Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 114 Ljubljana? sobota 14. maja 1927 es lih»j> ob 4. »jutraj. aa Stane mesečno Din »s—; za inozemstvo Din 4.o*— neobvezno. Oglasi po t ari tu. Upedniiivo i Ljubliana, Knaflova ulica štev. s/I. Telefon št. »07» in «804; ponoči tudi St. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din (Jpravnlštvo: Ljubljana, Prešernov« ulica &t- 54. — Teleion št. «036 nseratni oddelek; Ljubljana, PreAer-lova ulica št. 4, — Telefon št. «40« Podružnici: Maribor, Aleksandrova §t. 13 — Celle. Aleksandrove ce»ta Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-iana št. 11.84« - Praha čislo 78.180. W(en. Nr 10^.141 Konferenca Male antante v Jachimovu Poglobitev solidarnosti med Prago, Beogradom in Bukarešto Prri dan je bil posvečen splošni razpravi o mednarodnem položaju z ozirom na interese Male antante. — Razpravljalo se je tudi o nevarnosti fašistične imperialistične politike. — Karakterističen preobrat romunskega javnega mnenja proti Italiji. — Veliko število diplomatov in novinarjev na konferenci. jachimov, 13. maja f. Majska konferenca zunanjih ministrov Male antante je pričela danes zborovati v zimski pokrajini. Gorovje, ki ga je videti iz Palace-hoteia, se je preko noči odelo s snegom. Tudi zjutraj je snežilo kakor pred Božičem. Prihod ministrov Češkoslovaški minister zunanjih poslov dr. B e n e š je prispel dopoldne z avtomobilom iz Prage. Dr. Beneš se je nastanil v Radio-palastu. Dr. Beneša je spremljal šef kabineta Skalicki in šef tiskovnega urada Hajek. Zunanja ministra dr. Voja Marinkovič in Mitilineu sta prispela šele ob 12.45 s posebnim vlakom na postajo Schlacken-werth, kjer ju je sprejel zunanji minister dr. Beneš. Od tu so se ministri z avtomobili odpeljali v Jachimov. V prvem avtomobilu je sedel minister dr. Beneš v spremstvu svojega kabinetnega šefa. V drugem avtomobilu se je pripeljal jugoslovenski zunanji minister dr. Voja Marinkovič v spremstvu šefa kabineta Pelivanoviča in šefa presbiro-ja dr. Erhartiča. Končno je dospel ru-munski zunanji minister Mitilineu s šefom kabineta Antonom in šefom pres-biroja Manescujem. Udeležba diplomatov V Jachimov so prispeli še jugoslovenski poslanik v Pragi Lazarevič, ru-munski poslanik v Pragi, jugoslovenski poslanik v Bukarešti, albanski poslanik v Beogradu, češkoslovaška poslanika Seba in Koenzl-Jizersky in brat ru-munskega zunanjega ministra, dunajski rumunski poslanik Mitilineu. Večina diplomatov je prispela s soprogami. Med novinarji so tudi Rusi Konferenci prisostvuje okoli 60 novinarjev, ki zastopajo deloma časopisje držav Male antante. deloma svetovno časopisje. Opaženo je bilo, da se med novinarji nahajajo tudi zastopniki sovjetskega tiska, med njimi poročevalci moskovske »Pravde«, službenega glasila sovjetske vlade, nadalje tiskovni šef sovjetskega poslaništva v Pragi in drugi, ki se zanimajo posebno za italijan-sko-jugoslovenski spor. Prvo posvetovanje Popoldne ob 15.30 se je pričela prva konferenca zunanjih ministrov Male antante. Konferenca je trajala do 20. ure. Razprava se ni vršila po posebnem programu, temveč je vsak minister poročal o zunanjepolitičnem položaju svoje države in se dotaknil vprašanj, ki se njegove države v splošni zunanjepolitični situaciji najbolj tičejo. S tem, da za konferenco ni bil pripravljen poseben program, so hoteli razglasiti, da ne pripisujejo nobenemu vprašanju, ki ga je treba proučiti prednosti. V splošnem se je na tej prvi konferenci proučevalo delo prejšnjega leta, t. j. vsi važni dogodki v državah Male antante od poslednjega sestanka in motrivali važni dogodki svetovne politike. Ta neobičajno bogati materijal so ministri po vrsti prednašali s stališča svojih držav. Ekspozeji ministrov Dr. Marinkovič, ki drugič prisostvuje konferenci ministrov Male antante, je svo e tovariše še zainteresiral s svojimi izvajanji in jasnim razlaganjem o vprašanjih novih težav za Evropo, ako ne bo odločne volje, da se temu pomaga z vseh strani. Z njegovim ekspozejem so soglašali vsi trije ministri glede vseii aktualnih problemov, posebno onih, ki interesirajo Malo an-tanto v celoti. Dr. Marinkovič je podal obširen ekspoze tudi o itali ansko-ju-goslovenskem sporu, katerega je v svojem diplomatskem taktu imenoval samo incident, ki bo v kratkem na miren način likvidiran. Rumunski zunanji minister Mitilineu je pojasnil značaj italijansko-ru-munskega pakta o prijateljstvu. V podrobnostih je osvetlil največjo korektnost Rumunije, ko je sklepala pakt, korektnost napram jugoslovenskemu zavezniku, enako pa tudi diplomatsko opreznost, s katero se je čuval prevelikega objema svojega rimskega prijatelja. Koliko je to bilo potrebno, je pokazal pozneje italijansko-madžarski d.o-govor, s katerim je za Malo antanto ustvar ena posebna situacija. Naglasil i ie, da ostane Rumunija čvrsto ob .Mali antanti, ker je ta »mali sporazum« temelj resnega vsestranskega sporazuma. da se vzdrži mir v osrednji Evropi. Ekspoze češkoslovaškega ministra dr. Beneša o češko poljski h odnošaiih, (Od našega posebnega poročevalca.) o stanju v osrednji Evropi z ozirom na Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko iu z ozirom na velike sile na zapadu Evrope, je dopolnil poročila njegovih tovarišev. Mitilineu novinarjem Po končani konferenci je prvi zapustil dvorano rumunski zunanji minister Mitilineu. Novinarjem, ki so bili polno-številno zbrani in ki so nestrpno pričakovali prvih vesti o konferenci, je Mitilineu izjavil, da se je na konferenci vršila splošna debata o vseh vprašanjih. ki se tičejo držav Male antante. Jutri se posvetovanja nadaljujejo. Dr. Benešev optimizem Ko so novinarji vprašali zunanjega ministra dr. Beneša. kakšna je situacija, je odgovoril kratko: »Izborna! Tudi oba kolega sta zelo zadovoljna!« Na drugo vprašanje je izjavil, da so ministri danes menjali nazore o vseh vprašanjih ter se medsebojno informirali. JTttri je glavni dan razprav. Jutri bodo padle odločitve glede posameznih vprašanj. O današnji seji je bil oficijelno razglašen sledeči komunike: Zunanji ministri treh držav Male antante so se danes sestali na prvo posvetovanje. Vsak izmed ministrov je podal ekspoze n celokupni politični situaciji kakor tudi o stanju odnošajev njegove države napram sosednim in ostalim državam. Ta splošna poročila so dopolnjevale informacije, ki so jih ministri izmenjali glede vseh vprašanj, ki zadevajo države Male antante. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne. Jutri se bo nadaljevala debata o splošni politični situaciji, da se razčistijo vsi problemi, ki posebno interesirajo Malo antanto, in da se omogoči sklenitev potrebnih ukrepov. Prvi vtisi Po konferenci so se ministri sestali s svojimi poslaniki in se ž njimi razgo-varjali. V vseh krogih, ki prisostvujejo konferenci, je zavladalo optimistično razpoloženje. Iz bežnih razgovorov z zu nanjimi ministri kakor iz razgovorov z diplomatov se je moglo razbrati, da bodo uspehi te konference nenavadno veliki. Ponovno se je naglašalo, da vlada v vseh vprašanjih popolno soglasje. Marinkovičeva izjava Vaš poročevalec je imel po končani seji priliko, da se razgovarja z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem, ki je potrdil, da so se na današnji seji razpravljala vsa vprašanja držav Male antante. Naglasil je tudi. da se je na seji pretresalo tudi vprašanje madžar-sko-italijanskega pakta prijateljstva in končno tudi spor med Jugoslavijo in Ita- lijo. Dr. Marinkovič je nato izjavil, da se bo debata o teh vprašanjih nadaljevala jutri. Po razgovoru z jugoslovenskim zunanjim ministrom se je vaš poročevalec približal rumunskemu zunanjemu ministru Mitilineu, ki je izjavil, da je bila današnja seja informativnega značaja in da se razprava o vseh predloženih vprašanjih nadaljuje jutri. Novinarska Mala antanta Popoldne se je vršila vzporedno s konferenco zunanjih ministrov Male antante tudi prva seja novinarske Male antante, ki so ji prisostvovali polnošte-vilno prisotni odposlanci novinarskih organizacij v Jugoslaviji, Rumuniji in Češkoslovaški. Rumunski novinarji so mimogrede informirali svoje tovariše iz Jugoslavije in Češkoslovaške o razpoloženju javnega mnenja na Rumunskem. Madžarsko-italijanska pogodba o prijateljstvu je zadela rumunsko javno mnenje kakor strela iz jasnega neba. Vtis, ki so ga napravile vesti o tej pogodbi na rumunsko javno mnenje in na vse politične kroge,, je bil naravnost porazen. Rumunski novinarji so soglasno zatrjevali, da se je rumunsko javno mnenje po teh dogodkih popolnoma preokrenilo in da se je zopet povrnilo na linijo politike Male antante. Jutri se pripelje semkaj tudi poljska novinarska delegacija, ki se mudi te dni na Češkoslovaškem. Ob 22. sta minister dr. Beneš in soproga priredila udeležencem konference muzikalično soarejo. Program drugega dne Jutri v soboto ob 9. dopoldne se začne druga konferenci. Popoldne gredo udeleženci v Karlove Vary iu Marijan-ske Lažne. V nedeljo dopoldne ob 9. bo tretja in zaključna konferenca ministrov. Ob 11. se konferenca konča in potem ministri sprejmejo novinarje. Ob 2. popoldne gredo vsi v Prago. Tam bo dr. Beneš priredil svečan sprejem v čast udeležnikov. V pondeljek si delegacije ogledajo znamenitosti Prage, v jugoslo-venskem poslaništvu pa bo svečano kosilo. Jugoslovensko-češka in rumun-skočeška Liga bosta dali čajanko, zvečer pa bo sprejem pri rumunskem poslaništvu! Ves ta program kaže, da krogi Male antante računajo s tem, da bo konferenca kakor vse dosedanje, najsveča-neie dokazala čvrstost in stabilnost Male antante. Zveza Male antante ni samo potreba teh držav, temveč je tudi velika politična potreba za svetovni mir in ravnotežje v Evropi. Ker poteče s 23. oktobrom zavezniška pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško, bosta zunanja ministra dr. Marinkovič in dr. Beneš razpravljala tudi o podaljšanju te pogodbe. Pred Doumerguevim obiskom v Londonu London, 13. maja. dl. Včeraj se je vrnil v London kralj Jurij, ki bo v pon deljek osebno pozdravil predsednika francoske republike Doumerguea. Svečan sprejem se bo vršil na kolodvoru Viktorija kamor dospe popoldne ob 3. uri posebni vlak s francoskimi gosti. Častna kraljeva garda bo izkazala najvišje vojaške časti. S kolodvora se bosta odpeljala predsednik Doumergue in kralj Jurij v gala-vozu, v katerega bo vpreženih šest konj. Od kolodvora do kraljevskega gradu bo razvrščeno moštvo kraljevske garde in irskih grena-dirjev. Odgon atentatorice Gibsonove v Anglijo Rim. 13. maja. 1. Preiskovalna komisija izrednega sodišča za zaščito države je pri« šla do zaključka, da nc more postopati proti Violcti Gibsonovi. ki je lani izvršila atentat na Mussolinija. Ugotovila je, da je starka umobolna in zato nerazsodna. Vsled tega sklepa ;e Gihsonova zonet na prostem in je odpotovala na Angleško. Na potu jo spremljajo sestra, tri angleške in ena italijanska bolničarka. Di meje je Gibsonovo spremila poli-cija. Poljsko-nemški incident Berlin, 13. maja. t!. Zunanji minister dr. i Strescmann je predlagal poljskemu posla« j r.iku Olszevskemu. nai se ineident med i obema državama zaradi govora ministra dr. llergta v Bvtomu poravna s skupnim komunikejem. Upati je. da bo poslanik pristal na ta predlog, s čimer bi bila za« deva poravnana. Predsedniške volitve v ČSR Praga, 13. maja. g. Ministrski predsednik Švehla je sklical obe zbornici parlamenta k skupni seji za 27. t. m., da izvolita no. vega predsednika republike in ga zaprisc* žeta. Nova vladna večina v Avstriji Dunaj, 13. maja. d. Pogajanja tned tremi meščanskimi strankami za ustvaritev trdne večine v parlamentu in za sestavo nove vlade so po dolgotrajnih pogajanjih sedaj dovedla do popolnega sporazuma. Krščanski socijalisti in velenemci so sprejeli pogoje agrarcev, ki so nekoliko popustili od svojih zahtev. Sklenjeno je, da vstopi eden vodilnih agrarnih poslancev v vlado kot pod-kancelar, ni pa še domenjeno, ali se to mesto združi s kakim resortom. morda notranjimi zadevami ah pravosodjem. Tudi še ni gotovo, ali d^be velenemci v novem kabinetu dva ministra in ostane njihov eksponent dr. Dinghofer še nadalje podkancelar, ali pa se vrne na mesto predsednika zbornice. Vsa ta več ali manj postranska vprašanja se morajo rešiti najkasneje do torka, nakar odstopi vlada. Na današnjem ministrskem svetu se ima odločiti o demisiji kabineta. ki naj bi vodil posle do nove volitve vlade. t. j. do 19. t. m. Madžarska in Italija Budimpešta, 13. maja. d. Vladna stranka je povabila italijanske fašistične poslancc. naj vrnejo lanski obisk madžarsKih poslana eev v Rimu. Računati je s tem, da se pri« peljejo fašistični poslanci še to poletje na Madžarsko. Ministrski predsednik Vukičevič v Vrnjački banji Razne verzije o pomenu njegove avdijence. — Pred obširnimi spremembami v politični upravi. — Bosanski konflikt in položaj ministra Srskiča. — Davidovičevci pravijo: razpust takoj, radikali: najpreje čez mesec dni Beograd, 13. maja, p. Predsednik vlade Vukičevič se jutri zjutraj z avtomobilom pelje v Vrnjačko banjo na avdi-jenco li kralju. S seboj nosi veliko število ukazov o razmeščenju političnih uradnikov. Vaš dopisnik doznava, da predloži kralju tudi nekoliko ukazov o spremembah na mestih velikih županov. Kakor se vidi, dela Vukičevič priprave za volilni aparat. Interesantno je, kako se razvijajo dogodki v vladni koaliciji. Spor med bosanskimi radikali in spahovci je tako oster, da je zaenkrat sprava skoraj nemogoča. Po neuspelih pogajanjih v Sarajevu so se razgovori nadaljevali v Beogradu med prvakoma bosanskih radikalov dr. Srškičem in Andričem in med prvakoma muslimanov dr. Spaliom in dr. Behmenom. Toda tudi tu so se poskusi za dosego kompromisa razbili, tako, da je situacija ostala napeta, kar izziva v vladi očitno skrb. Vašemu dopisniku je ugleden član Demokratske za-jednice, aktivni minister, izjavil, da ni tako važno, ako se sporazum ni dosegel. «Bosna se mora prepustiti nam. ker smo mi tam v večini. Pri zadnjih oblastnih volitvah se je pokazalo, koliko terena so radikali izgubili. Po teh pogajanjih. ki niso prinesla nobenega uspeha, ne preostane drugega, kakor da doktor Srškič izvaja konsekvence. On je itak zelo osovražen.® Dotični aktivni minister je še izjavil, da trdno veruje, da bo dr. Srškič v najkrajšem času moral podati ostavko. V'Demokratski zajednici se pričakuje, da bo Narodna skupščina Klerikalna demagogiia zopet enkrat razkrinkana tekom prihodnjega tedna razpuščena in volitve razpisane. Demokratska zajed-nica bo. kakor pri oblastnih volitvah nastopala skupno tudi z organizacijo džemijeta v južni Srbiji. Dočim tako misli demokratski minister, ie zanimivo slišati mnenje radikalnih ministrov. Neki radikalni aktivni minister je izjavil vašemu dopisniku, da so vesti o neposredno predstoiečein razpisu volitev pretirane. G. Vukičeviču se ne mudi z razpisom volitev. Radikalom se sploh ne mudi iti na volitve. Vukičevič bo poskušal ustvariti tako situacijo. da bi se eventualno še moglo delati z Narodno skupščino. Sele če bi se pokazalo to kot nemogoče, se bo skupščina razpustila. Na vprašanje vašega do pisnika, kda.i bi to moglo biti. je ta minister izjavil: najpreje v enetn mesecu. Beograd, 13. maja. p. Na današnji seji vladne večine finančnega odbora jc prišlo do interesantnega konflikta med predsednikom radikalnega kluba llijo Mihajlovičem in prometnim ministrom generalom Milosavljevičem. Poslanec Mihajlovič je zahteval, da se sprejme v generalni načrt izgraditev proge Beograd-.! adransko morje preko Mladenov-ca. Topole in Kragujevca. Prometni minister se je temu uprl. češ. da za to progo ni dosti denarja. To je razljutilo llijo Mihajloviča. ki je izjavil, da ne jamči, da bodo po tej izjavi prometnega ministra radikali glasovali za uredbo o izgradili železnic. Ostalo je pa pri besedah. G. Mihajlovič in vsi radikali so glasovali za uredbo. Prometni minister o krivdi SLS Beograd, 13. maja, p. Današnja seia finančnega odbora je bila tudi politično jako interesantna. Predvsem se .ie na žalost izkazalo, da so bile klerikalne trditve, da je gradba važnih železnic v Sloveniji za letos zasigurana, prazna farbarija. Proga Kočevje-Sušak .ie po načrtu, ki ga vsebuje uredba o železniškem programu, potisnjena v ozadje. Njena graditev je odvisna od novih posojil ter se po predloženem načrtu ne more letos začeti. Veliko pozornost je vzbudil v finančnem odboru oster afront prometnega ministra generala Milosavljeviča proti klerikalni demagogiji radi redukcij na železnicah. Klerikalni poslanci so namreč, videč mučno situacijo, v kateri se doma nahaja SLS in hoteč nekoliko prikriti njeno krivdo za redukcije, v de- glede redukcij na železnicah bati o železniškem gradbenem programu načeli tudi vprašanje redukcije železniškega osobia. Minister general Milosavljevič je odgovoril, da obžaluje redukcije. ki so zadele mnoge pridne in sposobne delavce in nastavljence, toda njega ne zadene krivda. O11 se mora_ držati proračuna. Gospodje od SLS bi bili morali na to misliti preje, ko se ie definitivno razpravljalo in sklepalo o proračunu in ko je on (minister) v ministrskem svetu in v finančnem odboru zanian opozarjal na nedostatnost sredstev za vzdrževanje personala v dosedanjem obsegu. Sedaj da je orepozno protestirati, zvonenje po toči ne pomaga. Klerikalci na to izjavo ministra, ki pač avtentično ugotavlja njihovo krivdo, niso mogli ničesar odgovoriti. -SS9- Zagreb zahteva izločitev iz oblastne samouprave Zagreb, 13. maja n. Danes dopoldne je bila izredna seja zagrebškega mestnega zastopstva. Razpravljalo se je samo o izločitvi Zagreba iz območja zagrebške oblasti. Finančni svetnik Lamsa je podal ekspoze o gospodarski nevarnosti, ki preti Zagrebu, ako ostane v oblasti. Predlagal je resolucijo v kateri se točka za točko navajajo vsi razlogi, ki zahtevajo da se Zasrreb izloči iz oblasti. Nato se je razvila debata. Radičevski obč. svetnik Horvat ie podal izjavo, da se jc njegov tovariš mestni zastopnik radiče-vec Hcrzcg zahvalil za mestni mandat, in sicer zato, ker se župan Heinzl ni opravičil radi znanega incidenta. Nato ie župau Heinzl izjavil: »Jaz sem obžaloval oni incident in ga ponovno še posebei obsojam, ker ga .ie izzval bivši minister. Jaz se nimam opravičevati, temveč sem gospode, ki so me žalili izrodil sodišču«. Obč. svetnik dr. Juri-ša .ie v imenu samostojnih demokratov izjavil, da sprejme predlog, da se Zagreb izloči iz oblasti. Proti je glasoval samo radi-čevec Horvat. Galeriia mu ie žvižgala i:i klicala: V luknio! Razprava o novem kazenskem procesu Beograd. 13. maja. p. Danes popoldne je bila seja sekcije za pretres kazenskega p lavnega postopka, na kateri so bili spre« jeti členi 222. do 112. Sekcija bo svoje de« lo najbrž že jutri končala. Plenum zakono« dajnega odbora je sklican za torek popoldne ob 15. z dnevnim redom: Pretres za« konskega načrta o kazenskem pravdnem postopku. Ponudbe za posojila iz inozemstva Beograd, 13. maja. p. Ker se naši državi z več" stran i ponujajo posojila iz inozem« stva pod precej ugodnimi pogoji, ie ti« nančni minister vsem članom vlade poslal pred stavko, da mu pošljejo sezname vseh potrebščin i/ svojih resortov glede inve« sticij z označbo koliko denarja je za to treba. Vprašanje prevzema državnih rudnikov v kompetenco ministrstva saobračaja Bograd, 13. maja. p. Svojcas je bila. ka« k<>r znano, v finančnem odboru sprožena ideja, da preidejo državni rudniki iz kom« peten ce ministrstva za šume in rudnike v kompetenco ministrstva saobračaja. Mini« ste ' saobračaja je sedaj predložil vladi elaborat, v katerem izvaja, da bi za želez« niče prišli v poštev samo sledeči državni rudniki: Vrdnik, Zabukovica, Kakanj. Ze« niča, Breza. Banjaluka in MasIovaTa a tu. di glede teh izraža pomisleke. Ministrstvo za šume in rudnike še ni zavzelo svojega stališča. Po vsem izgleda: da jc smatrati načrt za odklonjen. Neprestani potresi v Hercegovini Beograd, 13. maja p. Po brzojavkah i r. Gackega v Hercegovini, sc od torka zve« čer do danes neprestano pojavljajo potre« si. Prošlo noč so bili štirje sunki, škode d<>sedaj ni, v vsem kraju pa vlada velika panika. Poslednja brzojavka javlja, da ie bilo danes vsled ponovnih potresom Ijud* stvo zelo vznemirjeno. Ako sc bodo po« tresi ponavljali, je nevarnost, da se poru« šijo mnoge hiše. Beograjski seizmološki zavod smatra, da ti potresi ne bodo imcif težjih posledic. Velik požar v zagrebški Mestni hranilnici Zagreb, 13. maja. n. Zvečer ob 19.30 je izbruhni! požar na strehi Mestne hranilni« ce na Jelačičevem trgu. To je največj* zgradba v Zagrebu, sezidana šele lanskega leta. Na Jelačičevem trgu se je zbrala ve. !:ka množica ljudi. Zgorela je vsa streha, vendar sc je ognjegascem posrečilo, da ni ('oscgcl ogenj .petega nadstropja. Skoda « \ tem trenotku še ne da preceniti. Medparlamentarna zveza Praga, 13. maja. d. Od 10. do 12. junija bo imel tu se jo svet medparlamentame an« tante. obstoječ iz predsednikov in podpred sodnikov češkoslovaškega, rumunskega. poljskega in morda tudi francoskega par« lamenta. Razpravljali bodo o političnem, gospodarskem in kulturnem parlantentac. nem sodelovanju teh držav. Senzacijonalna preiskava v sovjetskem poslaništvu v Londonu Policija je izvršila preiskavo v skupnih prostorih ruske trgovske dražbe in poslaništva ter zaplenila vse listine in pisma. — Interpelacija v spodnji zbornici. — Formalni protest sovjetskega delegata. — Neprijeten odmev v Ženevi London, 13. maja (s—k)0 Včeraj se je moča policijski oddelek pripeljal v avtomobilih 'pred poslopje ruske trgovske družbe »Areos*, B se je ustanovila takoj po vzpostavitvi rusko-angleških trgovinskih odaošafcv. Družba se bavi z izvozom ia uvozom raznega blaga io zaposluje nad tisoč oseb. V istih prostorih so tudi uradi sovjetske trgovinske delegacije. katere vodja uživa poslaniško imuniteto. DoSm so policijski častnik: vdrli v poslopje, so istočasno ssražoiki zasedli vse izhode. Policija je preiskala v pisarnah vse pisalne mize in vso drugo opravo. Natančno je preiskala tudi ročne torbice ženskega osebja v pisarnah. Moški so morali izprazniti žepe. Policija je zaplenita vse listine ia pisma, ki jih je nasta ter je odredila, da smejo uslužbenci uradovati saSio v onih prostorih, ki so že preiskani. Preiskava v prostorih dražbe »Arcos* ie bila odrejena v pretekli noči. da se ugotovi, ali so v poslovnih prostorih družbe angleške diplomatske listine, ki ne smejo priti Iz angleških rok. Preiskava se je danes nadaljevala ves dan. V pisarnah so našli baje tudi orožje io boksarje. »Times« poročajo, da so našli tudi več sovjetskih propagaaiiih filmov. N današnji dopoldanski seji spodnje zbornice je zahteval poslanec Artur Henderson od vlade pojasnilo o preiskavi. Notranji minister Johnson Hicks je odgovoril, da je preje? v sredo zvečer od policijskega šeia informacije, ki jih ie proučil, nakar je_ pooblasti; policijo, da si pri pristojni oblasti preskrbi dovoljenje za preiskavo. Minister je dodal, da bo mogel šele po nekaj dneh dar! nadaljna pojasnila. Na drugo vprašanje, ali je urad vodje ruske trgovske delegacije. ki ga ščiti diplomatska nedotakljivost. v istem poslopja in ali se ie rudi tamkaj vršila preiskava, je minister odgovoril, da mu ni znano, kako so prostori v poslopju razdeljeni in nihče ae ve. kje se pričenjajo prostori sovjetske delegacije. Nadalje je notranji minisseT izjavil, da je preiskava bila Izvedena sporazumno z notranjim ministrstvom in da nima km poli- cijska zadeva ničesar opraviti z zunanjim ministrstvom. London, 13. maja (lo—s.) Ruski odpravnik poslov je imel v zunanjem uradu polurni razgovor z zunanjim ministrom Chamberlainom, kateremu je izročil formalni protest proti preiskavi uradnih prostorov sovjetske delegacije. London, 13. maja s. Ruski odpravnik poslov je v svojem protestu navedei, da_ je policija dejansko napadla usfaJSbenca Kaz-jakova. ker ji ni hotel izročiti ključev za varnostno shrambo, kjer so osebne listine tajnega kodeksa za šefa trgovinske delegacije. Protestiral je dalje, ker je policija odnesla vso moskovsko pošto, ki so jo ravno prinesli kurirji in ki je bila namenjena šefu delegacije. Ta način postopanja je v nasprotju z določbami čl. 5 trgovinske pogodbe. Angleška racija bo neizogibno kvarno vplivala na angleško-rusko trgovino. Nota ugotavlja dalje, da je policija tekom preiskave kršila običajne predpise takta. Med ženskami, ki so bile preiskane, so tudi take, ki so imele diplomatske pome liste, tako n. pr. žena odpravnika poslov in žena finančnega atašeja na poslaništvu. Tudi telesno preiiskavo pri ženskah so izvedli moški policist. Ženeva, 13- maja s. Vest o hišni preiskavi v londonski ruski trgovinski delegaciji je napravila v krogih svetovne gospodarske konference velik vtis. Delegati naglašajo, da je Rusija izrabila gostoljubnost in da pod takimi okobostnri ni mogoče ostati z njo v trgovinskih stikih. Trgovinsko delegacijo je imela le za skrivališče, odkoder je pospeševala in podpirala avanture moskov-se artemacijonale. V krogih ruske delegacije se izjavljajo k tem dogodkom v Londonu. da so le manever, da bi motili ženevske razgovore ruske delegacije z dngimi delegati, postbno pa z amerišk:mi. Ruska delegacija je s svojim zmertrm stališčem zbudila zaupanje in se vsem delegatom po najboljših močeh približala Ositiskij je izjavil. da je preiskava v Londonu v zvezi z zaplenitvijo lis-tin v Pekingu. Važnost in pomen sestanka v Jachimovu Dr. Beneš o bodočih nalogah Male antante. — Značilni glasovi francoskega tiska Male antante. Razume se. da je treba končno v tem slučaju spraviti države srednje Evrope v soglasje in v stike z obrobnimi, poseb- Praca. 13. maja. d. Ob priliki otvoritve konference Male antante v jachimovu priob-čuje naglaša važnost konference Male antante in pravi, da je sedanja veliko važnejša, kakor so bile prejšnje, ker gre za italijansko politiko. Zato je pričakovati važnih sklepov.

piše, da se vsa Evropa tokrat izredno zanima za sestanek v Jachimovu. Razen političnih pridejo na razgovor tudi gospodarski problemi, ki stopajo zaradi ženevske konference še bolf v ospredje. Važna je tudi ponudba, ki jo je stavila Rumunija ostalima zaveznicama glede prostih luk na Dunavu. Kljub drugačnim komentarjem bo tudi jachimovska konferenca dokazala, da so politični dogodki poslednjih mesecev Malo antanto le ojafili. fPetit J o u r n a 1> pravi. da kaže Mala antanta trdno voljo, da ostane tudi v bodoče buden faktor evrdpske-ga miru. Jugoslovensko - italijanski konflikt je na dobri poti mirne rešitve in Mitilineu bo lahko dal dr. Marinkoviču primerne nasvete. da se povspeši pomirjenie duhov. — se vprašuje, kako je mogoče, da je Italija istočasno zaveznica Madžarske in Rumunije. — povdarja. da tvori Mala antanta glavno oviro diplomatski akciji Italije, ki stremi za imperialističnimi cilji in tvori s simpatiziranjem z dina-stičnimi načrti Madžarske resno nevarnost za mir. — računa trdno, da ostane Mala antanta tesno združena, da varuje -status quo>. Dnnaj. 13. maja a. pravi, da ima konferenca Male antante tokrat drusačno nalogo kot navadno. Vsakdo ve. da hoče italijanski imperializem odcepiti Rumunijo od ostalih držav Male antante.' Zato ie tudi Mussolini priznal bes-arabsko pogodbo. Gotovo bi se mu bila namera posrečila, ako ne bi bil istočasno napravil iz Horthvja svojega orožnika ob Dunavu. Ali celo za Mussolinija je težko, naenkrat voditi skupno politiko z Rumunijo in Madžarsko, zakaj med obema državama leži pač Erdelj. Italija je nornirila Rumunijo zaradi Besarabije. hkrati ta jo je vznemirile zaradi Erdelja. Na ta način ie Rumunija zopet našla pot k Mali antanti Ali Mali antanti preti 5? ena nevarnost, namreč zadeva z AIbnijo. Z vojaškega stalisca ie Jugoslavija najmočnejša država te podonavske zveze. Vsako ošibljenie moči in ueleda Jugoslavije r>a pomenja zmanjšanje moči Male antante. Tako stoji za albansko zadevo orav za prav vprašanje Košic in Cluja. Politične beležke Izoooolnitev sosveta na ljubljanskem magistratu? Namesto odstopivših članov sosveta vladnega komisarja ne ljubljanskem migi« stratu d-. Stari omika, prof. dr. Rožiča in ravnatelja Jegliča ie po naših informaci« ish predlagalo vodstvo SLS velikemu žu« panu v imenovanje odvetnika dr. Jenfia. ravnatelja cVrajemne posojilnice* Frana Orehka ter r«e. nadevetnika Albina Zajca. G. Jemej Ložar. gostilničar pri »Kaplana«, ie čast sosvetnika. ki mu jo je vodstvo SLS ponudilo, odklonil baje z izgovorom, da zadost-ije. ako so kaplani tajniki SLS Vprašanje pri celi stvari je =edaj to. oe bo veliki župe- res še hotel se udeležiti fri= vr»bc itrre SLS z interesi ljubljanske« pre. bivalsrv.;. Pred preobratom i preoorati Albaniji? London, 13. maja. v. «b a i 1 y T e 1 e-g;raph» objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca iz Drača, v katerem veli med drugim: Pjrepotoval sem Albanijo v vseh smereh, od Kroje, Valone, Drača, Tirane do Skadra. Zato smatram, da lahko podam kratek pregled celokupne notranje in zunanje politike sedanje Albanije. S stališča notranje politike ie verjetno, da se bo režim Ahmeda bega Zč>gn obdržal. Priznati se mora, da je ta režim navzlic temu vrlo nepopularen in da zavisi zato notranji mir In red v Albaniji največ od moči in spretnosti predsednika albanske republike, da resi sedanjo kritično finančno situacijo in da na izdaten način finančno podpira svoje številne pristaše, kar je poglavitni razlog za ohranitev njegove moSi. Politika" Albanije napram njenim sosedom je popolnoma miroljubna. Bodoči razvoj v tem predelu Evrope bo zato odvisen od zadržanja Italije, ki je gospodarsko navezana na Albanijo. Razvoj dogodkov bo odvisen tudi od pomena tiranskega pakta. Moralna in finančna podpora vladi Ahmeda Zogu po vsej priliki ne bo povzročila drugega, kakor nove proteste od strani Jugoslavije. Toda aktivna italijanska intervencija radi pomoči Ahmed Zogu ali prevzem carinske službe od strani Italije ali kaka druga direktna akcija v Albaniji iz finančnih ali iz drugih razlogov bi lahko rodila prav slabe posledice ne samo za Balkan, ampak tudi za Evropo. Ženevska gospodarska konferenca Ženevi, 13. V komisiji za indu- strijo se je danes nadaljevala debata o vpra Šariju karte!«. Ruski delegat So&ofcikov je izjavil, da bi Mo ravno tako reakcijonarno upirati se gibanju z* ustvaritev kartela. kakor če bi se delavci upiral*; uvozu novih strojev. V kontrolo, ki naj bi jo vršilo nad kartelom javno mnenje, pa nima zaupanja. Opombe italijanskega delegata, da mora tudi Rusija trpeti vsled sve to vre gospodarske krize, so pravilne, ker je Rusija kljub temu, da ima lasten in dmgače sestavile-, gospodarski sistem, vendar de» gospodarskega sveta. Avstrijski delegat je izjavil, da ne soglaša s Soltolntkovom glede nevarnosti, ki £to25 vsled Varteia. Nastopil je proti vsaki mednarodni obiik; kontrole kartela ter zavzel stališče proti predlogom druge avstrijske delegatke Emmy FreiradTich. Debata o kartehi je bila nato zaklhičerm. Komisija za industrijo se bo sestala, v pondeljek. da se posvetuje o resolucijah pododborov. Ženeva, 13. maia a. Ruska delegacija je v pododboru svetovne gospodarske kor.ieren-ce, ki razpravlja o svobodi trgovine, dala pO svojem govornike izjaviti da je trsba upoštevati sovjetski gospodarski sistem. Sedaj je delegaciji protestirala pri predsedniku tega pododbora, da je redakcijska komisija pri sestavi svojega poročila izpustila to rusko izjavo. Zato bo sovjetska delegacija stavila na plenarni seji konference svoje pridržke in bo glasovala proti resoluciji trgovinskega pododbora. Perzija odpravlja kapitulacije Berlin, 13. maja g. Perzijska vlada je od-povedaSa trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Odpovedni rok znaša eno leto. Z merodajne strani se čuje. da pomenja odpoved te pogodbe prvi korak teheranske vlade v Praven, da se odpravijo vse kapitulacije v Perziji. Dosedanja pogodba velja torej še eno leto, medtem Pa bo treba začeti pogajanja za sklenitev- novega dogovora. Korak perzijske vlade je zato »ko važen, ker so v pogodbi izrecno navedene temeljne določbe kapiniacije in se vse trgovinske pogodbe, ki tih je skleni? Teheran z drugimi državami, naslanjajo na temeline določbe nemške pogodbe. Jasno je, da se morajo vse v Perziji zastopane države sporazumeti glede posledic, izvirajočih iz odpovedi nemške trgovinske pogodbe. Italijani zgradijo konkurenčno železnico za zvezo z Dunajem Dima}, 13. maja. r. V tukajšnjih politie nih krogih se trdi, da bo Italija pričela v kratkem graditi predelsko železniško progo, ki bi s podaljšanjem tkzv. vzhodne proge bila direktna zveza Trsta preko Tr. biža, Celovca in Gradca z Budimpešto. Na ta način bi se ves tranzit iz Madžarske, namenjen za Trst in Italijo izognil jugoslo--%enskemu teritoriju. V zvezi z gr-adr.jo te želeitniške proge vodi italijanska vlada po. gatanja * avstrijsko v!»do gffed« postavitve skupne obmejne postaje v Tori.Meglern, ker sedanj« postaja v Trbižu ne odgovar. ja potrebam bodočnosti. Smatra se, da bo avstrijska vlada pristala na te predloge italijanske vlade. Predsedniške volitve v Ameriki in Vatikan TTashrngfon 13. maja. g- Papeški legat je podal po naročilu kaTdina!a»drž»vn<.-ga tajnik« G«sparrij» izjavo glede vesti iz Rnna. da Vatikan Rima interesa n* izvolit« vi demokratskega kandidat*. newyorikeg« guvernerja Sniitha. r« predsednika. S to izjavo se ie zopet načela debata, b : je prav, da >e predsedniška kandidat katoli. čan. Smithu so namreč te dni očitali, da bo kot katoličan tudi kot predsednik od* viseo od navodil Vatiktnft- Madžarsko-italijanska pogajanja Sušak. 12. maja. n. Bivši madžarski tr. govinski minister grof Szterenyi je dospel danes na Reko, kjer so ga svečano pozdra* vila italijanska oblastva. Razpravljal je s predstavniki gospodarskih krogov o raznih vprašanjih, zlasti pa o uporabi reškega pri« stanišča za i rs-oz madžarskega blaga. Ob 9. zvečer je nadaljeval potovanje v Rim. Pod terorjem poiitikujoče duhovščine Ker je dr. Stanovnik povedal bridko resnico so ga politikujoči duhovniki kar ▼ «Sloveneu» izključili iz SLS. Na dr. Stanoviiikovo izjavo v zagreb ških »Novostih* odgovarja »Slovenec* da dr. Stanovnik ni imel pravice ničesar gova zadeva za SLS sama po sebi definitivno rešena.* Zraven še pristavlja, da bi bilo mogoče zavzeti nipram njemu kako drugačno stališče Ie tedaj, če bi se nesporno dokazalo, da je priobče-na izjava v «Novostih* v svojem Hstvu mistifikacija. To pač ne bo mogoče. Dr. Stanovnik je že izjavil, da je reprodukcija njegove izjave v bistvu točna. Mi smo včeraj poslali k njemu naSega urednika, ki ga je zaprosil za natančnejše informacije. (X dr. Stanovnik se sicer ni hotel izjaviti glede podrobnosti, češ da mora dati prej pojasnila o celi zadevi vodstvu Ijubljartske organizacije SLS. ki ima danes sejo nalašč v to svrho Potrdil pa je bistveno točnost svoje izjave, reprodu-drane v »Novostih*. §e posebej }e ponovno povdarfal svoje averenje. da bi moral iz SLS izginiti klerikalizem, ki je vtelešen v samovladi duhovščine. Le glede vloge dr. Korošca smatra gospod dr. Stanovnik. da je njegovo stališče v intervjuvu preostro izraženo. Kakor je torej videti vztraja dr. Stanovnik v celem obsegu na svojem stališču m oo-miloščenie. ki mu ga obeta »Slovenec* za cčno Slovesnega preklica, bo ostalo neizrabljeno. Vprašanje je sedaj, kaj bosta napravila prof. dr. Rožič in ravnatelj Jeglič, ki sta odstopila kot člana sosveta na ljubljanskem magistratu, ker sta se izjavila solidarna z dr. Stanovnikom. Pripominjamo. da je ravnatelj Jeglič podpredsednik ljubljanske organizacije SLS in da vodi po odstopu dr. Stanovnika s predsedniškega mesta, za sedaj še njene posle. izjavljati v imenu krščanskih socijal-cev, katerih voditelj nikoli ni bil. Resnica je seveda ta, da so baš krščanski socijalci zahtevali pred oblastnimi volitvami dr. Stanovnika kot nosilca kandidatne liste v Ljubljani in da je bi! doktor Stanovnik svoječasno izvoljen kot ljubljanski podžupan od Zveze delovnega ljudstva, v kateri je SLS nastopala izključno pod krinko krščanskega soci-jalizma. Mogoče je. da se mu danes odrekajo nekateri tako zvani krščanski socijalci. kakor mu odreka »Slovenec* gg. dr. Gosarja in Fr. Terseglava. ki ju je 3r. Stanovnik v izjavi označil kot svoja prijatelja, kajti na Strani vodstva SLS je moč in — denar. Toda zatajiti dr. Stanovnika kot voditelja kršč. so-cijalcev, ki so se zanj v boju proti diktaturi vodstva SLS eksponirali. »Slovencu* pač ne bo mogoče. Sicer pa je to postranskega pomena. Zanimivo je predvsem to. da proglaša »Slovenec* dr. Stanovnika radi njegovih besed o samovladi duhovščine v SLS za izključenega iz klerikalne stranke. Zagreb se nahaja v slabem stanju. Brzovlak Beograd»Zagreb vozi 11 do 12 ur. mesto, da bi vozil 6 do 7 ur. V zaključni besedi priznava minister nujno« zboijša« nja obstoječih prog. Naročil je nad 1000 km železniških tračnic na Poljskem in ve. liko število tračni« tudi drugod Obeta ko* renito reorganizacijo prometne službe. Zahvaljuje se za idejo privatne mici jati ve in pravi. Ga že ima nekoliko ponudb od privatnih skupin za lokalne proge. Povdar. ja potrebo, da bi tudi samouprave gradile svoje proge. Glede redukcije železničarjev v Sloveniji navaja, da se redukcije vršijo povsod, da pa so reducirani samo nespo« sobni usluibenri ic da nihče ni bil redu. ciran, ako ni bilo nujnih razlogov. Popra« vil bo ako se je kje pretiravalo. Dosedaj je bilo odpuščenih okoli 3 tisoč ljudi. Kar sc tiče raižanja t>!ač rn delovnega fca*a že. lezničarjem v Skrveciji. odgovarja kleri. kalcem, da so oni krivi, ker je proračun skrajšan. S tem je bfla razprava končana ter je bila uredba sprejeta s 25 glasovi proti 3 glasovom. V specijalni debati je zahteval posl. Svetiskv Popovi i. da se nobeno de. Io ne vrši v lastni režiji, temveč da se oo» d t ofertahAn potocn prtratriTjn podjetni, kom. na kar minister pristane Uredba je bila r.ato tudi v podrobnostih sprejeta. S tem je bila seja zaključena ter bo pri« hodnja v sredo ob 5. popoldne z dnevnim redom: Poročilo odbora za prošnje in pri. tožbe, volitev članov za državni oor in uje*fija o razdelitvi denarja tz Borovega pesojih. Beograd, 13. maja p. Danes popoldne od 17.30 do 20.30 je bila seja plenuma finančnega odbora, na kateri je bila sprejeta ured bi o gra-dirv, žešezniškib prog. Minister general M&osavilevič je podal ekspoze, v katerem je povdarjal da uredba predstavlja prvo resno perijodo dela, postavljeno aa so-i-kiso podlago. Sredstva za zgraditev bnuo dobili ii inozemskih posojil. Predlagana uredba vsebuje 25 prog, od katerih so mnoge bile že prej uzakonjen j. Navedbo proge Bibač-Znnanja ie treba popraviti tako, da se glasi Bihač-Knin. Mesto proge Beograd-Tuzla-Doboj se ima glasiti Beograd-Tuzia-Doboj-Sarajevo 467 kra normalne proge. Uredba je nekak ekscerpt najnujnejših projektov iz velikega načrta, ki je bS izdelan za graditev naših železnic in ki se nahaja pred ministrskim svetom. Današnje železniške proge v naši državi niso zadostne. Treba je zgraditi takoj vsaj najnujnejše pro ge. Posebno pomeljive so one kratke proge, ki vežejo posamezne že obstoječe proge in s tem vzpostavljajo celotno železniško omrežje. Načrt za izgradnjo železnic je sestavila komisija, obstoječa iz zastopnikov vseh kompetentnife faktorjev v vsej državi. Generala' načrt bo te dni predložen Narodni skupščini. Prometni minister nato na zera Ijevidu pokaže, katere proge so najpotrebnejše v prvi vrsti razne proge v Južni Srbiji. Razen tega je treba zgraditi progo Prokupl:e-KuršumIiia-Prišrina, ki je sestavni del jadranske proge. Naša država potre-baje več jadranskih proč, ker ena sama n! zadostna za naše potrebe. Prva in glavna mora biti proga od Beograda do našega glavnega pristanišča Splita, ki bo tekla preko Obreaovca, Šabca, Tozle ln Mostara. Od Mostara bo šla delna proga tudi na Metko-vič. Draga proga pa mora zvezatl Južno Srbijo preko Peči in Andrijevfce s Kotorom. Tretja proga mora vezati Kotor s Sarajevom in preko Višiegrada s Beogradom. Četrta jadranska proga Je Bihai-Knn. Proga Trebinje-Nikšič bo prva proga v Cmi gori. Istotako je potrebna proga Uvac-Priboj. Isto velja za progo Soko banja-Aleksinac, Beo-grad-Obrenovac itd Proga Beograd-Panče-vo se ima zgraditi preko velikega železniškega mostu, ki je že v deitL Dalie so potrebne proge Bakar-Kralievica in Bakar-Bakarsko pristanišče. Potrebna le tadJ proga Kočevje-Sošak. Ta proga }e velikega dr-žavnega Interesa. Dosedaj so o tej progi izdelane tri trase ter se bo sestavila komisija, ki nai pomembnost teh tras oceni. Minister se nadeja, da se bodo najdalje t petih do šesta mesecih mogli začeti posli na tej progi. Istirako je potrebna proga Št Janž-Sev-nica. Dalje se ima proga Roeatec-Krapina zgraditi ne samo iz gospodarskih in dragih potreb, temveč iz strateričnih ozirov. Skupno je po uredbi predvidena zgraditev 1535 km normalnih in nekoliko ozkih prog. Za izvedbo programa je predviden rok 5 let. V gradbi se nahajajo sedaj sledeče proge: Predor skozi Ivanj-planino. proga Beograd-Obrenovac. Pančevskj most in K*aru:evac-Kraljevo. Takoj se bo vzeia v delo proga Krapina-Rogatec, Bakar-Bakarsko pristanišče. Trebinje-Uvac-Priboj. proze v Južni Srbiji ir. Kralievo-Mitrovica. Za ostale proge se šeie delajo načrti, npanje oa ie. da bodo gotovi najpozneje v šestih mesecih in da se bo potem moglo delati Za dograditev vseh teh prog je potrebno 5350 milijonov dinarjev. V letu 1927 bo potrebnih 500 nri-Iiioocv, v leta 192S na mi«wnov v iera 1J29. daljnih 1600, v letu 1930. 1070 milijonov s v leni 1931 se 350 mifcionov. Za prvo perijodo dela je iz Blairovega posoiTa zagotovljenih 400 trii ponev Din. M"mfster navaja, da je zadnje -dni prišlo z Bfeirovc gru- Važna sprememba v angleškem zakonu o strokovnih organizacijah London, 13. maja. d V razpravi o zakoc« skem načrtu glede strokovnih organizacij je izjmvf! pravosodni minister, da namera; va vlada zakon v tem smislu spremeniti, aa v smishi določb nredležečega načrta ne bodo kaznovani oni ki le stavkajo in »e aktivno ne udeležujejo orgacizSranja ali razpiavanja splošne stavke. Monomeotalno filmsko delo po znanem francoskem romanu Victoria Huzoia! DANES PREMIJERA! Ob 4.. 7. in V«10. Kino «Ljubljanski Dvor» Telefon 2730 LES MISERABLES Telefon 2730 VICTOR HUGO (Bedni) VICTOR HUGO Dva dela naenkrat, 16 dejani! DANES ob 4. 7. in 'A 10. Preskrbite si vstopnice v predprodaii od 10. do 12. in od 3. naprej! Pri vseh predstavah pomnožena godba! Kino «Dvor» Telefon 2730 Naši Kraji in ljudje Bajna sreča ruskega emigranta v Ljubljani Bivši ruski guverner, general Vladimir Mustaiin, postal dedič stomilijonskega premoženja LJubljana, 13. maja General Vladimir Borisov Mustafin, ruski emigrant, bivši guverner v Stavropolu na Kavkazu, bi živi že od prevrata v Sloveniji v Mekinjah pri Kamniku, je doživel te dni naravnost bajno srečo. V sredo se je namireč zglasdl na njegovem dom« odličen pariški odvetnik in mu naznanil veselo novioo, da je postal s svojima dvema, v Moskvi živečima sestrama dedič ogromnega premoženja, obstoječega iz nepremičnim in še 9 milijonov švicarskih frankov v gotovini, ki so naloženi v raznih švicarskih bankah. Beg bogataša Š. iz Rusije v Švico Ogromno premoženje mu je namreč zapustil njegov bratranec, bivši velepodjetnik in veleposestnik Š., ki ie bil znan kot velik bogataš po vsej Rusiji. «3. general ne želi, da se objavi celotno ime njegovega bratranca.) Kakor mnogi drugi ruski bogataši, je za časa baljševiške revolucije tudi velepodjetnik Š. pobegnil iz Rusije. Bil ipa je že prej toliko previden, da je naložil del svojega velikanskega premoženja v inozemskih bankah, predvsem v švicarskih. Naselil se je stalno v Ženevi. Guverner VI. Mustafin dolgo ni znal za njegovo bivališče. Šele oez nekaj let je po naključju zvedel za njegov naslov in stopil takoj z njim pismeno v zvezo. Dobil pa je na svoja pisma samo nekaj odgovorov, nakar je korespondenca nenadoma popolnoma izostala. Za vzrok nepričakovanega " čudnega molka je zvedel guverner Mustafin, ld je sedaj dnevničar na Direkciji državnih železnic v Ljubljani, šele sedaj, ko je postal srečen dedič ogromnega premoženja. Pri-poironjamo, da zinaša samo gotovina v naši valuti 100,000.000 Din. Skrivnost mu je pojasnil pariški advokat, ki se je zglasil pri njem. Bogataš S. je namreč vsled pre-stanega strahu v Rusiji 1. 1925 v Švici močno zbolel na živcih. Kljub skrbni zdravniški negi je bolezen rapidno napredovala in so morali bolnika, ki je bil v 2 ene vi brez svojcev, oddati končno v umobolnico. Bogataševi m)l!]ool ln njegov sluga. To priliko je porabil bogatašev mladi sluga in se polastil vseh njegovih listin ter bančnih vlažnih knjižic. Hotel je igrati velikega gospoda, bil pa je precej neroden. Dvigal je polagoma večje zneske in živel po raznih švicarskih mestih kot pravi gent-lertiar. Njegove neumnosti in avanture pa so prav kmalu prišle na uho ruskim emigrantom, k! so ga poznali še iz Rusije. Cim so zvedeli za njegovo sleparsko postopanje, so prijavili slučaj švicarskim varnostnim oblastvom, ki so nezvestega slugo takoj zaprle in mu zaplenile tudi vse gospodarju ukradene dokumente. Sluga je dvignil iz bank več 100 tisoč frankov. Prišel je končno pred sodišče, kjer je bil obsojen na večletno ječo. MHljonarjeva smrt. Telesno in duševno popolnoma izčrpani bogataš Š. je letos začetkom aprila v ženevski umobolnici umrl. Vest o njegovi smrti so priobčili vsi švicarski nemški in francoski listi. Ker je bilo znamo, da je imel pokojnik ogromno premoženje, so se začele za stvar zanimati seveda tudi oblasti, še bolj -pa pariški ruski emigranti. Ti so takoj opozorili o milijonarjev! smrti nekega znanega pariškega odvetnika in mu obenem sporočili, da živi edini pokojnikov sorodnik, general in guverner Vladimir Borisov Mustafin kot emigrant v Mekinjah pri Kamniku v Jugoslaviji. Pariški advokat je takoj nato stopil z generalom v stik in si iaposloval od njega pooblastilo, da ga zastopa v zapuščinski zadevi, nakar se je obrnil kot tak na švicarske oblasti. Kakor smo že uvodoma omenili, se je pariški odvetnik pripeljali v sredo v Slovenijo in osebno obiskal generala, da mu natančneje razloži, kako stoje stvari z zapu- ščino. Zapuščinska zadeva bo rešena, kakor je pričakovati, že v par tednih, nakar pride srečni dedič v posest velikanskega premoženja. Trpljenje in sreča dediča. Guverner Vladimir Mustafin, sedaj dnevničar na Direkciji državnih železnic v Ljubljani, živi že od prevrata v Sloveniji. Pobegnil je iz Rusije s svojo družino, obsto-s to ječo iz soproge in sina, ki študira sedaj na ruski gimnaziji v Bosni. Rešili so si vsi skupaj le svoje golo življenje in žive sedaj v emigrantstvu v zelo skromnih razmerah. Prenašajo pa stoično žalostno usodo, ki jih je zadela po revoluciji. Gospod guverner se vozi vsak dan iz Mekinj v službo v Ljubljano. Na vprašanje našega poročevalca, ki ga je posetnl včeraj, kaj bo napravil z ogromnim premoženjem in ali se bo pozneje izselil iz Slovenije, je g. guverner odgovoril: »Ostanem tudi v naprej v Sloveniji, kjer sem našel v težkih in burnih dnevih svojega življenja gostoljubje. Čim pridem do premoženja, bo moja prva naloga, da priskočim na pomoč ruskim dijakom in lajšam bedo ostalim svojim tovarišem, ki nimajo 'tako bajne sreče, kakor jaz.« Mak so Wudler popularni učitelj na celjski osnovni šoli, ki .je podlegel v četrtek v 38. letu svoje starosti zavratni bolezni. Materinski dan v Ljubljani Javna predavanja. V proslavo Materinskega dne priredi združeno ženstvo ljubljansko tri javna predavanja. Danes, v soboto, predava ob dvajsetih na univerzi g. Ciril Debevc: O materi Ivana Cankarja. V nedeljo, 15. t. m. predavata ob 11. dopoldne na magistratu gospa Mira Engelmanova: O pomenu in delu slovenske matere ter gdč. Al. Štebijeva: O materi z ozirom na naš zakonik. Pred predavanji v nedeljo izreče gospa Franja Tavčarjeva pozdrav Materinskemu dnevu. Vstop k vsem trem predavanjem je prost, vsakdo je vabljen in dobrodošel. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za kritje troškov. » Mladinska prireditev. V počaščenje vseh mater bo v nedeljo, 15. t. m. ob treh popoldne v Tivoliju mladinska prireditev z bogatim in pestrim vzpore-dom. Sodeluje 14 šolskih zavodov in di- jaško društvo «Preporod». Na programu so pevske točke, telovadni plesi, tamburanje, deklamacije i. dr. Vstop je prost in vsakomur dovoljen. Dobrodošel je vsakdo, ki se zanima za ljubeznive otroške prireditve! Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. * Cvetlični dan. V počaščenje vseh mater v Ljubljani ter v korist najsiromaš-nejših izmed njih bo dalje v nedeljo cvetlični dan. Vsakdo brez izjeme kupi cvetko ter jo ponesi svoji materi, oziroma materi svojih otrok! Prodajali se bodo tudi odkupni znaki. Izkupiček cvetličnega dne se porabi: tretjina za podporo siromašnim materam, tretjina za ferijalno kolonijo par najrevnejših in slabotnih otrok, a tretja tretjina za nabavo perila najpotrebnejšim ljubljanskim dojenčkom. Cvetlice bodo prodajale članice ljubljanskih ženskih organizacij ter Pomladka Rdečega križa. Na čelu vse prireditve je slovenski del Narodnega ženskega saveza SHS. Drž. razredna loterija Dne 11. maja izžrebane srečke državne razredne loterije, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z v Ljubljani. Sv. Pe-frR C6'S"tcl 19. 14.117 76.736 76.706 5.729 5.703 5.753 5.776 15.500 18.170 40.599 40.502 40.524 40.512 53.498 53.494 53.470 66.663 66.601 67.614 79.081 (2.000) 79.092 79.041 (2.000) 91.749 (2.000) 115.634 115.632 115.602 9.739 9.752 9.788 9.787 9.718 23.401 23.466 23.4i25 34.119 34.156 47,755 48.517 83.299 83.224 83.259 88.379 59.314 59.329 59.308 71.828 71.856 71823 83.217 83.201 83.380 83.215 86.344 86342 96.964 96.935 111.180 111.174 111.109 (2.000) 111.148 111.129 120.123 120.145 101.202 101.206 15.131 78.176 78.187 116.251 9.158 9.107 9.169 9.172 48.618 95.871 95.807 95.899 95.832 95.895 11.723 111.777 111831 111.889 111.870 131.572 121.588 131.569 131.655 (2000) 121.602 131.678 115.184 57.658 59.758 59.754 71.856 72.499 72.431 72.491 97.059 112.243 99.317 120.640 122.814 Izplačevanje dobitkov od 15. junija do 28. septembra 1927. Drobiž iz Tržiča Nedeljski »Slovenec« je napravil v Tržiču, kjer je dosti uprav nebeške potrpežljivosti, precejšno burjo. Med gospodarskimi vestmi je namreč priobčil poročilo o stanju tovarn za kose v naši državi. Pravi, da imamo štiri, od teh sta dve v Tržiču, ena v St. Lovrencu na Pohorju "in ena v Slo-venjgradcu Od teh da je najbolj zaposlena tovarna K. Ahačič, medtem ko tovarna Karla Globočnika v Tržiču stoji. če je »Slovenec« v vseh svojih poročilih tako resnicoljuben, kakor v tein poročilu, ki naj bo gospodarsko informativno, potem se prav nič ne čudimo, če ga ljudje nočejo vep brati. Vsak otrok v Tržiču namreč ve, da dela tovama Karla Globočnika skozi leto in dan s polno paro, v času sezone, kakor je ravno sedaj, pa ne more zadostiti naročilom, čeprav dela po 12 ur na dan. Seveda je pri tem važno dejstvo, da g. Glo-bočnik ne pleše tako kakor bi gospodje pri »Slovencu« radi, zato tako »strokovno« poročalo, 'ki pokaže kleriikalizem v vsej nagoti. Radi pa želimo, da »Slovenec« priobči še več takih poročil, da bodo ljudje spoznali, kakšnega kalibra časopis je to prav za prav. Kdor mu pa še kaj verjame, je gotovo s slepoto udarjen in za tega ni pomoči. * Podmladkarice meščanske šole prirede v nedeljo popoldne ob 3. v šolski telovadnici Materinski dan. Na sporedu so razne deklamacije, petje, rajalne vaje in prizori, ki bodo pričali, da je ljubezen do matere ena temeljnih točk narodove blaginje in sreče. Vse matere šolskih otrok najlepše vabimo, da se udeleže proslave Materinskega dne. Vstopnine ni. * Volitve v občinski svet so razpisane za 24. julij. Kandidatne liste naj se vlaže do 24. junija pri srezkem poglavarju. Kakor čujemo, so vse stranke že pridno na delu in sestavljajo kandidatne Kste. Najbolj si prizadeva gerent cestnega odbora g. Feinc, ki hoče iz samega usmiljenja do delavcev in invalidov sestaviti posebno kandidatno listo delavstva in invalidov. On sicer ne mara biti nosilec, pač pa je obljubil že cel sod vina, tako se je vsaj bralo v tržiških novicah. * Pri volitvah v cestni odbor sta bila na zadnji občinski seji izvoljena g. Jelene in Snoj, kakor sta bila že prej v cestnem odboru. Ne vemo, kaj misli gerentstvo cestnega odbora, vemo pa, da se bo škarpa na Bistriški cesti, o kateri smo že. poročali, da se je sesula, popolnoma porušila in da je vsak dan večja škoda, čim dalje se odlaša s popravilom. Če bi bil stari cestni odbor, bi bila že zdavnaj popravljena, g. gerent pa nima dosti časa za take reči, čaka rajši na komisijo iz Ljubljane im pa na večjo škodo. Ob tej priliki moramo omeniti še »Vrbsko jezero«, ki nastaja ob najmanjšem dežju tam ob kolodvorski cesti,- Kozinov kanal ne more požreti vse vode, ki se torej razlije po travniku tja do kolodvora. Kakor slišimo, je podjeten mladenič že prosil za čolnarsko koncesijo, da bo ob deževju ljudi prevažal na kolodvor. Apeliramo na cestne gerente, naj odpravijo ta nedosta-tek. Za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju je votiral mestni občinski svet na zadnji seji 1.000 Din. Pri hazardu Trije ptujski obitrmiki so igrali te dni v neki gostilni hazard. Igri se je pridružil tudi gostilničar sam im končno so povabili še nekega hrvaškega krošniarja, ki je imel precej okrogel mošnjiček. Hazard vzbuja strast, sreča je opoteča i«v ure teko kot minute. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Po policijski uri so se umaknili vsi v kuhinjo in igrali tamkaj do ranega jutra. Fortuma pa domačinom mi bila naklonjena. Dcbiček je šel kar sproti v krošmiarjev mošnjiček. Vsi so izgubili že precej lepe zneske, eden pa se je pri Hrvatu celo že zadolžil. V stiski je zato nenadoma vstal, rekoč, da mora domov po denar, da poravna svoje častne dolgove. Mesto^z denarjem pa se je.vrnil potem — s stražnikom. Na mizi presenečenih igračev je ležalo ravno okoli 1.300 Din. »Banko« je seveda takoj zaplenil stražnik, ki si je zapisal tudi vse igralce. Seveda igra s tem nikakor še ni končana, temveč se bo najbrže nadaljevala še pred sodiščem. Samomor v Šiški Veliko pozornost je vzbudil včeraj dopoldne v Šiški obupen korak že priletna 'ženske, ki je klonila pod težo udarcev, ki so jo zadeli zadnje dni ta odšla zato prostovoljno v smrt. Tik pred 9. uro dopoldne je bila rešilna postaja telefoniralo pozvana na Vodnikovo cesto št. 25, kjer so našli 531etno ženo str. mojstra,, Pavlo Mechorovo, zastrupljeno in zvijajočo se v krčih. Rešilni avto je sicer takoj prišel, vendar je bilo že prepozno. Nesrečnica je namreč med tem že izdihnila. Pavla Meohorova, ki je bila zelo razburljive narave, je imela v hiši št 25 na Vodnikovi cesti stanovanje kot hišnica. Vsled njene lastne krivde ji je gospodar odpovedal stanovanje, kaT je vplivalo na njo porazno. V sredo se ji je vrh tega pripetila še nova nesreča. Nekdo ji je namreč ukradel težko prihranjenih 2.000 Din. Pod vtisom teb udarcev se je ženske polotila takoj težka duševna depresija. Blodiia je okrog kakor brezumna. Včeraj, ob 8. zjutraj, je odšla z doma in kupila v lekarni na Celovški cesti okrog 100 g lizola. Nato se je zopet vrnila domov. Svojim znancem je potoma pripovedovala, da je izgubljena in da se ne vidijo več. Doma je zlila lizol v čašo, primešala nekoliko vode in potem skoro vso vsebino izpila. Takoi po svojem obupnem činu je odhitela na dvorišče, kjer je pričela bruhati kri. Strup je medtem že deloval. Mechorova se je le s težavo spravila zopet nazaj v sobo, kjer se je potem zgrudila v strašnih krčih. V takem stanju jo ie našla v hiši stanujoča Nada Burgarjeva. Obvestila je o dogodku takoj sosede in rešilno postajo, vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Truplo samomorilke so na odredbo policijske komisije prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. 10.000 za 1000 Din Skoro popolnoma enak dogodek, kakor nedavno v Ljubljani, kjer je bilo v Jugosiovenski banki pomotoma izplačanih 30.000 Din za 3.000 Din, se je pripetil v sredo v Ptuju. Pri poštni blagajni v Ptuju se je oglasil 11. t. m. boljše oblečen kmečki mož in prosil uradnico, naj mu zamenja tisočdinar-ski bankovec. Držal pa je v roki tri tisoč-dinarske bankovce. Uradnica mu je v na-glici odštela 100 komadov po 100, namesto po 10 Din. Neznanec je pomoto takoj opazil in se tako naglo odstranil, da je pozabil na svoie tri tisočdinarske bankovce in jih pustil na okencu. Službujoča poštna uradnica je torej oškodovana za 7.000 Din. O dogodku ]e bila takoj obveščena policija in je upati, da nepošteni človek ne uide roki pravice. Njegov osebni popis je dobro znani in ga vrh*tega neki mladenič, ki se je ravno takrat mudil na pošti, dobro pozna, čeprav mu mi znano njegovo ime. Uboj zemunskega industrijalca Mesto Zemun je doživelo v četrtek zvečer veliko senzacijo. Tamkajšnji splošno znani stavbni podjetnik Andrej Muser, obenem lastnik velike opekarne, je ustrelil svojega kompanjona, industrijalca Julija *Kiralyja. Muser je živel zadnje čase v velikih materijalnih ne prilika h. Pred kratkim je zapadel rok neke njegove menice za 10 tisoč dinarjev. Ker menice ni mogel izplačati, mu je dal njegov kompanjon Kiraly zarubiti vse njegove stvari. Medtem ko je sodna komisija opravljala svoj posel, je nenadoma stopil v sobo Muser, potegnil samokres in ustrelil Kiralyja, ki je obležal ca mestu mrtev. Pri preiskavi so našli neko Muserjevo pismo, iz katerega je razvidno, da je ustrelil svojega kompanjona samo Tadi tega, ker je mislil, da ga hoče izriniti iz podjetja. Muser je bil takoj izročen tkr. sodišču. Velike goljufije bivšega zagrebškega trgovca Reška kvestura je izročila te dni policiji ma Sušaku znanega bivšega zagrebškega trgovca z drvmi im premogom, Franca Iste-niča, za katerimi so naše oblasti izdale že 1. 1924 tiralico. Istenič ie imel v svojem podjetju vse polno nameščencev, od katerih je pobral tudi kavcijo. Ker mu je kupčija šla vedmo slabše, je 1. 1924 odpotoval nenadoma v Milan, vodstvo podjetja pa poveril pred odhodom svojemu uradniku Em. Neumanmu, kateremu je izjavil, da se vrne že čez nekaj dni. Ker pa so od tedaj pretekli meseci in meseci, so Isteničeva nameščenci uvideli, da so bili osleparjemi in so dogodek prijavili policiji. Oškodovani so bili skupno za preko 100.000 Din. Za Iste-ničem je bila izdana nato tiralica. S Sušaka so sleparja prepeljali v Zagreb, kjer je bil včeraj zaslišan. Priznal je hladnokrvno, da je takoj po prihodu v Italijo v Milanu več tamkajšnjih trgovcev ogoljufal za preko 120.000 lir, nakar je bil aretiran in obsojen. Čim je bil izpuščen, je bil dne 27. aprila takoj izročen našim oblastim na Sušaku. Glede kavcij svojih nameščencev, ki jih je zapravil, se Istenič izgovarja, da so mu bile izročene kot posojilo, ne pa kot kavcije. Sicer pa v polnem obsegu priznava svoje obveznosti napram bivšim svojim nameščencem. Izročen je bil takoj državnemu pravdmištvu v nadaljno postopanje. Franjo Istenič je bil rojen leta 1889 na Brezovici. Finale nogometnega prvenstva Slovenije za leto 1926/1927. Ilirija: Rapid V nedeljo ob 16. uri na igrišču S. K. Ilirije. Ob vsakem vremenu. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama oooota, 14.: ob 15.: «Ti in jaz». Dijaška predstava, enotne cene od 10. do 3 Din. Nedelja, 15.: ob 20.: oLumpacij vagabund» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče Sobota, 14.: «RigoIettcw>. Premijera. Izv. Jubilejna predstava 251etnice delovanja g. rav. Mitroviča. Svečana predstava v soboto zvečer se bo točno ob 8. dvignil zastor. Po osmih ne bo smel nihče več v dvorano. Opozarjamo in prosimo cenj. občinstvo, da pride točno k slavnostni predstavi. Gostovanje Reinhardtovega ansambla. Okoli 20. t. m. bo gostovala v mariborskem gledališču slovita družba Reinhardtovih de-sidentov z Gotzovo komedijo «Ingeborg>. Ker so Reinhardtovci znižali honorarne zahteve, je tudi uprava nastavila nižje cene, in sicer stanejo: ložni prostori po 150, 125, 100 Din; parterni sedeži po 125, 100, 80 Din; balkonski po 125, 80, 50, 30 Din; galerijski po 40, 20, 15 Din; stojišča po 10 Din. Prosimo cenj. občinstvo, da se prijavi tako ji a najda- lje do torka 17. t. m. pri dnevni gledališki blagajni in si rezervira vstopnice, ker se vrši to gostovanje le v slučaju, da bo gledališče do 17. razprodano. Ljubljanska drama. Pri današnji predstavi komedije zapeljive snahe. Ga. Juvanova je s svojo temperamentno in sigurno igro povzdignila Rado. Dala je krepko figuro cinične razuzdanke. A prekrepko, skorajda rafi-nirano za kmetski ambient. Gosp. Gregorin je igral slepca Vasilija. V prvem dejanju je bil izboren, v drugem, ko Vasilija vleče strast k ženi - prešustnici, je bil premalo vigran, v tretjem nekam patetičen, premalo naraven. A sokriv je, kajp^ avtor s svojim vseskozi papirnatim dejanjem. Marto je podala gdč. Rakarjeva. Naravno, prepričevalno, brez odvišnega teatra. Vida, ki je igrala Je-dico, je imela preslab glas. Včasi se ni dalo razbrati, kaj je govorila. Gosp. Gregorina so obdarili po prvem dejanju s šopkom rož. Publika je bila začetkoma uprav ginjena. Ali slabost drame je v tem, da se jasno vidijo konture skorajšnjega konca. Zato je bil konec tudi za občinstvo medel. Jubilej Andre Mitroviča Nocoj bo slavil ravnatelj mariborske opere in dirigent ondotnega gledališkega orkestra gosp. Andra Mitrovič 251etnico svojega glasbenega delovanja. Slavil bo v znamenju dela, s taktirko pred odrom, ki se bo na njem dajal po gosp. Mitroviču naštudirani in inscenirani , ki se vedno bolj spušča k mariborski operi, se je moral tudi tu poznati. Vzlic težkemu boju za biti ali ue biti pa je gosp. Mitrovič tudi letos izpolnil nadeje mariborske publike in nocojšnji nde!jck ob 2. in 3. Znižane cene! Mladina! to je film zate! Pri večjem skupnem obisku šolske mladine pod vodstvom znižana enotna cona Din 3. — Prijave na JSS Narodni dom. 732 u— Artlij. pukovnlk Čedomir K. Jovanovič izveštava svoje prijatelje i poznanike da če se 16. t. m. venčati u Jagodini sa go-spodjicotn Jovankom Bulkom-Andrejeviča. Telegram: Andreievič-Jovanovič Jagodina. 734 Iz M^Hbora a— Našim mariborskim naročnikom pričnemo te dni pošiljati naš mariborski »Ve-černik« na ogled. »Večernik« tvori dobrodošlo spopoinitev našega glavnega lista ter bo dobrodošel zlasti vsem onim, ki si želijo še več lokalnih novic in ki hočejo proti večeru izvedeti za najnovejše tekom dopoldneva dospele politične vesti. »Večernik« stane v upravi mesečno 10 Din. dostavljen na dom 12 Din. Naši cenj. naročniki, ki se odločijo, da poleg »Jutra« aboniraio tudi »Večernik« na; sporočijo to naši mariborski upravi (Aleksandrova cesta 13, tel. 455) Na ogled dostavljenih številk »Vcčernika« ni treba vračati a— Iz tajne sejo mariborskega občinskega sveta. Na svoji tajni seji Je mariborski občinski svet v četrtek sklenil sledeče zadeve Tlakovanje novih hodnikov v Vetriniski ulici bodo morali plačati hišni posestniki sami. Le poprava hodmkov gre na račun mestne občine. — Zdravniku dr. WafikftiuRer.nl je priznana stalnost v mestni službi. — Prd-uradnik Josip Kocbek bo dobival olačo 111. kategorije. — Prošnje raznih občinskih nastavljencev za funkciiske doklade so bile zavrnjene. — Najemniku Park-kavarne bo odpovedano in prevzame kavarno iiaib-že zopet prejšnji najemnik, g. O'irro Valjak. — Za dobavo premoga za občino, ki ie sidai dražji kot drugje, bo občina razpisna novo oferto. a— Shod SDS v Meliu. V nedelio. 15. maja ob 9. dopoldne priredi krajevna organizacija SDS za Melje na vrtu g. Starnuna javen shod, na katerem bo poroči l poslanic dr. Pivko. a— Mariborska porota začne r letnim zasedanjem v sredo, dne 8. juniia. Došlei so razpisane sledeče razprave: 8. junija Ivan K2lman. umor, vabljenih 17 prič: 9. juniia Fiar.c Kerneže. težka telesna poškodba; Ti-homir Milošerič, poneverba: 10. junija An- | ton Kvatrlč in tovariši, rop: Antonija Srnko i umor otroka. Pripravljenih pa ie za to porotno zasedanje šc več slučajev, a— Izlet v Zrkovce. Y nedelio ob 15. bo j pri g. Selu v Zrkovcih sestanek SDS. na ka-i terern bo-poročal narodni poslanec ur. Pivko. Organizacije SDS iz Maribora, Fszna in Pobrežja prirede ta dan izlet v Zrkovce. a— Novice s Pohorja. Kljub precejšnjemu mrazu je bilo te dn! na Pohorju izredno živahno, kier so razne mariborske šole priredile tjakaj majniške izlete. Na Klopnem vrhu pa je celo zapadel sneg. a— Cvetlični paviljon. Občinski svet e dovolil Olepševalnemu društvu, da postav na Glavnem trgu cvetlični paviljon, kier bo prodaja! cvetlice iz svojega vrta v Ljudskem vrtu.. a— Podaljšanje Tattenbachove ulice bo občina v kratkem izvedla. Občinski sve: e na svoji zadnji seji že v principu sklenil, da nakupi v ta namen t. zv. Hoffmannovo posestvo. a— Custodia honesta za urednika Eržena. K včerajšnjemu poročilu o obsodbi urednika Viktorja Eržena, ki je dobil doslei najvišjo zaporno kazen po tiskovnem zakonu v Sloveniji je treba pripomniti šo, da jc priznal sodni dvor časten zapor. Obsojeni s.ne biti zaprt le ločeno od drugih obsojencev cb lastni hrani in obleki ter si sme prosto izbrati opravilo v zaporu. Doslej takšnega zapora pri mariborskem sodišču ni nihče odsedel. a— Avto-nezgode. Včeraj Je doživel met:-ni avtobus nezgodo. Zlomil si ie namreč o*. — Tudi avtu velikega župana se Je pripetila nesreča in sicer v Prešernovi ulici. Avto je bil poškodovan, šofer Pa lahko rau.en. a— Posestno gibanje. Gostilničar Andrej in Marija Pečnik na Tržaški cesti št. 47 sta prodala Evgenu in Adeli Rituper, gostilničarjema v Mariboru, hišo št. 47 na Tržaški cesti in v Linhartovi ulici za 200.000 Din a— Detektiv v omari. V Študiiski knjižnici je g. Martinu Žunkoviču žo dalje časa čez noč zmanjkovalo denarja, ne da bi >i!o mogoče tatu izslediti. Dogodek jc bil ;tm bolj skrivnosten, ker jc imel samo g. Žun-kovič ključe blagajne. Da zasači tatu, se je v četrtek skril čez noč v sobi detektiv, ki je v resnici zasačil zjutraj nekega fantiča ravno v trenotku,. ko je zopet vzel iz blagajne 20 Din. Deček, ki je komaj 11 let star. je takoj priznal, da je oti tisti, ki ie jemal denar iz blagajne, ki ga jc potem Skup/io z dvema tovarišema uporabil za kino in druge zabave. Iz Celja e— Makso Wudler t. Smrt simpatičnega in splošno priljubljenega učitelja Makso Wudlcrja je vzbudila po vsem Celju splošno žalost, z rodbino pa globoko sočustvovanje. Raz poslopij mestne in okoliške osnovne šole, mestnega magistrata in Celjskega doma plapolajo črne zastave, ker je bil rajni občinski odbornik in ustanovni član društva Celjski dom. Danes, v soboto opoldne, prepeljejo truplo pokojnika iz celjske bolnice ter je položijo v vestibulu mestne osnovne šole na mrtvaški oder. Od tod se bo vrši' pogreb na okoliško in ne na mestno pokopališče, kakor je bilo prvotno objavljeno. e— Občni zbor Savinjske podružnee SPD v Celju. V četrtek, dne 12. t. m. se je vršil ob lepi udeležbi v prostorih Celjskega doma izredni občni zbor Savinjske podružnice SPD. na katerem so bila sprejeta soglasno nova pravila ter so sc izvršile na podlagi izpremenjenih pravil tudi dopolnilne volitve v načelstvo podružnice. Ker se je podružnic ni delokrog po vojni zelo razširil in prebiva, pretežna večina podružničnih odbornikov v Cel ju, so se morala na podlagi podanih novih razmer izpremenifi pravila zlasti v tem pogledu, da se jc prenesel sedež podružnice iz Gornjega grada v Celje, tako, da se imenuje društvo odslej i Savinjska podružnica SPD s sedežem v Celju«. Ker morajo biti vsaj glavni funkcijonarji podružnice na njenem sedežu, to je v Celju, je sedanji predsednik g. Franc Kocbek, vpokojeni 'naduči-te!j v Gornjem gradu, odstopi! od svojega načefrtiškega mesta ter je izroči! nada!jno vodstvo podružnice, ki jo ic ustanovil in vodi! z najlepšimi uspehi preko 30 let, novi centrali v Celju. Pri tej priliki se je. spomnil podružnični podpredsednik g. dr. Kalan v lepih in prav umestnih besedah dolgoletnega idealnega in požrtvovalnega delovanja g. Kocbeka, ki lahko odstopa zaradi izpremei njenih razmer od svojega po vsem zaslužnega častnega mesta v polni zavesti, da-ic posvetil slovenskemu planinstvu vse svoje življenje in najboljše moči. Zeli. da bi s svojimi bogatimi izkustvi tudi še v naprej podpiral podružnično delo. Predlaga končno naj izreče občni zbor odstopivšemu predsedniku za njegovo do!gf>ictr.o vodstvo in delovanje najlepše priznanje in zahvaio. Občni zbor je odobri! ta predlog z živahnim pritrjevanjem. Pri dopolnilnih volitvah jc bi! izvoljen za načelnika Savintske podružnice dosedanji I. podpredsednik g. sodni svetnik Franc Tihcr, v načelstvo pa na vsikantno mesto g. dr. Milko Hrašovec. Končno se je prepustilo odboru, da določi 12 delegatov za občni zbor centralnega društva e— Nedovoljena trgovina. Cesto se' dogaja, da obiskujejo privatne stranke potniki, večinotn židovskega pokoljcnja, ki ponujajo strankam razno blago, zlasti pa knjige. So to izvežbani ljudje, ki znajo stranke z medenimi besedami omamiti in iim natvezijo razno mani vredno blago na obroke. Največkrat pride pozneje razočafanle, ker ic blago takozvani »štmd*. Po naših zakonih je v splošnem prepovedano potnikom posečati privatne stranke zlasti Da še inozemcem ker smejo sklepati pogodbe samo z legitimnimi trgovci. Dobro bi bilo, ako bi se policijska oblast za take osebe živo zanimala m jih eksemplarično kaznovala. e— Županstvo občine Petrovče prepoveduje vscin sejmarjem prodajo blaga v Petrov čah na dan odkritja spominske plošče dne 26. t. m. in za slučai slabega vremena dne 29. t. m. Žrebanje državne razredne loterije 30.000 dinarjev ie zadela številka 34.046 Beosrad, 13. maja r. Pri današnjem žrebanju dflZavne razredne loterije so zadele: .30.000 dinarjev številka 34.046. 20.000 dinarjev številka 21.848. 10.000 dinarjev številka 17.701. Po 4.000 dinarjev so zadele številke: 76.969 70.554. 89.355. 37.519 in 52.707. Po 2000 dinarjev pa številke: 7.515 7.163 8.110 11.422 14.545 14.411 18.324 20.194 22.108 24.772 40.085 37.064 ,36.2.39 36319 34.368 31.721 38.848 26.156 26.882 25.065 36.608 28.572 59.674 59.194 61.352 77.027 68.625 71.972 73.616 95.i93 87.024 86.700 86.765 80.495 80.065 107.738 108.644 114.656 114.406 15.778 17.060, 121.651 3.310 14.493 20.348 47.854 44.912 43.820 43.146 41.855 120.141 40.377 121.344 117.032 116.564 80.672 92.340 92.460 95.334 95.543 97.380 74.8S2 73498 72.952 61.189 61.870 55.507 55.090 50.397 in 33.694. Iz Kranja t—Proslava Materinskega dne v Kranju. Kranjska podružnica Kola jugoslovenskih sester priredi v nedeljo ob 16. uri v gle« dališki dvorani Narodnega doma' slavnost« no akademijo, pri kateri sodeluje Pomla« dek Rdečega križa obeh osnovnih mest« nih šol in realne gimnazije ter orkester Narodne čitalnice. Spored obsega 16 točk in tvori enoto umetniškega ustvarjanja mladine, posvečenega ljubezni, spominu in hvaležnosti do matere. Poleg uvodnega nagovora, deklamacij, recitacij, solopetjft so na programu Slomškova «Zapuščena sirota*, prizor s petjem, dramatičen prizor »Materino srce», vprizoritev Vojnovičeve »Smrt majke Jugovičev« ]*) gimnazijski mladini, nadalje zborovo petje obeh osnovnih šol in dijaškega zbora. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. A. Adamiča. r— Novi vozni red na gorenjski progi. Nocoj ponoči stopi v veljavo novi vozni red v železniško«potniškcm prometu, ki prinaša za gorenjsko železniško progo ne« katere spremembe. Med njimi zopet zaman iščemo onih sprememb, ki bi izpolnile naj« nujnejšo zahtevo prebivalstva iz vseh več« jih krajev ob gorenjski progi. Že opcto« vano je bila izražena želja, da bi dirckci« ja uvedla lokalni osebni ali mešani vlak, ki bi odhajal po 23. uri iz Ljubljane in vozil vsai do Kranja. Računajoč po inte« resu, ki vlada med prebivalstvom za ta po* nočni vlak, bi bil ta gotovo bolj frekven« ten kot marsikteri dnevni lokalni vlak. Toda vsi apeli so bili dosedaj brezuspešni. Novi vozni red je odprava mešane vla^e in uvedel mesto teh lokalne osebne vla.ee med Ljubljano in Kranjem, ki bodo goto« vo dobrodošli radi hitrejše vožnje. * Zdravnik dr. Stanko de Glerla v Kranju vsled odpotOvania tic ordinira od 17. mata do 7. juflija 727 r— Izgubila je na cesti iz Kranja do Gos renje Save neka stara revna ženica v sre« do zvečer tisoč dinarski bankovec. Najdi« telj, naj ga izroči v pisarni mestne obči« ne kranjske. Iz Trbovelj t— Iz seje starešinstva in finančnega odseka. Ponudba zidarskega mojstra g. Fe» renca za nakup stanovanjske hiše poleg Skrbeča z adaptacijo vred za 170 tisoč Din je bila odklonjena. — Društvo rudniških nameščencev na Vodah je vložilo prošnjo za podporo čitalnici, ki so jo osnovali pri Forteju. Ker ima občina strog nalog, da ukine vse podpore, je bila prošnja odlo« žena na prihodnje leto. — Več osebnih pritožb radi občinskih nameščencev sc je odstopilo personalnemu odseku. — Pri obravnavanju nehlgijenskega postopanja Tudnika, ki odlaga fekalije v Trboveljšico, je bilo sklenjeno, da sme rudnik odlagati fekalije v Trboveljšico samo ponoči in še tedaj le ob času deževja, ko je velika vo« da. —- Prošnjam za kopanje gramoza v občinskem kamnolomu se ni ugodilo, pač pa je starešinstvo pripravljeno dati gra« mc/ na razpolago po lastni režijski ceni. t— Narodno strokovna zveza v Trbov* Ijah priredi jutri r>b 3. popoldne pri Prav« diču na Vodah družaben večer. Sodeluje tamburaški odsek «Bratstva» iz Zagorja. t— Sa prostoru bivše opekarne v Trs bovljah prične zidati stanovanjsko hišo g .lože Golouh, rudar po poklicu. t— .\'ov gostilniški lokal v Retju otvori g M. Ranzlnger. Gostiln jc zdaj vedno več. t'— Prostovoljno rudniško gasilno dru; stvo v Trbovljah nam javlja: Glede na ne= pričakovane zapreke na transportu motor« na brizgalna še ni prispela. Vsled tega sc spored slavnošti dne 15. maja, ako brizgal« na ne pride pravočasno, seveda nekoliko i/premeni. !z Ptuja j— Podružnica «Jadranske Stražej> v Ptuju priredi v nedeljo dne 15. t. m. cvet« lični dan in koncert v Mestnem parku, pri katerem bo sviralia pomnožena mestna godba od 11. ure dalje. j— Ustanovni občni zbor ČJ lige vPtu« ju bo danes ob 8. zvečer v Narodnem do« mu. Pred tem bo ob 6. pop. v mestnem gledališču filmska predstava. Pričakuje sc častne udeležbe. j— Shod hišnih in zemljiških posestnU kov iz Ptuja in okolice bo danes ob S. zvečer v restavracijskih prostorih g. Zu« pančiča v Ptuju. O stanovanjskih in davč« nih zadevali bo poročal zvezni predsednik 1. Frelih iz Ljubljane. j— Trtje ledeni možje so obiskali tudi Ptuj in okolico. Zlasti 11. t. m. je pritisnil naenkrat zelo mrzel in snežen veter. Bati se je, da pozebe cvetoče drevje in drugo, ter tako zopet uniči vse nade kmetovalca. j— Razgrajati in prepirati se je zahote« lo te dni nekemu tukajšnjemu trgovcu v kavarni Central. Bil je sladko .ginjen — pozneje pa dobro razpoložen in na vse zadnje zelo močan. Spravil se je nad ne« dolžne steklenice, ker ni bilo drugega pri« mernega tekmeca ter jih razbijal ob m ras rnorno ploščo mize tako dolgo, da je raz« bil tudi mramorno ploščo in naredil Skup« ne škode okoli 1330 Din. — Domov grede je zapel po ulicah: «Policija, policija — slaba policija!« Toda še ni odpel refrena, ga je že policija prijela ter jc moral pre« spati svojo ginjenost v pol. prostorih. Za povzročeno šlcodo kavarnarju pa se bo mo« ral zagovarjati še pred sodiščem. SDS Nova krajevna organizacija SDS se je ustanovila v nedeljo 8. t. m. na sestanku pri g. Tojnku za občino okolica Šmarje pri Jelšah. Predsednik organizacije ie go« spod Martin Tojnka. Organizacija SDS se v šmarskem okraju razveseljivo širi. Temo pri Mariboru. V četrtek 12. maja jc zborovala krajevna organizacija SDS za občino Tezno pri g. Marinu. Občnega zbo« ra sta se udeležila nar. poslanec dT. Pivko in predsednik srezke organizacije g. Kej« žar. Po poročilu dr. Pivka so stavili go« spodie Kejžar, Pegan. Brumen, Kovačič in drugi celo vrsto predlogov o zaščiti do« mačega delavstva v industrijskih podjet« jih. ki se nahajajo na Teznu. Pri nas se godi toliko različnih krivic v podjetjih v zapostavljanju domačih ljudi, da ne bomo mogli več dolgo molčati. Naša obči« na je v narodnem oziru sicer zelo napre« dovala v zadnjih letih, toda nekdanja go« n ia proti nam še ni popolnoma prenehala. Novi odbor, ki mu načcluje g. Pegan, ima mnogo težkega dela pred seboj. Organi« zaciia se lepo razvija in nekatera podjet« ia imajo že krepke odseke naših somi« šlienikov. Samo v enem zavodu se nam obeta pododbor 50 naših ljudi. Treba ie hitro delati, da popravimo pogreške drugih organizacij, ki so v Teznu popolnoma za« vozile. Spori Nogometni finale prvenstvene sezone 1926-27 V nedeljo se zaključi s tekmo Ilirija : Rapid prvenstvo Slovenije za 1. 1926/27. Kakor lani, sta si tudi letos priborila pot v finale Rapid in Ilirija. Boj obeh nasprot« nikov je bil vsakokrat zelo zanimiv in do zaključnega žvižga napet. Lani je Ilirija nadvladala Rapida šele v podaljšku. Rapid je pokazal velikanski napredek in njegova športna bilanca beleži letos raz« ven enega samo pozitivne rezultate. Mo« štvo je v vseh črtah enakovredno, vendar je njegovo najboljše orožje sijajni napa« dalni kvintet. Posebno nevarna je desna stran PernatsPaulin. Leva zveza Tergletz je znan po svoji prodornosti. Hrbtenica enajstorice je srednji krilec Frangeš, danes sigurno najboljši v Sloveniji. V obrambi omenimo le starega znanca Barloviča, pra« vega hrusta po postavi. Rapid goji povsem moderno nizko igro, kratkih pasov. Glav« na odlika moštva je pa izredna borbenost in skrajna požrtvovalnost. Ilirija nastopi proti Rapidu v svoji momentano najmoč« nejši postavi. Pričakovati je izredno oster boj; zmago bo odločila boljša kondicija moštva. Tele« mo sodi zagrebški sodnik. Igra se vrši na prostoru Ilirije in prične točno ob 16. uri. Prcdtekmo o"digrata Svoboda in Panonija. Zaključni prvenstveni tekmi ljubljanskega okrožja S sklepom poslovnega odbora LNP z dne 4. t. m. glede anulacije prvenstvenih tekem Ilirija : Hermes in Primorje : Slovan, od« igranih dne 1. t. m., ki ga je upravni oda bor na svoji seji dne 10. t. m. potrdil z izjemo točke glede postave moštva Ilirije za ponovno tekmo, je bila za včeraj ob istem času, toda na različnih igriščih do« ločena ponovitev zgoraj omenjenih prven« stvenih tekem. S tem je prvenstveno tek« movanje ljubljanskega okrožja zaključeno. Včerajšnja izida sta bila: Ilirija : Hermes 3 : 0. Hermes je nastopil s samo šestimi igral« ci, vsled česar je sodnik g. Ahčan odžviž« gal tekmo z rezultatom 3 : 0 za Ilirijo. Primorje : Slovan 7 : 4 (3 : 1) Primorje, ki je nastopilo s petimi rezer« vami, in to za oba brata Ermana, Vindiša, LVšioa in Čamernika, je podalo kljub te« niu tako igro, da je prav sigurno obvlada« Io žilavo enajstorico Slovana. Mladi igral« ci iz rezerve so se skoro vsi prav dobro uveljavili ter pokazali nekaj prav lepih po« tez. Prav ugajal je na levem krilu mali Za« Iar in Trček v lepi spojki. Zelo šibak pa ie bil Korče, nadomestnik Ermana v golu, ki ni držal nekaj absolutno ubranljivih strelov. Slovan je igral zelo požrtvovalno Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 13. maja 1927. Višina barometra 308.8 itf Kraj Cas ->pazovanjj 7. 8. 14. 21. & 7. Barom. Tcmper. ui 1 * Saei vetra ir brzint . v metrih Oblačno 0-10 /58 5 73 85 mirno b 7595 8-R 89 E 9 10 7636 6-4 81 E 3 10 759-1 8-0 80 NW 9 10 758 7 90 88 NE 6 9 758-9 110 61 SE 6 0 75S-0 9-0 67 mirrio 0 758-1 10-0 77 N 1 10 758-5 13-f' 74 NW 3 6 754 5 4-0 _ \VNTW 9 8 7584 14 0 73 ESE 3 0 Ljubljana (dvorec) , . . Maribor , ( , Zagreb .,,, Beograd « , , Sarajevo ■ , , Skoplje . . , , Dubrovnik . , Praha . . . , i Split . . « , > Solnce vzhaja ob 4.34, zahaja ob 19.19, luna vzhaja ob 15.58, zahaja ob 3.29. Najvišja temperatura danes y Ljubljani 16.1 C, najnižqa 5.4 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Izpremenljivo in mrzlo vreme. Mestoma padavine v presledkih. Tržaška Tremcnska napoved za soboto; Lahki severni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 10 do 18 stopinj. Morje mirno. Padavine Vrsta dež dež dež v ao do 1. on 3.0 3.0 2.0 ter s svojo znano žilavostjo in je v dru« gem polčasu, ko je igralo Primorje vsled izstopa Dranflčanina le z 10 ljudmi ustvar« jal pred nasprotnim golom prav nevarne in kritične situacije. Igralo se je sicer v precejšnjem tempu ter je Primorje imelo izdatno več od igre, toda v splošnem tek« ma ni bila preveč zanimiva in napeta. Primorje preide že takoj v početku v napad in kmalu zabije levo krilo prvi gol. Sledečo enajstmetrovko spremeni Slamič v drugi gol. Tretji gol pade po Čebohinu nakar beleži Slovan svoj prvi uspeh. 2e pred koncem prvega polčasa zapusti Dra« mičanin igrišče, nakar igra Primorje celo nadaljno igro le z 10 ljudmi, kar se je tu« di močno poznalo. Po pavzi je sicer Slovan nekoliko boljši vendar ustvarjajo mlatft Primorjani pred Slovanovim svetiščem ta« ko kritične in nevarne situacije, iz katerih rezultirajo nadaljni štirje goli po Zalarju, Slamiču (enajstmetrovka), "Jugu in Trčku, eno enajstmetrovko pa je Primorje zastre« ljalo. Pri rezultatu 7 : 2 pa uspe Slovanu vsled nezadostnega kritja prodreti ln Kor« če kapitulira dvakrat. Sodil je g. Držaj dokaj dobro. Končno stanje prvenstva je sedaj slede« če: 1. Ilirija (13 točk), 2. Primorje (10), 3. Jadran (6. 16 : 27), 4. Slovan (6, 15 : 27), 5. Hermes (5). Juniorski miting SK Ilirije. Pričetek petoboja in šestoboja danes 14. t. m. toč« no ob 17. Pol ure pred začetkom žrebanje. Po končanem petoboju in šestoboju se bo« do sprejemale prijave za tekmovanje v poedinih vajah, ki se bo vršilo jutri z za« četkom ob 10. uri. Vsi atleti naj bodo na prostoru pol ure pred začetkom. — Jurv« ja za oba dni: Vrh. sod: Deu, Baltesar, Čop, Oblak, Pcvalek. Časomerilci: Baltes sar, Mahkovec, Oblak. Sodniki na cilju: Dcu, čop, Pevalek. Sodniki na progi: Re« žek B., Hladnik, Osterman, Habič. Sodni« ki za skoke in mete: Stepišnik, OTehek, Štrekelj. Starter; Stepišnik. Vrh. reditelj: Železnik. Zapisnikar: Goričar. Oklicatelj: Gradišar. Zdravnik: dr. Majcen. SK Ilirija (lahkoatletka sekcija). Sle« aeči atleti morajo biti ob 16.30 na igrišču: Skupina B: Banko, Outrata. Megušar, Zo« re. Kalčič, Režek Iv., Strehovec: skupina A: Karba, Dobrota, Banko, Senekovič, Dečman, Vale, Nagy, Zupančič D. /4SK Primorje( Nogometna sekcija). Odhod v Beljak je v nedeljo zjutraj ob 6.30. Ob tej uri morajo biti na glavnem kolodvoru gg. Erman I. in II., Slamič, Peč« nik, Jančigaj, Vindiš, Dramičanin. Privšek, Čebohin, Uršič. Bauer, Wening, Slamič L. in Klemenčič. Rezrva igra ob 10. s komb. Slovanom. Popoldne ob 14. igrajo juniorji z rezervo Krakova. Zadnji dve tekmi se vršita na našem igrišču. Danes ob 18. se« stanek vseh igračev na igrišču. SK Slavija : SK Trbovlje. Povodom otvoritve lastnega igrišča, gostuje v ne« deljo 15. maja v Ljubljani prvak Trbovelj SK Trbovlje. Tekma se odigra ob 15. uri na novem igrišču Slavi jc. SK Slavija. Danes ob 19. v gostilni Stor v Vodmatu seja poslovnega odbora. Vsi odborniki naj se seje sigurno udeleže. Predsednik. — (Nogom. sekcija). Danes ob 20. pri Štoru sestanek vseh nogometa« šev. — Načelnik. SK Čakovec v Mariboru. V nedeljo bo gostovalo v Mariboru dobro moštvo SK Čakovec proti ISSK Mariboru, ki v sreča« njih s čakovčani še ni izvojevalo nobene zmage. Gostje, ki se odlikujejo z izredno ostrim startom in hitro kombinacijsko igro, so po vseh nastopih odnesli najbolj« ši vtis in Maribor bo moral tudi tokrat zastaviti vse svoje znanje, da si zagotovi čim častnejši izid. Računa se, da bo ne« deljska tekma nudila v resnici lep šport ii: da bo igra gostov kakor tudi domačinov zadovoljila športno publiko, ki to nedeljo nima drugega razvedrila. — Predtekmo bo odigrala hazena Maribora. Prva letošnja motociklistična priredb tev v ljubljanski oblasti, pod vodstvom Motokluba «Ljubljana» se vrši v nedeljo dne 15. t. m. Zbirališče vseh motociklistov (tudi nečlanov) je na velesejemskem pro« štoru ob 9.30. Ob 11. se vrši sprevod po mestnih ulicah. Sestanek vseh športnih organizacij v svrho dogovora za pripravo za IX. olim« pijado se vrši v torek, 17. t. m. in ne v pondeljek, kakor je bilo prvotno naznanje« no, in sicer ob 20. v damskem salonu ka« varne «Emonat>. — JZSS. Previdnost je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato m mora vsak, kdor kupuje čuvati pofvorb in paziti nato, da dobi vedno res prave tablete iz Hoethsta v origlnalnom zavoju t zaščiteno znamko M.L.B. Dobre lastnosti finega fistila za čevlje so te-le: Čistilo je mehko in se dobro razoaze; daje čevlja tokej lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lastnosti ima INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. Gospodarstvo Italijansko gospodarsko prodiranje v Albanijo Albanska narodna banka iu Družba za razvoj albanskega gospodarstva (Societa per lo Sviluppo Efonomieo dell'Albania, skrajšano ) sta nedavno predložili javnosti svoji letni poročili, ki sta posebno zanimivi glede na spor med Jugoslavijo in Italijo. Iz teh dveh letnih poročil izvirajo nastopili važni podatki o albanskem denarstvu, državnih financah ln gospodarskih razmerah: Albanski narodni banki, ki ima, kakor znano, svoj sedež v Rimu, je v zadnjih letih uspelo spraviti v obtok svoie bankovce (Albftnljn prej ni poznala bankovcev). Koncem marca t. 1. je znašal obtok 2,657.000 zlatih albanskih frankov. Poleg tega je Albanska narodna banka izdala svoj kovan denar (v zlatu, srebru, niklu in bronu), ki je bil po osnutkih italijanskih umetnikov kovan v Rimu. Poročilo banke navaja, da je za razvoj albanskega gospodarstva potrebno ustvariti dobre zakone in zdravo sodstvo (menično pravo, trgovinski zakonik, zakonska reforma agrarnega in hipotekarnega kredita itd.). Za to ogromno zakonodajno delo ima Albanija na razpolago najboljše italijanske juriste. Ista finančna skupina, ki ima večino delnic Albanske narodne banke, vodi tudi prej omenjeno Družbo za razvoj albanskega gospodarstva («:Svea-»)- Ta družba je pred leti dala albanski vladi posojilo v znesku 50 milijonov frankov. Za to posoiilo 'e drtižba prejela od albanske vlade Obširne garancije, predvsem absolutno in nepreklicno predpra-vico na najvažnejše državne dohodke Albanije (carine, monopole itd.). Ker po albanska vlada ni plačala prvih obrokov, je bil sklenjen nov aranžma, po katerem se dolu zviša na 70.5 milijona frankov ali okroglo 340 milijonov lir. Istočasno je italijanska vlada prevzela napram tej družbi garancijo za redno plačilo. Na drugi strani pa je Italija po tej poeodhi dobila pravico, da sp polasti celotne albanske finančne uprave, kakor hitro albanska vlada ne zadosti svojim obveznostim. Iz te pogodbe se jasno vidi, da se hoče Italija pod pretvezo zaščite interesov Družbe za razvoj albanskega gospodarstva polastiti albanske financ, uprave. O politični neodvisnosti Albanije potem ne more biti več govora. V zunanji trgovini Albanije zavzema danes Italija dominatno stališče. Tri četrtine albanskega uvoza odpade na Italijo, medtem ko gre na drugi strani 50.60 % albanskega izvoza v Italiio. Albanska trgovinska bilanca je bila v zadnjih letih močno pasivna. Deficit albanske trgovinske bilance se je po tem poročilu kril s pritokom izseijeniških nakazil, vendar pa je bolj verjetno, da se je kril s pritokom italijanskega kapitala. Čeprav se je albanska trgovinska bilanca v zadnjem letu znatno izboljšala, vendar krije sedanji izvoz šele 60 % uvoza. Tržna ooročila Novosadska blagoma borza (13. t. ra.) Pšenica: sremska 73—74 leg, 3 vagoni 302.50. Turščica: baška, 8 vagonov 168 do 170; baška, za julij, glavna proga, 2 vagona 180; sremska, pariteta Stara Pazova, 3 vagoni 170; banatska, 18 vagonov 166 do 167.50. Moka: baška, <0», 6.5 vagona 450 do 455; baška, 'Ogsp, 1 vagon 450; baška. <5», 1 vagon 390: baška, <8», 1 vagon 200. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Celju. Zadnji svinjski sejem v Celju je bil zelo dobro obiskan. Dogon je znašal 205 komadov. Cene: prasci, 5 do 7 tednov stari 75 — 150, 8—9 tednov 150 do 170, 10 tednov 200 — 250, 3 mesece stari 300, 4 mesece 350. 5 mesecev 450, 6 mesecev 500, 8—9 mesecev 750 Din. Kupcev je bilo precejšnje število ter se je prodalo polovico pripeljanih svinj. Svinjski sejem v Mariboru (13. t. ni.) Dogon 337 komadov. Cene: prasci. 5—6 tednov stari 80 — 125. 7—9 tednov 150 — 225, 3—4 mesece 330 — 350, 5—7 mesecev 420 — 450. 8—10 mesecev 530 — 560, 1 leto 1100—1200 Din komad; kg žive teže 9.50 — 11, mrtve teže 15 — 17 Din. Prodalo se je 226 komadov. Kupčija živahna. Dunajska borza ta kmetijske produkte (12. t. m.) Pri majhnih zaključkih je bila tendenca za pšenico in rž čvrsta. Tudi tendenca v ovsu je ostala neizpretnenjeno čvrsta. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brei carine: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79 /80 kg) 50 do 50.50; rž: domača 43.25 — 48.75; turščica: 25 — 26; oves: domači 35 do 35.50, madžarski 35.25 — 35.75. = Tarife za rezan les v srednji Evropi. je objavljena nnredba ministra za socijalno politiko, s katero se poviša pri-nosna tarifa za zavarovanje delavcev od o na 6 %; to je 6 Din za vsakih 100 Din plare in 100% nevarnost. To povišanje velja ori I. januarja 1927. dalje. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 17. maja t. 1. ponudbe glede dobave stenja; do dne 19. t. m. glede dobave bele pločevine in vijakov ter glede dobave malic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 23. t. m. pri ministrstvu vojske ia mornarice, odele-nje za mornarico v Zemunu, glede dobave 5600 komadov raznih odej; 24. t. m. pri upravi smodnianice v Kamniku glede dobave sirovega sukanca, jutaste preje, vegetabil-nega pergamentnega papirja, kartonskih škatel, parafina, žvepla in katrana; 31. t. nt. pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave pisarniškega materijala. Borze 13. maja, LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe.) Vrednote: investicijsko 84.50 — 85.50, Vojna škoda 0—339.5i!. zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posoj. 195—197, Ljubljanska kredit. 150—0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavrni 160 — 170, Trbovlje 0—500, Vevče 140 — 0, Stavbna 55 — 03. Sešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za los in deželne pridelke čvrsta. Zaključeni 4 vagoni lesa. ZAGREB. Tendenca v Vojni škodi je ne-izpremenjena! Promet je bil minimalep; edino kasa je bila zaključena po 340. — Deviza na Italijo je v Curihu nekoliko popustila. Tudi v Zagrebu je nazadovala za up-kaj točk. Notirale so devize: Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1348.36 — 1351.36, Italija 305.798—307.79S. London 276.30 — 277.10, Newyork ček 56.75 do 56.95, Pari* 222.25 — 224.25. Praga 167.30 do 168.20, Curih 1094 - 1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50—0, Poljo 16—16.25. Kreditna Zagreb 93-95, Hipo 61 — 61.50, Jugo 93 — 96. Ljubljanska kreditna 150 do 152, Praštediona 850 — 860; industrijski: Drava 600 — 605. Dubrovačka 417.50—420, Sečerana Osijek 500 — 505. Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 280 _ 290. Slaveks 110—0, Slavonija 27 — 28, Trbovlje 4.80 _ 487.50. Union 300 — 3(6. Vagon 50 — 52, Vevče 14-0 do 144, Danica 170 — 181; državni: investi-cijftko 85.50 — 0, agrarne 51 — 51.50, Vojna škoda promptna 330 — 340, kasa 339.50 do 340. za maj 339 — 340.50. BEOGRAD. Devize: Dunaj K00.5—803.5, Berlin 1348.65 — 1351.65, Bruselj 792.5 do 795.5, Budimpešta 992.5 — 995.5. Bukarešti 35.75 — 36.25. Italija 306.05 _ 209.5. London 276.3 — 277.1, Nevvork 56.74 — 56.94, Pariz 222.75 — 224.75. Praga 168.3 — 169.1, Sofija 40.75 — 41.25. Švica 1094 — 1097. CURIH. Beograd 9.14, Berlin 123.175. London 25.265. Newvork 519.96. Pariz 20.3:5. Milan 28.075, Praga 15.40. Rudimpešta 90.60, Bukarešta 3.29. Sofija 3.75. Varšava 58.10, Dunaj 73.19. TRST. Devize: Beograd 32.30 — 32.80. Dunaj 255 — 265, Praga 54.75 _ 54.95. Pariz 72.25 — 72.75. London 89.625 — 89.925. Nevrvork 18.385 - 18.4«. Curih 353 — 357, Budimpešta 318 — 328, Bukarešta 11.275 do II.775; valute: dinarji 32.25 — 33.25. do larji 18.41 — 18.51. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4635 do 12.5085, Berlin 168.08 — 168.58, Budimpešta 123.65 — 123.93. Bukarešta 4.48 — 4.50, London 34.4750 — »4.5750, Milan 38.31 — 38.41. Nevvork 709.40 _ 711.90. Pariz 27-80—27.90. Praga 21.01 - 21.09. Sofiia 5.11 - 5.15. Varšava 79.16 - 79.66. Curih 136.46 - 136.96; valute: dinarji 12.45 — 12.51, dolarji 706.25 - 710.25. Deviza Beograd na osutlih bomli! y Pra* gi 50.21* k Berlinu 7.40Z, Iz življenja in sveta Skrivnostna usoda „Bele ptice" «Cameronia» demantira glasove, da je pobrala Nungesserja in Colija na oceanu. — Letalca sta preletela Atlantik in pristala v Novi Fundlandiji ali na Labradorju, pravijo tolažilne vestL Francosko nerazpoloženje napram Ameriki. — Amerika je baje potegnila francoska letalca v nesrečo, ker ni dala vremenskih poročiL — Američani startajo: Chamberlain in Berthoud se nočeta ustaviti v Parizu. — Obkrožila bosta Eifflov stolp in se izkrcala na Angleškem praznil težke zaloge bencina in olja ter ie bil izročen neusmiljenemu poginu. Nerazpoloženje v Franciji. Emblem smrti. Danes, v petek, ko to pišemo, preteka že šesti dan, odkar sta zapustila Nun-gesser in Coli Pariz ter šla čez ocean ne da bi prišla na cilj. Neizvestnost o Razočaranje francoskega ljudstva radi neuspelega poleta čez ocean se je ninni usodi se stopnjuje od ure do ure izprevrglo v tiho mržnjo do Amerike in ter je tem mučnejša. ker ni dokaza ne o njuni smrti ne o njunem življenju. Na mesto dejstev prevladujejo kombinacije, zdi se pa. da postaja položaj čedalje brezuspešnejši in da bo ostala usoda ač res nekaj čudnega v Lahih. D as nes $e v Italiji vendar splošno istoveti Rus sija z boliševišrvom. komunizmom. najza* gnzenejšim sovraštvom proti fašizmu, ki raj pomenja rtalijanstvo. pa se nam zgrne v največje tržaško gledališče k ruskemu kemoertu sikia množica, ki kaKor besna ploska ruski pesmi. Seveda pa so «kaza= ki* rudi storili svojo dolžnost: koncert se je pričel z »Žovineco«. fašistično himno v laškem in ruskem izdanju. V laškem izdaš r.ju je bila nekam čudna zaradi mehke ru» ske izgovarjave: »Zavjinjeca prima viera di bjeljeca*. a v ruskem pa je bila tako te. meljito naša. da si čul samo »Ti si moja Milka moja» in druge naše, pa prav f sto nič italijanskega. Zuraj pa je burja tulila z 90 kilometri hitrosti na uro. Lepo pa je biio vendar, veliko lepše kot pa zadnjič, ko je bil v tržaškem Verdijevem gledalis šču, kier je prosto.a samo za 2000 oseb, konreft slavnega rimskega zbora iz sikstin ske kapele ob razmeroma nepcepolnem g-les dališču. Kazaki torej v Trsm bolj »vleče* jo« ko- oa rimski sikstin ski zbor. dasiravs no so Rusi in pojo v »barbarski slovan. ščmi«, in gledališče bo danes kakor vse naslednje dni, če ostanejo še v Trstu raz= prodano, dočim je akstinski zbor moral prirediti samo en koncert, na katerem je poslušalstvo s fašističnim znakom v gurnbs niči ploskalo z veliko manjšim navdušes njem, kakor pa ploska kazakom. Ce so pa Lahi navdušeni za rusko pe. sem. pa nikakor ne mislite, da so navdu« šeni vobče za slovansko pesem. Kaj še! Le pridite in poizkusite zapeti našo pesem kjerkoli, pa vam bodo kmalu tako temes Ijito zamašili usta, da vam preide za ved« no veselje, da bi prepevali. Fašistični pri. ganjači smatrajo danes sdovensto. hrvat. sko. srbsko pesem za nesramno izzivanje italijanskega čuta, za ir eden tisti čno mani. festacijo in bogve kaj še vse na vsak način za protidržavni čin, ki ga je treba naj« strožje kaznovati. O tej stvari povem po* zneje nekaj, kar vam bo temeljito doka. zalo. da ne trdim neresnice. Naša pesem je pač v laških ušesih sil« no nevarni stvar Saj se je v včerajšnjih primorskih listih čitala strahovita vest o »protiitalijanskih demonstracijah« v Soli« tu, ki so obstajale v nezaslišanem dogods ku. da je dijaštvo, ki se je vračalo skup* no z vojpštvom z nekega izleta — morda na pravoslavni Gjurgievdan — prepevalo po mestu skupno z vojaštvom in tudi samo peke pesmi, ki so bile tako strahovito ne* vame. da se zadrski poročevalec italijans skih listov silno čudi, zakaj so stražniki, ki so spremljali izletnike, posredovali šele na glasen krik in vik nekega komisarja, m da je pač nekoliko oseb aretiranih, pa da so jih takoj izpustili. Kake so bile te nevarne pesmi, ne vem točno: laški poročevalec jih navaja itali« lanski: »Za veliku Srbiju«, »Van s njima« i »Ne igrajte se...» Prevedel sem to iz italijanščine in ne vem, ali so take pesm: ril niso, vendar pa je že dovolj nesramno dejstvo samo. da se zahteva zapor in ne vem, kaj še vse, za naše vojaštvo in dijas štvo. če na svojih tleh prepeva svoje pes. mi. Ce je stvar taka, potem bi moralo biti zaradi prrotijugoslovenskih demonstracij neprestano v zaporu vse, kar je laškega na Primorskem, zlasti pa vsi tisti politični, upravni, šolski in vsi drugi oblastniki, ki ob vsaki priliki odrejajo sviranje ali petje Mamelijeve »Va fuori d' Italia. straniero* — »Vun iz Italije, tujec!« in silijo ceio našo šolsko mladino, da jo poje sebi. svo» jim starišem in svojim bratom. Ali seveda! Lahom je dovoljeno vse: če se pa naš člo. vek le zgane, je pa že najhujša žalitev ita. lijairstva. italijanskega naroda, italijanske države, fašizma. Ne. popraviti se moram nekoliko: tudi vsem Lahom ni vselej dovoljeno vse. kajti to pooblastilo imajo samo tedaj vsi, ko j gre proti nam: drugače pa je tudi med njimi ve!ika razlika v — svobodi. O tej ] stvari morejo zapeti prav posebno lepo pes i sem pristaši nekdanjega glavnega uredni. ka pokojne tržaške »Sere«. Piera Bell: j a, katere sedaj mrcvari tržaško deželno ka« žensko sodišče, češ da so razširjali po me« stu sliko Piera Beilija na precej nasilen način, da so namreč zahtevali od gostilni« carjev, da naj vržejo s stene sliko mini« srrskega predsednika Mussolmija in obe« sijo na njegovo mesto Beilijevo, pri čemer je bila izrečena marsikatera beseda na na« slov gospoda Mussolinija, ki bi si je leta najbrž ne hotel zapisati v svojo spominsko knjigo. Obtoženci so že precej časa v za. poru in razprava se razpisuje in zopet od« gaja. da je veselje. Seveda ne za obtožen, ce, ki pa bodo končno vendarle dobili vsak svoje in najbrž ne izpod leta dni. Drugje bi morda dobili, če bi storili kaj podobne« ga s sliko vladarja, per mesecev, v deželi fašistične svobode pa se za razžalitev go« spoda ministrskega predsednika dobiva vsaj leto dni zapora. In vsi obtoženci so bili prej fašisti, kot pa vsi tisti, ki jih da« nes obtožujejo, sodijo in obsojajo. Je pač tudi razlika med — fašisti! To bi vam znala potrditi tudi dva zna« na fašistična tička iz Vipavske doline, o katerih je bik) že marsikaterikrat govora tudi tam pri vas na oni strani meje. Bivši fašistični občinski komisar občine Križ. Cesta, kovač Lulek. je bil eden prvih naših ljudi, ki se je odičil s fašističnim snopom in je potem prav po fašistično komisaril v svoji občini. Zvest oproda mu je bfl učitelj Jericie, ki je tudi s polnimi jadri z«. Kolosated uspeh! Velikanski obisk! Velik; senzacijonalni spored! Jackie Coogan Ljubljenec vse kinopublike v Svojem sijaj* nem popolnoma novem veseleta filmu «VELETRGOVEC JACXIE» (Mali kompanjon). — Komične situacije. Obilo smeha. — Izvrstna igra srčkanega Jackiea. — Hitite, tla ne zamudite, ker je jutri zopet nov program. — Jackie Coogan igra samo še danes v soboto! — Izven g programa prinašamo še eno izvrstno ves-e* loigro „Avto št. 13" V glavni vlogi lepi Rihard Dix. — Sijajno prikazana komična avto dirka. Samo se danes. — Samo še dincs. Ob: 4«, pol 6.- pol 8. in 9. Preskrbite Si vstopnice v predprodaji! ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. — Sredina mesta. — Telefon 2124. Po slovanskem svetu Poset poljskih novinarjev v Češkoslovaški Jeseni lanskega leta je delegacija češkoslovaških novinarjev posetila Poljsko tel- bila sprejeta prisrčno in iskreno. Te dni so poljski novinarji v velikem številu posetili češkoslovaško, in sicer ne samo Prago, marveč najpreje kraje izven prestolice, rudarsko-indu-strijsko okrožje Moravske Ostrave, Slovaško, osobito njeno prestolico ob Donavi, Bratislavi, Brno in naposled šele zlato Prago. Znamenit je bil posebno poset v Bratislavi. Tam je- krajevna skupina češkoslovaških novinarjev priredila poljskim kolegom slovesen banket, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti in vseh kulturnih institucij in pri tej priliki so se izrekle z obeh strani zelo pomembne napitnice. Slavnostne napitnice so sicer stvar zase, ki časih nimajo bogvekoliko praktičnega pomena. Ali so ipak momenti, ko gre značaj napitnice preko tega formalnega okvira in ko se jim sme vendarle verjeti več nego sicer dovoljuje slavnostno razpoloženje banketa. Morda smemo tak pomen pripisovati tudi prisrčnemu sprejemu, ki so ga bili deležni Poljaki v češkoslovaških središčih, osobito v Bratislavi. Iz poljskih nagovorov je umestno opozoriti na nekatere odstavke. Rost-woronski, predsednik organizacije poljskih novinarjev, je dejal v svojem pozdravnem nagovoru med drugim: «Vtis imam, da se bo historična naloga srednjeevropskih Slovanov le takrat izpolnila, ako bo v bodočnosti nastal blok slovanskih držav.* Dr. Brzeg, Šef redakcije lista Dziemnik Poznanski, je izrekel besede: »Slovanske države ogrožajo še vedno premnoge nevarnosti, da bi se mogle zapreti druga pred drugo z zidom medsebojnega nepoznanja.» Naše sodelovanje ne sme biti samo politično,, marveč tudi gospodarsko. Tisk pa je najboljši most k zbližanju in medsebojnem poznanju.® Slično vsebino so imeli ostali nagovori, bodisi s poljske kakor s češkoslovaške strani.. Enako prisrčen je bil sprejem v Brnu in naposled v Pragi. Praški listi so pozdravili poljske novinarje z entuzijastič-nimi članki in uvodniki, naglašajoč historični pomen poseta. ki postavlja temelje poljsko-češkoslovaške novinarske antante. V vseh slovanskih državah moramo pozdravljati češkoslovaško-poljsko prijateljstvo, ki se kaže pri vedno številnejših prilikah z največjim zadoščenjem. Zavedamo se, koliki pomen ima to zbližanje med ČSR in Poljsko za vše slo-vanstvo. osobito tudi za nas. Danes ne moremo še govoriti podrobno o bodočnosti vseslovanske akcije, ker so še marsikatera nesporazumljenja med nami. ali zavedamo se, da se mora bodočnost graditi na osnovi zbliževanja med posameznimi slovanskimi državami. ?pričo najboljših stikov, ki jih imamo s Ceboslovaki, je vsak uspeh, ki ga ima iadral v fašizem in si tako zagotovil pri komisarju Lukku službo občinskega taj* nika. Stvar je trajala precej časa, potem pa ;ti je bilo koncc. Lulek je izgubil komisar* stvo, Jerkič občinsko tajništvo in fašistih na ljubezen in zvestoba je izginila na obeh straneh. V nedeljo, prvega majnika, pa se je spravila večja družba z Lulekom in Jer* kičem na majniški izlet, tja gori k Sv. To* rnažu pod Čavnom, pa so bili veseli in so pili in peli. Ali glej nesreče! Praznovanje prvega majnika je strogo prepovedano, pa ie prihrumela nad praznovalce cela četa ksrabinijerjev in miličnikov in je bilo ko* ncc veselja in zabave. V pondeljek je biia v Gorici razprava proti grešnikom, ki so dobili po dva do šest mesecev zapora, med njimi bivši fašistični občinski komisar Lu= 1 k pOltretji mesec, kar bo moral odsedeti, dočim pa so učitelja Jcrkiča, bivšega ia* ;;stičnega občinskega tajnika, nekako iz* ločili, ga sodili posebej in mu prisodili tri mesece zapora, ali pogojno, tako da mu rc bo treba v luknjo, ako se tekom dolo* čenega časa zopet ne pregreši. Vidite, take so razlike med fašisti in fa» Šisti in tako se zgodi ljudem, če v nedeljo praznujejo prvi majnik in šc celo s slo« vensko pesmijo. Oba fašista, skoraj prva n.ed slovenskimi, Lulek in Jerkič, bosta pač dobro pomnila to razliko. V ostalem pa pravijo v Vipavski dolini, da ni bilo ravno treba sedanjih svetnikov* ltdnikov, da se je ozračje ohladilo, ker se ohlaja že samo po sebi in kmalu ne bo ni« kogar več, ki bi še prisegal na nekdanjo — lulekovščino. prijateljska zbliževalna akcija med Varšavo in Prago, hkrati tudi naš uspeh, ker z njim raste vrednost prijateljstva s Čehoslovaki. Samo na taki osnovi, ki bo odstranila sledove manj ugodne preteklosti, se bo dala zgraditi skupna slovanska bodočnost, ki postaja v sodobni splošni evropski situaciji vedno aktualnejša potreba nas vseh. Ni treba, da imamo že danes formule za rešitev vseh spornih zadev, ki so še med posameznimi slovanskimi narodi; sporni problemi se rešujejo baš na ta način, da se ustvarja ugodno razpoloženje za njih rešitev: ako se na vseh straneh uvidi potreba sodelovanja, bo v danem trenutku lažje razrešiti sporne zadeve same. S tega vidika motrimo ugodna poročila s poseta poljskih novinarjev po Češkoslovaški in beležimo z zadoščenjem razveseljivi pokret, ki je med obema slovanskima narodoma že toliko napredoval. — Poljski novinarji na Češkoslovaškem. Poročali smo že o posetu poljskih novinarjev na Češkoslovaškem. Poljaki so najprvo posetili Slovaško, kjer so bili zlasti prisrčno sprejeti v Bratislavi. Bili SO tudi v Tatrah, kjer so jih posebno očarala divna gorska jezera. Izredno sijajen je bil sprejem poljskih gostov v Brnu. Sploh so bili Poljaki povsodi sprejeti s tako prisrčnostjo in gostoljubnostjo, kakor sprejema samo brat brata. Da je bil sprejem poljskih novinarjev v Pragi posebno navdušen, je razumljivo. V Prago ?>o Poljaki prispeli v pondeljek 9. maja. Na \Vilsonovem kolodvoru so jih sprejeli: v imenu ministrskega predsednika Svehle šef presbiroja Ebl, za ministra zunanjih del šef poročevalskega oddelka Hajek, sindik češkoslovaških novinarjev senalor Pichl, namestnik praškega primatorj* dr. štula, poveljnik praške posadke general Škvara, poslanci I)avid, dr. Patejol in Pelcarek, oficirske de-putacije vseh praških polkov pod vodstvom polkovnikov Zborila in Ježka, opravnik poslov poljskega poslaništva Siedlecki, jugoslo-venski novinarski ataše Klaič, številni novinarji in mnogo odličnega občinstva. Ob prihodu vlaka je vojaška godba zaigrala poljsko Himno, nakar je goste v imenu češkoslovaških novinarjev pozdravil sindik senator Pichl, v imenu praškega mesta podžupan dr. Štula, v imenu češko - poljskega kluba pa polkovnik Mladek. Za prisrčen sprejem se je zahvalil vodja poljske novinarske delegacije Wierzynski. V torek 10. maja »o poljski gostje posetili magistrat, kjer jih je kot gospodar sprejel podžupan dr. štula. Nato so posetili poslansko zbornico in tu pozdravili predsednika zbornice M'ilypetra. Opoldne je J>qljskirn gostom na čast priredil minister zunanjih del dr. Edvard Beneš banket v Spole-Pehskem klubu. Tu je poljske tovariše pozdravil sindik Pichl, odgovoril pa mu je sindik poljskih novinarjev Dembicki, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi politike, ki ji daje smer dr. Beneš, in končno napil ministru dr. Benešu, kateremu so priredili poljski novinarji navdušene ovacije. Nato se je dvignil minister dr. Beneš ter imel duhovit govor o ^nepolitični politiki* t. j. o poglob-Ijenju medsebojnih stikov potom zbliževanja na kulturnem polju. Popoldne so si Poljaki ogledali Malo Strano in znamenito knjižnico na Strahovu. Poslano Ugovor na popravek g. velikega župana mariborske oblasti. G. veliki župan, res je, da je bila depu* tacija obveščena, da je ne sprejmete. Stvar je tekla takole: Dne 22. aprila je prišla dcputacija pred Vašo dvorano ob 9.15 uri ter izrazila Vašemu uslužbencu svojo že» Ijo, nakar ji je odgovoril: »Pojdite najprej k g. obrtnemu referentu, in še Ie, ako tam ne dobite dovoljnega odgovora, pridite nazaj, ker g. velikega župana še ni tukaj.» Deputacija je res šla k g. obrt. referentu, u ker res ni dobila povoljnega odgovora, se je vrnila nazaj pred Vašo dvorano ter zaprosila ža sprejem. Deputacija je dobi* la prijavnico, katero je izpolnila ter jo jo Vaš uslužbenec nesel v dvorano, depu« tacijo pa poslal v čakalnico. V približno osmih minutah je deputacijo obvestil isti uslužbenec z besedami: «Vi ne boste spre* jeti, ker ste bili že pri obrt. referentu.* Dcputacija se jo nevoljno zopet obmila na g. obrt. referenta, da se vsaj resolucije znebi. Res pa je tudi, da je bil isti uslužbenec v soboto dne 30. aprila ob približno 18. uri pri prvopodpisanem ter ga je vprašal: Gospod, ste bili Vi tudi v tisti deputaciji, ki ni bila sprejeta? Ko je dobil Odgovor «da» je vprašal: Ali je dcputacija napisala prijavnico? Ko se mu je odgovorilo da, je rekel: Se že spominjam, prijavnico sem oddal gospodu (ime pozabljeno, najbrž ime enega višjega uradnika), kateri mi je pozneje tudi rekel, naj deputacijo obve« stim, da ne bo sprejeta. G. veliki župan ne ve o tej deputaciji nič, je pač gospod (vi* šji uradnik) isto odklonil na lastno pest. Dejal je nadalje: «JaZ sem se informiral radi tega, ker hočejo krivdo zvaliti sedaj m nrene> To izjavo Vašega uslužbenca so slišale tri priče, katere lahko potrdijo. S tem ie podan avtentičen potek in ter« venci je naše deputacije. Kje pa leži kriv» da, nam ni znano. Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru Anton Krajcer, načelnik; Sadek Ivan, pod« načelnik; Neubauer Franjo, odbornik. ■ > *■ ■ i " ■ Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Sokolsko društvo se zopet ouKviia. V torek, dne 17. maja ob 8. zvečer ima društvo v Sokoiskem domu izreden občni zbor. za izpopolnitev odbora. Vsi pozdraviiatno novi duh. ki je bil zelo potreben za oživitev društva. Že par let smo pogrešali v ospredju društva ene člane. ki imajo nebroj zaslug za narodno delo. Na plan torei vsi, ki vam ie še na srcu tiarodfro delo. ZALOG PRI LJUBLJANI. Peto leto vrši pri nas Čitalnica svoje kulturno delo med narodom in reči moraimo: z uspehom. Ni več pri nas toliko pretepanja, nočnega kričanja in preklinjanja. Precejšen de! mladine in odraslih je zaposlenih zvečer v društvu s pevskimi, tanitmraškiffii in dramatičnimi vajami, ki ugodno vplivajo na razvoj kulture. V flededjo, dne 15. t. m. po: da svoj obračun zimskega troda tiaŠ pevski zbor. ki je po številu naijačii od dosedanjih. Zbor se ie osvežil z novimi močmi ter je pridno vadil vso zimo. V nedeljo mami pokaže, kai zmore pridnost m vztrajnost Točno ob 20. uri nastopi prvič, med odmori pa bosta proi-zvajaia društveni orkester iiti tamburaški zbor nekai izbranih komadov. Upamo, da si naši prijatelji ure-de nedeljski izlet tako, da dospejo do 20. ure gotovo na koncert v r.ovo. zek) akustično dvorano, kjer iih Čaka lap pevski in godbam večer. Z obikiim obiskom ookaii-imio mladini, da cenimo njen trud in pridnost! ŠKOFJA LOKA. Danes priredi podružnica Kola jugoslovenskih sester ob 20. v magistrate dvorani predavanje. Predava sestra Bngeltnanova iz Ljubljane o delu matere in nje pomenu v oMtelft in družbi. TRŽIČ. Vajenci obrtno nadaljevalne šole v Tržiču so napravili 3. in 4. maja poučen izlet v Zagorje in Trbovlje, kjer so si ogledali razne rudniške, industrijske in druge obrtne naprave. Podpisano vodstvo si šteje v posebno čast, da se more vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu tega izleta, tem potom javno zahvaliti Posebno zahvalo pa je dolžino učiteljskemu zboru obrtno nadaljevalne šole v Zagorju, imenoma g. upravitelju Levstiku in Pelkotu ter Splošne mu obrtnemu društvu in njega predsedniku g. Ranzerju za izredno ljubeznivost, s 'katero so sprejeli izletnike in jim preskrbeli brezplačno prenočišče in lep večer! Trži-ški vajenci in spremljajoči mojstri imajo edino žeijo, da povrnejo to veliko uslugo. PrSv tako se iskreno zahvaljuje gg. Pustu ki Vrhuncu v Trbovljah za razkazovanje rudniških obratov v Trbovljah. Še enkrat: Vsem iskrena hvala! Storili ste vzorno delo! Vodstvo obrt. nad. šole i' Tržiču. Albim Laiovlc. ZAGORJE. Vojni tovariši! Vabite se ra ustanovno zborovanje v nedeljo, dne 15. maja ob 7. po prvi maši v občinski pisarni v Zagorju s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav delegata glavnega odbora ZSV. 2) Volitev pripravljalnega odbora ZSV Zagorje. 3) Razprava o postavitvi spomenika padlim tovarišem. 4) Razprava o ustanovitvi podpornega sklada »Samopomoč« vojnih tovarišev. 5) Raznoterosti. Vojni tovariši! Udeležite se zborovanja v čim večjem številu, da dokumentiramo ono idealno voino tovarištvo in prijaieljstvo. ki nam je bHo v najstrašnejšem trpljenju na bojnih poljanah lastno. ŠMARTNO PRI LITIJI. Prostovoljno gasilno druStvo proslavi v nedeljo, dne 3. julija slavnost blagoslovitve nove motorne brizigakie. nakar že danes opozarjamo in se priporočamo za čiim večjo udeležbo. 726 Krizo o bolnftbem znvorooanln Neredno plačevanje zakonitih prispevkov ovira poslovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — Urad svari zamudnike, naj v lastnem interesu redno plačujejo prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval najdatekosežnejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih prispevkov. Pri nepravočasnem pla« čilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa žal ni našlo potrebnega vpoštevanja in raz« umevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in delodajalec zavedle k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov, niti red« nih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, redna vplačila znatno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, ka« terega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje prišlo v težke prilike. Pod ta« kimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgo« trajno utirjavanje prinosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba bremena zvišati. Ta si« tuacija povzroča, da zavarovalna institu« cija ne more poravnati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in raz« umljivo je, da naše zavarovanje pod taki* mi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleko ne za« došča za tekoče b nujne obveznosti. Ne Zadoščal bi niti za najskromnejSe zakonite dajatve, tudi ako bi bil sedanji zakon v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta po« jav Opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že ob sto« ječih predpisov. To zahtevajo naše socijal* ne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, ka= tera je neodložljiva. Iz teh razlogov opozarja urad, da je v interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vztraja na vseh sred* stvih, ki mu jih nudi sedanji zakon v svr* ho izterjanja dolžnih prispevkov na razpo* lago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kopičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovor* nosti napram bolnim delavcem in name« ščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so preračunani tako, da krijejo sproti red« ne v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsak dan. Vsi dohodki se sproti konsumirajo. Bolniško zavarovanje ne raz* polaga z nobenimi rezervami in more biti teato vsak zastoi v dohodkih uničujoč in nedoglednih posledic za zdravljenja in po« moči potrebne zavarovance. Ako bodo delodajalci redi nerednega uplačevanja prispevkov utrpeli materijelno škodo in imeli stroške, bo to Ie posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavaro* vanju delavcev. S tem urad nujno opozarja vse deloda« jalce, da se z vso resnostjo zavedajo dolž« hosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavaro« valnih prispevkov smatrajo izmed vseh jav« tiih dajatev za najbolj nujno in neodlož« Ijivo. TOVARNIŠKO ZALOGO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANOfiE) kregaj; j St. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte cenik) Ali se hočete brez nevarnosti rešiti REVMATIZMA protina, vdora (Hexen-schuss) in ishi&sa? Revmatizem je strahovita, da« leč razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne boga« tim in si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogo« Stranske so oblike, v katerih se pokazuje tO trpljenje, in najveokkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma drugimi imeni, nič drugega kot REVMATIZEM. Včasih so to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri naj* različnejših delih telesa, da, celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih in protinakih bolečin. Kakor je razlikoVita slika, ki jo kaže bolezen, tako mno« gostranska SO vsa mogoča zdravila, leki, mazila, mešanice itd., ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, tiego največ za kratek čas prtneso olaj« šanje. Kar Vam priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem vode, ki je že mnogim trpečim pomagalo! Naše zdravljenje je izborno in učinkuje hitro tudi pri zastarelih kroničnih razmerah Da dobimo nadaljnih pristašev, smo sc odločili, vsake« mu, ki nam piše, poslati popolnoma zastonj naš zanimivi, jako poučni spis. Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega trpljenja, piši šc danes na AUGUST MARZKE, Berlin — Wilmersdorf BRUGHSALERSTRASSE NO. 5. ABT. 323. Hlodro galico 98/99% špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast Koruzo, razno žgaitie itd ter praženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celie Lastna pražarn« za kavo. Trgovci zahteva te cenik OTVORITEV. Tvrdko OSVALD DOBCIC, Ljubljano Pred Škofijo štev, 15 —- — — — naznanja spoštovanemu občinstvu, da — — —■ — otvori dne 14. maja t. 1. svojo na novo urejeno trgovino z galanterijskim in kratkim blagom, šolskimi potrebščinami, papirjem, krtačami i. t. d. na drobno ter sc za cenjeni obisk najtopleje priporoča. POSTREŽBA TOČNA! — — — — CENE SOLIDNE! Istotsfm je na prodaj 20 praznih zabojev. 5897«a športisti, nabavljajte si samo najprak* tičnejši „ORCOw sir v škatlah Zastopstvo: Fr. Srdar in Co«, Zagreb, Ilica 91 V Večja množina časopisnega makulaturnega papirja po ceni Din 4 za kg naprodaj. Naslov pove upiavništvo aJutra". V Zahvala Ob izgubi naše iskreno jubljene mame, stare mamic«, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe Josipine Treo Čutimo se dolžne zahvaliti se za Izraze iskrenega sožalja, nadalje darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem Številnim prijateljem in znancem za častno sprem« stvo na njeni zadnji poti. ---- Ljubljana, dne 13. maja 1927. Žalujoči ostali. M. Zevaco __145 Papežinja Favsta Romar »Nihče naju ne suši,« ie je nasmehnil Pardaillan. -Kot vešč pustolovec sem se zavaroval na vse strani. AH mislit^. da bi se upal kar tako po neprevidnem spraviti gosta v slabo luč?... Za svojo osebo se namreč ne bojim ničesar...- Misel, da izvira vitezova opreznost iz skrbi zu njegovo osebo, je biia staremu junaku zelo neprijetna. »Smrti vam božje.'-* je vzkliknil, »menda mislite, di se ; a z bojim?.. .<- »Ne. kapetan. tega ne more nihče misliti o vas. Karkoli sem ukrenil zastran najine varnosti, sem ukrenil le zato. ker ne maram, da bi kdo slišal važne stvari, o katerih bi rad govoril z vami. Ali mar ni važno, da strežejo kralja po življenju?. »Kaka veste, da mu strežejo?«: je vprašal Crillon. »Tako. da vem. Ali verjamete, kar vam pravim? ... »Menda verjamem! Še preveč trdno sem nverien. da je tako! »Dobro. Zda; vam povem nekaj, kar je še važnejše od prve novice, c »Vraga!« je vzklikni: Crillon. »Kaj more bit: važnejše od tega?« »To. da iaz ne dam. da bi umorili kralja... Crillon je gledal svojega gostitelja s čedalje večjo osuplostjo. »Pa ne da bi se mu mešalo?« je pomislil. »Zdelo bi se. da ne govorim Bog zna kako prismojeno,« je z nasmeškom povzel Pardaillan. kakor da je uganil njegovo misel. »A povejte že, za Boga: kako veste, da je kraljevo življenje v nevarnosti?« je zajecijal Crillon ves iz uma. »Nu, mislite si na primer, da sem skrivaj prisostvoval sestanku zarotnikov...- i Kdo je bil tam?«, je prisluhnil Čriiion. »Koga ste videli?...« »Sami veste: vojvoda Guiški... in ostali...t. Kapetan se je zamislil »Mhm,« je rekel čez nekaj minut, »to je po tem takem vzrok, da želite biti predstavljeni njegovemu Veličanstvu?* »Tiej, gospod! Ali me imate za ovaduha? Ako hoče vojvoda Guiški umoriti kralja, je 10 njegova skrb. Moja skrb je le. da -nu ubranim.. »Kako mu hočete ubraniti?«. »V ta namen se nadejam vaše pomoči. Treba je. da me spravite ... ne baš do kralja, kakor sem prejle rekel, pač pa v njegovo bližino... Z eno besedo, skrijte me. kakor veste in znate! Ne maram namreč, da bi me Guise ali kdo izmed njegovih zaupnikev videl postopajočega okoli kraljevih soban...; Crillon je zamišljeno ogledoval mirni obraz moža. ki je prostodušno govoril o toli resnih stvareh. Veste B,< ie vprašal naposled, »veste li. da je vaša prošnja zelo opasna?- »Lahko da je.« »Veste li. da vas prav za prav ne poznam Bos ve kako dobro?... Dajte, da vam povem nekaj, česar ne mislim ... zakaj, to pomnite, rajši bi samega sebe obdolžil izdajstva, kakor da bi izreke' obtožbo zoper vas .. »Izvolite.«: se je nasmehnil vitez. »Evo. dragi: ako bi bil vaš namen, da sami ubijete kralja, težko da bi mogli Imeti drugačne želje.« »Lahko da sodite prav. Morilčeva pot ia rešite jeva pot sta de neke točke isti. Zato razumem vaš dvom in ga tud: odobravam ... ■ Res?« Obraz vrlega Criliona je zasijal. »Opozorim vas pa na tole: ako me vi ne spravite v mestao hišo. bom primoran. Ja si jo odprem proti vaši vol ju Bodite overjeni, da mi bo ljubše, če vas bom imel na svoji strani. .«. »Imate me. tako mi smrti božje! Evo. zaupam vam brez pridržka. Ka; hočete? »Hočem, da pridem še pred jutrom v mestno hišo in se v njej skrijem tako. da ne bo mogel nihče do kralja, ne da bi najprej srečal mene.« Kapetan je pomislil. Zazdelo se mu je. da mu usoda sama kaže izhod iz težkih dvomov, ki so prevzeli njegovo dušo na posvetovanju v kraljevi sobi... Ustreženi vam.«- je dejal, s Moja beseda je dana!« Ko je bilo to rečeno, sta jela govoriti o drugih stvareh. V Cr;l-ionu se ie čedalje bolj utrjevala gotovost, da je vitezov namen ecer. tistih, ki izprerr njajo pota zgodovine. Ko so bile sklede in steklenice prazne, je vstal, zategnil si pas in mimo rekel: »Pojdiva! Pred vrati mestne hiše sta >e oba ustavila. -Evo., je rekel poveljnik telesne straže. »Se trenutek in bova notri.- »Izvrstno. Kar \ stopiva.-: je dejal Pardaillan. • -Ali mi prisežete____ Ničesar ne prisežer. ga ;e prekini. Pardaillan. »Ponovsn vam ie dvoje: prvič, da ;e kraljevo življenje v nevarnosti; drugič, da ga ne dani ubiti.- Naročila- uv osa, dop**ui, ticootrsc tnalih, oglasom, ■•t, pesiah, ta, Oglasni od 'dxUk -Jutra-' Lu&Ugsjz. VrtštMurua+.Tžl. st. zzgi. JLalii- oglasi,, ki- sluHjo <, posmeiottaLi* tn. rocdaJ, n*, našn&u, obasistoa usasia beseda &o pas -Jvoj-manjši zn+sak Vi** 5 Prut>to*bina, za- JUrv i ■ji j- Vsir pristojbin* vpada, ti obarumi> z carocilzm,, sc • otrst oglasi n*. pru>bc^o. ttkovru, račuA> porUc- tra-tulruct L^ibLcsui, št n/^2. tejui~ l: rr.ar.is z ro-» ■ffičnc i-d IT—SS let Po-imafrž t»o lEDŽEOFti f sliko Ea orlam: oddelek On:-:-p:.,-- - - -eDi^k^eca-^: -i^Eil-aia 81». 15JS1 Naslovi 46 Knjigovodjo (injo) popolnoma s^iiici-tojn^ri v ksoi stroki. 2 daljše prak-so. sprejme Ivan P e ; r : lesna* industrija. Borovnici — be scenskega s:anu iini j c- prednos;. 15454 V eselica fetfCS kiUD^ Hi trn ieJana se Li veselic: Gie; .Inmdnu "vf^m:. \uw Žagovodja • stroka vt .jat v lesu. s lirak- i i so od uda.lil: let. < dciber: • orraniz- tor. zmožen v-t: ; i maninuli i "i j. ki govori j nemški in iialijansk:. ieE i j mest- n - k;?k: di>br iar.. i j Cenjena v-.rašatja na ort ; ! oddelek ■<3atra> pod šifre ' j der> T>rin-a: r utrdt- " ^\ t- sutiftBt pr: vLevu* - - . -reeeioiirrt re-; >: —": ' - :• "S - '- 1566?i - Zavarovalnica i^ce prmeE rLivn^-: &as:or»f*va Sioveniio sposobner,-. rvt; -»nera in • nrlednerra ta-jiTOT^nčc-s | ?rrokovLii.ki. Ponudbe ns : .u£romo5č-e. Zrtrj- ; fw i ^ - :rr ^ : r-i:: ^ - Gospodična ! V 1K> 129S61 mii;«, it inielireitiaia, z ---—-- ! doiiriiii; »itrič.rvaii — želi ^ i shižbe s... uinc; v mestu Fotograi. pomočnik j .. provn?.: k i—i otroko- š&b ter. T?:uier in ope- ma. — Kaskrr 5 rater at = prejme ta b-rarn- j oddt-Iku r«-- «Tifkx.rna> 11476 Za elektriziranje 2 aparata in cobro okranj.et šivalni stroj po Kgodm ct-ni naproi;;. — Ku ceitn pri pnžkarju T. K FHffiPfr. Ljubljana 154žZ> Nova okna Hiša 1 lepimi irgovskim: prostori, sadonos.nikom in valik> m; akladišči. vse v dobrem si&nju. pripravne- za n^evra na debelo 12 drobto. bnzt zel. postaje v jako prometnem indu>tr~;.fkem krajn koj naprodaj, ponudbe na orlasm od de •••k <.,Tuira> po;: <3>ober zaslužttk Sostanovalca sprejmem. Naslov v oria^-! oddelku «Juira>. ".'535 Prazno sabo j lept it veBkc. s poeebnim j -vbodom, išče starejši sam-i ski prrvamik. event. f Lra-! no it vso oskrbe. C-er.jece Pridi. pšM iu povej mi. i kar r «• - o vedeti » _ t _________„___________ Fr. J—čič E^zjasni prosim Tvoje me- ' t; smsamliivo postopanje j 1 v četrtek zvečer. ?: msSr' ost: pismeno i»e»5 . Utež Zdravnik 3r. Stanko h (jleria v Kranju vsled idpotovania ne ordin:ra od 17. maja do 7. itrni a. od mežEl^ke t rcn zmbll T r.-'.-T:- Siiciltelj r ».""Hira • K,- Stavbne parcele__ nanroct." Kafšor v or:-. . oaaelki: . 2 gOSpOfla ali 2 gdC. j-rac. rpia?mia uelie i ! - -'zrai v .mbOa- S. K. Slavija VJK r-it Trijate'.;« Ea »tff- ' jo - k: - rciji prt Sv.--- t.^r VodlDSTTi. Cfrrt Tehtnice raostiie in drturt- i»o!-ra-ssrckovt ... ureeitt«. ia na -t p.tf je Lcvre Rozman, spe-«Ijadna delavnici tetunin — Liubliana. KriJerniaks nI ' * 15067 Brivskega pomočnika In viasuijarja i — z letnimi --.n :ceva . .. 5 1 t f \ m f poc crodmrn: ifiiroj: Kranjr. brivski mcister v Cei.in. -.5544 Vec prodajalk sprejmem takoj. — Zair.eva Gospodična 2 liesetieme trre^ ^o it j bančno prakso iste službo' knjirc-voainjt korespon- i dentitje Vešč., ie sloven- | skepi.. srbonrv . u-škega. l neinškeg; -ji iuJijanskera j jezika. Ponndbe n« oria.f i odSelei r.,-- šiirc ] cZmoiti 47 ■ 15S47 t i Lvcinim steklenim a«nen: i ^ temnicam: e nac- " ' svetlobo, velikost 1S0.100 cm, produ pc- nizki cen: J eni-: "" Kcnsč. Celovška r.. šn KI 15147 153451 se. r.s puzns : biarc. — «S.ratti£vi:>. Krar;.. marniakmr-Ponudbe pod poštto ležeče looofi Vpokoienec ob .f: s'ar. iščf primerne] s"'užbe k t: inkasant ali • siiladiščniL -rtničnes* ma- j terijala. l^ottse pod - ] kojenet SS> deiek Pisalni stroi Cc-urier. otroški voziček it rudno železni blaraino — vse dobro ohranjeno — c-eni prodam. Kaslov v ori. oidelkn tJutTa>. 15540 Deložirancem prodajam p: lastni ceni samnik- ir klobr.k- — ilinka Hcrvat. modistks v Ljubi ja i. Jurčičev trn I. 15535 Pl edini stroj št. S'oiL maic rabljem sio-raj nov. prodam. Naslov ~ Enonadstropna \ila krasna ležeča 4 minute od CJivne pošte — v najlepši solnčni. "brezprašni ler.. or-semjoča S sob in vse pritikline. op-emljena t vsem komfortoin. enodružinska — z malimi adaptacijam: uporabljiva za f družini — _ t zel; velikim, krasno urejenim sadnim. seletjadnim vrtom in rtarkom, naproči; radi selitve, po ucodni ceni pri stane va.-; •:. — snem oddelku 15564 Učiteljica Gitaro Uajhno sobo išči- ^osnod v š tu orlasni oddelek «,'utra>. 1»S5 Opremljeno sobo lepo in velik:., v sredini mesta. 1 električne razsvetljavo in 1 vbodom tišča oddam tak . bol; še-mt rospc»dn. Kaslcv v orl- od-ieiki: 15557 CoKi izinTanc. v.srasenc t matičnimi okraski, uffocno prodam Naslov r oriasnem oddelkD «Jiitra» 15532 C ram oi oni sti! Vra T-i>:ravi]a gramofonov. : vstavitev novih delov. ev. j celega kolosja. čiščenje m | mazanje, izvrrim strogo sc- i lidnc. ceno in pod ;.am- j stvom v moji delanaa za t precizno m e tat in c — A. j Easberger. Ljubljana. T a v- : carjeva ulica .vomiškr j zalega močetih gramoic- ] tev. plošč :«usameznih l delt v. 154&4 ! >1 s premijeva^ru- na- 5 me a:, dece v mo->f:r r..- , paiišee. N asi. v ^ • .ašre;t oddelkt -- atra --. . Sprejmem v mestih države = prvine ' zcstopnihE zu razpeta vat je vset vred- i nostnin paitrjev na : n-oke.; Plačam m. jviš j c- pr c vizij e. Istočasno prosim, da se ;a_i. v lastnem interesu r. dar-; binševic. — Pecha. Zagrrb. Dara ulica I SBM-s Mlin in žago oddam v naj-m na prometnem kraju v Mošeniku. p. Sava. Najemnina >: vom. J. Ji. Ocepek. Moše- nik. Sava 155^7 oriasnem oddelnu t Jutra*, j 15551 i ^tirisedežni avio lauriz & Klen-ent. i eue.k-trično cBosci-> razsvetija-T-0. v esic dobre« stanju ii vrl fekonomičer t u:»o-'H.bi. r?o ugodni cen. ;»ro-.-»il — Nasiov v cgis-riem oddelku <^otn> "-5J9B Arno ^Fiat> iidrisedeini. pur-oituma j •"ob-em star.;u r«rodam z* ' r*in. Nx>ii,v v ertaa. ; odnelku «Jutra». 1517? 1 Indian-Skaut Š.t, HP. sk<>ro iiopoinoma | rev. še brez deiekt*. i ta- { bome.tron: in tsekt?. r aa- I s-vet" javo ugodno ts-c^datm. N«elov v ;>g?ae. oadeiku j «.lutrs». Auto A—ederet 4-e.ilintktrsr. rt raHjet. a dobre hrarjer. r apro naj. N as.jo * oodelkr utra» Motorno kolo BSA T - HP. 5 : rlki'. r, n-.-'.-. ohranjeno. ugodn. etn • ^—odiTr. Na orled v garai i .. > *. I. * r. * r U':-.. i55«e Pozor! Pozor! Brivski mojstri! Ako TK-trsbuje*e frizerje 'it frizerke, vprašajte g. M. Bukc vč r^r.:.. C ■ • K.ral ja .tdis.*. pri u.»spoditjštvn. ] Petra cest: iT ;"*4- Cters sf Siimt na letnr, i __ . i~ . -ruški: siužl . ... ..-101 - už-- uk Rontonstmia mnte ponudi** uglasni uddetek <.Jotra» i>f-l šifro Gospodično j »c govori 7*erfekzno sioven-{ - sko in nemsku. sprejmem_k j i ? deklicama v starosti b it j i 5 let. ki bi pomagala tudi : Elektromotor 5 PS. na vrtilni tok. kum-r»ie:em r vsenti pritiklinam: Volt. zelo ugodno proda Anton Smole v Ljubljeni '>r>ekr.ršk;. -esta 33. liK~»67 -icieeva ska .. . . rteuctno f«raks< Brivskega l£ul--..mc- ^na. verzirana vseh pisarniških delim želi premeniti službo. — rieflektira predvsem na Ljubljano ali pomočnika Celje rre event. rudi laivi-rentnega in solidnega, prijeme smanjosti. r zna-r Vem nemškega jezika, rabim san?-: za sirižtsnje Buhi frizur. HefiekTiran: same na irurjenera delavca. aH pa nu liovmca. kateri bi 06-rovarjal g on. jim zahtevam — jTe-dstrvin ^ y -pri A. Gjun mlajši, damski Lrnb j a n a. K ongre^n na deželo. Cenjene ponudbe J na orlasni oddelek edutra- j T»od šifr- . 1555C 2 štedilnika dobre ohranjena. j ti, nsirud: : v ulic- r Trgovino, gostilno io mesarijo vzamem v najem ali kun,m Oerjene ponudbe na og-as oddelek Jutra* pod šir^o «Eesni naenmlk» 1545? Opremljeno sobo i^i-t ir. rručE. oddam ta-s oj solidnemu gospodu. ■— Nas i ev v oglasnem oddelku «Jnsra>. 15^1 Cisto sobo ? tc^rket: it elektrike od-aam boIj«Jnu gospocu. — Naslov v c-gia^.-m o-u^elku «Jutra». 1553P Psički pnstm nemsi; ov-.-ar;.. ; mesert star. naproda;. — Naslov v oglasnem oadelkn «Jutra» 15495 0. M. C. Da:\ecir skladišče >ARAJEVO ^estste tet te li. GUvao zasiapstso HUGO GRABER, BetarEnehine poirepšfiac. Zagreb Sudničks uL 12. IT—:." Braaiav OtkA Zaires Lokal tik or železniški prog- na Dolenjskem, v sredini trga. pripravet zs vsako obrt. oddam takoj v najem. I>o-siej v njem že nad SO let obstoječa trgovina c manu-iakturo in špecerljo. Cena primerna. Rasne;f se hišo lahke tudi odkupi Naslov v orla snem oddelku tudniku. Nasiov oglas, oddelku <.Jutra*. 15536 it za vzioa-Krakovski Gospa sreonjih ^ct, zšce sluti h; na- j takarire ali trevzamf bn- i let. gostilno ali kaj siične- j salon. ' ga na račun. Ponudil na ! 6 : orlasni oddelek «Jutra' pod j :; cSavcije zmožnt Moško kolo skoraj nove- prodam, slov pove orlasn c Jutra*. Krepkega ianta iu icrtač-enjf žime sprejme j take; Budo-f Badovaa. j -■iti- Krekov rrr šiev. 7 15575 ; Boljše dekie 17 je; stare, zaravt. želi primerne službe, najraje v boljše hiše v pomoč g-ospo-dinji ali kuharici, kjer bi imela "priložnost, da -t- nauči kuhanja. Angela Bošak. Studpnce pri I'-•'.'•: r.. v — St. >:r.>ersi;. 17-5« u Steklene omare 15595 j 'Uit in železne i*eč p-odan _ ro nizki ceni. Pciasnila v i Eožni ulici 21. Pozor. :'ozor. Okazijske cene za elektr. k obalne lončkf samevarjf. tasne ročke in anarate S ave Kolar. Ljubljana. 155% MMli. Realitetna pisarna čmžhs » o t Sv. Petra c. štev. iS O d Č S : SmiSOBSO ES Efe» t--> Ti cest: — 2SB0 Dit; . _ o^zTnieo ali skiadiš« , nTJJjES 0 bhic ko:očrc- . j iakc; oddani Ni^-lcT pot* j n __I>1E; 1 op*** oddelek I rfVOSOBŠO Ei r j3ssc 1 — DiE lOOCr: - |---- j DVOSOBKO Ei Triatki t_ Pisarniško sobo TElSOBNi- — Dolenjsko v visokem prhiičju odda '; rredm-ftje, 14'*. Din: takoj Pokojninski zavod ▼ j ENOSOBNO v Sp. iišk: — Ljuhi^an.. .-."eks&rdrova c. i o*~r-mljeno — *3r«C Din. 14574 I Mnogo prihranite ako knpajete čevlje „D0KCM ki so nan-pežnejsi. Prepriča;:e se sam:. Trgovina „Dc»ko" čevljev, Ljubliana, Prešernova ul 9 n £ dvorišču. IVAN ČARMAN Na;, s igrane jše v porab:, torti n£;-£>o.:>e. Z REFORM steklenice .-a kon^rvirsnjc in po. T-rtnin v vseb velikostih ter v>e liruse pritikline :r Z«, -vrsčevo SoKervnt, -;e c ■ ^ ::: novrtnir ~r _ zdoji tvrdK LOVRO PETO V AR, Ivanjkovci Ceniki >i- r>oš2.iejo tt zahtevo Fr- -: 1. Prostor isn: Loka i in stanovanje I ti . . ti ZT^TVIIit. r prt- | me^j-T VTr: SlcveE:.^ . v i ouz: Kaslcr r oelas oaaelku r-:-. ' 1 Staroslov. slovar iUtlošir-rr. rirodam. 1-a---"1 T c^,aSDflr ■ - - Jv.lrz. 1MK' Predpečnik Akviziterje L-tiiElie iE rsrioiEilte T-šej Juffcsiaviji — V-^iii ~ucuvalji Poed.iIk tj, ogs.fr.: p-:'delei «3iar»» 05traE5k: --i.ciek- 12S0S Zastopnike (cel : . -rredEC?:- iih faurjfr in sreči »jrej-m: rr = Eadtie K orespondentin ja bohrr. in ssjtSfc koresMt- t '.rraErednc' -Issrl. snrema r: i!-jocr:.fe;:- 1 Ir- Frrc»--T,i?iLa. i večletEC { nnkao v induso^jsten. iE rrrprsjie:: - ip: IL - f ? \ inotoč — delika tesno trgovino 5 ] C l t f T: i. T-""" '.KB- Oglejte si ro doTif eiiEzriiiH j —:rV:- SicTr itSifc I ti. ZT 1,)e11::ies ! kovalEi"-c-. e it __iniurje r'-b. n-orum Po- ~ i japirilT c- rsorurjr r Trgovska omara - : ^nse poEEČhf j p y?ii»r. peli. ftolndEi. j --M-,. - j II, )»rame l«^ j n,i«nrtj«ja rf>» j ireS» ":Ef- naarotisj v sj»- ---.------, -i-jfvfisk; t.. 34. uromf-r: ločtl. - ataii-j Šiviljo -.EI. dTEtaVrfuro j- i..-.: :t,- 1..E: 25—3>x -lr'~-il&l t dubrc pečje:;- Ravnatelj večjega iadusrnj^egi. podjetja, s tdmičao! in komercijaluo prakso — . ugoslovensk: državl. aa — želi prevzeti % ;.dst^-o vk = r»odjetja za apno — ali pa iilijalke »^j.: r-adtoii brasže — eventuek>:__ p d: -filijalk rs esaect tn apaa Refkkrjra se si 350 r.£ stahio mesto. ?od;.e:ja al; t^ret-. Katere želijo imen dobro in pridno moč. , -jij izvolijo pisati na Aloma Compa.n;-. LiubiHana. AJeksandrc-. _".;ca 2. po d rr.aU ko vRavnatelje. 5B»«a i : : er se e sreč obustni čskaz?.:. .e :--ssl::vo sredstvo Drot poč J i—r. ds kliar- tsmt ni usvs _ e Gamadin prori ščurkom rr Steno! frr-;: $teoi=am. Dnbiva se acvsoč Izdeluje. »Odio Ratol« Zaereb Bieniaa cesta 21. "imir _i ' ; i _ _ i > ■/yDuitE ^ovsed ie domacc kose f. Kajetan Bhacic Trrič. L-err Mesarijo u>®» | vim na proti xiro"viz4jL Pi-ra er lasni oddelek j T«-v<.vrswn. z večieait' ucaa- j «Jutra> ih»u značke «Poeeb- ; -n. št- sarejiač k parni r«eči j na renumerw;;r.? r^ff-if na tt. V Bi^jmk a _ _ c-nz P»ogašks S;mani 5ra Natakarico ___ zssao. sprejmem z? soboto m nedeljo zv?->er. Fiača ' dogovo-u. Ponudi»- na ork i oddelek i^c tifre ^ Kontoristinio vxjen." v-efc pigarračkih c-T*esfeštno ratMmariea. s zna n>em neciškega >eaiks — i cPomožna --^f imem tak' ,. — Pr«««; ———— v-.riče'*"« ia pia^Tme togo" T^>d »Trgr-vins. 7S» n» nrl. rn deiek 15475 2 triu pomočnika sačetnika, mešan? stroke. nilada in agilna. irvežbana w;auufaktirriš:a. zdrava ter nočna, ■nerfektna r*čuaar>--raTimfm tak.. —fanz m stanovat ie v h3i PlažUne tiageje it prepise stričeva, -nesiati na orlasn oddelek «-dutra> CCT Zastopnike nuiuie. amtteiozne it init-ligentne. s srumit nasto-Itom sprejmen: za brezkon-kerenčni predm-i Taok zaelužek. Kadi oiposevanja nujne! Naslov r ogiannejr. odds&u «.">trrr»* iSSitP Kolo .ATsiff-nrad - skoraj nova. z>. visoki ,'srbo. ugodne r^aproaa.. - "tr. pr G-ore; . Ljubljana «v«ska eesta. 15510 SkatLie ir trdega, močnega kartona ;:t' \ m x it ot," neka; s-^ j koinaaov r d G a skupa; ah j s » nu posamezni zs zelc nizke rtv j fcuhinje no tvrdka A. Rasberger — » .^^ešne: rvorti^a r., r. rr«t nov 22 r>i r>t - LjiibgaaL 154» Lečo. lusčen grah in . tižol za kuho i i.adi po izredno nizki eeni Se v-- k Kotnt. Ljubljana. 1541C Mlad gospod iHi-eiigentEm. v aajr«L>:jš:t razmera r„ st žel: takoj po-I55f'i i vjitjem. klavnico, iedooico-i rt>čit:_ brer ozira na deie . j delsvnie in preka jevaini | a casoodične. ^ iraa »mi-{ oddam. — sf v | » ilealnt zakonsko j Tiar s. •>: nad Ljnb.ja:.- , i^vijeujt. I>op»st r slike na 15441 ! <-~la=ni od dedek *Jutra> p^i i * i akt j 7- I557r Obleke perilo r. biae> j ' -.iar^a Tiostooi* l^1"*' u-- j : -adnera " vrta it j lept. j i;jiTe„* blizu r«ostajt . ob tri. na razp • r^aii V vamanih nanroda; | mesečne ] — Pojt&ssOa: Tarasje Znanja želi v fcvrao ienrrvp Sletn. fbrt- nik. ki poHsduje lastno hišo s v- r t j m e n. i gospodu ! in de^vaicc. t gospodični na Eimst- res: --i aritiičjf- ! iadsf zur.a: ; «sti t ne-aesne. 15435 j kocke rotrvinf. Predrto< ___in.:-.. Ponudbe na vicia*XL. ooaeiet utra> poč šif-o «3n>cz r^esto za> C1F1IIMI Sobo išče rirrpor za takej. porrudbt rlat uoae ea : tv> c Snažno« 57».! 1&551 ; Siolarna v Sodražici nad po tovarniških ceaa- me ran, ene ; in zaKiOpne stole za gos.ilne kina ir. te.-vadcce. r.ača'?e mize, stoiaia za c.et.ice itd. — S^ec.a. teta: Razlezc:> ca?'o-ja: z pia aoa. Ceniki na razpo- i laso. — Zasiopsi- o: L:abl ana, Ko odvorska ulica št 18., iS ili x fc Dir. naore: oc ia noetšc irrršbe Preoblikovenis sia^niko« n soprarila nakenee- „ I točno Sobe ci«ie it zračne, vedne izpoligt Oddam obe pr- prir; j infcelrrcnt.no. od IV J *. s i> fTTitai1 ^ i "dp 3hjbc». Bi periii sas,-- j * S sc«. iat«ar?3WE zkbcc j J tart: I — htemu uter>. r.i oria? 3B£I a-aiik ' [jTJj,— ; " ' T'. ' ~ . t."-"^-J-. r^E' l nčdeiek } -- i: CTr-, t I ftmerican STOP! American za sk.v.-:-.. okru,,, sptejmeir tospodi tinenm INTERNATIONAL ar. r-edciet. Anto-n pr: - ir .nermelsfein. Hote1 Sion * pre"* _ei na konta stroka. Osebno U«y«je Faac bdv « Kocaoeoj Adali Rib^ 2* Stzoč^c dd koT«kia»rj. Fr» Z. ^ata dd < odloča, Nevai, V« » Ljahij«.