"tS^S?" Leto LX1I. steu. Z18 V UuMionl u torek 24. septembra 1929. Ceno Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrstDin 2.50,- večji inserati petit vreta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inieratni davek posebej. >Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Glasilo podkancelarja izreka nezaupnico kancelarju Streeruwitzu in zahteva njepov odstop - Vodja Heimwehra dr Steidle napoveduje bližnji prevrat v Avstriji, ako se parlament ne ukloni „većini" - Ali je kancelar Streeruwitz na strani socijalnih demokratov? Dunaj, 24. septembra. Vsa zna* menja kažejo, da se položaj v sosedni Avstriji bliža svoji kritični točki. Še pred par dnevi so listi poročali o bližnji demisiji avstrijskega kancelar ja Streeruwitza kot o govorici brez vsake podlage. Sedaj je tudi v tem pogledu nastopil nepričakovan preobrat. Danes objavljata tako organ Velenemcev »Deutschosterreichische Tageszeitung« kakor glavno glasilo »Landbunda« in njegovega voditelja sedanjega podkancelarja Schumija »Neues Extrablatt« skoro enako glaseča se članka v kate* rih napadata kancelar ja Streeruvvitza in mu kratkomalo izrekata nezaupnico. Domovini zvesto prebivalstvo, pišeta oba lista skoro doslovno, nima več zaupanja v kancelar ja Str eeruwit za. V sedanjih časih, ko gre za najvažnejše ustavne socijalne in gospodarske odločitve, pa je tako zaupanje od strani domovini zvestega prebivalstva prvi pogoj za vodstvo državnih poslov. Se* daj je nastopil za vse domorodne or* ganizacije čast ko je treba pograbiti položaj z vsemi razpoložljivimi sred= stvi. Državni kancelar Streeruwitz je že zamudil pravi trenutek in je s svojo popustljivostjo dokazal, da ne more voditi avstrijske politike v tako važnih časih. Streeruwitz je v zadnjem času svoje dolžnosi preveč zanemaril in tra= tU čas z malenkostmi. Oba članka sta vzudila v dunajskih političnih krogih ogromno senzacijo. Zatrjuje se, da je sedaj kriza avstrijske vlane neizbežna in da se bo to spoznalo že na njeni prvi seji, ker bo moral državni pod* kancelar Schumi zagovarjati svoj, kakor trdijo socijalni demokrat je, neloja; len nastop proti svojemu nadrejenemu državnemu kancelar ju Streeru\vitzu. »Neues Xfcriener JournaU objavlja na prvem mestu članek pod naslovom »Gospod Streeruwitz — ne bodite po* lovičar!« List poziva državnega kance* /ar/a k energični akciji in odložitvi v ustavnih vprašanjih. Članek se zakfju* Čuje nato z ostrimi napadi na kance' larja Streeruwitza, ki je baje poleti zagrozil z državnim pravdništvom predstavnikom glavne industrijske zveze, ker so hoteli podati v javnosti izjavo proti socijalni demokraciji in v korist »Hemvvehra«. Kmalu zatem pa je Stree= Pred kritično nedelje v Avstriji Pohod »Heinrvvehra« na Dunaj. — Pred novimi spopadi mora ar - histov in socijalistov. — Dunaj, 4 sept. Za nedeljo je sklical »Heimwehr« velika zborovanja v okolici Dunaja, v Modlingu, Pochlarnu in Zwettlu. Socijalni demokrati so sklicali do vsej Avstriji 700 manjših zborovanj, da bi tako s celo vrsto svojih »posadk* in »Dredstraž* preprečili vsak poizkus *Heimwehra<, na-•praviti pohod na Dunai. Voditelji »Heim-we>ara< so včeraj izdali objavo, v kateri zamkuiejo, da bi njihova nedeljska zborovanja imela namen, prirediti Dohod na Dunaj. Oblasti so za vsak slučaj ukrenile potrebno, da preprečijo izsrrede. — Dunaj, 24. sept. - Desničarski listi skušajo sedaj zvaliti krivdo zaradi nesmotrenih izjav voditeljev »Heimwehra< in njihovih groženj, ki so skoro rodile gospoda rsko-finančni bojkot Avstrije od velikega svetovnega kapitala, na tuie dopisnike listov, ki so poročali samo to, kar so člani *rfeimwehra< pisali. Klerikalna »Reichs-post« si je izbrala za cilj angleškega novinarja--Gedyj a. dopisnika »Daily Telegra-pha* ter madžarskega emigranta Erdedvja, dopisnika --Lidovih novin«, ter celo zante-va, naj se proti njima odločno nastopi. Medtem pa se je zvedelo, da je znani nemški pučist major Pabst, ki je bil eden glavnih voditeljev Kappovega puča in ki ie pobegnil v Avstrijo, da bi od tu s podpiranjem avstrijskega monarhizma pomagal monar- histični stranki v Nemčiji, —* in nemški monarhisti podpirajo s težkim denarjem monarhistični pokret v Avstrii. — brez Vednosti vodstva »Heiimvehra« vtihotapil v innsOruŠki list xHeimwe'nra« znani proglas »Letzte VVarnung*, da bi tako postavil politično vodstvo pred gotovo dejstvo. Čeprav je major Pabst kot vojaški organizator dula *Heim\vehra* v Avstriji, vendar so se politični voditelji streznili, ko so videli posledice v inozemstvu. Zato se na sobotni skupščini »Tieimwehra* štajerski voditelj dr. Pfrimer ni niti pojavil, a dr. Steidle se ni upal objaviti programa »Heim-wehra« o ustavni reformi. V listu -Neue Freie Presse« pa piše neki klerikalni voditelj, da je baje Streeruwitzu uspelo preprečiti nepremišljene korake in akcije »Heinr^vehra^, ker ie zagrozil, da bo sicer demisijoniral. Veliko vprašanje 5e. ali bi bili krogi v Nemčiji, ki finansirajo pokret »Hetmwehra«, zadovoljni z mirnim razvojem dogodkov v Avstriji. Vsekakor pa obstojajo v »Heim^'ehru* razne struje, med katerimi skupina za mirno rešitev ustavnega vprašanja v Avstriji- ni najmanjša Tako ie včeraj aarlberški kapetan dr. Ender izjavil. da obsoja prevratne poskuse »Heimwehra*. Z njim soglašajo tudi organizacije »Heinnvehra" na Aarlberškern. Francosko - italijanski sporazum za Sredozemsko morje Pariteta pomorskega oboroževanja Italije in Francije v Sredozemskem morju Pariz, 24. septembra. »Intransinge- I stalno odklanjala in se sklicevala rta anu poroča, da ie bil med Muissolini- svoje pravice in svoje velike kolonijal-jem in Briaradom dosežen v pomor- ne interese; ki zahtevajo močno vojno skem vprašanju popoln sporazum. Po- j mornarico. Italija se je sedaj.na drugi gajanja med obema so se vodila po- strani obvezala, da bo podpirala Fran-tom italijanske delegacije v Ženevi, cijo na bližnji pomorski razorožitveni Bnand je pristal.na zahtevo Mussoli- konferenci v vseh vprašanjih ter s tem niif lx Priznal pariteto v pomorskem podprla njeno stališče napram angle-oboroževanju med Italijo in Francijo, ško-ameriškemu bloku. Francija je doslej to zahtevo Italije 1 . Vzpostavitev diplomatskih zvez — London, 24. septembra. Prvi sestanek sovjetskega poslanika v Parizu in angleškega zunanjega ministra Hendersona se je vršil danes opoldne. Na tem sestanku sta oba državnika razpravljala o načelih, po katerih naj se vzpostavilo diplomatski stiki med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Venizelos bo pesetil tudi Prago — Atene, 24. sept. »Etnos« poroča, da bo Venizelos po odhodu iz Berlina posetil tudi Prago. Dunaj in Budimpešto. V Varšavo ne bo mogel iti, ker bi se prekasno vrnil v Grško, zato pa se bo pismeno opravičil poljskemu predsedniku Moszicziskemu ter napovedal svoj poset za kasneje. ruwitz še aktivnejše nastopil proti »Heiimvehrom« ter s!Heimwehra< in ga obsodili. — Ženeva, 24. seftksrrtbra. Vodja avstrijskega »Heimwehra< dr. Steidle objavlia v »Neue Zuricher Zeitung« članek, v katerem priznava, da bo odločitev v Avstriji padla v najkrajšem času. Dr. Steidle zavrača iz umljivih razlogov govorice o meščanski vojni v Avstriji, češ, da ie to fantazija, k] se ji vse stranke v Avstriji odrekajo. Na to pa priznava dr. Steidle da zaupa »Heimvi ehr« v parlament, da bo rešil ustavno vprašanje t3ko, kakor zahteva večina avstrijskega prebivalstva. Če bi se pa avstrijski parlament, tako končuje dr, Steidle svoj članek, ne zavedal svoje dolžnosti napram večini in če bi manjšinska opozicija hotela vsiliti Avstriji svojo voljo, bo pač > Heirmvehr« prisiljen, da pozove prebivalstvo k odločilnim dejanjem ter v borbo za načela prave demokracije. Reorganizacija notranjega ministrstva — Beograd, 24. septembra. 30. t. m. stopi v veljavo nova uredba o organizaciji ministrstva notranjih poslov. Na podlagi te uredbe bosta ukinjena v ministrstvu noti anji.i poslov odseka za Slovenijo in Dalmacijo ter Hrvatsko in Slavoniio. Obenem bosta ukiniena inšpektorski odsek in komisija za ncrani^ upravo, ki preide'a v pristojnost spl^nera upravnega odseka. f%orfonsld za ns!es%$ke p — Lnodcn. 24. septembra. Snoči je imel vodja Židov dr. Weixmann dol2 razgovor s predsednikom angieške vlade Macdonal-dom. Dr. Weixmann je zateval od predsednika angleške vlade jamstvo za življenje in imovino židovskih kolonistov v Palestini. V poučrnih krogih se zatriuje, da je Macdonald pristal na stavljene predloge. Na podlagi' tega dogovora bodo angleške oblasti v kratkem reorganizirate policijo v Palestini ter jo izpopolnile z židovskimi oddelku V službo palestinske policije bo sprejeto večje število Židov. Obenem bo angleška vlada oiačila obrambne pasove v Transjordaniji proti eventualnim vpadom Beduinov iz Arabiie. Papež bo še letos zapustil Vatikan — Rim, 24. sept. Kakor se doznava, bo papež vendarle zapustil letos vatikansko ozemlje in sicer 21. decembra ob 50-letnici, ko je bral svojo prvo mašo v rimski cerkvi San Carlo al Gorso. Tega dne bo papež služil mašo v tej cerkvi, nakar se bo vrni! v Petrovo cerkev, da podeli vernikom blagoslov. Po ulicah bo postavljen gost špa-lir italijanske vojske, pri vhodu v cerkev San Carlo al Corso pa bodo papeža sprejeli visoki dostojanstveniki italijanske vlade, na čelu jim bržkone sam Mussolini. Letošnja zima bo izredno mrzla — Pariz, 24. sept. Po svojih točnih pro-gnozah znanj meteorolog Henrv Memerv iz observatorija v Talenceu je objavil obširno napoved vremena v letošnii zimi. Na podlagi teorije o solnčnih pegah pričakuje z gotovostjo izredno mrzlo zimo. Mraz v preteklem letu je bil uvod k abnormalnim vremenskim nzmeram. ki bodo trajale bržkone do konca 1. 1930. Glede na to se mora tudi računati z zelo vročim poletjem v prihodnjem letu. Francoski metereolog zaključuje svojo napoved z besedami: Navadne suknje v letošnji zimi ne bodo več nudile zadostnega varstva proti mrazu, tudi centralne kurjave bržkone ne bodo zadostovale. Trgovci s kožuhovino bodo rapravili izborne kupčiće, drva in premog pa bosta postala najbolj iskana predmeta na tržiSču Pred pohodom ruskih čet na kitajsko ozemlje Ultimat sovjetske vlade. — Ruske čete bodo vkorakale na ozemlje vzhodno-kitajske železnice, ako kitajska vlada ne sprejme sovjetekih zahtev. — Sanghai, 24. septembra. Položaj v rusko-kitajskem sporu zaradi vzhodno-kitajske železnice je neizpremenjen. NangkLnška vlada vztraja na tem, da se ■nadaljujejo pogaian-ia med kitajsko m sovjetsko Rusijo ne glede na pogodbo iz 1. 1924 in ne da bi bil prej imenovan ruski direktor vzhodno-kitajskdh železnic. Zastopnik ruske vlade Karahan je sporočil kitajskim oblastem v Mukče-nu, da bo sovjetska vlada prihodnje dni pozvala svoje čete, maj vkorakajo v ozemlje vzhodno-kitajske železnice, ako bi dotlej kitajska vlada ne sprejela sovjetskih zahtev ter pristala na ime-n ovan je ruskega direktorja vzhod: -kitajskih železnic. Po poplavah kolera in kobilice Po strahovitih poplavah v indijski pokrajini Sind uničujejo prebivalstvo epidemije, poljske pridelke pa kobilice — Bombav, 24. septembra. Pokrajmo Sind, kjer so pred kratkim divjale strahovite poplave, ki so zahtevale skoro 10.000 človeških žrtev, so zadele nove nezgode in strahote. Na vsem poplavljenem ozemlju razsajata malarija in kolera. Oblasti so odredile obsežne protiukrepe, ki pa ne morejo zadostno zaje-žiti razsajajoče epidemije. Razen tega so se pojavili v poplavljenih pokrajinah ogromni roji kobilic, ki groze uničiti ves preostali poljski pridelek, sivina je brez hrane. Prebivalstva se loteva obup. Povsod razsajata lakota in bolezen. Ni je skoraj hiše, kjer ne bi bilo po več članov rodbine bolnih. Priprave za kongres miru v Atenah 5- oktobra bo pričel z zasedanjem kongres miru, na katerem bodo razpravljali o vseh važnih mednarodnih političnih vprašanjih — Atene. 24. septembra. Atenski pripravljalni odbor za kongres miru je prejel od Društva narodov v Ženevi obvestilo, da se bo kongresa v Atenah udeležilo kakih 100 zastopnikov raznih narodov in udruženi. Kongresni pripravljalni odbor je sestali podroben program dela in prireditev, ki bodo združene s kongresom, ki bo otvor-jen 6. oktobra. Na dnevnem redu so vprašanja razorožitve, arbitraže. Briand-Kello-govega pakta, vprašanja narodnih manjšin in končno vprašanje evropske konfederacije in konfederacije držav sploh. Pripravljalni odbor je prejel že večje število predlogov. Znani ameriški pacifist !z policijske kronike Ljubljana, 24. septembra. Nedelja in včeraj sta bila dneva kolesarskih in avtomobilskih nesreč. 2e včeraj smo poročali o številnih prometnih nesrečah, davi pa so na policijo prispele tri ovadbe o avtomobilskih nesrečah. Ena se te pripetila na Dolenjski cesti, ena na Viču, tretja pa v Sp. Šiški. Sreča v nesreči je bila, da nesreče niso zahtevale človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda precej šnja. ker so se precej razbili vsi trije avtomobili. Večina nesreč se je pripetila radi neprevidnosti in prehitre vožnje. Včeraj opoldne je izbruhni! neznaten požar na Miklošičevi cesti. Goreti ie začelo v stanovanju Amalije Bambergove v Delniški tiskarni, kjer se je vnel pod. Domači so ogenj pogasili, še predno so prispeli gasilci. Pod se je vnel od vročine, ker je istega jutra dimnikar žgal saje v hiši. Posestnik Matija Kamnar, stanujoč v Sneberjih, je policiji včeraj prijavil, da pogreša svojo kravo, ki je snoči izginila s pašnika ob Savi. Krava je bila okoli 350 kg težka,, belorjavo lisasta, vredna okoli 2500 Din. Baje jo je po takozvani Simnovi poti odpeljal neki moški. Pot se cepi na Ljubljano in Domžale. V kateri smeri ie tat odpeljal kravo, ni znano, najbrž pa proti Domžalam, ker ga na poti proti Ljubljani niso opazili. O tatvini krave je bila obveščena policija, katere konjenica je za-stražila vse ceste, pa se ji dosedaj še ni posrečilo tatu izslediti Ko se je vračal v nedeljo okoli 3. zjutraj krojaški pomočnik Ivan Vreček v družbi dveh deklet iz Rožne doline v Ljubljano, ga je na klancu pred gostilno Zgonc ustavi' in brez vsakega povoda udaril livar S. S. tako močno po ustih, da mu je izbil štiri zobe. Junak teme ie pobegnil, prejme pa za svoje junaštvo nagrado od policije odnosno od sodišča. Poškodba je v zdravniškem spričevalu označena kot težka telesna poškodba. Mesarski pomočnik Ivan Petrič je prija« vil na policiji, da mu je v času od 21. do 23. t. m. neznan tat ukradel iz nezaklenjene garderobe na klavnici hlače, vredne 150 Din io platnen jopič, vreden 50 Din. >Jaz sem zastopnik »Elektrizitafi A. G. ABT Sani tast v Berlinu*, tako m je pred- Trvde. ki je že odpotoval iz Newyorka, je poslal obširen memorandum o pariškem Briand - Kellogovem paktu. Prof. atenske univerze Siropulos je vložil predlog o obvezni arbitraži in obvezni razorožitvi. Predsednik pripravljalnega odbora Papa-nastasiu bo govoril o konfederaciji narodov. V čast kongresistov bodo vlada in nekateri privatniki priredili več recepcij. Vrhu tega bodo kongresisti napravili vetje število izletov v razne kraje Grčije. Stavljen je bil tudi predlog, naj bi se na gori Lika-betos postavil svetilnik, ki bi svetil tekom kongresa in ostal tudi za bodoče kongrese v Atenah. stavil trgovski potnik Karol Deutsch, rodom iz Subotice, mnogim ljubljanskim zobotehni-knm, ki so mu nasedli in naročili pri njem razno blago. Deutsch je seveda zahteval tretjino ali pa polovico predplačila. Na ta način je oškodoval ve5 zobotehnikov. Policija j» namreč prejela te dni obvestilo, da j<> Peut?rh prebrisan slepar, ki ga radi tatrin in sleparije zasledujejo policijske obla*ti. Aretacija bivšega tatnika demokratskega kruha — Beograd, 24. septembra. Policija je aietirala bivšega tajnika demokratskega poslanskega kluba Frana Ivkoviča. Francoski državni proračun — Pariz, 24. septembra. Listi poročajo, da bo novi proračun za 3 miliiarde večji kot lanski. Vlada določa med drugim tudi 600 milijonov za vojno, mornarico. Sorzna poročila p LJUBLJANSKA BOBZA. Deviie: Amsterdam 22.805, Berlin 13.5225 —13.5525 (13.5375). Bruselj 7.8992,' Budimpešta 9.905 — 9.935 (9.92), Curih tOtM— 1007.4 (1095.9), Dunaj 8.00, London 275.23— 27^.03 (275.63), Newyork 56\ft3 — 5S.P3, (5o\73). Pariz 222.58, Praga 167.98 _ 10» 78 (168.3$). Trst 296.4—298.4 (297.4). Etekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 1 V> d.. Ruše 250—260. Stavbna 50 d.. Sešir 105 d. Praštediona 860 d. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.33—276.13. New-jork 56.63—55.83, Pariz 22].$$—223SS. M'-lan 296.518—298.518. Curih 1094.4—1097.4. Amsterdam 22 805 bi.. Berlin 13.525—■13o*?.\ Dunaj 798.50-801.50, Praga 168.08—168«^. Budimpešta 990.61—993.61. Efekti: Vojna škoda 404.5—405.5. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12875. London 25.1525, Newyork 518.75, Pariz 20.31, Milan 27.1475, Madrid 76.575. Berlin 123 63. Dunaj 72.98, Praga 15.365. Bukarešta 3.0775, Budimpešta 90.50, Sofija 3.7575. 197456 M7 97 41 Stran 2 »SLOVENSKI NAR OD, dne 24. septembra 1939. >tev 2 J 8 Novi železniški most v Zidanem most Most bo ves iz železobetona in za katere je leseno Ljubljana, 24. septembra. Od obstoja Jugoslavije je bila ena glavnih zahtev našin gospodarskih korporacij in organizacij zgraditev prometnega tri-kota v Zidanem mostu, s katerim bi bila dana možnost olajšanja železniškega prometa z vso ostalo državo, ter drugi tir na progi Zidani most—Zagreb. Zaradi terenskih omejitev na postaji Zidani most ni bilo namreč mogoče zgraditi direktnega prir ključka od dvotirne proge Ljubljana—Maribor na progo pri Zagrebu. Zato morajo vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane in so namenjeni v smeri proti Zagrebu, najprej za-voziti na tir proti Mariboru, lokomotiva se mora premestiti na konec vlaka, nakar • šele more vlak voziti v smeri proti Zagre- | bo imel tri loke po 25 metrov, ogrodje že postavljeno Sloveniji ogromne koristi, ker jo bo še tesneje spojila z vso državo. Spomladi bodo priključili novi most k tirnim napravam, ki pa lin bodo poprej še preuredili. Stroški za te naprave bodo znašali okoli 8 milijonov tako, da bo ves most stal 13—14 milijonov Din. Prihodnje leto bodo najbrže tudi že položili drugi tir do Sevnice. To postajo bodo znatno razširili, da bo razbremenila kolodvor v Zidanem mostu in ker je pričakovati priključka šentjanške proge do Sevnice. Za ta del proge je tkz. spodnji ustroj, t. j. železniški nasip že gotov, tako da bodo nastali stroški v glavnem le za polaganje tračnic. Dvotirna proga obstoii sedai od Beograda do Novskega. Dvotirna proga od bu. Enake so težkoče v nasprotni smeri in v smeri Maribor—Zagreb za ostale vlake. To premikanje vlakov predstavlja danes težko prometno oviro na tej postaji. S tem, da se je letos spomladi odločila železniška uprava, zgraditi poleg že obstoječega železniškega mostu nov most za dvotirno progo proti Zagrebu, bo rešeno dolgoletno pereče vprašanje v smislu slovenskih zahtev in skupnih potreb. Ljubljanska železniška direkcija je izdelala ob sodelovanju našega odličnega strokovnjaka za železniške zgradbe inž. Kavčiča načrt za zgradbo mostu in oddala vsa zadevna dela stavbnemu podjetju Slavec v Kranju. Most, katerega dela naglo napredujejo, bi moral biti gotov že do 15. oktobra. Ker so pa nastopile nepredvidene težkoče, je bi! termin zgradbe podaljšan do meseca novembra. Most bo torej do zime že dograjen. Stroški zanj so proračunani na 5,500.000 Din. Novi most bo eno najveličastnejših del moderne gradbene tehnike. Po velikopo-teznosti zamisleka se ne bo mogel primer-jati z njim noben sličen viadukt v naši državi. Njegova dograditev bo prinesla Novskega do Zagreba inomentano m :ako nujna kakor od Zidanega mosta do Zagreba, to pa radi tega, ker obstoiita dve progi, in sicer ena preko Siska, druga pa preko Dugega Sela. Kakor znano, je spodnii ustroj gotov od Zidanega mosta do Videm-Krškega, dočim je od Videm-Krškega naprej že južna železnica kupila svet za spodnji ustroj, a ga ni izvedla, ker so jo prehiteli dogodki. V zvezi z zgradbo mostu se ie mnogo govorilo o povečanju sedanjega kolodvora v Zidanem mostu. Podaljšal da se bo peron na sedanjem kolodvoru, nasproti kolodvora stoječe poslopje pa se bo podrlo, ker je na istem kraju predviden drug peron v enaki dolžini kakor na glavni Dostaji Za komunikacijo med obema peronoma da je predviden tudi tunel pod progo. Kakor izvemo, se merodajni krogi ne bavijo s tem načrtom, ker je po njihovem mnenju popolnoma odveč. Prometne ovire so radi premikanja vlakov, ne pa radi tega, ker je kolodvor za potnike premajhen. Izdatki za povečanje kolodvora v tem smislu bi bili nepotrebni. Mestni kopališči v letošnji sezoni Posel mestnih kopališč je bil letos slab, ker je konkurenca kopališča SK Ilirije prehuda Ljubljana, 24. septembra. Letos je mestna občina reducirala kopališče na Ljubljanici, ki ie bilo nekaj let v modi tako, da se je tu zbirala kopalna elita Ljubljane. Mestna občina je pa zato zgradila novo kopališče v Mednem. Proti temu kopališču in zanj so se čuli večkrat glasovi tako med občinskimi očeti kakor tudi med občinstvom. Bilanca oben mestnih kopališč kaže najbolje potrebo mestnega kopališča v Mednem, kajti spričo raznih ovir in nedostat-kov, ki jih bo mogoče v bodočih kopalnih sezonah odstraniti, se zdi, da bi bil obisk kopališča v Mednem mnogo večji, nego je bil letos V 75 dneh 2685 kopalcev Mestno kopališče v Mednem je bilo otvorjeno 3. julija in zatvorjeno 15. t. m V tem času je kopališče posetilo 2685 kopalcev, ki so plačali vstopnino, kar je treba posebej poudariti, kajti vseh kopalcev je bilo v 75 kopalnih dneh mnogo več. Povprečni obisk v Mednem ie bil torej 36 oseb dnevno. Najvišja temperatura zraka v Mednem je znašal 31 stopinj C najnižja pa 16 stopinj C Najvišja temperatura vode ie bila 20 stopinj C, najnižja pa 12.5 stopini C. Kako bodo kopališče izpopolnili Kopališče v Mednem, ki je stalo okoli 150 tisoč Din, je imelo torej izredno majhen obisk, če upoštevamo kopalce, ki so plačali vstopnino, ki je znašala 3 Din za kabino, za nadaljno osebo pa 2 Din. Omarice so bile po 2 Din, za otroke 1 Din. Vzrok tako slabe gmotne bilance je nepopolnost kopališča. Ko je mestna občina zgradila lesen most od brega na otok sredi Save, so zastonjkarji hodili zastonj v kopališče Kopalci so se rajše tudi kopali v globii vodi v okolici Sodi se. da bi bil obisk v Mednem dosegel najmanj 100 plačanin kopalcev dnevno, če bi se odstranili vsi ti nedostatki. Zato namerava mestna občina za prihodnjo kopalno sezono zgraditi pred kopališčem majhen jez, da se bo voda zbirala kakor v bazenu. Kopališče je tudi odprto na vse strani. S primerno ograjo bo mogoče preprečiti številnim zastonjkarjem kopanje v kopališču. Ogradil bi se travnik, ki ga ima mesto v najemu in kj je last tamošnjega župnišča. Travnik bi se tudi posul z mivko in napravila bi se lesena ležišča. Če bi se torej kopališče tako izpopolnilo, bi bilo privlačnejše in bi se obisk visoko dvignil. Režija kopališča je bila majhna, nadzorstvo sta izvrševala dva mestna uslužbenca. Gostilničar Cirman je pa postregel v bifeju vsem kopalcem s prvovrstni.rii jedili in pijačo. Na Ljubljanici je bilo 4944 kopalcev Mestno kopališče na Ljubljanici je bilo letos otvorjeno od 12. junija do 19. septembra. Otvorilo se je nekaj dni preje, kakor lani in zatvorilo nekaj dni pozneje. V vseh kopalnih dnevih, ki jih je bilo 100, je posetilo kopališče na Ljubljanici 4944 kopalcev. Torej zopet: toliko jih je plačalo vstopnino, všteti pa niso tisoči zastonjkariev, ki so priplavali od vseh strani LjubHaničenega obrežja v kopališče. Kopališče obstoja že od 1. 1923 in je doseglo letos rekorden najslabši obisk, namreč povprečno 49 kopalcev dnevno, dočim je lani obiskalo kopališče 21.538 oseb, torej 234 dnevno. Za kopanje zelo ugodnih dni ie bilo 50, s spremenljivim vremenom j in ie bilo 26, oblačnih in deževnih pa 24. Temperatura vode je znašala od .15—21 stopinj C, temperatura zraka pa od 15—32 stopinj C. Mala rešilna postaja v kopališču je nudila 17 kopalcem pomoč. Večina se jih je lažje ranila z žeblji ali trščicami. V kopališču je bilo zaposlenih 6 uslužbencev. Bife je oskrboval gostilničar Maček, ki bo prihodnjo sezono ponovno zaprosil, naj rmi mest. občina odda okrepčevalnico in kopališče v najem Namerava ga nekoliko modernizirati. Napravil bo prostor za balinanje in keglanje, kar bi bilo za kopalce gotovo privlačno. Doslej so bazen po sezoni vedno dvignili iz vode, ker je bil tako obsežen in ta- i ko zgrajen, da bi se sicer na niem nabiralo blato in bi ga tako obtežilo. da bi utonil. Letos so bazen reducirali, predvsem zato, ker se je bilo bati, da ga voda odnese in b! napravil lahko veliko škodo ob obrežju in zatvornicah. Uredili so ga tako, da se blato ne more več na njem nabirati. Zato lahko ostane v vodi čez zimo. V kopališču v Mednem kakor na Ljubljanici ie bil obisk letos tako slab zaradi močne konkurence novega kopališča Ilirije, pa tudi zaradi deljenih uradnih ur državniii uslužbencev, ki med kratkim opoldanskim odmorom niso utegnili v oddaljeni mestni kopališči. Najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše! u KAKO ODPRAVIMO 1| i 1 STANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOST*.- INDU/Tftt/JKO KRIZO? Več smisla za organizacije in koncentracija denarja v pravih rokah, pa bo kmalu konec gospodarske krize 12 Ves 6vet razpravlja o gospodarskih krizah, ki so povsod. In pri nas? Po številu odgovorov, ki so bili ioelej priobčeni, sodeč, ne bi bilo pri nas niti brezposelnosti, niti stanovanjske bede in tudi ne industrijske krize. Kdor pa pozna nase razmere in naše ljudi globlje, ve, da temu ni tako. Naši ljudje so pač skromni in hitro zadovoljni, kot pravilno trdi dopisnik odgovora št. 6. Le nekaj je pozabil ta gospod pripomniti: Naši ljudje so tudi brezskrbni in malomarni in ni jim mar, kaj bo jutri. Sele ko katastrofa nastopi, se zganejo in javkajo vse naokoli. Obletajo vse znance in neznance, prijatelje in druge in mislijo, da jim mora k-do pomagati. Največje reve so v takih slučajih organizacije, borza dela in občine, ker smatrajo brezposelni, da So te ustanove tu za samo podpiranje. Pa vprašajte pri organizacijah, koliko teh bednežev je bilo organiziranih. Skoro nobeden. Izgovori, zakaj niso poznali organizacije preje, so prav različni: Niso vedeli, da sploh kaka organizacija obstoja, da se niso smeli organizirati, da so imeli premalo dohodkov itd. Pa vseeno zahtevajo od organizacij podporo, češ, saj imate denar! Seveda ga imajo, ampak za one, ki ga zbirajo, ne pa za one, ki nič ne dajo, ampak jim še v nrbet padajo. Ko društveni tajniki vidijo bedo, se jih včasih le usmilijo in dado nekaj. In brez-poselni? Obljubijo, da 6e organizirajo takoj, ko dobe službo, ker vidijo, da je to res potrebno. _ Tajniki te ljudi običajno zaman čakajo, kajti ko mine kriza in dobe z^islužek, jih ni več blizu. O pač, pridejo zopet, ampak šele ko jih doleti že nov udarec, pa se igra ponovno začne na star način. Seveda tajniki si jih zapomnijo in jim drugič ne gredo na lim, kajti ugotovilo se je že, da so tavi organizacijam najbolj nevarni. Oni namreč poskusijo pri vseh organizacijah in pov-sodi vse obljubijo, k6 pa kaj dobe, v zahvalo zabavljajo in spravljajo iz organizacij še or-ganizirance, češ, kaj se boš z njimi menil, sami vse zažro, nam pa ne dajo! Zašel sem nehote malo v stran, ampak prav je, da se tudi to ve, ker zima bo kmalu in začelo se bo 6koro zopet kot lani, predlanskim itd. Vsi ti bedniki pa bi morali v organiza cije, da bi te njihove organizacije res nekaj pomenile in bi za delavstvo tudi res nekaj dosegle. Danes računamo z uvidevnostjo in modrostjo pristojnih faktorjev in kar se bo napravilo, bo nekaka milost ne bo nekaj v težki borbi pridobljenega. Mi pa vemo, da držimo zgolj to, kar si z muko pridobimo, ker vemo ceniti ves trud in delo in smo že preje vedeli, kaj smo hoteli. Tako pa se ne bom čudil, če se uvede starostno in brezposelno zavarovanje, da bodo delavci bolj zabavljali, kot gospodarji, ker bo treba nekaj več plačevati. In to ne bo nič novega, saj takih stvari se je dogodilo že mnogo in se samo ponavljajo. Le vprašajte starejše trgovske pomočnike, kako so 1. 1909 zabavljali čez pokojninski zakon in celo dosegli, da so bili izločeni, danes pa ja-dikujejo in pravijo, da bi bilo le dobro, ko bi bili za starost preskrbljeni I Tako bodo pa občini v breme in sebi v napotjel Brez žrtev ni uspehov, to je staro pravilo, s tem moramo računati, kot na« življenje uči! Delavstva in nameščencev dolžnost pa je, da gredo vsi do zadnjega v organizacije, te pa bodo potem zahtevale in dosegle vse koristi za delavstvo! Pri nas ni Nemčija ali Anglija, ki sta izrazito industrijski državi, mi smo v industriji še slabotni, imamo pa dane za čim večjo industrijalizacijo vse pogoje, razen — denarja. Tega ni, pa dobiti ga je treba. Denar je, vsaj banke to trdijo, le zdi se, da v nepravih rokah. Treba je denar koncentrirati na pravem mestu, pa bo kmalu drugače. Drž. agrarna banka je nabrala lep kapital in pravijo, da se bo kmetu precej pomagalo. To je prav, ker od kmetovega blagostanja zavisi V6e drugo, ker kmet je sedaj res velik revež. — Če se je našel način koncentracije denarja za kmeta, zakaj bi se ne šlo na roko še delavstvu, ki pravzaprav tvori ogromno večino naroda! Onemu delavstvu, ki z največjim zaupanjem čaka, da se mu izpolnijo nedavne obljube. Mi sami od sebe ne moremo žal ničesar napraviti, ker smo preslabotni in bi zato ne imelo 6misla debatirati o rešitvi zgornjih vprašanj na drug način, kot pa je bil doslej naznačen in je edino pravilen! Delavec. H krngresu slovanskih turistovskih društev Asocijacija slovanskih turistovskih društev je močna organizacija, ki uspešno deluje za kulturno zbližanje slovanskih narodov V nedeljo je bil otvorjen v Sofiji IV. redni kongres Asociacije slovanskih turistovskih odnosno tujskoprometnih društev, katerega se udeležujejo zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Leta 1910 se je vršil v Sofiji vseslo-vanski kongres, na katerem je izrazil češki delegat Željo, da bi se ustanovila zveza slovanskih turistov kot sredstvo za zbližanje slovanskih narodov na kulturnem polju. In ko so 1. 1925 Cehi in Poljaki ponovno sprožili idejo skupne organizaciie slovanskih turistov, so povabili na ustanovni občni zbor v Kamzig tudi jugoslovenske in bolgarske zastopnike in tu je bila končno ustanovljena »Asocijacija slovanskih turi-stovskiii društev«, ki zboruie zdaj že četrtič. Prvi kongres se je vršil v Pragi, drugi v Krakovu, tretji pa v Ljubljani. Letošnji kongres je bil otvorjen v nedeljo v Sofiji in bo zaključen jutri. Kot redni člani »Asocijacije slovanskih turistovskih dmštevc so bili sprejeti »Klub češkoslovaških turistov« v Pragi, ki šteje nad 60.000 Članov in ima mnogo planinskih koč in mili jonsko premoženje, poljsko »Ta-iransko ruštvo« v Krakovu. eno najstarejših slovanskih turistovskih društev, ki ima okoli 30.000 članov in lepo "premoženje, »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani in končno »Bolgarsko turistovsko društvo«, ki ima nad 5000 članov in 15 planinskih koč. Pozneje so se pridružili asocijaciji Se druga turistovska društva, med njimi Hrvatsko planinsko društvo, ter turistovsko društvo v Beogradu In Novem Sadu. ki sta se pozneje pridružili Zvezi planinskih društev v Jugoslaviji. Kot izredni član je bilo sprejeto tudi »Češkoslovaško turistovsko društvo« na Dunaju z 2000 člani. Takoj spočetka je bilo jasno, da postane asocijacija močna turistovska organizacija in da bo mnogo pripomogla k razvoju turizma v slovanskih državan. Da doseže svoj čili, je sprejela organizacija v svoj program medsebojno podpiranie turistov, redno izmenjavanje publikacij, zaščito na- ravnih lepot, skrb za mladino, vzajemno propagando v tujini, vozne olaišave za turiste v vseh slovanskih državah itd. »Asocijacija slovanskih turistovskih društev< je sicer še mlada, vendar so pa sadovi njenega dela že bogati. Zt pri ustanovitvi je bilo sprejeto načelo, da se smatra turizem za alpinizem. Asocijacija se je takoj obrnila na prosvetne oblasti slovanskih držav, da bi ji pomagale organizirati skupne izlete šolske mladine po slovanskin državah, kar ie velikega pomena za kulturno zbližanie. V tem pogledu je bil dosežen popoln uspeh in število dijaških ekskurzij po slovanskih državah se od leta do leta množi. Asocijacija se je lotila tudi problema narodnih parkov, da zaščiti redke planinske rastline in živali. Tudi v tem pogledu ie že mnozo storila. Po njenem prizadevanju so bili urejeni narodni parki v Sloveniji in na Hrvatskem, a v kratkem bo urejen tudi krasen narodni park na češko-poljski meji v najlepšem delu Tater in ob reki Dunajec, kjer je zemljišče že odkupljeno. V Bolgariji narodnega parka še nimajo upati pa je, da ga kmalu dobe. Bolgarski narodni park bo v Rila planini ob vznožju Musale. Asocijacija si sploh na vse načine prizadeva zaščititi in obvarovati naravo tako. kakršna je. Poljsko turistovsko društvo ie pokre-nilo energično akcijo v tem smislu, in kakor na Češkoslovaškem, tako da se pripravlja tudi na Poljskem zakon o zaščiti naravnih lepot in redkih rastlin. Tudi v Sloveniji imamo v Muzejskem društvu ustanovo, ki marljivo in uspešno deluje v zaščito rastlin In živali. V Bolgariji je bila lani ustanovljena zveza za zaščito domače prirode, v kateri je zastopano poleg drugih tudi turistovsko društvo. Namen zveze je zaščititi žive in mrtve naravne spomenike. »Asocijacija slovanskih turi« stovskin društev« skrbi po svojih močeh tudi za pogozdovanje planinskih goličav. Ta akcija se razvija posebno uspešno v Jugoslaviji, kjer sodeluje pri pogozdovan u golicav šolska mUdina. Asocijaciji se imajo turisti s'.ovjnbk.h držav zahvaliti. da so se medsebouii itikj že močno poglobili Poskrbljeno ie, dd uživajo člani v drugih slovanskih državah iste pravice kakor dnrr.j To velja zlasti za po. tovanje po želez lici, sa prenočišč« \ ; -ninskih kočah itd Sklenjena ie že turistovska konvencija med Poljsko in Češkoslovaško, po kateri je dovoliea prehod meje v gorskia krajih :>r?z potaeaa lista. Asocijacija bo roskrhela. ^ pride do sličnih konvencij tudi n:e>j drugimi slovanskimi državami. Treba bo še rj. propagando za slovanski turizem v inozemstvu. V ta namen bo izdajala asoc:ia. ta za prvo silo letno glasilo v francoščini m angleščini. Poleg tega pripravlja slovanski turistovski slovar, zbira podarke za turistovsko statistiko, pripravila unifikacijo slovanske turistovske nomenklaiure. terminologije itd. O vseh slepih obvešča asocijacija vlade slovanskih driav. V okvir delovanja asocijacije spada tudi predavanje o Visokih Tatrah, ki ga je imel dr. L C. Oblak 1 etos v marcu v Sofiji. Asocija*. i je pomagala bolgarskemu turističnemu društvu, da je priredilo letos v avgustu ta svoje Člane skupni izlet v visoke Tatre. Zt iz tega kratkegi pregleda je raz* no, kako važno vloso i^ra ta slovar, oiganizacija in kolikega pomena je 7.1 voj slovanskega turizma. Asocijacija ie po svojih članih in premoženju tako močn.i, da ni dvoma, da bodo vlade slovan^k 1 držav upoštevale njene želje tem bolj, Krr deluje za povzdigo tujskega prometa in za kulturno zbližanje slovanskih narodo\. V tem pogledu je zelo važen skleo kongresi v Ljubljani, na katerem ie svet asocijue e priporočal vladam slovanskih drŽav, naj podpirajo razvoj turizma z rednimi prispevki v vsakoletnem proračunu, kar naj store po možnosti tudi oblastne samouprave in občine, da ne bo prepuščeno to važno gospodarsko vprašanje samo turistov-skim društvom, ki nimajo zadostnih denarnih sredstev. Nobenega dvoma ni, da bo dal letošnji kongres Asocijacije slovanskih turistovskih društev« v Sofiji novo pobudo za razvoj tujskega prometa v slovanskih državah, obenem bo pa mnoso pripomogel, da se v doglednem času odstranijo vsaj glavne ovire na poti k zbližanju slovanskih narodov. ^Se/ezmca KOLEDAR. Danes: Totrek, 24. septembra 1320; katofcčam: Rafael, pravoslarvoii: 11: sept., FiiSjp. DANAŠNJE PEcIREDfTVE. Kino Matica: Or&a&ki ocasač (Viktor Mc. Lafleo) Kino IdeaJ: Na koucu sveta (Tkn Mc. Coy). DEŽURNE LEKARNE. Danes: Troflcoozv, Mesto ttz; Raimoc, M&>st-čeva cesta. Vprisoriter Strindbergove »Neveste • krono« je za naše občinstvo zanimiv dogodek že zategadelj, ker bo 6poznalo mračnega, jedkega naturalista in *>vražniUta ien?k (Pelikan, Smrtni ples, Gospodična Julija, Oče) s popolnoma nove, svetlejše in pestrejše strani. »Nevesta s krono-c spada namreč med poznejše umetnine Strindbergovega udejstvovanja, ko »e je že otresel pretiranega naturalizma in začel podzavedno zahajati v simbolizem in religijoznost. Najlepše delo iz tega časa je pravljična igra »Nevesta s krono«. Njena dramatična vsebina je prepletena s čarobnimi domisleki iz nordijskega baje-slovja (Babica, Povodni mož, divji lov ete) okolje je z brezprimemim mojstrovstvom označeno po mračni, gorski in gozdni prirodi, po temnih in molčečih severnjaških značajih ter zlasti po svojevrstnih, posebnih običajih. V to bajno igro je vplel Strindberg tudi značilne melodije iz Švedske ljudska pesmi. Sodelujejo gospe Marija Vera, Sari-čeva, Mira Danilova, Rakarjeva ter gg. K:alj, Skrbinšek, Cesar, Gregorin, Debevec in drugi. Dekoracije je naslikal g. Skružnv *tar. Režijo ima g. Ciril Debevec. Premijera IbsenoTe tragedije > Strahov U bo v sredo 25. t. m. >Strahovi< pomenijo tako po svoji jasni, neproblematični, a vendar do mozga pretresljivi vsebini, kakor tudi po svoji nedosegljivi tehniki in brezpri-merni karakterizaciji nastopajočih oseb enega izmed najvišjih vrhuncev Ibse novega ustvarjanja. Sloviti dramaturg Bulthaupt piše: Učinek >Strahov< je bil strahoten. Tako odreveni Hamlet pred duhom svojega očeta, kakor je odrevenela topo in leno v izvoženih tirih plazeča se množica pred pošažtni-mi scenami, ki jih je pesnik zarotil in ki so povzdignile glas, tako strašen, da je vsaka najmanjša besedica razdrobila dušo. >Stra-hovi< spadajo v trajni, železni, večno veljavni repertoar celotnega človeštva. Znano petorico v tej komorni igri igrajo ga. Marija Vera (Alvingova), ga. Mira Danilova (Regi-na), g. Ciril Debevec (Osvald), g. Levar (Manders) in g. Kralj (Engstrand). Režija: ga. Marija Vera. V gledališču. —a Tu vleče. — Saj ni čuda, o tej komediji pišejo, da zelo vleče. Prav je storil. — Striček, v rnkfko je padla miš. — In si jo potegnil iz njega? — Ne, mačko sem vrgel za njo. Na kolodvoru. — Kam pa tako hitiš s tem fantičem? — K blagajni — čez četrt ure bo star 10 let. Pred sodiščem. — Vaš poklic? — Izumitelj. — Kaj ste pa že izumili? — Doslej Se ničesar, ker še vedno iščem. Stev 218 Stran 3 Dnevne vesti. — Kongres slovanskih filologoT r Pragi Od 6. do 11. oktobra se bo vršil v Pragi prvi 6vetovni kongres slovanskih Biologov, katerega se udeleži tudi več jugo&lovcnskih fi lologov. Pomen kongresa je tem večji, ker se ga udeleže učenjaki iz vseh delov sveta. Kongres bo zvezan 6 proslavo stoletnice smrti ustanovitelja slavistike Josefa Dobrov-skega. Iz Jugoslavije se udei«'že kongresa beograjski vseuciliški profesorji dr Aleksander Belič, ki bo referiral o slovanski lingvistični bibliografiji, bivš5 rektor beogra>ke univerze Pavle Popovic, ki bo referiral o nalogah proučevanje srednr?ve.^ke slovanske književnosti, dr. Stjepan Kuljbaisin. ki bo predaval o potrebi ses.ave popolnega pregleda slovanskih rokopis.>v, dr. Aleksander Pogodin, ki bo predaval ^> bibliografiji srb-sko-ruskih odnosajev, dr. Evgen Spektor6ki in zagrebški vseuciliški profesor dr. Peter Skok, ki bosta predavala o enotnem jugoslovanskem lingvističnem atlasu, zagrebški vseuciliški profesorji ir. Stjepan Ivšić, ki bo predaval o homominiji v lingvistični geografiji srbsko-hrvatskega jezika ter dr Fran Ilešic, profesor Breznik iz Ljubljana, vseuciliški profesorji iz Skoplja dr. Ladislav Gru jić, dr. Vladimir Rozov in dr. Aleksij J^la-čić, profesor iz Koprivnice dr. Vladimir Mo-šin, zagrebška profesorica Zdenka Markovi-ževa in ga. Zaja Rezova. V zvezi s kongresom izide spominska knjiga, posvečena ustanovitelju slavistike Dobrovskemu. v tej knjigi bosta objavljeni med drugimi znanstveni razpravi veeučili^ke^a profesorja dr. Frana Kiddriča in dr. Nika Župauiča: »Do-brovski in slovanski preporode in prof. Breznika »Vpliv Dobrovskega na slovenski pismeni jezike — Zahvala CMD. Vodstvo DiuZbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se o priliki zaključka nad vse pričakovanje lepo uspele 40. velike skupščine v Kranju kar najiskre-nejše zahvaljuje CM podružnici za ves trud ter brezprimerno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. profesorju dr. Simon Dolarju, predsedniku podružnice, ki je bil duša vsej prireditvi; zahvala mu tudi za nadvse lep in globoko pomemben pozdravni govor. Prisrčno se zahvaljujemo županu g. Ciril Pircu, vsem častitim narodnim damam, Sokolu, Kolu jugoslovanskih sester, gasilnemu društvu. Narodni čitalnici, skavtom,* direktorju gimnazije g. Ivanu Košniku, gimnazijcem, ter g. Stanislavu ZavrŠniku in njegovemu orkestru. Iskreno se nadalje zahvaljujemo g. profesorju Ivan Kolarju, za njegov prelesten govor na pokopališču, dalje topla zahvala gospej glavarjevi soprogi Miri Žnidaršičevi in vsem p. n. odborni-cam CM podružnice ter vrlim gospodičnam, ki so sodelovale pri cvetličnem dnevu in skupnem obedu. Iskrena zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 40. velika skupščina tako veličastno izvršila. Hvala in slava zavednemu prebivalstvu mesta Kranj za nepričakovano po* " zornost. ^ — Revizija socijalne zakonodaje. Ministrstvo socijalne politike ie podaljšalo rek za predloge glede revizije socijalne zakonodaje na željo delodajalcev za dva meseca tako, da ni pričakovati zadevnega zakona pred novim letom. — Dramski tečaj ZKD se otvori s 1. oktobrom- Opozarjamo vse interesente za dramski tečaj, da se vpišejo tekom tega tedna med 5. in 6. uro v pisarni ZKD, Kazina II. nadstropje. Ker se na poznejše priglase ne bo jemalo nobenega ozira, je v interesu posameznikov, da store to takoj. Mesečna šolnina znaša 30 Din in je plačljiva 1. vsakega meseca. Tečaj traja pet mesecev t. j. do L marca. Tečaj vodi g. prof. Šest. Tečaj bo obsegal letos no možnosti dva letnika. Drugi letnik se otvori le v slučaju ako se priglasi vsaj 15 gojencev iz prejšnjih tečajev. Tečaj ima v programu vse v dramsko stroko spadajoče predmete in bodo gojenci imeli priliko seznaniti se pobliže z deklamacijo, zgodovino gledališke umetnosti, mimiko in drugo. V slučaju, da nekomu ne dopušča čas. se vpiše lahko tudi pismenim potom s točno navedbo naslova, da ga lahko vodstvo tečaia obvesti o vseh eventualitetah. — Reorganizacija carinske službe. Finančni minister je ukinil pravila službe za revizorje in glavne revizorje carinarnic. V bodoče bodo upravniki carinarnic sami raz-meščali svoje osobje, upoštevajoč službena leta, sposobnosti in izkušnje kandidatov za dotična mesta. — Smrtna kosa med Slovenci v Ameriki. Dne 25. avgusta se je v Forest Parku z avtomobilom težko ponesrečil iSletni Peter Farni k. 5. t m. je podlegel poškodbam v jollietski bolnici. — V J&ilietu, država Uli-aois, je po kratki bolezni preminula Frančiška Franetič. - - V kraju Forest City je 22 ivgusta umrl Jožef Kamin. Slar je bil 54 let n doma iz Čateia pod Žaplazcra. Zapustil le ženo in 8 otroK. — Težka nesreča je za-lela Jakšetovo rodbino v bt. Heleni v nali-fcrniji. Smrtno se ie ponesrečil 211etni sin [van. — Kruta usoda preginja tudi Čufcr-evo rodbino v Santa Rodi. Pred leti ji je imrl starejši sin Lojze, ki je očetu pomagal ?ri krojaštvu, lani sta zakonca izgubila mlajšega sina Toneta, letos je pa gmrt pobrala Dčeta samega, fuferjeva je ostala sama. — V Chicagu je umrl 23. avgusta Janez Cerne, star 57 let, rodom iz vasi Brezje, pošta Raka Da Dolenjskem. — Geografski restnik. IV. letnik, štev. 1 do 4. Pravkar izišli novi letnik geografskega vestnika« prinaša sledečo vsebino: dr. I. R a k o v e c, Postglacialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenez^; dr. B. S k e r 1 j, Kako naj razumemo dinarsko raso?; dr. O. R e y a, Dnevna amplitudi zračne temperature na Slovenskem in njen letni tok; dr. J. Rus, Prirode ceuove v selišču ljubljanskega mesta; dr. A. Meli k, Pliocensko porečje Ljubljanice; dr. P. Blaznik, Bitenj; G. T o m a i i č, Donos k spoznavanju razprostranjen osli rastlin na Slovenskem. I. Notranjski Kras, dolina Vipave, Trnovski gozd in Brda; F. Baš, Prlekija; dr. B. Š k e r 1 j, Nekatere rasne karte Evrope po 1. 1920; dr. M. Kos, Creine mons — Krain-berg _ Kranjska gora, staro ime za Karavanke; dr. F. Heritech, Granit im \vest-lichen Bacher? Nato sledi obzornik, kjer je dr. V. Bohinec izčrpno popisal razvoj in delovanje Vojnega geografskega instituta v Beogradu. Izmed ostalih člankov je zlasti važen še dr. A. M e 1 i k a o pisavi krajevnih imen. V pregledu književnosti 6o ocenjena večinoma \sa domača in inozemska dela o naših krajih. — Pri tej priliki pov-darjamo, da je bila letošnja izdaja omogočena s podporami raznih ustanov in dobrotnikov, katerim se na tem mestu š*1 enkrat posebej zahvaljujemo. — ^Geografski vestnikc se naroča pri Geografskem društvu na univerzi v Ljubljani. Posamezen letnik stane za Člane društva 50 Din, za vse ostale 70 Din. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma jasno, čez dan topleje vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno. V Ljubljani je ponoči nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Beogradu in Skoplju 20, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 19, v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8 mm, temperaturi je znašala 9.6 stopinj. — Taj i iif t ven Iramoski balon v hrvatskem Zagorju. V nedeljo dopoldne so opazili seljaki v Kamenici, srez Ivanec v hrvatskem Zagorju, da se spušča na zemljo večji balon. Balon je padal precej nesigurno in vse je kazalo, da se je morala pripetiti nesreča. Ko se je balon spustil na tla, so prihiteli ljudje, ugotovili so pa, da ni nikogar v njeni. Košara je bila prazna, pač pa je bila vsa okrvavljena. Bila je tudi polna listov in vejic, kar dokazuje, da se je balon pri poletu zaletaval v drevje. Na balonu je bila večja francoska zastava, kraj nje pa manjša francoskega Aerokluba. Balon je najbrž last Aerokluba. Baje je začel padati radi pomanjkanja puna, usoda potnikov pa še ni znana. V balonu so bili nameščeni dragoceni merilni aparati, katere so pa kmetje odnesli Orožniki so uvedli preiskavo in za-stražili balon. — Delavec utonil v Dravi. V Dravi pri Osijeku je včeraj utonil delavec Ivan Kustura, rodom iz Like. Hotel se je po delu umiti, pa mu je na gladkem kamnu spodrsnilo in je zdrknil v Dravo, ki ga je takoj potegnila 6 seboj. Ker ni znal plavati, je utonil. Še predno so mu mogli priskočiti na pomoč. — Samomor poštnega uslužbenca. V soboto se je v Varaždinu obesil poštni uslužbenec Stjepan Nemec, star 40 let. Vzrok samomora je bila velika beda. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. — Vlom in požig v Solinu. V noči od ne-deljena ponedeljek je izbruhnil v lokalu trgovca Blaža Katica velik požar, ki se je naglo širil. Bila je nevarnost, da se vnamejo tudi sosedna poslopja. K sreči so bili gasilci pravočasno obveščeni in posrečilo se jim je ogenj pogasiti, škoda je precejšuja. Baje je požar zanetil mlad vlomilec, ki je hotel s tem zabrisati sledove vloma. Orožniki so ga baje že prijeli. — Žrtev tropične malarije. V splitski oblastni bolnici je umrl Ivan Striček iz Leče vice na posledicah tropične mala nje. Ta bolezen je pri nas zelo redka. Iz Ljubljane —lj Razšrjenje mestne elektrarne. Mestni magistrat je za 3 oktobra ob 9. dopoldne razpisal komisijonelno obravnavo v mestni elektrarni. Predmet obravnave je razširjenje mestne elektrarne in postavitev parne Turbine s 3300 HP. —Ij Ogromni sodi. Davi so liudje v Še-lenburgovi ulici in na Dunajski cesti občudovali prevoz sodov-orjakov. Na štiria vozovih so viški kmetje vozili za nekega štajerskega vinskega trgovca štiri sode, dva po 48161 in dva po 50301. Sode je izdelal sodarski mojster Anton Mohar na Viču. —lj Slavni NImrod čil in zdrav. Včeraj dopoldne se je med lovci razširila vest, da se je naš slavni Nimrod in lovski pisatelj g. Vladimir ponesrečil med avtomobilsko vožnjo tam nekje na Gorenjskem. Vest je bila iz trte zvita. Gre za Frana Kapusa, trgovskega potnika, ki se je pobil pri avtomobilski nesreči blizu Zgor. Šiške in ki so ga zamenjali z Vladimirjem Ka-pusom. Ta se je snoči zdrav, čil in vesel vrnil iz Kamne gorice. —lj V Sehwentnerjevi trgovini v Prešernovi ulici je razstavljena diploma, s katero je podelila ljubljanska mestna občina častno meščanstvo župniku v p. g. Ivanu Vrhovniku za njegove zasluge za narodno šolstvo. ^ —lj Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. ianuaria do 21. septembra 1929 iskalo dela 5184 moških, 1130 žensk, skupaj 5587. Posredovanj se je izvršilo 1782 moških, 461 žensk, skupaj 3243. Odpotovalo je 1271 moških, 56 žensk, skupaj 1327 brezposelnih. Odpadlo je 665 moških. 384 žensk, skupaj 1049 brezposelnih. Dne 21. septembra 1929 se nahaja v evidenci 466 moški.i, 229 žensk, skupaj 695 brezoooselnih. Delo fšče: moški: 7 hlapcev. 1 drvar. 1 rudarski poslovodja, I pečar, 2 žebljarja, 6 kovačev, 14 železostrugarjev-livariev. 3 kleparji. 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 32 strojnih ključavničarjev, 4 elek-tromehaniki. 9 elektromonterjev, 1 leso-strugar, 1 rezbar, 5 urarjev. 12 mizarjev, 4 kolarji, 7 Žagarjev. I pletar, 2 sedlarja, 1 dežnikar, 3 usnjarji, 2 tapetnika, 30 kro-jačev, 12 čevljarjev, 1 čevljarski prirezo-valec. 9 brivcev. 6 knjigovezov. 1 karton, delovodja, 6 mlinarjev. 20 nekov, 9 mesarjev, 6 natakarjev. 2 slikarja. 2 gradbena tehnika, 1 črkostavec, 22 pisarniških slug, 45 pomožnih tovarniški.i delavcev. 14 kur-jačev, 5 avtomehanikov, 44 trgov, pomočnikov, 74 navadnih delavcev, 17 knjigovodij, 35 zasebnih uradnikov. 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 19 stavb, ključavničarjev, 9 vajencev. Ženske: 11 olsarniških moči, 2 kontoristinji, 7 prodajalk, 1 hotel- ska blagajručarka, 1 gostilniška kuharica, 7 natakaric, 5 šivrlj, 1 šivilja perila. 1 šte-parica, 3 šivilje slamnikov. 32 tovarniških delavk, 52 dninaric 13 kuharic. 2 sobarici, 34 služkinj, 5 postrežnic in 2 vaienki. Delo je ena razpolago: mo&kbn: 15 hlapcem, 6 mizarjem, 15 čevljarjem, 22 zidarjem. 8 tesarjem, 15 pleskarjem-soboslikariem, 2 so-darjem, 1 kamnoseku. 3 pečarskim pomočnikom. 3 kleparskim pomočnikom, 40 navadnim delavcem, 1 pečarskemu pomočniku, 1 mlinarskemu pomočniku. 2 pekovskim pomočnikom. 50 tesačeni. 1 str. ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 2 mesarskim pomočnikom. 3 sedlarskim pomoćnikom, 45 rudarjem, 1 pilarju, 1 kovaškemu pomočniku, 3 elektromonterjem, 5 krejaskim pomočnikom. 3 krznarjem, 2 brivskim pomočnikom, 1 klobučarskemu pooeniku in 15 vajencem. Ženskam: 1 natakarici. 1 pletilki, 4 služkinjam. 1 sobarici, 1 kunarici. 2 kmečkim deklam, 3 delavkam in 4 vajenkam. —lj Obrtno nadaljevalne šole prično s poukom meseca oktobra. Vpisovanie se vrši v nedeljo, dne 29. septembra od 9.—12. in sicer: na I. deški osnovni šoli (Ledina) za kovinske stroke; na II. deški osnovni šoli (Cojzov graben) za stavbne stroke; na III. deški osnovni šoli (Vrtača) za splošno obrt; na IV. deški osnovni šoli (Prule) za umetne in oblačilne obrti; na dekliški osnovni šoli pri sv. Jakobu za ženske oblačilne obrti, šolnina je 20 Din mesečno, vpisnina 3 Din. Vsak vajenec je dolžan prinesti zadnje izpričevalo in učno požodbo. —lj Francoske tečaje, katere ie prejšnja leta vodilo društvo »Cercle Francais« otvar ja s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. (predava g. prof. Južnič); 11. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava g. prof. dr. Novak); ll.b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti); lila tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); Hib tečaj v ponedeljkih in Četrtkih od pol 19. do pol 20. (konverzacijo vodi g. Thćvot) Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din, lanko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni od 26. t m. dalje vsak dan od 11. do 12. in od 17. do 18. Po tem terminu se prijava lahko izvrši po dopisnici. 834/n —Ij Merkurjev! večerni poučni tečaji ter plesna šola. Trgovsko društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v Šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta letos zopet vodila v dveh oddelkih a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačaio malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10. in 12. dopoldne in 3. do 5. popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. Hkrati si uso-jamo naše Članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo pod vodstvom priznanega provrstnega plesnega učitelja, vsak torek oričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8. zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina 10 Din za osebo in večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor. 533/n —Ij Vidovičev klub v Ljublianl otvori začetkom oktobra svoje večerne učne tečaje, kjei se bodo predavali vsi predmeti nižje gimnazije (meščanske Šole) In predmeti višje gimnazije. S temi predavanji se nudi članstvu čim širša izobrazba. Pismene prijave z označbo tečaja, katerega se namerava udeleževati, je vposlati do 22. t. m-na naslov kluba »Sola na Ledini v Ljubljani«. Ustmene informacije istotam dne 25. t. m. ob 7. zvečer. —lj Dvorska knjižnica še vedno posluje Borštnikov trg 4, kjer dobivajo cenjeni odjemalci najnovejša dela slovenskih, srbonrvatskih in nemških pisateljev. Imenik na razpolago. —Ij Hospitantke na ženski obrtni Soli. Vpisovanje na oddelkih za Šivanje perila, izdelovanje oblek in za vezenie se vrši od danes 24. do sobote dne 28. septembra v šolskih odmorih ob pol 11. in ob 16. uri v damski sobi ženske obrtne šole na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. —I j Geometrska srednja šola. Po razpisu ministrstva trgovine in industrije se 1. oktobra na Tenniški srednji šoli v Ljubljani otvori geometrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke ali dva letnika tehniške srednje šele. Šola traja dve leti in dobijo absolventi takoj državno službo geometrske stroke. Siromašni učenci s prav dobrim in odličnim sorskim uspehom lahko dobijo stipendijo mesečno 400 do 500 Din. Prijave (osebne ali tudi samo pismene) sprejema direktor tehniške srednje šole v Ljubljani najdalje do 29. septembra. S prijavo se mora predložiti zadnje šolsko izpričevalo. —lj Po razpravi okiofuiaia pričo. Zanimiv prizor se je včeraj dopoldne odigral na sodišču. Neka ženska, ki ,e bila v sobi St. 28 obsojena, je počakala pričo, ki jo je po njenem mnenju najbolj obremenila in o kateri je bila prepričana, da je po kriven* pričala Pošteno jo je nabrulila in ji priselila Še par krepkih zaušnic, čes, u^l vedela, kaj se pravi po krivem pričati.T —li Kurent podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali o težki kolesarski nesreči, ki se je pripetila na Gorenjskem. Vpokojenl policijski nadzornik, zdaj vratar v tovarni Kune na Poljanskem nasipu, je v Kamni go« rici padel s kolesa in tako nesrečno priletel na glavo, da je nezavesten obležal. Z avtomobilom so ga prepeljali v Radovljico, od tu pa z vlakom v Ljubljano. Kurent Je danes ponoči poškodbam podlegel. K članku,Junak noža v Višnji gori" z dne 18. septembra 1929, prosim, da priobčite sledeči popravek. Ni res, da bi bil jaz napadel g. Alojzija Ovna, res pa je. da bi bil on, ki je v polni temi vozil s kolesom in si-cer brez luči, kmalu podrl mojo družino. Res je tudi, da sem ga opozoril, na cestne predpise in to v skrbi za družino, res je pa tudi, da se je zadri nad menoj: >Cakaj hudič, ti bom že pokazal.< V istem trenotku je nekako 4 metre od m^n^ stopil s kolesa, pograbil za metersko poleno in zamahnil proti meni. Udarec sem prestregel z obema ] rokama, prijel Ovna rameni, on mene pa za prsa. Zakotalila sva se pod pešpot. Mirno sem mu velel, naj gre z lepa domov, pregovarjal ga je tudi pasant. katerega ime je znano. Jaz sem ga izpustil in hotel domov. Tedaj je pa zopet pograbil za poleno in me hotel udariti po glavi. Udarec sem prestregel, ker sem stopil tik predenj. V istem momentu je pa prišlo nekaj Ovnovih prijateljev in nekdo me je udaril po ramenih, da sem se zgrudil. Konuij sem se dvignil, zgrudil sem se pod udarcem drugič. Sele t^daj j sem segel po nož in hotel napraviti v eilo-I branu prost izhod do doma. Koga in kara sem zadel z nožpm, ne vem, bila je trda tema in še razburjen sem bil. Na povratku proti Višnji gori smo opazili, da nam slede štirje fantje s kolmi. Umaknili smo se jim, da ni bilo zopet neljubega incidenta. Ker bi prvotni članek, priobčen v vašem cenjenem listu utegnil škodovati moji obrti in ker je bil ves dejanski stan v dot;čn°m članku podan v povsem napačni luči. prosim, da ta popravek priobčite. Z odličnim spoštovanjem Ivan Pere. dimnikarski mojster, Višnja gora Tli (katlUt Minlveivie&enl odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadež ni madeži dajo lahko in sigurno oprati. — To omogoča edino Schichlov Radion, ki pere sam in varuje perilo. Schichfov RADION Justifikacija razbojnika Odobasioa Včeraj zjutraj je bil obešen v Sremski Mitrovici zloglasni razbojnik Odobašić. — Zadnja njegova želja je bila, da se proces obnovi- Poročali smo že, da je bil v Sren^ki Mitrovici včeraj zjutraj obešen razbojnik Ivan Odobašić, ki je bil strah in trepet Srema in Banata ter je imel na vesti več krvavih zločinov. Odobašić, ki je pri razpravi trdovratno tajil večino svojih zločinov, je ostal do zadnjega zakrknjen in zatr-eval je, da je nedolžen. V nedeljo zvečer so ga poaetili v smrtni celici novinarji. Bil je navidezno miren in hladnokrvno se je pogovarjal z njimi. NaroČil si je dobro večerjo, pečenih rib, vina in likerjev. Meščani so mu poslali cigaret. Odobašić si je zapalil drugo za drugo tako, da je bila celica polna dima. Dopisnik zagrebških »Novostic ga je vprašal, kdaj se je zadnjic sestal z ženo in Odobašić je odgovoril, da pred dvema mesecema. Prepričan je, da se bo žena po njegovi smrti zopet poročila. >Žal mi je otrok«, ki ostanejo brez nadzorstva in za katerimi bodo ljudje kazali s prstom, češ, to je deca zloglasnega razbojnika Odobašića. — Ali naj ti pripeljemo krvnika, Ivane? — Samo pripeljite ga, pokažem mu, kako se obeša, je odgovoril obsojenec smeje. Nato je resignirano pripomnil: No, ne bojte se. dobrega srca sem. Hotel sem se malo pošaliti. Obsojenec je govoril tudi o svoji smrti. Dejal je, da je človeku pač usojeno umreti. Eden preje, drugi pozneje. Njemu je neka vedeževalka dejala, da bo star najmanj 80 let, če preživi 37. leto. >Toda star sem Bela 36 lete _ je pripomnil ves potrt. Z beograjskim brzovlakom sta se pripe- ljala tudi njegova brata, ki so ju postili v celico. Srečanje in slovo je bilo zelo ginljivo, vsi trije bratje so glasno jokali. OdobaUć je bratoma zatrjeval, da mora nedolžeu n i :n> rišče. Brata sta ga prosila, n:ij prizna >vt>je zločine vsaj v trenotku, ko se poslu\l|.i o I sveta. In res je Odobašić priznal, da j«' l deloval pri zločinu v Josicu v Budjenovcih. Bil pa je samo na preži, dočim so njegovi pajdaši izvršili zločin. Odobašić jo izpil N precej vina in žganja in legel spat. Spati pa ni mogel in je skoro vso noč prebedel. Ob 5.36 so ga odvedli na morišce. \ešnla so bila postavljen:! na dvorišču sodnega poslopja. Kolena so se mu Šibila, ko so ga orožniki vodili k vešalom. Predsednik sodišča Filipović mu je se enkrat prečital smrtno obsodbo in ga vprašal, če ima še kako željo. »Edina moja želja je, da se proces še obnovi, čeprav po moji smrti«, je izjavil Odobašić. Predsednik je pomignil krvniku Har-tu, ki je s cilindrom na glavi in rokavicami na rokah pristopil k obsojencu, rekoč: >Ivan Odobašić, izvršiti moram nad vami smrtno kazen, ne po svoji volji, marveč po % olj i pravice.t Predno ga je obesil, je Odobašić Bo dejal: >Zbogom, bratje! Pozdravite moje seljake! Čuvajte moje sirote!« Krvnik mu je zadrgnil vrv okoli vratu in čez 12 minut je zdravnik dr. Hanjošek ugotovil, da je Odobašić mrtev. Krvnik je pokril obraz s prtičera in javil predsedniku: Slavno sodišče, Ivan Odobašić je mrtev, pri-vici je zadoščeno! Iz Celja —c Gledališki abonma j-> razpiraii+in se sprejemajo vpisi pri tvrdki Goričar it Les-kovšek do sobote, 28. t. m. Abonma obsega 15 predstav (10 dramskih in 5 glasbenih) in se plačuje v petih zaporednih mesečnih obrokih, začenši z oktobrom po Din 75» 70, 65, 60, 50, 35, 30, 25, kakor si -do izbere sedež. —c Celjsko godbeno društvo ima svoj redni občni zbor 9. oktobra t. 1. ob 19.30 v prostorih CPD v Narodnem domu. Dnevni red: Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, računskih preglednikov, arhivarja in gospodarja, volitev predsednika in odbora ter slučajnosti. —c Tri najdbe. Getica Junger iz Zavodne je našla v soboto zjutraj na Cankarjevi cesti pozlačene naočnike, shranjene v papirnatem etuiju. — Posestnik Blaž Hojnik iz Košnice pri Celju je našel pretekli petek zjutraj na klopi tik nad mestnim parkom žensko naglavno ruto in moški klobuk pepelnate barve. _ Šolski sluga na mestni osnovni šoli Josip Tosnič je našel pred dnevi na Mariborski cesti moderen zlat ženski uhan z 1 veliko in 1 manjšo koralno krogljico. Lastniki najdenih predmetov naj se zglasijo na celjski policiji. —C Nehigijeničen kruh. Opekarniski delavec Josip K. iz Spodnje Hudinje s-i je kupil v soboto pri neki branjevki v Zgornji Hudinji štručico kruha za 1 Din. Ko je kruh prerezal, je opazil, da se nahaja v sredici polno zapečenih smeti. Zadevo je ovadil policiji, ki je prijela lastnico pekarne, kjer je bil kruh apečen. Pekarica se izgovarja, da so smeti zgolj od kumna in janeža, ki ju običajno daje v kruh. —c Z udarci je hotel pla?ati zapitek. V neki gostilni sredi mesta j*» prišlo predsi-nočnjim do velikega kravala. Neki znani obrtniški pomočnik se je strašno napil, nato pa ni bolel plačati zapitka 27 Din. Ko ga je [ domača hčerka opomnila na njegovo obveznost, je vrgel proti njej kozarec, ki pa je zgrešil cilj in se je razletel poleg dekleta na tleh. Na pomoč je moral priti stražnik, kate-■ rega pa je podivjani pomočnik napadel, mu • raztrgal jermen, na katerem visi gumijev-1 ka in končno ie železne zapestnice, ki mu jih je stražnik nataknil. Sele s pomočjo nekega civilista je stražnik razgrajača ukrotil in ga spravil v zapor. Civilistu, ki je prišel stražniku na pomoč, je vinjeni pomočnik obljubil posebno nagrado tedaj, ko pride iz zapora. —c »Crnac voiuja. V nedeljo popoldne so prijeli na celjskem kolodvoru precej na-treskanega zastonjkarja v osebi Franca 2., prevžitkarja iz okolice Laškega. Možakar se je hotel brez voznega listka pripeljati v Celje, vendar pa ga je sprevodnik pravočasno zasačil. Možakarja so spravili v policijski zapor, da se je iztreznil, ko pa je nato plačal 23.50 Din, zakateri znesek je oškodoval železniško upravo, so ga izpustili. Scfcol — Sokol I. priredi v sredo, dne 25. t. m. po 20. uri v restavracijskih prostorih Tabora svojemu odhajajočemu br. načelniku intimno odnodnico. na katero bratsko vabimo vse članstvo. ZdTavo! — Odbor. — Sokol v Sv. Jurlu ob Ščavnlcl je igral skupno z društvom Zveze kmečkih fantov in deklet v nedeljo 2. t. m. pop. v dvorani g. Sterniča v znanem zdraviliškem kraju Slatina-Radenci znano veseloigro »Pri belem konjičkuc, ki je uspela kar najboljše. Vse vloge, posebno nai pohvalno omenimo glavne vloge, so bile igralsko zelo dobro podane in so splošno ugajale. Vidi se, da obe društvi pole* telovadnega goje tudi prosv. kult. delo. kar tudi mora biti danes! Dobro se je odrezal tudi Jur-ievski tamburaški zbor, ki je zaigral par lepih komadov. Obisk zelo lep in uspeh gmoten In moralen za obe drirštvi. kar jima samo častitamo in želimo še lepših uspehov v skupnem nar. delu. Zdravo! —dr. V pisarni. — Včeraj sem M na že£iian<>u, kjer smo jedili pečenega prašiCka z zeljem, T>eČene race s komatom, fine kolače... — Ne govorite ml o tem, kar sHne se mi cede. — BaS zato vam pripovedujem. Nalepiti morate nad 50 znamk. Stran \ »SLOVENSKI NA R OD, dne ZA. septembra 1929. Ste v 21 H t/tugusf cBlanche: 142 5V<2 valovih strasti — Zakaj ste prebledeJi, ko ste zagledali tega moža? — je vprašala voj-vodinja smeje. — Jaz da sem prebledel? — je zajec! jal junak dneva. — Ali ga poznate? — J^z... mislim, da je. mladi vojvoda d'Arlenton, — je odgvvoril Ar-mand v zadregi. — In Ar man d Cambon. največji junak med junaki, prebledeva pred vojvodo d' Arlentonom? Armandov pogled je bil v tem hipu pravo nasprotje njegovega junaškega imena. — Torej je prišla ta govorica tudi do vaših ušes, — je nadaljevala vojvo-dinja. — Ne zamerim vam, da ste se tako zanimali zame. toda da ste verjeli takim lažem, tega vam ne morem oprostiti. — Ah, vojvodinja! — je vzkliknil stotnik. . ' — Armand. Če mi hočete dokazati, da me spoštujete in cenite, me nikar ne nazivajte tako. Naslov voivodinje mi je bil in ostane zopern. Armand je vzdihnil, kakor da se mu je odvalila s prs cela barikada. In kdo bi-se mu čudil, saj je bilo zares nekaj izrednega, da je ženska zavračala v kirščanskecn sveta tako pikanten naslov. ~—/O vasem namenu odpotovati v Afriko sem bila boljšega mnenja, — je nadaljevala, — in če dovolite, vam odkrito, povem, kakšnega. Mislila sem namreč, da vas vleče tja želja po novih junaštvih in slavi, da bi se tako približali ženi, ki jo ljubite. Armand se je ozrl na svojo damo v nepopisni zadregi. — Mislila sem, da ste trdno prepričani, da bi je mogli biti vredni samo tako, — je nadaljevala, ne da bi pokazala, da vidi njegovo zadrego. — toda ker zelo dobro poznam njo, ki 30 ljubite, vam lahko tudi povem, kako misii o tem. Misli, da se vaša Čast s tem ne ipoveča, če bo vaša nopTemagftjrva reka posekala nekaj teh ubogih Kabilov, ki niso zakrivil ničesar . razen da branijo svojo vero in zemljo. To vsi dobro vemo. Tudi se ne bo čutila srečnejšo, če bo morala odpotovati v Afriko samo zato, da pol oži venec na njegov grob v ikdove kateri pustinji tega negoe do-'loČiila pokojnino v znesku 50.000 funtov šterlingov. Pozneje se je oženil z Američanko Nancy MiKerjevo in ji odmeril 10.000 funtov šterlingov letnih dohodkov. Mož ima na še tri indijske žene in vsaka dobiva letno 10.000 funtov šterlingov. Na vsatbo je povabil 52.000 gostov in pojedina je trajala cel teden. Nevesti je podaril maharadža za 200.000 funtov Šterlingov draguljev. Preproga iz biserov, na kateri sta ženin in nevesta sedela, je vredna en milijon funtov šterlingov. Topovi, s katerimi so stresali na čast novoporečencema. so bili okovani z zlatom in srebrom. Siromakom so razdelili na dan poroke 20.000 fantov šterlingov. Maharadža je dal nedavno renovirati svojo palačo in samo renoviranje kopalnic je stalo 2000 funtov šterlingov. Ko je prispel maharadža iz Patiale »pred leti v London, ie naiel tri nadstropja v hotelu »Savoy« in plačeval visoko najemnino celo leto. Spremljalo ga k nad 200 tajnikov. Tudi njegovo bogastvo je bajno. Let.nh dohodkov ima pol milijona funtov šterlingov. Njegove pa-ače so polne dragocenosti. Samo na obleki noši za 200.000 funtov šterlingov d ra ?'.:'•> v. , Maharadža jz. Kašmira ima dva in pol m .-tlijo na funtov šterlingov letnih dohodkov. Pri kronanju je imel na sebi dragoceno oblačilo, vredno nad en milijon. Njegova kočija je bila posuta z dijamanti, niegov pri ljubljen? konjiček se ie kar lesketal v smaragdih. Največji smaragd je vreden 30.P00 funtov šterlingov. Po kronanju se je vršila velika pojedina, na katero ie bilo povabljenih 50.000 gostov, med njimi 200 indiijskih prinčev. Jedli so samo iz zlatih in srebrnih posod. Ogromno je tudi bogastvo mahara-dže iz Barode. ki ima 5 milijonov funtov šterlingov letnih dogodkov. Eden največj:h diiamantov. -Zvezda juga«, je in draguljih--Pojedine, na ka- 50-000 gostov. shranjen v njegov; palači Tu ie tudi znameniti ovratnik, zložen :z 500 diamantov in kmaragdov. pokrit z biseri in velikim: rubin:. Najbogatejši je pa maharadža Nežama iz Hajderabada. Njegovi oficijelni letni dohodki znašajo nad 10 milijonov funtov šterlingov, v resnici so pa še večji. Njegovi dragulji so neprecenljivi. Mož ima namesto gumbov velike dijamante, kupa. iz katere pije lekarstva. je tudi narejena iz dijamanrov. Za vrt okrog ene svojih razkošnih palač je plačal pol milijona funtov šterlingov. Ko se ie poročil, je dobivalo vseh 600.000 prebivalcev njegove prestolice Hajderabada brezplačno hrano cel mesec. Nikomur ni bilo dovoljeno kuhati doma. vsi so dobivali hrano iz vladarjevih kuhinj Kdo je izumil giljotino Splošno prevladuje prepričanje, da je izumil giljotino pariški zdravnik Guil-lotin. To pa ni res, ka'jti Guilkvtin je to morilno orodje samo prsporočil. Giljotina je bila znana že v 15. stoletju v Ita-aiiji in na Škotskem in tudi Ludvik XIITi" je dajal zločince obglavljati na giljotino v Touilousu. Tudi na mmegih starih slikah vidimo prizore mučenja svetnikov z giljotino. Pred nastopom zdravnika GuiLlotina a* Franciji ni bilo enotnega načina usmrtitve. Krvniki so poslovali z mečem m sekiro, lomili so obsojencem kosti ah pa so jih privezovali konjem na repe in dih raztrgali. Usmrtitev z mečem ali s ■seflCTO je bik privilegij višjh slojev. £e-Ke borba za enakopravnost je načela tudi vorašanje enakopravnosti na mo-rišču. In tedaj je Guillotin opozoril na orodje, v katerem je rečeno, da mora biti vsakemu na smrt obsojenemu odsekana glava. Gui-Hotin je trdil, da bi to orodje najbolje nadomestilo nerodnega in nervoznega krvnika. Sekira giljotine je obtežena s 60 kg in ker pada z višine 30 m. odseka glavo v treh četrtinkah sekunde tako ,da obsojenec za muke sploh nima časa. Po počitnicah. — Kaj pa London? Kako je vam ugajala londonska megla? — Ta mi je zastrla oči, ko so mi predložili v hotelu račun. Prepozno. — Če bi manj pili. bi pri svo.ii krepki naravi lahko živeli SO let. — Brepozno. — Zakaj? — Ker sem s*ar že $1 let. r ■ ■■v m y ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ q ■ ■ M ** f *f,ili,M r»'i,.v' ■ ■ s\ M jtrarfn Ocarinjenie vseh uvodnih in izvoznih in tranzitnih pciilok oskrbi hitro, skihao ia po aajniij-: tarif- RAJKO TURK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 5t. 9 (nasproti carinarnici). Revizija Dravtlmega zaračunavanja, carine po meni deklariranega blaga 3 vse informacije brezplačno. □□□□□□□mDaD^ > mM al i oblast < Vsaka beseda &0 pa&r~ Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - So vprašanja brez znamke nt Železno peč !ca - Sre3 ■ Kari Ko^Tač, Stari irg pra Raikeka. 2031 Dijaki se sprejmejo na stano-^anoe in hrano. Naslov v upravi vNarodac. 2023 Damska jopica temnofzelena, krartika, se je Dfcofattt "v n-edelio zrvecer po portn od Zg. SSke do Fiaovca. Nafjdštelu naj jo prota prdim ermd nagradi odda v Atoma Cx>mtrjainy, L^bijont, Aleksandrova c. 2. . * 1991 20%-ne kronske bone kurpnde Pučka štedoooćca. ■ zatožni zavod d. d.. Osijeflc. DesartaČan« nT. štev. 27. ' . ..' 79-L Služkinjo veščo kuibanja, poSteno in snažno, sprejme ta/koj josdjp Rus, St- V5d, ipoSta Lthkoviica pri Domžalah. 1994 Službo varuhinje aii kaj stšfineea iSoe dekile srednj-ih le.t rz boliže hiše>, vaaeoo kuhanda •in šo\-ainja. Cemj. opOLt>ntvrt/A iWAiO uglasi v Makuiaturni papir orf»da«a unr^Ms "Slov. Naroda" Unfnje: Josip. ZivtoBiS. — Za .Narodno tiskamo«: Fraa JecciJkk. — Za upravo M ioseratoi del Ustat Oton Christof. — Vsi .v. UuMtam.