalno — nadaljeval prihodnji mesec. Razlog za to so pomanjkljivosti v strankinem statutu, ki kar zadeva organe, ne ustreza dejanskim potrebam razvejanosti sedanje politične dejavnosti ,še manj pa kočljivemu političnemu trenutku. Zaradi tega so v nedeljo na občnem zboru imeli za potrebno, da podaljšajo mandatno dobo sedanjemu izvršnemu odboru do konca januarja,, medtem pa da prilagodijo sestavo strankinega vodstva dejanskim potrebam. Tedaj feodb tudi.izvgjili novo vodstvo.
Sicer pa je bila politična razprava, o bodočih smernicah Slovenske skupnosti zelo živahna. Predvsem je v razpravi prišla do iz-
MIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIimillHIllraMlimitllllllllllllllllMIIIIItltMIIUIIIIIIIIIIIIIIlllMIlllllllllllll
PO PRIČEVANJU OČIVIDCEV
NLP LETIJO NAD TRSTOM RESNICA ALI DOMIŠLJIJA?
Včeraj zjutraj je nočni čuvaj telefoniral kvesturi, da vidi na nebu svetlo kroglo - Policijska izvidnica je pojav potrdila
Včeraj zjutraj, ob 5.25 je nočni čuvaj Costantino Di Napoli telefoniral na tržaško kvesturo, «Sem v Ul. Scomparini* je razburjeno dejal, «vidim bleščeč predmet nad naseljem Altura.* Iz kvesture so novico sporočili policijski izvidnici, ki se je nerrtudoma odpeljala na mesto, kjer je čuvaj videl neznani predmet. Policista sta se oglasila po radijskem oddajniku «Vidiva bleščeč predmet, ki miruje nad industrijsko cono,* potem je predmet zdrsel proti morju, redki očividci so slišali tenak zvok in krogla se je izgubila v daljavi.
Novica ni več nič posebnega, v Trstu ljudje že nekaj dni videvajo svetle krogle, ki se pomikajo po nebu z neverjetno naglico, potem obstanejo in znova švignejo v daljavo. V južni Italiji je pojav baje že kar običajen, ljudje se vozijo z avtomobilom ali pa hodijo po ulici, ko se
nenadoma pokaže na nebu neznan leteči predmet. Vsi si potem zastavljajo številna vprašanja: množična psihoza? Nepojasnjeni naravni pojavi? Sonde in umetni sateliti? Vse to bo verjetno res, znanstveniki pravijo, da se večina čudnih pojavov lahko razloži, nekateri pa so kljub vsemu neznanka. Če so neznanci s tujih planetov res med nami, bi bilo dobro, da se nemudoma zglasijo in povedo, kaj mislijo, drugače se bo zgodilo, kot v pravljicah; vsega gorja so krivi zli duhovi in škrati. Politično in gospodarsko stanje je zapleteno? Krivi so NLP. Boli me želodec? Krivi so NLP. Sem se skregal z ženo? Krivi so NLP itd. itd. Preveč izgovorov pa človeštvu le ne gre pustiti, drugače bodo nekateri lahko tujim obiskovalcem morali sezidati spomenik, ker so jih razbremenili odgovornosti, (am)
raza potreba po bolj intenzivni dejavnosti stranke v odnosih z ostalimi strankami ustavnega loka, ne samo zato, ker narekuje take odnose sedanji politični trenutek, ampak tudi iz potrebe, da se preveri vloga, ki naj jo ima v tem okviru Slovenska skupnost v nekaterih pomembnih organih, med katerimi so bili izrecno omenjeni devinsko - nabrežinska občina, gorska skupnost, zdravstveni konzorcij in konzorcij za prevoze. V vseh teh organih nima SSk sedaj nobene vloge in dejansko nima možnosti kvalitetnega doprinosa k u-pr%ylianju. ,Qtede na povolijrip sj^ nje bi bilo treba njeno vlogo pre-diskutirati na pristojnih forumih in jfeidejansko omogočiti, da kot, subjekF sodeluje pri upravljanju vseh ustanov, ki jih vodi koalicija strank ustavnega loka in tistih, v kateri odigrava SSk pomembno, če ne celo odločilno vlogo.
Končno pa so na občnem zboru posvetili posebno pozornost tesnejši povezanosti med Slovensko skupnostjo in matično domovino. To povezanost narekujejo tudi napori za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, prav tako pa priprave na evropske volitve, saj bodo zamejski Slovenci edina slovanska komponenta v združeni zahodni Evropi. Seveda pa je prvotnega pomena prav osnovno vprašanje, to je nujnost, da se med manjšino in matičnim narodom navežejo vsi tisti stiki, ki so potrebni zato, da se lahko manjšina nemoteno razvija, tudi kot neločljiv del enega samega naroda. V zvezi s tem vprašanjem so zato na nedeljskem občnem zboru izglasovali naslednjo resolucijo:
«Pokrajinski tržaški kongres Slovenske skupnosti je izčrpno razpravljal tudi o odnosih z matično domovino. S tem v zvezi je kongres zahteval poglobitev teh odnosov z željo, da se delo in nenadomestljiva vloga Slovenske skupnosti, kot edine slovenske stranke v Italiji, primerno in konkretno ovrednoti s strani slovenske matične domovine.
Biti politični slovenski subjekt v današnjih razmerah, posebej ko gre za celovito zaščito Slovencev
turnega snovanja in delovanja v teh dveh krajih. Po uvodnem nagovoru predsednika Odra Darka Rupla ter slavnostnem govoru Egona Štoke, so poleg dramske skupine ki se je predstavila z že prikazanim delom Jake Štoke «Trije tički*, tokrat v zelo sproščeni in živahni izvedbi, nastopili še moški pevski zbor «Vasilij Mirk*, ki je na svoj običajen kakovosten način zapel pod vodstvom Alojza Kapuna štiri pesmi, ter domača godba na pihala, ki je pod vodstvom Slavka Luxe z vrsto koračnic med eno točko programa in drugo navdušila občinstvo. Prisotne pa so bile še vse druge krajevne organizacije, katerih predstavniki so se zvrstili na odru s cvetjem in darovi ter izrazi hvaležnosti za opravljeno dolgoletno delo, željami po sodelovanju ter voščili za nadaljnje delo. Tako so darove, čestitke in voščila prinesli predstavniki godbe, zadruge Kulturni dom s Proseka in Kontovela, zbora «Vasilij Mirk*, Mladinskega krožka, gospodarskega društva s Proseka, gospodarskega društva s Kontovela, športnega društva «Pri-morje*, športnega društva «Konto-vel» in sekcije Zveze žensk.
Pred njimi so se ravno tako zvrstili na odru ter voščili in čestitali generalni konzul SFRJ Ivan Renko, predstavnik Zveze kulturnih organizacij SRS Marjan Belina, predstavnika kulturnega društva in dramskega odra iz Brežic Jože Umrek ter Vlado Podgoršek, tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc, član SSG Stane Raztresen ter deželni svetovalec Drago Štoka. Pred njimi pa je pozdravil predsednik prosvetnega društva Prosek - Kontovel Milan Čuk, ki je podčrtal pomen proslavljanja 100-letnice dramskega delovanja ter dejal, «da smo danes dolžni hvaležnosti in priznanja vsem tistim prosvetnim delavcem, ki so ustanavljali kulturne skupine, in se trudili, da bi ta društva izpolnjevala svojo narodno in hkrati socialno dolžnost.* Med raznimi imeni se je spomnil tudi Ivana Regenta ter ob tem dejal, da je prebivalstvo Proseka in Kontovela s ponosom izbralo njegovo ime za poimenovanje proseške osnovne šole. »Upravičeno pričakujemo, da bodo pristojni organi končno ugodili tej želji,* je med drugim poudaril Milan Čuk in s temi besedami izzval buren aplavz občinstva.
Uvodne misli je, kot rečeno, podal predsednik Amaterskega odra Darko Rupel. S temi mislimi se je ozrl najprej v preteklost ter podčrtal požrtvovalnost starejših rodov, «ki so se trudili, da bi se ohranila lepa slovenska odrska beseda, ki je bila vedno potrebna, ki je- tolažila naše ljudstvo v težkih časih ter ga spodbujala k narodni zavesti, posebno v časih, ko nam je pretila nevarnost, da nas izbrišejo z zemlje. Želimo si, je nato nadaljeval Rupel, da bi
IMIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIMtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlMIIIIIIIimiliai
ZLATI SVETI JUST 1978
v Italiji in ko se kot edini del slovenskega naroda pripravljamo na volitve za evropski parlament, je dejstvo, ki ga mora matica, o-ziroma njena vlada, ne samo o-vrednotiti, ampak mora pritegniti s tem v zvezi tudi svoje ustrezne in učinkovite politične zaključke v korist edini slovenski stranki v I-taliji, ki se že desetletja bori za politično enakopravnost in narodnostno zaščito Slovencev v Italiji.
Pokrajinski kongres pooblašča bodoče pokrajinske organe Slovenske skupnosti, da te zaključke posredujejo deželnemu vodstvu Slovenske skupnosti, ki naj se o tem vprašanju čimprej dokončno izjasni tako, da bo v korist ne samo Slovenski skupnosti* kot taki, ampak celotni slovenski družbi v deželi Furlaniji - Julijski krajini.»
ta tradicija ne prenehala in da bi tudi bodoči rodovi, kot mi, znali ceniti slovensko besedo na odrskih deskah.* Predsednik je nato pozdravil občinstvo in goste, katerim je izročil tudi spominsko masko. Pose-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
■:W
V	spomin na dragega Karla Krau-sa daruje Vid Jančič 150.000 lir za Dijaško matico.
V	spamiin na Karla Krausa darujeta Divna in Igor Čuk 15.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Anica in Marčelo Malalan 20.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina dragega no-nota Karla Krausa darujeta Mira in Robi 25.000 lir za ŠD Polet in
25.000	lir za ŠD Sokol.
V	počastitev spomina Karla Krausa darujejo Marko Tence in družina 20.000 lir, Maja in Mitja Bitežnik 20.000 lir, Majda in Srečko Sedmak 10.000 lir, Helena in Drago Gantar 20.000 lir, Marija in Mario Magajna 10.000 lir za ŠD Polet. Ladi Jazbec in družina darujeta v isti namen 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča, Nadja in Branko Pahor
10.000	lir za nagrado Albina Bubniča ter Meri Kobal 5.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Karla Krausa darujeta Tatjana in Jože Koren 10.000 lir za športno društvo «Polet*.
V	spomin na Pina Lakoviča daruje Olga Colja 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 21. obletnici smrti moža Bruna Ivančiča daruje žena Milka 10 tisoč lir za PD Slovenec.
ŠD Polet izreka svojemu predsedniku Egonu Krausu najgloblje sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ravnateljstvo, profesorji, dijaki i® neueno osebje srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah izrekajo iskreno sožalje družini in dijaku Maksu Bafl-delju iz II. b ob izgubi dragega očeta Sergeja Bandelja.
Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekajo sinu Maksiju, bratu in mami iskreno sožalje člani ansambla »Rdeči nagelj« ter njegovi prijatelji skavti z Opčin.
Našemu pevcu Ivanu Marcu izreka glavni odbor TPPZ iskreno žalje ob izgubi drage žene.
ŠD Zarja izreka svojemu odborniku Danilu Marcu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame Pi®e’
19. 12. 75
19. 12. 78
Ob žalostni obletnici smrti dra-
gega
Ivana Lozeja
se ga z ljubeznijo spominjajo ženk in otroci s svojci.
Trst, 19. decembra 1978
V soboto je končal svojo življenjsko pot naš dragi
KARLO KRAUS
Od včeraj počiva na nabrežinskem pokopališču.
Žalostno vest spročajo vsem, ki so ga poznali in imeli radi, žena Mila, sinova Egon in Drago z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, 19. decembra 1978
WM"
ŽBfc .:...
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV DEŽELNIH, DRŽAVNIH IN KRAJEVNIH OBLASTI
Odprta obnovljena «Babna hiša v Rkmanjib
Govora župana dolinske občine Edvina Švaba in inž. Polveriggianija,generalnega ravnatelja družbe Aquila, ki je za obnovitev hiše prispevala 150 milijonov lir kot odškodnino za izgradnjo novega bencinovoda - Popoldne otvoritvena kulturno-prosvetna prireditev
V Ricmanjih so slavili. Po trideset let trajajočih pri adevanjih so dobili nove prostore za svoje kulturno in splošno družbeno življenje z uradnim odprtjem povsem obnovljene in ustrezno preurejene stare občinske — «Babne hiše*. Vsa zgradba in njena uporabnost sta taki, da se z njima ne more postaviti nobena druga vas na Tržaškem.
Otvoritvena slove-nost je bila v nedeljo dopoldne ob prisotno predstavnikov deželnih, državnih in kra-
PD Primorec tn osnovna šola Plnko Tomažič iz Trebč
vabita ob OBLETNICI
TOMAŽIČEVE SMRTI
na kulturni večer, ki bo danes, 19. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
jevnih oblasti in družbenih organizacij, med katerimi so bili predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Col. , senatorka Jelka Gerbčeva, vladni komisar prefekt dr. Marrosu, prestavniki družbe Aquila z glavnim direktorjem Polveriggia-nijem na čelu, župani slovenskih občin dr. Colja (Fepentabor), Guštin (Zgonik), Škrk (Nabrežina), zastopniki političnih strank v dolinski občini, tajnik SKGZ Duško Udovič, ravnatelj SSG Miroslav Košuta, številni slovenski likovniki, ki razstavljajo v galeriji «Babne hiše , predstavniki prosvetnih in dru-ih društev v občini, mnovi ugledni kulturni delavci — ricmar.jski rojaki, ir.;d katerimi skladatelj dr. Danilo Švara in drugi, pa seveda v jolnem številu ricmanjski vaščani i.. drugi občani. Igrala je domala godba na pihala.
Po uvodni blagoslovitvi, med ka tero je domači župnik dr. Angel Kos mač poudaril pomen tet >. da se «kar
je bilo sveto in dragoceno prejšnjim rodovom predaja novemu rodu kot duhovno bogastvo in dediščina, o kateri velja razmišljati in jo kot tako sprejemati*, in izrekel voščilo »naj bi ta novi dom postal dom vseh ljudi dobre volje in pripomogel, da bi naši vaščani vedno bolj rasli v skupnost, v nenehnem iskanju skupnih koristi in vrednot in naj bi imel dostop v ta dom vsak, kdor želi prisoevati k zdravi duhovni rasti našega ljudstva*, je pred zgradbo, okrašeno z delavsko, državno in slovensko zasl v o, spregovoril dolinski župan Edvin Švab. Ponavljajoč besede, ki jih je izrekel ob odprtju gledal.sča «France Prešeren* pred dvema latoma v Boljuncu, je dejal: »Čez naše občinske ''"je, v okviru katerih smo živeli srečno, složno in skoraj idilično, je pljusk val industrije s svojimi problemi in tisoči novih de lovnih mast za nas in za Trst, delov nih mest, ki se jih veselimo, jih po-
zdravljamo in zahtevamo. Toda pred tem smo doživeli razlastitve naše zemlje, ki niso nikdar neboleče. O-peracija »razlastitev* je bila pogosto opravljena brez narkoze. Za naše bolečine, za naše zahteve, za naša mnenja tako uprave kot občanov največkrat ni bilo posluha*. Kot takrat se je župan Švab tudi tokrat vprašal: in kako je danes?
Potem, ko je ugotovil, da je tridesetletni sen vaščanov Ricmanj in Loga z obnovitvijo in izročitvijo »Babne hiše* uresničen, je poudaril, da se je vendarle nekaj spremenilo, da smo se spremenili mi in tudi naši sogovorniki.
»Med te sogovornike spada v našem primeru družba Aquila, ki je prva pokazala otipljivejše razumevanje za naše probleme in težave. Vendar ta napredek ni prišel sam od sebe. Potreben je bil dosleden in o-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ob številni prisotnosti predstavnikov oblasti, med katerimi s« bili predsednik deželnega sveta Colli, deželni odbornik Coloni, predsednik pokrajine Ghersi, škof Bellomi, dekan konzularnega zbora Ivan Renko in drugi, je predsednik združenja tržaških kronistov Ranieri Po-nis izročil letošnjo nagrado «Zlati sveti Just* rektorju newyorške tehnične univerze profesorju Giorgiu Bugliarellu, ki se je v zadnjih letih odlikoval po svojih visoko znanstvenih študijah o vodni inženjeriji. Na svečani podelitvi, ki se je odvijala v dvorani tržaškega občinskega sveta, sta spregovorila tudi podžupan Aurelia Gruber Ben-co in predsednik vsedržavnega združenja kronistov Piero Passetti, ki se je s kratkimi, a ganljivimi besedami spomnil tudi nedavno preminulega časnikarja Albina Bubniča, ki je pred poldrugim letom prejel pomembno nagrado kronistov za življenjsko delo.
• Matični urad tržaške občine bo o božiču, dne, 25. t.m., na razpolago občinstvu med 9. in 11. uro za prijavo smrti in izdajo dovoljenj za pokop.
Ob smrti očeta
KARLA KRAUSA
izrekata upravni svet Založništva tržaškega tiska in uredništvo Primorskega dnevnika predsedniku upravnega sveta ZTT in bivšemu dolgoletnemu uredniku tov. Egonu in drugim svojcem svoje globoko občuteno sožalje.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga, ljubljena žena, mama, nona in sestra
MARIJA (PINA) MARC
Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 13.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Bazovici.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Emil in Danilo, hči Nada, snahi Vlasta in Marija, zet Franko, vnuki Andrej, Borut, Martin, Igor in Kristjan, vnukinji Melita in Ivana, sestri Danica in Marija, brata Andrej iu Franc z družinami ter drugi sorodniki
Bazovica, Trst, Kozina, Rožice, 19. decembra 1978
Prosveta
l’U Rdeča zvezda iz Saleža organizira jutri, 20. decembra, ob 20.30 v prostorih občinske ambulante v Sale-žu večer z domačinko Milko Petelin, bivšo partizansko aktivistko. Pogovarjali se bomo o njenih doživetjih v času NOB.
Dne 16. decembra nas je za vedno zapustila naša draga mati, nona in pranona
ANA PEČENIK vd. SLAVEC
Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sin Pcpi, hčere Zora, Mirka in Avrelija z družinami, vnuki in pravnuki
Boršt, Friburg, Dolina, Milje, 19. decembra 1978
SLOVENSKI KLUB v Trstu
priredi
danes, 19. decembra, ob 20,30 v svojih prostorih v Ul. sv.
Frančiška 20/11
80 minut umetniškega ambienta ob 80-letnici AVGUSTA ČERNIGOJA
Vsi udeleženci večera bodo tudi ustvarjalci projekta, dogajanja, počutja.
Izšel je
JADRANSKI KOLEDAR 1979 s priloženo knjižno zbirko
Obveščamo vse prednaročnike, da jih bodo v naslednjih dneh prejeli na dom preko raznašalcev Primorskega dnevnika.
Tisti pa, ki so se prednaročili v Tržaški knjigami, na upravi Primorskega dnevnika in pri vratarju ZTT, jih lahko dvignejo osebno.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
jutri, 20. t.m., ob 9. uri in ob 15.30;
v četrtek, 21. t.m., ob 9. uri; v petek, 22. t.m., ob 9. uri.
CARLO GOLDONI
«NERGAČ»
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
v petek, 22. t.m., ob 20. uri ■n v soboto, 23. t.m., ob 19.30.
m
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978 - 79
Četrti abonmajski koncert
V sredo, 20 decembra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KLAVIRSKI RECITAL
MASSIMA GONA
Na sporedu; Clementi, Bach, Chopin, Merku, Schumann, Saint-Saens, Casella, Prokofjev in Balakirev.
Prodaja vstopnic v pisarni GM °d 9. do 12. ure in eno uro Pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
NARODNA
iu
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Priredi jutri, 20. decembra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu n. predavanje iz ciklusa »Istrske freske*:
Razvoj in cvetenje srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri
Predavala bo dr. Iva Perčič.
Vljudno vabljeni!
Naročnina za
Celoletna Polletna . Mesečna .
PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979
32.000	lir
20.000	» 3.500 »
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672
Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
Gledališča
Razstave
AVDITORIJ
Danes, 19. decembra, ob 20.30 red «prosti» — «11 matrimonio secondo Svevo*. V izvedbi gledališke skupine Vannucci - De Francovich. V a-bonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Predzadnja predstava.
VERDI
Drevi ob 20. uri osma ponovitev triptiha.
* * *
Danes ob 15. uri bo v centru aN FFAS v Ul. Cantu 45 koncert komornega zbora gledališča Verdi. Na sporedu so skladbe Vivaldija, Ger-shwina, Illersberga in Viozzija.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00—22.00 «L'Austraiiano*. Alan Bates, Susanna York.
Ritz 16.30 «L’insegnante viene a časa*. Edvige Fenech, Renzo Monta-gnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «L’arma». Claudia Cardi-nale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «La vendetta della pantera rosa*. Peter Sellers.
Grattacielo 16.30 «A chi tocca, tocca*. Fabio Testi, Yanet Agren, Asaf Dajan. Barvni film.
Penice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi. Michel Serrault.
Excelsior 16.00 «Driver». Ryan 0'Neal, Bruce Dern ter Isabelle Adjani.
Mignon 16.00 «La grande avventura continua*. Drugi del. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Flash back*. Fred Robsham, Pilar Castel. Sledi revija «Mundial strip tease*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «La ragazza col lecca lecca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «La soldatessa alle grandi manovre*. Renzo Montagna-ni. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Sono stato un agente CIA*. Maurizio- -Meril Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «1 quattro dell’oca sel-vaggia*. Barvni film.
Vittorio Venelo 16.00. «Emanuelle — perche violenza alle donne?* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje Zaprto.
V	občinski galeriji »Babna hiša* v
Ricmanjih otvoritvena reprezentativna razstava Roberta Hlavatyja, Avgusta Černigoja, Jožeta Cesarja, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Aure-lija Lukežiča, Demetrija Ceja, Klavdija Palčiča, Deziderija Švare, Franka Volka, Borisa Zuljana, Franka Vecchieta, Marjana Kravosa, Edvarda Zajca in Vladimira Klanjščka. V ostalih prostorih razstava zgodovine vasi in PD Slavec vsak dan od 17.30 do 19.30 do 23. t.m.
V	Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja slikar Lojze Spacal. Razstava, ki jo prireja prosvetno društvo «Tabor», bo odprta do 26. decembra, in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
'aiwliiiMliimin.......................................................
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 19. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vride ob 21.18 in zatone ob 10.34 Jutri, SREDA, 20. decembra SVETOZAR
^feme včeraj: na j višja temperatura :-5 stopinje, najnižja 6 stopinj, ob ■k urj 6,4 stopinje, zračni tlak 1014,6 nestanovitno pada, vlaga 53-od-st°tna, nebo 8 desetink pooblačeno, Mer vzhodnik severovzhodnik 35 km P® uro s posameznimi sunki do 75 M na uro, morje močno razgibano, ^Operatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. decembra 1978 se je v Jrstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je *® oseb.
Rodili SO SE: Andrea Padovan, "julia Generosu - Quartarone, Giulia bicciardello, Giulio Zerauschek, hhiara Marini, Elisabetta Apollonio, "eda Grgič, Michela Vattovani.
Umrli SO: 88-letna Elisabetta A-b°ntini vd. Dussich, 84-letni Bruno Oceani, 90-letna Giuseppina Gaiardi M Morsani, 85-letni Francesco Oret-ij’ 7l-letni Gilbert- Frausin, 75-letna Albina Pečar por. Lindi, 75-letni Gio-^nni Modrian, 83-letna Rosa Ga-“riellich vd. Bisiacchi, 85-letna Maria ^ersel vd. Lacota, 70-letni Rodolfo Jrisi, 82-letna Vittoria Hoherberger, “‘ letna Maria Giovanna Delfabbro 5^- Mulan, 50-letni Guido Giuliani, ®?'fetna Emma Candellari vd. Tuz-63-letna Iolanda Tomasini vd. 5:ressi, 77-letna Elisabetta Lursin vd. ?raida, 70-letna Rosa Vesnaver vd. “Jetlika, 86-letni Giovanni Cheber, “.Dietna Margherita Wurschnitzer vd. Toma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta štev. 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italija 14, Ul, Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italija 14, Ul. -Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje; Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tal.
200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
KVALIFICIRAN zidar in pečar išče primerno zaposlitev na Primorskem ali v Istri. Ponudbe na: ADIT-DZS, p.p. 171 61001 Ljubljana.
IŠČEM v Skednju pritlični prostor za skladišče. Telefonirati na številko 814-832.
PRODAM 2 litografiji Toneta Kralja in slike in grafike tržaških slikarjev. Telefonirati na št. 814-832.
PRODAM hišo v Dolini. Telefonirati v nedeljo, od 8.30 do 13. ure na štev. 228-204.
UPOKOJENKA, zdrava, nudi svojo pomoč za strojno ali ročno likanje. Telefonirati na Primorski dnevnik na št. 794672 int. 28.
V TRSTU, Ulica Giulia, oddam študentom po ugodni ceni v najem o-premljeno dvosobno stanovanje. Informacije je moč dobiti v Trstu na tel. (040) 417788 ali v Gorici (0481) 80-023.
KUPIM klavir v dobrem stanju. Ponudbe na telefonsko številko (0481) 55-84 po 1.8. „ urj. ,
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 ’68: .127. '.72-73; alfasud '73; ja 850 '68; laMVS:- ’73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68 - '71 - 72; A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford tran-sit '70; 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca-šale 7.
BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F FILZf' 10, - ' S? 61-'«3 <3 6
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 12. 1978
Ameriški dolar	832,50
Funt šterling	1677.—
Švicarski frank	495.—
Francoski frank	195,60
Belgijski frank	27,10
Nemška marka	442—
Avstrijski šiling	60,75
Kanadski dglar	680—
Holandski florint	407—
Danska krona	155—
Švedska krona	188.—
Norveška krona	159.—
Drahma	18.50
Mali dinar	38,50
Veliki dinar	39—
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
MENJALNICA
vseh tujih valut
j	OGLASNI ODDELEK
^^Hir	PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBVEŠČA
da spre|ema za novoletno številko, ki bo izšla v povečanem obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 22. DECEMBRA.
URNIK;
vsak delavnik od 9. do 12.30 in od 15.30 do 17. ure, razen ob sobotah.
Uradi oddelka bodo zaprti od 23. do 26. decembra zaradi božičnih praznikov!
Ste pravi ljubitelji kave?

PRINIO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
OPREMLJEN S PRISPEVKOM HRANILNICE
Novi endoskopski oddelek goriške bolnišnice med najboljšimi v deželi
Na shodu o kirurgiji prebavnega trakta razpravljali o učinkih cimetidina pri zdravljenju ran na dvanajsterniku
V	splošni bolnišnici v Gorici so odprli sodobno opremljen oddelek za gastroskopijo in retoskop" , tor.j visoko specializirani oddelek, ki razpolaga z elektronskimi in zapletenimi mehanskimi napravami za pregledovanje celotnega prebavnega trakta. Goriška bolnišnic', se tako uvršča med vodilne zdravstvene ustnanove naše dežele na tem področju.
Oddelek je s skromnimi sredstvi pričel delovati leta 1975, ko je prišel k nam primarij profesor Comi-nardi. Ob večkratni denarni pomoči goriške Hranilnice si je nabavil najrazličnejše aparature, tako da se je število pregledov od začetnih 300 povzpelo na 1.300 letno. S pomočjo zares popolnih aoaratur, najboljših, ki so v tem trenutku na razpolago internistom na tem sektorju, je mogoče izvesti preglede, dokumentarne fotografije ter na neboleč način vzeti želodčno ali črevesno tkivo za histološki pregled.
V	naši naposredni soseščini, v splošni bolnišnici «dr. Franceta Derganca* v Šempetru imajo dva takšna centra, ki ju vc "1; , v kirurg:;i šef -zdravnik dr. Vasja Klavora, v internem oddelku pa primarij dr. C ta ne Župančič. Dr. Klavora je svoje kirurško znanje na tem sektorju poglabljal tudi v tujini.
Tudi v Gorici deluje pod vodstvom primarija Cominardija številna in visoko specializirana zdravn' a ekipa, sposobna hitrih in specializiranih posegov, tudi kar zadeva odkrivanje nevarnih bolezni na vsem prebavnem traktu.
Vzporedno z otvoritvijo endoskopskega oddelka, ki so ji prisostvovali vršilec dolžnosti predsednika upravnega sveta splošne bolnišnice prof. Di Gianantonio, župan De Simone, predsednik Hranilnice inz. Graziato in drugi, so v prostorih bolnišnice priredili sestanek deželne sekcije mednarodnega kolegija za kirurgijo prebavil. Razpravljali so o učinkih cimetidine, zdravila, ki so ga iznašli angleški kemiki ter so ga pričeli s pridom kot zdravilo Tagamet uporabljati pri zdravljenju rane na dvanajsterniku. Udeleženci goriškega shoda so obširno razpravljali o učinkih zdravila Tagamet ter o možnostih, da bi portopoma v celoti odpravili kirurški poseg. Zdravilo so nekaj mesecev po njegovi preizkušnji v Angliji pričeli prodajati in uporabljati širom po svetu. Med prvimi sta ga pričeli odkupovati tudi Italija in Jugoslavija. Seveda pa je čas, odkar so ga pričeli uporabljati, zelo kratek, ter ni mogoče v celoti preučiti vseh učinkov, tudi' postranske narave, ki jih ima zdravilo na človeka. Doslej so ugotovili zlasti to, da uspešno zdravi rane na dvanajsterniku. Njegovo uporabo je obširno opisal dr. Runti, direktor inštituta za farmacevtsko in tosikološko kemijo univerze v Trstu. Dr. Runti je, denimo, u-gotovil, da je napad rane na želodcu v osmih tednih mogoče uspešno zdraviti z enim gramom Tagameta na dan, razdeljenega na štiri obroke. Niso si pa še r.a jasnem, koliko časa mora trajati terapija in po kolikem času je potrebno prenehati z jemanjem zdravila. Obstaja domneva, da je potrebnih ( šest do dvanajst me-
V teh dneh so raznašalci našega lista pričeli deliti naročnikom letošnji Jadranski koledar s knjižno zbirko. V goriški upravi Primorskega dnevnika naj zbirko dvignejo tisti, ki so jo naročili v tej pisarni.
secev, preden se bolnik uživanju zdravila povsem odreče.
Kakor smo popr j zar' li, se je cimetidina dobro obnesla pri zdravljenju rane na dvanajsterniku, manjše uspehe pa so za’ '?žili p.i zdrav-ljc-Ju rane na že' )dcu in ostalih prebavilih, zlasti še kar : adeva pomanjkanje delovanja želodčne slinavke.
Izvedeli smo, da je s cimetidino mogoče ulcus Liceliti razmeroma hitro, ostajajo • i bolečine na želodcu, ki si jih še ne znajo razkriti. Potrebno bo ugotoviti tudi to, če pušča zdrr-ilo posledice na drugih organih. Zaenkrat tudi tega še niso ugotovili in bo potrebno daljše razdobje, preden bo tudi to pojasnjeno.
Usposobitev tako pomembnega oddelka bo v vel"‘.i meri prispevala k hitremu ugotavljanju rakavih obolenj na prebavilih. Tako opremljen oddelek se lah’.:o uspešno vključi zlasti v preventivo, 1 ir pome i, da bo bolezen mogoče odkriti že na samem začetku. To pa je bi ‘.vene važnosti za njeno uspešno z' r:vi jen je, bodisi s kirurškim posegom, z obsevanjem ali pa z jemanjem zdravil.
Na visokem zC- ivstvenem shodu o zgodnjem odkrivanju raka, ki so ga imeli pred časom v sosednji republiki Sloveniji, so dali velik poudarek ravno preventivi. Zlasti so pričakovali pregled že ob najmanjši krvavitvi na prebavnem traktu, zlasti še na debelem črevesju.
Naš oddelek je torej usposobljen za to, najbrž pa bo potrebno še ljudi prepričati o tem, kako važni so za zgodje odkrivanje nevarnih bolezni preventivni ukrepi (analiza blata) ter, če je potrebno, še endoskopski pregled ter histološka analiza od-ščipljenega tkiva.
Mladinski odsek PD »Sovodnje* vabi mladino sovodenjske občine na sejo, ki bo jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Govor bo o končnem letnem obračunu dela odseka ter o sestavi novega trimesečnega programa.
Vabljeni!
V NlDtLJO POPOLDNI PRI DOBIRDOBV
Hudo se je poškodovai 18-letni Fabio Gergolet
Zdravniki so si pridržali prognozo
V	prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo popoldne, nekaj minut po 14. uri, na cesti med Poljanami in Doberdobom, se je hudo ponesrečil 18-letni dijak in sodelavec športne redakcije našega lista, Fabio Gergolet. Ob omenjeni uri se je z vespo peljal iz Poljan proti Doberdobu, kjer si je nameraval ogledati nogometno tekmo domače enajsterice. Nekaj sto metrov od zadnjih poljanskih hiš, v smeri proti Doberdobu, pa je iz do zdaj nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter treščil na tla, kjer je obležal v nezavesti. Nekaj trenutkov zatem je mimo privozil domačin, ki je o nesreči obvestil Fabiove svojce ter poklical rešilni avto.
V	goriški bolnišnici so zdravniki ugotovili, da gre za hude poškodbe. Poleg možganskega pretresa so u-gotovili tudi zlom nosnih kosti ter poškodbe na spodnji čeljusti. Zdravniki so si pridržali prognozo. Včeraj se je zdravstveno stanje rahlo izboljšalo, vendar ostaja kljub temu še zmeraj zaskrbljujoče. Sicer pa je imela dežurna zdravniška e-kipa v goriški bolnišnici v nedeljo kar precej dela. S prognozo okrevanja v dvajsetih dneh so pridržali na zdravljenju 76-letno Mario Fia-
NA OBČNEM ZBORU PROSVETNEGA DRUŠTVA «BRIŠKI GRIČ»
«Naloga prosvetnega društva je predvsem ohranjati v katerikoli obliki narodno zavest»
Prosvetni delavci v Steverjanu vestno skrbijo za kulturno, rekreacijsko in drugo dejavnost - Obnovljen društveni odbor
..................................■■ ..................................................
Predsedstvo občnega zbora PD «Briški grič*
«Namen društva je prvenstveno ta, da ohranja narodno zavest v katerikoli obliki, na katerikoli način*. To so misli, ki so bile izrečene na 13. rednem občnem, zboru prosvetnega društva «Briški grič* v Steverjanu, ki se ga je udeležilo v soboto zvečer lepo število članov iz tega središča goriških Brd. Zadnji občni zbor so imeli pred štirimi leti, 20. novembra 1974. Od takrat so razvijali tradicionalno dejavnost, ki se odraža zlasti v prirejanju velikega prvomajskega praznika, ki je najmnožičnejša ljudska manifestacija na Goriškem ob začetku poletne sezone, predavanja, izlete, kulturne večere, re-
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK		
za leto 1979 Celoletna		. 32.000	lir
Polletna		. 20.000	»
Mesečna 		.	3.500	»
I	NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava; Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374		
iiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiitMuiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SKORAJDA NEVERJETNO
Na 3000 km dolgo pot z mrličem v avtomobilu
Trije turški državljani so se v soboto odpeljali iz Lyona Včeraj zjutraj jih je avto pustil na cedilu pri Sredipolju
V mrtvašnici v Vilešu so v prisotnosti in z dovoljenjem sodnih oblasti odprli krsto v kateri je res bilo truplo moškega srednjih let. Iz dokumentov izhaja, da gre za posmrtne ostanke 44-letnega Abdurrahma-na Ylmaza, ki je umrl 11. decembra letos v Lionu, naravne smrti. S tem je bila sicer zadava delno pojasnjena, ni pa znano še, kako je krsta lahko neopazno prišla preko francosko - italijanske meje, saj na spremnih listinah ni žiga, ki bi to po trjeval. Na zaslišanju so 31-letni Gundogdu Ylmazi, 32-letni Ihsa Yl-mazi in 24 letni Ismail Civan izjavi li, da so iz Lyona odpo!ova': v so boto v Italijo pa so prišli skozi predor pod Mont Blancom. Ker je za deva pojasnjena, bodo takoj čim bodo popravili vozilo, lahko nadaljevali pot v domovino, kjer namera vajo pokopati posmrtne ostanke njihovega sorodnika.
Policijski organi so se včeraj u-kvarjali z dokaj nenavadno zadevo, v katero naj bi bili vpleteni trije turški državljani, zaposleni v Franciji ter njihov pokojni sorodnik.
Zgodilo se je v prvih jutranjih urah v Sredipolju. Dežurna služba avtomobilskega kluba je prejela poziv za pomoč s strani nekega turškega avtomobilista. Ko je servisno vozilo prispelo na kraj, je uslužbenca čakalo dokajšnje presenečenje, saj je bila v avtomobilu peugeot francoske registracije, poleg treh potnikov tudi krsta, ker je vzbudilo dokajšen sum, da gre morda za kakšne nečedne posle. Orožniki, ki so kmalu zatem ugotovili, da imajo turški državljani : icer ustrezne do kumente za prevoz trupla, da pa nimajo ustreznega vstopnega vizu ma v Italijo, so skušali zadevi priti do dna.
kreacijo, vse seveda v skladu z majhnim prostorom s katerim razpolagajo. V lanskem letu so obnovili moški zbor, ki je že nastopil v raznih krajih, tudi na letošnji reviji «Primorska poje*.
O nekajletnem delovanju društva sta spregovorila predsednik Silvan Pittcli in namestnik tajnika Nevenka Klanjšček. V prvenstvenih namenih društva je tudi spoštovanje in ohranjanje tradicij narodnoosvofcr line borbe in zato se društvo aktivno u-deležuje vseh proslav, ki sodijo v ta okvir. Društvo daje veliko važnost kulturnim prireditvam, zlasti tistim, ki so zadobila nekak tradicionalni značaj. Na teh prireditvah ne nastopajo samo domače skupine, v gosteh so imeli tako druge skupine iz zamejstva kot iz matične domovine. Na nekaterih takih prireditvah so že pripravili nekaj sodobnega programa, kot so slikarska in fotografska razstava, veliko zanimanje vlada tudi za kratkometražne filme in diapozitive.
Veliko pozornost polaga društvo prirejanju prvomajskega praznika, ki privabi vsako leto v Števerjan tisoče prijateljev in gostov z vseh strani Goriške in ne samo Goriške. V okviru tega praznika, ki traja več dni, imajo osrednjo kulturno prireditev, rekreacijske, kulturne in šoprt-ne nastope naše mladine, razstavo briških vin, celo vrsto drugih rekreacijskih prireditev. Praznik lepo uspeva, letos je sicer vreme precej nagajalo.
Predsedniškemu *in tajniškemu poročili so sledila še poročila blagajnika Franca Maraža in zastopnika nadzornega odbora Draga Maraža. Sledili so pozdravi gostov in sicer tajnika Slovenske prosvetne zveze Marka Waltritscha, predsednika prosvetnega društva «Sovodnje» Emila Tomšiča in predsednika prosvetnega društva «Andrej Paglavec* iz Pod-gore Jožeta Bense. Medtem ko sta predsednika prijateljskih društev zaželela sodelovanje med društvi še v bodoče, je tajnik SPZ omenil nujnost razvijanja našega kulturnega delovanja v sodobnih oblikah in z novimi prijemi, upoštevajoč vse to kar so dobrega napravili naši predniki. ki so se za slovensko besedo in kulturo prizadevali v dobi čitalnic, borbe proti fašizmu, narodnoosvobodilne borbe. Zveza bo društvom po svojih zmogljivostih še vnaprej pomagala, za normalno društveno delovanje pa so potrebni bolj primerni prostori. VValtritsch je še omenil nujnost, da se v vsaki celici našega nacionalnega ustvarjanja, torej tudi v prosvetnem društvu, prizadevamo za to, da bo čimprej izglasovan zakon o globalni zaščiti. Zato gre podpora vseh manjšinskih društev, vsem širšim akcijam ki zahtevajo globalno zaščito, tako onim,
ki jih je v teh dneh priredila gori-ška mladina kot onim na strokovni ravni v rimski komisiji pri predsedstvu vlade.
V	živahni diskusiji, ki je sledila poročilom in pozdravom, so bila pretehtana številna vprašanja, ki zanimajo življenje v društvu. Tako je bil govor o odnosih med »mladimi* in «starimi», o delu pevskega zbora, o drugih dejavnostih v društvu, o prvomajskem prazniku, o društvenem pravilniku, itd.
Ivan Humar, ki je predsedoval poteku vsega občnega zbora, je zatem napovedal volitve novega odbora, ki bo prevzel vodstvo društva v nasled nji mandatni dobi. Kot vidimo so v njem nekateri bivši odborniki, precej pa jih je novih.
V	novem odboru so: Ivan Humar, Silvan Pittoli, Bruno Gravnar, Franc Maraž, Darinko Terpin, Drago Maraž, Danilo štekar, Alojz Juretič, Bojan Mikluš, Vladimir Klanjšček, Ivan Klanjšček, Franko Terpin, Rihard Mizerit, Florjan Planišček, Magda Mizerit, Sandra Maraž, Franko Hlede, Tatjana Perše, Jožef Štekar, Klavdij Komic, Robert Jussa in Anita Vogrič.
nin, Korzo Italia 183. Pri prečkanju ceste, nedaleč od doma, jo je z avtomobilom podrl 18-letni Franco Cu-covaz. Ul. Paolo Diacono 8 v Gorici.
Podobna usoda je doletela tudi 69-letnega Cvetka Matešiča, Ul. Cappella 27. Medtem ko se je s kolesom peljal po Ul. Cravos, ga je z avtomobilom podrl 21-letni finančni stražnik, Rocco Valluzzi. Mokro cestišče in najbrž tudi neprevidnost sta botrovala sicer lažji prometni nesreči v nedeljo popoldne, na križišču ulic Alfier in Goldoni v Gorici. Prišlo je do trčenja med tremi vozili, pri katerem pa na srečo ni bilo huje ranjenih.
Jutri seja občinskega sveta v Steverjanu
Za jutri zvečer je napovedana seja občinskega sveta v Steverjanu. Svetovalci se bodo morali tokrat spoprijeti z dokaj obsežnim dnevnim redom. Poleg ratifikacije nekaterih sklepov ožjega odbora, sprejetja nekaterih administrativnih ukrepov ter nekaterih odločitev v zvezi z osebjem, bo govor tudi o posegih v letu 1979, na podlagi deželnega zakona 63/77 ter o odkupu zemljišč za razširitev pokopališč v Steverjanu in na Jazbinah.
Zavarovati števce in vodovodne cevi
Zima je te dni že pokazala zobe. Čeprav se živo srebro ni spustilo kdove kako nizko, pa so ponekod že zamrznile vodovodne cevi. V tej zvezi uprava vodovodnega konzorcija CAFO opozarja vse uporabnike naj čimprej primerno zavarujejo vodovodne cevi in predvsem števce, kajti ob hujšem mrazu utegne nastati tudi večja gmotna škoda.
Našli lepo zbirko avtomobilskih ključev
Pred dobrim tednom so na Ulici Vittorio Veneto v Gorici našli lepo zbirko (menda čez 30) avtomobilskih ključev znamke simca, ford taunus, innocenti itd. Domnevajo, da gre za zbirko, ki je najbrž služila dobro opremljenemu vlomilcu. Ključe hranijo na goriški kvesturi.
Razna obvestila
Na pobudo goriškega društva esperantistov se je pričel tečaj esperanta. Vrši se v prostorih kulturnega centra Stelia matutina vsako sredo ob 17.30.
Kino
Gorica
CORSO 17.15-22.00 »Elliot, il drago invisibile*. VValt Disneyeva risanka.
VERDI 17.15-22.00 »Pretty baby». K. Karradine, S. Sarandon. Prepovedan mladim pod 18. letom. Barvni film.
Tržič
EXCEI.SIOR 16.30-22.00 «Eccitante attesa*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »I quattro delfoca selvaggia*.
Noro Gorica in okolicu
SOČA 18.00-20.00 »Stari Divji zahod*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Teror Mega-godzile*. Japonski film.
DESKLE 19.30 «Drakula oče in sin*. Francoski film.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontom & Bas-si, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387.
k
GORICA, Korzo Italija tel. 81-032
pj
EKNOMEC
b
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA - Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81801
Edini zartopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SUHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAI SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSlA. UORAL, KOSS NAD. THORENS, VVINTEC, REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah in po r.ajkonkurenč-nejših cenah.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Milan uspešen tudi v Veroni
S to zmago so Milančani ohranili prvo mesto na lestvici - Presenetljiva Perugia je še vedno druga - Poraz državnega prvaka
Nogometaši 1. italijanske lige so v nedeljo odigrali 12. kolo in obenem tudi zadnje v letošnjem letu, ker se bo prvenstvo nadaljevalo šele 7. januarja.
Pred ponovnim pričetkom boja za točke so prav gotovo najbolj zadovoljni v taboru Milana. Enajsterica trenerja Liedholma ima točko prednosti pred presenetljivo Perugio. ..Llančani so sredi Verone odpravili istoimensko ekipo s 3:1. Ri-vera in tovariši so domačine nadigrali v drugem polčasu z res odlično igro. Če seveda izvzamemo zmago Perugie doma v neposrednem obračunu s Catanzarom z golom o-dličnega Speggiorina, so ostale velike enajsterice razočarale.
Kot prvega moramo omeniti lanskega prvaka Juventus, ki je moral prepustiti obe točki Rami. Tako sedaj zaostaja za vodečim Milanom za pet točk, kar najbolje potrjuje, da so Turinčani v krizi. S točko se je moral zadovoljiti tudi Torino, ki ga je prisilil na delitev izkupička Lazio. Vsaj po doseženih golih kaže, da je bilo srečanje dokaj zanimivo, v resnici pa ni bilo tako. Prikazani nogomet je bil na splošno samo poprečen.
Niti tokrat ni uspelo Interju zmagati pred domačimi gledalci. Kljub nekaterim priložnostim se je tekma med Interjem in L.R. Vicenza končala brez zadetkov. Po osmih nastopih je Bologni le uspelo doseči gol iz akcije. Ne glede na to pa je uspelo gostujočemu Napoliju stanje izenačiti s Savoldijem. Omeniti velja, da je za Bologno tokrat zaigral Po dolgem času bivši dolgoletni član Napolija Juliano.
Vse je kazalo, da Avellinu ne bo uspelo zmagati. Začetni razpleti niso bili najbolj ugodni za domačine, saj je kot prvi povedel Ascoli z Anastasijem. Po tem zadetku pa je Avellino zaigral kot prerojen in v nadaljevanju kar trikrat zatresel mrežo Pulicija.
IZIDI 12. KOLA Atalanta — Fiorentina Avellino — Ascoli Bologna — Napoti Inter — LR Vicenza Perugia — Catanzaro Roma — Juventus Torino — Lazio Verona — Milan
LESTVICA
Milan 19; Perugia 18; Inter in Fiorentina 15; Torino in Juventus 14; Napoli in Lazio 13; Catanzaro 12; Ascoli in LR Vicenza 10; Avellino in Roma 9; Bologna 8; Verona 7; Atalanta 6.
PRIHODNJE KOLO (7.1.79) Avellino Atalanta; Fiorentina -Juventus; LR Vicenza - Ascpli; Milan - Catanzaro; Napoli - Lazio; Perugia - Verona; Roma - Inter; Torino - Bologna.
NAJBOLJŠI STRELCI 9 zadetkov Giordano (Lazio); 6 zadetkov P. Rossi (Vicenza), Savol-di (Napoli), Speggiorin (Perugia);
2.	ITALIJANSKA LIGA
0:0
3:1
1:1
0:0
1:0
1:0
2:2
1:3
Tesna zmaga Videmčanov
Udinese — Pescara 1:0 (0:0)
STRELEC: Ulivieri v 59. min. Udinese je dosegel še eno izredno pomembno zmago. Tokrat so Videmčani doma premagali Pescaro,
ki je bila doslej neporažena. Tekma je bila zelo zanimiva in na tehnično visoki ravni, zmaga Videmčanov pa ni popolnoma zaslužena, saj so gostje zaigrali zelo učinkovito in vsaj trikrat nevarno ogrozili vrata Dalle Come.
Po zaključku prvega polčasa ne bi nihče verjel v zmago domačinov, v 59. min. pa je Ulivieri z glavo lepo zadel v črno.
Povedati pa je treba, da je bila ta akcija, kot tudi vse ostale, dokaj osamljena. Po golu so se gostje o-dločno pognali v napad, Udinese pa je izvedel nekaj nevarnih protinapadov, s katerimi je vsaj delno popravil ne preveč dober vtis.
IZIDI 13. KOLA Bari — Brescia	1:0
Cesena — Taranto	1:1
Genoa — Monza	1:0
Lecce — Ternana	0:0
Nocerina — Sampdoria	1:0
Palermo — Foggia	2:1
Pistoiese — Rimini	3:1
Sambenedettese — Varese 3:1
Spal — Cagliari Udinese — Pescara
1:1
1:0
LESTVICA
Cagliari 19, Udinese 18, Pescara 17, Pistoiese 16, Foggia 15, Monza 14, Genoa, Palermo, Lecce 13, Brescia, Spal, Bari, Cesena 12, Ternana, Sampdoria, Taranto 11. Nocerina, Rimini, Varese 10, Sambenedettese 9.
PRIHODNJE KOLO (7.1.)
Brescia r Pistoiese; Cagliari - Ternana ; Foggia - Cesena; Lecce - Genoa; Pescara - Spal; Rimini - Taranto; Sambenedettese - Palermo; Sampdoria - Monza; Udinese - Nocerina; Varese .- Bari.
OBVESTILO
ŠD PRIMOREC IZ TREBČ
vabi nogometaše, člane in simpatizerje na družabni večer, ki bo v četrtek, 21. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Jadran odpravil še vseučiliščnike
Zmaga naše peterke je bila dokaj težka - Borovci v Miljah razočarali
Jadran - CUS 94:81 (40:42)
JADRAN; A. Sosič (k) 19 (1:4), Danev 2, Ambrožič, E. Sosič, M. Vitez 5 (3:4), V. Sosič 3 (1:3), B. Vitez 29 (7:7), Starc 14 (6:7), Ban 17 (3:3), Prašelj 5 (1:3).
SODNIKA: Allegretto in Polica stro iz Trsta.
Jadran je v soboto zmagal že petič zaporedoma v letošnjem promocijskem prvenstvu in tako ostal še vedno neporažen na vrhu lestvice. Zmaga pa je bila tokrat vse prej kot lahka, saj je tržaški CUS zelo solidna ekipa, ki je edina doslej znala uspešno in organizirano napadati obrambo mož - moža slovenske peterke.
CUS je sicer v prvenstvu doslej že dvakrat izgubil, vendar to obakrat na igriščih na odprtem, ki mu že po tradiciji ne ležijo, in naše mnenje je, da bo to moštvo v nadaljevanju prvenstva še marsikdaj krepko zagodlo favoriziranim ekipam, če še celo samo ne bo poseglo v boj za naj višja mesta.
Jadranovci so začeli tekmo dokaj slabo in nekaj zgrešenih metov iz lahkih položajev je dalo velik polet
KiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiilliiiiiiliiiiiiiiltiiiiiiMililliiiiiiiliiiltiltliliiiiilliilliiiliiiiiHiillllillliilliniuiiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
V PRVI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Nepričakovan poraz Krasove ekipe
Krasove igralke so doma izgubile s Canottierijem iz Lecca Brez standardne igralke Dragice Blazine - Miličevi tri zmage
Proti vsakemu pričakovanju je bilo 3. kolo ženske namiznoteniške A lige usodno za Krasovo ekipo. V soboto je namreč v nabrežinski občinski telovadnici gostujoča ekipa Canottieri Lecco (ki je bila pred tem dvakrat poražena) odpravila slovenske igralke s 5:3. Po petih sezonah je to bil prvi poraz Kraso-vih deklet pred domačimi navijači, ki so tudi tokrat prihiteli v res lepem številu.
Že pred pričetkom srečanja so se dokaj zmanjšale možnosti za uspešen nastop zaradi odstotni standardne igralke Dragice Blažine, ki je obolela med tednom in ni mogla stopiti za zeleno mizo. Zaradi tega so bili v Krasovem taboru skeptični, pojavila se je pa še živčnost, ki je opravila svoje. Zelo zmedeno je tokrat zaigrala Neva Rebula, ki ni zdržala velike psihične obremenitve (morala bi osvojiti dve zmagi) in je popustila na vsej črti. Njena smola je bila tudi v tem, da se je že v otvoritvenem srečanju spoprijela z najslabšo nasprotno igralko, vendar zaradi pretirane treme je zaigrala daleč pod svojimi sposobnostmi. V prvem nizu je Rebulova sicer povedla s 17:15, v zaključnih potezah pa je bila Dozio prisebnej-ša in je zasluženo osvojila tudi drugi set. Ta nepredvideni spodrsljaj je že na začetku prekrižal vse račune in Krasu so ostale le še teoretične možnosti za uspeh.
Potapljajočo barko je skušala rešiti Sonja Milič, ki je odločila v svojo korist vsa tri srečanja. Igralki Stucchi in Dozio je Miličeva povsem nadigrala in ju je s svojo prodorno igro povsem pregazila, težje pa je bilo streti odpor odlične Montijeve. Miličeva je prvi set gladko izgubila zaradi živčnosti, v drugem pa je celo izgubljala z 8:14 in z 12:16. Tedaj
Komentar Mirka Novosela
JUCOPLASTIKA V VODSTVU
šesto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige je za nami.
Derbi tega kola je bil v Zagrebu, kjer sta se spoprijela domača Cibona in čačanski Borac.
Zasluženo so zmagali Zagrebčani, ki so z dobrim «pressingom» onemogočili napad gostov, poleg tega pa se je v domačih vrstah razigral Pavli-čevič, ki je dosegel kar 32 točk in Borčeva usoda je bila zapečatena. Po izredno uspešnem začetku so tako košarkarji iz čačka doživeli dva zaporedna poraza, kar je seveda zmanjšalo njihove ambicije za sam vrh.
Pred TV kamerami smo lahko gledali beograjski derbi, v katerem pa je Partizan z odličnim Kičanovičem na čelu brez težav odpravil Crveno zvezdo. Pričakovati je bilo ogorčen boj za točki, a razpleti na igrišču so pokazali, da je Crvena zvezda slabši nasprotnik od Partizana.
V tem kolu je prišlo tudi do nekaterih presenečenj. Ljubljančani so gostovali v Valjevu in so doživeli tesen poraz. Gre pa omeniti, da so bili domači košarkarji skozi vso tekmo boljši nasprotnik in da so tudi zasluženo zmagali. Z novim spodrsljajem pa je ljubljansko moštvo s štirimi osvojenimi točkami ostalo pri spodnjem delu lestvice, kar še seveda ni zaskrbljujoče. Jelo-vac in tovariši pa bodo morali čimprej pospraviti nekaj novih točk, kajti nasprotno bi bili vpleteni med ekipami, ki se borijo pred izpadom.
Ko že govorimo o izpadu, na dlani je, da je najsnejši kandidat, da zapusti ligo, beograjski Beko, ki je tudi v šestem kolu ostal praznih rok. in to v srečanju s sarajevsko Bosno. Beograjčani so tudi edina ekipa, ki še ni v tem prvenstvu osvojila niti ene zmage.
Dokaj dramatično pa je bilo v Zadru, kjer so Skroce in tovariši premagali Radnički LMK z eno točko razlike.
Na vrhu lestvice so tako ostale tri peterke. Zaradi boljše razlike v koših pa je na prvem mestu splitska Jugoplastika. Toda že v prihodnjem kolu se bo to število gotovo zmanjšalo vsaj za enega člana V Beogradu bo namreč derbi kola med Jugoplastiko in domačim Partizanom.
IZIDI ŠESTEGA KOLA
V	BEOGRADU: Crvena zvezda - Partizan Beograd
V	VALJEVU. Metalac — Iskra Olimpija Ljubljana
V	SPLTIU: Jugoplastika — Kvarner Reka
V	ZAGREBU: Cibona — Borac čačak
V	BEOGRADU: Beko — Bosna Sarajevo
V	ZADRU: Zadar — Radnički LMK Beograd
LESTVICA
Jugoplastika, Cibona in Partizan 10; Radnički LMK in Borac 8; Bosna 6; Kvarner, Crvena zvezda, Iskra Olimpija, Metalac in Zadar 4; Beko 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 12.)
Borac - Beko; Kvarner Cibona; Partizan - Jugoplastika (17.00 po TV); Radnički LMK - Crvena zvezda; Iskra Olimpija - Zadar; Bosna - Metalac.
84:102
91:89
108:95
100:94
813:88
97:96
pa je prišla na dan vsa njena izkušenost in tehnična vrednost. Slovenska igralka je pripravila pravi preobrat, si zagotovila drugi niz, nakar si je zagotovila še tretjega z veliko lahkoto in povsem zasluženo.
Pri stanju 3:4 sta stopili za zeleno mizo Rebulova in Stucchijeva, ki sta si vsaj na papirju enakovredni. Obe sta zagrešili vrsto začetniških napak, Rebulova pa je bila preveč pasivna in ni znala vsiliti nasprotnici svoje napadalne igre. V drugem setu je slovenska igralka sicer povedla z 11:6 in s 13:9, vendar pa je bila to le trenutna i-luzija in vseh upanj je bilo tedaj konec.
Obolelo Blažinovo je nadomestila mlada Vesna Doljak, ki je tako o-pravila svoj krstni nastop v prvi ekipi. Posebno proti Stucchijevi je zaigrala zelo napadalno in je vodila v prvem setu do stanja 18:17, nakar ni 'zdržala pritiska in je morala plačati davek svoji neizkušenosti.
Kljub temu porazu pa je Kras ' obdHal prvo meštb 'na lestvici in je ohranil nedotaknjene svoj j možnosti za visoko uvrstitev.
Kras — Canottieri Lecco 3:5
Rebula — Dozio 0:2 (19, 12)
Doljak — Monti 0:2 (12, 10)
Milič — Stucchi 2:0 (5, 9)
Rebula — Monti 0:2 (19, 14) Milič - Dozio 2:0 (5, 14)
Doljak - Stucchi 0:2 (18, 11)
Milič - Monti 2:1 (-18, 19, 13) Rebula — Stucchi 0:2 (16, 18)
— bs —
ROKOMET
1.	ITALIJANSKA LIGA
Nepričakovan spodrsljaj tržaškega Cividina
Tacca Varese — Cividin 24:19 (10:13)
CIVIDIN: Manzin, Sivini, Pischianz 4, Baroni, Miljak 7, Gerebizza, Cal-cina, Andreašič 4, Bozzola 1, Pelle-grini 1, Scropetta 2, Cumbat.
Tržaški Cividin je doživel v Va-reseju nepričakovan poraz in s tem znatno zmanjšal možnosti za osvojitev državnega naslova. Domača e-kipa je sicer res med boljšimi nasprotniki letošnjega prvenstva, kar pa ne opravičuje Tržačanov, ki so resnično razočarali, saj so igrali zelo neborbeno. Cividin je vodil le v prvem polčasu, ko pa so ga domačini dohiteli pri izidu 14:14, so Miljak in tovariši popolnoma popustili, kar dokazuje, da so bili na srečanje psihološko zelo slabo pripravljeni.
Tržačani imajo v nedeljo izredno priložnost da se oddolžijo za poraz, saj bodo v tržaški športni palači srečali vodečega na lestvici, ekipo Volanija iz Rovereta.
OSTALI IZIDI 9. KOLA Volani — Rovereto neodigrana Fippi — La Rapida	15:20
Conversano — Forst 21:26 Eldec — Mercury	19:19
Čampo Del Re — Bc. Roma 16:18 Acc. Tacca — Cividin 24:19 Ruggerini — Albatros 12:12
1.	—	1.	Delfo	2
2.	Foraero	1
2.	—	1.	Fondu! a	1
2.	Vipantol	1
3.	—	1.	Basco	1
2.	Gemei	X
4.	—	1.	Emiro	1
2.	Foinica	2
5.	—	1.	Calcefiro	2
2.	Iacobella	1
6.	—	1.	Ostro	2
2.	St. Hash	X
KVOTE 12 - 645 000 lir 11 — 54 000 lir 10 —	8.000	lir
LESTVICA
Volani in Cividin 16: La Rapida 14; Forst 13; Tacca 12; Bolzano 11; Banco di Roma 10; Fippi 8; Mer-curv 6; Čampo Del Re in Eldec 5; Albatros in Ruggerini 3; Conversano 2. Bolzano in Volani tekmo manj.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Kolinska Slovan v vodstvu
Po 14-dnevnem odmoru zaradi nastopa državne reprezentance na turnirju «Zarja vostoka* v Tbilisiju so rokometaši minuli konec tedna nadaljevali prvenstvo v 1. rokometni zvezni ligi.
V 9. kolu sta slovenska zastopnika dosegla polovičen izkupiček: Kolinska Slovan je izgubil s Krivajo v Za Vidovičih, vendar še vedno vodi, ifeljani pa so doma viscJto pro-j magali Borca iz Uroševca in so tako spet na vriju lestvice. Prednost Ljubljančanov je sedaj še samo ena točka, po 10 točk pa imata poleg Celja še Partizan Bjelovar in Kri-vaja. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo.
IZIDI 9. KOLA
Aero Celje —	Borac	32:26
Krivaja — Kolinska	Slovan	24:23
Partizan (R) — Metaloplastika 23:17 Dubočica — Crvena zvezda 19: lr Crvenka — Železničar	29:23
Medveščak —	Borac	(Bj)	29:28
Zeljezničar —	Borac	(BL)	29:28
LESTVICA
Kolinska - Slovan 13, Željezničar (S) 12, Aero Celje. Partizan (B) in Krivaja 10, Partizan (R) in Medveščak 9, Crvena zvezda, Borac (BL), Crvenka in Metaloplastika 8, Borac (U), Dubočiča in želežničar (N) 7.
CUS, ki je bil v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik ■splavim* in je celo zaključil prvi polčas v vodstvu. K sreči pa je Jadran začel zelo silovito v drugem polčasu in v prvih minutah dosegel veliko prednost (63:48 v 9. minuti) in s tem tudi dokončno strl odpor tržaške peterke. Tekme je bilo tako praktično konec in Jadran je vknjižil še dve dragoceni točki, ki mu omogočata, da sedaj gleda z večjim optimizmom na nadaljevanje prvenstva, saj do konca prvega dela mora igrati le še z enim resnejšim nasprotnikom, to je s Fer-roviariom.
Tokrat bi med posamezniki omenili, poleg običajnega Borisa Viteza, predvsem še odlično igro Adri-jana Sosiča, ki se vrača končno v formo izpred nekaj let, in solidno igro Marka Bana, kar je še posebej razveseljivo, saj to pomeni, da počasi premaguje krizo, ki ga je zajela pred nekaj koli.
Sergij Tavčar
Jeans Corner — Bor 86:72 (46:35)
BOR: Trevisan 4, L. Koren 8 (0:1), R. Kneipp 4 (2:3), Ražem 4 (2:2), Parovel, Klobas 15 (1:2), Vatovec 15 (3:3), Krečič 11 (1:1). B. Kneipp 6 (2:2), Race 5 (1:3).
PM: 12 na 17.
PON: Klobas (36)
■n L. Koren (39).
SODNIKA: Penssinotto
in Franco (TS).
Ko ne bi bilo na sporedu še trinajst prvenstvenih tekem in ne bi sedaj nastopil kratek premor treh tednov, bi bila sobotna tekma borovcev pravi Waterloo. Pri tem se ne dotaknemo poraza kot takega, ki bi lahko bil tudi sprejemljiv, ampak načina, s katerim so naši fantje zgubili. Takega neuspeha, ki je morda večji kot sam izid kaže, so bili nedvomno krivi živci in podcenjevanje posameznikov. «Pla-vi* so odšli poraženi z igrišča, ker so to sami hoteli: dokler so naši fantje igrali na običajni ravni in razvijali sproščeno igro, so bili celo boljši od nasprotnika. To je trajalo žal, le do 12. minute prvega polčasa, ko je bil delni izid 25:23 za borovce; tedaj je nastopila neopravičljiva kriza, ki nima vzroka v dejstvu, da je moral Bruno Kneipp v 8. minuti iz igrišča zaradi poškodbe. Fantje so začeli z brezglavo igro.
To se je čedalje bolj stopnjevalo in v drugi polovici tekme so začeli z neodgovornim vedenjem. V tem delu igre niso Miljčani pokazali nič izrednega, le da so zbrano igrali in so tako osvojili važen par točk.
V vrstah slovenske peterke bo treba še nekaj urediti, predvsem psihološko in morda tudi disciplinsko. Odslej bodo v ekipi imeli mesto tisti, ki se bodo na tekmi trudili.
Edina, ki sta v soboto zadovoljila, sta bila Renato Kneipp in Krečič.
-f~
MINIBASKET
PRVENSTVO «Z & R»
Poletovci zopet igrali neodločeno
Polet - Camb B 33:33 (14:14)
POLET: Fabi 2, Feri 14, Granier 8, Košuta 6, Persi 2, Zajec, Ipavec,
Perosa, Kerpan 1, Verša, Bella-fontana. Fonda, Jerič.
PM: Polet 5:14.
Openski najmlajši košarkarji so že drugič zaporedoma remizirali, kar je v minibasketu verjetno edinstven pojav. Poletovci so si tokrat zaslužili več kot le delitev, saj so praktično bili skozi vso tekmo v vodstvu. Pet minut pred koncem je prednost znašala celo sedem točk, nakar je obramba Opencev nekoliko popustila, kar so nasprotniki z vrsto prodorov uspešno izkoristili.
Kljub temu so «oranžni» pokazali živahno in pametno igro v napadu, medtem ko je bila obramba občutno boljša glede na prejšnje tekme. Zaradi požrtvovalnosti zaslužijo tokrat pohvalo vsi, s točnimi meti iz razdalje pa se je izkazal predvsem Feri.	Lota
OBVESTILO
ŠZ BOR
obvešča, da bo danes odpadla košarkarska rekreacija, ker bo i-stočasno na «1. maju» predavanje Mirka Novosela.
ŠPORTNE PRIREDITVE V OKVIRU TEDNA MLADINE
Nastopilo je 14 društev
Zanimiva srečanja v nogometu, odbojki in namiznem tenisu
«Teden mladine za globalno zaščito Slovencev v Italiji* se je na Goriškem ravnokar končal. O raznih športnih prireditvah, ki so potekale v sklopu gor iško manifestacije, smo že poročali.
Nogomet
V	Doberdobu je bila zanimiva tekma med enajsterico štandreške Juventine ter združeno ekipo športnega društva Mladost iz Doberdoba in Sovodenj.
Končni izid srečanja je bil 2:2.
Odboj'ka
V	občinski telovadnici v Ločniku pa je bila prijateljska odbojkarska tekma med goriškima šesterkama Doma in 01ympie. Zaslženo je srečanje osvojila 01ympia z rezulta tom 3:1.
Namizni tenis
V	ponedeljek zvečer bi moralo biti v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v štandrežu namiznoteniško srečanje med OO ZSM iz Vrtojbe ter ŠD Juventina. Zaradi odsotnosti gostujoče ekipe so mladinci iz Štandreža odigrali notranji medsebojni turnir. Večer je priredil mladinski odsek PD O. župan-
iiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
NOGOMET
TRETJA ITALIJANSKA LIGA
Pomembna točka
Triestina se je proti Reggiani odlično branila in izvedla nekaj zelo nevarnih protinapadov
Reggiana — Triestina 0:0
REGGIANA: Piccoli, Pigozzo, Testom, Berta, Cattarina, Marlia, Ne-ri, Romano, Sperotto (Crivelli), Sena, Bertoni.
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vedini, Fontana, Schiraldi, Masche-roni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Le-narduzzi (Andreis od 75. min.), Franca.
SODNIK: Castaldi (Vasto).
GLEDALCEV: 8000.
KOTI: 5:5.
Triestina je v Reggio Emilii osvojila pomembno točko, s katero je še naprej ohranila drugo mesto na prvenstveni lestvici. S tem pozitivnim izidom je Triestina v dveh izredno težkih gostovanjih osvojila kar tri točko, kar nedvomno potrjuje moč tržaške ekipe v letošnjem prvenstvu. Nedvomno je trenutno Triestina v boju za najvišja mesta.
Tudi tokrat so Tržačani pokazali dokaj dobro igro predvsem'V obrambi in na sredini igrišča, kjer so odlično zaustavili domačine.«: Reggiana je jasno pokazala, da računa na zmago in že v uvodnih minutah so domačini pritisnili na vrata Bartolini-ja. Igra domačinov je bila zelo dobra. Najprej so varovanci trenerja Fabbrija (bivši trener italijanske državne reprezentance) skušali pre-nagati Tržačane s prodori po kri-ih, v drugem polčasu pa pretežno ;ar preko sredine igrišča, kar je nedvomno še olajšalo delo tržaških branilcev. Briljantnost domačih napadalcev je pa postopoma upadla in Tržačani so se kmalu opogumili ter izvedli nekaj odličnih protinapadov. Tako lahko trdimo, da so domačini res izvedli mnogo več strelov, nevarnejši pa so bili Tržačani, ki so bili, resnici na ljubo, v ključnih trenutkih dokaj nespretni. Vseeno pa
limini mn m M m n iiiiihi m ii ■lltuutltnt) n u iiimi H miifiMtlllMIllliiiiiiilllllHiii mlin n Hm llinitm im Hlinili um ililllliiiiiiitiililllllilti milil imuni ■ mini mtl mu
C1KLOKROS

PRI DOMJU ZA TROFEJO «AL FOGOLER*
Od naših najboljši Petelin
Kolesar Adrie se je uvrstil na 13. mesto - Zmagal Franco Novelli
Tržaška pokra, na prinaša srečo Francu Novelliju, prvemu na lestvici za osvojitev trofeje Al Fogoler v ciklokrosu. Tudi v drugi tržaški dirki, potem ko je že zmagal v deželnem prvenstvu na Hudem letu, je bil najboljši in je pri Domju pustil daleč za seboj vse svoje te krneče.
Tekmovalna proga, ki jo je izbral Cottur, je bila zelo naporna, predvsem zaradi blata, ki je pokrivalo dobršen del proge okrog nogometnega igrišča pri Domju. Na startu se je predstavilo okrog štirideset kolesarjev, vendar pa so manjkali nekateri izmed najboljših, ki so bili izbrani v italijansko državno reprezentanco, ko bo 27. januarja nastopala na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu v Padovi. Kljub temu je bilo zastopstvo kakovostno, tako da se je nudila gledalcem lepa dirka. Že v prvem izmed osmih krogov si je trojica najboljših — Novelli, Ba-rattin in Fontana — nabrala nekaj naskoka, ki ga je nato na zelo selektivni progi obdržala do konca. Boi med tremi je bil zelo oster.
Med kolesarji lonjerske Adrie, ki so se udeležili nedeljskega krosa, je bil najboljši Petelin, ki se je u-vrsti; na trinajsto mesto. Po dokaj slabem startu, ko jf bil dva kroga stalno v ozadju, se je nato razvnel in se odlično znašel na težki progi ter dosegel eno svojih najboljših uvrstitev, čeprav ne brez napora.
Čok je vozil dobro, počasi pa se mu začenja poznati utrujenost, saj neprekinjeno vozi že od marca meseca. Vseeno pa se je usidral na dobro sedemnajsto mesto in pokazal najboljše akcije na asfaltnem delu proge, kjer je bil s silovitimi finiši sposoben nadoknaditi zamujeno pri vzponih po blatu.
Izredno smolo pa je imel Cerasa-ri, ki se je odlično pripravil za ta domači nastop, saj je bila tudi pro-
ga več kot idealna zanj. Vendar pa je takoj v .drugem krogu pokvaril menjalnik. Vseeno pa je zaključil dirko, čeprav ne brez napora. Še večjo smolo pa je imel Ruzzier, ki je prav na koncu, ko je manjkal le še krog do cilja, preluknjal pri spustu s hriba kar obe zračnici, tako da je bil prisiljen odstopiti, tudi zaradi tega, da ne bi z menjavanjem koles oškodoval Petelina in čoka, če bi slučajno v zaključnem delu dirke preluknjala. Do konca dirke za Trofejo «al Fogoler* manjkata še dve vožnji. Prva pa bo 26. decembra v Varianu pri Vidmu, zadnja pa 7. januarja 1979 v Brazzaccu, kjer bo tudi končno nagrajevanje najboljših.
VRSTI RED
1.	Franco Novelli (Cividale) amater 1. kat. — ki je 16 km dolgo progo prevozil v 55’
2.	Fontana (Cansiglio) cikl. B — 50” zaost.
3.	Barattin (Chiesavecchia) amater 2. kat. - 2’
4.	Dal Grande (Pujese) mladinec
__ 2’55"
5.	Moro (Silvellese) cikloam. C - 3’ 13. Petelin (Adria) am. 2. kat.
17. Čok (Adria) mladinec
25. Cerasari (Adria) cikloam. C.
• * *
Rosset predsednik
V nedeljo je bil v Trstu občni zbor deželne kolesarske zveze, na katerem so izvolili nov odbor, ki bo vodil kolesarsko zvezo v prihodnji dveletni dobi.
Za predsednika je bil že petič potrjen Vittorio Rosset, novi odbor pa sestavljajo še podpredsednika Dal-1’Agnese in Corrubolo ter člani Dal Grande, Poles, Tarlao, Barzan, Ber-lasso, Degao, Graziutti, Cappanera.
Občnega zbora, ki je bil dokaj živahen, predvsem glede podpore predsedniku Italijanske kolesarske zveze Rodoniju, sta se udeležila tudi pod-
predsednik Italijanske kolesarske zveze FCI dr. Zennaro ter deželni delegat CONI dr. Civelli.
Deželna kolesarska zveza je med drugim nagradila najboljše kolesarje in društva, tako da je tudi lo-njerska Adria prejela diplomo za delovanje v letu 1978. R. Pečar
Dve zmagi Petriča
GOTTWALDOV — Na mednarodnem plavalnem mitingu v Brnu in Gottvvaidovu je najboljši jugoslovanski plavalec vseh časov Kranjčan Borut Petrič dosegel dve zmagi in dobre rezultate. V Brnu je preplaval 400 mešano v času 4’49”4, v Gottwaldovu pa je premagal na 1500 m domačina Macheka.
Petriču so v bazenu od 25 m na merili čas 15’57"0, Machek pa je bil drugi s 16’08"3.
Zelo dobri so bili tudi drugi slovenski plavalci. Boris Novak je preplaval 1500 m v 16’47"0, M. Kos 200 m hrbtno 21’4”0, T. Rodič 200 m prsno 2’35”0. Glede na to, da so to prvi nastopi v zimski sezoni, so rezultati zadovoljivi.
OBVESTILO
ŠD ZARJA Bazovica
sklicuje v četrtek, 21. t.m., v Bazoviškem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsednika občnega zbora
3.	Poročilo predsednika
4.	Poročilo blagajnikn
6.	Diskusija na poročila
7.	Razrešnica odboru
8.	Volitve novega odbora
Odbor
1:1
2:1
4:0
1:0
1:0
2:1
0:0
0:0
0:0
je neodločen izid popolnoma pravilen izraz nedeljske tekme, ki je zadovoljila številne gledalce.
IZIDI 12. KOLA Biellese — Piacenza Como - Alessandria Cremonese — Modena Juniorcasale — Treviso Novara — Parma Forli — Padova Reggiana — Triestina Spezia — Lecco Trento — Mantova LESTVICA
Como 17; Reggiana, Triestina, Juniorcasale in Novara 15; Biellese 14; Parma 13; Alessandria, Forli in Cremonese 11; Piacenza in Mantova 10; Padova, Modena, Treviso, Spezia in Lecco 9; Trento 8.
PRIHODNJE KOLO (30. 12.) Alessandria - Modena; Forli - Spezia; Lecco - Reggiana; Mantova -Trevisp; Novara : Cremonese; Padova - Juniorcasale; Parma - Como; Piacenza - Trento; Triestina -Biellese.*"'
ZA TEKMO S ŠPANIJO
Bearzot izbral «azzurre»
RIM — V četrtek bo igrala italijanska nogometna reprezentanca prijateljsko srečanje s Španijo. To je poslovilni nastop v letu 1978 za reprezentanco, ki je letos prinesla nepričakovane uspehe, na splošno pa je to zadnja uradna tekma italijanskega nogometa letos, ker bo državno prvenstvo naslednji dve nedelji zaradi praznikov prekinjeno.
Zvezni trener Bearzot je za srečanje sklical naslednje nogometaše: Bellugi (Bologna), Benetti (Juventus), Cabrini (Juventus), Cau-sio (Juventus), P. Conti (Roma), Cuccureddu (Juventus), Gentile (Juventus), Giordano (Lazio), Gra-ziani (Torino), Maldera (Milan), Oriali (Inter), P. Rossi (Vicenza), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus), Zaccarelli (Torino) in Zoff (Juventus).
Torej posebnih novosti ni. Bear-zet bo seveda poslal na igrišče e-najsterico, ki je igrala v Argentini, če izvzamemo odsotnost Bettege, ki se je v prvenstveni tekmi z Romo poškodoval. Namesto njega bi moral igrati Graziani. Dvomi še obstajajo glede nastopa Benettija, za katerega mesto pride v poštev O-riali. To bi lahko bila edina novost te tekme. Bearzot že dalj časa išče igralca, ki bi lahko na sredini igrišča zamenjal Benettija, kaže, da ga je našel v Orialiju, ki je letos v sijajni formi, še najbolj verjetno pa bo Benetti igral samo prvi polčas, Oriali pa bo lahko tudi igral namesto še poškodovanega Zacca-rellija.
Postava bi morala torej biti naslednja: Zoff, Gentile, Cabrini, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, Zaccarelli (Oriali) in Graziani.
Jutri pa bo italijanska mlada reprezentanca igrala prijateljsko srečanje z vrstniki iz Španije. V Huelvo so odpotovali naslednji nogometaši:	Ambu	(Ascoli), Bagru
(Perugia), G. Baresi (Inter), Bria-schi (Vicenza), Collovati, Fanna (Juventus), Ferrario (Napoli), Gal-biati (Fiorentina), Galli (Fiorenti na). Piagnerelli (Cesena), Pileggi (Ascoli), Prandelli (Atalanta), Tas sotti (Lazio), Tavola (Atalanta), U golotti (Roma), Verza (Juventus) Doma sta ostala poškodovana F Baresi (Milan) in Di Gennaro (Fiorentina).
Najboljši športniki SRS
KRANJ — Razglasitev najboljše ga slovenskega športnika, športnice, ekipe in tiskovne službe za letošnje leto bo v petek, 22. t.m., v dvorani kina center v Kranju. Tako so se dogovorili zastopniki društva športnih novinarjev Slovenije in TKS Kranj.
Na športno-zabavni prireditvi, ki se bo začela ob 17.30, bodo poleg nagrajencev sodelovali še košarkar Papič, rokometaš Krivokapič, atlet Kopinar in drugi.
čič in ŠD Juventina iz štandreža.
V ponedeljek zvečer je potekala po poteh sovodenjske občine štafeta ob priliki «Tedna mladine*, ki so jo priredile glavne osnovne organizacije iz občine Sovodnje.
Ob zaključku naj omenimo, da se je v okviru «Tedna mladine za globalno zakonske zaščito Slovencev v Italiji* zvrstilo sedem športnih manifestacij, na katerih je sodelovalo 14 športnih društev.
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
Kljub dobri igri poraz Sloge OMA B — Sloga 3:2 (7:15, 15:13, 5:15, 15:8, 15:13)
SLOGA: Milič, Križmančič, Vidah, Kovačo, Elena in Maruška Grgič, Petaros, Čufar, Kralj.
V nedeljo je Sloga odigrala svojo drugo tekmo v prvenstvu deklic. Slogašice so zaradi bolezni v svojih vrstah morale na igrišče v okrnjeni postavi. Kljub temu pa sp dobro zaigrale in pokazale v pri' merjavi s prvo tekmo lep napredek. Posebno pohvalo za svojo u-činkovito igro zasluži Valentina Vidah jeva.
Posebno učinkovito igro so slogašice pokazale v prvem in tretjem setu, ki so ju tudi brez težav osvojile. Če bi zaigrale z večjo sa; mozavestjo tudi v drugem nizu. bi bil izid srečanja vsekakor drugačen. škoda le, da sta neizkušenost in trema naše mlade odbojkarice izdah v zadnjem setu in da je prav zaradi tega morala Sloga poražena z igrišča.	INKA
RUGBY
«Azzurri» visoko zmagali
TREVISO - Italija in Španija sta morah v nedeljo igrati delikat; no tekmo za obstanek v najboljši skupini evropskega rugbyja. Ta definicija je sicer nekoliko pretirana, saj najboljše evropske reprezentance rugbyja niso v tej skupini, ampak so zbrane na drugem tekmovanju, na turnirju «Petih držav*.. Ostale reprezentance so tako ločene. ker je kakovostna razhka Pre' velika.
Italija torej igra v skupini najboljših, seveda če izvzamemo sme; tano evropskega rugbyja. Italijani so Španijo premagah zelo visoko s 35:3 (19:3) in so se tako skoraj rešili izpada. Španija pa bi se morala z izpadom po tem porazu bržkone sprijazniti.
NOGOMET
Ostre kazni
BEOGRAD — Disciplinsko sodišče združenja klubov 2. zvezne nogometne lige vzhod je v zvezi z «afero Tikveš* izreklo ostre kazni: NK Radnički iz Pirota so odvzeli šest točk, doživljenjsko pa so iz' ključih nogometaša Damevskega if1 Nikolovskega ter podpredsednika piratskega kluba Simonoviča. V o-brazložitvi kazni med drugim piše. da je Radnički kaznovan zaradi ja-žirane tekme Tikveš - Radnički (P), zaradi istega prekrška Pa so kaznovani tudi Damevski, Niko-lovski in Simonovič.
Nogometni klub Tikveš so kaznovali, ker so ugotcvili, da so v klubu nekaj vedeli o lažiranju te tekme, a niso pravočasno ukrepali, da bi lahko preprečili afero. Vanjo J® vmešan tudi dr. Tihomir Krantov, funkcionar iz Gjevgelije.
KOŠARKA
drevi NA «1. MAJU*
Predavanje Mirka Novosela za vse
naše košarkarje
Drevi ob 20. uri bo v organizaciji ŠZ Bor zanimivo košarkarsko pre' davanje, ki ga bo vodil znani jugoslovanski strokovnjak Mirko Novosel. Predaval bo na stadionu «Prvi maj*.
Ugledni gost bo predaval o uspehu jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Manili in 0 njegovih izkušnjah v domovini košarke, v ZDA.
Predavanje se bo zaključilo s filmom tekme ameriške profesionalna lige.
Predavanje je seveda odprto vsem ljubiteljem košarke in športa.
ATLETIKA
MILAN — Reprezentant Massimo Magnani je brez posebnih težav slavil na petem Paliu sv. Ambroža, kj ga prireja po ulicah Milana P1-0 Patria. 19 kilometrov je pretekel a uri in petnajstih sekundah.
Atalanta — Fiorentina	X
Avellino — Ascoli
Bologna — Napoli	X
Inter — LR Vicenza
Perugia — Catanzaro
Roma — Juventus	1
Torino — Lazio
Verona — Milan
Genoa — Monza
Palermo — Foggia
Sambenedett. — Varese
Salernitana — Piša
M. Varchi — M. Catini	2
KVOTE 13 — 182.012.200 lir 12 - 5.474.000 lir
SMUČANJE
NA TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL
NOGOMET
V 14. KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Presenečenja se vrstijolŠtandreška Juventina prihaja polagoma iz krize
Za eno je vsekakor včeraj poskrbela zahodna Nemka Kinsholter, v nedeljo pa Norvežan Haker ■ Pohorski (FIS) slalom je osvojil Popangelov
Moški slalom (FIS)
na Pohorju
Bolgar Popangelov si je priboril Včeraj na Pohorju nad Mariborom Se en pomemben mednarodni uspeh:
- na mednarodnem slalomu (FIS) je namreč zmagal v zelo mečni konkurenci, to pa predvsem z odlično drugo vožnjo. Zadovoljni so s tem nastopom tudi Italijani, saj je v Prvi deseterici kar polovica njihovih tekmovalcev, imajo pa tudi 2. tnesto.
Manj so zadovoljni Jugoslovani, ki so si od svojih tekmovalcev na . domačem snegu obetali več. Tako ie Križaj odstopil (enako Magušar), Strel pa je bil «šele» petnajsti.
Prireditve se je udeležil 101 tekmovalec iz 21 držav, na cilj pa jih je prispelo le 50.
Lestvica slaloma:
L	Popangelov (Bol.)	96"91
2.	Bernardi (It.)	97’'19
3.	Hardy (Fr.)	98”23
4.	Mally (It.)	99”00
5.	Giorgi (It.)	99”39
6.	Brunner (Av.)	99”70
L	Ortner (Av.)	99”86
8.	Bieler (It.)	99”97
9.	Zirbirster (Av.)	100”01
10.	Carletti (It.)	100”19
Moški smuk v Grodnu
GRoDEN — Po sobotnem smuku je v Grodnu vladalo še večje pričakovanje za nedeljski smuk., V soboto je snežilo in to je spretno izkoristil specialist za sveži sneg Wal-eher. V nedeljo pa je bila proga boljša in pričakovati je bilo veliko novih razpletov.
Slavil je Norvežan Haker, ki ni okusil zmage že od leta 1975. Haker tekmuje v svetovnem pokalu že sedem let, s smukom pa se ukvarja Sele tri leta. Prej je bil odličen slalomist, specialist za veleslalom. Tu je tudi odnesel svoje doslej naj-večje uspehe. Na olimpijskih igrah v Sapporu je bil v veleslalomu celo najresnejši nasprotnik kasnejšega zmagovalca Thonija.
Haker je v nedeljo torej bil glavni junak. V senci pa ostaja Klam-mer, za katerega trdijo, da ima težave s smučarsko opremo. Plank je sPet razočaral in se čedalje bolj demoralizira. Read je s tretjim mestom potrdil svojo dobro formo, zelo zadovoljen pa je bil Antonioli s Svojim šestim mestom.
Končna lestvica nedeljskega smuka v Grodnu:
1.	Haker (Nor.)	2’06”37
2.	Miiller (švi.)	2’07”63
3.	Read (Kan.)	2’08”45
4.	Wirnsberger (Av.)	-2-08''48
5.	Klammcr (Av.)	2'08’’89
6.	Antonioli (It.)	2’08”94
7.	Spiess (Av.)	2W01
8.	Murray (Kan.)	2’09”36
9.	Giardini (It.)	2’09’’40
10.	Vesti (švi.)	2’09 47
Lestvica za moški SP:
L Liischer (Švi.)	65
2. Muller (Švi.) in
Read (Kan.)	40
4. Walcher (Av.), Stenmark (Šve.), Donnet (Švi.) in Haker (Nor.)	25
8.	Murray (Kan.)	23
9.	Wirnsberger (Av.) in
„	Makejev (SZ)	21
11-	Stock (Av.)	20
Ženski smuk v Val d'lseru
VAL DTSERE — Tudi v Val d’I-Seru je končno zapadel sneg, zato So	smučarke lahko v	nedeljo	o-
Pravile prej preložen smuk. Slavila je Anne Marie Moser - Proll, ki j® tako jasno pokazala, da starta na	šesto osvojitev svetovnega	po-
dala. še ne kaže, da ji bo letos kdo kos, seveda pa je vse precej °dvisno od njene konstantnosti. Doslej je zmagala na vseh njej dostopnih preizkušnjah in tako gotovo koraka po prej zastavljeni poti do svetovnega pokala.
V nedeljo je zmagala, vendar vse Prej kot lahko. Dobro sta se ji u-Pirali Evi Mittermaier in Zurbriggno-va, Švicarka Nadig pa je zopet izgubila priliko, da bi se postavila v Ospredje.
Najboljša Italijanka je bila Al-berjeva, šestnajsta. Med treningom Se je hudo poškodovala (verjetno zlom ključnice) Cristina Gravina,
2.
3.
4.
5.
6.
katere sezona je verjetno zaprav- 6.	Sackl (Av.)	2’21”77
ljena.	7.	Giordani (It.)	2’21”86
Končna lestvica:	8.	Nelson (ZDA)	2’22”04
1. Moser - Proll (Av.)	1’20”28	9.	Zechmeister (ZRN)	2’22”23
Mittermaier (ZRN)	1’20”56	10.	Moser (Av.)	2’22”26
Zurbriggen (Švi.)	1’10”60 Lestvica za kombinacijo KPS:
Nadig (Švi.)	1’20’'65	1.	Nadig (švi.)	5,41
Dirren (švi.)	1’21”43	2.	Moser - Proll (Av.)	10,76
Peter (Av.)	1’21”52	3.	Wenzel (Liech.)	18,52
7.	Ellmer (Av.)	1’21”72	4.	Nelson (ZDA)	28,25
8.	Attia (Fr.)	1’21”76	5.	Mosenlechner (ZRN)	29,30
9.	Debernard (Fr.)	1’21”95'	6.	Haaser (Av.)	29,92
10.	Epple (ZRN)	1’21”98	7.	Serrat (Fr.)	30,66
8. Kreiner (Kan.)	31,42
Ženski veleslalom	9.	Mittermaier (ZRN)	32,64
v Val d'lseru	10.	Konzett (Liech.)	33,19
VAL DTSERE - 17-letna zahodna Nemka Christa Kinshofer je pripravila eno največjih presenečenj dosedanje smučarske sezone, ko je včeraj povsem nepričakovano zmagala na mednarodnem ženskem veleslalomu za svetovni pokal, v okviru tekmovanja «Kriterij prvega snega*.
Predlanskim je bila v SP šele 40., lani pa 31.
Kombinacijo za ta kriterij pa si je zagotovila Švicarka Nadig, ki je na lestvici prehitela Moser - Prol-lovo.
Lestvica veleslaloma:
1.	Kinshofer (ZRN)	2’19”85
2.	Wenzel (Liech.)	2’20”32
3.	Nadig (Švi.)	2’20”41
4.	Mosenlechner (ZRN) 2’21”18
5.	Loike (Av.)	2’21”36_________
Lestvica za ženski SP:
1.	Nadig (švi.)	79
2.	Moser - Proll (Av.)	75
3.	Wenzel (Liech.)	60
4.	Pelen (Fr.)	31
5.	Fischer (ZDA), Kinshofner
(ZRN) in Giordani (It.)	25
8.	Dirren (Švi.)	23
9.	Mittermaier (ZRN)	22
10. De Agostini (Švi.) in
Epple (ZRN)	20
V prometni nesreči se je huje poškodoval naš sodelavec
FABIO GERGOLET
Športna redakcija mu želi, da bi čimprej okreval.
Poleg nje sta remizirali v tem kolu še Zarja in Gaja - Breg in Primorje po daljšem času spet premagana - Primorec ni igral
Juventina — Torriana 2:2
(2:1)
JUVENTINA: Plesničar, Tamsig, Tomažič, Nanut, Zin, Medeot, Radi-kon, Devetak, Čevdek, Tavčar, Go-mišček.
TORRIANA: Valente, Grion, Rop-pa, Turus, Tessari, Visintin, Zollia H., Nicoli, Travan, Zmazzucchin in Gerometta.
STRELCI: v 9. min. p.p. čevdek, v 11. min. Gerometta (avtogol), v 15. min. Nanut (avtogol), v 15. min. d.p. Travan (U-metrovka).
SODNIK: Maiolini iz Trsta.
Kazalo je, da bodo Štandrežci na srečanju proti Torriani nudili svojim navijačem športno božično darilo. Juventina je namreč po 11 minutah igre proti solidni ekipi iz Gradišča že dvakrat zatresla Valente-jevo mrežo in vse je kazalo, da bodo domačini končno dosegli svojo drugo zmago na letošnjem prvenstvu. Pa ni bilo tako. «Darilo» so Spessotovi varovanci delili z gosti, ki so v teku srečanja nadoknadili izgubljeno in so odnesli iz Štandre-ža dragoceno točko.
Domačini so pričeli zelo odločno, tako da so že po prvih minutah spravili v zadrego gostujočo obrambo, ki se je z vsemi močni reševala Juventininih napadov. V 9. minuti pa je prišlo do prednosti: čev-
NOGOMET.
V 3. AMATERSKI LIGI
Goriški derbi osvojila Mladost
Doberdobci so zmagali kljub temu, da so Sovodnje prve povedle
r iadost — Sovodnje 3:2 (1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Frando-lič, Pahor, Barbana, D. Gergolet, Marizza, K. Ferfolja, Šuligoj, Fer-letič, Rosin, G. Ferfolja.
SOVODNJE:	Pete jan, Ferfolja,
Florenin, Bagon, Kovič, Cecchet, Butkovič, Marson, Musulin, Vižintin, Devetak.
STRELCI: v 3. min. Musulin, v 33. min. G. Ferfolja, v 56. min. Šuligoj, v 62. min. G. Ferfolja, v 84. min. Marson.
Mladost si je zagotovila slovenski derbi z lepo zmago nad Sovodnjami. Le včasih je bila igra živahna in je tako prisilila sodnika, da je pokazal več ^rumenih kdrtttnov, večkrat tudi neupravičeno.
Slabo se je začela tekma za domačine, saj so Sovodnje po prvi napadalni akciji povedle. Gol vsekakor ni potrl domačinov, ki so začeli ustvarjati lepe priložnosti za zadetek. Teh jim za las ni uspelo izkoristiti, večkrat pa je dobro branil tudi vratar Petejan. Gostje so le redkokdaj spravljali v nevarnost domačo obrambo, v 33. min. pa si je Gabrijel Ferfolja v kazenskem prostoru pridobil žogo, streljal in tokrat vratar ni mogel ubraniti. Do zaključka prvega polčasa so imeli domačini še nekaj priložnosti, toda tokrat se je izkazala sovodenjska obramba.
V drugem polčasu se igra ni spremenila. Hitre prodorne akcije domačinov so spravljale v nevarnost vrata gostov. V 56. min. je Šuligoj izven kazenskega prostora z indirektnim strelom premagal vratarja. Kljub golu prednosti so se fantje podali v napad in le šest minut kasneje je Gabrijel Ferfolja po lepi podaji Ferletiča tretjič stresel nasprotnikovo mrežo. Kljub temu, da so domačini vodili z dvema goloma prednosti, se gostje niso odpovedali napadalnim akcijam in so začeli pritiskati na vrata domačinov. Dober-dobfi so imeli še eno priložnost v protinapadu s Karlom Ferfoljo, ki je premagal vratarja, toda njegov strel je ustavil sovodenjski branilec. V 84. min. je Marson z glavo potisnil žogo v mrežo in tako spravil v nevarnost zmago domačinov. V teh zaključnih trenutkih so gostje vedno skušali za vsako ceno priti
do remija, toda strele Marsona in tovarišev je dobro ubranil vratar Gergolet.
Po zadnjih klavrnih nastopih je torej Mladosti vendarle uspelo odnesti par točk in si tako popraviti položaj na lestvici.
D. Gergolet
NAMIZNI TENIS
Na nedeljskem turnirju v Pordenonu
Sestri Doljak (Kras) osvojili dve zmagi
V nedeljo se je v Pordenonu odvijal deželni,..piladinski namiznoteniški turnir na katerem je nastopilo tudi dey.et, predstavnikov kriške Mladinec in 16 igralk ter igralcev Krasa. Kras je v raznih kategorijah osvojil dve prvi, štiri druga in tri tretja mesta, Mladina pa eno tretje mesto.
Obe prvi mesti sta izbojevali sestri Sonja in Vesna Doljak med naraščajnicami, oziroma mladinkami, potem ko sta v finalu gladko odpravili isto tekmico Cergol, med mladinkami pa je bila Sonja Doljak tretja. Med posamezniki so se izkazali Krasovi predstavniki Igor Colja, ki je bil drugi v kategoriji dečkov, Jan Bitežnik pa prav tako drugi med naraščajniki. Vsi ostali igralci in igralke Kra-
sa in Mladine so se srčno borili in nabirali tekmovalne izkušnje, vendar so izpadli že v izločilnem delu.
V igri parov je bila pri naraščajnikih dvojica Bitežnik - Lucia-no Colja druga, tretje mesto si delita dvojici Igor Colja - Castel-lani in Nicola Tenze - Aleksander ! Sedmak, pri naraščajnicah pa je 1 par Doljak ; Lorenzi zasedel drugo mesto.
B. S.
BOKS
ESSEN — 26-letni zahodnonem-ški boksar Krause je po devetih dneh še vedno v nezavesti, potem k.O ga je v nekem srečanju v Miilheimu knpekautiral njegov nasprotnik.
•lAsft
Azijske igre
Azijske igre leta 1982 bodo v Indiji. Tako so odločili včeraj na zasedanju odbora za AL
ROKOMET
Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju v Palermu je zmagala jugoslovanska eldpa Lokomotiva iz Mostarja, ki je na 4. mestu jugoslovanske zvezne lige. 2. je bila italijanska državna reprezentanca, 3. pa švicarska ekipa Biel.
r.J
id
Odbojkarska ženska šesterka Sloge
dek (v doslej zanj nenavadni vlogi srednjega napadalca) je z lepim strelom ukanil vratarja. Dve minuti kasneje so domačini prišli do podvojitve, potem ko je Gerometta spremenil smer žogi, ki jo je streljal Radikon. Po tej mrzli prhi pa so si gostje takoj opomogli in nekaj minut kasneje prišli do prvega zadetka z avtogolom Nanuta.
Juventinci bi v prvem delu srečanja lahko prišli še do dveh ali treh zadetkov. Sreča pa jim tokrat res ni bila naklonjena.
V drugem polčasu so gostje ostreje pritisnili in skušali priti do ize-
Tudi v 14. kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige niso odigrali vseh tekem. Zaradi blatnih in razmočenih igrišč sta bili odgodeni dve tekmi in tako se je seznam odgodenih tekem kolo pred koncem zimskega dela prvenstva povečal na šest. Po vsej verjetnosti bodo odgodene tekme odigrali med odmorom, ki je predviden za praznike. Prvenstvo se bo namreč nadaljevalo s pari zadnjega kola zimskega dela prvenstva 7.1.1979.
V nedeljskem zavrtljaju ni prišlo do presenetljivih izidov.
Za naše enajsterice ta zavrt-Ijaj ni bil preveč uspešen, saj nobeni od naših ekip ni uspelo priti do zmage.
Primorje si je na domačih tleh zapravilo edinstveno priložnost da pride do prve prvenstvene zmage pred domačim občinstvom. Prosečani so namreč i-meli v začetnem delu tekme na razpolago kar dve 11-metrovki, vendar so obe zastreljali. Poleg tega pa so zakrivili še avtogol in s tem je bil poraz po seriji šestih pozitivnih nastopov neizbežen.
Prav tako je po šestih pozitivnih nastopih doma klonil Breg.
Remi je tokrat izbojevala Zarja, ki je sicer po prvem polčasu vodila z 2:1.
Do zlata vredne točke je v anticipirani tekmi prišla Gaja. Kljub vsemu pa ostaja še vedno sama na repu lestvice.
IZIDI 14. KOLA Campanelle - Primorec (odg.) Giarizzole - Rosandra (odg.) Primorje - Opicina	0:1
Breg - Sovrana	1:2
Costalunga - Libertas 1:1 Zaule - Zarja	3:3
Gaja - GMT	-0:0
S. Marco - Aurisina 2:0 LESTVICA ,
Opicina in Zarja 18, Libertas 17, Zaule in S. Marco 16, Primorec 15, Campanelle in Costalunga 14, Sovrana, Rosandra in Breg 13, Primorje in Aurisina 10, Giarizzole in GMT 9, Gaja 7.
Campanelle in Rosandra dve tekmi manj.
Opicina, Zaule, Primorec, Costalunga, Sovrana, Primorje, Giarizzole, GMT in Gaja tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO 7.1.1979 Sovrana - Costalunga Libertas - S. Marco Zarja - Breg Rosandra - Gaja Primorec - Primorje Aurisina - Zaule Opicina - Campanelle GMT - Giarizzole
B. R.
načenja, kar se jim je posrečilo v 15. minuti, ko je Travan z 11 metrov ukanil Plesničarja.
(pr)
Zaule - Zarja 3:3 (1:2)
ZAULE: Pavše, Kovačič, Veglia, Righer, Frangini, Kocijančič, Fonda, Vitello, Vusio, Rupini, Valzano, 12 Vascotto, 13 Pelaz.
ZARJA: Pucer, Grgič Ivo, Fran-dolič, Terčon, Samese, Cecchi, Grgič Darko, Metlika, Sulčič, Bidussi, Tieri, 12 Favento, 13 Križmančič Vojko.
STRELCI: v 5. min. Vusio, v 7. in 1S min Franrinlič. v 61. Franffi-
ni, v 65. min. Rupini, v 75. Grgič Darko.
Igrišče v Žavljah je bilo bolj podobno riževemu polju, kot pa nogometnemu pravokotniku, tako da je bilo zelo težko teči, kaj šele voditi ali podajati žogo. Kljub temu pa sta obe ekipi pokazali veliko voljo do zmage.
Domačini so povedli že takoj na začetku po napadu bazoviške o-brambe. Zarjani so se po golu le nekoliko predramili in že v naslednji akciji izenačili s Frandoličem, ki je izkoristil lepo podajo Darka Grgiča. Od tega trenutka dalje pa je začela Zarja diktirati svoj tempo in je potisnila domačine v o-brambo. V 15. min. se je Frando-lič polastil žoge v kazenskem prostoru, preigral nekaj igralcev ter vratarja in povedel. To je bila hladna prha za domačine, ki se do konca polčasa niso znali organizirati.
V	drugem delu tekme pa so Zaule pritisnile; sodnik jim je dosodil dvomljiv prekršek na črti kazenskega prostora, ki ga je lepo streljal Frangini. štiri minute kasneje pa je ponovno sodnik spregledal off-side, tako da je lahko Rupini nemoteno dosegel vodstvo za svojo ekipo. Bazovci so se kljub temu zagrizeno vrgli v napad in imeli nekaj zelo ugodnih priložnosti. Gol je padel le 15 minut pred koncem, ko je Darko Grgič z glavo premagal Pav-šeja. Do konca sta nato ekipi igrali previdno, tako da se rezultat ni več spremenil.
Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Terčon in Cecchi.
Big
Gaja — Grandi Motori 0:0
GAJA: Olivieri, Olenik, Čermelj, Zuzich, Gabrielli, Vrše, Branko Grgič, Saule, Rismondo, Zippo, Bržan, 12 Kante.
GRANDI MOTORI: Detela, Bartoli, Zarattini, Nardini, Malinari, Mo-cenigo, Piol, Srpic, Lionetti, Giorgi, Freno, Rossi.
SODNIK: Sempelai iz Gorice.
KOTI: 4:6.
Rezultat sam ne zadovoljuje ne Gaje ne gostov iz Trsta, kajti obe ekipi sta »lačni* točk. Igra je bila praktično nemogoča, kajti igrišče je bilo pravo «močvirje», povrh tega je onemogočil igro še dež, ki je skozi vso tekmo spremljal igralce. Vse to pa ni oviralo obeh ekip, da ne bi zaigrali zelo borbeno in zagrizeno.
V	glavnem se je igra v prvem polčasu odvijala na sredini igrišča in zelo redki so bili nevarni streli na vrata. Prvo nevarno akcijo je sprožila Gaja, toda Bržan si je žogo (sam pred vrati) preveč »podaljšal*, tako da je bil vratar Detela na mestu; nato so bili Tržačani nekoliko nevarnejši in so tudi prevzeli pobudo v svoje roke; najzrelejšo priložnost je imel proti koncu polčasa Lionett, toda njegov lepi strel je skončal le za las zunaj vrat.
Tudi po odmoru sta si obe ekipi prizadevali, da bi osvojili dragoceno zmago, in GMT bi kmalu povedel, teda tokrat je Olivieri dobro posegel. Zaključni pritisk je bil gajevski, a brez učinkovitih strelov na vrata; najboljšo priložnost in tudi najlepši Strel smo opazili le pet minut pred koncem, ko je Zippov strel šinil nad prečko in s tem je bilo tudi tekme konec.
d. gr.
Primorje — Pol. Opicina 0:1
PRIMORJE: Babuder, Tomizza, Čok, Angileri, Blažina, Barnaba, Marassi (v 27. min. Radesich), Husu, F. Sugan, Olivo, Rustja.
POL. OPICINA:	Štoka, Gaeta,
Crizman, Visintin, Paolich, Pestrin, Rozman, Stradi, Colonna, Vascotto, Verch.
STRELEC: v 78. min. Blažina (avtogol).
SODNIK: Devetak iz Gorice.
GLEDALCEV: 300.
Primorje je na blatnem proseškem igrišču klonilo proti Pol. Opicini s pičlim rezultatom 1:0 potem ko je v začetnih minutah tekme zgrešilo kar dve enajstmetrovki in okoli 25. min. igre je ostalo na igrišču le z desetimi igralci, zaradi izključitve kapetana Barnabe.
Sodnik je bil torej pravi protagonist te tekme, saj je neupravičeno izključil kapetana Primorja, ki je povsem korektno opozoril sodnika, da se je v prejšnji akciji nasprotni igralec dotaknil žoge z roko. Ta nevšečnost je seveda potrla Proseča-ne, ki so do tistega trenutka igrali kar dobro. Z nogometašem več so gostje v ostalih minutah tekme prevzeli vajeti igre v svoje roke in so popolnoma nadigrali «rdeče-rumene*. Po 30 minutah igre je moral zapustiti igrišče (zaradi poškodbe) tudi Marassi, katerega je zamenjal Radesich.
Romana je pred lastnim občinstvom z 2:1 premagala trenutno svojega najnevarnejšega nasprotnika. S tem uspehom so Tržičani dosegli 10 zmag v letošnjem prvenstvu, kar predstavlja najboljši rezultat od vseh ekip v 2. AL, ki igrajo v naši deželi.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da štandreška Juventina polagoma prihaja iz krize. Dva zadnja remija pomenita za ju-ventince v bistvu dve zmagi, tako da z večjo mero optimizma gledajo na nadaljevanje prvenstva v prihodnjem letu.
IZIDI 14. KOLA
Itala - Staranzano	1:0
Aiello - Terzo	0:1
Fiumicello - Torre	1:1
Juventina - Torriana	2:2
Audax - Ruda	0:0
Romana - Sevegliano	2:1
Malisana - Romans	0:0
Villesse - Moraro	1:1
LESTVICA
Romana 22; Sevegliano 19; Fiumicello, Torriana 18; Mora-ro 16; Staranzano 15: Itala 14; Ruda, Villesse 13; Romans, Ter-zo, Malisana 11; Torre 10; A-iello 8; Juventina 7; Audax 6. PARI PRIHODNJEGA KOLA (7. 1. 1979)
Torriana - Audax, Ruda - Villesse; Sevegliano - Juventina, Terzo - Malisana, Staranzano -Fiumicello, Moraro - Romana, Torre - Itala, Romans - Aiello.
STRELCI ZA JUVENTINO:
4 gole: Radikon 2 gola: Kodrič
1 gol: Medeot, Gomišček, Devetak, čevdek.
(pr)
Tudi v nadaljevanju so bili gostje takoj od začetka polčasa v stalni premeči in so skušali na vse načine priti do gola, toda proseška obramba je bila vedno na mestu, čeprav bi Opicina ob najmanj dveh priložnostih lahko bila uspešna, če ne bi bili njeni napadalci preveč netočni. Tudi vratar Babuder se je dobro izkazal, saj je z odličnimi posegi večkrat rešil svoje barve. Nič pa ni mogel storiti v 23. min. d.p., ko je Blažina v kazenskem prostdru nehote poslal žogo v lastno mrežo. Tak gol je seveda še bolj demoralizira! domačine, ki pa so vseeno skušali reagirati, toda brez jasnih idej, tako da so bili gostje še bolj nevarni s hitrimi protinapadi. Le za las so zgrešili celo serijo zadetkov. Pro-sečanom se je poznala tudi utrujenost in vratar Štoka ni bil v nadaljevanju igre sploh zaposlen, saj so se maloštevilne akcije Primorja izjalovile že pred kazenskim prostorom gostov, ki so tako s Proseka odnesli dve zasluženi točki. Če bi Prosečani igrali vso tekmo v popolni postavi, naloga Opicine ne bi bila tako lahka.
Kot pozitivno točko moramo omeniti, da je pri Primorju prvič v letošnjem prvenstvu igral branilec Čok, ki je odlično opravil svojo nalogo.
H. V.
Breg — Sovrana 1:2 (1:1)
BREG: Micor, Sovič, Klun, Daz-zara, Ražem, Melon, Samec, Lovri-ha, Ciguj, Aizzolin, Strnad.
SOVRANA: Covi, Colombo, Verdnik, Ravalico, Godas, Ierman, Visintin, Marchio, De Cald, Orto, Vi-donis, 13 Tosetto.
STRELCI: v 13. min. p.p. Lovri-
ha, v 14. min. Vidonis, v 31. min. d.p. De Caio.
SODNIK: Vignanelli iz Trsta.
GLEDALCEV: približno 150.
V	nedeljo so Brežani v tekmi proti Scvrani doživeli svoj tretji letošnji prvenstveni poraz, vendar ga niso zas užili. Skozi vso tekmo so bih popolnoma enakovredni nasprotnikom in so celo prvi prišli v vodstvo.
V	13. minuti je sodnik dosodil 11-m e* rov ko v korist domačinov in Lo-vriha je svoje de'o lepo opravil. Niti minuto kasneje pa se je enaka priložnost nudila nasprotnikom in izkušeni Vidonis je izenačil. Medtem ko je bila v začetku tekme igra živa, se je proti koncu polčasa razmeroma umirila in odvijala se je le na sredini igrišča.
V	drugi polovici tekme se je igra spet razživela in oba vratarja s^a imela polne roke dela. V 7. min. je dvakrat dobro branil Micor, malo kasneje pa je Covi ubranil zelo nevaren strel Kluna. Prav proti koncu tekme pa so gostje prišli v vodstvo. V 31. min. je Tosetto močno streljal v vrata, Micor je strel u-branil, odbite žoge pa se je polastil De Calo ter jo poslal proti vratom. Žoga ni še v celoti prekoračila gol-črte, sodnik pa je štel zadetek za veljavnega. Tik pred koncem je nato sodnik izključil Visintina in s tem je bilo tekme konec.
SM.T
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
lesna zmaga Sokola
Scoglietto - Sokol 69:70
(40:28)
SOKOL: Koianec, Bandelj 5 (1:3), Gruden 8, Niko Pertot, Klanjšček, Pangoe, Caharija, Devetak 17 (3:5), Nevenko Pertot, Ušaj (k) 40 (2:6).
SODNIK: Leoni.
PM: Sokol 6:14, Scoglietto 9:21.
PON: Bandelj (36) in Ušaj 20).
Z dobro igro v drugem polčasu je Sokolu uspelo iztržiti prvo zmago v tem prvenstvu. Nabrežinci so tokrat ostro reagirali po dolgem zasledovanju v petnajsti minuti drugega polčasa prehiteli nasprotnice, ki so v prvem delu že vodili z 38:24. Presenečenj pa tudi tedaj ni b;lo konec, kajti Scoglietto je spet p> vedel v osemnajsti minuti z 68:64, a tudi tokrat so sokolovcj dosegli tri zaporedne koše, nato pa branili tesno vodstvo.
V tej tekmi bi pohvalili vse I-gralce, še posebej pa Pangosa in Grudna za delo v obrambi, Devetaka, Ušaja in Bandelja pa v napad. Daleč najboljši na igrišču je bil Martin Ušaj, ki je dosegel rekordno število točk in je bil za nasprotnike skoraj neustavljiv.
Marko
B. Leon predsednik Allctke Gorizia
Na zadnjem občnem zboru atletskega društva »Atletica Gorizia* so za novega predsednika imenovali Bruna Leona, ki je tako zamenjal Fulvia Ladinija, ki je temu društvu predsedoval že od u-stanovitve.
Na letnem zasedanju so ugodno ocenili lanskoletne uspehe na a-tletskem področju, saj je goriško društvo zasedlo 2. mesto na deželni ravni. Kar zadeva novo sezono, so že programirali nekaj najvažnejših manifestacij.
14. januarja (v Krminu) ter 4. februarja (v Gorici) bodo pripravili tekmovanji čez drn in strn, ki bosta veljali za deželno prvenstvo. Junija bodo organizirali 2. memorial Ziani, septembra pa a-tletsko srečanje za pokal Gratton. Najvažnejša prireditev pa bo v drugi polovici aprila, ko bodo na Goriškem pripravili mednarodni maraton, na katerem bodo sodelovali najboljši atleti iz Italije in drugih držav.
(pr)
____- MIŠKO KRANJEC
( Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
71.
Zdaj ni več dvomila, da ji v resnici ne gre niti toliko Zgolj za ljubezen. Ni in ni si še bila na jasnem, kako )e mogla spravljati v neločljivo povezanost svojo ljubezen
Goriška in svoje dejanje v podjetju, in to v takšno Povezanost, da se bo s krajem njene ljubezni razkrilo vse drugo. Vse to ni bilo v nikakršni pravi zvezi, kar je s&iria dobro vedela, celo ker Marjanu o vsem ni prav Bič povedala. In vendar — čutila je, kako je v vsem Beka posebna vzročnost: konec ljubezni bo pospešil razbitje njenega dejanja, obsodbo nje same.
Ob dveh je kakor omotična odtavala iz pisarne v toenzo, kamor so jo noge same od sebe zanesle, čeprav H ni bilo do hrane. Jedla je brez teka, kakor bi opravila pusto delo v pisarni. Okoli nje so sedeli sami njej ibro znani ljudje iz podjetja, in sploh z Okraja. Mladi idje, novinci v mestu, novinci v službi. Mnogi so prišli 8 kmetov, kjer jih je Okraj -odkril*. Tu so se v nekem Pbgledu kaj hitro pogospodili, Majdi pa se je zdelo, da Se jih še vedno drži vonj po zemlji.
Ni se zmenila zanje, ko so pri mizah pletli svoje Marnje, veseli in glasni kakor vedno, dokler ni nekdo
omenil Goriška. Tedaj je prisluhnila: da je bil včeraj spet junak dneva. Nakar je ena dejala:
•Ta pa zna uživati, ta!» Druga je dodala zaničljivo:
«Sem radovedna, kdaj se bo tudi te naveličal.*
Majda je vedela, da govorijo zato, da bi jo žalile. Celo tisto o uživanju, v čemer je bilo nekaj umazanega, opolzkega, je šlo na njen račun. Tretja, starikava, ki se je gotovo ni nihče več usmilil, je rekla kar glasno in izzivalno:
«Ta jih zamenjuje kot kuhinjske cunje in jih zmeče nazadnje vse v kot. Gredo pa nanj kot muhe na med! Strašno mora biti sladak.*
To je rekla s tolikšnim posmehom in zaničevanjem, da bi Majda najraje vstala in jo udarila. A se je premagala in se hitro pobrala iz menze.
Tavala je po mestu v brezupni vročini, ki je hromila telo in dušila duha. Nehote je pritavala do doma, obstala v sobi, ne da bi za seboj zaprla duri, se ozrla po predmetih in po sobi, ki se ji je zdela tako tuja, da ni mogla vzdržati v njej. Pobegnila je iz nje in zaklenila za sabo, ne da bi mislila na to.
Ne, tako ni bilo mogoče dalje! Morala je h Gorišku.
Našla je duri zaklenjene in se ni oglasil, ko je potrkala. Ko pa se je odhajajoč naglo ozrla, se ji je zazdelo, da je za zaveso zagledala njegovo senco. Vendar je šla dalje. Nato se je vrnila po drugi ulici, potrkala drugače, kakor je sicer bila vajena in tedaj je Gorišek rekel svoj «naprej». .
Premotila ga je. Presenečen je pomežikoval. A se je surovo zakrohotal, da, prav surovo se je zakrohotal v
vso to njeno brezmejno bolečino, v ves ta njen obup. Njegova surovost, njegov grdi krohot — to je bilo, kar je Majdo do kraja predramilo in kar je odločilo. Majda je prihajala iskat sprave, prišla je moledovat. Vrgla bi se pred njim na kolena, do kraja bi se ponižala, če bi jo le za spoznanje lepše sprejel. Za trenutek je onemela, gledala osuplo v njegov krohotajoči se obraz; a ne zato, ker bi bila presenečena nad njim, pač pa se ji je tisti trenutek porodilo: kaj je lepše, kaj je dostojnejše, — da gre brez besede od njega in se ubije, ali da se kljub vsemu ponižanju oprime za rahlo možnost življenja. Oboje je bilo enako silno: smrt, ki bi vse poravnala in jo odrešila, in življenje, ki ga je konec koncev strastno ljubila in bila voljna teči za njim, čeprav zgubljenim, do kraja svojih dni.	\
Zmagala je drobna, komaj vidna iskra življenja, ne da bi Majda o tem razmišljala Ne, vse to se je v njej odločalo nagonsko in odločilo se je zato tako, ker je videla njega majhnega, nizkotnega, in ker ji je prišlo podzavestno v misel, da bi bilo nevredno, grdo, že ponižujoče, če bi se ubila prav zaradi nekega Goriška. Ker konec bi bil tak: ljudje bi govorili, da se je ubila zaradi Goriška in ne zaradi sramote, v katero je zabredla, ne zaradi dejanja, ki ga je storila, ne zaradi svoje zgrešene, zgubljene poti. Živa se bo lahko branila pred tako sramoto, mrtva se ne bi mogla.
Toda vse to je bilo daleč od kakšnega podrobnega, treznega razmišljanja! Prihajalo je iz globoke podzavesti, iz nagonske sle po nekakšnem odrešenju. V njej so ti zunanji vtisi le vzbujali odseve in ti odsevi so jo gnali v odpor proti njemu. Videla ga je ležati na kavču, slišala je njegov surovi glas, spoznavala je vso njegovo pokva-
rjenost, vso zgubljenost in podzavestno je dojela, da se je do tega trenutka z vsem tem zlagala, da ji je to prijalo, da je ta in takšen Gorišek bil njen vzor. Kakšna strahota! Še njegov obraz, na videz vedno tako gosposki, zglajen kakor nalašč za to, da bi zavajal, je ta trenutek postal odkrit.
V Majdi se je nekaj prelomilo.
Popustila je sla po tisti smrti, ki se ji je prej vsiljevala iz golega obupa nad zgubo njene vroče ljubezni, nad spoznanjem, da jo bo zapustil. Kolikor je sla po smrti šo tlela v njej, je bila zgolj sla po odrešenju iz vse te umazanije, iz tega propada, v katerega je zabredla.
Gorišek je še vedno ležal, le glavo je dvignil. Ni ji rekel, naj sede, niti ni imel volje, da se dvigne. Še vedno jo je hotel gnati v obup-, ni dvomil, da si ne bo nič storila in zato se lahko maščuje do kraja. Vprašal je trdo, še vedno surovo:
•Kaj hočeš, punca?*
Prišla je moledovat k njemu, prišla je, da se poniža in sprejme iz njegovih rok še tako bedno miloščino za svoje zavrženo življenje. Ti kratki trenutki, ko so se ji le odprle oči, ko se je do kraja razgalil pred njo, so bili dovolj, da se je v njej prebudilo nekaj ponosa, nekaj samozavesti. Imelo jo je sicer, da bi se obrnila in odšla brez besede, da bi za vselej na najbolj preprost način opravila z njim, s svojim dejanjem pa doma. Toda nekaj v njej, kar se je že včeraj oglašalo, jo je tudi zdaj zadržalo. Včeraj je nekdo namesto nje govoril, ko je zadrževal očeta, danes pa je isti v njej namesto nje ukrepal, medtem ko je govorila sama, ko je dejala:
•Zdaj nič več!»
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN»
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din za organizacije in podjetjo mesečno 55.00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ 2lro račun 50101-603 45361 «ADIT» DZS 61000 Llubliano. Gradišče 10/>l nad telefon 22207
Ob delavnikih, trgovski l modul (Sir 1 st vlš 43 mm) 18800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini t stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Stran 6
19. decembra 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
I zn
1 Trst
Član italijanske zveze časopisnih
založnikov FIEG
OFENZIVA IRSKE REPUBLIKANSKE ARMADE
Veliko Britanijo pretresa val terorističnih atentatov
Včeraj eksplodirala v Londonu dva peklenska stroja, v nedeljo bombe v petih britanskih mestih
Zadnje slovo od Lelia Bassa
LONDON — Po nedeljskih bombnih atentatih v petih britanskih mestih, sta včeraj zjutraj eksplodirala dva peklenska stroja v samem londonskem središču. Med britanskimi opazovalci vlada že prepričanje, da se je pričela tako imenovana predpraznična ofenziva irske republikanske armade (IRA), čeprav si atentatov ne lasti nihče.
Prvi včerajšnji atentat se je pripetil ob 1.10 v podzemski garaži nekega mladinskega hotela v nepo-srednji bližini Oxfordske ulice, važnega trgovskega središča. Preiskovalci so prvi trenutek domnevali, da sta bila podtaknjena dva peklenska stroja, kasneje pa so ugotovili, da so neznanci parkirali v garaži le en avto, v katerem je bilo od 2,2 do 4,5 kilogramov eksploziva. Plameni pa so raznesli tudi rezervoar bližnjega avtomobila, od tu prvotna domneva o dveh peklenskih strojih. Eksplozija v zaprtem prostoru je bila tako močna, da se je stavba hudo stresla, gostje, po večini študentje, so zbežali iz poslopja in so jih zasilno namestili v drugih hotelih.
Nekaj minut kasneje je s podobno tehniko eksplodiral avto, ki je bil parkiran pred nekimi vladnimi uradi v Ul. High Holbom. Tokrat pa je bila eksplozija močnejša, vsaj trinajst kilogramov eksploziva. Zračni pritisk in drobci avtomobila so hudo poškodovali pročelje bližnje palače, steklo pa je lažje ranilo mimoidočega nočnega čuvaja.
Kot rečeno, je v nedeljo prišlo do bombnih atentatov v petih britanskih mestih: v Liverpoolu, Manchestru, Coventryju, Bristolu in Southamptonu. Eksplozije so povzročile ogromno materialno škodo, ranjenih je bilo tudi devet oseb, na srečo le lažje. Za razliko od včerajšnjih eksplozij, niso peklenskih strojev podtaknili v parkirane avtomobile, temveč so jih namestili v razne veleblagovnice in gostinske obrate. Po znani teroristični tehniki irske republikanske armade, je bil poleg vsakega peklenskega stroja še drugi, ki naj bi pokončal reševalce. Policija pa jih je pravočasno demontirala. Glede na tehniko in rabljeni eksploziv je Scotland Yarcj prepričana, da so neklenske stroje podtaknili pripadniki irske republikanske armade.
Med britanskim javnim mnenjem vlada bojazen, da bi se ponovil krvavi obračun iz leta 1975, ko je bilo v bombnih atentatih na desetine m.tvih in ranjenih. Bojazen še krepijo izjave irskih teroristov, da ne bodo spoštovali božičnega in novoletnega premirja, temveč, da bodo sprožili »gospodarsko vojno» z bombnimi atentati v trgovinah in javnih lokalih, da bi prizadeli londonsko vlado na najbolj občutljivem mestu, in sicer pri splošni potrošnji.
Kitajski dovtipi o Sovjetski zvezi
Dobro vemo, da nista Kitajcem Sovjetska zveza in Vietnam najbolj simpatična. Spomnimo se samo ostrih političnih sporov, mirne duše lahko bi rekli tudi kreganj. Kaže pa. da so Kitajci zadnje čase opustili tudi svojo resno zadržanost in so se lotili Sovjetsko zvezo satirično obdelovati.
V včerajšnji številki kitajskega dnevnika z najvišjo naklado, Ženmin ži bao, beremo tudi ta politični vic:
Anglež, Francoz in Rus se pogovarjajo o avtomobilih. Anglež pravi: na poslovna potovanja se vozim z rolls-rog-cem. moja žena gre po nakupe z minijem, medtem ko se v tujino peljemo z ijaguar-jem». Francoz pa uporablja DS, njegova žena «peugeot», v tujino pa se vozita z «ma-trot. «ln ti?», vprašata Rusa, ki vztrajno molči. «No ja, jaz imam «moskviča». <dn ko se pelješ v tujino?» cTakrat pa se poslužim tanka,» odgovori Rus. (mč)
Medtem je Scotland Yard pozvala vse prebivalstvo, naj bo oprezno pred vsakim sumljivim zavojem in tudi pred poštnimi pošiljkami. IRA je namreč v Ulstru razvila tako teroristično dejavnost, da jo lahko prepreči le budnost prebivalstva. Neznanci »pozabljajo* v trgovinah male zavoje, podobne glasbenim kasetam, v njih pa so miniaturni peklenski stroji. Eksplozivne poštne pošiljke pa so v Veliki Britaniji postale že vsakodnevna stvarnost, s katero se s hudimi posledicami soočajo uslužbenci poštnih uradov in marsikateri naslovnik, (voc)
Malenkostni premiki pri nedeljskih volitvah v Belgiji
BRUSELJ — Po še nepopolnih in neuradnih podatkih niso nedeljske
parlamentarne volitve v Belgiji bistveno spremenile razmerja sil. Predsednik- dosedanje vlade Paul Van Den Boeynans je celo izjavil, da so bile volitve brezsmiselne. Flamski krščanski socialci so v poslanski zbornici pridobili eno mesto, prav tako valonski, medtem ko so valonski socialisti zgubili tri sedeže, flamski pa enega, flamska desničarska volk-sunie je zgubila šest mest, štiri poslance pa so pridobili liberalci, komunisti dva, ostale frankofonske stranke so obdržale isto število poslancev. Nebistveni premiki so bili tudi v senatu, kjer so flamski in frankofonski krščanski socialci obdržali relativno večino, izgubili pa so tri senatorje. Od «klasičnih» strank je največji uspeh zabeležila komunistična partija, ki je podvojila glasove, dva senatorja ima neka flamska ekstremistična stranka, e-nega pa «protidavčna» stranka.
V Rimu je bil včeraj pogreb Lelia Bassa, ki je umrl v soboto v starosti 75 let. Na sliki vidimo nekatere politične osebnosti, ki so se udeležile pogreba: z leve ministra Bonifacio in Morlino, Berlinguer, Pa-jetta in La Malfa	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifninifnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiv
NEOFAŠIST ANTONIO BRAGGION KONČNO V SODNI KLETKI
Po treh letih skrivanja v tujini aretiran morilec Ciaadia Varallija
Branilci (rdijo, da je morilec levičarskega študenta sam sklenil, da se preda pravici
MILAN — Agenti milanske kvesture so v prvih jutranjih urah aretirali mladega fašista Antonia Brag-giona, ki mu ravnokar sodijo zaradi zahrbtnega umora mladega študenta Claudia Varallija.
Zgodilo se je 16. aprila 1975 v milanskem centru, na Trgu Cavour, ko je Braggion z nekaj streli ubil študenta Varallija in ranil njegove spremljevalce. Zdi se, da so v morilcu že tedaj spoznali Braggiona, ki je pa izginil. Pravijo, da se je skrivaj odpravil čez mejo, v Švico, kjer so ga večkrat videli, a se je spretno izmikal policiji vsakokrat, ko mu je prišla na sled.
Medtem se je v Milanu začela sodna preiskava. Te dni pa se je pričela proti odsotnemu fašistu sodna obravnava. V petek je državni tožilec Luigi De Ruggiero zahteval zanj kazen 16 let zapora. Kmalu zatem sta Braggionova branilca začela zagotavljati sodnikom,da se bo njun varovanec sam prijavil sodnim o-blastem, najbrž v upanju, da mu bodo znižali kazen.
Dejansko je policija včeraj zjutraj prijela Braggiona, ga najprej odpeljala na kvesturo, nato pa naravnost na sodnijo, kjer so v pričakovanju obtoženca za nekaj ur odložili proces.
Verzijo aretaciji mladega fašističnega mori'ca ne sovpadajo povsem. Policija trdi, da mu je sama prišla na sled in da je Braggiona aretirala pred domom njegovih staršev, ko je ravnokar sedel v avtomobil. Odvetnika pa trdita, da se je Braggion včeraj zjutraj pripeljal z vlakom v Milan (od kod, nočeta povedati) in da se je napotil naravnost v njun ured. Od tod naj bi odvetnika telefonirala tožilcu in policiji, da se namerava njun varovanec predati sodnim oblastem. Po tej verziji naj bi ga agenti aretirali na stopnišču tik
Antonio Braggion v kletki
pred uradom, kjer naj bi jih sam počakal.
Kakorkoli že, Braggiona so agenti prepeljali v sodno palačo. Medtem je predsednik sodišča odredil premestitev obravnave v večjo dvorano, kjer se je zbrala množica mladih, predvsem študentov, Varallijevih prijateljev in tovarišev. Braggiona so pripeljali v sodno dvorano in ga posadili v kletko za obtožence. Ni pa spregovoril ničesar, ker nima več te pravice. Tudi zaslišali ga ne bodo, ker se je formalna sodna razprava že izčrpala. Po posegih branilcev bo Braggion kvečjemu lahko krajše spregovoril v lastno obrambo.
(sts)
Dvomolornik strmoglavil nedaleč od Ustice: na krovu le pilot
PALERMO — Dvomotorno letalo »cessna 421» na progi Miinchen -Punta Raisi (Palermo) je včeraj popoldne nekaj minut po 17. uri strmoglavilo v morje v neposredni bližini otoka Ustica. Pilot je bil v stalni
vezi s palermskim letališčem, kjer je bilo vse pripravljeno za zasilni pristanek, saj je imelo letalo okvaro na enem motorju, drugi pa se je zaradi preobremenjenosti prekomerno segreval. Po prvih vesteh naj bi bil na krovu strmoglavljenega »aereotaksija* le pilot, ni pa v celoti izključeno, da ni letalo sprejelo kakega potnika med pristankom na Dun^u.
• Hud udarec
(Nadaljevanje s l. strani)
stavlja nova cena nafte. Dalje je treba upoštevati, da smo tik pred uvedbo novega triletnega razvojnega načrta (t.i. «načrta Pandol-fi»), ki je bil sestavljen pred podražitvijo nafte in ki torej ne u-pošteva te nove realnosti. Vse to le komplicira sedanji italijanski gospodarski trenutek in ni lahko predvidevati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnjih mesecih. Edini, ki jim nova podražitev nafte v tem trenutku olajšuje delo, so menda zagovorniki novih jedrskih central.
iiiiiiniiiiukiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuniiiiiiiiiiiMiriiitifuiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiliiiiiiiu
VESTI S KOPRSKEGA
30. OBLETNICA DELOVANJA FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA
Filatelistični klub Koper, ki šteje 75 članov, proslavlja 30-letnico delovanja. Ustanovili so ga 17. decembra 1948 na pobudo prvega predsednika Janka Filija. Peščica vnetih filatelistov je kmalu zatem začela ustanavljati sekcije po šolah v Izoli, Piranu, Umagu, Bujah in Kopru, v katerih so vzgajali mlade filateliste. Organizirali so tudi vrsto tematskih razstav in predavanj. Najpomembnejša je bila razstava v letu 1952, na kateri so sodelovali znani slovenski filatelisti, med njimi Lovrenc Košir, Ferdo Kobal in Božidar Jakac. Leta je tudi predstavil osnutke partizanskih znamk neprecenljive vrednosti, čeprav zamisli o tisku teh znamk niso mogli uresničiti.
Filatelistični klub Koper je s svojim delovanjem opravil pomembno poslanstvo, tako v ožji
.............................M i n n n.i ........ ■ i ■ 111 ■ II ■ 11 .....
Domislice zulujskega poglavarja
Napovedal je boj proti prešuštvovanju in nemorali ter v ta namen razpisal nekakšen «natečaj»...
PIETERMARITZBURG — Veliko so si ljudje že izmislili, da bi obvarovali devištvo brhkit deklet, vsaj dotlej, dokler ne stopijo v zakonski stan. Tiste, ki so »nečistovale*, preden so se spečale s svojim zakonitim možem, so postavili celo na grmado, v najboljšem primeru pa so bile na slabem glasu in so jih jemali kot primer vsega hudega in slabega, ožigosali so jih kot čarovnice in še huje. Še vitezi, ko so se odpravljali na križarske vojne in razne bojne pohode, so svojim izvoljenkam nataknili deviški pas in s seboj vzeli ključ, kajti zapelje valci in zvodniki so vedno na preži.
Pred dnevi pa je poglavarju nekega zulujskega plemena iz Južne A-frike šinila v glavo nova domislica, da bi obdržal devištvo deklet.
Poglavar rezervata Mufunze Va-lindaba Ngkobo je »razpisal* bogato nagrado, ki bo šla tisti vasi, ki bo ob koncu vsakega leta predstavila največje število »čistih* deklet, oziroma devic. Nagrada je velik rejen bik, zaradi katerega bo nema ra vzplamtela prava vojna proti pre šuštvovanju.
Domiselni Ngkobo je ustanovil tudi posebno komisijo, ki bo pregledovala sumljiva, pa tudi nesumljiva dekleta. Komisijo sestavlja sedem
starejših, izkušenih žena
Dekleta, za katero bi bilo izpričano, da so izgubile devištvo, bodo morala plačati visoko globo, mladenič pa, ki je imel pri tem prste vmes, bo moral poleg globe darovati staršem zapeljane mladenke tudi dve živali. Lahko bo izbiral med kozami, ovni in kravami.
S temi prijemi je torej poglavar Valindaba Ngkobo napovedal boj proti prostituciji in nemorali v svojem plemenu, mogoče bo v tem tudi uspel, saj je darilo za devištvo kar se da vabljivo, pa čeprav tudi, metaforično vzeto, malce protislov no... (mč)
in širši domovini, kakor tudi v zamejstvu.
Osrednja proslava ob 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je bila v nedeljo v Kopru s slavnostnim zasedanjem skupščine kluba in z odprtjem razstave v prostorih pokrajinskega muzeja v Kopru. Svoje zbirke je predstavilo pet razstavljavcev in to na teme: Jugoslavija, pismenske ovojnice, izdane ob raznih jubilejih, / razglednice in znamke, ki ponazarjajo boje, od soške fronte do konca druge svetovne vojne in osnutki partizanskih znamk, dela akademskega slikarja Božidarja Jakca.
Amc.iško priznanje
posadki ladje Maribor
Ladja Splošne plovbe Piran »Maribor* je prejela letošnje priznanje ameriške Obalne straže. Ta organizacija dodeljuje vsako leto priznanja posadkam ladij, ki se u-veljavljajo pri organizaciji plovbe v priobalnih vodah ZDA, kakor tudi pri reševanju človeških življenj. Ladja Maribor pluje na liniji za Centralno Ameriko in pristala tudi v lukah zahodne ameriške obale. Priznanje je dobila tudi zaradi tega, ker so zelo ugodno ocenili o-premo ladje za primere, ko je treba reševati ogrožena človeška življenja.
Pomembni načrti
na ogled občanom
V avli poslopja koprske občinske skupščine so na ogled občanom zazidalni načrti za naselje Prade, urbanistični načrt za ureditev koprske športno - rekreacijske cone ter dispozicijski načrt za razširitev koprske lukt. Občani bodo tako imeli več tednov priložnost, da dajejo svoje pripombe k tem načrtom, s čimer se uveljavlja oraksa, da načrti, ki zadevajo ob čane. niso samo stvar ozkih stro,-kovnih krogov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Odprta Babna hiša»
(Nadaljevanje z 2. strani)
dločen boj, ki je večkrat prinašal nepopularnost in tudi osebne žrtve naših občanov.
Interesi in povečava produktivnosti družbe Aquila bodo z izgradnjo bencinovoda zarezali novo rano v naš teritorij. Toda v tem primeru ni šlo, kot v prejšnjih letih, vse mimo ali skoraj mimo nas. Združili in sporazumeli smo se: neposredno prizadeti občani preko stanovske organizacije Kmečke zveze in občinska uprava ter z našo aktivno vlogo smo dosegli z družbo Aquila sporazum, ki je upošteval naše predloge glede trase bencinovoda in obsegal vse postavljene zahteve v zvezi s služnostjo, z vzpostavitvijo v prejšnje stanje in z odškodninami. Poleg tega je družba Aquila prispevala k obnovitvi občinske hiše 150 milijonov lir».
Župan Švab se je prisotnim predstavnikom družbe Aquila zahvalil za razumevanje in investicijo, dejal, da so bili z družbo oziroma z njenim tržaškim direktorjem inž. Polverig-gianijem vedno precizni in korektni in ponovil zahtevo, da bo družba do konca izvajanja del spoštovala dogovor. Prav tako se je župan zahvalil gradbenemu podjetju Glavina in vsem obrtnikom za opravljena dela,
Slovesna proslava
(Nadaljevanje z 2. strani)
L a j se je zahvalil dolgoletnemu prosvetnemu in dramskemu delavcu Marjanu Pertotu ter mu v priznanje izročil srebrno plaketo. Poimensko se je zahvalil tudi Berti Prašelj, ki je pripravila zavese ter Danilu Kočmanu in Egonu Bukavcu, ki sta postavila oder.
Slavnostni govor je imel podpredsednik Amaterskega odra Egon Štoka. Uokviril je najprej dobo, v kateri se je na Proseku in Kontovelu pričelo kulturno snovanje ter orisal razmere, ki so takrat vladale v naših krajih ter narekovale ustanavljanje kulturnih skupin. «Ljudje so se navzemali tujega duha in tuje miselnosti, kot se žal tudi danes marsikdo oprijemlje tuje miselnosti in prepričanja,* je dejal Egon Štoka, «zato so se naši dedje zbrali in ugotovili, da je domača govorna beseda na odru potrebna.* Govornik je nato z besedo prehodil dolgo pot skozi viharje prve svetovne vojne in nato še hujše viharje fašistične
strahovlade, preganjanj, trpljenja, . -	...	žrtev in tudi junaškega upora do
arhitektoma Dušam Valecic, Mitji danes, ko proslavljamo 100-letnico in Rar“*f"	tfiavrf,,.. P*w„ <<se spominjamo slavne preteklosti
Racetu, slikarju Klavdiju Palčiču, domačinu Zdenku Hrvatiču in njegovim sodelavcem, prosvetnemu društvu Slavec, domačim ženskam in vsem, ki so prispevali k obnovitvi in preureditvi «Babne hiše*. Na koncu svojega govora je še poudaril, da bo občinska hiša odprta za vse občane brez vsakršne diskriminacije za izboljševanje pogojev za boljšo in pravičnejšo družbo, za enakopravnost Slovencev tu in drugod v deželi, za mir in sodelovanje med narodi in državami na svetu ter dodal še kratko informacijo, da so že izdelani in odobreni načrti z' obnovitev in razširitev občinskih hiš v Prebenegu in Mačkoljah in da je / teku postopek za najsm potrebnega posojila.
Na kratko je nato spregovoril še glavni direktor tržaškega sedeža družbe Aquila inž. Polveriggiani. Dejal je, do pomen odprtja občinske hiše presega dogodek sam, ker priča, kako industrijska družba Aquila pojmuje svoj poseg v naravni in človeški ambient. Soglašal je z županom, da tudi ta hiša in način, kako je do njene realizacije prišlo, dokazuje novo ozračje med Italijani in slovepskp manjšino, ki ga navdihuje spoštovanje narodnostnih problemov in pravic. Zahvalil se je za priznanje o korektnih odnosih,' ki so bili vzpostavljeni med dolinsko občino in družbo Aquila in za klimo simpatij, ki je bila ustvarjena. Izrazil je tudi priznanje vsem, ki so pri realizaciji hiše sodelovali, predvsem gradbenemu podjetju Glavina za hitro in natančno izvedbo del in za spoštovanje ambientalnih značilnosti poslopja in pri tc.n dejal, da Li bilo treba tudi v bodoče skrbno paziti, da bo Kras ohranil svoje zgodovinska in kulturne značilnosti.
Otvoritvena slovesnost se je končala s tem, da je bivši dolgoletni predsednik prosvetnega društva »Slavec* Zdenko Hrvatič prerezal tradicionalni trak, :.akar so si gost.' in domačini ogledali novo res lepo u-rejeno gledališko dvorano, ki ima 150 sedežev, zgodovinski prikaz pro svetnega in naro' .ega življenja v vasi ter razstavo del tržaških sloven skih likovnikov v kletni umetnostni galeriji, ki je kot galerija nekaj e-dinstvenega verjetno v vsej naši deželi. Sledila je še zakuska v č eda-nji dvorani domačega prosvetnega društva.
Praznični dan se je nadaljeval s popoldanskim kulturnim sporedom v novi dvorani «Babne hiše*, pri katerem so sodelovale domač kulturno prosvetne kupir.e in	ezniki,
pred njim pa sta spregovorila sedanji predsednik društva Slavec Enio Ku ret In župan Švab. O prireditvi bomo izčrpneje poročali jutri, (jk)
ob prepričanju, da naša odrska slovenska beseda ne bo izumrla, dokler bo naš slovenski narod živel, trpel, vztrajal, kljuboval nevarnostim, a živel:* Na koncu je govornik poudaril še dejstvi, da se proslava končno odvija v novi dvorani in da bo A-materski oder odslej nosil ime Jake Štoke, katerega življenjepis je nato prebrala Nives Ukmar.
Miljski občinski svet bo na dre-višnji seji obravnaval več pomembnih vprašanj. Na dnevnem redu je poleg razprave o proračunu miljske občine za leto 1979 tudi ustanovitev stalne komisije za odnose s koprsko občino. Svetovalci bodo sklepali tudi o občinskih pobudah za zaposlitev mlade delovne sile, o odboru, 'ki naj bi skrbel za varnost v petrolejski luki ter o dopolnilnih delih pri občinskem vodovodu.
Forlani sprejel predsednika Comellija
Zunanji minister Forlani je včeraj na Farnesini sprejel predsednika deželnega odbora Furlanije - 'Julijske krajine Comellija, odbornika za industrijo Rinaldija in pa sopredsednika jugoslovansko - italijanske mešane komisije za industrijsko prosto cono prof. Cagliotija.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto, ekonomska oddaja
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Vlak, otroška oddaja
17.25 Ihtavi, simpatični
Braccio di Ferro
17.35 Nekoč je bil. .. jutri!, otroška oddaja
18.00	Argumenti
18.30	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.00	Predstavitev novih filmov
19.20	Wcobinda, TV film Konj za Tiggie
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 TAJEN DAN, iz istoimenskega romana Rodolfa EK>-nija, prvo nadalj.
21.45	Besedo otrokom, četrto nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Dogodki in ljudje italijanskega juga
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgojna oddaja
17.00	SARA IN NOE, risanka
17.05 Beli delfin Zum
17.20	Mladih trideset minut, tedenski program aktualnih dogodkov
18.00	Vzgojna TV drugih
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 —
Športne vesti
18.50 Dober večer s . . .
QUARTETTOM CETRA
19.45	DNEVNIK 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40 Dnevnik 2 — Gulliver.
V današnji oddaji bomo lahko sledili zanimivemu prikazu dejavnost slovitega ruskega lutkarja Obrazova, ki ravno sedaj gostuje v Italiji. Sledil bo prerez nad pokojnim pesnikom Pierpaolom Pasolinijem kot literatom in humanistom; sodelovali bodo razumniki pa tudi preprosti ljudje iz Furlanije, nje-ve rodne zemlje, nakar bo kot zadnja točka na vrsti pregled fulklornih zanimivosti s Saredinije, tako še zlasti tipičnih «muralesov», ki ponekod na otoku pomenijo nekakšno alternativno obliko kulture.
21.30	Hoditi okoli grma robidnic, film. Režija: Clive Donner, igrajo: Barry Evans, Judy Geeson in drugi
Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45 - 10.00 TV v šoli
16.20	Šolska TV: Avstralija, Oborožene sile SFRJ
17.25	POROČILA
17.30	Radenci '78, glasbena oddaja
18.00	Obzornik
18.10	Daljnogled
18.40 Čas, ki živi
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Diagonale
20.35 Stendhal: Lucien Leuwen, TV nadaljevanka
21.25	Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja.
V njej bomo spoznali po mnenju nekaterih edino izvirno ameriško glasbeno obliko: musical. Slišali bomo mnenja o njem od skladateljev, bro-adwayskih producentov in drugih. Še vedno živi precej pomembnih ustvarjalcev, saj se je musical pojavil razmeroma pozno. Videli bomo skladatelje, kot so Stephen Sondheim, Richard Rodgers, Larry Hart in Galt McDer-mott. Ti ustvarjalci omenjajo sorodnost misacala z opero, nekateri pa ga sploh imajo za ameriško opero. Spregovorili bodo nazadnje tudi še ustvarjalci modernega mu-sic£ilci
22.15	TV DNEVNIK
Koper
19.30 Odprta meja
20.00	Otroški kotiček: risanka
20.15	TV DNEVNIK
20.35	Aktualna tema
21.05	Lucien Leuvven, serijski film, prvi del
22.00	Narodna glasba: ČEŠKA
Zagreo
17.45	Otroška oddaja
18.15	Nove knjige
19.05	Kulturni pregled
20.00	Igra, celovečerni film
ŠVICA
18.20	Kulturna oddaja
19.35	Svet v katerem živimo
20.45	QuaU.ro biicer e ’na gazosa, televizijska igra
21.45	Tretja stran, vesti
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Spoznavajmo kantav-torje; 9.30 Poznate Evropo?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert -redi jutra; 11.00 Naš podlistek: 7. J. Križanovska: «Moč preteklosti*; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Stara navada - železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v	izložbo	plošč;	16.30
Čudoviti otroškj svet; 17.05 Mi in glasba: 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30,	9.30,	10.30,	11.30,
12.30,	13.30,	14.30,	15.30,	16,30,
17.30,	18.30,	19.30,	20.30,	21.30,
22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.33 Operni izvajalci;
9.00	Orkester Lalo Schifrin;
9.15 «Bouvard et Pecuchet*; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;	10.15 Orkester Baiardi;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00
Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Edizioni Liscio Folk;	15.40	Vrtiljak jugoslovanskih motivov;	16.05	Edig GalletU;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Plošče,
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00,	12.00, 13.00,
14.00,	15.00,	17.00,	19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.00 -7.30 To noč, danes zjutraj; 8.35 Dan informacije v šolah; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasbena oddaja;
9.00-10.35 Radio anch’io; 11.30 Program z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in jaz ’78; Glasbena oddaja z Jer-ryjem Mantronom; 14.30 Libro-discoteca; 15.05 Rally; 15.30 Er-repiuno; 16.35 Srečanje z VIP:
17.05	Pijanec v gozdu, radijska igra; 17.25 Program z Loredano Bertč in Federicom Troianijem:
17.45	Glasbena šola; 18.35 Spazio-libero - Programi pristopanja; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Koncert pianista Micheleje Čampa-nella; 20.25 Kulturni program;
21.05	Radio 1 jazz ’78; 21.30 Dogodivščine abecede; 21.40 Kurt Weill, radijska igra; 22.00 Kom; binacija zvokov; 23.18 Lahko noc od...
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Neki drug dan'
8.45	Anteprimadisco; 9.32 Božič ne pesmi; 10.00 Športne vesti 10.12 Sala F; 11.32 Današnje pn povedi in pravljice; 11.52 Pesmi za vse; 12.45 Ne, ni BBC!; 13,40 Romanca; 15.00 - 15.45 - 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Pesmi za otroke: 18.33 Prostor X; 22.20 Parlamentarne novice.
LJUBLJANA
5.30,	6,00, 8.00,	10.00, 15.00.
19.00, 22.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro-otroci!; 8.08 Glasbena matineja:
9.05	Radijska šola za srednj0 stonnjo; 9.30 Iz glasbenih šol: 10.15 Kdaj, kam, kako in P° čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 v korak z mladimi; 15.45 Narava i° človek; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših so h stov; 19.35 Lahko noč, otroci.:
19.45	Minute z ansamblom Milan Ferlež; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijsk® igra; 21.25 Zvočne kaskade; 22.2« Skupni program JRT.
Informacije SIP uporabnikom
Opozarjamo uporabnike, da se je telefonska številka opcijske službe «Točne ure» spremenila od 16 na 161.
Točna ura 161
5IP Societa Italiana per l'E sei cizioTelefonico