NO. 80

Afriška Domovina
1%/lFPIG/im— HOIW1E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 23, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
D«OBK»!STIIZaOVB(UE-^M
(Došle preko Treta)
PRELAT VALENTIN POD-i SLUČAJ V ŽELEZNI KAP-j ^ yg|j|jQ yg(j|)Q
GORC je obhajal dne 14. febru- LJI, ki je našel odmev tudi v Sir-
arja svojo osemdesetletnico. Zadnjih štirideset let koroškega narodnega življenja je združenih tesno z imenom Podgorc. Koroške zadruge, Mohorjeva družba, slovensko šolstvo, vse to se mu ima zahvaliti za premnogo njegovo delo. Rodil se je pred osemdesetimi leti pri sveti Neži blizu Velikovca. Odkar je postal duhovnik, pa do danes je bilo vse njegovo življenje posvečeno napredku koroških Slovencev. Še sedaj v poznih svojih letih stori kar more, da pomaga svojemu ljudstvu.
KOROŠKE ZADRUGE, za katere se je toliko zavzemal gori omenjeni prelat Podgorc, so bile pod nacisti zatrte. Dolgo se je vleklo, da so sedaj spet pravno upostavljene. Pričakovati je tedaj, da začno znova s svojim delom. Nad vsem novim delom se-
šem svetu, je značilen za to nemško samozavest. V Železni kaplji, ki je v čisto slovenskem delu Koroške, so priredili Slovenci pod vodstvom Osvobodilne fronte zborovanje za priključitev k Jugoslaviji. Angleške oblasti so to tudi dovolile, niso pa dovolile sprevoda. Ker so Slovenci vseeno šli v sprevodu, so jih Angleži ustavili. Pri tem se je razvil med Nemci in Slovenci pretep. Nemci so bili na pretep pripravljeni in so samo iskali prilike, da so udarili po Slovencih. Ta dogodek je značilen za cele razmere.
PROPAGANDO za priklopi-fev slovenske Kdroške k Jugoslaviji vodi koroška Osvobodilna Fronta. Vsak seveda ve, da je dejansko vse voderfo iz Jugoslavije. Koroški odborniki nimajo ničesar govoriti. Vse vodi neki
Vandenberg in Taft sta vodila fronto, proti je bil Bricker
Washington. — Senatna zbor-'
STREŽNICA DOBI LEP DENAR PO SVO JEM GOSPODARJU
Winnipeg. — Margaret Lax-dal, stara 68 let, je bila gotovo prijetno presenečena, ko je dobila oni dan obvestilo, da je podedovala $240,000 po svojem bivšem gospodarju.
Thomas Campbell, samski in
niča je včeraj z veliko večino od-
živeč v Minneapolisu, je oni dan
Vlak z angleškimi vojaki so teroristi pognali v zrak
Napada dolžijo židovske teroriste v Palestini, ki se maščujejo
Jeruzalem. — Židovski teroristi so pognali v zrak vlak, ki
En teden bo vzelo, da bodo dobili vsa trupla izpod razvalin
Texaxs City, Texas. — Na pogorišču razstrelbe v tem mestu
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
se je razvil strupen plin, ki oviraPozor, posestniki— delo pri iskanju trupel pod ru-| £a okraj Cuyahoga je treba ševinami. Oblasti pravijo, da bo^ pia^ti zemljiške davke za pr-vzelo najmanj še en teden, pred-v0 p0i0VjC0 leta 1946. Zadnji no bodo prišli do vseh trupel ir- dan je v pondeljek 28. aprila, tev eksplozije.	I Po tem dnevu je treba plačati


nje komunizma v zapadno in
I je Campbell kupil. Gospodarja io mnlnkHni videla, ker ie bil
J'užnoJ:vropo:	.	. ! je malokdaj videla, ker je bil
Z 67 proti 23 glasovom je J,_______, J „„
veda visi kot Damoklejev meč jugoslovanski major Primožič.
vprašanje, komu pripade sloven-' prj tej propagandi se poslužuje
ska Koroška. Ce bi prišla pod OF v glavnem istih načinov bo-
Jugoslavijo kakoršna je danes, bi vse zadružništvo prišlo v državne roke. Radi te nejasnosti, kaj pride, zastaja vsako delo.
NAPETOST NA KOROŠKEM. — Odkar se je začelo razpravljati v Londonu o koroškem vprašanju, postaja razmerje na Koroškem vedno bolj
a kot je to delala na Primorskem, kjer je s vpitjem in s sovraštvom do zaveznikov dosegla, da smo Slovenci izgubili Trst in Gorico. Tudi na Koroškem širijo sovraštvo do zapadnih zaveznikov in povsod govore le o Sov-
senat odobril, da se da $400,-000,000 Grčiji in Turčiji kot v ekonomsko in vojaško pomoč, da se ubranita komunizma pri Dardanelah.
Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. Tujezemski odsek poslanske zbornice je že zadnji
skoro vedno na potovanju.
Sorodniki so hoteli oporoko ovreči, toda sodnija jo je potrdila. Miss Laxdal pravi, da bo prvo, kar bo storila z denarjem to, da si bo kupila hišo. Zdaj živi namreč pri sorodnikih, o-
naimani 10 vojkkoV, nad 1501 da ,natančno števi!° .fc ™re:	Frank Salmick iz 793 E' 156'
n» mnienfh Po naDadu so te- dognati. v razdejani kemični ^ je mora| ZOpet podati v
pogasili vsega ognja.	J Alexis, soba 110, kjer ga pri-
Yodstvo obrežne straže, P’	......
preiskuje vzroke
Cleveland stopa kitovo do-
teden odobril pomoč Grčiji in |)() ekoiMHIlSkegE filZVitja,
Turčiji. Pričakujejo, da b« zatrjuje £3mef L&idseth
poslanska zbornica prihodnji teden odobrila ta predlog.
Ohijska republikanska senatorja sta glasovala nasprotno. Dočim je glasoval Taft, znan kot predvojni izolacionist, za predlog, je glasoval Bricker proti.
Pred industrijci, zbranimi v Mid-Day klubu, je govoril Elmer L. Lindseth, predsednik od Cleveland Electric Illuminating Co. Izjavil je, da stopa Cleveland v novo dobo ekonomskega razvitja, s katerim se odpi-
Senator Vandenberg je vodil raj° vrata "»vim prilikam in fronto za predsednika Trumana. ,novim odgovornostim za ljudi
Njemu je sledilo 35 drugih re- vaeb Pok'*cev-
1 Kot industrija, ki preskrbuje
16	k'|jatelji lahko obiščejo.
preisKuje vzroae razstrelbe, Kv Mehiko je odila-zvedelo, da je moštvo posadke naj Gdč viola .fratteI. ki je taj.
nicami.
Angleške oblasti sodijo, da je bil ta napad izvršen iz ma-
«	St: rZKZS,
teroriste. Dva sta pa izvršila oblastb Na tej ladji je najprej samomor v ječi trenutek Prej, pričel0 goreti, nato je pa nasta-predno bi šla na vislice. Sa- ]a eksplozija.
momor sta izvršila s tem, da'j	______0_____
sta si razstrelila na prsih dina-
mit, ki sta ga imela skritega vjVfSjfl IflGZfld JCkldfSkllll
oranži.
Tajna teroristična židovska CfClflVCGFII 1)0 PfCprClllfl
organizacija je sporočila an- _!|jl ..na gleškim oblastem, da bo sledi-, I1IZJC wire lo krvavo maščevanje. Prvi čin
teroristov potem je bil napad na ekspresni vlak, ki je pripeljal vojaštvo iz Egipta.
-------o-------

'
jetski Rusiji. Vsakega, ki ne]
mara take Jugoslavije kot je pod i publikancev in 32 demokratov!® napeto. Nemci dvigajo glavo,! Titom, proglašajo za narodnega j proti je glasovalo 16 republi-
I	™	jere-
ira 11-
ka že zapravila Koroško za Ju-1 stali v boju z Nemci, so sedaj
goslavijo. Ker vedo, kako je proglašeni za fašiste.
Sovjetija odnehala radi Trsta in j oZNATUDINA KORO-Gorice in Kanalske doline, so SKEM _ jugoslovanski komu-prepričani, da bo tudi radi Ko-^ pjsbj unisl i j o, da bodo dobili bit-roške.	__________ _____________(Dalje pa 3. strani)
Zakladnici tajnik urgira senat, naj ne zmanjša davkov
Snyder trdi, da tega ob tem času ni potreba, pač pa morda pozneje
Washington. — Zakladniški tajnik John W. Snyder je apeli ral na senat, naj ob tem času ne zmanjša dohodninskih davkov. V senatu je namreč predlog, ki ga je sprejela poslanska zbornica, da se manjša dohodninske davke za 30% malim davkoplačevalcem, velikim pa za 10%.
Snyder zagovarja stališče Trumanove administracije, da naj bi se ne Znižalo dohodninskih davkov vsaj prihodnjih 14 mesecev. Splošno znižanje davkov ob tem času ni niti potrebno, niti priporočljivo, je rekel Snyder. Zaposlitev je velika, narodni dohodki veliki in tako sedanji davki niso v posebno veliko* breme narodu.
Snyder je rekel, da nevarnost inflacije še ni minila in dokler ne bo, iz ekonomskega stališča ni priporočljivo zmanjšati dohodninske davke.
Bivši unijski uradnik toži unijo na zaostali plači nad 40 ur |
federotm je Fihšs
sodniji v Clevt
Senator Taft misli, da ne moremo pričakovati zdaj nižjih cen
odletela z letalom v Mehiko na kratke počitnice. Upamo, da bo imela tam prav prijetne čase.
Poroka—
Mr. in Mrs. John Sever, 1101 E. 74. St., naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Anne z Mr. Williamom J. Bruss iz 6210 Superior Ave. Poroka bo v soboto 26. aprila ob 9:30 zjutraj v cerkvi St. Francisi Vse najboljše jima želimo v novem stanu.
V bolnišnici—
Lillian J. Klančar, hčerka
Washington. — Ohijski sena- u,u.u „. w.M -------------------
otr Taft je včeraj rekel, da dej- Mr. in Mrs, Anton Klančar iz stvo, ker so dobili jeklarski de-11072 E. 67. St., se nahaja že
lavci $1 na dan priboljška, bo dlje časa v Cleveland Clinic
Anglija in Amerika ne marata ruskega kandidata za tržaško državo
New York. — Ameriška in angleška delegacija sta zavrnili predlog Sovjetske Unije, da bi bil prvi guverner tržaške države švedski odvetnik Branting. Kot vzrok proti temu kandidatu navajajo, da nima dovolj izkušnje za tako diplomatsko službo, ki bo ena najbolj važnih, če ne najbol nevarnih. Sovjetska delegacija vztraja na tem švedskem socialistu in noče niti razpravljati kakem drugem kandidatu.
najbrže vzrok, da ne moreim^ bolnišnici, kjer je prestala tež-
logu dodatek, da ameriška vlada kel Mr Lindseth. ‘ Naša prva ne bo podpirala nobenih pogodb,'odgovornost, je v tem, da pre-ki so bile morda napravljene skrbimo za ta del države domed ameriškimi oljnimi družba-1 voljno in zanesljivo električno mi in tujimi vladami. S tem so! postrežbo. Mi moramo imeti zamašena usta tistim, ki so vpi-1 pripomočke, da zadostimo ve' li, da je pomoč Grčiji in Turški dno rastočim zahtevam po do. samo krinka, da se pomaga ame- 'datni električni sili,” je izjavil riškim oljnim družbam na Lindseth.
Osrednjem vzhodu.	| In v namenu, da vrši to svo-
Toda senat je porazil dodatek jo dolžnost za sedanje in bo-k predlogu, da se da Grčiji in doče odjemalce električne lu-Turčiji samo ekonomsko in ne či in sile, ima družba v progra-vojaško pomoč. Ta predlog je mu ogromne izboljšave, za ka-bil poražen z 68 proti 22 glaso- terega izpeljavo bo potreba da-vom. Tako bodo dale Zed. drža-' ti $57,000,000. Do $41,000,-ve na Balkan tudi orožje in mu-1000 se bo porabilo za izboljša-ničijo ter vojaške posvetovalne ve že tekom 1947. V bodočih misije.	| dveeh letih bo potrebovala II-
Dp je senat s tako večino gla- luminating družba dodaten ka-soval za Trumanov predlog, je pital za svojo ekspanzijo: največ pomagal Henry Wallace,1 Kljub vsema temu, je pa ki ob tem času hodi po Evropi in' električna postrežba sorazmer-napada ameriško zunarijo politi-1 no nizka, je rekel Mr. Lind-ko, in pa glasovi iz Moskve, ki aeth. Leta 1946 je bila cena
ReyhoId3 iz Can- taft je tudi povedal, da bo'iahkčTobiščejo v sobi 351 od 2 ton, Ohio, vložil tožbo proti je- pododsek pripravil vprašalne do 4 popoldne in 7 do 8 zvečer, klarski uniji CIO. V tožbi zahte- poie ter jih razposlal na kakih N fc. zbor_
va od unije vsoto $32,048.99, kar loo zastopnikov industrije, po- v}^ Jegenko nam spo. znese za nadurno delo kot urad- ijedeietva in delavstva. Ti za- da jmeli zadnjo ne.
mk umjeodjumja 1942 do juh- 3topniki bodo odgovorili svoje deIjo 8e3tanek za potrebno
„	. . . . , .. Jmnenje *led<; mož"°f z"lzanJ,a!stanovitev pevskega zbora. Ro-
Roynolds pravi, da je delal kot, cen na splošno. Nato bo pod-	ge dobrQ odzyali z ude.
unijski uradnik vsak teden nad, odsek imel javno zaslišanje, h	Kdor ^ w, na sestanku
40 ur, ‘oda m nikoli dobil pla- kateremu bodo poklicani na pr.-|	ve8eli petje> naj pri-
čano za čas nad 40 ur na teden. | čevanje taki industrije, ki so ze ^ df	y soboto
znižali cene svojim produktom,^ a ob ^ y Dom
Varnostni koncil združenih	-	-
narodov je že pred dvema mese- strupeno napadali ameriško po- edinice za elektriko v domovih ____ __	___• j_____mOP. Grčiii in Turčiji.	O osi oonta Var nav rplrnrrl
cema vzel v svpje področje novo! m°c Grčiji in Turčiji, tržaško državo, izdolbeno iz Jugo-'	o——
slavi je in Italije. Prvi kandidat'Amerika Itt iŠČ6 VCC
za guvernerja tržaške države je |	^
bil šele zdaj predložen koncilu.
Ker je takoj naletel na odpor, bo prišel v ospredje kak drug kandidat. Koncil se je že prej sporazumel v tem, da prvi tržaški guverner ne sme biti državljan nobene izmed štirih velesil: Amerike, Anglije, Rusije in Francije. Izbrali ga bodo iz kake male nevtralne dežele, o
človeštvo, pravi Lausche
2.98 centa, kar je nov rekord nizkih cen.
Na federalni sodniji je bilo
vloženih že mnogo tožb proti de- {kot Henry Ford II. in Fowler
11-1	. 1.. _	J 1 r n______;	„«Xnlni1. T nfovn Q_
lodajalcem za nadurno delo, toda to je prvi slučaj, da bi kdo vložil tožbo proti uniji, da ni plačala svojim delavcem, kakor to zahteva federalna postava.
Reynolds je bil svoje čase predsednik jeklarske unije pri Timken Roller Bearing Co. v Cantonu.
Ta ne bo več rezal avtnih koles »
na Denison Ave. Navzoč bo pevovodja Fr. Plut, ki bo dal vsa
McCormick, načelnik International Harvester Co.	. ,	. ...
Taft je rekel, da podpira P^fna pojasmla. predsednika Trumana v apelu,\Deklico so dobili— da se morajo cene na splošno] Pri družini Mr. in Mrs. Jo-znižati, toda to je pa mogoče le,’seph Žele Jr., 452 E. 152. St., trdi Taft, ako ob tem času ne bo 'so kupili zalo hčerko, da bo zvišanje mezd. Taft pa še vedno imel njih sinček Ronney sestri-zagovarja zmanjšanje dohodnin- co, s katero se bo igral. Mate-skih davkov, proti čemer se je rind dekliško ime je bilo Ida odločno izjavil v pondeljek pred- Cernelich. Tako sta postala
sednik Truman.
New Philadelphia, o. - Nek Dr. Kern se je moral
Unija garantira dve leti mir pri jeklamab
Pittsburgh, Pa. — Philip Mur-Bivši ohijski guverner Frank, ray predsednik CIO, je izjavil,
Lausche je bil povabljen za gla- da aova pogodba ki jo je podpi-vnega govornika ob priliki pra- saia unija z u. g. Steel korpora-znovanja 50-letnice Goodrich so-] cij0i garantira dve leti mir v cialnu ustanove, ki se je vršila v, jeklarski industriji. hotelu Cleveland.	=====
BOU IZNAJDLJIVIH UUDI JIH NI,
17 letni fant je bil pred sodnikom obtožen, da je z žepnim nožem prerezal avtna kolesa svojemu tekmecu, ki je imel sestanek
podati v bolnišnico v Kaliforniji
„ .	Iz Sijnta Barbara, Kaliforni-
z njegovim dekletom. Sodnik ga . ge je oglasil dr- F. j. Kern, Clanat^° je obsodil v sledečo kazen. Dal kj jg ^ tje g svoj0 SOprogo ob-,Gr,ov®	710 .
mil je žepni nožič in kos zelo tr- iskat sjna Nameravai je ostati,“J	*	7 v Žele ov P°febm	za'
dega lesa, dva čevlja dolgega in- ^ kake w tedne, zdaj pa piše,|vod, da se poslovi od pokojne 4 palce debelega. Rekel mu je, da ^ mora] Ritnice raztegniti seslre Mary Poznaj z nožem ta kos lesa natanko| za par ^dnov jn 8jcer se bo po-'	”	°	;
razreže in kadar bo gotov, gre da, za dva tedna v bolnišnico, da V	Angbji	so	Cigarete	po
lahko domov.	mu pozdravijo želodec. Okrog 7.
maja, pravi, bo pa že doma v Clevelandu.
Za lovsko sezijo bodo preskrbljeni
Pompton Lakes, N. J. — V tem kraju je bil odprt ribolov na postrvi zadnji teden. Od 584 učencev v višji šoli jih je prvi dan ribolova manjkalo nič manj kot 118. Šolski odbor, ki je vedel, koliko je ura, se je preskrbel za naprej ter določil, da-na 10. novembra, ko bo odprt lov na sme, ne bo šole. Za prvi dan ribolova prihodnje leto bodo pa že že pravočasno kaj odredili.
Številčni grobovi v Avstriji
Dunaj. — V Zgornji Avstriji so odkrili nadaljne številčne grobove. V skupnem grobu so našli 193 trupel, dan prej pa v drugem 400. Grobove so našli v bližini koncentracijskega taborišča.
Z mostu je skočilo že 78 samomorilcev
San Francisco. — Z mostu Golden Gate v tem mestu je skočilo v samomorilnem namenu že
ni svetski imperializem, ampak KOT SO ZAKONSKI MOŽJE V SILI cilj, da se dvigije možnosti posa- Neyy York _ Ehner Gargan, z domom, meznika do vrhunca kapacitete. I pQ ro(jn Irec, je vseskozi dober »Amerika ima krasen cilj,” je aoyek Edino napako imai ie ni rekel Frank Lausche. In ta cilj (mar j^nost, jn ta je, da ima veni v namenu, da si razširi svoje; ,jk strah pred sy0j0 ien0 meje, ampak da prinese drugim j 0nj d(m je bil v New Yorku v narodom vero v zmožnosti posa- kinu p# ^ jg zakasni] ,n tako meznika do najvišjih prilik. T^	zadni viak iz mesta v
je cilj Amerike in vseh Ameri- ^bjte piajn8) jyer stanuje. Skle-
kancev.”
Eksplozija na Reki je ubila 23 oseb
nil je, da bo poklical ženo po telefonu ter ji raztolmačil, zakaj da mora ostati v New Yorku čez
Belgrad. — Na kolodvoru v noč. Ni pa računal, da je zdaj v Reki se je pripetila razstrelba, ki] Ameriki telefonska stavka. Ker
Mr. in Mrs. Joseph Žele Sr. že osmič stari ata in stara mama, a My. in Mrs. J .Cernelich, iz 18105 Marcella Rd. pa tretjič. Mati in dete se dobro počutita. Čestitke vsem skupaj!
V zadnje slovo—
Članstvo društva Waterloo WC naj pride no-
London.
68c zavojček
Zavojček z 20 ci-
Toda Gargan ni zastonj pre- mer ce]0 93 8toPinj nad ničlo, brisane irske krvi. Spomnil se greda je ta> da s0 večeri hladni, je, da ima na Irskem teto in da	’ -	_.	.	.
ni nobene zapreke telefonirati
Dr. Kern tudi piše, da vlada ?aretami 3tane danea v A"*1«1 zdaj v Kaliforniji strahovita 68, cmitov. V » dnehjK) se po-
vročina. Par dni je kazal toplo-
preko morja. Ročno je torej poklical svojo teto na Irskem ter jo prosil, naj ona pokliče njegovo ženo v White Plains in ji pove, da je on, njen mož, čez noč v New Yorku.
Vidite, g. doktor, v Clevelandu smo na boljšem, ker imamo dneve in večere hladne.
dražile za 20 centov. Prej ni bilo skoro dobiti cigaret, zdaj pa, ko je cena visoka, jih dobiš kolikor hočeš in kakršne hočeš.
Dobil je precej ponudb za ženitev
Mladi Roosevelt je dobil odlikovanje
New York. — Admiral Kelly Vse se je točno izvršilo in vse je odlikoval Franklin D. Roose- prejel 28 ženitbenih ponudb. Veje bilo zadovoljno. Elmer je sicer|velta Jr. z zaslužnim križcem, činoma so take med 85 in 90 leti. plačal $15.00* za telefon, pa kaj (ker se je odlikoval kot poveljnik Možak pa pravi, da so take vse
South Bend, Ind. — Dan Young, ki je nedavno praznoval 103. letnico svojega rojstva, je

stari Benjamin H. Henry. I ranjenih.
APRIL 23, 1947

1117 St

(JAMBS DEBEVEC. Editor)
^jafeTu.^aa"'*'
NAROČNINA;
Zt Ameriko na leto |7Ml U Cleveland In ’ Kanado po poStl za eno leto W OO.
Za Ameriko pol leta W OO; ta Cleveland In
po pošti 6«trt leu $3.76.
Za Ctveeland In okolico BoraoaWeta: celo • leto «00. pol leta WX0, »etrt leta H50.
^ Polarnemu Borilka etana » centov.
kako neirnu— c
rili Amerikancem m	•.	——-
so sami vraga in mu pomagali, da je, prišel čim dalje proti zapadu. Danes se jim smeje. Ne vedo, kako bi pregnali ko-
ročnike potrebujemo. Toda več o tem v prihodnji številki “Novega Sveta.’’
Narodni pozdrav,
John Gottlieb,
1845 W. Cermak Rd.
' Chicago 8, HI.
■o
munističnega vraga, ki so ga sami priklicali1.
T,ako se polagoma dani. Zapadni zavezniki spoznavajo
. 1. -	I.:	Sik sJaIaIc* <r »tre
SUB8CRIPTI0N BATES;
United Stat« »7.00 per year; Cleveland end
SSWffSSSMtd-o*-
nid* by maU $175 ft* Smooth*.
(UefeUnd iDd suburbs by Ocnlor $7.00 P* jmr, *	““ *	‘
ivei&na ana bubutdb uj *>***«* ir. $4 00 far 0 month*. $U0 far S month*. Single copies 8 cent* each,_______________
Entered a* second-class matter January 6th 1908. at the post Office »t Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879
i.aau ac puiagviua u*»m. »-^«>.».1 ***»	-----y
napake, ki so jih delali v svoji brezobzirnosti in ki se sedaj bridko maščujejo nad njimi samimi. Krivice, ki so jo napravili našemu narodu v starem kraju seveda samo s kakimi Churchillovimi priznanji ne poprayijo.
Tri stvari so vedno bolj jasne:
Prva je ta, da jq bilo komunistom samo za komunizem in nič drugega. Tito se ni boril za kako svobodo jugoslovanskih narodov, ampak, da izpelje iz Moskve naročene komunistične načrte. Partizanom ni bilo ne za slovenski; narod in ne za zmago zaveznikov, lei imajo danes zanje le zmerjanje “kapitalist.’’ Angleži so mislili, da izrabljajo Balkance, komunisti pa so izigravali Angleže. Krivica je lagala sama sebi.
No. 80 Wed., April 23, 1947
Churchillova priznanja
Naši čitatelji dobro vedo, kakšen boj se je razvnel ob predlogu predsednika Trumana, naj se da podpora Grčiji in Turčiji v njenem boju proti nevarnostim komunizma. Amerika bo deparno podprla ti dve deželi, da si gospodarsko opomoreta in da se tako lažje ustavljata kaki komunistični revoluciji, ki najde vedno v revščini in obupu ljudskih množic nevarno oporo. Pri tem namenu podpirajo Trumanova prizadevanja vsi, ki se zavedajo nevarnosti komunizma. Proti so pa spet vsi, ki jih omamlja misel, da rešitev sveta prihaja samo iz. Sovjetije.
V tem, lahko rečemo svetovnem prepiru, je spregovoril v korist Trumanovemu prdlogu tudi nekdanji angleški ministrski predsednik Churchill. Stari državnik je napisal daljši članek o Grčiji in nevarnosti komunizma. Nas iz tega članka zanimata dve misli, ki mečeta jasno luč tudi na razmere v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji. Oglejmo si ti dve Churchillovi priznanji o razmerah v zadnji vojski.
Prvo, kar Churchill naravnost pove, je to, da so Angleži in za njimi Amerikanci podpirali med zadnjo vojsko vsakogar, o katerem so mislili, da more škodovati Nemcem. Takole pravi dobesedno: “Med vojsko proti hitlerjanski NemCiji in proti kruti zasedbi Grčije, je dajala Velika Britanija orožje in vsako pomoč, ki smo jo zmogli vsakemu, ki bi mogel ubiti kakega Huna (Nemca).” To se pravi, da so Angleži na Balkanu pomagali komunistom, če prav so vede-Uiitagija m/ huhihIU 1 aftHeMiu±'J----j	»-»■»nelr.n n n.
li čfalo to komunisti. ^vT7an.Clw
Drugič je vprašanje, kdo je “izdajalec” za pametnega človeka enkrat za vselej razčiščeno. “Izdajalci” skupne za-
vezniške stvari so bili partizani, ki so jemali orožje od zaveznikov pa ga niso porabljali proti Nemcem, ampak proti domačim nasprotnikom. Ta domači nasprotnik se je samo
Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ ob 35 letnici
Iliauill 1145JJI UUIIIKUIII. 14 uumavi imoj/ivmiiv ov jv
branil pred partizanskimi divjaki. Zato ni on ničesar izdajal. Dejanski izdajalci naroda v starem kraju so bili partizani sami. Pobijali so ta narod in ga končno izročili v suženjstvo Sovjetiji. — Slovenski narod v starem kraju je jasno videl načrte kmunistov, zato se je proti tem izdajalcem boril, kot je pač vedel in mogel. Z vso dušo je bil ta narod proti Nemcem in Lahom, bil pa obenem tudi proti komunistom. Naš narod v starem kraju je tako dejansko vedno držal in še drži z Ameriko in Anglijo. Danes od Angležev po strašnih skušnjah z njimi ničesar ne pričakuje, vse pa pričakuje od Amerike.
Cleveland (Newburgh), O. — Zopet opominjam naše članstvo glede 35 letnice in radi delnic in zabave, ki se bo vršila ob priliki naše slavnostne seje dne 4. maja v SND na 80. cesti, še dobrih par tednov in oddali bomo tri lepe nagrade, katere smo kupili pri Louis Perko Electrical Appliance, tam gori na E. 93 St., in Union Ave.
Vse tri nagrade so razstavljene pri omenjenem rojaku v izložbenem oknu. Pojdite tje in oglejte si jih. Pri njem lahko dobite tudi delnice, s katerimi boste upravičeni do teh na grad, ali pa se zglasite pri društvenem tajniku. Rojakom v Newburghu toplo priporočam, da sežete po delnicah in boste morda ravno vi deležni ene teh nagrad: Eletric roaster, Sunbeam mixer ali Sunbeam ironer.
Neka ženska pravi, da je silno vesela, ko ji je mož kupil “E-letric roaster” in pravi, da ko je po starem pekla kokoš, da se je pečenka kar nekam kislo dr-
Pa je še tretje jasno. Kot narod v starem kraju, smo tu- Je	----------- ”
di mi od vsega začetka branili tiste, ki jih je komunistična; šala, sedaj pa se kar propaganda napadala kot “izdajalce.” Poznali smo svoj na-lse P^- In prav “op ^
piupagauu4 uajjauam	a u»-»»«»i omu	»»,*•
rod in smo mu zaupali. Narod, ki je gledal v Lahih in Nemcih vedno svojega sovražnika, ne bo ničesar izdajal tema
I In rt Op ■ r inert f\ H o eri ir 4rirtl -J O 110 Q 111 \/ CUfll
sovražnikoma. Danes je jasno, da se v tem zaupanju v svoj narod nismo motili. Danes mora Churchill izpovedovati, da se je motila njegova politika. Danes svet ve, kar smo mi vedno trdili, da je bil in je še resničen izdajalec slovenskega naroda — komunističen partizan. Ta pa predstavlja morda pet odstotkov slovenskega naroda.
jitnmHtHiUlMimiH.....
JI U4 50 lw AUIIlUiUOU.	jun vi“v »*»•••• —— - —--
rode in njih bodočnost. Mislili so samo na svojo zmago in
svojo rešitev. Balkance so izrabljali kot vojni material. Zato
svojo rcsiiMV. uaiKflnwvau	»v. »j	.
jim je bilo tudi vseeno, če padajo na Balkanu milijoni, samo da se varujejo angleška življenja.
V Jugoslaviji je odporno gibanje proti Nemcem videlo strašno nemško brezobzirnost. Za ubitega Nemca so ustre-liil deset pa tudi več nedolžnih ljudi. Jugoslovanski vodilni i____:	nngiiNofs m emrt ticnčpv liudi tia v en dan.
krogi niso hoteli pošiljati v smrt tisočev ljudi tja v en dan, brez ozira pa to, ali se doseže kak uspeh ali ne. Vedeli so, da

1
duje o “Electric mixerju,” da če imate tega pri hiši, da si prihranite mnogo ročnega dela, kadar pečete kake torte ali kekse ali kaj podobnega. Dalje prosim vse, ki imate doma te delnice, da mi vrnete odlomke najkasneje do 30. aprila, da bomo mogli vse urediti za prireditev. Z bratskim pozdravim,
John J. Kaplan, tajnik. ■» 1
Še nekaj o mesečniku “Novi Svet”
morajo za osvoboditev biti žrtve, toda ne žrtve brez vsake-ga premisleka. S tem, da bi uničevali lastne ljudi brez načrta in da bi pustošili deželo brez vsake misli na bodočnost, bi pač ubili enega ali drugega Nemca, toda resne škode ne bi mogli napraviti nemškemu bojnemu stroju. Komunistom da ni' nič za to, če poženejo v smrt tisoče ljudi, samo da dosežejo svoje namene. Znano je, da so po Slovenskem partizani govorili: “Naj tudi ves narod pogine, (razen njih seveda) da le ideja zmaga.” Ker so bili komunisti najbolj na uslugo brez ozira na to kaj je prav in kaj ne, zato je Anglež
uz.ll a H« IV rviAj K*-' —------J ’-------/	^
n j inf dal vso podporo in polagoma odtegnil vsako pomoč ‘	> hoteli uničevati svojega ljudstva. Na ta način
onim, ki niso ..-.v.. ----------------- v-—- - „
je Anglež varoval svojo kožo in nosil kozo Balkancev na trg. In tako so titovci malo da ne uničili Jugoslavijo. Sami so rušili železnice, mostove, tovarne, žage in različna poslopja od prosvetnih domov do cerkva. Sedaj mora ljudstvo samo popravljati, kar je partizanska neumnost uničila. Ce pa kdo ni rušil' ali ni pristal na njih uničevanje, so ga proglasili za izdajalca in ga kot takega tožili zaveznikom. V masah so pobijali svoje nasprotnike in to pobijanje laznji-vo imenovali osvobodilni boj proti Nemcem. Padlo je v tej
. . . .	i .i___________ IA(7 iiorino nrpnivfl Ktvn
Chicago, 111. — Oklic v tem listu glede mesečnika “Novi Svet” je dobil nepričakovano lep odmev. Od vseh delov Združenih držav prihajajo navduše-valna pisma, v katerih nas rojaki in rojakinje prosijo, da se z mesečnikom “Novi Svet” nadaljuje. Najbolj zanimiva pisma bodo priobčena v “Novem Svetu,” tu pa naj omenim samo nekaj odlomkov. — “Zelo sem se prestrašila, ko sem zvedela, da Novi Svet preneha. Sedaj sem pa zopet vesela, ko ga boste zopet pošiljali,” se glasi pismo iz Chicage. — “Pripravljena sem plačati večjo naročnino, samo da bi naprej izhajal ta priljub
vojski 1,700,000 Jugoslovanov, čez 10'J vsega prebivalstva. Niti 5% od tega ogromnega števila ni padlo
Ivin 37,- ou rega ugiumncga 3iv.ua	otl nemškega
orožja; vse drugo od bratskega jugoslovanskega. Na svoji strani pa so pri tem imeli partizani vso propagando zavez-, nikov, ki je Tita povzdigovala v nebo.
To je, prvo Churchillovo priznanje. Kar smo mi tu opisali, je mož sedaj na kratko priznal in izpovedal. “N. Y. Times,” ki piše o tem priznanju, se ne more vzdržati in podraži Churchilla, da menda danes uvidi, kako nespametna je bila taka politika.
Drugo Churchillovo priznanje že bolj podrobno pove, da Angleži spoznavajo, kako nespametno so delali v svojj brutalni brezobzirnosti. Churchill pripoveduje, da komunistični partizani niso naredili nič ali pa prav malo proti nemškim okupatorjem. Pobili so torej le malo tistih “Hunov,” za pobijanje katerih bi se Anglež združil tudi s samim vragom. Tudi v tem so se torej angleški računi zmotili. Church-
ill pravi, da so partizani orožje in municijo, ki so jim jo dali ‘	‘ " ' " se boril: proti Nemcem, spravljali in izrablja-
Angleži, da bi se	----------- — -
li proti domačim ljudem. Vse za zmago komunizma.
Kar se je godilo na Grškem, se je žalibog tudi na Slovenskem in v celi Jugoslaviji. Ta zavezniška politika, ki je podpirala komuniste, je naredila Tita in sedanjo kmunisti-čno Jugoslavijo. Komunist je imel orožje in je napadal mirne ljudi, ki niso trobili v njegov rog. Da se jih je mogel kmet vsaj malo ubraniti, je moral pros'ti Lahe za puške. Nastale so vaške straže proti komunističnim roparjem, ki so nosili mogočno ime partizani. Ko se je v septembru 1943 Italija zrušila, so zavezniki skrbeli, da so italijanske divizije izročale orožje komunistom. Tako so bili ti vedno močnejši. Slovenski kmet je moral sedaj uporabljati nemško orožje, da
ljeni mesečnik,” piše rojakinja iz PuMman-a, 111. — “Pogrešala bi ga kot najboljšega prijatelja,” pravi rojakinja iz Im periala, Pa. Najbolj važno pismo je došlo dosedaj iz slovenske metropole Cleveland, Ohio, in se deloma glasi: “Mi svetujemo, da se odpre poseben ?klad prispevkov v podporo mesečnika "Novi Svet,” tega najbolj zanimivega slovenskega lista.” To pismo da veliko misliti. Tu v Chicagi je neki rojak, ki pa noče biti i-menovan, in je že daroval 10 dolarjev v ta namen, neki drugi je pa obljubil večjo vsoto, izplačljivo takoj, ko zopet izide “Novi Svet.” Tako je obstoj lista že skpro zagotovljen. Odvisno je seveda, kakšen odziv bo dobilo pismo iz Clevelanda, O. Pa še nekaj je važno: 'nove na
Pogumni otroci
prehitro spoznal njen načrt. Ker ni prav začela, se ji ni posrečilo. Nisem se mogel pripraviti' do tega, da bi šel k spovedi in sv. obhajil« le svoji ženi na ljubo. Ne, tega nisem mogel! .. .
Malo bolj mp je prijel moj župnik v Parizu. Pa tudi ta brez uspeha. Ni me namreč poznal in mi je govoril, kot govori za vse; zato mi njegova beseda ni šla nič kaj do srca. Vž, ljjubi gospod župnik, ste mi prišli že bliže. Gotovo Vam je še v spominu tisto jutro, ko sem Vas obiskal in ogledoval nove panje v čebelnjaku. Besede, ki ^te jih pri tej priliki govorili z menoj, so mi šle do srca. Pri odhodu ste me vprašali: “Ce bi bil bolan, ali bi se dal prevideti?” “Ne sanio dal, celo zahteval bi” sem Vam odgovoril. “Torej,” ste nji rekli nato, “zakaj pa zdaj ne živite tako, kakor si boste enkrat želeli, da bi bili živeli?” To vprašanje je zadelo moje srce huje, kot zadene puščica živo meso. — Na poti domov mi Vaše vprašanje kar ni šlo iz glave in večkrat sem si dejal: “Gospod župnik ima prav!”
Tudi moji prijatelji so poskušali zajeti mojo dušo, pa prav tako brez uspeha.
Čudno! Vsi ti, ki so mi dobro hoteli, niso imeli dovolj poguma, da bi rabili tako rekoč duhovno silo in mi kar naravnost povedali, ko je šlo za verske zadeve in za zveličanje moje duše. Res, dandanes ne sovražimo greha več tako, kot so ga sovražile nekdaj svete duše. Ali je to pomanjkanje žive vere? Ali je to strah pred ljudmi? Ali pretirana obzirnost do bližnjega? . . .
Le s prav nežno roko in rokavicami in z mnogimi opravičevanji si upamo prijeti bližnjega.
A trdi, ošabni hrasti se tako
Velikonočno nedeljd zjutraj me je še držal. Sklenil sem bil, da bom spremljal zvojo ženo, ko bp šla k slovesni službi božji, kjer bo ta dan posebno lepo petje in godba.
Zjutraj ob osmih grem skozi svojo sobo — in kaj vidim Na pisalni m,izi so bili štirje katekizmi, vsi odprti na strani, kjer je zapisana cerkvena zapoved :	j
“Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo.”
In da bi tega gotovo ne prezrl, je bila zapoved v vsaki knjigi rdeče podčrtana.
Obstal sem in strmci.
Moji trije fantiči in moja hčerka!... O, ti navihanci! Ne da bi povedali o tem kaj meni, so sklenili, da poizkusijo sami. Njihov poizkus je pa kot vihar spreobrnil mojo dušo.
“Torej sem že tako daleč!” sem si mislil, “da me morajo spreobračati moji otroci.”
V naglici sem se oblekel, niti obriti se nisem imel časa; šel sem v cerkev k spovednici gospoda vikarja, ki so jo ženske kar oblegale. Tu bi moral čakati najmanj eno uro . . . Veste pa, kako sem pri čakanju nepotrpežljiv!
. Na srečo je prišel mimo župnik, me pogledal in rekel: “Bi se radi spovedali?”
“Da.”
“Tukaj prosim!”
Peljal me je v svojo sobo. Čez deset minut sem. se vrnil. Vrgel senj bil hudobca in vse njegovo iz svojega srca. — Potem sem šel k sv. obhajilu. — Ko pridem domov, vidim, da so otroci nekam nemirni.
“Vsi semkaj!”
Neki francoski župnik je prejel kot posebno dragoceno velikonočno darilo sledeče pismo:
“Ljubi gospod župnik!
Veselite.se! . . . Vaša srčna želja je izpolnjena: Vaš faran je opravil svojo velikonočno dolžnost.
Sporočam Vam to, ker sem prepričan, da Vam bo v veliko veselje in ker resno želim, da bi odslej tudi mene šteli med one katoličane, ki se nanje vsekakor lahko zanesete.
In kako je ljubi Bog našel to izgubljeno oveo.1 Kar naravnost Vam povem, da ne lahko. Zli duh v meni se je upiral do skrajnosti. Že pred več leti je poizkusila moja dobra žena, da bi me spreobrnila, pa sem
ne podirajo.
Po najinem razgovoru se mi
je začela vest vedno pogosteje oglašati. Zahrepenel sem po nečem trdnem, kar bi me držalo pokoncu tudi v sedanjem, razdvojenem času. Zahrepenel sem postati res mož v vsakem oziru. Želel sem si veljavnosti, ki
nauke
“Od kdaj pa dajejo staršem otroci?”
. . . ??? l	.	,„j
Nisem se mogel več prema-
mrr
je res veljavnost. Iskal sem načela, ki daje moč, pisati tudi “prosvetljenemu” prijatelju: “Pridem v petek na kosilo, prosim Te pa, da pripraviš postne jedi, ker me poznaš, da sem zvest katoličan.” Tako mli je pisal pretekli teden general N.— In s kakšno pisavo!... Črke so bile kot žveplenke, kot bi se v bojni vrsti pripravljale na napad.
Hudobec ipe je držal le še z eno roko, a držal me je le še! O, ta ne izpusti zlepa.
govati. Objel sem, jih ,
dini so imeli pogum.
Moj ljubi gospod župnik! To velikonočno darilo sem Vam hotel pokloniti. Storiti bi bil moral že pred dvajsetimi leti . , .
Ce ne bi imel svojih ljubih o-trok, bi tega prav gotovo niti zdaj ne storil.
Tako pa se je zdaj zgodilo! Aleluja!
Vaš vdani Louis B ...”
, (Francosko spisal Pierre L’Ermite)
Resnicoljub.
—V letu 1944 je država Kalifornija producirala 310,992,-000 sodov naravnega olja v takratni vrednosti $323,432,000.
—Povprečna vporaba gazo-lina za potniške avtomobile se je od 1920 do danes več kot podvojila.
fa
AL PA NE
“Pa iščeš in stefnariš tam po kovčegu, kot bi se bal, da boš kaj stri. Kaj pa vlačiš seboj, kurja jajca?” bi rad vedel Jakšič, ki je zvedavo opazoval moje početje.
“Tiho bodi, ki nič ne veš,” mu ročno ukažem. “Boš že videl, kaj bo, če bom našel med to navlako. Pa menda nisem doma pozabil . . . aha, sem že otipal. Zdaj se pa le pripravi na surprise,” sem mu govoril in počasi vlekel iz kovčega iskano stvar, če ni bila mar zadeva. Nekako tako sem jo vlekel k sebi, kot smo vlekli rake iz luknje, kjer je bilo treba paziti, da te ni popadel za prst. Lepo v mehko cunjo je bilo zavito in vzelo je nekaj ča sa, da sem odvil in tedaj sem Jakšiču zmagoslavno pokazal en pajnt fine špage, ki sem jo Vzel s seboj za vsak slučaj, če bi potreboval pomoči v črevesju. Vse dozdaj sem jo tajil, čeprav sem imel parkrat precej močne popadke, da bi stvar vzel iz kovčega. Takrat, ko sva pri Gospo-
darichu štrefila po špajzah, bi bil moral priti na svojo lastno zadevo, če bi ne bil^^ič našla. Tako sem pa lepo zamolčal in šparal za čase, ko ne bo drugega pri roki. To je bilo pa zdaj v Oškošu, kjer se bo pred večerjo tako prileglo par kapljic, kot se prileže hren k velikonočnemu žegnu.
"Vidiš, Francelj, tukajle se ga našpeglaj. Pa reci, da nisem previden človek, ki skrbi za eventuelnosti, ki se človeku, primerijo na potovanju. Zdajle si ga bom pa odmeril nekaj, da se bo večerja lepše vsedla. da ne bo padla kar v prazno. En par kapljic bi tudi tebi bal, da si boš vsaj prah izplaknil po grlu. Ampak dosti ga ne smeš, ki ga nisi vajen. Bi se lahko primerilo, da bi doli v-restavracijo privriskal, kar bi bilo zelo nespodobno v tako lepem hotelu, ko se moramo obnašati kot manirlih ljudje. Eno žličko bi ti ga dal, bo ravno prav.”
“Pa je to vse, kar si mi hotel pokazati? Ali je to ves tvoj surprise?" vprtiša Jakšič, ki je dozdaj verno poslušal, pa ki sem videl, da ga ta stvar ni nič kaj posebno ganila. Naj bi bil kdo drug na njegovem mestu, bi mu moral najprej pokazati zamašek
in šele čez dolgo vso steklenico, da ga ne bi prenaglo spoznanje zlomilo.
“Če je to vse, vprašaš?” se začudim jaz. “O, križana gora, kaj vpraša: če je to vse. Kaj pa naj bi bilo v takih okoliščinah bolj pripravnega, bolj dopadljivega, bolj precartanega, kot ena taka flašca, ko se še ne ve, če nismo kje v kakem pustem kraju, kjer se ne dobi poštene pijače. Tako neumno vprašanje. Kaj si res že tako zakrknjen, da te nebena stvar več ne gane in ne spravi iz glajza? Najraje bi ti nič ne dal pokusit, ki si tak, da boš vedel.”
“Kaj pa drdraš tje v en dan. Počakaj, da se beseda uleti. Ko si delal take priprave in se obnašal, kot bi šel šac kopat, sem mislil, da boš res kaj posebnega pokazal, čakaj, zdaj bom pa jaz nekoliko pogledal po mojem ku-fru. Morda imam tudi jaz kak suprise' tam.”
“Sur, ti boš pa kaj-imel tam posebnega. Pa saj7 vem, kaj imaš, nekaj cigar,/dacol.”
dan in pokaži, kaj imaš.”
France odloži cigaro na pepelnik, izvleče kufrček izpod postelje, malo premeša jpo njem in mi pokaže po dnos ... o, ti vsi hudiči, kdo bi mislil kaj takega od Jakšiča ... tudi en pajntek špage ali železne vode. Buljil sem v steklenico, bulil v Jakšiča, odpiral in zaprl usta, kot žaba na soncu. Mencal sem si oči, če res vidim prav. živa resnica! V roki je držal pravo in pristno kapljo.
“Ja, France . . . sem končno zastokal z največjo težavo.
“Surprise! surprise!” vpije Jakšič in se režf na vsa usta, ko vidi, kako me je panal. “Kaj misliš, da si samo ti tako prebrisan, da se preskrbiš s tako stvarjo? In misliš, da znaš samo ti molčati in tajiti, da nosiš kaj takega s seboj. Aha! Razlika je samo ta, da sem vtaknil tisto v kočeg za vsak slučaj, če bi vam trem kaj napek hodilo in bi vam dal par kapljic, ti si pa nosil tisto sam zase, saj te poznam.”
“France 1” sem tedaj našel ne
as, neaaj cigai. uocvi. ■	|	*	—---------
“Ti kar malo potrpi, pa poste- kaj več besed, “da boš vedel, te-lje se dobro prijni, da tc ne bo ga ti na bom nikoli odpustil, ker zlomilo, ko boš videl, kaj ti bom si me tako nazarensko potegnil, pa.jaz pokazal.”	! O, ti, pokrita rihta, ti! Pa kako
“Sem prav radoveden in prav si znal tajiti! Da te le sram ni, nič me ne bo zlomilo. Kar na da si tak. čalcaj no, pokaži, kak-
šne sorte je,” sem rekel, ko sem ga dobro oštel.
Ogledal sem si z veliko navda-hnenostjo napis, potresel steklenico, da bi videl, če tekočina drži pene in dognal, da bo.
“No, če je pa tako,” sem povzel, “pa res ne bo pometno, če bi obe steklenici odpirala. Pa dajva, ker ti je vseeno, najprej tvojo.”
“Sicer se ne spominjam, da bi kdaj rekel, da mi je vseeno, toda ker sam ne pijem, naredi, kar hočeš,” je France primaknil.
“Vidiš, v tem slučaju je pa le prav, da ti taka stvar nejjre,” sem ga pohvalil. “Bo toliko več name prišlo, če bi bil prijatelj Jim tukaj, bi zdaj že vsak svojo natepala in vsak svojo robo hva-lia. “Kaj praviš, ali bi dala tudi našima kolegoma tam v drugi sobi nekaj od tega? Bogve, če jim bo škodilo?” sem ves v skrbeh vprašal.
“če tebi ne bo, tudi onima dvema ne bo, kar potolažen bodi. Pa po pameti nalivaj, ker do Willarda je še daleč in bogve, če imajo tam kaj take robe.”
Za dva prsta sem ga vsakemu natočil, najprej sebi, da sem videl, če je zakej in pa še nazadnje, ker je ravno tako naneslo, saj veste.
'i
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
Zdaj pa se tudi Florijan ni menda veš pri čem si! Pojdi, mogel več vzdržati. Odskočil je kadar hočeš in kampr hočeš!"
s svojega sedeža ter razprostrl obe roki, kakor bi hotel planiti
Tisto drevesce je bilo vsajeno na dan, ko sta se bila Ma-
UUC 1 vrvi, ncwwi mi iiww* j-—  uu na umi, aw	—-------------
na svojo ženo. Se ni bil položil tilda in Florijan poročila. I-
nikdar prsta nanjo, a zdaj je vse trepetalo v njem in kar nehote je dvignil pest, da bi jo kaznoval za njene nelepe besede. Spoštoval je svoj kmetski stan in speklo ga jev dno duše, da ga je stavila v eno vrsto s cigani. Toda, še je imel toliko preudarka, da se je ni lotil. A ker je moral na vsak način dati duška svojemu gnevu, zaren-tači nekolikokrat divje ter u-dari s tako močjo s pestmi ob mizo, da se je vse streslo.
Florijanova m|ati — očeta že davno ni imel — prihiti prestrašena v hišo, ko je čula ropot.
“I kaj pa im|ata za pet Kri-ščevih ran zopet? vzklikne starka. “Kaj pa je treba zmi-raj teh prepirov v naši hiši?
. . . Florijan, da se vendar ne spametuješ! . .
Florijanova mati ni bila ena tistih tašč, ki so sovražne svoji snahi. Poznala je dobro napake nevestine, a svarila je vendar vedno le sina, kadar se je vnel kak prepir. Imela je potrpežljivost z mlado, nekoliko razvajeno ženo in bila je zmeraj teh misli, da mora biti mož pametnejši od žene in da mora torej on odjenjati.
Toda Florijan je bil danes zelo razkačen in se ni dal potolažiti.
“E, pustite me!” odvrne ško-ro osorno svoji materi. “Kdo pa bi ostal miren poleg take— žene! Saj je taka, kakor bi bila obsedena!"
Matilda pa tudi še ni molčala.
melo je,biti vidno znamenje njenega združenja za celo življenje. S tem, da je Florijan to drevesce posekal, je hotel pokazati, da je pretrgana vez med njim in njegovo ženo.
II.
Pol ure za tistim je zapustila Matilda z majhno culico v roki Miklov dom. Obotavljala se je dokaj dolgo, iskaje na videz po skrinjah stvari, katere bi bilo treba vzeti za prvo silo s seboj, v resnici pa je le čakala, da bi se ji mož približal in preklical svoje besede. Toda, ko ga le ni bilo, poveže nekaj malega obleke v robec in nastopi pot proti Kaplji.
Jokala je naglas in počasno stopala. Odvzeti ni hotela prehitro možu prilike, da bi popravil krivico, ki ji jo je bil po njenem prepričanju storil. Večkrat ji je zastala soga, toda počakovala je zamanj. Moža ni bilo za njo, niti je ni klical nazaj.
Tako je dospela do ovinka. Še par korakov je imela storiti in Miklov dom se je skril njenim očem. Tu si ni mogla kaj, da bi ne bila pogledala nazaj. Videti je hotela, ali ne zre njen mož za njo; še enkrat bi mu bila rada dala priložnost, da bi jo poklical nazaj.
A Florijana ni bilo na izpre-gled. Zdaj je vedela, da je v resnici užaljen in da res več ne mara za njo. Postane ji hudo (pri srcu, zelo hudo. Pomakne se še nekoliko naprej, toliko da je bila za ovinkom; ondi pa spusti culico iz roke in zdrkne
NOME VETO IZ AOVBVK
(Dokle preko TroU)
(Nadaljevanje • l. »treni) nemčevanjem Slovencev, toda ta ko za Koroško s tem, da so or-
ganizirali po vsej Koroški svojo špijonsko službo pod vodstvom znane OZNA-e. Celo v taborišča, kjer so begunci, so spravili večje število svojih agentov, ki poročajo o vsakem beguncu, kaj kje govori. Tudi druge Slovence kontrolirajo, če kdo reče kako besedo proti njih božanstvu Titu. Posledica je ta, da se vse, kar je pošteno, vedno bolj ti&ji take Jugoslavije. Taka propaganda dosega ravno nasproten namen kot ga ima. Ljudje se pač boje, niso pa navdušeni.
KDO BO ODLOČEVAL? — Pri vsem tem ljudstvo dobro ve, da vsa ta propaganda nič ne odloča. Odločile bodo velesile. Namesto, da bi skušali te pridobiti, jih partizani samo napadajo. Vse se čudi, kako da partizanstvo ne uvidi, da more vsak napad na zapadne zaveznike naši koroški stvari samo škodovati.
INVAZIJA? — Nekateri koroški Nemci se boje, da bi Ju. goslavija napadla Koroško in jo zavzela, če bi velesile prisodile tudi slovenski del Koroške Av-
boj proti starim številkam, ki kažejo tako jasno na nemško nasilnost, tudi priča, da se Nemci niso prav nič poboljšali, če ostane Koroška pod nemško Avstrijo, bodo vse storili, da še ostanek Slovencev čimprej ponemčijo.	■ ...
------o.—■-—
Otrok vprašuje
Sedi mati v deželi solza, vzdihov in molitev. Večer je in mrzla je peč, kamor se je prislonila. Oko ji gleda v daljavo, skozi narahlo zaledenelo o-kno, kje se na Steklu v mavr-činih kolobarjih še nakazujejo zadnji obrisi ugašajoče zarje. Sedi mati in z roko privija k sebi tistega kodrolasega Mark-ca, ki se ne spominja očeta, saj je bil še v zibki takrat, ko ga je bil pokrižal in odšel z drugimi sto in sto, ki so tudi odšli! Odšli . . . Markec zdaj še ne ve, čemu so odšli, pa nekega dne se bo tudi njemu posvetilo in bo vedel. Takrat ne
.bo na vprašanje, ki mu ga vča-striji. Drugi se čudijo, s kakim sih za3tavi maMca, pa tetke in
siti na’ takega človeka,” je tar- jok prej prisiljen, razjokala se
nala, “ko sem imela snubačev
na izbiro! Če bi bila vzela najslabšega izmed njih, bi bila še vedno na boljšem, kakor pa sem sedaj!”
Te besede pa seveda niso bile po tem, da bi bile potolažile Florijana, zato tudi on zopet odvrne:
“No, tisti snubci, ki si jih imela ti, so bili pa res kdo ve kaj! Kar vzela bi bila tistega postopača, . . . tistega hinavskega Huber j a, . . . ubijalca tistega! Potem bi bila pa res ti ciganka! Saj se vlači on zmeraj po svetu kot cigan!’’ •“O joj, o joj, zdaj me zmeraj pa še s ciganko!” zažene jok in krik mlada žena, nalašč preobrnivSi mojževe besede in ne meneč se za to, da ji je samo vrnil, kar mu je bila pred kratkem ona vrgla v obraz.
Florijana je to preobračanje njegovih besed še bolj razkačilo. Poseže po sekiro, ki je ležala pod pečjo in steče ven-kaj pod okno. Tu je rastla mlada, tanka lipa. Florijan zamahne enkrat, dvakrat in drevesce se zvrne po tleh. Nato stopi k oknu in zakliče svoji ženi:
“Sem pojdi in poglej! Zdaj
uspehom bi mogla Jugoslavija to storiti. Izzvala bi brez dvoma Ameriko in ta bi kljub kakšnemu sovjetskemu vetu že znala spraviti Tila iz Koroške. Vendar je nekaj ljudi, ki se tega boje.
MIŠLJENJE SLOVENSKIH KOROŠCEV je precej jasno. Vsi bi radi pod Jugoslavijo. Hoteli bi biti združeni z ostalimi Slovenci. Zlasti doba Hitlerjevega nacizma je vse izučila, kaj se pravi biti skupaj s temi zagrize, nimi Nemci. Vsi pošteni pa se tudi boje take Titovine, kakoršna je sedaj. Na drugi strani pa si mislijo (po našem mnenju upravičeno), da bo že enkrat minila in da
dedek: “Markač, kje je pa očka?”, odgovarjal samo s tisto besedo, ki mu gre zdaj še tako težko iz ust: “Talija!”, marveč bo povedal, da je očka daleč in da je daleč zato, ker je njega, Edija in Majdo in Janeza ljubil preveč, da bi bil mogel ostati .. . Prede mati z mehko roko po kodrih mlajšega, v drugo pa objemlje Edija, ki je že starejši in se očeta še spominja. Janez in Majda sta še v šoli in dokler ju ne bo, materi ni treba k delu.
Pa se Edi zamisli in vprašuje zvedavo, skoraj zasanjano:
“Mamica, kje na jfeiWiia?”
1J1,” ae nasmehne in objame dečka še bolj. “Ponoči,” nadaljuje pritajeno, skrivnostno, da se malemu zavzeto širijo o-čke, “ponoči so tam svetle zvezde, ki prav nizko svetijo, da se vsa zemlja blišči, kot če pri nas mesec posije na snežec tam v bregu. Takrat tudi tam vsi spe in sanjalo.”
“Očka tudi?”
“Tudi očka ...”
“In o nas sanja? 0 meni, mamica?’ ’se brž spomni nase, fantiček.
“O vseh nas sanja, tudi o tebi.”
Potemj je tiho vse. Markec dremlje in očke se mu v dre-moti veselo nasmihajo. Edi vrta in rije v svoje nejasne predstave o tej čudni deželi Italiji, kjer mora biti dobro, lepo in toplo. Saj mamica tako pravi, mati pa strmi v noč, ki neslišno, poljublja vsak kot in sleherno bitje in v svojem poljubu nosi mir in sanje, ki bodo umirile vse, prav vse. Nič ni v nji žalosti, trpečih vzdihov, sama toplo, predana ljubezen jo živi, do njega, ki ga bo čakala vse dn|in ga bo dočakala, tako trdfa je njena vera, pa do teh drobcenih, ljubkih črvičkov, ki jo naprej in naprej vprašujejo za očetom in samo o njem hočejo govoriti.
čez čas pa se zopet zavede Edi in spet zašepeče materi na uho tisto vprašanje, ki ga je čula že toli tolikrat iz ust vseh treh, onih dveh, ki sta zdaj v šoli, pa tega, ki jo zdaj vprašuje spet:
“Mamica, kdaj bo prišel očka?”
“Očka . ..” Samo to še odgovori mati, več ne more; pa tudi če bi mogla, bi ne znala odgovoriti. Res, ko bi tega vprašanja ne bilo, bi še vse kako šlo, tako pa vse zastane in vse obnemore. Otrok pa misli, da u mati tjjče povedati, ker mu
zavzet ogledoval na podstrešju tam na prečnem tramu. Kdaj bo tisto, kar mamica trdi, da bo očka prišel, pa Edi ne more in ne more umeti? Pa se zamisli, ker si je oboje po svoji čudni negotovosti tako na las podobno in vpraša v prepričanju, da je pravo uganil in da bo zdaj mamica vedela odgovoriti :
“Mamica, ali takrat, ko bom velik?”
Mati pa se nalahko nagne čisto k njegovim očem in ga poljubi, kot bi ga hotela tolažiti: “Oh, Edi moj, prej, prej
»» *
“Potem kmalu, mamica?” je deček ves srečen.
“Kmblu, Edi.” Kaj mu je hotela drugega odgovoriti kot to, da kmalu, kmalu, če tudi sama kaj malo verjame, da bo tako.
Edi je potolažen, sicer čisto potolažen ni, a vsaj nekaj trdnega je zdaj v njem, kar mu bo govorilo kar naprej — da bo kmalu. Mati pa dobro ve, da ne bo dolgo, ko bo tudi na ta “kmalu” iskal odgovora: kdaj?? ... Ne moti se prav nič, kajti Edi se je nenadoma domislil, da mora ta kmalu i-meti tudi čisto določno ime, ki naj že bo nedelja ali Velika noč, ali sam ne ve kaj. Ve pa, da nekaj mora biti in tisto nekaj, kar naj bo že ime dneva ali noči, kakor že, hoče vedeti. Mamica bo že vedela, saj to se je bil že sto in stokrat uveni, da mamica vse ve.
“Mamica, kdaj bo pa to: kmalu? Ali jutri . . .?”
“Ne, jutri še ne, Edi!” mu odgovori mati s tiho bojaznijo, da bosta naštela do tam, kjer ne bo več odgovora.
“Potem v nedeljo, mamica,” vpraša otrok še bolj živo.
Materin glas pa je vedno tišji, kajti vse kar govori, mora odgovoriti z — ne.
DELO DOIIJO
VK POMOČNIC ZA (AFETERUO
SE SPREJME
Delo je v čisti, fdyayi okoliši
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plači
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
•oba 901
700 Prospect Ave.
Za tovarniška dela
Lahko delo v veliki pivovarni na vzhodni strani stalna dela v oddelku za pošiljanje in napolnjevanje Dobra plača od ure.
Zglasite se v
Carling’s
Brewing Corporation of America
E. 93rd in Quincy.
DO YOU GET
VITAMINS?
W court* you do. fcerybodydoj*>' Couldn't llvu dthoy didn't. The qutstion la, do you g®* ENOUw* Vhomln«? A groo» many pooplf do not, and m a mM, foot o»
ohe^Iday
mnfnnSlifM®
A tingle One-A-Oay (brood) Mul-tipi« Vitamin CapwM **y day. furnish* »h« bask dotty qua*«, fl* of tho ttvo vitamins whoso r* quiroments In human Mfirtoo* om known.
Got Ono*A»Day (brand) Mm Vitamin Copwt* * 1** M tort.
Milts mQMTQW wa
je zdaj prav od srca. Očitala
si je, da ni govorila z možem drugače in da mu je dala s svojimi odurnima besedami povod, da se je tako raztogotil.
Dolgo je čepela in premišljevala, kaj ji je storiti. Vlekla je na uho, ali se ne bliža od hiše sem kdo in če je le nekoliko zasuštelo po grmovju, se je zdrznila, misleč, da kdo prihaja. Toda pričakala ni nikogar in morala se je odločiti za to ali ono.
“Najboljše bo, če se vrnem,” reče po daljšem preudarjanju sama sebi.
Zavedala se je zlih posledic, ki so morale nastati za njo, a-ko bi skončala igro, katero je bila začela igrati. Da bi zapustila moža, na kaj takega resno nikdar mislila ni in prestopila je prag svojega novega doma le, ker je bila uverjena, da mož prihiti za njo ter ji ponudi desnico v spravo, kakor se je to že čestokrat zgodilo. Ko pa je zdaj uvidela, da se je v svojih upih varala in da je vzel mož vse resneje, nego ji je bilo ljubo, je bila v največji zadregi. Če bi se bila vrnila, bi bilo to toliko, kakor da bi se možu predala na milost in nemilost, zoper to pa se je protivil prirojeni ji ponos. Ponižati se, to ji je bilo najhujše! Rajši bi bila videla, da bi bil mož prišel s palico nad njo in jo gnal do: mOv. Da, baš to bi ji bilo morda še najbolj po volji! Tako bi bila zopet doma, a imela bi bila vendar vzrok, kazafi se užaljeno. Bila bi se potem lahko še nadalje kujala in prej ali slej bi bil moral mož pristopiti k njej ter ji privoščiti prijazno besedo. Tako bi bila dosegla vse, kar je prijalo njeni ni-čemurnosti. Njen mož bi bil zopet ponižan in ona bi lahko zopet pokoncij nosila glavo. Toda danes kar ni hotelo iti nič po njeni volji. Moža ni bilo in ga ni bilo! Postajalo ji je čim dalje tesneje okrog srca iu bolj in bolj je dvojila, kaj naj stori
svobodno dihati ter da bi se tudi
koroški Slovenci v tej zedinjeni Sloveniji najbolje počutili.
PLEBISCIT? — Značilno je, da se za plebiscit sedaj nihče ne navdušuje. Ne Nemci, ne Slovenci. Nemci vedo, da Korošci
:as spregovori, tako čudno
govori, da se svoj« lastnega glasu skoraj prestraši:
‘'Daleč, da-leč, Edi. . .” “Kje pa je to — daleč, mamica?”	1
“Ne vem, otrok moj!” Ve že,
še niso pozabili dobe Hitlerjeve, a povedati je težko, tako straš-
in se boje da bi tudi kak Nemec glasoval za Jugoslavijo, zlasti komunisti. Slovenski partizani pa se boje, da jih ljudje že preveč sovražijo radi njihovega terorizma in bi glasovali bolj proti Titovini kot proti Jugoslaviji, pgleg tega se komunisti vedno izogibajo vsakih svobodnih volitev, in tako tudi vsakega svobodnega plebiscita LJUDSKO ŠTETJE. — V tistem delu Koroške, ki ga zahteva Jugoslavija, je bilo po avstrijskem štetju leta 1846 okoli 95,000 Slovencev, če računamo naravni prirastek to znese 120,-000 — 130,000 ljudi. Kasneje so Nemci začeli z vso silo ponemče-vati in tudi potvarjati številke ljudskega štetja. Sedaj se Nemci upirajo tudi številkam ljudskega štetja leta 1846 in hočejo dokazovati, da ne drži. V sto le-
no težko praviti otroku, ki bi rad čul o očetu.
Pa mali se ne da kar tako-ugnati. Neugnano vprašuje vse dalje.
“Saj veš, mamica! Povej, kje je. Saj praviš, da je očka tam ...’’
Kaj naj zdaj stori mati'? Z desnico privije Markca čisto k sebi, ker mu je glavica že omahnila in dremlje, in odgovarja kot v sanjah.
“Daleč, je daleč, ti pravim. Vsaj tako daleč, da bi majcčn kot si, hodil tja.prav do pirhov in še čez, če bi se namenil tja. To je čudna dežela, vsa drugačna kot naša. Nič* ni snega in mraza tam kot je tu pri nas, samo sonce, samo božje sonce ves ljubi božji dan!”
“Pa ponoči tudi, mamica?” “Ponoči pa sonce tudi tam
tih so Nemci veliko dosegli s po- spi, kot pri nas in po vsej zem-
“No, mamica,” jo zdaj povleče'za roko, “povej, kdaj bo prišel očka ”
Joj, ko bi mati vedela kdaj! Kako rada bi mu odgovorila, sploh bi ne čakala, da bi to vprašal ne ta, ne oni. Nič! Kar sama bi jim povedala,” srčki moji, oče bo prišel jutri, pojutrišnjem, v nedeljo, o Veliki noči, bo prišel.” Tako pa ne more, ker ne ve. Ve samo, da bo nekoč prišel, ker to veruje. In ker ve san* to, tudi odgovori tako:	/
"Prišel bo, Edi.”
Te besede pa je Edi že tolikrat čul za odgovor na svoje vprašanje, da jim prav težko verjame. To je prav kot tisto, kadar mu kaj zaželjenega obljubljajo, pa pravijo: "Ko boš velik, veš takrat . . .” Kdaj bo Edi velik in kako je sploh to— biti velik? Trga in veže spet svoje misli, da se mu zmedejo kot svitek volne, ki se je bil zakotalil pod mizo, se ovil krog stolov in obtičal nekje za pečjo, da je vsa dolga nit, ki se je bila odvila z njega, prepregla tla ko pajčevina, ki jo je bil zadnjič kot v deveto čudo ves
“Pa o Veliki noči?" je deček
v^ v ognju.
“Morda, o Veliki noči. . .” “Mamica, povej no, kdaj? Saj Velika noč, praviš, bo kmalu. Bo prišel o Veliki noči?” “Ne vem, sinko zlati,” in zajoče, ker zares ne more več odgovoriti. Topla solza je kanila dečku na lice, iz materinih o-či topla, mehka solza. Zdrzne se otrok, sam se iztrga miateri, potem pa jo objame močno, močno; “Ne mamica, ne! Jokati ne smeš!” In čez čas doda, kot da je nekaj vanj posijalo, kar še ne pozna: “Saj bo prišel očka, mamica, kmalu bo prišel, prej ko bom velik bo prišel!”
Mati pa zajoče še bolj. A zdaj ne joče več iz grenkobe, zdaj joče nad vero, ki je v otroku . . .
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93(4c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri -Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(80);
Kupujte Victory bonde!
HALI 06LASI
Ladja nov dom. — Pomanjkanje stanovanj ni samo v Zed. državah, ampak je tudi onstran morja. Marcel Sauduoy, vetentn tv obodne Francije, je poveljeval malemu torpednemu čolnu v vojni. Sedaj pa si je kupil tak angleški čoln, da bo njegova družina imela ne samo stanovanje, ampak se bodo tudi lahko odpeljali po morju v razne kraje. Čoln je zasidran nareki Seini a Parizu. V ozadju je iodeti tnost Alexandra lil.
Stanvanje iščejo
Tri odrasle osebe bi rade dobile v najem stanovanje 2 ali 3 sob kje v clevelandski naselbini. Kdor ima kaj primernega za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
(Apr. 23, 25)
Za eno družino
Naprodaj je velika hiša za 1 družino, 4 spalnice, kubinja s ploščami obložena, enako kopalnica, parna gorkota, komb. okna., lot 70x970; okrog 40 sadnih dreves, trta, kokošnjak. Pravi dom za človeka, ki ima rad velik prostor. Pripeljite se do 33001 Vine -St., in si sami oglejte. Cena je $18,000.
(Apr.21,28,25)
Kadar potrebujete zavarovalnino
prot! ognju, viharju, u avtomobile, Alp* Itd, ae lahko In aanedjlvo obrnete qq
L Petrich-IY1874
UMI K1LDESR AVL
Sprejme se takoj carpenterje
Sprejme se foremans in carpenterje za delo na vzhodni in zapadni strani mesta; delo na novih hišah; bonus ob večerih. Pokličite LI 3338 ali GL 6947 in vprašajte za Mr. Morrison. (82)
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Mlad zakonski par z 1 otrokom išče stanovanje 5 do 6 sob. Povejte na 996 E. 77. St. ali pokličite med 5 in 6 zvečer HE 7910.	—(80)
Fnrnezi
Novi furnral n premo«, ode,
gorko vodo ali Pira. Resetting tli - CJMunJo M premenjamo §tare na olje Thermoatat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. - BN NT! Govorimo staramo (if
Stanovanje išče
Starejši zakonski par i$če stanovanje 2 ali 3 sobe v okolici St. Clair Ave. če ima kdo kaj primernega, naj pokliče EN 9138.
-(81)
....... k , '------------
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
UGHT EXPRESSING
1024 E. 114 St.
EE SS80
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23, 1947
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»$
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC
Po gošči je vendar nekaj šu-motalo. Ali je lačna zver, ali je hudoben človek, ki mu grdobij za danes še ni zadosti? Kar se razgrnejo veje, na cesto stopi velika, močna ženska in se ozre. Oči je n^orala biti dobrih, precej se je namerila h Krištofu Planini in Mihaelu in počenila ob njima.
“Tujca sta, najbrže hudo ranjena, pa živa še,” je mrmrala. “Ali je še kdo kje?”
Hitro je pregledala vzdolž ceste, pa ni bilo nič. Prctek-nila je še goščo in našla nezavestnega Zlebbra.
Silna ženska ga je pobrala kakor negodnega otroka in ga položila kraj ceste.
“Tu naj te najdejo, če jim je kaj zate, seme malopridno,” je dejala in se vrnila h Krištofu in Mihaelu in ju še enkrat otipala za ranami.
Krištof je imel prebodeno ramo, zrušil pa ga je trd udarec po glavi.
“Hudo si jo dobil, pa izlizal se že boš, če me boš slušal,” mu je tiho govorila, kakor mati bolnemu otroku.
Mihaela je izpodnesel čekan, ki ga je na glavi kljunil bolj
HELP WANTED—FEMALE
Laundry Work
Experience Not Necessary Day or Evening Shift
-----Work-----------
ploskoma ko z ostrino in ga o-mamil in precej ranil.
Ko ga je ženska obračala in obtipavala, je vzdihnil in se je osvestil.
“Kaj je ” je dejal, kakor bi ga bila zbudila iz spanja.
“Mislim, da ne bo hudega,' mu je nasmehoma odgovorila, kakor bi jo bil vprašal po tem.
Oprl se je na komolec in se zavedel,
“Kje so tovorniki ” je vprašal. “In kje gospodar?”
Bolečina na glavi je bila vendar prehuda:	omahnil je na
pleča in zamižal.
“Tako ne bo nič!” je ženska odločno rekla. “Poskusi vstati!”
Bil je kakor otrok. Bolelo ga je, pa slušal je in napel je vse moči, da bi zuznil kvišku.
Zenska ga je podprla in postavila na noge.
“Stoj 1” je rekla. “Ne o-
Hourly and Piecework Rates Music While You Work See Mr. Kraft
WEST END LAUNDRY
10610 MADISON AVE.

mahuj mi, če ne, te pustim zverem, boš videl!”
"Bog te je dal — kdo pa si, o ženska?”
“Rodana mi pravijo. Pa le stoj, priložnosti bo dosti, da me boš bolje spoznal.”
Bal se je vendar, vsega se je bal, ženske, njene pretnje, noči in zveri. S trdno voljo se je obdržal na nogah in videl, da 'se je ženska sklonila še k ne-komiu.
“Joj, saj to je gospodar!” je vzdihnil, ko so ga oči bolj ugenile, ko spoznale.
“Ti in tale pojdeta z mlenoj,” je ženska dejala. “Dom mi je prav blizu v hosti. Glej, da boš » dobro hodil, tegale bom pa nesla, ni drugače.”
“Še vzdigneš ga ne, nikar da bi ga nesla!” je dvomil.
Najprej je pobrala Krištofov rapir, ki je ležal blizu ranjenca, in ga dala Mihaelut
“Na, opiraj se ob tole! Še prej pa vsaj toliko pripazi, da mi dedec ne omahne po strani. Pazi, ko ga dvignem cucora-mo.”
Ženska se je pripognila in oprezno dvignila nezajjednega ranjene^, ki je bil ves mehak in težak.
Zlezla je podenj in ga že i-mela cucoramo.
“O ti galijot babji!” se je ranjeni sluga začudil.
“Zdaj pa kar ža menoj!” mu je velela in tako pripogniv nesla ranjenca, da ji je na hrbtu bolj ležal ko sedel. Hosta je vzela vse tri.
Pod Peščenjekom so tlačanski mladeniči zbrali natovorjene konje, kolikor se jih ni razteplo v temo in Bog ve kam. Ko je bilo tam gori vsega konec, sta tudi Majnhalm in Henrik z vsemi drugimi piušla tja dol. Henrik in oskrbnik Hart-vik sta bila ranjena, pa ne zelo, en hlapec je bil ubit, Zle-bora in Hotimira ni bilo odni-
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA
David Wretscko
ki ie premini] djne 21. aprila 1936.
Drapi soprog in ljubljeni oče-! Danes ob blagem spominu enajste obletnice močno žalostni klečimo na Tvojem grobu; solza nam moči oko in rosi zeleno trato, katera krije naš ubegli up in nado. Snivaj v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, O.. 23. aprila 1947.
Malo pred njim je v isto smpr hitel tudi Budislav in si izbral na križpotju v Dednem dolu.
“Do ljudi moram, da mi jutri pomagajo odtod,” je vedel in prišel h kresu.
“Srečen, vesel vam bodi kres tudi leto osorej in vselej!” je pozdravil, ko je iz teme stopil v svit ognja in se je ples okoli kresa za trenotek ustavil.
“Pozlatila se ti usta!” se je Ljubin zahvalil in vprašal: “Kdo si? Iz teh krajev nisi.1
Budislav je naglo povedal, kdo in odkod je, zakaj je tu in kaj bi rad.
“Najprej te bo treba skriti,” je Vitogoj menil. “Če te grajski izvohajo, ne boš tako kmalu spet videi Krke ali pa nikoli več!”
Te misli so bili vsi in prikupni mladenič se je smilil vsem.
“Kar z namii pojdeš, pa je,' je Ljubin dejal. "Nihče te ne bo našel, tako te bomo skrili.’
Živovit, odrasli sin svobodnjaka Gorazda, je ves čas molčal in opazoval Budislava; zdaj je rekel: “Stojte, poslušajte še mene! Če pojde z vami, bo gradu preveč na nosu, preblizu ste mu. Z menoj naj gre, v hiši mojega očeta je varen, pa če se ves grad postavi na glavo.”
Tako je moško dejal in smehljaje se segel Budislavu v roko.
"Ce ti je prav, kar pojdiva,” ga je povabil. “Najbolje bi bilo.”
“Saj r^s!” je Ljubin pritegnil.
Medtem se je tudi Hotimir pritihotapil v bližino kresa in videi Budiplava, ki ga seveda ni poznal.«
“Najbrž je ubežnik, kdo iz-rrjed tovornikov,” je mislil in se ni upal dalje. Sram ga je bilo, da bi se ob kresu pozdravil s človekom, ki bi ga bil še prav pred kratkim smel potolči.
Le od daleč je gledal Živko, svoje in njene starše in sosede in poslušal mladenke kresnice, ki so hodile ob bližnjih njivah in prepevale kresne pesmi.
“Nič, na grad pojdem!” se je naposled odločil. “Nemara, da bi me jutri iskali, če so me nocoj pogrešili.”
In je šel.. Ko je prišel gor, so hlapci baš prinesli Zlebora. Hudo se je prestrašil.
“Preveč sem ga, ubil sem ga!” ga je žgalo v prsih, da bi bil prav lehko tulil.
Ko so mu povedali, da se že zaveda, je šele šel domov in se skoraj kesal, da ga ni huje ranil.	* * ijJJfll
“Škoda, dvakrat bi bil moral pritisniti! Imel sem ga pod pestjo, pa sem ga vendarle premalo zmehčal! Jutri že lehko spet neslanari.”
Kres je ugašal.
Moški so si iz njega vzeli po en ugasel ogorek. Doma ga je treba vtekniti strehi v kap, da se do leta osorej odžene pogubni pogor.
Ženske so pobrale šopke ivanjskih rož in liste habata. Tudi vse to se mora zatekniti v streho, da besi, uroki in kostne bolezni ne pridejo do ljudi in do živine.
“Če sta kresni ogorek in i-vanjska roža v strehi, ne trešči vanjo,” jih je opominjal Ljubin.
Živka je ves večer močno pogrešala Hotimira. Do zadnjega je upala, da bo vendarle pritekel odkod. Prav potrta je z
drugimi šla domov. Današnji do srce spet začelo upati, ko ji
dan je bil zanjo nesrečen in o-tožen. Grajski Zlebor in tista strašna nevestina dolžnost do gosposke sta ji ga onečedila in čisto priskrunila. V, otožnosti je bila skoraj že obupala, da bo kedaj žena Hotimiru.
“Pa Bog vedi —?” ji je mla-
je bilo najhuje. “Nemara, da oče in mati pravijo prav, češ, naj se nikar ne bojim. — Kaj, ko bi mi ga čari nocojšnjega skrivnostnega večera hoteli pokazati?” se je spomnila že napol vesela.
(Dalje prihodnjič.)
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride

koder. MajrtHalm je trdo gledal.
“Pojdite in pritenknite vso goščo tam okoli, da ju najdete!” je ukazal nekaterim hlapcem. "In glejte obenem, ali se, ni še kateri tovorni konj kam j zateknil!” jim je naročil in z; vsemi drugimi odšel na grad. |
Hlapci so našli omedlelega) Zlebora, po Hotimiru pa ni bi-j lo ne sledu ne tiru.
Hotimir jo je ves čas tistega« “boja” tako utegoval, da ni ko-j mu prišel med pesti in da je naposled le spodrecal Zlebora. Potlej jo je na splav ucvrl y dolino.
Kres je v Dednem dolu še gorel.
Domov rta Norveško. — Trygve Lie, glavni tajnik VN, ki nam ga kaže gornja slika se je podal domov v Oslo na Norveškem. Z njim na sliki je njegova hči Guri.
SAY IT WITH FLOWERS
d* •
EtSCfe
f ' W
’V«-


Chicagu
Naiim naročnikom
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor budi | za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na-| slovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-
' se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 61st St.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAIN1 (0.
6605 ST. CLAIR ATENCE
FRANK CVELBAR, lastnik.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki je za nas skrbelo do zadnjega dne. Eno leto že Te krije zemlja, ko ločili smo se le za čas. Tam Tebi lepše sonce sije, kjer je pravi dom za nas. Bog Ti daj plačilo, ko svetu že si dal slovo, ljubi soprog in dragi oče: Spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
MARY GORNIK, soproga, SINOVI in HČERE.
Cleveland, 0., 23. apr. 1947.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE PRELJUBLJENE • GA SOPROGA IN OČITA
Anton Starc
ki je umri dne 23. aprila 1946. Kako pozabit to gomilo, kjer blago troje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali:
PRANCES STARC, soproga,
SIN in HČERE.
Cleveland. O, 23. apr. 1947.
John Gornika
ki je umrl dne 23. aprila 1946.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE PRE-LJUBLJENEGA MOŽA IN OČETA
UČITE SE AN6LEJCINE
iz Dr. Kanovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
MR’
§2.00
“INGUSH-SLOVENE READ:
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St Clair A ve.	Cleveland, O.
Ne čakajte, kadar imate
čut, Raeiai prijemlje eUrcst. to teko kontrolirate vodo. to vas peto v meborju, to imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete tile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k adravniku, ki Ima IS let uspešne Izkušnje v bolnišnici v teh bolemlh. Govorim slovensko.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
Ul CITIZENS RLDGh SM EUCLID AVE.
TELEFON MAM MU
Uradne ere: H to 4 rasen ob sredib la »• docovora