Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXV. — izdan in razposlan dne 17. maja 1873. 7« Postava od 9. aprila 1873, o pridobitnih in gospodarstvenik društvih ali tovarištvih. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : Poglavje I. Splošna določila. Prvi oddelek. 0 ustanovitvi društev in o pravnem razmera njihovih udov. §. 1. Določila tc postave bodo veljala za društva z nedoločenim številom društvenikov, katerih namen je pospeševati prislužek (dobiček)ali gospodarstvo svojih društvenikov z vkup-111,11 obrtovanjem ali z dajanjem kredita (pridobitna in gospodarstvena društva), kakor za zajmovna in kreditna društva, sirovinska in magazinska društva, produktivna društva, potrošila društva in stanovna društva in tak. §• 2. Pridobil na in gospodarstvena društva se morejo napraviti tako, da jim so društveniki neomejeno ali pa z omejitvijo zavezani. V prvem slučaji je vsak društvenik z vsem svojim imetkom nerazdelno zavezan za društvene dolžnosti, a v drugem slučaji samo do neke določne, naprej ustanovljene vsote. §■ 3. K ustanovitvi društva je potrebno : 1. Da se sprejme društvena firma (trdka); (Sloveniech.) 50 2. . količino opravilnih deležev posameznih društvenikov in način, kako se narejajo; H. načela, po katerih bode delati bilanco in dobiček preračunjati, način, kak > se bilanci' pi etehtuje, in tako tudi določilo o razdelbi dobička in izgube med posamezne društvenike; 7. kako se voli in sestavlja načelstvo in kako se iskazujejo udje načelstva, njihovi n«' mestnik! in društveni uradniki ; 8. obliko, kako se sklicujejo društveniki ; 9. uvete za glasovalno pravico društvenikov, in obliko, kako se ta pravica zvršuje a*1 uživa ; 10. tiste reči, o katerih se ne more sklepati po prosti večini tistih društvenikov, ki 9® snidejo na sklic, temuč je treba večje večine glasov ali pa sklepa po drugih potrebnostih storjenega ; 11. kako bode društvo svoja naznanila razglašalo ; 12. naznamho o tem, bodo li društveniki za društvene dolžnosti neomejeno ali I® z neko omejitvijo zavezani, in če je v tem zadnjem slučaji zavezanost raztegu« na čez m e M v postavi določeno (§. 76), doklej sega ta zaveza ; 13. imena udov prvega načelstva ali tistih oseb, kateri naj izprosijo vpis društva v d°' tični vpisnik. §- 6. Društvena pogodba, vpisana v vpisnik društev, mora se v posnetku razglasiti. Posnetek ta mora obsegati : I. Datum društvene pogodbe; 2. firmo in sedež društva; 3. predmet podjetja ; 4. dobo, doklej bode trpelo društvo, če je utesnjeno na neko določeno dobo; 5. imena in stanovališče udov načelstva, ako je načelstvo že v društveni pogodbi postavljeno ; 6. način, kako bode društvo svoja naznanila razglašalo ; 7. naznambo o tem, bodo li društveniki z neko utesnitvijo zavezani, in če je v tem zadnjem slučaji zavezanost raztegnena čez mero v postavi določeno (§. 76), doklej sega ta zaveza. Ako je v društveni pogodbi določena oblika, kako daje načelstvo izrecila svoje volje na znanje in kako se podpisuje v imenu društva, naj se razglasi tudi to določilo. §• 7. Pri vsakem trgovinskem sodišči je pisati vpisnik o tistih društvih, katera imajo svoj sedež v njegovem okoliši. Za ta vpisnik veljajo določila v trgovinskem zakoniku o trgovinskih vpisnikih (registrih) dana. §• 8. Dokler nij vpisano v društveni vpisnik, društva kakor tacega še nij. Ako se v imenu društva dela, predno je vpisano, zavezani so delajoči osehno in nerazdelno. §. 9. Vsaka predrugačila društvene pogodhe mora se pismeno storiti ter trgovinskemu sodišču zglasiti s priloženim prepisom društvenega sklepa. S tem premenilnim sklepom dela se tako kakor z izvirno društveno pogodbo. Razglasi' se samo v toliko, kolikor so po njem predrugačena določila v prejšnjih razglasili obsežena. Sklep nima pravne moči, dokler nij vpisan v društven vpisnik pri tistem trgovinskem sodišči, v okoliši katerega ima društvo svoj sedež. §. 10. Pri vsakem tistih trgovinskih sod še, v kraji katerih ima društvo kako podružnico, mora se le-ta zglasiti, da bode vpisana v društveni vpisnik, ter je pri tem izpolnili vse, kar §§. 6 in ti za glavni zavod velevata. §11. Pravni razmer med posameznimi društveniki se ravna v prvi vrsti po društveni pogodbi. Ta pogodba sme samo v tistih točkah, pri katerih je to izrečno dopuščeno, odstopati od določil te postave. §. 12. Društvo sme pod svojo lirmo pridobivati pravice in na se jemati dolžnosti, tudi zemljiško svojino ali last in druge stvarne pravice na zemljiščih pridobivati, pred sodiščem tožiti in toženo biti. dedoma pod sodno je tistemu sodišču, v okraji katerega ima svoj sedež. § 13. Za društva, katerih podjetje se celoma ali deloma suče o trgovinskih opravilih, veljajo, kotlar ta postava ne ukazuje drugače, določila trgovinskega zakonika, dana o trgovcih. 50 • §• 14. Ondi, kjer ima društvo in povsod, kjer ima katera njegova podružnica sr oj sedež, naj se piše kazalo (register), v katero je vpisovati ime in priimek in lako tudi stan vsakega društvenika, dan, katerega je pristopil v društvo in prestal biti društvenik, število opravilnih deležev, ki jih vsak ima, kakor tudi odpoved enega ali več opravilnih deJeŽCV. Vsakemu mora biti dopuščeno, pogledati v to kazalo, kakor v društveno pogodbo !» kake njene premembe. Drugi oddelek. 0 načelstvu, nadzornem svetovalstvu in velikem zboru. §. 15. Vsako društvo mora imeli načglstvo, izvoljeno izmed društvenikov. Po njem je ono zastopano pr. d sodiščem in zunaj sodišča. Načelstvo sestoji lahko iz enega ali iz več udov, udje utegnejo imeti plačo ali biti brez plače. Njih postavitev je vsak čas oporečna ali preklicna, ne krateč pravic do odškodovanja, ki bi izvirale iz kake pogodbe. §. Iti. Vsakokratne ude načelstva je takoj po tem, ko sc postavijo, zglasiti zaradi vpisa v društveni vpisnik. Zglasitvi naj se pridene njihov izkaz. Udje načelstva morajo pred trgovinskim sodiščem podpisati se ali svoj podpis v poverjeni obliki v položiti. Po enakem je delati vselej, kadar se udje načelstva kako premene, oziroma kadar jim se postavijo namestniki. Ako premena ni j v društveni vpisnik vpisana niti javno razglašena, tedaj jo sme društvo tretjemu samo tedaj naproti postaviti, kadar dokaže, da je le-ta pri sklepanji opravila za to premembo vedel. Ako se je vpis in razglas storil, mora tretji dopustiti, da prememba proti njemu obvelja, ako niso okoljnosti take, da se iz njih mora vzeti, da on, sklepaj e opravilo, nij vedel niti ne moral vedeti za Iv premeno. §. 17. Načelstvo naj v obliki, kakor društvena pogodba določuje, izročilo svoje volje na znanje daje in naj se za društvo podpisuje. Kadar o tem nij nič določeno, potreben je podpis vseh udov načelstva. Podpisujejo se pa tako, da k firmi društva ali k imenu načelstva vsak svoj podpis pristavi. §. 18. Društvu se s pravnimi opravili, kijih načelstvo v njegovem imenu sklepa, pravice dobivajo in dolžnosti nakladajo. Vse eno je, je Ii opravilo izrekoma skleneno v imenu društvenem, ali pa če je iz okoljnosti očitno, da je bila pogodnikov volja skleniti ga za društvo. Oblast načelstva, zastopati društvo, sega tudi na vsa tista opravila, za katera je po občnem državljanskem pravu potrebno, posebno na razpol opravila slovoče pooblastilo. §• 19. Načelstvo ima dolžnost proti društvu, držati se tistih utesnil, katera so za razsežaj njegove oblasti, društvo zastopati, ustanovljena v društveni pogodbi ali po sklepih velikega zbora. Ali utesnilo načelstva v zastopanji društva nima do tretjih oseb nikake pravne moči. To velja zlasti za ta slučaj, kadar ima zastop veljati samo za neka opravila ali neke vrste od opravil, ali samo v nekih okoljnostih, ali za neki čas ali v posameznih krajih, ali kadar bi se za neka opravila zahtevalo privoljenje velikega zbora, nadzornega sveta ali drugega organa. §. 20. V imenu društva priseguje načelstvo. §. 21. Za vročitev povabil in drugih vročil društvu bode dovolj, da se vroče kateremu udu načelstva, ki ima pravico ali sam ali z drugimi vred podpisovati se, ali pa društvenemu uradniku, kateri ima pravico, društvo pred sodiščem zastopati. §. 22. Načelstva dolžnost je skrbeti za to, da se pišejo društvene knjige, kolikor treba. Tem knjigam, ako so pisane po propisu trgovinskega zakonika, gre za izkaz tega, kar ima društvo iz postavno dopuščenih mu opravil tirjati, tista mera dokazne moči, katera je trgovinskim knjigam po členu 34 trgovinskega zakonika in po §§. 19,20,21 in 22 vvodne postave k temu trgovinskemu zakoniku (Drž. za k. od 1. 1803, štev. 1) dodeljena. Načelstvo mora zadnji čas v prvih šest mesecih vsakega opravilskega leta oznaniti računski sklep preteklega opravilskega leta z bilanco vred. V tem oznanilu treba tudi zlasti na znanje dati število udov, ki jih je društvo imelo o časi sklenene bilance, po tem število društvenikov, kolikor jih je v teku bilančnega leta pristopilo in odpalo, kakor tudi število opravilnih deležev, kolikor jih je bilo o sklepu bilance in kolikor se jih je v teku bilančnega leta vnovič pridružilo, odpovedalo ali odplačalo. §. 23. Udje načelstva, kateri v tem svojstvu brez prejetega naročila ali proti propisom te postave ali društvene pogodbe delajo, zavezani so osebno in nerazdelno za škodo s tem napravljeno. §. 24. Društvena pogodba lahko načelstvu pridruži nadzorno svetovalstvo, ki ga društveniki iz svoje srede — vendar ne tudi izmed udov načelstva izvolijo, in katerega postavilo je vsak čas oporečno. Kadar je postavljeno nadzorno svetovalstvo, čuje ono nad tem, kako društvo v vseli razdelkih upravstva svoja opravila oskrbuje, ono sme pozvedeti, kako teko društvene stvari, vsak čas pregledati knjige in spise njegove in preiskati društveno blagajnico, koliko je v »j‘‘j. Ono sme, kadar koli se mu zdi potrebno, udom načelstva in uradnikom začasno, in to. dokler prvi prihodnji veliki zbor stvari ne razsodi, oblasti ustavili in naredili, česar je potreba k začasnemu nadaljevanju opravil. Ono naj račune o posameznih opravilnih dobah, zlasti letne račune, bilance in nasvete o razdelitvi dobička pretrese, in o lem vsako leto velikemu zboru poroči. Ono naj skliče veliki zbor, kadar je v interesu društva potrebno. Udje nadzornega svetovalstva so zavezani za škodo, katero na rede, ne izpolnivši svojih dolžnosti. §. 28. > adzorno svetovalstvo ima oblast, pravdati se z udi načelstva, kjer veliki zbor tako ukrene. Kadar ima društvo kako pravdo z udi nadzornega načelstva, zastopajo ga pooblaščenci, kateri se izvolijo na velikem zboru. Vsak društvenih ima pravico, ob svojem trošku kakor intervenient vstopiti v pravde prej omenjene. §• 26. Zvrševanje opravil društvenih, kakor tudi zastopanje društva zastran teh opravil sme se odkazati tudi društvenim uradnikom ali drugim osebam kakor pooblaščencem dotičnega društva. V tem slučaji ravna se njihova pravica po danem jim pooblastilu, ona se o dvombi razteza na vsa pravna dejanja, katera so po navadi združena z zvršitvijo takšnih opravil. §. 27. Pravice, katere gredo društvenikom v društvenih rečeh, sosebno kar se tiče oskrbovanja opravil, vpoglcdovanja v bilanco in nje pretresa in pa določila, kako naj se razdeli dobiček, zvišujejo vsikoliki društveniki skup v velikem zboru. Vsak društveni k ima na tem zboru po on glas, ako društvena pogodba ne ustanavlja drugače. §• 28. Veliki zbor društvenikov sklicuje načelstvo, v kolikor te pravice nimajo po društveni pogodbi ali po ti postavi tudi druge osebe. §. 29. Zunaj slučajev v društveni pogodbi izrečno določenih sklicati je veliki zbor, kadar se v interesu društva pokaže potrebno. Veliki zbor se mora precej poklicati, kadar najmanj desetina vseli društvenikov to nasvetuje v vlogi, ki jo oni podpišejo in v kateri povedo, čemu in zakaj naj se skliče veliki zbor. Ako je v društveni pogodbi pravica, zahtevati sklic velikega zbora, dana večjemu ali manjemu številu društvenikov, tedaj naj ostane pri tem. Tiste, katerih dolžnost je, veliki zbor sklicali, naj trgovinsko sodišče na zahtevanje nasvetovaleev k temu primora z globami do ‘300 gold, avstr, veljave. tz. 30. Veliki zbor naj se sklicuje tako, kakor društvena pogodba določuje. Namen velikega zbora je vselej s sklicom vred na znanje- dati. O takih stvareh, katerih razprava nij tako oznanjena, ne morejo se delati sklepi ; vendar za sklep, da se po nasvetu v velikem zboru skliče preizreden veliki zbor, to ne velja. Za to, da se kaj nasvetuje, in za razprave brez sklepanja oznanilo nij potrebno. §• 31. K temu, da more veliki zbor veljavne sklepe delati (da bode sklepčen), potrebno je, kjer društvena pogodba drugače ne določuje, — da je na njem naj manj desetina udov llricujoca ali zastopana. §• 32. (|r y *a*(em slučaji» kadar je veliki zbor ni j sklepčen, treba, — če društvena pogodba • ?.face ne določa, — poklicati 'rog zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število pricu-•1°C|1> ali zastopanih društvenikov. Drugi veliki zbor je utesnjen na razpravo tistih reči, za katere je bil sklican zbor, ki ’"J imel uspeha. §. 33. Ako društvena pogodba ne usta »ovija drugače o načinu sklepanja, to se delajo sklepi kad a Z*)ora z uadpolovično (absolutno) večino glasov; prvosednik se glasovanja deleži in se glasovi po enakem številu razdvojijo, tedaj velja ter je skleneno tisto mnenje, ka-Plemu je prvosednik pristopil. Ako društvena pogodba ne določa drugače, sme se predrngačba društvene pogodbe in l)a '«združitev društva ukreniti samo z večino od dveh tretjin vseh oddanih glasov najmanj. §. 34 skl ^avt‘lstvo ima dolžnost, izpolnjevati in zviševati vsa določila društvene pogodbe ter ePe» ki jih veliki zbor po istih veljavno stori, in je društvu za to odgovorno. Oklepe velikega zbora je vpisavati v knjigo zapisnikov, v katero sme vsak društvenik ° upravno oblastvo pogledati. §• 35. Načelstva dolžnost je, vsakemu d uštveniku, če želi, po en prepisek (odtisek) društvene l'%rodbe s kakimi premenami in dopolnili vred, po tem en prepisek potrjenih računskih el'0v (dovrškov) in bilanc za povraèi'o troškov izročili in te spise, če se tako želi, s svojim Podpis»»! previditi. Vrbi tega naj načelstvo en prepisek (odtisek) društvene pogodbe, kakor tudi vsako si![ Predrugačilo v osmih dnevih po opravljenem vpisu, in en prepisek odobrenih računskih '‘l'ov in bilanc v osmih dnevih po od obren ji položiti po političnem okrajnem glavarstvu Pred deželno poglavarstvo. Politična oblastva naj, kadar bode potreba, ude načelstva k temu Pr,|noravajo z globami do 100 gold. Tretji oddelek. 0 razdružbi. §. 36. Društvo se razdružuje : 1. Kadar izteče v društveni pogodbi ustanovljeni čas ; 2- kadar društvo tako sklene; 3. kadar se odpre konkurs (kant); A. kadar upravno oblastvo (§. 37) tako naredi. §• 37. Razdružbo katerega društva sme upravstvcno oblastvo tedaj narediti, kadar je žaram delovanja ali pogajanja društva po §. 88 te postave pravokrepna obsodba v kazen storjena- Kazenska sodišča so dolžna, takšne obsodbe, brž kakor zadobé pravokrepnost, P0*1' ličnemu deželnemu ohlastvu priobčiti. §• 38. Razdružilna razsodba pristoji političnemu deželnemu oblastvu, v okoliši katerega i1,1-1 društvo svoj sedež, in kadar je delovanje društva po podružnicah razširjeno čez več dežel, tistemu političnemu deželnemu oblastvu, v okoliši katerega je glavni zavod. Proti razdrti" žilni razsodbi moči se je v štirih tednih z utcčajem (rekursom) obrniti na ministerstvo notranjih reči. Pravica političnega deželnega oblastva, razdružbo na podlogi obsodbe (§. 37) kazenskega sodišča ukreniti, ugasne po izteku treh mesecev po tem, ko je ta obs odba postala pravokrepna. §. 39. Razdružba, ki jo je upravno oblastvo pravokrepno ukrenilo, naj sc uradoma priobči trgovinskemu sodišču, da jo vpiše v društveni vpisnik in razglasi. §. 40. Razdružbo mora, — kadar nij nasledek odprtega ko nk ur sa ali izrečena po upravnem oblastvu, — načelstvo zglasiti, da se vpiše v društveni vpisnik ; tudi se mora razdružba |>° trikrat ob različnih dnevih razglasiti v časnikih, ki so določeni za razglaševanje takih vpis1'!- S tem razglasom je ob enem povabiti upnike, da se oglase pri društvu. Četrti oddelek. 0 likvidaciji društva. §. 41. Kadar se društvo razdružuje, da nij konkursa, opiavi načelstvo likvidacijo, če se te delo v društveni pogodbi ali po sklepu društva ne izroči drugim osebam. Postavilo likvidatorjev je vsak čas oporečno ali preklicno. §. 42. Načelstvo naj likvidatorje zglasi trgovinskemu sodišču, da jih da vpisati v društveni vpisnik ; le-ti naj sami osebno svoj podpis pred tem oblastvom zapišejo ali pa naj mu podplSt> v poverjeni obliki vpoložč. Kadar kateri likvidator odstopi ali mu pooblastilo mine, treba to tudi zglasiti za >p,s v vpisnik. §• 43. Tretjim osebam je moči imenovanje likvidatorjev, kakor tudi izstop likvidatorja ali p® prestanek njegovega pooblastila nasproti postaviti samo pod tistimi uveti (pogojami), P0(^ katerimi je po H. 16 moči premeno načelstvcnih udov tretjej osebi nasproti postaviti. Kadar je več likvidatorjev, ne morejo dejanj spadajočih k likvidaciji s pravno mocj0 opravljati drugače nego sovkupno, ako nij izrekoma določeno, da sme svak posamič delovati- §• 44. ■ . likvidatorjev delo je, tekoča opravila dokončati, dolžnosti razdraženega društva izpred n^e^0ve tiriatve P°tirjati in imovino društveno obrniti v denar ; oni zastopajo društvo sodiščem in zunaj sodišča, smejo za-nj poravnave (nagodbe) sklepati in kompromise dož ' ’ ^ovib opravil se smejo likvidatorji prijemati samo v namenu, da se tekoča opravila Nepremične stvari, ako društvena pogodba ali sklep društva ne določuje drugače, eJ° likvidatorji samo ob javni dražbi (licitaciji) prodajati. §. 45. Ako se obsežek pravic, ki jih likvidatorji imajo (§. 44) glede „opravil, kako utesni, utesnitev proti tretjim osebam nima pravne moči. §. 46. da .. likvidatorji oddajo svoj podpis tako, da dozdanji firmi, ki naj po zdaj velja za likvi-CIJ9° firmo, svoja imena pristavijo. §. 47. v Ti likvidatorji so dolžni, društvu nasproti v oskrbovanji opravil ravnati se po sklepih ega zbora, sicer so društvu za škodo, ki jo ima od njihovega nasprotnega dejanja, n° in nerazdelno zavezani. §. 48. .. . Denarji, kar jih je ob razdružbi in kar se jih nabere med likvidacijo, naj se uporabijo (obračajo) tako : 1. Naj pred se poplačajo upniki društva, kakor tirjatev katerega doteče, ter se pridrže '8°te potrebne za tirjatve, katere še niso dotekle; j 2. iz tega, kar preostane, izplačajo se društvenikom vplačani opravilni deleži. Ako nij ° 'k° denarja, da bi se popolnoma zagrnili, porazdeli se denar po primeri posameznih dol-^°v’ ako v društveni pogodbi nij drugače določeno; ^ v 3. kar prebode denarja po tem, ko so založeni društveni dolgi in opravilni deleži u$tvenikov, to se porazdeli med društvenike po določilih društvene pogodbe o porazdeljeni dobička (§. 5, odst. 6). §. 49. Likvidatorji naj precej, ko začno likvidacijo, postavijo bilanco. Ako ta ali pozneji na-^ejena bilanca pokaže, da društvena aktivna imovina z reservnim fondom in opravilnimi deleži Ustvenikov vred ne zadostuje za založbo društvenih dolgov, naj likvidatorji pod svojo odpornostjo precej nasvetujejo, da se nad imovino društva odpre konkurs, ter naj priobčijo Vt'likemu zboru, ki gaje ob enem sklicati. §. 50. Le prav je društvo razdraženo, veljajo vendar dotle, dokler se likvidacija ne dokonča, v drugem glede na pravne razmere dozdanjih društvenikov med seboj, in do tretjih oseb 1 očfla prvega in drugega oddelka, kolikor ne izvira nič druzega iz določil pričujočega oddelka in iz bistva likvidacije same. 1‘odsodnost društva, kakoršna mu je bila o času razdružitve, ostane za razdraženo "*stvo, dokler se likvidacija ne dokonča. Vročila gredoča društvu se vročujejo s pravno •noejo kateremu bodi izmed likvidatorjev. (SloTeniich.) §. 31. Po dokončani likvidaciji izrocé se knjige in pisma razdraženega društva kateremu izmed bivših društvenikov ali komu drugemu v hrambo. Tega društvenika ali drugega hi a nilca določi trgovinsko sodišče, kadar nij dobrovoljnega domenka. Društvenikom in njih pravonaslednikom o staj e pravica knjige in papirje pregledov a in rabiti. §• 52. Konkursni red določuje, ako je nad imenjem društva zunaj slučaja v §. 49 omenjenega konkurs odpreti. Fosilnega izravnanja tu nij. Poglavje II. Posebna določila za društva z neomejeno zavezo. §. 53. Udje društva z neomejeno zavezo napravljenega zavezani so nerazdelno z vsem svojim imenjem za vse društvene dolžnosti, kolikor aktivna društvena imovina v slučaji likvidacij6 ali konkursa ne zadosti za njih založbo. Kdor vstopi v že napravljeno društvo, zavezan je kakor vsak drug društvenik za v«6 dolžnosti, katere je bilo društvo še pred njegovim pristopom na se vzelo. Nasprotna temu pogodba nima do tretjih oseb nikake pravne moči. §• 54. Vsak društvenik ima pravico, izstopiti iz društva, tudi kadar je društvena pogodb» na določen čas sklenena. Kadar društvena pogodba ničesar ne ustanavlja o odpovednem roku in o času izstopu* ne more nihče izstopiti kakor še le po dovršenem opravilnem letu, ako je najmanj stifl tedne poprej odpoved dal. Društveništvo mine tudi s smrtjo, ako društvena pogodba »6 določuje drugače. §. 55. Odstopivši iz društva udje in njih dediči ostajejo v zavezi upnikom društva, dokler teče rok zastarelosti, za vse dolžnosti, katere je društvo do njih odstopa na sc vzelo. Kadar društvena pogodba ne določuje drugače, oni nimajo pravice do reservncga fond» in do druge kake društvene imovine ; oni smejo samo zahtevati, da jim se njihov opravil»' delež, kakoršen se pokaže po računskem sklepu za tisto leto, v katerem je društvenik oil' stopil, mesec dni po ustanovitvi tega računskega sklepa izplača, ako do tiste doba nij ukre-nena ali ukazana razdružba. §. 56. Zasebni (privatni) upniki društvenikov! nimajo pravice, da bi s stvarmi, tirjatvami »h pravicami, spadajočimi k društvenemu imenju, ali z deležem istih sebe izplačali ali varnost zadobili si. Predmet zvršila ali prepovedi utegne zanje biti samo to, kar sme društvenik sa m za obresti ali za delež dobička zahtevati, in kar mu pri poravnavi pripade, ako se društvo razide ali ako on odstopi iz njega. §. 57. Določilo prejšnjega paragrafa velja tudi o zasebnih upnikih, ki imajo zastavno pravico Na imenji društvenika. Njihova zastavna pravica ne sega na stvari, tirjatve in pravice spadajte k društveni imovini, ali na delež istih, temuč samo na tisto, kar je omenjeno v zadnjem 8 avku prejšnjega paragrafa. Toda zgornja določila se ne dotikajo pravic, katere so se predmeta, ki ga je društve-prinesel v društveno imenje, držale že ta čas, ko ga je prinesel. §• 58. Tirjatve društvene in zasebne tirjatve društvenega dolžnika, ki jih ima do društvenika, lle Prebijajo (kompenzirajo) se med seboj ni celoma ni deloma, dokler društvo obstoji. Po združbi je tak preboj (kompenzacija) dopuščen, kadar in kolikor je društvena tirjatev rustveniku pri poravnovanji odkazana. §. 59. Kadar je zasebni upnik kacega društvenika, po tem ko mu je brez uspeha zasebno irn°Vino vzel v zvršilo (eksekucijo), še izprosil zvršilo na to, kar ima društvenik tirjati od društva, če odstopi, temaj ima on pravico, hodi si društvo napravljeno na določen ali nedoločen čas, dati odpoved ter po tem v svoje izplačilo zahtevati, da tist društvenik iz društva odstopi. Odpoved se mora dati najmanj šest mesecev, predno izteče društveno opravilsko leto. §. 60. . Ce se odpre konkurs nad društvenim imenjem, s tega ne prihaja, da bi se odprl kon-knrs tudi nad zasebno imovino posameznih društvenikov. Sklep o odprtji konkursa naj ne obsega imen nerazdelno zavezanih društvenikov. Načelstvu, oziroma likvidatorjem gre v konkursnem postopku tisto pravno mesto ali postavljenje, katero konkursni red prezadolžencu odkazuje. Kakor je konkurs dokončan, imajo upniki precej pravico, prijeti posamezne, nerazdelno zavezane jim društvenike za to, kar so premalo dobili, toda samo tedaj, če so bili svoje tir— jatve v konkursnem postopku zglasili in so one za pravične spoznane, z obrestmi in troski vred. Za tirjatve, katere so v društvenem konkursu ustanovljene za pravične in katerih tudi načelstvo, oziroma likvidatorji niso izpodbijali, sme se izprositi zvršilo proti društveniku ter niJ potreba novega pravnega postopka. §. 61. Kadar je konkursni postopek dospel dotlč, da načrt končnega razdelila stoji, dolžno je Načelstvo, napraviti račun (doplačili račun), iz katerega je razvidno, koliko mora vsak društ-Venik po določilih društvene pogodbe (§. 5, odstavek 6) doplačati v to, da se upniki zado-'olijo za ono, kar so v konkursu premalo prejeli. Ako kdo doplačilo odreče ali je muden z njim, tedaj naj načelstvo dvojni spisek do-plačneg a računa položi pred konkursno sodišče v sodno potrjenje. Prida naj se tej vlogi prepis društvene pogodbe in spis tega, kar je kateri upnik iz* gubil, kakor tudi spis društvenikov, kateri so po doplacnem račun kako doplačilo dolžni. § 62. Konkursni komisar naj vsem društvenikom s posebnim naznanilom in po oznanilu prl sodišči nabitem da na znanje, da doplačili račun lahko pri njem ali pri načelstvu pogleda)«' in si prepiske od njega vzamejo ter da jim je na voljo, zoper ta račun, kar bi se jim zdelo opomeniti, za kar je ob enem postaviti dan (ročiščc). Ta dan je naznaniti tudi načelstvu, kateremu naj se vroči en izdatek razdelila. Ako bi se temu ali onemu društveniku tudi ne bilo vročilo naznanilo, ima že oznanil0 pri sodišči nabito pravne nasledke naznanila vsem društvenikom danega. §• 63. Ako se postavljeni dan store kake opomnje, to je dotično stvarno in pravno razmer,Je pojasniti toliko, kolikor je potreba, da se more najprej preudariti, so li opomnje vazne ali niso. O bistvenih podatkih razprave naj se spiše zapisnik. Ako ne bi bilo moči razprave v enem dnevi dokončati, naj ji konkursni komisar dol°cl v nadaljevanje kateri izmed prvih sledečih dni ter naj to pričujočim dotičnikom naznani-kadar ustavi razpravo, ter naj da v zapisnik postaviti, da se je to zgodilo. Dotičnikov vnovič vabiti nij potreba. §. 64. Sodišče naj doplačili račun potrdi potem ko sklene o kakih opomnjah in ko ga primerno popravi, kjer bi bilo treba. Proti potrditvi nij dopuščen nikak pravni lek (pomoček). Sodno potrjeni doplačili račun je zvršljiv v štirnajstih dneh po tem, ko se potrdil”1 sklep nabije. §• 65. En izdatek doplačnega računa opravljenega s sodnim potrdilom naj se odlokoma p1'1' obči načelstvu. Drugi izdatek naj se hrani pri sodišči, da ga utegnejo društveniki pregledati. Sklep o potrditvi naj se društvenikom razglasi z oznanilom pri sodišči nahitim. Načelstvo ima pravico in kadar se dotični branijo ali so mudili, ima dolžnost, na podlogi sodno potrjenega doplačnega računa z z vrši lom (eksekucijo) iztirjati doplačila, ki 90 jih posamezni društveniki dolžni. ZvrŠilo naj se pri konkursnem sodišči izprosi in po določilih o sumarni pravdi dožen6- §• 66. Vsak društvenik ima pravico, sodno potrjeni doplačili račun, kolikor se njega tice-s tožbo izpodbijati; to tožbo je vpoložili pred sodiščem, kateremu je društvo redoma p0«*' sodno, proti njegovemu načelstvu, katero naj v tej pravdi zastopa druge udeležene društvenih6- Podana tožba z vršil a ne ovira. §. 67. v Ako se doplački od nekaterih drustvenikov povsem ne dado potirjati ali ne celi, naj načelstvo za ta manjek naredi nov doplačni račun, v katerem se, kolikor primanjkuje, po-1 azdeh' med ostale društvenike. Kako dalje postopati, določujejo §§. 61 do 66. §• 68. Načelstvo ima pravico, doplačila od drustvenikov prejemati, ter je dolžno odpravljati J1*1, kamor so namenjena. §• 69. Določila prejšnjih ■§§.fov 61 do 68 naj se uporabljajo tudi tedaj, kadar društveno lmcnJe sicer nij dovoljno za izplačilo upnikov, pa se vendar z vzrokov v §. 66 konkursnega ‘°da naštetih konkurs ne odpre. Namesto konkursnega sodišča prihaja v tem slučaji tisto sodišče, kateremu je društvo Vdorna podsodno. §. 70. Ako načelstvo ne izpolni svojih dolžnosti, ki jih ima po §§. 61 do 69, sme sodišče P° predlogu enega udeleženega društvenika postaviti enega ali več društvenikov ali tudi °£a drugega, da oskrbujejo opravila načelstva. §. 71. Za načelstvo dana določila (§§. 61 do 70) veljajo tudi za likvidatorje, kateri stopijo "a njihovo mesto. §• 72. V §§. 61 do 71 ukazano postopanje ne brani društvenim upnikom, držeč se svojih Pravic, katere jim daje nerazdelna zavezanost društvenikov, poprijeti samostojno omenjene društvenike za to, kar je kateri pri svojih tirjatvah izgubil. §• 73. Tožbe proti društveniku iz tega, kar ima kdo tirjati od društva, zastarevajo v dveh e«h po razdružbi ali pa po njegovem odhodu iz društva, kjer nij po svojstvu tirjatve pojavno še krajši rok zastarelosti postavljen. Zastarelost začenja teči tist dan, katerega se je razdružba celega društva v društveni VPI snik ali odhod katerega društvenika v kazalo društvenikov (§. 14), pisano pri društvu, vP>sal. Ako lirjatev še le po tem času doteče, začne se zastarelost z dobo, o kateri tirjatev doteče ; a pri tirjatvah, ki sicer niso dotekle, katere je pa moči odpovedati, začne se z izte— OM roka za odpoved postavljenega brez ozira na čas, kdaj doteko. Kadar je še kaj neporazdeljenega društvenega imenja, ne more se upniku nasproti pojavljati dveletna zastarelost, ako zadovolitve edino iz društvenega premoženja išče. §■ 74. Zastarelost tožeb proti društvenika oprtih na društvene dolge se pretrguje ne s pravnimi dejanji proti drugemu društveniku, ampak s pravnimi dejanji proti društvu, dokler še obstoji, m v slučaji razdružbe ali konkursa spravnimi dejanji proti likvidatorjem, oziroma proti kon-kursni masi. §• 75. Zastarelost teče enako tudi proti ned »letnim in takim osebam, ki imajo varha (tutorja) ali skrbnika (kuratorja), in tako tudi proti občestvom (korporacijam), pod pridržkom regresa do varhov in upravnikov. Poglavje III. Posebna določila za društva z omejeno zavezo. §• 76. Vsak ud društva ustanovljenega z omejeno zavezo zavezan je v slučaji konkursa a'1 likvidacije za dvuštvene dolžnosti, ako društvena pogodba ne postavlja večjega zneska, ne samo s vojimi opravilnimi deleži, temuč še z drugim ravno tolikim zneskom. §. 77. Društvenik ne sme izstopiti iz društva, predno izteče opravilno leto, in ne drugače» nego če je najmanj štiri tedne poprej odpovedal. Takisto tudi odpoved enega ali več opravilnih deležev, če ob enem ne izstopi društvenih, kateri z drugimi opravilnimi deleži v društvu ostane, ne dohode moči pred iztekom opravilnega leta ter se mora najmanj štiri tedne poprej dati. Vsako odpoved je precej vpisati v kazalo društvenikov, pisano po §. 14. §• 78. Odstopivši društvenik ali dediči njegovi so še zavezani leto dni po izteku tistega opravilnega leta, v katerem je društvenik odstopil, ako društvena pogodba ne postavlja daljst> dobe tej zavezi, in zaveza je raztegnena na vse dolžnosti, katere je društvo bilo na se vzelo do društvenikovega odstopa. §. 79. Opravilni delež odstopivšega društvenika in kar mu na podlogi društvenega razmerji* sicer gre, ne sme se mu izplačati, dokler ne ugasne zaveza v §. 78 omenjena. Do reservnega fonda in drugega društvenega imenja odstopivši društvenik nima pravice» ako društvena pogodba drugače ne določuje. §. 80. Določila •§§. 78 in 79 veljajo tudi za zavezo društvenikovo iz odpovedanih opra- vilnih deležev (§. 77, odstavek 2), da namreč dalje ostane, in glede tega, kdaj se oni smej0 izplačati. 81. Ako se društvo razdruži, ne smejo se vplačani opravilni deleži 'prej izplačati niti sc sme prcvišek med društvenik» (§. 48, št. 2 in 3) prej porazdeliti, nego izteče leto dni dneva, katerega so javni časniki odločeni za to (§. 40) v tretje razglasili naznanilo. To določilo velja tudi za tiste opravilne deleže, kateri so že bili odpovedani ta čas, ko se je razdružba ukrenila. §. 82. Udje načelstva in likvidatorji, kateri delajo proti propisom §§. 79—81, dolžni so oseli-n° 1,1 nerazdelno povrniti opravljena izplačila. §• 83. Opravilne deleže in to, kar je društveniku na podlogi društvenega razmerja sicer na dobro pripisano, moči je z dovoljenjem načelstva predeti na druge, ako društvena pogodba ne določa drugače. Ali tudi v tem slučaji ostaja predevajoči društvenih subsidiarno v zavezi po določilih H-fov 78 in 80. §. 84. Ako bilanca pokaže, da je polovica na opravilne deleže vplačanega zneska izgubljena, llaj načelstvo brez odloga skliče veliki zbor ter mu naznani, kako društvo stoji. Kakor iinenje društveno več ne zagrinja dolgov, mora načelstvo pod svojo odgovor-nostjo pri sodišči predložiti, da se nad društveno imovino odpre konkurs. §. 85. V konkuvsu nad premoženjem društva z omejeno zavezo ima upravnik mase pravico, narediti preračun tistih vsot, katere posamezni društveni ki društvu dolgujejo, in za katere 80 oni po H. 76 zavezani (doplačni račun), ter tedaj, ako bi društveniki kratili se dopla-Ci>ti, kar so na dolgu, ali v tem mudni bili, položiti ga pred konkursno sodišče v sodno podenje. Vlogi je priložiti dvojni spis doplačnega računa, en prepis društvene pogodbe in e"o kazalo društvenikov kaj doplačati dolžnih. Glede tega doplačnega preračuna bodo veljali §§. 62—65 s to premeno, da stoji npravnik mase na mesto načelstva. §. 86. Vsak društvenik ima pravico, sodnjo potrjeni doplačni račun, kolikor se njega tiče, 8 tožbo izpodbijati. To tožbo je nastaviti proti konkursni masi. Napeta tožba ne zavira Zvršfla (eksekucije). Poglavje IV. Kazenska določila. §. 87. Ako ti, kateri so dolžni kaj za društvo zglasiti v društveni vpisnik, tega ne store, naj Se kaznijo s kaznimi zaradi reda po določilih danih v trgovinskem zakoniku za opuščene zglasitve v trgovinski vpisnik (register). Za to, ker se niso izpolnili propisi dani v §§. 14, 22 (3. odstavku), 34 (2. odst.), 35 (1. odst.), 49, 61—69, 71 in 77 (3. odstavku) te postave, in za kako neresničnost v izkazih in priobčilih, ki jih veleva dajati ta postava, naj 9‘govinsko sodišče ude načelstva in nadzornega svetovalstva, oziroma likvidatorje kaznuje 8 kaznimi zaradi reda do 100 gld. avst. velj. Tudi te kazni zaradi reda in isto tako globe y §• 29 in v §. 35 (2. odstavku) omenjene teko v zalog za uboge tistega kraja, v katerem lnaa društvo svoj sedež, ter se nemorejo izpreminjati v zapor. § 88. Kadar katero društvo raztegne svoje delovanje ali svoje razprave na druge reci, k> niso naštete v §. 1 te postave, tedaj so udeleženi društveniki, ako jih po občni kazenski postavi ne zadene huja, krivi pregreška ter jih je kazniti na denarjih do 300 gold. §. 89. Udje načelstva in nadzornega sveta, potem likvidatorji in kdor koli drugi, komur je kaj naročeno od društva, kateri v zapisnikih velikih zborov, v računskih sklepih (doverških), bilancah in opravilnih poročilih, v kazalu društvenikov (§. 14) [in v priobčilih, ki jih ukazuje §. 38, vedoma kaj krivega naznanijo ali potrdijo, krivi so pregreška, če jih po občni kazenski postavi ne zadene huja, ter jih je kazniti z zaporom po na tri mesece. Poglavje V. Končna določila. §. 90. Na pridobilna in gospodarstvena društva, napravljena po ti postavi, ne uporablja se postava o društvih od 26. novembra 1882 (Drž. zak. št. 283). §. 91. Tudi tista društva, napravljena predno ta postava dohode veljavnost, katerim je kak v §. 1 naštetih namenov, naj se, —ako se jim pravila (statuti) vjemajo s pričujočo postavo, ali če so se po pravilnem potu pripravila v sklad z njo, — na njih prošnjo vpišejo v društveni vpisnik ter naj se potem z njimi ravna po ti postavi. Pravila takih društev smejo se samo za to predrugačiti, da bodo ustrezala tej postavi, in take predrugačbe ne potrebujejo državnega odobrenja. §. 92. Kadar društvo hoče lotiti se podjetja, za katero je po postavah potrebna državna dopustitev (koncesija), dolžno bode po veljavnih propisih izprositi si tako dopustilo. §. 93. Sosebno je potreba državne dovolitve za izdajanje zastavnih pisem, zadolžnic (dolžnih pisem), slovočih na imetnika, in obrestnih hlagajničnih nakaznic, kakor tudi za zavarovalna opravila Dovolitev k tem podjetjem daje ministerstvo notranjih reči, domenivši se z drugimi do-tičnimi ministerstvi. §. 94. Poprej ustanovljena društva, katera že imajo dopustilo za opravila v §. 93 omenjena, morajo si, ako predrugačijo svoja zdanja pravila (§. 91, odstavek 2), izprositi posebno pismo o »vetih za zviševanje dopuščenega podjetja [(dopustno pismo), sicer jim dopustilo ugasne. §. 95. Kar se tiče zvrševanja podjetij, za katera je potreba dopustila, podstojé društva državnemu nadzoru po določilih, katera veljajo za društva, podvržena državnemu odobrenju. Zvršitev te postave je naročena trgovinskemu ministru, ministru notranjih reči in mini-8tru za pravosodje. Na Dunaji, dne 9. aprila 1873. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Lasser s. r. Bauhaus s. r. Glaser s. r. 71 Ukaz ministerstev za pravosodje, notranje reči in trgovino po dogovoril s finančnim ministerstvom od 14. maja 1873, 8 katerim se v zvršitev postave od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70) o pridobilnih in gospodar-stvenih društvih izdajo potrebna določila o osnovi in pisanji vpisnika (registra) za društva. V zvršbo postave od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70) o pridobilnih in gospodarstve-n,h društvih izdaje se naslednji propis o osnovi in pisanji vpisnika za društva in o dotičnih opravilih: §. 1. Pri vsakem trgovinskem sodišči in pri vsakem drugem za zvrševanje sodne oblasti v trgovinskih rečeh določenem zbornem sodišči, v okoliši katerega imajo pridobilna ali go-spodarstvena društva svoj sedež, pisati je za razsežaj tega okoliša vpisnik ali register tacih društev, v katerega je vpisavati vse, kar veleva postava o pridobilnih in gospodarstvenik društvih. §. 2. Vse v omenjeni postavi zapovedane zglasitve za društveni vpisnik morajo se pri trgovskem sodišči ali osebno na zapisnik povedati ali v sodno ali beležniško potrjeni obliki "položiti. Pooblaščenci morajo pokazati pooblastilo po enakem udostoverjeno. §- 3. ' Trgovinska sodišča naj uradoma čujejo nad tem, da se propisi o zglasitvah izpolnjujejo. Takim zglasitvam, katere ne ustrezajo postavnim propisom, sosebno določilom §.f* 4 v postavi o pridobilnih in gospodarstvenih društvih, naj se vpis odreče. Vsa sodišča, zlasti ostaline razpravljajoča in konkursna sodišča, po tem obrtovna °blastva, trgovinske in obrtne zbornice in beležniki (notarji), imajo dolžnost, kadar zvršujoč svoj urad zvedo za kak prestopek propisov o zglasitvah, brez odloga ovaditi ga trgovinskemu sodišču. §- 4. Kazni zaradi reda, v katere je po §. 87 postave o pridobilnih in gospodarstvenih društvih obsojati tiste, kateri kako zglasitev opustč, so denarne kazni (globe) od (SIoTeniich.) 62 10—300 gl., katere se ne morejo izpremeniti v zapor, ter teko v zalog za uboge tistega kraja, v katerem ima trgovinsko sodišče svoj sedež. Predno se kdo obsodi v globo, opomniti ga je, naj v določenem roku izpolni, kar mu prepisi o zglasitvah nalagajo. Te kazni zaradi reda je zvrševati brez ozira na to, da je morebiti obrtovno oblastvo tistega krivca istodobno obsodilo v kako kazen zaradi prestopka obrtnih prepisov. §• 8. • I Kadar se društvo razdraži po odprtem konkursu ali po naredbi upravnega oblastva, treba razdružbo uradoma vpisati v vpisnik. Za tega delj naj sodišča, pri katerih se odpre konkurs nad društvenim imenjem, to brez odloga priobčijo trgovinskemu sodišču, katero piše vpisnik. Če se društvo razdruži po odprtem konkursu, ni j potreba tega vpisa javno na znanje dajati. §• 6. Pri trgovinskem sodišči kake podružnice se nič ne vpisuje, dokler se ne izkaže, da je vpis pri trgovinskem sodišči glavnega zavoda opravljen. Kadar si društvo napravi podružnico v takem kraji ali taki občini, kjer je že enako slovoča društvena firma, mora se firmi te podružnice pridodati pristavek, po katerem se ona razlikuje od vsake društvene firme, katera je že v tistem kraji ali v tisti občini. § 7. Za utečaje (rekurse) proti naredbam trgovinskih sodišč zastran vpisov v vpisnik za društva in zastran pisanja tega vpisnika veljajo na vseh stopinjah določila postave o sodnem postopku zunaj pravde. §. 8. Osnovan je vpisnik za društva po obrazcu A. Vsak list, to je dve strani, kateri ležita ena proti drugi, razdeljen je na osem navpičnih stolpcev ali predelkov. Prvi stolpec ima vložno število društvene firme zapored tekoče od začetka do konca celega zvezka in pri vsakem vpisu spodnje število, pod katerim se nahaja tist vpis v vložku; drugi stolpec dan, katerega seje kaj vpisalo; tretji, kako slove društvena firma od besede do besede; četrti naznanja kraj, kjer je glavni zavod in pa, kje so društvene podružnice, ako jih ima; peti kaže ime likvidatorjev, če je društvo v likvidaciji, in tako tudi pri društvih, ki se ha vijo edino ali vsaj nekoliko s trgovinskimi opravil r, ime prokuristov, če je kateri postavljen, in kadar gre za kolektivno prokuro, tudi naznambo tega razmerja ; šesti ima vse druge pravne razmere, katere je vpisa vati v vpisnik, po napotku §. 9 tega ukaza ; sedmi stolpec se vzklicuje na spise vpisnikove; osmi obsega vse druge društvo zadevajoče vpise, katerim se ne prilegajo ostali stolpci, zlasti tudi preložitev društvenega/sedeža v okoliš drugega trgovinskega sodišča, o odprtem konkursu in o drugačni razdružbi. §. 9. Dovoljno je, od društvene pogodbe in od sklepov, ki jo predrugačujejo, vpisati v šesti stolpec, — ne krateč naznamb v druge stolpce idočih, — samo posnetek z opomnjo, v katerem zvezku knjige priložnice (§. 10) in pod katerim številom je moči najti ta pisma od konca do kraja. Ta posnetek naj obsega: 1. datum društvene pogodbe in predrugačujočih jo sklepov ; 2. predmet podjetja ; 3. čas, doklej trpi društvo, če je utesnjeno na določen čas; 4. ime, priimek, stan (stalež), stanovališče udov načelstva in obliko, kako načelstvo svojo voljo na znanje daje in za društvo podpisuje, če bi v čem odstopala od postavnega pravila; 8. kolik je en opravilni delež in kako se nareja, in pa pri tacih društvih z omejeno zavezo, pri katerih se ta zaveza razteguje čez mero v postavi določeno, naznambo, do katere vsote ide ta zaveza ; 6. način, kako se razglašujejo naznanila od društva izhajajoča. §• 10. Društveno pogodbo in sklepe, ki jo izpreminjajo, če se niso od besede do besede vpisali na šesti stolpec vpisnika, treba v knjigi p r il o ž ni ci (knjigi prilog) v popolnem Prepisu ali v popolnem odtisku zbrati. Stranka naj prinese prepis ali odtisk, in da se vjema z izvirnikom, to mora sodišče ali beležnik (notar) potrditi. Vsebina knjige priložnice je celokupen del društvenega vpisnika. §• 11. Za podružnico je samostalen vložek v vpisniku samo tedaj odpreti, kadar je glavno društvo v okoliši drugega trgovinskega sodišča. V tem slučaji je v četrtem stolpci vpisnika , kjer ima podružnica sama svoj vložek, poočititi, da ide samo za podružnico, ter naj se v zadnjem stolpci napominja na vložek vpisnika glavnega društva. V vseh drugih slučajih bode dovolj, če se pri vložku glavnega društva vpiše podružnica v četerti stolpec in firma podružnična s pristavkom v tretji stolpec. §• 12. Kar se tiče pisanja vpisnika za društva in nabiranja in obdelovanja knjige prilog, naj sodišča delajo zmisloma po določilih §§. 4,8,6, 10 in 12 do 16 ukaza od 9. marca 1863 (Drž. zak. št. 27) s tem pristavkom, da je vsakemu zvezku vpisnika zapisati na čelo : »Vpisnik za društva.“ §• 13. Vpisnik, knjiga prilog in iskalnik hranijo se v uradni prostoriji pod nadzorom uradnikov, kateri te knjige pišejo, in v navadnih službenih urah je vsakemu, kdor poprosi, vpogled va-nje dovoliti. §• 14. Uradni prepisi in svedočbe (izpričevala) iz vpisnika naj se dado vsakemu, kdor se ustno oglasi za-nje pri pisale! vpisnika, samo da po propisih prinese štempelj in papirja. Uradno potrjeni prepisi se dajo ali o popolni vsebini kakega vložka ali o posameznih vpisih iz njega, če še niso predrugačeni, ali zadnjič — bodi v polnem obsegu ali posnetku od pisem, branjenih v knjigi priložnici. Z uradnimi svedočili se utegne potrditi, da tega ali onega društva ali tega ali onega vpisa o njem ni j najti v vpisniku. Potrjene prepise in svedočila naj podpišeta referent in pisale« vpisnika ; tudi je pri' tisniti na-nje uradni pečat. §. 15. Vsakemu, kdor zaprosi, naj se v navadnih službenih urah dovoli, da pogleda vloge, pisma in zapisnike pri vpisnikovih spisih hranjene, na katere se opira kak vpis v vpisnik, tudi naj se mu dado prepisi, če po propisih prinese štempelj in papirja. Kar se tiče drugih vpisnikovih spisov, dano je dotičnikom, ki referentu izkažejo, da so res to, na voljo pogledati jih in dati si jih prepisati pod istimi uveti, pod katerimi je to dopuščeno tudi zastran drugih v registraturi hranjenih spisov. §• 16. Kar se tiče naznanjanja vpisov v vpisnik za društva, kjer je sploh potrebno (§. 5 tega ukaza), dovoljno je v vseh slučajih, v katerih postava o pridobitnih in gospodarstvenih društvih izrečno drugače ne določuje, da se naznanilo enkrat natisne v tistem javnem časniku, katerega poglavar deželnega političnega oblastva, dogovorivši se s trgovinskim sodiščem, določi za taka naznanila. Prvič se določi to za čas, ko začne postava o pridobitnih in gospodarstvenih društvih veljati, do konca leta 1874, po tem pa se določi s koncem vsacega solnčnega leta za sledeče leto. §• 17. Vvodne postave k trgovinskemu zakoniku §§. 10 do 18 ne veljajo za pridobitna in gospodarstvena društva. §• 18. Pri notranjem oskrbovanji opravil zadevajočih vpisnik za društva uporabljati je zim-sloma tista določila, ki so obsežena v §§. 18 do vštevno 24, potem v §. 26 ukaza od 9. marcija 1863 (Drž. zak. št. 27) o opravilih zadevajočih trgovinski register. Lasser s. r. Glaser s. r. Banhans s. r. Kos XXV. — 71. Ukaz ministerstev za pravosodje itd. od 14. maja 1873. Obrazec A. Vpisnik za društva pri c. kr. trgovinskem sodišči na Dunaji. Zvezek I. 1. Zapored tekoče število firme in spodnje število 2. Dan vpisa 3. Firma glavnega društva in podružnic iz sodnega okoliša, kako slove 4. Kraj glavnega zavoda >» podružnic 1/1 1. avgusta 1873 Zajmovno društvo v Hietzingu Hietzing blizo Dunaja. Vpisano društvo z neomejeno • zavezo 5. 6. 7. 8. Prokuristi in likvidatorji Pravni razmeri društva Vpisnikov! spisi Opoinnje Podjetje stoji na društveni pogodbi narejeni v Hietzingu dne 20. julija 1873 (glej Knjigo prilog I, št. 1). Ide za to, da se bodo društveni-kom dajala posojila do 1.000 gl. Načelstvo so: Spangler Frane, kupec v Hietzingu, Tomanec J., zasebnik vHiefzingu, Dr. Stelzer Anton, odvetnik v Hietzingu. Društveno firmo podpisujeta veljavno dva uda načelstva. En opravilni delež je postavljen na 100 gl.; nanj je najmanj 10 gl. na mesec v gotovini vplačati. Noben društvenik ne sme čez 20 deležev imeti. Društvena naznanila se razglašajo s tem, da se na občinski hiši v Hietzingu nabijajo. j H&v .■