Poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V Liublianl, V torek, dne 24. ianuarla 1928. St. 19. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 DSn polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo me*»eCno J5 Din neneilsRn Izdala celote no v Jugo-slavlll 90 Din, za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sfolp реШ-vr.ia mali oglasi p? ! 90 ln 2 D. veCII oglaal nad 43 mm viftlne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din. V uredniškem delu vrstica po tO Din o Pn vetiem O naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKa ln dneva po praznika Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici Al. в III 4okoptal se ne vraCa/o, nelranhlrana pisma se ne spre/emalo * Uredništva lelelon SI. 2050. upravnlšlva Al. 2328 Poliiičen lisi sa narod Uprava le v Kopttar/e vi ut.it.o / Čekovni račun: C/ubl/anu l|ana blizu PreSernovega spomenika Pouk vezenja brezplačen Kože za Hmeriko posebno lepe zimske lisice, kune in di-horje kupuje po najvišjih dnevnih cenah ELiGIJ EBBER, LJubljana Kongresni trg št. 7 (Zvezda). j van Miklič trgovec in posestnik Angela Miklič roi. Volk poročena dne 22. januarja Ljubljana Ježica •................................. Interese nt no brošuro r uspešnem zdravljenju tolinih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarne pri Odrešeniku PtojaJl, Vyžehrmc/sk* tf »n 111 u/ifi iififi i ifiu i m 11 Vekoslav Podiogar veletrgovec flnita Gogala poročena V Uiubtjanl, dne 22. januarja 1928 $oi sv. Roha za noge Otrdela koia Zmrzlina. Hotenje rok Oteklina. nog. Utrujenost Izpahnenje. Poškodbe tn pekoče noge. ozdravlfa noge. Ako raztopimo malo množino sob sv Roka za nopre v inpli vodi. dobimo vodo. ki ie nasičena i oksitje nom. ki čudovito dobro učinkuie iib bolečo ooao in ustav bolečine. ki so se poiavile vsled 'iščani» čevliev Ozdravi oaiboli /.astarele ozebline, neznosni srbečico, ki 10 povzroča ozeblina, in vsako rano n» notfi Pri daljšem патнкаши postanem kuria očesu iu irdii kož« tako mehka da se morejo odstranit brez noža ali britve Prav gotovo ie da sol sv Roku za поце popo'noma uredi naiboli zaneinarieno uoro. Ozki celo oovi čevlji |>ostaueio udobni, kakoi bi jtb nosili že več let. Lahko poljubno hodite in ve> ur stojite ne enem mestu, ne da bi občutili naj- manjše bolečine ali utrujenost Velik zavoi sv. Roka soli za noge stane Din I6-— Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je pa ne bi dobili, obrnite se na krajevno zalogo Gregorit „Sdmtes", cro^erlja Lubljana. Preden kaj kupite si oglejte mojo manufakturno trgovino ITIarija RogeSj LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 26 ki vam nudi dobro blago. Velika izbira in nizke cene, to je moja reklama. — Pri zimskem blagu večji popust. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, eolnčniki v in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Naznanilo preselitve Odvetnik DE STANKO SAJOlflC naznanja, da je preselil svojo odvetniško « pisarno iz Gornjega grada ¥ strani Stempltiarieva hiša, / prej pisarna g. dr. Hinka Schreinerja C mNDElk] ALPAKA Vodilna SRĆSR0 znamka Dobi se v vseh trgovinah, ki sp pečajo s prodajo tega predmeta. POM ZJE iN NAMIZNI PRIBOR zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo Srečko Podgornik, Maribor, Maistrova 3 Preselit vemo naznanilo. HOMERCIJALN/I BANKA O D. PODRUŽNICA S.JUMIANA Afllaciia banxe Ceho-Slovaških L>-gii v Prngi se |e preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št. 5 RRZGLHS Podpisana tvrdka »FOTO-KOMPANIJA« družba z o. z. MAR1EOR, s tem objavlja, da je pripravljena stornirati vsa naročila na dobavo tako zvanega »svetečega križa Sv. Frančiška«. Naročniki, ki želijo stornirati naroč la, naj se javijo osebno ali z dopisom pri podpisani tvrdki, nakar sc vrne tozadevnim naročnikom napla'ilo, oziroma vsa že plačana vsota V svrho poiasnila se navaja še sledeče- Edino tvrdka EMIL BERNRFUTHFR v Miincbcnu proizvaja te sveteče križe Sv Frančiška. Ta tvrdka je tudi v resnici plačala 25 svetih mašza vse kupcc tega križa skupaj, in sicer pri pred-sotiništvu cerkve Sv Scba'ti;ana v Rimu Iz tega sledi, da se ne bo bralo za vsakega kupca posebej 25 svetili maš, ampak le 25 svetih maš za vse kupce skupaj. To v pojasnilo s prošnjo, da se vsi naročniki izjavijo ali vztrajajo pri naro?i'ih ali ne. Za enkrat se jc vsaka prodaja omenjenih križev ustavila in zastopniki niso več upravičeni, sprejemati naročila niti denarja. « družba z o. z., MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 14. ZRHUHLH vsem, ki so počastili zadnjikrat našega predragega soproga in očeta Dr. Frma Hlnhonča sodnega svetnika in priv. docenta zagrebške univerze s cvctjem, spremstvom in iskreno mislijo. Zahvaljujemo se srčno za požrtvovalno skrb primariiu dr. Minafu in župniku cerkve Mar. Oznanenja dr. Rantu. Naša najiskrcncjša zahvala pa bodi izrečena predsedstvu viš. deželnega in predsedstvu deži-lnega sodišča, pokojnikovim stanovskim tovarišem, rektoralu, dekrnatu in profesoiskcmu 7boru juri-dične fakultete zagrebške univerze, ' ter, njih zastopniku univ. prol. Mclodu Dol. ncu, pevsktmti zboru Glasbene Matice in njega pevovodji ravnatelju kons. g. Mateju Hubadu, ravnatelju Heinicu, odvetniški zbornici in nje predsedniku dr. Majaronu, Sloven ki Matici, vel. županu dr. Vodopivcu, ravnatelju mestne žen real. gimnazije, gospodinjski šoli '.Mladiki« dekanatu filozofFke fakultete v Ljubljani, 2. a razredu žen real gimn., Ljubljanskemu Sokolu, narodnemu ženstvu ter vsem ostalim korporacijam. V Ljubljani, dne 21. januarja 1928. Žalujoči ostali. Ceneje ioi on RAZPRODAJAH st dob' osahoursmo manuiahiurno blago samo on IRPtN. MARIBOR (Jtavni trg *teo. 17. Lfudsha posojilnico v Celju registrovnna zadruga z neomejeno zavezo Canharteva ulica $1. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri io je denar pri njei naivarneje naložen, ker jamčijo poleti rezerv in lastnih hiš vsi člani t vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoju Rentnl in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranlne vloge nad Din 52.000.000'- Oglas. Državna bolnica v Sarajevu potrebuje dve diplomirani babici Prošnje s taksno znamko je poslati najkasneje do 1. marca 1928 s tcmi-le dokumenti: 1. o 2. o 3. o 4. o domovinstvu v državi SHS; starosti (krstni ali rojstni list); šolski izobrazbi; političnem in nravnem vedenju! 5. o dosedanji zaposlenosti; 6. diploma o položenem babiškem izpitu. Mesečna plača izpočetka 720 Din mesečno in službena obleka. Iz pisarne Državne bolnice v Sarajevo, št. 321'28. r шшр v ' Zahuala. Vaše telo Za obilne dokaze frkrenega sočutja ob smrti moje nepozabne soproge iu naše predobre mame, stare mame, tete in tašče, gospe Hne Babnik izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. • Zlasti pa se zahvaljujemo vsem, ki so našo blago poko|nico spremili na njeni zadnji poti, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev ter pevcem za globoko čuteči žalostinki. V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1928. ŽALUJOČI OSTALI. zahteva neeo. da ostane zdravo. Zapravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti, oživimo živce, jači mišice in tetive ter delu,e dobro na vse ostale dele telesa. Masirame iu drgnenje z Elsafluidom pospe-in. Ilrinrai'e naročite il 1 rek 1 no po po'ti, polem Jc ceneje, čim večlo količino naročile naenkrat, ker etane /. onioloin lu poštnino vred !l poizkus, ali C dvojnih ali 2 Speeijalni etekl. ffi! Din 18 « « 12 • t 4 t « 102 Din M « « 36 « «12 « « 2511 Din l Naslov označite lasno: l.ekarnar EUG E N V.FELS ER STJBKA DONJA ELSATftG 134, H. VATSKA Zadružna gospodarska ЕзапЈса d. d. Brzoav. naslov: Gosoobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta SO Telefon M.2057,2470 n 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din I6.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodaio sreči« Državne razredne Boterffe. t 'тшжттзхжЈжвх Za Jugoslovansko tiskarno v Ltublianii Kotel Ceft. Udatatelt. di. fri Kutovcc. Urednik; Franc FersetfUvi Zdravje dece — zdravje naroda Zdravstvena zaščita šolske dece Deca je največji zaklad našega naroda, od nje vzgojnega in zdravstvenega napredka zavisi naša bodočnost. Resničnosti teh besed so se zavedali že pred mnogimi desetletji voditelji velikih narodov in upeljali obvezno zdravstveno zaščito šolske dece, ki je danes razširjena v vseh modernih državah. Ze v letu 1867 so bili imenovani prvi šolski zdravniki v Dresdcnu, 1889 v Frankfurtu in postopoma v vseh drugih nemških mestih. Leta Deca v letni počitniški koloniji na Dovjem. Šolska poliklinika v Ljubljani priredi vsako leto eno ali dve taki koloniji za slabotno šolsko mladino. Uspehi so izvrstni. 1879 so začeli s sistematično zdravstveno zaščito šolske dece v Parizu, od koder je bila 8 let pozneje razširjena po vseh francoskih šolah. Na Angleškem je postala 1907. leta šolsko-zdravstvena služba splošno obvezna, a bila je dobro organizirana v Londonu že od leta 1891. V Ameriki so imeli moderni sistem šolsko-zdravstvene zaščite že leta 1894 v Bostonu, 1897. leta v New Yorku in 1890 v Filadelfiji Ti narodi so že desetletja vedeli, kje iskati zakladov, moči in bogastva. Oni vedo to še v večji meri sedaj, ko s strahom opažajo žalostne posledice svetovne vojne na zdravje svoje dece. Ne samo države ali njih voditelji, vsi posamezni državljani in društva zastavljajo svoje moči, da zaščitijo oziroma okrepe zdravje dece. Naše delo. Tudi pri nas ne zaostajamo; naša sanitetna uprava se popolnoma zaveda dolžnosti napram narodu in njega bodočnosti. Javno mnenje se zaveda važnosti vprašanja, ustanavljajo se društva za čuvanje zdravja dece in narodnega zdravja sploh. Znano je, da prihaja deca že v prvi razred osnovnih šol često slabotna,- slabo prehranjena, tuberkulozna ter drugače defektna. Tudi v ?ačetku zdrava deca v poznejšem teku šolske dobe oboli: defekti vida, sluha, bolezni v nosu in grlu, nalezljive bolezni, psihološki problemi, ki jih toliko pozna moderno gibanje duševne higijene, obolenje zob, rheumatične, srčne in pljučne okvare so zelo pogoste. Nekatera od teh obolenj nastopajo še posebno pogosto v šolski dobi ter kažejo neko zvezo s pogreškami v vzgojni in šolski higijeni; imenujemo jih celo bolezni šolske dobe. Vsak otrok ima pravico do zadostne izobrazbe; zakon o obveznem vsnovnošolskein pouku mu jo zajamčuje. Ako je že narod po svojih zastopnikih sklenil, da mora vsako dele za gotovo dobo v šolo, potem je tudi obvezan, da zaščiti vsako dete pred nevarnostmi šolske dobe, pred telesnimi in duševnimi okvarami, ki bi mogle priti v navskrižje baš z namenom zakona samega, ki hoče zagotoviti vsakemu bodočemu državlianu zadostno izobrazbo, da ga usposobi za življenje. Zakon o prisilnem osnovnošolskem pouku ne pozna nobenih ozirov na gospodarsko in soci-jalno stanje staršev dece, pouk sam je po členu 16. ustave brezplačen; ker je pa zakon obvezen, Je jasno, da je treba zaščititi tudi zdravje vsakega učenca ter mu nud'ti dovolj prilike, da postane zdrav, srečen in delazmožen državljan. Triintrideset šolskih poliklinik je Sc ustanovljenih v večjih šolskih središčih naše države, ki naj služijo kot temelj in izhodišče zdravstvene zaščite vse šolske dece. V Sloveniji so doslej tri šolske poliklinike: v Ljubljani, v Celju v Zdravstvenem domu v Lukovici ža brdsko zdravstveno okrožje- V programu zdravstvenih oblasti je, da se nfih delovanje postopoma razširi na vse ostale kraje Slovenije. Tako dolgo ne bo zdravstvena zaščita šolske dece popolna, dokler ne bo res dosegla s svojim blagodejnim vplivom vsakega učenca tudi najmanjše šole na deželi, šolska doba je najidealneiša za vsako zdravstveno delo. Šolski zdravnik preprečuje izbruh nalezljivih bolezni v šolah oziroma ščiti še zdrave pred infekcijo; nadzoruje individualni zdravstveni razvoj vsakega deteta; pravočasno odkriva potem sistematičnih zdravniških pregledov početke tuberkuloze in drugih kroničnih bolezni ter pospešuje njih zdravljenje; ozdrav-lja pravočasno defekte vida, sluha in drugih organov. Šolski zdravnik svetuje in pomaga staršem v njih skrbi za zdrav razvoj dece, svetuje vzgojnim oblastem v vprašanjih šolske in vzgojne higijene in r:L marsikaterega učenca pred šolskim neuspehom in znamenjem manjvrednosti z odkritjem, da je njegovemu slabemu napredku kriva bolezen, za katero niti starši niti učitelj niti učenec sam ni vedel. Učenec, ki je od naj-nežnejšega detinstva bolelien in niti ni vedel, kaj sc pravi biti zdrav, često izborno napreduje v učenju, ko se mu lx>lezcn ozdravi. Šolska poliklinika v Ljubljani. Poglejmo kakšno delo opravlja šolska poliklinika, recimo v Ljubljani, v čem obstoji zdravstvena zaščita šolske dece! Njeni zdravniki s pomočjo šolskih sester vrše periodični zdravniški pregled vseh učencev ter upišejo njih zdravstveni izvid v posebne matične liste, ki spremljajo učenca od razreda do razreda, dokler ne zapusti šole. Oni opozarjajo na najdene bolezenske spremembe starše in učitelje, posvetujejo se s starši o nujnosti pravočasnega zdravljenja in dajejo nasvete v ostalih vprašanjih zdravstvenega razvoja njih dece. Starši obiskujejo polikliniko ob posebnih posvetovalnih urah, ki se vrše vsak torek od 5.—6. ure, vsak četrtek in petek od 4.-5. ure. Tudi zdravi učenci sami se javljajo v teh urah, če so zainteresirani v svojem zdravstvenem napredku ter se posvetujejo glede problemov, ki jih je možno zaupati le zdravniku. Šolski zdravniki poučujejo higieno na srednjih šolali- V najkrajšem času, ko uredi poliklinika primerne prostore, bodo vodili korektivno telovadbo za učence z napakami v telesni drži in posebno kliniko za deco z defekti govora. V kopalnico šolske poliklinike se hodi kopat deca, ki doma nima ugodne prilike, šolske sestre oziroma zdravnik obiskuje na domu sumljivo obolele učence, ki jih javljajo ravnateljstva šol in starši. Šolska poliklinika ima v evidenci ter nadzoruje vso defektno deco, posebno še ono z znaki tuberkuloze; za gotovo število od njih ima na razpolago mesta za zdravljenje v zdraviliščih. Slabotno in ogroženo deco pošilja v počitniško kolonijo, da se okrepi v svitu solnč-nih žarkov in v svežem zraku. Vsak dan od 10. do 12. ure dopoldan, v nujnih slučajih tudi izven ur, podajajo šolski zdravniki zdravstvene nasvete bolnim učencem in zdravijo potrebne. Špecijalist za očesne, ušesne in nosne bolezni ima vedno polno čakalnico, isto tako oddelek za zobne in ustne bolezni; oddelek za obsevanje z višinskim solncem tudi že deluje. Šolska poliklinika v Ljubljani vrši zdravstveno zaščito učencev ljubljanskih srednjih šol in vadnice ter namerava kmalu razširiti svoj delokrog na šole v okolici drugih šolskih središč. V prešlih treh šolskih letih je imela pod nadzorstvom povprečno 3991 učencev letno, v tekočem šolskem letu jih ima nad 4500 Povprečno je bilo vsako leto spoznanih 2582 za defektne, obiska na polikliniki pa je bilo skupno 10.636; v nekaj tednih letošnjega šolskega leta je bilo obiskov na polikliniki 1211. Malenkost v ilustracijo nujnosti zdravstvene zaščite šolske dece. V tekočem mesecu je bilo preiskano v času rednih zdravniških preiskav na šolah med drueimi tudi 449 diiakov in dijakinj prvih razredov srednjih šol Le 51 jih je brez vsakega defekta. Ostalih 398 ima oiasoin zapiskov 716 raznih defektov (vštevši bolno zobovje), povprečno ndnade torej na ene(?a le malo mani kot dva defekta. Le 121 učencev ima zdrave zobe, pri ostalih 328 je bilo najdenih skupno 901 defekt, ki nujno zahtevajo zobo-zdravniško ne^o- Od celotnecra števila je bilo najdenih 34. ki kažejo evidentne znake infekcije s tuberkulozo. Pred njimi leži še cela dolga doba napornega študija, pred niimi leži še borba za kruh, pred niimi dolžnosti bodečih državbanov. Ali ne bodo klonili pred ciljem, ali ne bo zastonj porabljen denar za njih vzgojo? Vsi pomagajte! Zdravje vsakega šolskega učenca je treba zaščititi, treba je sodelovanja državnih in privatnih ustanov, staršev in učiteljev, da si ohranimo zdravo deco. če tudi nam novi finančni zakon nalaga dolžnost plačevanja 10 ali 20 Din za zdravstveno zaščito dece, bomo radi dali, vsaj gre za zdravje naše dece — našega upa. Prof. ing. Ivo Zobec: Frasff^nf h higi ene šofskeaa pouVa Še vedno najdemo vzgojitelje, ki mislijo, da vršijo najboljše svojo nalogo na ta način, da vbijajo učencem brezobzirno kopico znanja v glavo, ne zavedajo se pa, da je suprema lex pravega vzgojitelja skrb za telesno in duševno zdravje mladine. Naša šolska mladina je na splošno preobložena z delom. Pritožujemo se, da učenci manj študirajo, kot smo mi svoje dni, ampak to ni Šolsko kopališče. res. Sedaj študirajo več, saj je tvarina tudi težja. Sedanji učni načrat za srednje šole ima več predmetov, kot jih je bilo preje, koncentracija je torej težja, učenci nc morejo hitro zbrati svojih misli, in postajajo bolj raztreseni. Manjka ona rdeča nit, ki bi vezala vse raznolike predmete med seboj in ki bi ublažila slab vpliv heterogenostl. Pri tem trpijo učenci in sicer duševno, ker ne dosežejo takega uspeha, kot ga pričakujejo pri svojem napornem študiju, in te- | lesno, ker morajo delati več, kot zmore njihovo še nedorastlo in nerazvito telo. Je precej učencev, posebno učenk, ki zaradi učenja spijo komaj šest, pet, ali celo samo štiri ure, kar je vsekakor globoko pod minimum, ker potrebuje mladina pod šestnajstim letom najmanj osem ur spanja. Zadostno spanje je za mladino življenjska potreba in starši grešijo nad svojimi otroki, če dopustijo, da se mučijo pozno v noč in spijo manj kot osem ur. Zaradi pomanjkanja spanja trpijo posebno živci, od katerih je odvisno pravilno delovanje celega telesa. Kako naj uspeva učenec ali učenka, ki ima bolno živčevje, ki tvori direktno vez med dušev-nostjo in telesnostjo? Prav nad onimi, ki v usodni zmoti trdijo, da je telo le postranska stvar, se narava maščuje najbolj; oni namreč navadno tožijo o sla- | bih živcih, ki jih ovirajo pri duševnem delu, oni so obupani nad seboj in svetom samo radi slabe prebave in nezadostnega presnavljanja-Ne vedo, da je duševnost popolnoma navezana na naše ubogo telo in da inpmo mi večjo oblast nad zdravim kot pa nad bolnim telesom, ker je bolno telo povod raznim nerednostim v našem duševnem življenju. V šoli trpijo zlasti deklice, ker so prisiljene premagovati vse napore kot dečki, ki pa napore lažje premagajo. Res je, da dosežejo deklice v prvih dveh razredih boljše uspehe kot dečki, toda to je le posledica izredne pridnosti in velikega truda. Ze na prelomu nižjih razredov v srednji šoli niso njihove duševne zmožnosti več kos zahtevam šole in deklice izčrpavajo svoje mlade moči prav v teh letih, v katerih potrebuje njihovo razvijajoče se in dozorevajoče telo največ obzirnosti. Ali ni nevarnosti, da te deklire ne bodo pozneie motrle izvrševati težkih dolžnosti. ki jih še čakajo? Ne morem zamolčati bolestne stvari, ki zadeva učenke srednjih šol. Po novem učnem načrtu so za učenke prvih štirih razredov obligat-na ženska r^čna dela. Vzorne mamice in skrbnj očetje so z veseliem pozdravili to novost, češ da se deklice ne bodo tako odtuiile svoji nežni ženski naravi, da si ohranijo smisel za lepoto, da si ucdadiio fineso in okus. ki mora krasiti ženo, kar oa pogosto primanjkuje študiranim ženam. Tudi učenke same so se z veseliem oprijele ženskih ročnih del. sai ta predmet njihovemu značaju bolj odgovarja, kot okostenele formule. Tisti čas, ki pa učenci porabiio za itrre in razvedrilo, izrazito učenke za ročna dela, pri katerih sedijo sključene po več ur in napenjajo svoie oči in živce. Te učenke pa tožijo, da nimajo prav nič prosteea časa za razvedrilo, kar je gotovo res, saj imajo dve tedenski uri več pouka, kot učenci in prinrava za ročna dela vzame tudi mnoeo č^sn. Da bi se pa telo fn duša pri rečnem delu odnočila, si ne bo upal trditi niti fiziolog niti psiholog Ročna dela. ki so za deklice res priporočljiva, ovirajo učenke pri studiiu in skraino slabo vplivajo na niihovo zdravje. Zato bi bilo dobro, da bi rečna dela ostMa. ali samo v prvem in drutrem razredu, ker tukai učenke Iažie zmagujejo snov. ali pa bi morali razbremeniti učenke na kak drug način. Narava mladine zahteva zdravega veselja, zraka in solnca. Šola vpliva na učenčevo zdravje kvarno. Po pet ur presedi v šoli v klopeh, ki po večini za mladino niso prikladne Pet ur na dan vdihava slab, izprijen zrak. Vsak dan je v šoli živčno napet, mora paziti, slediti razlagi in mučiti se z odsrovori, zlasti če ni dobro pripravljen. Zlo je, da je nedolžna mladina že na-prei zapisana pljučnemu, želodčnemu in črevesnemu katarju, posebno pa slabosti živcev, od katerih je na vsak način odvisna naša duševnost. To ntiino zlo je treba omiliti! Učenci ne smejo biti preobloženi z delom. Starši onih učencev, ki kljub velikemu naporu ne uspevajo, nai izbe-reio svoiim otrokom d rite poklic, sai ne napravi s?mo studii človeka srečneea in zadovolinega. Pogosto pokažeio bivši slabi učenci veliko na-darienost v kakem rokodelstvu in dosežejo več, kot pa. če bi še nadalie študirali. Stalno sedenje ovira pravilno presnavlianje. Zato ie treba svoje telo razgibati na svežem zraku Prevelika snortna strast naše mladine je le reakriia na to. ker se še vedno z mnorih strani ovira telesna vzgoja. Z zmernim športom učenec ne krepi le svoiega telesa, ampak si kuje tudi svoi značaj, utriuic si voljo in iekleni pogum. Ootovo ne smeio biti vzor športniki, ki se par-fumiraio in katerim je telo vse. To je znak duševne deraieraeiie. Žalostno je, da ima naša pimna/ija le še ime stareea grškega jrimnviia. v katerem ie vzgajal Sokrat svoje učence Takrat, ko še ni bilo aero-planov in ko po atenskih ulicah še ni smrdel bencin, so imeli liudie toliko 7im's!a 7a duševni in telesni razvoi svojih otrok, da so iim postavili krasne, umetniško izdelane, zračne in prostorne učilnice, v katerih učenci na račun modrosti niso izgubb'ali svojega zdravja. Danes mora sedeti tudi do 65 dečkov v ozkih, neprezračenih in po zimi slabo zakurjenih sobah, v katerih se v eni uri tako nokvari zrak, kakor da bi spalo 7 ljudi celo noč Imamo na še flandanes. ko pozna osnovna načela moderne oedagogike in h i ei jene vsak učitelj, ljudi, ki pravijo. da se učilnice med odmorom ne smejo prezračiti, češ. zakaj so pa zakurjene. Po zimi je treba sobe kuriti, morajo se oa tudi zračiti. V dvajsetem stoletju imamo tudi slučaj — ko se menda poučuje v šoli bigijena zato, da se ni treba po njej ravnati — da moraio biti v telovadnici okna in relo zračilna naprava stalno zapi ta. Če ni zadosti kuriva, bi bilo za zdravje učencev mnogo boljše, da bi namesto telovadbe v zadelani telovadnici tekli dvakrat okroe trimnazij-skega poslopja. I Ivala Bogu da so taki anahro-nižini redki dopaiaio. se pa vendar, v telesno in duševno škodo naše mladine. Nočemo vzgojiti mladine bledih obrazov In razsutih živcev, mladine, ki bi bila brez zanosa in jezna nase in na ves svet. Mi hočemo mladino, zdravo na duši in telesu, mladino, ki bo življenja vesela in ki bo svojo izobrazbo vpora-bila za vse dobro in lepo. Človek je iz duše in telesa. Če hočemo, da se duševne zmožnosti razvijejo, moramo skrbeti za telo vsaj toliko, da zaradi slabotnega telesa ne trpi škode naša duša. Zor Ivo: O šo8sT- ih fe'ovadnicah O tem vprašanju bi se dalo nepojmljivo mnogo več napisati, kot mi je — v to svrho — na tem mestu odmerjen prostor! Šolske telovadnice so popolnoma neprimer« no izrabljen prostor. Vežbanje telesa po telovadnicah je že sila zastarela stvar! Seveda so pri tem izvzete nekatere panoge športa. Prav posebno šolska telovadba ima predvsem namen, poživljati in gojiti one organe, ki pri sc>. denju in duševnem delu ne pridejo v poštev, katerih muskulatura je torej zapostavljena. Ta namen se pa že izpolni, če sodeluje pri telovadbi tudi vsa učenčeva duša. Tak priličen vpliv na telo se pa deseže pri šolarju predvsem s svobodno in priredno telovadbo na prostem, brez presedajoče komande in grozečih učiteljevih pogledov Otroka se mora najprej za njegovo telo, kakor tudi za zdravje zainteresirati, potem pa njegovo zanimanje pravilno izrabiti s primernimi vajami in igrami, ki omenjeno mišičje teme-ljto predelajo! Kje bo otrok raje vežbal telo: v telovadnici z redovnimi vajami in tesno omejenim kvantu-mom Bog ve kašnega zraka — ali v prosti na- Šolska mladina pri dopoldanski južini na Šolski polikliniki v Ljubljani. ravi z igrami in prirodno gimnastiko, kjer lahko zakriči ter poskoči kolikor mu drago? Katera vaja je zanimivejša in koristnejša za otroka: težko, neprirodno in tuje zviranje na bradlji, ali kepanje in igranje v svežem snegu in božjem solncu ? Na mnogo, mnogo je treba misliti pri šolski telovadbi in predvsem v pravem smislu vzgojiti naše učiteljstvo — recimo nekoliko — modernizirati! Mesto šolskih telovadnic bi bile mnogo bolj umestne kopalnice, če tudi samo s prhami in bolj primitivne. Mnogo manj bi veljala naprava kopalnice kot vse potrebno in nepotrebno orodje v telovadnici, ki naj bi res služila svojemu namenu! Šolska telovadba pa naj bi se vršila izključno le pod milim nebom, v bližnjem gozdu, na travniku, ob vodi in na solnčnih pobočjih. Poleti, kakor tudi pozimi! če dežuje, se odpro okna v razredu na stežaj in se izvajajo izbrane dihalne vaie, da se požive tudi zapostavljena pljuča. Lahko se pa mesto telovadnice zgradi na šolskem dvorišču obširnejša pokrita lopa, v kateri bi se kliub padavinam la'ko izvajale izvest-ne vaje. Taka lopa ne bi rabila več orodja kakor: lipstol. čred. poševno le*tvo in skakalno orodje (stojala, tirnica in usnjena blazina). Ko zliči so pa učenci sami! Pri gradbi novih šol, naj se predvsem polaga pažnja na take stvari. Pri določanju novih učnih programov pa naj se odredi zn telovadbo več ur, kajti le v zdravem telesu se razvi;a zdrav duh! Titfr to A^arU* Tiiir in Aniar la sta že več let prav občutno zaljubi ena. Vsako' nedeljo po litanijab se dobita pri tisti majhni mi7j v gostilni pri Debelem Joži ter naroč ta pol Litra vina in pa še malo kruha. Pa pijeta pol litra, počasi, dve uri in pol. In prigTvnijeta kruh brez klobasa počasi, dve uri in pol. Se menita, zdihujeta, nad svetom obupujeta, ker je tako krivičen. On ne najde stanovanja in prostora za obrt, njej pa stoj oče noče dati dole, da bi ^ kupila nov šivalni stroj, ker je šivil a. Tn potem bi se zgodilo, da bi se naposled vzela ter bi se prenehalo predolgo hrepenenje. Spomladi pa se vzameta gotovo. Trdno sta prepričana, da ju stadionska loterija reši mučnega položaja, v katerem sla in čezenj tožita že dolgo vrsto let. On zadene vilo, kjer ho imel stan in prostor za obrt. Njej pa bo nakloniln dobrotna sreča lep šivalni stroj svetovne znamke »Pfaff«. Dvajset dinarjev samo sta izdala za srečke, vsak ima Ie eno; a kdor v dobrotno srečo upa in veruje, jo doseže prav gotovo. »Kajne, preljuba Amarila, 0 smetem Jurji bo poroka, k tir na Brezje pnjdeva.c si, pač zahvalit Bogn so zn lu.šo in šivalni stroj, predragi ТШт,« Kdo je pomilošcen? r Belgrad, 23. jan. (Brz. »Slov.«) Kralj je podpisal na temelju čl. 50. ustave za celokupno ozemlje kraljevine SI1S pomilostitveni akt, ki e glasi: 1. Oproščamo osebe, ki so obsojene po civilnih sodiščih v ječo, ki ne traja več kot dva meseca, izvzemši obsodbe radi žalitve in klevet po zasebni tožbi. II. Oproščamo a^ebe, ki so obsojene po civilnih sodiščih nad dva meseca, pa ne več kot šest meseccv, te kazni v celoti, dve tretjini kazni pa, če znaša ta kazen 6—12 mesecev, pod pogojem, da oseba, ki se pomilosti, pet let po tem, ko stopi ta ukaz v veljavo, ne stori nobenega hudodelstva niti pregreška niti prestopka i zkoristoljubja, niti kakega dejanja, ki se kaznuje po zakonu o javni varnosti v državi. Od pomilostitve po točki I. m П. tega ukaza so izvzeti tisti: t. ki so obsojeni po zakonu o zaščiti države: 2. ki so obsojeni kot državni, samoupravni ali drugi javni organi radi sprejetja podkupnine, 3. ki so obsojeni kot železniški ali poštni uslužbenci radi dejanj proti varnosti premoženja in blaga, ki se je oddalo na železnico in pošto radi prevoza, 4. ki so obsojeni radi dejanja, ki je kaznivo po zakonu o pobijanju draginje in drugih slič-nih zakonih, 5. ki so bili pred to obsodbo obsojeni na pet let radi prostega zločina (obsodbe radi političnih in vojaških zločinov se tu ne jemljejo t poitev), 6. ki »o bili od sodišč že pogojno obsojeni, 7. ki so bili obsojeni po gozdarskem zakonu, III. Delno oproščamo osebe, ki so obsojene t ječo s sodbo civilnih in vojaških sodišč, če so prestale kazen v civilnih kazenskih zavodih ali zaporih, če je kazen znašala nad eno leto: 1. eno leto kazn: osebam, ki jim je bila | zmanjšana z našim ukazom 6. septembra 1923, Stev. 51.601., 2. eno petino ječe osebam, ki pred tem niso bile obsojene radi navedenega hudodelstva, 3. šestino ječe osebam, ki prestajajo kazen pr tretji obsodbi, to je, ker so že bile enkrat obsojene radi navedenih zločinov, če se jim ista kazen že ni bila znižala s prvo pomilostitvijo, 4. sedmino ječe osebam, ki prestajajo kazen po tretji obsodbi, če se ta tretja obsodba ni izrekla radi hudodelstev iz koristoljubja in če se jim ista kazen ni znižala s prvo pomilostitvijo, niti s poznejšim ukazom. Od delne pomilostitve točke III. tega ukaza so izvzete osebe, ki so obsojene: 1. radi umora, izvršenega ali poskušenega, bedisi v obliki storilca, bodisi sostorilca, 2. za dejanja, ki so kazniva po zakonu o zaščiti države, 3. za dejanja po §§ 85., 85. a., 86., 87., 87. a., 88., 89., 90. srbskega kazenskega zakonika, 4. za kazni na smrt, osebe, ki so bile obsojene na smrt, pa so bile po najvišji milosti po-miloščene na zaporno kazen, 5. ki so po 6. septembru 1923 na begu, 6. ki so bile več kot trikrat obsojene radi navedenih zločinov; če je oseba prestala kazen po drugi raz-sedbi, se smatra, da je prestala eno kazen in da je drugo dejanje izvršila pred dnem prve razsodbe. IV. Odredbe točke I.. П., III. tega ukaza a« morajo uporabiti pri vseh razsodbah, ki se izrečejo do dne tega ukaza, četudi niso postale, izvršne, in sicer čim postanejo izvršne. Sodišča b< do dokončala postopanja, pa ee bodo potem upoštevali ukrepi nasproti izrečenim obsodbam. V. Pomilostitve, ki se dajo s tem ukazom glede kazni ječe, se nanašajo tudi na mladostne osebe, ki so obsojene po posebnih zakonih ali uredbah ali ukazih o zaščiti mladostnikov. Izvzeti so mladostniki, ki so bili po sodnijski razsodbi obsojeni v poboljševalnico. VI. Od pomilostitve po tem ukazu so izvzete osebe: 1. ki so se pred dnem tega ukaza izpustile na pogojen odpust, 2. ki so pobegnile iz zapora in so na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, na begu, 3. glede katerih se ne more izvesti postopanje, ker se skrivajo, bodisi v državi ali izven nje. VII. Pri znižanju kazni osebam, katerim se j« znižala kazen s prejšnjim pomilostitvenim ukazom, se bo odračunaln ena petina, ena šestina, ena sedmina s tem ukazom znižane kazni od tistega dela kazni, ki je še ostal po prejšnji pomilostitvi. Pravosodni minister rešuje vsa vprašanja, č. hi nastali dvomi, kako naj se ta ukaz izvrši. Pravosodni minister naj ta ukaz izvrši. Belgrad, dhium, dr. Subotič, *. r. Polkovnik v Celju -veliki župan v Skoplju r Bolgrad, 23. jan. (Tel. >Slov.<) Podpiran je ukaz, s katerim ae imenuj« za izvrševalca dolžnosti velikega župana v Skopiju g. Jovan N a u m o vi č, pehotni polkovnik 39. polka v Celju. Doeednnji veliki župan g. Ante Vidovič je imenovan za velikega župana v Somboru. Nmvi veliki župan v Skoplju Nau-movič spada med najboljše častnike »tarejže generacije. Za časa svetovno vojne se je hrabro odlikoval. Leta 1923 i« poet&l polkovnik na dmedaziiem jueetu, Romunija čaka na Mussolinija v Bukarešta. 23. jan. (Tel. »Slov.") Kakor doznava Vaš poročevalec iz dobro informiranega vira, se do sestanka romunskega zunanjega ministra Titulesca z Mussolinijem nc bo storil noben korak držav Male antante pri Društvu narodov. Romunska vlada, ki je glede korakov, katere je treba napraviti proti Madjarski, popolnoma solidatna z ostalima državama Male antante, je prosila kabineta v Pragi in Belgradu, da se demarša proti Madjarski v Ženevi odgodi na ča9 po sestanku Titulesca z Mussolinijem, ker ne gre, da bi Romunska predložila Društvu narodov protestno noto, ki se tiče tudi Italije, v času, ko biva romunski zunanji minister v Rimu. NOTA GOTOVA, A SE NI VLOŽENA. v Ženeva, 23. jan. (Tel. >Slov<) Dasi bivata zastopnik Češkoslovaške, bernski poslanik Vaverka iu zastopnik Jugoslavije Fotič v Ženevi, kjer sta obiskala tajništvo Sveta Društva narodov, se note držav male antante radi investigacije proti Madjarski še niso vložile, morda zato, ker romunski zastopnik Comuene še-le danes zvečer pride v Ženevo iz San Re-ma, kjer je obiskal romunskega zunanjega ministra Titulesca in ker baje obstoji radi for-muliranja not neko nesoglasje med Češkoslovaško in Jugoslavijo na eni strani in Romunijo na drugi strani. Gotovo je menda že sedaj, da vse tri note vsebujejo jasen predlog za in-vestigacijo na Madjarskem radi dobatljanja strojnih pušk, kot prilogo pa od vseh treh vlad skupno vložen memorandum na 15 straneh z ugotovitvijo dejanskega stanja. Afera radi tihotapljenja orožja se nikakor ne bo obravnavala na izrednem zasedanju Sveta Društva narodov, temveč nn zasedanju, ki se prične dne 5. marca. Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Debata o nudjarski aferi bo kot doznavamo iz krogov vladne večine, trajala do konca tega tedna in se bo najbrže razvila v splošno zunanjepolitično debato. Obe interpelaciji socialistov ste nujni. Debata bo ostra in se bo dotaknilo tudi vprašanje o odnošajih v Mali antanti. zlasti še radi govoric, da v tem pogledu ni vned tremi državami popolnega soglasja. Slovaki: Smo za državo! Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Za interpelacijo obeh socialističnih strank k članku poslanca dr. Tuke, v katerem je trdil, da je po deklaraciji Slovaška le deset let v državi, ima slovaška stranka pripravljeno izjavo, da slejko-prej vztraja na celovitosti češkoslovaške države in je pripravljena graditi in konsolidirati notranjost države ter lojalno sodelovati pri delu sedanje vladne večine. Češkoslovaško-tnadjarsko razsodišče. v Ženeve 23. jan. (Tel. »Slov.«) Dne 25. januarja se sestane v Lausanni češkoslovaško-nrdjarsko razsodišče, da razpruvlja o tožbi madjarskih zemljiških posestnikov proti češkoslovaški državi, slično kakor je spor glede op-tuntov med Madjarsko in Romunijo. Tudi češkoslovaška vlada prereka pristojnost razsodišča, ker gre, kakor v Romuniji, za izvedbo agrarne reforme in se zanjo verzajska mirovna pogodba ne more uporabiti. Alarmantne vesti o prevratu v ČSR v Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Ur. presbiro peroča od romunske meje v Podkarpatski Rusiji, da so tam, posebno v Marmaroš-Sigetu in okolici razširjene alarmujoče vesti, da je na češkoslovaškem ozemlju prišlo do prevrata. Opisujejo se grozovite posameznosti in poudarja se nt vzdržnost razmer. Praška vlada ima občutek, da ni v stanu odstraniti tamošnji kaos; zato se je odločila, da del svoje posesti odstopi Madjarski Te vesti da so v Romuniji povzročile razumljivo razburjenje. Uradni presbiro dostavlja, dn vse te vesti prihajajo iz madjarskih virov, s čimer je stvar prav za prav že pojasnjena. Ni petrebno še pristaviti, da v Podkarpatski Rusiji i.7 na vsem vzhodu Češkoslovaške republike vlada popolni mir in največji red. e, če se sporazume z r v Pariz, '23. jan. (Tel. >Slov.<) Bivši politični direktor na Quai d' Orsayu Seydou.\ piše v Petit Parisienuc Italija ima ob svojih mejah velike manjšine: 200.000 Nemcev na Tirolskem in 400.000 Slovencev ob jugoslovanski meji. Gospodstvo na Balkanu se Italiji ne more priznati, ker Balkan pripada balkanskim državam. Italija stori najbolje, če se sporazume z Jugoslavijo, ker bi sicer samo povzročila proti sebi koalicijo vseh narodov, ki se čutijo ogrožene po italijanski ekspanziji. Gajda znova pod obtoibo v Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Državno pravdništvo je proti Gajdi uvedlo novo preiskavo radi ovadbe nekega bančnega ravnatelja v Moravski Ostrovi, ki je izročil Gajdi v shrambo dragoceno rusko sliko v vrednosti 40.000 predvojnih rubljev, dočim jo Gajda v svojih spominih iz časov ruske vojne navaja kot darilo nekega mesta za njegove zasluge za osvoboditev iz boljševiške vlade. Gajda apelira na inozemstvo v Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Degradirani general Gajda ima baje namen, predlagati pri inozemskih družbah redov, ki so mu svoje-časno dale svoje rede — Gajda ima skupno 47 po večini inozemskih redov — preiskavo častnega soda, kateremu hoče predložiti ma-terijal, ki ga je proti njemu naperil disciplinarni odbor. Neka praška korespondenca doznava, da obatojijo zveze med Gajdo in med nemškimi narodnimi socialisti v Miln^henu, pristaši romunskega profesorja Cuza in Aotion Franraise. Zastopniki praških fašistov so se baje obrnili na Pariz, da tam aranžirajo manifestacijo za Gajdo. Slično manifestacijo bodo baje priredili tudi somišljeniki v Romuniji. Baje obstoji namen sklicati \ Prago ali Pariz kongres nacionalističnih organizacij Francije, Poljske in držav male antante. Otvoritev slovanskega instituta Pragi v Praga. 23. jan. (Tel. »Slov.*) Včeraj je bil v Pragi slovesno otvorjen novo ustanovljeni slovanski institut. Zunanji minister dr. Beneš je označil kot nalogo instituta dognati gospodarstvo slovanske nacije in jo približati ostalemu svetu. Zunanje ministrstvo je prepustilo institutu slovansko knjižico s 100.000 zvezki. Prosvetni minister dr. Hodža je slavil delovanje Dohrovskega in Šafarika za spora-zumljenje med Slovani, trgovinski minister dr. Peroutka pa je označil gospodarske naloge instituta. Češkoslovaška zunanja trgovina s slovanskimi državami obsega 10% celokupne zunanje trgovine. Želi se finančna kooperacija med slovanskimi državami in udeležba pri industrijskih podjetjih itd. Vseučiliškl profesor Niederle je očrtal zgodovino postanka instituta, nato pa so bili po pnz.dravnem nagovoru praškega župann dr. Baxn sprejeti statuti. Ustanovne sejo so se udeležili zastopniki znanstvenih, kulturnih, gospodarskih in industrijskih ustanov. v Ženeva, 23. jan. (Tel. Slov.«) Ravnatelj političnega oddelka Društva narodov Sigimura jc skupno z vodjo oddelka za razorožitev Col-b.inom danes odpotoval v Prago na sejo poro-ievalcev varnostnega komiteja, ki se zaine v Pragi dne 25. t. m. pod predsedstvom dr. Be-neša. Dane s se prične politična debata v Prarizu v Pariz, 23. jan. (Tel. »Slov.«!:) V francoskem parlamentu se prične jutri velika finanč-nopolitična razprava, ki jo bo otvoril Poincare sam s svojim govorom ua dveh sejah. Vloženih je 15 interpelacij ter je doeedaj prijavljenih 40 govornikov. Razprava bo trajala do pri-bodnjega tedna, dasi se nameravajo odrediti dopoldanske in ponočne seje. Poincaro je baje opustil svojo prvotno namero, da bi finančno debato, uporabljajoč svoje zasluge za saniranje, porabil m veliko voJivno manifestacijo, in hote za svoj govor o volivnem programu počakati ugodnejšo priliko. b naj] previs me * ■ v Pariz, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Danes objavljeni Briandov odgovor na zadnjo noto Kelloga ugotavlja, da je Francija prvotno mislila na poseben pakt z Združenimi državami. Problem jc pestal težaven, ker so Združene države hotele pakt razširiti na vse države. Nota naglasa, da se morajo vpoštevati obveznosti, ki jih imajo člani Društva narodov. Francija prepušča sedaj Združenim državam inicijativo za vse nadaljnje. »Newyork Herald« poroča, da Združene države te inicijative ne bodo prevzele, temveč jo ča-k. joč prepustile drugim, na paktu interesiranim d-žavam. Tudi v vvashingtonskih vladnih krogih se že smatra nadaljevanje pogajanj s Francijo za brezkoristno radi velikih razlik v mišljenju. Mehika skače Uniji v v Newyork, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Na pan--antemkem kongresu v Havani je mehiška delegacija izvršila odkrit sunek proti Zedinje-nim državam, ko jo predlagala v neki resoluciji, da naj se mesti predsednika upravnega odbora in generalnega ravnatelja panameri-ške iuiije, ki sta dose 'aj bili stalilo pridržani za Zedinjene države, v bodoče oddajata vsako leto članom unije po abecednem redu. Veliko presenečenje je povzročil tudi govor ameriškega delegata Hugheea v trgovinski zbornici v Havani, kjer je napovedal, da bodo Zedinje-ne drŽave izpraznile Nikaragu© in Haiti, kakor so to storile prj Kubi in San Domingu, čim bo zagotovljen red s stabilnimi vladami. Sicer pa v Managuo dospele vesti označujejo poročila o smrti generala Sandina kot napačna; on je baje samo bolan, njegove čete pn so v razsulu, —o— Tukina afera Praga, 22. jan. 1928 Univ. prof. dr. Tuka je glavni urednik »Slovaka« in poslanec slovaške LS, Vstopil je v njo kot skromen prostak v dobi, ko je že bila določena meja med Češkoslovaško in Madžarsko. Pri zadnjem ljudskem štetju se je — kot se trdi — vpisal za Madžara; takrat je bil še samo civilno poročen. Ker pa je pozneje resno delal v smislu strankinih pravil in se je tudi cerkveno poročil, so Slovaki njegovemu spreobrnenju verjeli. Ta globoko izobražen mož je bil Hlinkini stranki nujno potreben zavoljo svojih političnih in žurnali-stičnih sposobnosti. Tako se je v stranki hitro uveljavil. Najbolj po njegovi zaslugi je stranka zaostrila svoje razmerje do Čehov in dr. Tuka je skupaj s svojim prijateljem Radičem pošiljal spomenice na Društvo narodov. Pod Tu-kinim vplivom je vstopilo v stranko mnogo oseb, ki niso v njo spadale po svojem svetovnem nazoru in narodni zavesti; zakaj Tuka si je previdno sestavljal armado za svoje namene in za boj proti Hlinki. Ko se je ob začetku Rothermerjevc akcije dvignila vsa Slovaška proti odcepitvi Slovaške, je bil dr, Tuka previdno v ozadju. Bolj jasno kakor kdaj poprej je storila sedaj slovaška LS svojo narodno in državno dolžnost. Toda to ni bilo po volji Tukini armadi in je pri občinskih volitvah v novembru odpovedala službo slovaški LS. Udarec pri volitvah je bil Tuki dobrodošlo sredstvo za zahrbtni boj proti Hlinki. A šel je še dalje. Nedavno so poslali madžarski in madžaronski duhovniki košičkemu škofu obtožnico proti Hlinki. Dobro obveščeni krogi smatrajo dr. Tuko za njenega očeta. Čc ne več, vsa; to hoče drseči, da bi cerkve pri prihodnjih volitvah zab. .nile Hlinki kandidaturo, da bi se tako Tuka lažie polastil stranke. V lakih okoliščinah je tem pomembnejši Tukin članek v »Slovaku«. Dr. Tuka trdi, da ima Martinska deklaracija, na podlagi katere se jc dne 31. okt. 1918 združila Slovaška s češkimi pokrajinami v enotno čsl. republiko, še poseben tajni dodatek. Ta dodatek baje določa, da se je Slovaška zedinila samo začasno in da se tekom desetih let odloči, ali hoče biti še dalje sestavni del Češkoslovaške ali ne, in kako naj bo razmerje med Češko in Slovaško, če podaljšata pogodbo. Tako bi po Tukinem mnenju nastalo dne 31. okt. 1928 brezpravno stanje ali »vacuum juris«. Slovaška bi od te dobe pripadala k čsl. republiki po pravu okupacije. Ta članek je vzbudil v vsej čsl. javnosti ogromno razburjenje, ki se je še povečalo vsled odkritja pošiljatve orožja na Madžarsko. Opozicija je vložila interpelacijo in upn, d,i sc ji bo posrečilo vreči vlado. Vsi vladni klubi, kakor tudi vlada se pečajo s to zadevo. Vlada zahteva od slovaške LS, da razčisti to zadevu 24. t. m. v parlamentu. O tajnem dodatku Martinske deklaracije se je začelo govoriti v dobi najhujših političnih bojev med Čehi in Slovaki pred tremi leti. Takrat se je o njem obravnavalo tudi pred sodiščem. Za priče jc pozvalo takrat sodišče podpisnika Martinske deklaracije, kakor Hlinko, dr. Medvedeckega i. dr. O dodatku jc vedel samo dr, Stodola, ki je sedaj to stvar pojasnil. Po zedinjenju se je sestala približno ena petina podpisnikov deklaracije. Jasno jirr jc bilo, da bo treba Slovaško radi posebnega gospodarskega in kulturnega razvoja drugače upravljati kako češke pokrajine. Pri tem jc padel nazor, da bodo v desetih letih razmere toliko dozorele, da bo mogoče končnoveljavnr urediti razmere na Slovaškem. Ta petina pod pisnikov deklaracije je po besedah dr. Stodolr smatrala »za maksimum svojih želj, da bi rad' sporazuma v desetih letih bila uresničena slo vaška samouprava«. Vsi listi ostro napadajo dr, Tuko, ki je hotel s tem korakom v temo prisiliti stranko v opozicijo, misleč, da mu bo potem šlo žito v klasje. Glavno glasilo čsl. LS ostro zavrača Tuko in mu očita madžarske tendence. V ku-loarih parlamenta se celo govori, da bo slovaška LS izključila dr. Tuko. Toda to ni verjetno, ker še ima Tuka v stranki precej za-slombe. Gotovo pa je, da se bo začelo v slovaški LS temeljito zdravljenje in čiščenje. Čim prej bodo popolnoma zagospodovali Hlin-ka in njegov krog, tem boljše bo za Slovake in čsl. republiko, Slavicus. Madiarska akcija na Slovaškem v Praga, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Za spomlad jo sldican v Košice kongres vseh madjarskih katolikov na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, katerih število se ceni na pol milijona. Nn programu je vprašanje enotne organizacije madjarskih katolikov nn Slovaškem in v Podkarpnski Rusiji, avtonomije Ma-djarov in ustanovitve madjarske škofije na Slovaškem z madjarskim Škofom na čelu ter vprašanje vzgoje katoliških duhovnov in učiteljskega naraščaja. Tretja obletnica albanske republike. r Tirana, 23. jan. (Tel. »Slov.«) Albanski presbiro javlja, da se je včeraj svečano proslavila tretja obletnica albanske republike. Listi z zadovoljstvom naglašajo rezultat naporov Albanije za osiguranje miru in mirnega gospodarskega in kulturnega razvoja. nočni obisk gostiln in kavam. Zato naj bi ee »višala naklada na pivo /a 25 par pri Litru. — Ze ia teh površnih podatkov o predlogu mestnega proračuna se vidi, da je večina doslej delala sicer tiho, a zato tem temeljiteje. Proračun predstavlja velik gospodarski im socialni] program, osnovan na taktično potrebo. Program pa je tudi realno osnovan na lahko dosegljive in solidne finančne vire. Tudi nasprotniki — (V se seveda ne liodo preveč zaleteli v resnico — bodo morali priznati, da je predlog proračuna realen in za bodočnost Cel'ja nujen. Tudi je treba poudariti, da iima jrredlog proračuna, kakor bo danes predlagan občinskemu svetu, bistveno drugačno lice, kakor pa proračunski osnutek mestnega knjigovodstva, ki so ga opozicijski listi pred časom smatraLi za greh večine. Večina se zaveda ogromne odgovornosti napram davkoplačevalcem, a tudi odgovornosti паргшп razvoju in bodočnosti mesta. Ne dvomimo, da bo tudi opozicija to odgovornost delila z večino, ne pa, da bi uganjala z življenjskimi vprašanji Celja in Celjanov demagogijo. 0 Nedeljska repriza veseloigre »Razpo. rokac so je morala v zadnjem hipu odpovedati, ker je g. Veiderber, ki igra oilo glavnih moških vlog, nepričakovano težko obolel. Kdaj se 1k) vršila resprtea, bomo pravočasno jaiviM. 11 opisi Novo mesto Porotuo zasedanje. Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu so imenovani: Za predsednika predsed. okrožnega sodišča g. dr. Jurij Polenšek, zu njega namestnike pa dežebio sodni svetniki gg. Anton Kuder, dr. Josip Fiscliin-ger in Jakob Luznar. Licitacija za dobavo gramoza. Pri gradbeni sekciji v Novem mestu se vrši javna ustna licitacija тл dobavo gramoza na državni cesti Ljubljana— Zagreb od km 42 do km 121.65S dne 18. februarja 1028 ob desetih dopoldne, za državno cesto Novo mesto—Karlove« od km 0.0 do km 29.368 isti dan ob drugi uri popoldne. Pogoji so razvidni v pisarni gradbene sekcije v Novem mestu, poslopje okrajnega glavarstva. * * * Šmartno pri Litiji. V nedeljo dne 22. t me«, •e je vršilo zborovanje tukajšnje podružnice »Slovenske Straže . Sklenilo se je poživiti delovanje in nabirati nove člane, nadalje je bil sprejet protest proti zatiranju slov. kulturnega delovanja zlasti pa proti nasilnemu nastopu zoper Zadružno zvezo v Gorici. Občni zbor se bo vršil v nedeljo dne 5. februarja ob pol 8 v Društvenem domu. — -Slovenca* imajo naročene sledeče gostilne: Zadružna, P. Maček, Železni k L, lloslnik F., kar dokazuje, da imenovani upoštevajo pač želje in mišljenje ljudstva. — Na svečnico ob pol 3 priredi orliški krožek akademijo s pestrim in zanimivim sporedom. Sv. Andraž v Halozah. »Haloze so gore, Sv. Ana gre čez njć!« Tako sc hvalijo Barbarčani s svojim lepim gričkom, kjer stoji lična podružnica »v Ane s 14 kapelicami križevega pota. Gore sicer Hnlor.fi niso, ampak le strmo vinorodno gričevje. Vendar so Haloze zdrav kraj za zdrave Ijudil To pričajo zgledi! Terezija Mlakar, kmetica, je 21. decembra 1927 umrla v 86. letu: 28. januarja 1928 obhaja zlato poroko Vid Kokolj, v 79. letu še čvrst gospodar; 7. februarja 1928 bo minilo že 53 let, kar se je poročil Andrej Šmigoe. Kljub 77. letom 5e pridno gospodari in ključari pri župni cerkvi; 20. maja 1928 bo dopolnil 81. leto Anton Potočnik iz Strmca. Kdor torej hoče dolgo živeti, naj pride v Haloze in poskusi sam, ker tudi tukaj umrje veliko mladih ljudi t Pomoč v telovniku! Tolče v sencih, šumi v glavi! Pomanjkanje zraka! Pekoče oči---nahod je tu! Vroč čaj, kuhano vino in končno sobni zapor! Tako je bilo nekoč. Danes pa nosimo »Forman« r telovniku ali ročni torbici. »Forman« takoj osvobodi nosnice; oteklina, vnetje, glavobol in izločevanje sluznice takoj preneha. »Forman« se dobiva v lekarnah in droge-rijah. Zahtevajte izrecno »Formam! Proslava Župančičeve petdesetletnice Zupančičev 50 letni jubilej, ki je bilo pra- j seniški H.Svetela, pisana v skrajno modernem ; znovanje lepote in moči slovenske besede, je i slogu. Uspelo IV. dejanje Zupančičeve Vetro- j dosegel svoj vrh v nedeljski proslavi v Ljub- ! ni'ke Desenišfke je v novi mogočni sceneriji ljanL lepo zaključilo akademijo. CfuIilfansRo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 34. januarja: Zaprto. Sreda, 26. januarja: SODNIK ZALAMEJSKI. A. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Torek, 34. januarja: MILOŠEVA 2KNITEV. Red B. Sreda, 25. januarja: ČAROBNA PI&CAL. Red C. Mariborsko gledališče Torek, 24. januarja ob 20. uri: GLASBA. Ab. A. Kuponi. Priked.ilve in društvene vesti Ljubljana. Vorsko-znanstveno predavanje ш izobraženec. bo v sredo dne 25. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani Doma za duhovne vaje, Zrinjskega 9. — Predava univer. prof. prelat dr Al. Slavič: »Po stopnjah Gospodovih v Egiptu in sveti deželi.« XXX. redna fjlavnn skupščina društva »Pravnika* se vrši v petek, dne 3. februarja 1928 ob 5 popoldne v sodni palači, štev. 79 v Ljubljani. Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vab' na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 27. januarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu ua Kongresnem trgu št. 1 (2. nadstropje). Predaval bo g. dr. Fritz Kautsky o temi: (»kritje zlate sulfidične uide v rudniškem okolišu na severnem Švedskem s pomočjo fizikalič-nih iu geoloških preiskovalnih metod (skioptične slike). Predavanje bo nemško. Vabljeni so člaui In vsi, ki se zanimajo. Podporni) društvo služkinj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 29. januarja 1928 ob pol petih popoldne v probtorih Jugoslovanske tiskarne v III. nadslrop.iu. Vljudno vabljene vse članice. Društvo sv. Marte, poselsko zavetišče v Strc-lifiki ulici Ima v nedeljo, dne 29. I. m ob 5 popoldne redni letni občni zbor. Vse članico vabljene. Pred občnim zborom nredavanie. V četrtek ob 4 popoldne jo seja. Dopoldne v drami Prvotni namen, da bi se čestitanje izvršilo na tihem, kar bi bilo v skladu s slavljenčevo skromno naravo, se je moral umakniti, in vsa slovesnost se je spremenila v mogočno poklo-nitev naših najvišjih političnih in kulturnih zastopnikov, ki so se ob 11 dopoldne zbrali v dramskem gledališču. Prvj je spregovoril hišni gospodar, upravnik gledališča g. arhitekt Rado Kregar in čestital 0. Zupančiču kot glaivneanu tajniku in dramaturgu; poudarjal je njegmve velike zasluge za slovensko odrsko književnost in za lepoto slovenskega odrskega jezika in nm v znak hvaležnosti poklonil Dolinarjev kip: Jakopičevo glaivo. Takoj nato je pristopil k slavljenou g. veliki župan dr. Vodo pivec, mu čestital v svojem imenu kot dobri stari znanec in poudarjal skromni značaj pesnikov, ki ne ljubi in ne pričakuje časti. Nadaljeval je: Ca«l mi je, da morem ob Vaši petdesetletnici izročiti Vam odlikovanje, ki Vam ga je ponovno poklonil Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. s tem, da Vas je odlikoval z visokim odlikovanjem Belega Orla V. razreda.<;• Pesnik se je zahvalil g. velikemu županu in ga prosil, da sporoči njegovo zahvalo na Najvišjem mestu. Takoj za tem je »topil pred .slavljenca akcijski odboT ; predsednik odbora g-dr. L o n č a r je čestital pesniku najprej v svojem imenu kot prijatelj, nato v imenu Slovenske Matice, kjer je Zupančič že dolgo let odbornik, in končno je čestital v imenu akcijskega odbora, ki izroča pesniku jubilejni narodni dar; poudaril je: >K tej zbirki, ki še ni končana, je prispeval kot svetopisemska vdova po narodni zavesti naš najmlajši brat, dolgo časa zapuščeni, komaj se k Slovenstvu prebujajoči Prekmurec, spomnila se Te je Tvoja rojstna občina Vinica, a kraljevsko Te je nagradila, če smem tako reči, prestolica Ljubljana. Prvikrat v svoji zgodovini časti slovenski narod na ta način svojega pesnika, dokaz, da se zaveda samega sebe. Zato pa, dragi prijaiteli, ako bi Te kdaj ob uri skušnjave obletavale temne sence pomislekov glede Slovenstva, spomni se takrat te narodne zavesti in s podvojeno močjo pojdeš na delo zanj, ki je vreden Tvoje in naše ljubezni!« Pesnik se je ginjen zahvaljeval za dokaz, da živi narod s pesnikom, obenem pa se je spominjal tistih, boljših od njega, ki so dali za narod vse, evoje življenje in umrli v bedi in revščini. V imenu ljubljanske univer z, e »ta čestitala gg. rektor dr. N a c h t i g a 1 in dekan filozofske fakultete dr. O z v a 1 d. G. rektor je sJavljencu izročil dolgo in lepo pri-znabio spomenico ljubljanske univerze. Nato so se vrstile druge čestitke: g. žu;>an dr. Dinko Puc v imenu ljubljanske občine, za narodno ženslvo dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, za Združenje gledaliških igralcev g. Julij Betetto, za Društvo slovenskih književnikov g. France K o b 1 a r, iskreno je čestital medtem došli g. general Danilo K a 1 a f a t o v i č. Končno so še čestitali gg.: dr. F e 11 i c h - F r a n k h e i m za Tiskovno zadrugo, za konservatorij Matej H u -bad, Rasto Pusloslemšek za Novinarsko -združenje, za Dramatično društvo Franc G o v e k a r, za upodabljajoče umetnike Iv. Vavpotie in še mnogi drugi. Nato so bili oestilci povabljeni na lepo prirejeno zakusko, kjer se je slavljenec s svojo družino pomešal med goste. Slavnostna akademi ja Morda še nikoli ni bilo operno gledališče tako premajhno kakor ta večer, najodličnejše naše oljčinstvo g« je napolnilo do zadnjega, lahko pa trdimo, da je še enkrat toliko ljudi zadnje dni zastonj povpraševalo po vstopnicah. Spored je bil posvečen branju in petju Zupančičevih pesmi, slavnostni govor pa je imel starosta naših aktivnih književnikov g. Franc Sal. F i n ž g a r. Kakor polaganje ogromnih kvadrov je odmeval stalni odjek o preteklosti slovenskega genija: Bridko je biti slovenski poet Preko Prešerna je pokazal na štiriperesno deteljico Ketteja, Murna, Cankarja in Zupančiča. Prva dva sta revna umrla v stari cukrarni preden ju je »poznal svet, tretji, naš drugi vrh, je padel onemogel in ubog, preden je dočakal 50. leto. Četrti, Oton Zupančič, je med nami in v njem danes prvič slavi Slovenstvo praznik strnjenih duš, ko prvič slavi živega pesnika! To je praznik slovenske besede, slovenske kulture, ki praznuje v Zupančiču svoj tretji veliki vrh, in ob takih vrhovih in ob taki narodni zavesti se mora umakniti vsa malodušnost, ker vemo: Lepo je biti Slovenec! Granitni govor v mogočni gorenjščini je napravil globok vtis in vse gledališče je prirejalo Otonu Zupančiču dolgotrajne ovacije. Naslednje točite s]>oreda so se lepo izvrši-| le; dobre so bile recitacije in pelje. Recitim.11 ! so g. Jan, gdčna Juvonova, g. C. Debevec, peli i pa so g. Banovec, gdena Majdiičeva in g. Betetto. Novost je bila uvertura k Veroniki De- Koinerz v Uniomi V veliki uirionski dvorani se je v nedeljo zvečer vršil pri pogrnjenih mizah svečani ko mer z pesniku Zupančiču ru\ čast. V dvorani smo opazili zastopnike skoro vseh naših oblasti, kulturnih in javnih korporacij, društev in organizacij. Kounerza so se udeležili do malega vsi odličnejši slovenski kulturni delavci ter mnogo občinstva, zlasti mladine. Ko .je pesnik Oton Zupančič stopil v dvorano, vodeč s seboj svojo mater, zelo simpatično ženo s snežnobelimi lasmi, ter svojo ženo, je godba zaigTala koračnico, obč.nstvo je vstal« ter pričelo navdušeno vzklikati Zupančiču. ■ Nato je otvoril komerz predsednik pri-jM*a'vljavnega odbora za proslavo Zupančičeve petdesetletnice dr. D ragotin Lončar, pozdravljajoč vse odlične udeležence, tako zastopnika oblasti in obeh velikih županstev v Ljubljani in v Mariboru, g. velikega župana dr. Vodcpivca, zastopnika ljubljanske in mariborske oblasti dr. Natlačena, zastopnika Hr-vateke akademije znanosti in umetnosti dr. Domjanoviča, zastopnika Hrvatske Malice prof. dr. ВаваЛо, predsednika Srpeke Matice prof. Jeremijo Zivanoviča, in številne druge zastopnike. Zatem je imel dr. Lončar daljši govor, proslavljajoč Otona Zupančiča kot pesnika Slovenstva, pesnika človeštva, pesnika bratstva in pesnika pravice. Za Akademijo znanosti v Zagrebu in hrvatski PEN klub je govoril odlični hrvatski kajkavski pesnik dT. D ragotin D o m j a nič. Za Matico Hrvatsko in Društvo hrvatskih književnikov je govoril prof. dr. Albert B a z a 1 a. V imenu ljubljanske im mariborske oblasti je govoril oblastni predsednik dr. Marko N a -tlačen, ki je izvajal med drugim: Govorim v imenu obeh najvišjh slovenskih samouprav, govorim v imenu Ksočev in tisočev, v imenti vsega milijona Slovencev. Ob Vaš j petdesetletnici, g. Oton Zupančič, zrete nar/.aj, kakor turist, ki se je dolgo vzpenjal vrh in gn končno dosegel, ter se sedaj ozira po svoji dolgi in težavni poti, po svojem trudapolnem naporu. Bog Vas je obdaril z odličnimi talenti ln teh talentov niste zakopali, temveč sto jih v obilni meri sipali med naš narod. Zdite se mi, kakor graditelj, ki je dolgo klesal iz velikih kamnov mogočne kvadre. S temi kvadri ste zidali sijajno stavtfoo slovenske 'književnosti. Sk venski narid se Vas ob 50 letnici Vašega graditeljstva spominja s hvaležnostjo in z odkritosrčnostjo. Želim Vam, da h; mogli še enkrat praznovati četrt stoletja graditeljstva in da bi bilo nadaljnjih 25 let Vašega življenja za slovenski narod enako plodonosnih, kakor prejšnja leta. Za tem je dr. Natlačen čestital Zupančiču v imenu vseh nekdanjih Zupančičevih učencev na gimnaziji, med katerimi je bil tudi gevor-nik sam. Vsem Zupančičevim učencem so one ure Zupančičevega ipouika najlepše zapisan« v njihovem spoitv nu. Za dr. Natlačenem je govoril v imenu mesta Ljubljane župan dr. Dinko Puc. V imenu francoske kolonije v Ljubljani in vsega francoskega naroda je govoril v francoščini prof. Rene M a r t e 1, omenjajoč med drugim tudi mnoge zasluge slavljenca za francosko leposlovje. V imenu Kola jugoslovanskih sester je govorila gdčna Engelmanova, v imenu Profesorskega društva ter nekdanjih stanovskih tovarišev slavljenca prof. J e r a n, pod-črtajoč med drugim pedagoško vrednost Župančičevih pesmi. Za tem so govorili še ravnatelj Jug, gospa Dolenčeva v imenu Krščanske ženske zveze, kamniški župan g. K r a t n e r ter predsednik Jugoslovanske Matice dr. Janko Pretnar, ki je sporočil slav-Ijencu pozdrav naših zasužnjenih bratov. Končno je spregovoril tudi slavljenec sam, pesnik Oton. Zupančič. V svojem skromnem govoru je izrazil radost, ne toliko nad tem, da se slavi on kot pesnik, temveč, ker je videl, da sc slavi slovenska pesem, slovenska beseda in slovenska m sel: >Mi danes ne slavimo Otona Zupančiča, ampak slovensko knjigo, slovensko pesem, slovensko besedo. Ko so govorniki sla vili moje osebne zasluge, gre pripisati mnogo besed na račun navdušenega pretiravanja. Nič pa ni tu pretiravanja, ako se slavi slovenska beseda, slovenska knjiga. Vidim /asiopnike hrvatskega in srbskega naroda in zastopnike francoskega naroda, ki se navdušeno klanjajo slovenski besedi, slovenski misli, slovenskem« duhu. Doslej slovenski umetnik. slovenski pi-tatelj ni bil tega vajen. Omenjam naj sanio tiste, e katerimi smo skupaj zleteli pred nekako tridesetimi leti in ki eo dali svoje srce, svojo dušo za slovensko besedo, ker jih je v to gnalo nevzdržno notranje prepričanje. Oni so morali od nas. Usoda je hotela mene. sem prevzel po neki neznani volji nadaljevanje naloge, ki .<ч> jo oni vršili.« V nadaljnjem govoru je Oton Zupančič izvajal, da naj za toliko trpljenje, toliko bridkosti, ki so jih pretrpeli slovenski umetniki in narodni glasniki, velja kot zadoščenje proslava njegove petdesetletnice. Tn zato pravi on: »Prav je k Po Zupančičevem govoru je nastal navdušen viliar ovaoij, aplavza jn vakJrikanj«. Poseb- na pozornost je na večeru veljala tudi Zupančičevi materi, ki se je prisrčno gin jena zahvaljevala za vso hvaležnost, ki jo narod izkazuje njej, da nam je dala tako velikega pesnika. Med govori so mlade deklice olsule Zupančiča, njegovo mater in zeno s ovotjem. Nekako ob pol 1 je proglasil predsednik dr. 1/ončar konec oficielne svečanosti. Po ofi-cielneni delu se je komerz nadaljeval v enako svečanem, radostnem razpoloženju. Prav do konca je bil Zupančič predmet burnih o vari j, ki so se nadaljevale celo v unionsiki kavarni, kamor se je Zupančič za Irenulek pr.ikaval Spori SMUSKE TEKME NA 50 KM. V nedeljo 22. januarju so se vršile v Kranjski gori zopet izbirne tekme, ki naj pokažejo, kalerl smučarji naj zastopajo naše barve ua zimski olimpiadi. Dočim se je zadnjo nedeljo vršila tekma na progi 20 km, je sedaj znašala dolžina ргоце okoli 50 km. V nedeljo 29. januarja pa se b.do vršile zadnje izbirne tekrue na progi 50 km, ki bodo postale merodajne za končno odločitev, kateri tekmovalci odidejo v začetku februarja v St. Moritz. Vre-mo in smuka sta bili topol ugedni. Proga je iz Kranjske gore zavila proti jugu skozi Martuljek, vodila nazaj v Kranjsko goro in odtod v smeri j prejšnje tekme skozi Podkoren v Rateče, odtod skozi dolino Planica prav do Tamarja, kjer se je proga zopet obrnila nazaj skozi Planico in ob senčnati strani doline vodila nazaj na cilj v Kranjsko goro. Tekem se jo udeležilo 9 tekmovalcev, ki »o dosegli sledeče rezultate: 1. Inž. Janko Janša 4:27.22; 2. Joško Janša 4:31.15; 3. Miha Klavora 4:47.44 (vsi trije Ilirija); 4. Hubert Ojcelj 4:48.51 (Skala); 5. Peter Klotutar 4:49.39 (Skala); 6. dr. Stane Kmet (LSK); 7. Tone Banovec (II ); 8. Slane Šporn (Sk); 9. Stane Borvar (Sk). — Tekme je vodil zelo dobro g. kapitan Tauber. Športna uniforma nemških smu« čarjev na zimski olimpiadi: temnosive knikerboker - hlnčei, svveater svitle barve, siva čepica. Slika predslavlju znanega nemškega smuškega skakalca lieck- nagula (65 m). ♦ * * Nemške smnške tekme. (Havne rvere nemSfrm smučarskih društev so se ob veliki udeležbi pričelo v soboto dne 21. jan. v Gablonzu. Startali so tudi skoro vsi olimpijski tekmovalci. Najboljši rezultati so sledeči: 18 km L. Lahr: 1:12.57. J. Briith: 1:14,44. Bilo je 54 tekmovalcev. 60 km Otto llaiv ser: 4:46,42. Tekmovolcev U. Snežne razmere eo bile naravnost idealne. * * * Smuiki tečaj pri Domu na Kofcah 1500 m nad Tržičem je odpovedan. Tržiška podružnica SPD. Tekme v umetnem drsanju :a prehodno darilo dr. Fuclisa in za juniorje, ki so bile razpisan« za preteklo nedeljo v Ljubljani, so bile vsled nes stalnega vremena preložene. Proti pričakovanju s« je tekom noči na nedeljo vrome izboljšalo in na drsališču SK Ilirije jo vladalo ves dan prav živahno vrvenje. Ob povoljnem vremenu se bodo vršile no katere razpisane tekme prihodnjo nedeljo, 29. t. m NOGOMET. Reoprad : Zagreb 11:2. Nogometna reprezentanca Beograda je v nedeljo težko porazila reprezentanco zagrebške podzveze. Tekma se je vršila v Belgradu pred skoro 5000 gledalci. V začetku igre je bil Zagreb skoro v premoči, dosegel je v 7. minuti tudi prvi gol. Beograd je le z naporom izravnal ter nato nekoliko pred odmorom prevzel vodstvo s 3:2 V drugem polčasu jo zagrebški team docela odrekel. Posebno slaba sta bila stranska krilca Križ iu Kunst, dalje vratar Mihelčič. Beograd je odigral ta det igre z velikim poletom, kaleromu se zagrebško moštvo ni moglo uspešno upreti. V Zaf/rebu sta so vršili v nedeljo dve tekmi prvorazrednih. Concordia je zmagala nad HAŠKom s 5:3, Gradjanski in Croatia sta igrala neodločena 1:1. SK Ilirija, nof/imietna sekcija. — V torek (danes) ob 18.30 sestanek igralcev v klubski sobi ▼ kavarni »Evropa« — v sredo in petek ob 18.30 trening v Koleziji. Točno! K treningu pridite četrt ure prod napovedanim časom, pnueoite s seboj telovadne čevlje! — Načelnik. NEKAJ ŠPORTNIK PODATKOV. Naravnost sijajni uspehi eo bili doseženi pri olimpijskih izbirnih drsavnih tekmah v Oslo. 50j ш je prodrsal Thunberg v 43.У, koji čas je le prav malo za svet. rekordom (43.4) in ki ga ni dos. gel nihče že več let ne; Г.тепвсп 44.1, Oixon 44.4, i.ar-sen 44.6, Petersen 44.7. Ali pa na iHKHl in: Етепиеп 8:37.6, Thunberg,8:8T.9! Svetovni rekord je 8: J3.5. — Na Dunaju je'bilp v nedeljo 15 nogometnih pokalnih tekem. V Pragi je premagala Sparta Viktorijo iz Žižkova, Slavija Vršovice, v Zagrebu Concordia Haška. Gradjanski je igral s Croatio ueod-ločeno (1:1). Senzacija dueva je bil pa strahoviti poraz Zagrebčanov proti Beli;ra|ceni v Belgradu, 11:2 (3:2). Takega poraza do danes še nismo doživeli. Ree je, da je bilo igrišče Jedinstva nepriprav-ПО, a to bi ne sinelo pomeniti nič. Vratar Mihelčič je bil naša najslabša točka. Moštvo Zagreba je bilo sestavljeno iz igrnvcev treh klubov, pa niso prej niti enkrat skupaj igrali; bili so nekateri med njimi, ki sploh še nikoli niso igrali v uiestui re-orezouLuud i / aj/e novega KOLEDAR. Toreik, 24 januarja. Timotej, Evgenij, Ba-lila, MarkoJin, Dunajska vremenska napoved za 24. januar: V severnih Alpah oblačno s padavinami, v južnih Alpah po večini jasno in mrzlo. Nekoliko oblačno, ponekod ponočno zmrzovanje in megla. Temperatura podnevi blizu ničle. Slabotni vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI. 24 januarja: 1821 se je rodil slovenski kartograf Blaž Kocen. — 1749 se je rodil angleški državnik Ch. J. Fox. — 1883 je umrl nemški skladatelj F. von Flotow. — 1852 je umri prvoboritelj za slovansko vzajemnost Slovak Jan Kollar. — 1883 je umrl ustanovitelj livarne za zvonove v Ljubljani Anton Saonasea. ir Napredni razpis, ki ga je objavil nedeljski »Slovenec«, se tiče samo onih, ki po že ali ki se nameravajo naročiti na dnevno, vsakdanjo iradajo ^Slovenca", in ne onih, ki j imajo naročeno doslej s a m o nedeljsko iz- j dajo. Seveda se tudi ti lahko udeleže nagrad- • ne 1ekme, ako mesto lednika naroče takoj j vsakdanjega »Slovenca«. it »Slovenčeve« nagrade. Ljubljana — pa j foidi dežela — je imela v nedeljo težko, pa mnogo obetajoče opravilo: sestavljati sliko iz 84 koscev. Ne samo tisoči Slovence vi h naročnikov, tudi drugi tisoči čitaleljev so imeli dovolj posla, da so sestavili sliko. Prišlo je že lepo število rešitev in vedno še sprašujejo za »Slovenca«, katerega je še nekaj izvodov dobita v upravi. Povsod, kjer je izobešen >Slo-venec«, so bile iztrgane slike, cele družine so sestavljale slike, marsikje so vendar enkrat malo manj tarokiraii kot ponavadi, ker so imeli dovolj posla z zlaganjem slike. Senzacija dneva so bile »Skrveočevec nagrade! ir Pm slovenski župan v Kočevju umrl. V nedeljo ob dveh popoldne je v Kočevju umrl od kapi zadet g. Viktor Medved, sodni oficijal v pokoju. Leta 1921 je bil izvoljen za župana kočevske mestne občine, ,je torej imel čast biti prvi slovenski župan v Kočevju. Po svojem prepričanju je bil narodni socialist, ne samo teoretičen, ampak tudi praktičen. Za njegovega županovanja je izbruhnil splošni štrajk rudarjev, Ivi ga kar ni hotelo biti konca. Da bi štrajkujoči vendar ne stali brez dela in vsaj nekaj zaslužili, je dal očistiti Rin-žo, kaleno je bil čez in čez prerastel lokvanj. Ko je kot župan prevzel občinsko blagajno, je bila ргаша, po svojem odstopu je pustil gotovine pol milijona dinarjev in ko bi se bala občina vodila po njegovih smernicah, bi bilo lice mesta dragačno. Bil je bratranec pesnika Antona Medveda, rojen 11. februarja 1859 v Kamniku. ir IT mrl je v nedeljo zjutraj v Kamniku g. Jože Adamič, posestnik in vrvaraki mojster. Pokojni je dosegel visoko starost 84 let in ,ie bil najstarejši kamniški meščan. Svojo vrvarsko obrt je vodil blizu 60 let. Pokojni je bil zelo priljubljen m daleč naokoli dobro man in spoštovan. Do zadnjih dni, ko ga je radi bolezni zapustil spomin je bil živa zgodovina kamniška. Vedel je ne samo vse pomembne dogodke, ki jih je sam doživel, ampak je pomnil po ustnem izročilu nazaj vse važnejše stvari iz Kamnika in okolice ekoro do leta 1750. Sam je še pomnil mestne sodnike. Bil je tudi 16 let občinski odbornik. Pokopali ga bodo danes ob pol 4 popoldne. Naj bo najstarejšemu Kamničanu, blagemu možu lahka domača zemlja! ir Poročil se je v Kranju preteklo soboto g dr. E. Jemc z gdčno Lili Kocbekovo. Na predvečer poroke jo priredila vojaška godba iz Ljubljane podoknico nevesta, za tem pa je združeni pevski /.bor zapel tri pesmi. Po-doknici je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. •k Sprejeti so v naše državljanstvo: Ivan M. Metelkm, dnevničar finančne kontrole v Rakeku, doma iz Vorovskega; Mihael V, Volkov, dnevničar finančne kontrole v Dravogradu. ir Nora teleloneka zveia. V kratkem bo dovršena nova telefonska zveza med Mariborom in Rogaševci v Slovenski krajini. Nova zveza bo za kraj velikega pomena, ker je bil dozdaj od sveta čisto ločen, dasi igra precej važno vlogo. V Rogaševci h in v Bodonoih bo razen telefona tudj brzojavna postaja, * Poštarska služba. Izprazrnjeeio je uiprav-niško mesto v Novem mestu. Prošnje naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. •k Osebne nankovca za vsako polovico po 1.70 tvomiškili stroškov. ir Smrtna nesreča vsled pijanosti. 1. januarja popoldne je popi val na Mirni 57 letni zidarski mojster Valennn Mole iz Vrha, občina Št. Rupert. Ko že ni dobil nikjer več pijače, se je napotil okrog osmih zvečer proli domu. Mesto da bi šel po cesti, je šel po pešpoti ob potoku Mirna, pri tem pa padel v vodo ter utonil. Ker je bil tujec na Mirni, se po njegovem odhodu ni nihče več brigal za njega, doma pa ludi niso vedeli, kam da je zašeL Dne 10. januarja sta zapazila Leopold Novak in Mara šmit iz Mirne kakib 400 metrov pod vasjo Mirna v potoku Mirna moško truplo. Županstvo je nato pustilo spraviti truplo na breg, in šele sedaj so ugotovili, da je utopljenec pogrešani Valentin Mole. Prepeljali so ga v mrtvaš-nioo pri Sv. lleleni in tannkaj pokopali. ir Požar v Ribnem. V soboto zvečer je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Valanta v Ribnem pri Bledu. — Ogenj se je hitro razširil m popolnoma uničil skedenj in hleve. Plameni so se že pričeli prijemati sosednjih poslopij, vendar se je pa gasilcem posrečilo, da so jih rešili. Valant ima škode nad 50.000 Din. •k Smrtna nesreča. V župniji Kalo-bje nad Št. Jurjem ob južni železnici se je pripetila v sredo 18. januarja smrtna nesreča. Komaj 21 let stari kmetski fant Ivan Zebič je bil zaposlen s prevažanjem listja na dolgem in težko naloženem vozu. Na ovinku se je voz prekucnil, padel na Zebiča in ga popolnoma zmečkal. Smrtno ponesrečeni j© bil cerkveni pevec in po vsem svojem življenju in obnašanju drugim tovarišem v župniji najboljši zgled. ir Napad. V Logarovcih pri Ljutomeru je napadel v sredo 18. januarja proti večeru 18 let stari posestniški sin Franc Košfi Franca Štamparja in Franca Slavjča. Prvemu je pri-zadjal od zadaj 4 rane z nožem ter še streljal nanj iz samokresa. Ko ga je pogumni Štanipar razorožil, je odbrzeil Kosti domov po puško in ustrelil Lz nje Slaviča v Stegno. Poklicani zdravnik dr. Oiril Poiekar je prihitel še v isti noči, obvezal in zašli rane Štanupar-ju, obstreljenega Slaviča pa je dal prepeljati takoj v bolnico v Ormož. Koštija je križevaška orožniška postaja vtaknila pod ključ. ir Okradon odvetnik. Odvetniku Teofilu Križanu v Zagrebu je neznan tat ukradel iz spalnioe 25.000 Din. ir Pod vlak skočil. Na železniški progi l>''i Gornji Kustošiji pri Zagrebu je skočil pod vlak Josip Golob, bivši blagajnik Nabavljalne zadruge v Zagrebu. Bil je takoj mrtev. ir Avtomobilska nesreča. V bližini Subo-lice sta se težko ponesrečila odvetnik dr. Aleksander Magarašević in indimtrijec Korkec. Novosadsko gledališče pogorelo V noči na ponedeljek je pogorelo v Novem Sadu tamošnje gledališče. Zvečer se je vršila predstava Rajmundovega »Zaprovljiv-oa«. Nihče od posetnikov, ki eo napolnili do zadnjega kotička lepo, šele nedavno zgrajeno in prenovljeno gledališko dvorano, ni mislil, da bo po predstavi kmalu nat- cela zgradba postala žrtev planu na. Po izpovedi očividcev je nastal ogenj v zgradbi okrog treh zjutraj. Okrog štirih se je nahajal v bližini bivši član novosadskega gledališča Baranov, ki je opazil, da prihaja iz vrha zgradbe gost dim. Takoj je pohitel na polici,jo, kjer je javil požar. Na lice mesta so takoj prihiteli gasiH in pričeli z reševanjem in' gašenjem. Požar je nastal vsled lega, ker so se vnele deske, s katerimi so bile obložene oevi za centralno kurjavo, Vnela se je neka deska na najvišjem »tropa Odtod se je požar razširil na vee strani z veliko naglico. Uničil je vse. Ostali so samo pralni zidovi. Blagajniku Goluboviču se je poereči lo oteti blagajniške in nekatere druge knjige. Zgorela je vsa garderoba z dragimi koetu-mi vred. Okrog gorečega poslopja se je zbrala ogromna masa sveta. Požara ni bik) mogoče omejiti, tako da je celo gledališče zgorelo a vsemi deli. Ostali so goli zidovi, v kolikor se niso porušili. Škoda znaša 3 do 4 milijone, zavarovalnina pa skupaj 900.000 Din. Uprava belgrajskega gledališča je ob vesti, da je pogorelo novosadEl-o gledališče, po-slala upravi novosadskega gledališča brzojav, v ka terem izraža sožalje. Peljala sta se z avtomobilom, ki se je pa naenkrat prevrnil v obcestni jarek. Oba eo težko ranjena prepeljali v sul)otiško bolnišnico. •k Izginil je že večkrat pobegli devetletni Franc Lavrenčič iz Most. Fant je oblečen v rjavo baržuuasto obleko, ima spodaj jopiioo iste barve. Kdor bi ga videl, naj ga odda na prvo stražinioo ali pa sporoči materi Ani Lavrenčič, Moste 71 pri Ljubljani. ir Pri bleili, sivoruinenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josek-grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-.fosefa-voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 k Opozarjamo na oglas Krojnega učilišča radi prikrojevalnega tečaja za krojače, šivilje, nešhilje, pletilje in izdelavo krojev'. Cj&J.MfOHO NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * » * O Umrla je v soboto na Miklošičevi cesti št. 20 gospa Katka J a m a r j e v a, eoproga priljubljenega zdravnika g. dr. Toneta Jamarja.. Pokopal so pokojno gospo včeraj popoldne ob 4 na škofjeloškem pokopališču. Objava osmrtnice je izostala po neljubi pomoti. O Umrl je v nedeljo znani knjigoveški mojster g. Ivan Jakopič. Pogreb bo danes popoldne ob dveh. © Premeščenje. Gdčna Ida Bezljaj, poštna uradnica v Ljubljani, je premeščena k poštnemu uradu na Planino. 0 Predpustno veselje. Letošnji predpust ne stoja v onem znamenju bučnih in velikih veselic, ki so se prejšnja leta kar vrstile druga za drugo. Te so sedaj redke in maredkako društvo jo je za letos opustilo. Mesto teh pa so prišle male veselice po gostilnah in po privatnih stanovanjih. Pleše se letos nič manj, kot včasih, toda vsakdo gleda, da si kupi pred-pustnega »veselja« za čim manjši denar. Tako na primer ni bilo prejšnjo nedeljo nobene večje veselice, dočim sta se lansko leto vršili na vsako predpustno nedeljo najmanj dve, če ne še več veselic. Zdi se, da je v Ljubljani šele letos nastopilo resnično iatrezmenje po veseljačenju, ki so ga s seboj prinesla povojna leta. © Kolesarski tatovi Bopet na delu. Komaj je nastopilo malo lepše vreme in so se kolesarji pričeli zopet voziti, so se že pojavili njihovi nevgnani sovražniki — kolesarski tatovi V soboto .popoldne je neznan tat ukradel zidarju Josipu Toniju iz veže gostilne pri Štefanu na Miklošičevi cesti 2500 Din vredno kolo znamke »Torpedo«. -— Poštnemu uslužbencu Ivanu Štruiblju pa jc najbrž ieti tat ukradel s koleea 150 Din vredno svetilko. O Razne tatvine. Najemnik gostilne pri Štefanu Vladimir Zenič je prijavil policiji, da mu je neznan tat odnesel iz sobe 1500 Din vredno zimsko suknjo, njegovi natakarioi pn je ukradel 200 Din gotovine. O Premetena sleparka. Policija zasleduje več oseb, ki so izvršile zadnje čase v Ljubljani več različnih goljufij. Zadnjič smo poročala o nekem dozdevnem železničarju, kj je oslepa-ril več ljubljanskih trgovcev. Policija išče tudi neko žensko, ki se pri ljubljanskih trgovcih legitimira pod izmišljenimi imeni, potem pa kupi na obroke blago ali obleko. Seveda je trgovci ne vidijo več. Premelena sleparka je dosedaj osleparila že več trgovcev. © Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernovi- 1. 98 МагЊот □ Proti izvolitvi novega g. župana dr. A. Juvana ni bila vložena po preteku zakonitih 8 dni nobena pritožba. Proti volitvi v mestni svet se je pritožil za socijalno-demokratski klub občinski svetnik F.ržen. Zupanov volivni akt je bil odprcmljcn v ponedeljek na okrajno glavarstvo, odtamkaj na veliko županstvo in bo odposlan la teden v Belgrad. □ Novi načrti mesta Maribor. Letos se bodo začeli delati novi načrti mariborskega mesta. Delo bo trajalo cela tri leta in radi tega, ker jc mogoče mapirati le v poletnih mcsecili. Pri ogromnem delu bodo zaposleni: 1 državni geo-meter, 6 inženerjev in 60 praktikantov poleg uslužbenstva mestnega stavbenega urada. Za merilce, ki bodo došii od drugod, bo preskrbela občina stanovanja v mestni hiši na Slomškove® trgu. □ Smrtna kosa. V Mariboru je umrl, zadet od kapi, znani veletrgovec s sirom in hišni posestnik v Kacijanerjevi ulici v Melju g. Josip Schamesberger v starosti 60 let. Pogreb se bo vršil v sredo ob štirih popoldne iz kapelice na Pobrežju. — Umrl je umirovljeni polkovnik Avguštin Bartsch v starosti 68 let. Pokojni je madžarske narodnosti in bo prepeljan v Ptuj. □ Naknadna brezposelna podpora za prehrano brezposelnim. Kot naknadno podporo za prehrano brezposelnim v Ljudski kuhinji je dovolila mestna občina znesek 10.000 Din. □ Dograditev novih mestnih garaž. Pri mestni plinarni so sedaj dograjene v krogu nove garaže za 15 mestnih avtoomnibusov. □ Ura na zvoniku stolne cerkve. Stolp stol ne cerkve spada z uro vred pod oskrbo mestne občine. Stolpna ura že stoji precej dni in se je radi tega razburjalo nekatero mariborsko časopisje. Občina je odredila takoj popravo in nosi krivdo, da še ne gre m ne kaže, urar. Stolni stolp, ki je obenem tudi sfražni stolp glede požarov po mestu ter okolici, dobi električni tok za razsvetljavo. Celje Celjski mestni proračun. Danes popoldne se prične v celjskem mestnem občinskem svetu razprava o rednem mestnem proračunu za leto 1928. V naslednjem podajamo nekatere zanimive podatke v/, predloga proračuna: Predlog proračuna izkazuje 4,775.250.10 Din izdatkov in 4,784.300 Din dohodkov, prebitka t oda j 9049.90 Din. Obča mestna uprava stane 983.252 Din. Za ulico, trge, kanale in mostove se namerava izdati 1,109.800 Din, od tega zneska pa 500.000 Din samo, če država iziplača enaki znesek, ki ga dolguje mestu na kaldr-mini. Mestno oskrbništvo ima 314.720 Din izdatkov in 318.100 Din dohodkov. Odslej bo vzdrževanih samo 6 konj. Za oskrbo revežev bo mesto izdalo 251.130 Din, s čimer bo znatno pomagano revežem, ki niso v hiralnici. Po-glavje o zdravstvu izkazuje 38.125 Din izdatkov. V dobrodelne in prosvetne namene bo šlo 233.750 Din, v katerem znesku so vsebovane podpore po 60.000 Din Olepševalnemu društvu, 6250 Din Glasbeni Matici, 12.000 Din mestni knjižnici, 500 Din muzejskemu društvu, 5000 Din dijaški kuhinji, 20.000 Din gasilnemu društvu, 15.000 Din dramatičnemu društvu, 1000 Din Jugoslovanski matici, 3000 Din krajevni zaščiti dece in mladine, 3000 Din Kolu jugoslovanskih sester, 5000 Din za spomenik kralju Petru, 20.000 Din za akademijo znanosti in umetnosti, 10.000 Din godbenemu društvu. Mnenja smo, da društvom, ki nimajo splošnega kulturnega ali dobrodelnega pome na in ki jiih meščani itak podpirajo s prostovoljnimi prispevki, ne gre naklanjati iz občinske blagajne prevelikih zneskov. — Šolstvo stane mesto 333.687 Din. Pavisvne obresti znašajo 720.604 Din, amortizacija posojil zahteva 80.162 Din. Ra/.en dosedanjih posojil namerava občina najeti še novo posojilo milijon dinarjev za gradnjo stanovanjske hiše in za adaptacijo stanovanj v raznih mestnih objektih. Za regulacijo Savinje se bo najelo posojilo dal jn jih 1,600.000 Din, tako da bo vkup no v to svrho na razpolago 3 milijone dinarjev, s katerim zneskom bo mogoče rešiti pereče vprašanje defindtivno. — Mestno gledališče ima 51.091 Din izdatkov in samo 750 Din dohodkov. Z ozironi na davčno moč Celia jo to ogromen i7datek, kj žali bog po d osedanjem delu gledališča ni upravičen. Večina je tu vpošlevala kulturno potrebo, a morala bo v bodoče poseči v tem oziru globlje. — Parno kopališče, za katero se l>o pogodl>a podaljšala za nadaljna 3 leta, bo vzela 142.150 Din, ker je neobhodno potrebna nabava novega kotla. Svoj čas predlagano gradnjo novega kopališča ob Savinji bo večina obdržala v evidenci in jo skušala realizirati, če pride do primernega aranžmana z OUZD. — V klavnic« зе 1к> zgradila konjska klavnica. Doslej so klali konje v istem prostora z govojo živino. — Kritja iz posameznih poglavij .ie 2,339.990 Din, iz občinskih doklad in davščin pa 2,444.310 Din. Glede davščin in doklad se ne bo nič bistvenega spremenilo. Najemninski vinar bo znašal 8 odstotkov, dočim je. prejšnja večina predlagala w prošlo proračunsko leto 10 odstotkov. Z ozirom na majhen efekt in na težkoče pri pobiranju ee namerava ukiniti davek na .jopern duh. Kar se tiče barve, je 1194 vrst belih, od katerih je 187 blagodišečih; 951 vrst rumenih, od teh 77 blagodišečih; 823 rdečih, od teh 84 blagodišečih; 594 modrih, od teh 31 blagodišečih. Ostale so najrazličnejših barv, blagodišečih pa je med njimi okoli 30. Na vsak način je evropska flora zelo bogata in pestra. Alfabet Različni svetovni jeziki rabijo, kakor znano, alfabete, ki vsebujejo 20 do 41 črk, tako soglasnikov kakor samoglasnikov. Italijanski jezik izhaja z 20 črkami, ruski jezik jih potrebuje 41. S pomočjo teh črk zložene besede se množijo z napredkom kulture seveda od dne do dne. Novih besed ne izumljajo toliko pesniki in misleci, ki siccr tvorijo najlepše in duhu jezika najbolj odgovarjajoče besede, ampak — moderna industrija, trgovina in promet, lodustrija si izmišlja ali popolnoma nove besede ali pa kratice, n. pr. Hapag itd. Industrijski proizvodi, novi stroji in druge tehnične iznajdbe, ki jih je vsako leto na tisoče, nujno zahtevajo novega naziva. Sicer pa ne obstoja nevarnost, da bi zgodovinsko čestitljive črke alfabeta odpovedale, da se stvorijo nove besede. Saj vsak matematik ve, da so kombinacije 20 do 41 samoglasnikov in soglasnikov neizrečeno velike. S 24 črkami n. pr. se lahko stvori sledeče število besed: 1 391 724 288 887 252 999 425 128 493 402 200 To ogromno število še mogočih novih besedi bo pač zadostovalo še za več kot 10.000 let človeške kulture! Najstarejša industrija Najstarejša industrija na svetu je še vedno bombažna industrija, ki je obenem ena največjih. Ko so v XIV. stoletju benečanske in genoveške ladje pripeljale v Evropo prve bale bombaža, se je razvila na Angleškem industrija, ki si je po izumu statve po Vaucansonu ustvarila centrum v Manchcstru, ki je še danes največji bombažni industrijski kraj na svetu. L. 1760. je Anglija izdelovala za 5 milijonov zlatih frankov bombažnih izdelkov, oziroma manufakture. Danes je ta številka na-rastla na 3 in pol milijarde na leto. Število statev na celem svetu znaša po najnovejši statistiki nekako 2,400.000, od česar odpade na Anglijo 725.000. Vrednost produkcije iz bom-bažcvine narejenega blaga na celem svetu pa cenijo približno na 25 milijard zlatih frankov. Гаке ogromne vrednote je znal ustvariti človek iz v volno ovitega semena malega grma! Švedski junaki V Švedski se čestokrat prevažajo bolniki v bolnice z letali, pri čeiner so še vedno pokazali švedski vojaški letalci v boju z mrazom iu temo veliko vzdržnost in mnogo poguma. En primer iz zadnjega časa: Šef vojaškega letališča v Oestersundu je bil nujno zaprošen, da prepelje nekega bolnika, ki je trpel vsled krvavega gnojenja v želodcu ш ki je bil vsled lega v smrtni nevarnosti, iz oddaljene vasi llusum. Takoj je odplul aeroplan z dvema vojaškima letalcema, ki je premeril progo 200 kilometrov v 80 minutah. Vzela sta bolnika na krov in se takoj zopet vrnila kljub popolni temi in ntrnzu 20 stopinj Celzija. Poleg tega je ležala na zemlji neprodirna ledena megla, ki je onemogočila vsako orientacijo. Kljub temu, da je bilo zapovedano letalskemu polku j v Uinea, da vojaki z reflektorji razsvetlijo ledeno ploskvo reke, sta letalca komaj našla mesto. Obkrožila sta vse mesto, da bi našla primerno pristajališče, toda vsled pomanjkanja bencina sta morala v sili pristati na nekem polju, ki je bilo oddaljeno nekaj milj od mesta. K sreči sta pristala brez škode. Bolnik je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer so ga s transfuzijo krvi rešili gotove smrti. Kadi hudega mraza so oči enega letalca tako oslabele, da so morali tudi njega sprejeti v bolnico. Švedski kralj ju je zaradi hrabrosti odlikoval z visokimi redi. Ta dogodek je samo primer cele vrste junaških transportov smrtno bolnih ljudi iz oddaljenih in nedostopnih krajev visokega severa. Učinek koziničnih dogodkov na človeško duševno življenje O tem predmetu je dne 12. t. m. predaval v dunajski Uraniji vseučiliški profesor dr. phil. et med. \V. Hellpach. Realno se dajo dokazati učinki na dušno in telesno počutje po izpremembi v zračnem pritisku in pa po solnčnem obsevanju. Najnovejše preiskave v Davosu so pokazale, da izvira ugodni učinek višinskega podnebja v prvi vrsti iz okrepitve in zrahljanja členkov in kosti. Solnčni žarki delujejo posebno ugodno ob jasnih zimskih dneh na visokih gorah, ker se more po soluč-nih žarkih v telesu povzročena toplota trajno oddajati. Pokazalo se je, da se spektrum splošne svetlobe vse leto izpreminja. S tem je v zvezi čudni pojav pomladne krize pri človeku, katere vzroki so še nepojasnjeni. Zelo sporen je tudi še učinek zračne elektrike na živa bitja. Zveza med kozmičnimi in zemeljskimi dogodki je očita med drugim v peri-jodičnosti nekih koziničnih pojavov (solnčne pege, lunine izpremembe, potres) in periodičnostmi v našem življenju, kakor bdenje in spanje, menstruacija, epilepsija i. dr. Tudi telesno in duševno delo sta po prof. Svvobodi podrejena perijodičnemu kolebanju. — Strašno sem hud na Marico. Vprašala me je ali znam plesati. — Kaj je to hudega! — Na vsak način, vprašala me je to medtem, ko sva plesala. — Zakaj tako neumno ploskate, pevka je vendar slabo pela? — Ravno zato, dokler ploskam, saj ne bo mogla peti! Gledališki frizer za dame in .. gospode Celje Glavni trg Elektro-trajno-onduliranje v vseh najnovejših sistemih, posebno za mehke, trde in mastne lase. Vodna ondulacija. Barvanje las. Moderno striženje. Zaloga šmink vseh barv in tekočega pudra k večernim frizuram. Posoja lasulje za podeželske odre, za plese in maskerado. Oglejte si to nedelio, 29. januarja, mojo skromno teiožbo od 17. do i/a 20. ure (5. do »/« 8- ure zvečer) osobilo od 4219. do »/, 20. ure ('/.,7. do >/.,8. ure zv.). Zivs modeli! Ч Ж - ■ -V- ' " » '. .."• Znameniti grad Chamboru v Franciji, dedščina Burbonov, za katerega se poteguje pred vzklicnim sodiščem v Orleansu 20 potomcev princev. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Liubhant dne 23. januarja 1928. Višina hnrome'rn m Opazovanio i'iro-meter toploto Kei. »leg« Velei ln brztnn T m Oblac • nosi Vrsta padavin — » lr o-lr ч mm do fr- КГШ -•p- ob opazovanju | * Ljubljana K 767-1 -2-1 85 mirno ! megla 5*2 -i-6 Maribor - 766-1 -4 85 W 8 u 2 -8 Zagreb 7C6M -2 У9 SE 1 megla 6 -2 Be In rad 76G-2 -1 84 SE 8 0 — -1 Sarajevo 767-7 -2 K7 mirno 3 — -2 Skoplte 76КЧ -1 98 mirno megla 6 tO -2 Dnbrovnlk 766-7 3 64 miruo 3 3 Split 7 '65*2 4 63 NE 4 1 10 4 Prago | 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. r. z. z o. z. n linblgani, I*onsre$ni trg 2 ZRLOž£IH KLET šlšKH, £eioošfta cssla St. 81, Siioša Juuančičeiia lilef posfreza suoglm odjemalcem s ceno Sn etefora КарЦЗсо sonfih člarcon. - Sprepie mM že opeifanega prae. роШШа --------П vračila in ^омшИђе: HON&RESH8 TRfi Z ---- -i-ij-_________ Sir H. Rider Haggard: 43 Kieopatra, egiptovska кгаШса. ;>Kraljica! Kaj pa je to? Faraon ima kraljico!« >Ako hoče kraljica priti ponoči semkaj in govoriti —« 0 zvezdah, Harmakis — kajpada, o zvezdah in cvetlicah in prav nič drugega!« Po teh njenih besedah ne vem, kaj sem rekel; bil sem itak že razdražen, ostri jezik dekleta in mirni način njenega govorjenja pa me je delal malodane blaznega. Samo toliko vem, da sem govoril tako srdito, da se je ž der, zrušila pred menoj kakor se je pred mojim stricem Sepa, ko jo je ošteval zavoljo njenega grškega oblačila. In kakor je jokala takrat, tako je jokala sedaj, samo vse bolj strastno in silno ihtee. Naposled sem umolknil; bilo me je skoraj sram, vendar sem bil še vedno jako razjarjen, še vedno me je skelelo njeno govorjenje, in še celo med jokom se ji je ogJašal jezik in mi je odgovarjala '— in ženske puščice so ostre. Tako ne bi smel govoriti z menoj!« je ihtela; »to je okrutno — nemožato! Ampak jaz pozabim, da si samo svečenik, ne možak — razen morebiti za Kleo-pnlro!' Kakšno pravico imaš ti?« sem dejal. »Kaj moreš misliti?« Kakšno pravico imam?« je vprašala in se ozrla lcviško; temne oči so ji bile vse zalite s solzami, ki so ji tekle po prijetnem obrazu kakor jutranja rosa po srcu lilije. »Kakšno pravico imam? O. Harmakis, ali si slep? Ali ros ne veš, s kakšno pravico govorim Inko s teboj? Potem ti moram povedati. Ej, laka jo pac moda v Aleksandriji. Z ono prvo in sveto pra- vico ženske — s pravico velike ljubezni, ki jo gojim do tebe in za katero ti nimaš oči, kakor vse kaže — s pravico svojega ponosa in svoje sramote. Oj, ne srdi se name, Harmakis .tudi ne reci, da sem lahke narave, ker se mi je naposled resnica izvila iz prsi; zakaj nisem taka. Jaz sem laka, kakoršno boš naredil. Vosek sem v rokah onega, ki mu daje obliko, in kakoršno me boš naredil, laka bom. V meni diha sedaj rlih ponosa, ki piha preko voda moje duše, ki me more navdušiti in povzdigniti do tako plemenitih ciljev, o kakoršnih se mi nikdar še sanjalo ni, samo ako hočeš biti moj krmar in moj vodnik. Ako pa izgubim iebe, izgubim vse, kar me odvrača od moje slabejše narave in polem — naj pride nesreča! Ne poznaš me, Harmakis! Ti ne moreš videti, kako velik duh se bori v tej šibki moji postavi! Tebi sem zgolj dekle, razumno, samosvoje, plitvo. Ampak jaz sem vec! Pokaži mi najbolj vzvišeno misel in jaz ji bom kos, najglobljo uganko tvojih misli in jaz jo razrešim. Ene krvi sva in ljubezen lahko izravna malo razliko med nama in naju naredi eno. En cilj imava, eno domovino ljubiva, ena obljuba veže naju oba. Sprejmi me v svoje srce, Harmakis, posadi me poleg sebe na dvojni prešlo! in prisežem ti, da le dvignem lako visoko, kakor še nikdar noben moški ni prišel. Ako me pa zavržeS, potem se varuj, da te ne potegnem nizdol! Razodela sem ti svoje srce; potisnila sem v stran vso hladno obzirnost, kakor je običajna; do tega me je priliralo to, da sem videla zvijačnost te ljubeznjive žive laži, Kleopalre, ki se za zabavo igra s tvojo bedasto preproščino. In sedaj mi odgovori!« Za hip sem sfal kakor onemel, kajti čar njenega glasit in silnost njenega govorjenja me je nehote dir-nula kakor opojna godba. Da bi bil ljubil to žensko, bi me bila brez dvoma užgala s svojim ognjem; ampak jaz je nisem ljubil, nisem se mogel igrali s strastjo. In lako je prišla misel in z mislijo ona smejoča se dobra volja, ki more vedno vplivati na živce, napete do zlonta. Kakor bi trenil, sem se spomnil, kako mi je bila v laisti noči potisnila venec cvetlic na glavo. Spomnil sem se na robec in kako sem ga bil vrgel proč. Spomnil sem se, kako je Karmion iz svojega skrivališča opazovala, kaj je delala in govorila Kleo-patra, kar je bila po njenih mislih vse sama zvijačnost, in na njeno pikro govorjenje. In naposled sem se spomnil na strica Sepa in kaj bi bil on rekel o njej, da bi jo bil sedaj videl, in na eudno in zamotano mrežo, v katero sem bil zapleten. In na ves glas sem se zasmejal — bil je smeh bedaka, ki je bil mrtvaški zvonec mojega pogubljenja! Kartnion je še bolj prebledela — bila je bleda kot smrt — in na njenem obrazu se je prikazal izraz, ki je zadržal mojo abotno veselost. »Ti najdeš toraj, Harmakis,« je rekla z zamolklim, dušenim glasom in nekoliko povesila oči, »ti najdeš toraj vzrok za veselje v tem, kar sem govorila?« »Ne,« sem ji ix!govoril, »ne, Karmion; odpusti mi, ako sem sc smejal. Tisti smeh je bil pravzaprav smeh obupa. Kaj naj ti namreč rečem? Govorila si visoke besede o vsem. kar bi ti lahko bila; ali jc na meni, da ti povem, kaj da si?« Ona se je zdrznila in jaz sem umolknil. »Govori,« je rekla. »Dobro veš — nikdo ne ve lako dobro kot ti — kdo da sem in kaj je moje poslanstvo; dobro veš — in nikdo ne ve tako dobro kot ti! — da sem zaprisežen Izidi in da ne smem po božji poslavi imeti ničesar s teboj.« v>Resnica,« mi je segla v besedo z zamolklim glasom in še vedno upirala oči v tla, »resnica, in jaz vem, da so tvoje obljube prelomljene v duhu, ako ne po obliki — razpršile so se kakor megle oblakov. Zakaj, Harmakis — ti ljubiš Kleopalrol« > £ СЛ 2 7 3 S <л 5-i- > a Г2 a. r; a N ■n 'A - o 0 > « 1 e p— __ M ^ 2» n 5 s a a » s a - 5 Г iT 2 Г ® * P: S C K" 5 S J b S Ti I - 9 £3 B „ 4- NŠ I P » Jo S R » « n> ar = — a (Ђ -iT c~ S oa o rc iS .U _ «1 a M s < in 5 ° * ' E I r: 5- 'S • S co .n _ u B' g S .T g r C N E D • w o 33 a 2- -K- n - % skonta, pri plačilu v 80 dneh 2%; blago se kreditira največ na 90 dni, samo na podlagi izdano menice. Pogajanja za iistanovitov mednarodnega ein-kovega kartela. Kakor poroč 'jo, iz Bruslja, se bodo pogajanja za ustanovitev mednarodnega cinkovega sindikata, v katerega bo, kakor smo že poročali, tudi vstopila najbrže cink-rna v Celju, nadaljevala srodi februarja. Gre predvsem za povišanje produkcije in konzuma cinka, nadalje razmejitev držav med dobavitelje cinka ter mednarodna določitev cen in izločenje konkurence Spiritov kartcl. Kakor smo že poročali, so se vršili dne 20. t. m. med industrijaliiimi in poljopri- vi ednlmi tovarnami špirita v Zagrebu zaključni dogovori Karte) bo začel poslovati 10. februarja in se bo cena špirita zvišala za 3 Din. Berlinska koiifercnea o sladkorju. Kakor poročajo Iz Berlina, je bil 20. t. m. med zastopniki češkoslovaške, poljske in nemške industrije sporazum glede izvoza: za 1928/29 je določen izvoz z 1,150 000 ton'mi, od tega odpade na Češkoslovaško 66%, Poljsko 17.5 in Nemčijo 16.5%. 1927/28 je bil delež Češkoslovaške 69.2%, Nemčije 11.3 in Poljske 19.5%. Вогжа Dno 23. januarja 1928. DFNAR. Devizni promet je bil kakor običajno v začetku tedna živahen. Kurzi ne beležijo posebnih iz-prememb: tako sta Berlin in Curih ostala neizpre-menjena. Dunaj je malenkostno popustil, znabiejo pa London. Tudi Praga je popustila, dočim je Trst tendiral čvrsteje. V Trstu je bil znaten promet (ca. 200.000 lir) po kurzib 301.' 300 50 in 301. Poleg tega je bila zaključena tudi Budimpešta po 9.98 (ofi-cielni kurz 9.063—9.995). Narodna banka je radi majhne poi'dbe intervenirala v devizah: Berlin, Curih, Dunaj, London in Praga, zlasti je za slednjo že dalj časa znatno povpraševanje, dočim je za Dunaj popustilo. Privatno blago je bilo v devizah: Budimpešta, Ne\vyork in Trst. Devizni tef?ii na Hubranikl borzi 23. 'an. I9?8 povpraš. pon. srednji sr. 20 1. Amsterdam — _ _ _ Berlin 13.535-13.565 13.55 13-55 Curih 10.93 - -10Л6 10.945 10.945 Dunaj 749.55- 81 2.55 *01.( 5 801.01 London 276.70- ■277-50 27'.H) 277.25 Newyork 56.688— 5(^85 5t>.785 56-78 Pariz — — — — Praga 164.125- -168.925 16ч.5-J5 168.55 Trst 300-00 - -302.00 301.00 3< U '.«45 1 Zagreb. Berlin 18.535-13.565, Curih 10.93-10.96, Dunaj 7.9955—8.0255, London 276.70 -277.50, Ne\vyork 56.676—56.876, Pariz 222.75—224.75, Praga 108.123—168.925, Trst 299.75-80J.75. Belgrad. Berlin 13.535—13.555, Budimpešta 9.930—9.910, Curih 10.03-10.06, Dunaj 7.995-8.025, London 276.70—277.50, Newyork 66.70— 56.90. Pariz 223—225, Trst 302.25-303.25. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 12.3.70, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.12, London 25.81, Nevvvork 519.25, Pariz 20.425, Praga 15.3875, Trst 73.12, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Mdrid 88.50. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48125, Kodanj 189.85, London 34.56875, Milan 37.52, Ne\vyork 709.40, Pariz 27.87, Varšava 79.52. Valute: dolarji 707.50, francoski frank 28.04, lira 37.45, dinar 12.455 Praga. Devize: Lira 178.50, Belgrad 59.10, Pariz 132.75. London 164.50. Newyork 83.7475. Dinar: Ne\vvork 176.25, Berlin 7.38, London 277.12. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani zaključena Ljublj. kreditna po 135; Strojne blago 70 in Trboveljska blago 500. V Zagrebu po se 7% invest. no?, ter ograri učvrstili. dočim se jo dvig vojne škode ustavil, za kasa In aranžma, za december 1928 pa se je celo učvrstila. Med bančnimi papirji ui izpreinemb, med industrijskimi pa se je Trboveljska1 učvrstila na 510—520, Vevče zaklj. 147.50. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, red. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Trbovlje 500 bi., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreh. 7% invest. posoj. 86 75—87, agrari 53, vojna odškodnina 428.50— 429. febr. 402—403, dec. 434—436, llipo 57.50, Praštediona 875—880. Ljublj. kreditna 135 den., šečerana 520—545, Slavonija 13 zaklj., Trbovlje 510—520, Vevče 117.50. Belgrad Vojna odškodnina 427.50—428, uit. januar 428—428.50, 7% invest. posoj. 86. Dunaj. Podon.-fiavska-j'idran. 80.90, Hrv. esk. 10.85, Alpine 43.05, Greinitz 3.60, Lejkam 11.30, Trbovlje 64.10. Kranjska industr. 44, Rušo 37, Gut-maim 2S.30, Slavonija 1.42. BI.AOO. Ljubljana. Los: Desko smreka 24 mm L, II. fko vag. moja 1 vag. po 560; hrastovi brzojavni drogovi premer v vr. u 14 cm fko vag. meja l vag. za komad 112.50 Din. Zaklj. 2vag. Tendenca neiz-premenjena. Nevarna obrt Malokatera lepa dama, ki se krasi s pristnimi biseri, ve, kako težaven in nevaren je posel onih, ki te bisere v Rdečem morju in Indijskem oceanu iščejo. Domačini namreč, ki se potapljajo pod morje, iščoč biserov, so več ali manj goli in niso opremljeni tako, kakor je n. pr. moderni potapljač. Najhujša sovražnika iskalcev biserov sta navadni morski volk in morski volk, ki ima žagi podoben rilec. Ako ribič, ki sc potaplja navadno 8 metrov globoko in ostane pod vodo 3 do 4 minute, vidi morskega volka, potem se ne dvigne takoj na površino vode, ker !;i ga morski volk v tem slučaju od spodaj gori takoj zagrabil, ampak sc čim tesneje oprime čeri, na kateri je iskal biserov. Ko riba po njem hlastne, se obrne in pokaže trebuh, nakar jo ribič z dolgim nožem, katerega ima vedno s seboj, sune in ji prizadene veliko rano, potem pa sc bliskoma dvigne na površino. Brez vsake obrambe pa je iskalec biserov proti bodičastemu skatu (Staehcl-sochen), katerega navadno ne zapazi, ker se po Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): Neizprernenje- no. Zaklj. 3 vag. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 307.50-317.50, potiska 310—320, ban. 307.50—817.50, slav. 307 - 317.50, rl bač. 295—305, ječmen bač. 270—280, oves bč., slav., srem. 250—260, koruza bač. stara 220—240, bač. nova 225—230, ban. 225—230. moka 0 g in gg 430— •155, št. 2 410 -420, št. 5 390—405, št. 6 325— 33& št. 7 200—270, št. 8 210—220, otrobi bač., sr., alav 210—220. Promet: 6 vag. pšenice, 48 vag. ttoruze. 8 vag. moke. Budimpešta (torminska borza), 23. jan. Tendenca čvrsta. Pšenica marec 31 82, 31.98, zaključek 31.96—31 98, maj 32.38, 32.50, zaklj. 32.46—32.48, okt. 29.80, 29.94, zaklj. 29.94—29.96, rž marec 30.28, 30.40, zaklj. 30.40-30.12, maj 30.24, 30.40, zaključek 30.40—30.42, okt. £1.84, 24.94, zaklj. 24.96-24.89, koruza maj 26.10, 26.24, zaklj. 26.24-26.28, julij 26.64, 26.66. Ш ugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tordka JOS. ROJiHH, L ubiiana barvi popolnoma prilikuje skali. Njen vbodljaj pa je strupen in povzroča dolgo hiranje in včasih tudi smrt. Bolj redko napadejo ribiča veliki polipi, ki ga s svojimi lovkami, ki so časih meter dolgi, tako objame, da ne more več ganiti uda in utone. Zelo pogosto se ima boriti tudi z morskimi klobučnjaki (Qualle), ki povzročajo mučna otečenja kože. Na vsak način je to obrt, ki se sicer dobro plača, ena najbolj nevarnih na svetu. Evropska flora Ako prelistujemo moderno botanično knjigo, se opraviečno čudimo nad velikim številom rož vse mogoče velikosti, oblike in barve, ki sc nahajajo na evropskem kontinentu. Samo onih, lei se sistematično gojijo po vrtovih, je 1200 vrst, divjih rož pa tudi več tisoči Od 4200 vrtnih rož je začuda samo ena desetina blagodišcčih, dočim je procent divjih' rož, ki blago dišijo, veliko večji. Nad 300 vrst rož, ki se po naših vrtovih odlikujejo po svoji leoi barvi oJi obliki, ima neprijeten ali celo tnsvce Krščanstvo in socializem V katoliških revijah se zadnje čase prav posebno razpravlja socialni problem. V tem oziru je dr. Schopfer v 16. zvezku »Das neue Reich« v več člankih o »Našem stališču do socialist-nega delavstva« povedal velikega uvaževanja vredne misli- Sklep njegovih izvajanj je nekako sledeči: »Tudi krščanstvo zameta izkoriščanje delavstva po liberalnem gospodarskem sistemu. In sicer ga zameta še bolj radikalno nego marksizem, ker ga krščanstvo zanikuje načeloma. Zameta namreč njegove podlage, dočim se marksizem liberalizma kot takega, njegovega ego-ističnega duha in materialističnega vrednotenja življenja ne dotika. Odlična naloga katoličanov našega časa je, da pred delavci vedno naglašajo protikapitalistično in antiliberalno stališče krščanstva in da naglašajo, kako je cerkev tekom stoletij delala na zaščiti delavca in da je vprav ena začetnica praktične socialne politike. Zakaj v delavstvu je ukoreninjen predsodek, češ da cerkev ščiti kapitalizem. Duhovnik mora temu predsodku odvzeti tudi videz kakšne upravičenosti. Od izobraženih katoličanov, duhovnih in posvetnih, je tudi zahtevati obsežno znanstveno izobrazbo v socialnem vprašanju. Ker se je po vojni znanstveni sistem marksizma zelo zrahljal in je socialna demokracija v mnogih ozirih in mnogih državah pokazala destruktivne tendence, so se marsikateri zopet nagnili k drugemu ekstremu, k liberalnemu gospodarskemu sistemu, marsikdo tudi zato, ker smatra krščanski socialni red kot nekaj neustvarljivega ali pa že zastaranega, marsikdo pa ga sploh ne pozna. In vendar ni druge poti do rešitve družbe in ustanovitve splošnega blagra, kakor je krščansko-socialni gospodarski red. S tem ni rečeno, da bi se skušale oživeti kakšne odživele in danes nemogoče oblike, pač pa najdemo v sistemih kr-ščansko-socialnih mislecev, ne samo principielne moralne temelje za ustanovitev pravičnega družabnega reda, ampak tudi najboljše gospodarske in socialne rešitve. Neizčrpen vir in fundament pa ostane slejkoprej Leonova Rerum Novarum, ki po genijalnosti svojih misli in izčrpni razlagi moralnih in socialnih temeljev prekaša vse, kar se je v tem oziru napisalo, in kljub svoji krat-kosti po svoji logiki, enostavnosti in globokosti daleč pušča za seboj nejasno nagrmadenost in mnogobesednost Marksovega »Kapitala«. Danes tudi ne bo težko dopovedati delavstvu, ki želi pravičnosti, svobode in bratstva, da je socializem v tem oziru popolnoma odpovedal, ker je od liberalizma prevzel rušenje in drobitev družbe ter negacijo nravnosti. Principielno ne pozna r.e pravičnosti, ne ljubezni in moralne solidarnosti v stanove razdeljenega delovnega človeštva. Kakor nam knže ruski zgled, uresničeni socializem ne more izhajati brez diktature in tiranije. жМШМ, Nasprotno pa krščanski socialni red popolnoma zadovoljuje resnična teženja delavstva. On zagovarja korporativno stanovsko razčlenitev družbe, diferenriranje dela, samoupravo, lastninsko pravico na podlagi dela in z ozirom na splošni blagor, vse to pa postavlja na temelj moralnega, duhovnega reda, ki zagotavlja dostojanstvo vsakega človeka, daje delu smisel in ohranja veselje do njega, ter vsak posamezni interes postavlja v službo, oziroma meri po blagru splošnosti. Za te resnice je delavstvo tudi brezdvoma dostopno, seveda se mu ne smejo samo kazati kot nekak daljni, nejasni fantom ali sama obljuba, temveč je treba delati praktično na njihovi uresničitvi, in ker se socialna politika vrši po parlamentarni zakonodaji, morajo katoličani predvsem delati na to, da država, parlament, zakoni in vse javne korporacije pomagajo ustvarjati krščanski socialni red- Ples v maskah v Mariboru Premijera Verdijevega Plesa v maskah je pre-teklo soboto napolnila mariborsko gledališče skoraj do zadnjega kotička. Bila je že dolgo napovedana, radovedno pričakovana, pa tudi skrbno in resno pripravljena. G. Burja nam je kot Rikard dal vse svoje siie. Bil je glasovno razpoložen, dasi ga je morda orkester luintam nekoliko preveč zakril. Kakor nam njegova lirična mehkoba ugaja, bi si vendav želeli mestoma več dramatične moči. Amelljo je kreirala ga M ilroviieva. Poleg izbornega glasu, ki se zlasti v višini izredno razvija, poseduje temperamentno dramatiko, ee popolnoma vživi v svoj pari, in ga poda tako. da ne vidimo odra. ampak življenje. G. Neralie je bil kakor vedno tako i tokrat kot Reno na mestu. Razvoj, ki je njega začetke pokazal v Mariboru, ga bo po vsej priliki peljal do uspehov, ki bomo mi o njih pač brali, a — saj naši operi že prižigajo luč — ne sami doživeli. Ga. Burjeva je kot paž Oskar bila ljubka v igri, pa tudi glasovno prijetna. Posebno pozorni pa smo postali na go. Za-mejitevo v vlogi vedeževalke. Njen dobro šolan alt kaže mogočen obseg, poln v nižinah, neprisiljen in skoraj bleščeč v višinah, tako da se čudimo, čemu takšen zaklad ostane nevzdignjen Bilo bi predolgo, spuščati se tudi glede ostalih v posameznosti. Naj omenimo samo še orkester, ki ga je vodil g. Mu trovič spretno in obzirno ter dosegel tako kot dirigent i kot režiser popoln uspeh, ki mu ga je publika tudi v polni meri priznala. —i& Glasba Zbori, revija za novo zborovsko glasbo, ki jih že četrto leto urejuje Žarko Prelovec iu izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon.« v Ljubljani, dobo letos novo, umetniško opremo in se bo zato prva številka zakasnila ter izide predvidena šele sredi februarja z novimi skladbami in zanimivo književno prilogo. Da bo mogoče ugotoviti naklado, naj lanski naročniki naročnino v znesku 40 Din čim prej obnove, novi pa naj se takoj naroče na list po dopisnici. Pevski zbori, pevovodje, pevci in pevke! Agiti-rajte za svoj list med prijatelji in znanci, pridobite mu novih naročnikov in podpornikov!