V kaj	in k komu!
V KAJ IN H KOMU!
Organizacija zveze komunistov visokošolskih zavodov Maribor je idejnopolitična, organizacijsko in akcijsko enotna organizacija vseh članov Z K, ki delajo poln delovni čas ali imajo na mariborskih visokošolskih zavodih status rednega študenta.	'
Osnovne organizacije ZK so na vseh šolah, člani pa se povezujejo v organizacijo po delovnem oziroma študijskem	načelu.	Glede na novo
samoupravno	organiziranost in na dejstva,	da	težišče	našega dela in
odločanja prenašamo v temeljne enote bomo organizacijo ZK prilagodili temu stanju	in težišče njenega delovanja	prenesli v	temeljne enote.
Organizacija oz. aktiv mora vsa pomembnejša vprašanja in dogodke obravnavati na svojih sejah, sekretariat organizacije pa mora zagotoviti ukslajcno delo aktivov in skrbeti za uresničevanje enotnega akcijskega programa celotne organizacije.
Najvišji organ organizacije ZK VZM je konferenca zveze komunistov visokošolskih zavodov Maribor. Člane konference volijo organizacije Z K posameznih visokošolskih zavodov na svojih konferencah. Konferenca ZK VZM pa izvoli izmed svojih članov sekretarja in člane komiteja, kar je izvršni organ konference. Za stalno spremljanje in obravnavanje posameznih področij družbenega dogajanja ima konferenca ZK VZM komisije kot svoja delovna telesa. Stalne komisije so:
— komisija za organiziranost in razvoj ZK;
— komisija za družbenopolitične odnose in idejnopolitične probleme;
— komisija za mednarodna politična in ekonomska vprašanja;
— komisija za razvoj visokega šolstva.
Članstvo ZK na visokošolskih zavodih Maribor je povezano v petih osnovnih organizacijah:
— osnovna organizacija ZK PA ima aktive v temeljnih enotah. Sekretar organizacije je tovariš Milan KABAJ, namestnik sekretarja pa tovarišica ONIČ Alojzija, študentka II. letnika.
— OO Z K Višje agronomske šole, tu je osnovna oblika dela v osnovni organizaciji. Sekretar organizacije je tovarišica Alenka GOSAK, študentka II. let., njen namestnik je tovariš SAKSIDA Janez, učitelj.
— OO ZK Visoke ekonomske komercialne šole. Komunisti se po potrebi sestajajo na sestankih aktivov po letnikih, sekretarji aktivov pa so člani sekretariata osnovne organizacije ZK. Sekretar organizacije je tovariš MELAVC Dane, učitelj, njegov namestnik pa je tovariš TAMŠE Boris, študent.
— OO ZK Višje pravne šole. Tako kakor na VAŠ je tudi na VPŠ osnovna oblika dela v osnovni organizaciji. Sekretar organizacije je tovariš FLISAR Štefan, študent, njegov namestnik pa tovariš Miro MASTNAK, učitelj.
*	— OO ZK Visoke tehniške šole deluje po aktivih ZK na oddelkih in je to
tudi stalna oblika dela. Sekretar organizacije je tovariš Črtomir STROPNIK, njegov namestnik pa je tovariš Vitodrag KUMPERŠČAK, asistent.
Podatki ki sem jih kratko navedel naj služijo predvsem brucom, ki so člani zveze komunistov, za lijihovo lažjo povezavo in hitrejšo vključitev v delo organizacije Z K na šoli. Pred vključitvijo v organizacijo na soli mora vsak član ZK prevzeti članske dokumente na komiteju občinske konference ZK iz katere prihaja. Te dokumente je potrebno prinesti na komite konference ZKS visokošolskih zavodov Maribor, ki ima svoje prostore v Mariboru, Prešernova 17/II. nadstr., soba 207.
Milan Kerkez
KATEDRA
ŠTUDENTSKI UST, MARIBOR, 26. IX. 1974, LETNIK XIV. ŠT. 12
izdaja stalna skupščina skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov
Ureja uredniški odbor:
V. d. glavnega urednika: Drago Pišek V. d. odgovornega urednika: Mik Rebernik Sekretarka uredništ va: Nevenka Vetrih Študentje in visoko šolstvo:
Mario Vetrih (urednik), Milan Kerkez, Janko Siranko Politika in gospodarstvo:
Dušan Zbašnik (urednik)
Kultura:
Mitja Žitnik (urednik), Boris Čerpes, Igor Kramberger Likovnost:
Silvije Popovič (urednik), Ferdo Rakuša (fotografija), Sonja Mihec, Janez Rotman, Jasna Zbašnik Tehnični urednik: Marjan Hani Lektor: Branka Vaupotič
Katedro sofinancirajo: Združenje visokošolskih zavodov Maribor, 10 SŠ MVZ, Kulturna skupnost Slovence in SO Maribor. Uredništvo in uprava Ob parku 7, 62000 Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda je 2,00 din (letna naročnina 20,00 din, za ustanove in podjetja 30,00 din). Tiska ČGP Mariborski tisk, Maribor.
Vloga in delo pokrajinskih klubov v Mariboru
Zadnje čase se vse več sliši o pokrajinskih klubih, o njihovem delu, vendar se kljub temu mnogim ni čisto jasno, kaj so pokrajinski klubi in kakšen je niihov pomen,
Lansko leto je minevala desetletnica odkar je v Mariboru zaživela prva višja sola, kasneje visoka in kakor si vsi tako želimo, naj bi bil to tudi zametek nove univerze. Vendar pa sta kljub živahni dejavnosti študentov nastala prva kluba sele pred petimi leti (to sta bila kluba Prekmurja in Istre), ostali pa so se konstituirali lani oziroma letos. Sprva so nastajali klubi le iz gole želje po vzdrževanju stikov s svojimi kolegi iz srednje šole oziroma iz domačega kraja. Osnovni namen tedanjih članov kluba je bil v osebni zabavi, prirejanje piknikov, prirejanje razno raznih „kulturnih večerov11, ki so se po navadi vedno končali v kakšni izmed gostiln. Mogoče je že tu in tam peščica klubašev pripravila kakšen ples, da je pridobila finančna sredstva za svojo dejavnost,
K sreči je bilo to obdobje silno kratko, pri nekaterih posameznikih je bilo že ves cas čutiti željo po spreminjanju in vplivanju na okolje v domači občini. Vendar je bilo to boij ali manj stihijsko delovanje brez prave podpore, brez koordinacije. Zato je bilo nujno, da so dobili klubi svoje mesto na IOSMVZ, določiti je bilo potrebno osnovni delovni program, ter najti mesto klubov tako v domači občini, kakor tudi na šoli. Seveda so se tu pojavili problemi, mnogim ni bilo do koordiniranega dela, kajti vztrajali so na tem, da je naloga klubov zabava, prirejanje plesov ipd. No naposled so tudi ti prenapeteži spoznali, da je združevanje nujno, kajti le enotni lahko pridemo do cilja.
Danes pokrajinski klubi v Mariboru združeni v PPK (predsedstvo pokrajinskih klubov), zaradi podobnih nalog in interesov klubov v Ljubljani pa so se povezali v republiško konferenco SPK. Republiška konferenca SPK je tudi jasno določila mesto pokrajinskim klubom ter določila osnovne naloge, ki so naslednje:
— povezati se morajo z Zvezo socialistične mladine v matični občini. A priori naj bo to povezano s konferenco mladih o izobraževanju. V sklopu te konference naj bi klubaši seznanjali ostalo mladino z važnostjo študija na posameznih šolah, o možnosti štipendiranja, nadalje naj bi občasno pripravili predavanja.
Seveda pa to ne izključuje možnosti delovanja v ostalih konferencah v občini.
— nadalje se morajo klubaši zavzemati za možnosti vključevanja štipendistov v občasno delo v temeljnih organizacijah združenega dela, kar nai bi predstavljalo sestavni del stikov z bodočim delovnim mestom. Nadalje naj bi seznanjali predstavnike TOZD in družbenopolitičnih organizacij s problemi študija, povezovanjem visokega šolstva s prakso, o materialnem stanju študentov, itd.
— in kar je verjetno najvažnejše, pokrajinski klubi morajo aktivno sodelovati pri štipendijski politiki v domači občini, nadalje pri planiranju kadrovske politike v občini. Aktivno morajo sodelovati v razpravah,
redvsem naj se osredotočijo na tisti del, ki navezuje na problem vračanja adrov v občino.
— tudi sodelovanje na zabavnem, športno-rekeracijskem področju je nujno. Ravno tako bodo odigrali svojo nalogo pri SLO. S tem pa nikakor ne želimo propagirati študentskega elitizma, kajti prevladuje mišljenje, da morajo biti študentje implicitno enakopravni ostalemu delu mladih, in to he le v besedah, marveč zlasti v dejanjih.
To so le osnovne smernice, kajti iniciativo za povezovanje v matični občini je PPK prepustilo klubom samim, saj se bodo sami najbolje in po svoji presoji naipravilneje vključevali v delo glede na razmere. Tudi rezultati so 4 raznoliki, kajti problemi niso jjovsod enaki.
Na koncu si želim, da študentke in študentje, ki bodo v jeseni prvič prestopili pragove visokih in višjih šol, čimprej poiščejo stik s svojim matičnim klubom, kajti le enotni bodo lahko prebredli pot mimo nevarnih čeri, ki jih čakajo na poti do diplom. Kot vemo so letos precej nepremišljeno ukinili študentska posojila, ki so bila za mnoge rešilna bilka. Pri iskanju štipendij bodo klubi odigrali pomembno vlogo in dokazali upravičenost svojega poslanstva.	Marjan Ramšak
Poletna politična šola
V drugi polovici augusta je RK ZMS v Vikerčah pri Ljubljen, organizirala poletno politično šolo, katere se je udeležilo nad 350 študentov in mladine iz vse Slovenije. Namen organiziranja šole je bil ta, dav se dopolnijo in dogradijo dokumenti pripravljeni za konres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo prve dni oktobra v Murski Soboti.
Pripomb je bilo veliko in zato je bil program precej obsežen. Mladi osnutke dokumentov sprejemamo in se z njimi načelno tudi strinjamo, vendar se je v pripombah iskrjstalizirala še cela vrsta odprtih vprašanj kot npr. vloga mladih delavcev, članstvo v novoorganiziram ZSMS, mandati • trajanja funkcij, vloga študentov v novi organiziranosti mladine in se nekaterih pomembnih vprašanjih. Največ razglabljanj je bilo namenjenih posameznim vprašanjem s področja vzgoje in izobraževanja, družbenoekonomskih odnosov delovanja mladih v krajevni skupnosti itd.
Prvi dan je bilo plenarno zasedanje in pa tribuna na kateri je uvodoma spregovorilo o dolgoročnem razvoju SFRJ elan IK ZKS Miran Potrč. Drugi dan je potekalo delo v Osmih komisijah, seznanili pa smo se tudi z aktualnopolitičnimi nalogami po obeh kongresih ZK, o čemer je spregovoril predsednik CK ZKS France Popit.
Istočasno je bila v Vikerčah tudi seja sekretariata skupnosti študentov Slovenije.
Ker družbenega dogovora o štipendiranju zaenkrat ne moremo korigirati, se moramo z vso resnostjo zavzemati, da delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti dogovor čimprej podpišejo. Sicer se pojavlja resen problem študije za študente, ki so ostali brez posojila in štipendij. Sprejet je bil sklep, da se pozovejo delovne organizacije in dr. pol. skupnosti, da dogovor čimprej podpišejo.
Nadalje smo razpravljali o kandidatni listi za voljene člane organov ZSMS.
Razprava je potekala tudi o poročilu delavZveze skupnosti študentov v zadnjem obdobju. Posebna komisija bo dokončno izoblikovala poročilo za kongres ZSMS.
Ker bomo študentje po kongresu na novo politično organizirani v ZSMS moramo konstituirati osnovne organizacije in sprejeti statute univerzitetne konference v Ljubljani in statut ZSM MVZ.
Sprejet je bil sklep, da se do petnajstega oktobra pripravijo skupščine študentov na LVZ in MyZ ter da se študentje seznanijo z novo organiziranostjo,
/	,	Bojan Kovačič
Študentje odhajajo domov - še pred pričetkom predavanj.
Odhajajo tudi tisti z nadpoprečnim uspehom in zlasti oni iz revnih in najrevnejših družin.
Odhajajo kratkomalo zato, ker nimajo denarja za nadaljnji študij — ali natančneje rečeno, ker ne bodo več prejemali študentskih posojil, ki so ukinjena.
Obtožujem slovensko družbo (beri: izobraževalno skupnost SRS in večino občinskih skupščin), ki se lahkomiselno podaja v to brezsrčno avanturo, ko rešuje republiški proračun in s tem gospodarsko krizo na konto enega najrevnejših delov prebivalstva...
Obtožujem jo zato, ker hoče narodovemu telesu najprej^ prerezati njegove možgane — pri tem pa bog ne daj, da bi bila taista družba prikrajšana za kilometer hitre ceste, ki pelje npr. proti moiju ...
Obtožujem jo tudi zategadelj, ker na ta brezglavi način povečuje socialno diferenciacijo študirajočih; vemo, da je struktura že dandanes zastrašujoča (60 odstotkov je pri nas delavcev in kmetov — študentov iz te skupine pa borih 5 do 10 %).
Posojila so ukinjena, predavanja pa pred durmi. Študentje vedo povedat, da je razpisov za štipendije letos izredno malo. Velika večina občin, med njimi najmočnejše (sic!) še ni podpisala samoupravnega sporazuma o štipendiranju in kreditiranju, ki ste ga, povedano resnici na ljubo, študentski organizaciji kratko malo vsilili — ako ga le-ta ne bi sprejela, bi bili baje študentje še mnogo na slabšem (ostali bi tudi brez štipendij, podeljenih na osnovi sporazuma). Lahko je bilo prevaliti breme kreditiranja iz svojih (republiških) ramen na občinska; veliko huje pa bo nositi odgovornost za nepredvidljive posledice, ki so in bodo na ta način nujno nastale. Tega pa se odgovorni oblastniki očitno nočejo docela zavesti...
JOŽE ZAGOŽEN
ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE STIPE N Dl JE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPE N Dl JE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠTIPENDIJE ŠT
^’11	  "	-	■■	        —	,	     ,	      .	i
Tresla se je gora, rodila se je miš, pa še ta bolj kilava. Nov piše, da lahko „že v sedanjih razmerah zagotovimo štipendijo vsem družben dogovor o štipendiranju in kreditiranju SRS so popravljali	učencem in študentom, ki bi jim slabše materialne	razmere
tri leta (resnici na ljubo bodi povedano, da brez sodelovanja	preprečevale nadalnje šolanje ...“ Toda praksa to trditev postavlja
študentov), javno se je o njem razpravljalo več mesecev.	na laž /
Ob zaključku šolskega leta so sprejeli končno obliko	Družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju pa ima še
družbenega dogovora in zagotovili, da bo v jeseni polno zaživel,	druge pomanjkljivosti, na katere smo študentje	v javni	razpravi
Toda jesen je tu, srednješolci so že začeli z delom, tudi študentje že	glasno opozarjali, pa so naše pripombe žal naletele na gluha ušesa,
prihajajo, štipendij pa od nikoder. Prejšnji-družbeni dogovor o	Bistvene pomanjkljivosti so:
štipendiranju ne velja več, novi pa je še vedno v fazi dogovarjanja;	—	prepad med bogatimi in revnimi ostaja, kar velja tako za
pravijo sicer, da v končni fazi, ki pa se zna zavleči tja do zime. občine	kot tudi za posameznike.
Nastal je prazen prostor za srednješolce in študente, ki so	-	študij ni ovrednoten kot delo, štipendije niso plačilo za
postavljeni pred nerešljiv problem, kako študirati brez štipendije,	delo, ampak miloščina in študent ni delavec,	temveč	socialni
Do sredine septembra je dogovor sprejela slaba polovica	podpiranec,
slovenskih občin, med katerimi pa ni najmočnejših. Nekatere	—	humanistične vede, za katere je najtežje dobiti štipendije,
občine (Maribor, Celje) pa so podpis družbenega dogovora celo	lahko študirajo le petičneži, ki pa so obremenjeni z	zavestjo
odklonile, kot da bi se bale, da se bo preveč njihovih sredstev	bogatih s tem pa reproduciramo socialistično boržuazijo.
prelilo v revne občine. Dogovora ni podpisala niti Gospodarska	— sporazum krepi slovensko veleindustrijsko tehnostrukturo,
zbornica SRS kljub pozivom družbenopolitičnih organizacij (si pa katere diktat je ta sporazum.
za to menda prizadevajo). Tak toleranten pristop ima nedvomno	-	študent ni več lastnik svoje delovne sile, pač pa orodje v
zelo negativen vpliv na vrsto gospodarskih organizacij, ki še niso rokah štipenditorja.
podpisale sporazuma, saj se izgovarjajo na dejstvo; da tudi	— kršena je ustavna pravica svobodne izbire poklica in
Gospodarska zbornica tega še ni storila.	zaposlitev, kajti svoboda izbire je svoboda iz nuje „ali sprejmi našo
Negativno vpliva na sprejem in funkcioniranje novega sistema	štipendijo za naš poklic in se zaposli pri nas ali pa študiraj brez
štipendiranja tudi biroktatski odnos SDK, ki ne dovoli nakazovanja	denarja.*1
sredtev (0,5 %) v občinski solidarnostni sklad iz tekočega priliva	Navzlic temu pa se zavzemamo, da bi bil sporazum čimprej
(dohodek TOZD), pač pa striktno zahteva koriščenje sklada	podpisan, kajti treba je „rešiti, kar se rešiti da“. Vendar pa bo
skupne porabe, ki pa so ga nekatere gospodarske organizacije že	potrebno ta dogovor sprotno bistveno spreminjati, tako da se bo
izčrpale.	I	lahko nemoteno uveljavilo socialistično načelo „vsak po svojih
Štipendij torej še ni, kreditiranje je ukinjeno in brez kreditov	sposobnostih - vsakemu po njegovem delu.“
bo ostalo okoli 2000 študentov. Študentov, ki izhajajo iz .
najrevnejših slojev naše družbe. Sicer pa v družbenem dogovoru	MIK	REBERNIK	3
OBTOŽUJEM!
Novo šolsko leto na
VEKS se že pripravlja, da v začetku letošnjega jubilejnega, 15. šolskega leta odpre svoja vrata. Tokrat dvoja. Ena na stari, druga pa na novi zgradbi šole. Vmes pa bo nekaj deset metrov prostora. Žal je pač tako, da se novega poslopja ni dalo zgraditi tik poleg starega in bo treba iz enega dela šole v drugega pešačiti pod „milim nebom". Malce neprijetno, vendar je to edina možna rešitev. Kaže, da bodo „ta kratko" potegnili profesorji, ki bodo imeli predavanja in vaje enkrat na „novem VEKS“, drugič pa na starem (kot kaže se bodo uveljavili ti nazivi), njihovi kabineti pa bodo vedno_na istem mestu. Študentje pa smo že od nekdaj navajeni, da ob odmorih skočimo na kavico v Emono ali pa k „Vekševčku".
Seveda pa je najvažnejše, da se na VEKŠ ne bomo več gnetli kot sardine in da bodo sedaj hodili na predavanja tudi tisti, ki so jih do sedaj zaradi „težkih študijskih razmer bojkotirali. Nove predavalnice, številne seminarske sobe in drugi študijski prostori bodo velika pridobitev in bodo (upajmo) vsaj nekaj časa zadostovali. Sicer pa VEKŠ ne beleži več takšnega porasta vpisa kot prejšnja leta. Po nedokoncnih podatkih se Je letos vpisalo na 1. stopnjo približno 370, na II. pa 200 novincev.
Z novim, šolskim letom pa se bo bistveno spremenil tudi učni program za I. stopnjo. Odslej se bodo študentje na I. stopnji lahko odločali za študij na desetih študijskih smereh; poleg smeri za bančništvo, finance, knjigovodstvo, notranjo trgovino, (prejšnja splošna komericala), zunanjo trgovino in turizem bodo po novem še smeri za transport, organizacijo in poslovno upravljanje, poslovno informatiko ter analizo in plan. Za vpis na posamezne smeri se bodo študentje odločali šele v prehodu iz prvega v drugi letnik, kar pomeni, da bo učni program za vse študente prvega letnika popolnoma enak. To je vsekakor pomembna novost, saj se bodo sedaj študentje na podlagi prvih izkušenj o študiju ekonomije lažje in bolj preudarno odločali za študij na posameznih smereh. Pa še nekaj: tuje jezike se bodo morali učiti vsi, ki se bodo vpisali na VEKŠ.
Učni program za II. stopnjo bo letos še nespremenjen, vendar bo do konca leta ze pripravljen nov.	.
VEKŠ pa bo končno prišel do prepotrebnega učnega pripomočka, do naprave, ki je za visoko ekonomsko solo že nuja: - do računalnika. Skupina profesorjev in asistentov že pripravlja poseben program, po katerem bodo študentje VEKŠ (pa najbrž tudi drugi) širili svoje znanje na „Borroughsu".
Študentskega življenja pa ne predstavlja le študij, ampak tudi obštudijska dejavnost študentov. Izvršni odbor Študentske skupnosti VEKŠ si bo tudi v jubilejnem letu prizadeval, da bodo študentje čim bolj aktivni. Glavni cilj bo čim popolnejša aktivizacjja svetov letnikov, ki so v preteklih letih že pokazali prve uspehe. Čim več študentov naj bi sodelovalo v njih, in čim d(je med študente naj bi segala njihova dejavnost. Pa tudi malce več upoštevanja s strani pedagogov bi želeli. Tu pa naj bi imel pomembno vlogo Izvršni odbor, ki bo organiziral in koordiniral delo svetov letnikov, njihove želje, zahteve in mnenja pa posredoval naprej, k „pristojnim".
Izvršni odbor pa bo poskrbel tudi za organizacijo zabavnega, družbenega, kulturnega in športnega življenja na šoli. Tradicija organiziranja brucovskega sprevoda, Krpanovega drča ter številnih drugih plesov, filmskih abonmajev, debatnih tribun, smučarskih izletov, pceni kart za plavanje se bo nadaljevala. Redno pa bo izhajalo tudi glasilo študentov VEKŠ — Krpanov list.
Sicer pa čaka_ študente Izvršilnega odbora na šoli to jesen veliko dela, veliko več kot običajno. V septembru bo VEKŠ organizator Interfakultetne konference Ekonomskih fakultet Jugoslavije, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki študentov teh fakultet. V začetku oktobra bodo študentom VEKŠ vrnili obisk študentje iz Temišvara v Romuniji, v drugi polovici meseca pa bo tradicionalno srečanje študentov ekonomije iz Trsta, Linza in Maribora v okviru simpozija „Alpe" — Adria", V oktobru se bodo delegati študentov VEKŠ udeležili kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije v Murski Soboti. Čim prej pa bo treba pripraviti tudi redno letno skupščino študentov VEKŠ in izvoliti nov izvršilni odbor. Da pa bo ta program mogoče realizirati, bo potrebno k delu pritegniti čimveč aktivnih študentov.
VOJKO KRAVANJA
/Ml LAHKO POVFSTE, KJE. Ћ. PEDAGOŠKA j
akavemoa
Višja agronomska šola
Agronomija je študij za katerega se odloča malo maturantov. Sprašujem se zakaj je tako, saj delo v naravi krepi človeka in mu daje vir novih moči. Nikjer ni tako težko dajati splošnih receptov, kot pri oblikovanju nove strukture kmetijstva in urejanju kmetijskega prostora v agrarno manj razvitih ombočjih, zato je potrebno poznati našo preteklost, agrarno reformo. Agrarna politika v prihodnjosti je prav gotovo težka, vendar ne nerešljiva naloga. Rešljiva je, ce bodo vse institucije in organizacije, uprava združenja kmetijskih proizvajalcev, banke in strokovne službe ustvarjale vzdušje zaupanja. Družba bo morala drugim gospodarskim vejam bojj pojasniti, da kmetijstvu ne dajemo nezasluženih daril, ampak da Je v korist celotnemu gospodarstvu, če pri preusmerjanju le-tega sodelujemo vsi. Organizacija strokovno pospeševalne službe, in njeno delo, je vsekakor eden od odločilnih faktorjev za uresničitev ukrepov agrarne politike. Neposredno sodeluje pri uvedbi moderne agrotehnike, inteziviranju proizvodnje in obnovi sadjarskih in vinogradniških nasadov na kmetijah.
Študij na VAŠ v Mariboru traja dve leti. Diplomanti si pridobijo višješolsko izobrazbo in naziv kmetijski inženir. Ko opravi študent vse učne pobveznosti pripravi in zagovarja diplomsko nalogo. Učne obveznosti so: potrjeni semestri, oprav(jena strokovna praksa, uspesno opravljeni predpisani izpiti in opravjjene obveznosti, ki so predpisane s statutom, učnimi programi in študijskim režimom. Študij poteka v dveh oddelkih:
— oddelek za tehnologijo s pospeševanjem kmetijstva s
a) sadjarsko vinogradniško smerjo;
b) poljedeljsko živinorejsko smerjo;
- oddelek za kmetijsko strojništvo.
Na šoli se razvija tudi samoupravljanje študentov. Svet šole je najvišji samoupravni organ, ki šteje 19 članov, od tega 5 študentov. Svet gospodari z zaupanimi družbenimi sredstvi, vodi politiko šole in daje soglasja s sklepi upravnega odbora in direktorja. Pedagoško znanstveni svet proučuje učni program in ga vsklaja z znanstvenimi dosežki. Šteje 16 članov, od tega so trije študenti. Zbor študentov ima predsedstvo, ki šteje tri člane. Le-ti skrbijo za koordinirano delo zbora.
Izvršni odbor študentov šteje devet članov od katerih je vsak zadolžen za določeno področje (šport, kultura, materialna problematika). Predsednik IO (izvršnega odbora) sklicuje sestanke, na katerih ugotavlja rezultate dela in skrbi, da poteka delo koordinirano. Izvršuje, tudi naloge, kijih daje delovno predsedstvo.
Razen teh organov obstajajo še Sveti letnikov, ki rešujejo sprotne probleme in seznanjajo študente z delom IQ.
Vsem, ki se boste odločili za študij na VAŠ, želim veliko uspeha pri študiju, in da bi se na delovnem mestu izkazali kot dobri strokovnjaki.
MARTA MIŽIGOJ
Študij na pedagoški akademiji
Iz osnutka statuta pedagoške akademije zvemo, da je pedagoška akademija v Mariboru samostojna in samoupravna pedagoško raziskovalna organizacija združenega dela, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgaja in izobražuje učitelje z višjo strokovno ih pedagoško izobrazbo- To je osnovna karakteristika dela PA.
Pouk, se pravi predavanja, traja dve leti (štiri semestre). Po opravljenjem študiju, katerega zaključek je diploma, ima študent zaključeno višješolsko izobrazbo.
Na PA se lahko vpiše, kdor je končal srednjo šold, kjer je trajal pouk najmanj štiri leta: gimnazijo, pedagoško gimnazijo, srednjo vzgojiteljsko šolo, srednjo tehniško šolo. Seveda pa Je od oddelka na katerega se vpisuje, odvisno, ali bo moral bodoči študent opraviti kakšen preizkusni izpit. Na PA pa se lahko vpisujejo študenti tudi pod posebnimi pogoji, na primer:
- kandidati (polnoletni), ki niso končali srednje sole, če so opravljali ustrezno delo v gospodarstvu ali kakšni drugi družbeni dejavnosti in če оргаујјо preizkusni izpit;
— kandidati, ki so končali srednjo šolo, ki ni trajala štiri leta, z odličnim ali prav dobrim uspehom;
— kandidati, ki niso končali srednje šole in imajo vsaj tri leta ustrezne zaposlitve ali ustrezno prakso, uspešno opravljeno osemletko in uspešno opravuo preizkusni izpit.
Zdaj pa še o možnostih in oblikah študija na PA:
Kandidat, ki izpolnjuje pogoje vpisa, se lahko odloči za naslednje smeri:
— razredni pouk — opraviti mora preizkus iz posluha;
— slovanski jeziki in književnosti;
— germanski jeziki in književnosti;
— geografija, zgodovina;
— biologija, kemija;	'
— matematika—fizika;
— tehniški pouk—fizika;
— likovni pouk—preizkus likovnih sposobnosti in znanja iz umetnostne zgodovine in likovne teorije;
— glasbeni pouk—preizkus muzikalnih sposobnosti in znanja instrumenta ter glasbene teorije;
— telesna vzgoja-preizkus telesnih sposobnosti ter opravljen zdravniški pregled.
Pouk na PA obsega predavanja, seminarje, vaje, praktično delo, hospitacije, učne nastope, proseminarje, naloge, referate, učno prakso, terensko delo, študijske ekskurzije in tečaje. Od posameznega oddelak pa je odvisno, v kolikšnem obsegu le kakšna oblika zastopana. Oddelki se namreč ne razlikujejo po svojih specifičnostih, tudi po številu izpitov hospitacij in nastopov je med njimi vidna razlika. Tudi oblika diplome ni za vse oddelke enotna; ponekod obsega pismeni in ustnia del, drugod pa poleg tega še diplomski nastop, Zahteva dosedanjih študentov je bila poenotenje študijskih obveznosti in v novem pravilniku o izpitih in diplomi bo to vprašanje precizneje in bolj enotno obdelano. Še nekaj besed o obštudijskem delu, ki ga namerava PA letos bolj razviti. Možnosti: pevski zbor, šahovska sekcija, dramska sekcija, morda planinsko društvo in še kaj- Tudi od novo vpisanih študentov je odvisno, če bo do razmaha takšnega dela prišlo. Menim, da velja izkoristiti ponujeno in podrezati v to smer, v svojo lastno korist pri svojem kasnejšem pedagoškem delu.
JOLANDA MOHORKO
Visoka tehniška šola
Visoka tehniška šola nosi naziv „visoka" šele eno študijsko leto. Lani je namreč bil organiziran na tem zavodu še drugostopenjski študij strojništva. Sicer pa obstajajo na šoli še oddelek za elektrotehniko, gradbeništvo ter kemijo s skupaj približno tisoč dvesto študenti.
t Študij za pridobitev višje izobrazbe oziroma visokošolske izobrazbe prve stopnje traja v vseh oddelkih šole, to je v oddelku za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo in kemijsko tehnologijo, dve leti in pol, oziroma pet semestrov. V oddelku za strojništvo traja nadaljevanje študija za pridobitev visoke izobrazbe druge stopnje dve leti oziroma štiri semestre. Torej na strojnem oddelku traja študij za pridobitev visoke izobrazbe 4 leta qziroma 8 semestrov.
ŠTUDIJSKO LETO traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega koledarskega leta. Študijsko leto se deli na zimski in letni semester. Zimski semester traja od 1. 10. do IS. 2. naslednjega koledarskega leta, letni semester pa od 16. 2. do 30. 9. Meseca junij in september sta predvidena za izpite in drugo pedagoško delo razen rednega pouka. Študijskih obveznosti na šoli študenti praviloma ne opravljajo od 1. julija do 31. avgusta. Obvezni tedenski pouk (predavanja, vaje, seminarji, itd.) sme trajati največ 30 ur.
UČNI NAČRT določa predmete, ki se poučujejo na posameznih oddelkih in odsekih šole ter ureja časovni obseg izvajanja pouka posameznih predmetov. Pri sestavi učnega načrta sodeluje šola s študenti, z ustreznimi visokošolskimi zavodi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi in družbeno političnimi skupnostmi, strokovnimi društvi in zvezami itd.
UČNI PROGRAM izhaja iz učnega načrta. Vsebuje pa podrobno določitev snovi in obsega posameznih predmetov. Učni program mora biti sestavljen na osnovi najnovejših spoznanj znanosti in dogajanj marksizma ter teorije in prakse samoupravnega socializma. Predlog učnega programa za določeni predmet izdela učitelj predmeta. Predloge učnih programov pregleda študijska komisija oddelka, ki usklajuje učne programe predmetov med seboj in skrbi, da se snov ne ponavlja v raznih predmetih. Predlog nato obravnava pedagoško-raziskovalni svet oddelka.
Redni študenti morajo biti v času študija na PRAKTIČNEM DELU in
sicer:
~,.dva meseca tisti študenti, ki so pred vpisom na šolo končali gimnazijo ali drugo študijski smeri neustrezno srednjo šolo,
mesec dni tisti študenti, ki so pred vpisom na visoko šolo končali študiju ustrezno srednjo tehniško ali poklicno solo.
Študent, ki je uspešno opravil vse študijske obveznosti in praktično delo, pristopi k izdelavi DIPLOMSKEGA DELA. Z diplomskim delom mora študent dokazati, da zna povezovati pridobljeno teoretično znanje v času studjja s samostojnim strokovnim delom. Diplomsko delo mora biti po vsebini in obsegu takšno, da ga študent, ki končuje študij prve stopnje, opravi najpozneje v dveh mesecih, .študent, ki končuje študij na drugi / stopnji, pa najpozneje v treh mesecih.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTA izhajajo iz njegovega dela, to je rednega opravljanja študijskih in samoupravnih obveznosti. Študent je dolžan spoštovati določila statuta šole, izobraževalni sistem, učni načrt m določene oblike pouka, ki jih šola razvija na osnovi znanstvenih in pedagoških dosežkov.
Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, so:
— sodelovanje v katerokoli ustrezni obliki izobraževalnega in vzgojnega procesa,
— sodelovanje pri raziskovalnem delil, ki ga organizira šola,
— aktivna udeležba jjri samoupravnem reševanju vprašanj in nalog, ki jih postavljajo skupnost študentov, zveza komunistov in organi šole glede studijskega procesa, vzgojne problematike, življenja in dela študentov,
— aktivno sodelovanje pri prizadevanjih sole za uspešno sodelovanje z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi in družbeno-političnimi skupnostmi,
— vestno opravljanje drugih nalog, ki zagotavljajo uspešen študij in vzgojo.
Šola organizira samoiniciativno ali na podlagi predlogov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih ali družbenopolitičnih skupnosti, strokovnih društev, zvez ali drugih samoupravnih organizacij predavanja, seminarje, tečaje ali druge oblike permanentnega izobraževanja, s katerimi seznanja svoje diplomante in druge strokovnjake z najnovejšimi strokovnimi in znanstvenimi dosežki, z novimi delovnimi metodami ipd.
Šola „____
ki ga v smislu „,.	....
za svoje delavce. Toliko iz statuta VTŠ.
Razen študiju se lahko študenti VTŠ posvečajo tudi izvenštudijski dejavnosti, to je delu v skupnosti študentov oziroma izvršnem odboru SŠ ter v osnovni organizaciji Z K VTŠ. IO SS VTŠ šteje letos 23 članov, študentov z vseh oddelkov VTSt ki delujejo v šestih komisijah (študijska, komisija za kulturo, komisija za šport, komisija la SLO — splošni ljudski odpor, komisija za stike ter komisija za posebne dejavnosti). IO SŠ oziroma njegova študijska komisija rešuje študijske probleme študentov, pogosto v povezavi z OO Z K VTŠ, navezuje stike z ostalimi visokošolskimi zavodi v Mariboru ter z višjimi, visokimi šolami ter fakultetami iz drugih visokošolskih središč (komisija za stike). Športna komisija pripravlja interna športna srečanja (v nogometu, košarki, sahu in namiznem tenisu), srečanja z drugimi visokošolskimizavodi. Slednja predvsem ob brucovskih in aprilskih študentskih igrah. Ena izmed skrbi komisije za kulturo je izdajanje šolskega glasila BILTEN, ki obvešča študente VTŠ predvsem O delu na soli pa tudi izven nje. V Bilten pišejo pretežno člani IO SŠ ter OO ZK, žal pa je odziv ostalih študentov majhen.
Namen komisije za kulturo pa je tudi popestriti, pfedvsem na tehniško področje usmerjeno življenje študentov VTŠ, z reprezentacijo likovne ustvarjalnosti Do sedaj je bila na šoli le ena likovna razstava, upamo, da jih bo še več. Komisija z nazivom komisija za posebne dejavnosti je imela (in še ima) predvsem nalogo poskrbeti za zabav,o študentov. Tako je po zaslugi omenjene komisije bil organiziran „disco club“ v Klubu mladih za vse študente mariborskih visokošolskih zavodov. Nov prirastek pri IO SŠ je sekcija 1AESTE, ki sicer deluje samostojno. Skrbi pa za mednarodno izmenjavo študentov tehniških ved. Sekcija zbira prijave za prakse v tujini, zbira prakse v Mariboru za študente, ki pridejo k nam iz inozemstva in med počitnicami skrbi zanje.
Mano Vetrih
MLAVE	MAMICE
8m	s	o	m	LAHKO
тхжеЉ'^./'
Ш
ЂРиСКЕ
VRZI MB ZA Rokico, IIANČek !
Višja pravna šola
i pomaga tudi pri organizaciji pouka za strokovno izpopolnjevanje, mislu prejšnjega odstavka organizirajo organizacije združenega dela
lulntrna	2»	„»n«..*«	1/TC
Višja pravna šole je visokošolski zavod, ki vzgaja strokovnjake z višješolsko pravno izobrazbo za posamezna področja v gospodarstvu, upravi in drugih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Vsled pomanjkanja pravniškega kadra na vseh področjih družbenih dejavnosti, je bila na iniciativo nekaterih vidnih, slovenskih pravnikov ustanovljena leta 1960 višja pravna šola v Mariboru. Že od same ustanovitve naprej je število izrednih študentov neprimerno večje kot rednih. Zaradi tendence naraščanja izrednih študentov je šola ustanovila centre za izredni študj v Postojni, Kranju, Celju in v Murski Soboti. Tako redni kot izredni študentje so v študijskih obveznostih izenačeni razen seveda v specifiki, ki jo redni študij vsebuje za razliko od izrednega.
Brez dvoma, je glavni cilj šole, da študenti pridobljeno znanje čim dosledneje uresničujejo v praksi. Temu je prilagojen sam študijski program, po katerem mora študent opraviti v času študija večje število seminarjev (politična ekonomija), seminarskih nalog (ustavno pravo, jaVna uprava, delovno pravo, evidenca pravnih razmerij, kazensko pravo in civilno pravo I in II). Poleg tega mora študent II. letnika opraviti, na prehodu iz zimskega v letni semester, obvezno počitniško prakso in sicer - tako, da si kraj opravljanja prakse poljubno izbere (OZD, sodišče, občina itd.).
Študij ha Višji pravni šoli traja štiri semestre tj. dve leti (trajanje študija je odvisno predvsem od študenta samega). V I. letniku mora študent opraviti izpite iz zaslednjih predmetov: ustavno pravo, javna uprava, sociologija, uvod v pravoznanstvo, politična ekonomija, organizacija pravosodja, gospodarsko pravo, osnove narodne obrambe I in II, civilni sodni postopki.
Na višji pravni šoli imamo solidno razvite samoupravne odnose, saj študentje preko svojih predstavnikov v organih upravljanja šole, enakopravno s profesorji, odločamo o pogojih in režimu študija. Med drugim smo uspeli z razbitjem nekaterih tradicionalnih skupinskih izpitov (dvojčki, trojčki), sodelovali smo pri časovnih korekcijah predavanj nekaterih predmetov v obeh letnikih. Seveda vseh teh uspehov študentje brez razumevanja profesorjev ne bi dosegli. Poudariti pa je treba, da se dober odnos na relaciji ŠTUDENT — PROFESOR še naprej razvija in zato lahko pričakujemo se boljše rezultate tega sodelovanja na samoupravnih osnovah.
Na višji pravni šoli aktivno delujejo'OO ZK in študentska organizacija, kije s svojo skupščino najvišji organ študentov. Izvršilni organ te skupščine je izvršni odbor, ki deluje po komisijah (aktualno-družbena, idejno-politična, kulturna, materialna, športna). Že nekaj let imajo izvršni odbori težave s kadri. Glavni vzrok je nezainteresiranost študentov za delovanje v študentski organizaciji. Vendar to njihova organizacija, ki zastopa interese vseh študentov in zato na šoli vsekakor so, manjka pa predvsem dobra volja večine študentov, ki pa bi po drugi strani na vsak načm radi postali subjekti izobraževalnega procesa. Brez skupnih prizadevanj pa tega seveda ni mogoče doseči
Študentje višje pravne šole smo povezani s študenti vseh pravnih fakultet v Jugoslaviji. To je t. i. interfakultetna konferenca pravnih fakultet Jugoslavije. Medsebojna posvetovanja so večkrat na leto in niso omejena samo ha probleme študija ampak imajo širšo zasnovo v krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti SFRJ. To se odraža predvsem v vsakoletnih manifestacijah kot so „Marš pravnikov", „Pravijada" — športno srečanje študentov prava Jugoslavije itd.
Sodelovanje višje pravne šole s pravno fakulteto v Ljubljani se je posebno v zadnjih letih močno povečalo. Diplomant naše šole se lahko takoj vpiše v tretji letnik pravne fakultete, s tem, da do diplome v Ljubljani opravi tri diferencialne izpite (rimsko pravo, pravna zgodovina in statistika).
Višja pravna sola sije vvec kot 10 letih obstoja pridobila vzoren ugled, kar se kaže v vsakoletnem povečanem vpisu rednih in izrednih študentov, kakor tudi v uspehih, ki jih dosegajo diplomanti na delovnih mestih. Zgovoren dokaz je tudi še nadaljnje veliko pomanjkanje in povpraševanje po diplomantih višje pravne šole. Študentje smo mnenja, da se iz različnih interesov odgovornih dejavnikov ne bi smelo zavlačevati s prehodom višje pravne šole na II. stopnjo.
Podrobnejše informacije o samem načinu, režimu, pogojih študija, o življenju in organiziranju študentov dobi bruc in seveda tudi bruculja, v „sobi organizacij" (4. nadstropje) na višji pravni šolo. DOBRODOŠLI!!!-	_
BOJAN KOVAČIČ 5
Organiziranje študentov v študentski organizaciji
V tej številki ste lahko zasledili članke o pogojih študija na mariborskih visokošolskih zavodih. V naslednjih vrstah vas želimo seznaniti z delom študentske skupnosti, točneje z Izvršnim odborom skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov ter s specializiranimi organizacijami skupnosti študentov.
Pogovarjali smo se s predsednikom IO SŠ MVZ, Ivom Usarjem.
KATEDRA: Kai je skupnost študentov in kakšno vlogo ima IO SŠ MVZ v skupnosti študentov?
IVO USAR: Skupnost študentov je družbenopolitična organizacija, katere naloga je, da razvija pri študentih samoupravnost, socialistično zavest, razvija in poglablja samoupravne humane odnose, uveljavlja študenta kot aktivnega, odgovornega dejavnika v študijskem procesu, zagotavlja študentom samoupravne pravice, se zavzema za zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev študentov za študij in življenje, organizira in razvija politično, prosvetno, kulturno, športno in drugo dejavnost študentov.
Najvisji organ SŠ je stalna skupščina, katere izvršilni organ je IO SŠ, ki delaje po komisijah in koordinira delo med IO po šolah; predstavlja mariborske študente navzven.
K: Katere komisije delujejo pri IO?
I. U.: IO deluje v sedmih komisijah: komisija za materialna vrapšapja, komisija za stike, idejno-teoretična komisija, komisija za šport in rekreacijo študentov, komisija za kulturo in študijska komisija. Poleg komisij delujejo tudi specializirane organizacije, te so:	Kulturno umetniško društvo
„Študent", Študentski servis ter študentski list Katedra. Ne smemo pa jpozabiti še radijske oddaje „Študij in glasba", ki je tudi v okviru delovanja
K. Kakšen je odnos SŠ do Združenja mariborskih visokošolskih zavodov?
I. U.: Odnos SŠ do Združenja MVZ je dober; tudi v nadaljnjem delu pričakujemo od strani Združenja razumevanje, morda nekoliko več kot dosedaj, za naše probleme.
K: Kako je organizirana dejavnost skupnosti študentov na visokošolskih zavodih?
1. U.: Vsi študentje posameznega visokošolskega zavoda predstavljajo skupščino kot najvišji organ samoupravljanja študentov na soli. Izvršilni organ skupščine je IO, ki koordinira delo svetov letnikov. IO je po navadi razdeljen na komisije po enakih merilih kot centralni IO Študentje aktivno sodelujejo tudi v ostalin samoupravnih organih na visokošolskem zavodu.
K: Kakšna je povezanost s posameznimi IO?
I. U.: Povezanost med posameznimi izvršnimi odbori ni najboljša. Če bi iskali vzroke, moramo v prvi vrsti omeniti nezainteresiranost študentov za delovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
K: Kako zainteresirati čim večje število študentov za delo v skupnosti študentov in kaj meniš, da je potrebno, da se dejavnost IO SŠ MVZ izboljša?
I. U.: Nezainteresiranost študentov za delo v skupnosti študentov je že dolgoleten problem, ki smo ga skušali rešiti, a nam še sedaj ni povsem uspelo. Upamo, da se bo stanje izboljšalo, ko se bodo študentje zaceli bolj zavedati tudi svojih dolžnosti od katerih je prva sicer študij, naslednja pa bo(| ali manj aktivno sodelovanje oziroma povezanost s skupnostjo študentov in njenimi organi. S tem se bo nedvomno lahko izboljšalo tudi delo IO SS MVZ, katerega dejavnost je pač odvisna od zainteresiranosti širše študentske populacije.
K: Kakšne so vaše priprave na kongres mladih in kakšen je vaš delež na njem?
• I. U.: Priprave za 9. kongres ZSMS potekajo že dalj časa. Razpravljali smo o kongresnih dokumentih, udeležili smo se poletne politične šole v Vikerčah pri Ljubljani. Za zaključek smo pripravili seminar za delegate 9. kongresa ZSMS. Na seminarju jih bomo seznanili z nalogami, ki nas čakajo v pokongresnem obdobju.
Opomba: Zasliševal in pogovore zabeležil Mario Vetrih, urednik študentske rubrike.	,
Študentski servis
Pri nesolidni politiki razdeljevanja štipendij, predvsem pa sedaj, ob ukinitvi študentskega posojila in štipendij RISK, si mora študent sajn zagotoviti razliko med višino štipendije in izdatki (ki so praviloma večji). Ce študentu omenjene razlike ne morejo kriti starši, je prisiljen zaposliti se ali pa opravljati priložnostna dela. Tako Študentski servis organizira za študente •delo v raznih delovnih organizacijah, pa tudi pri privatnikih. UPravnik Študentskega servisa je Tene Cerjak. Čeprav vodi Študentski servis šele pol leta, je potrebno priznati, da delo servisa ni stagniralo—nasprotno, dohodki študentom v obdobju od januarja do septembra so enaki lanskim celoletnim dohodkom. Mislim, d so dejstva dovolj zgovorna o napredku servisa, kaj več o njem pa bo povedal upravnik Tone.Cerjak sam.
TONE CERJAK: Študentski servis je specializirana dejavnost skupnosti študentov in je posebnega družbenega pomena, kajti s svojim delom je pomemben činitelj pri reševanju socialnih problemov med študenti. Pa ne le to. Mladina, ki dobiva delo preko Študentskega servisa se seznanjajo z delom v proizvodnji že v času študija in jim je zato vključitev v reden delovni proces lažja. S svojim strokovnim zijanjem pa zategadelj prej koristijo družbi. Ne nazadnje je to tudi interes organizacij združenega dela. Veliko je le-teh, ki si ne morejo niti zamisliti dela brez občasne pomoči študentov. Vzemimo, primer salona Meblo, ki ob dospelih pošiljkah vedno potrebuje pomoč študentov pri razkladanju. Pomembne so tudi počitniške prakse-primer iž mariborske Livarne nam to jasno pove, saj je preko študentskega servisa uredila približno štiristo praks. Slabšim dijakom in študentom pa je pomembna pomoč v obliki inštrukcij katere jim nudijo njihovi kolegi—elani servisa, ki snov dobro obvladajo-
Primarna dejavnost Študentskega servisa je posredovanje del.
Posredovanje del poteka nekako takole: v začetku študijskega leta pride študent ali dijak na Študentski servis, kjer se pri pultu za izdajanje del (blagajniški pult) včlani v ŠS; s seboj mora imeti študent potrdilo o šolanju, ki ga dobi na svoji šoli. S tem si servis zagotovi to, da preko njega delajo samo redni študentje in seveda dijaki. Pri vpisu dobi vsak izkaznico SS, nato pa, v kolikor je zainteresiran, gre opravljati kakšno občasno delo, oziroma se zaposli, vzame napotnico (dobi jo prav tako pri pultu) in se s to napotnico napoti v podjetje, v katerem bo delal. Tam oada napotnico in po končanem delu prinese na servis (nekatera podjetja jih sama pošiljajo) potrdilo, ki je priloga k napotnici. Na potrdilu je razvidno koliko časa je študent, delal, koliko je zaslužil na uro in kolikšen je bruto dohodek. Pri prejemu potrdila izda ŠS fakturo (račun) in študent je izplačan brž ko podjetje poravna to fakturo. To je osnovna dejavnost, v katero je vloženega veliko minulega dela študentov, ki so študirali v Mariboru in so sedaj ze v rednem delovnem razmerju. Ker je tovminulo delo, smo sklenili, da je treba zasluženi denar nekako vračati. Vračamo pa ga s tem, da smo osnovali nekatere dejavnosti, ki koristijo študentom, na primer študentska Ato-šola, kije mnogo, mnogo cenejša od ostalih avto-šol v Mariboru. Tudi kvaliteta te sole je znana že v širši mariborski okolici. Naslednja dejavnost je študentski radio-amaterski kljub v katerem se študenti, predvsem tehniške izobrazbe, izpopolnjujejo na področju radio-telegrafije in v, konstrukcijski. Za izpopolnjevanje v tujih jezikih imamo internacionalni študentski servis, ki posreduje dela V tujini, tako da se študenti lažje in hitreje privadijo tujemu jeziku. Tu naj še omenim podružnice Študentskega servisa, ki pomagajo študentom v času letnih počitnic, da v krajih, kjer so doma, zaslužijo z delom preko servisa.
Obširneje bi povedal še nekaj o avto-šoli. Študentska avto—šola je nastala v letu 1973 in to v januarju, ko je ŠS po odobritvi IO SŠ M.ZV nabavil prvi avtomobil. S tem je biljioložen temeljni kamen za nadaljnjo rast in razvoj te tehniške dejavnosti študentov. Avto šola ima sedaj ze štiri avtomobile. Poučujejo trije inštruktorji, ki so v rednem delovnem odnosu pri ŠS in pa dva študenta. To je skupaj pet inštruktorjev. Le-ti lahko poučujejo v enem tečaju 18 kandidatov. Ko kandidat uspešno opravi teoretični izpit (iz cestno prometnih predpisov) začne lahko opravljati praktični del priprav na izpit. Po uspešno opravljenem izpitu, postane voznik „B“ kategorije.
Se nekaj o podružnicah. Le-te imamo v Murski Soboti,vCelju, Kranju, Ribnici in Novi Gorici, pač na področjih iz katerih je največ študentov, ki študirajo v Mariboru. Njihova dejavnost je pomembna v času letnih počitnic, saj, kot sem omenil, te podružnice posredujejo študentom, ki so iz teh krajev, primemo zaposlitev.
Študentski servis ima prostor v depandansi študentskih domov, to je Ob parku S. Uradne ure so vsak delavnik od 7.30 do 14.30.
Pogovor z Davorinom Kračunom, nekdanjim urednikom Katedre
V tej številki, ki je pred vami in je namenjena predvsem brucom, bi radi slednje obvestili tudi o Katedri, torej njenem delu, konceptu, predvsem o stvareh, ki bi zanimale bruce.
MARIO VETRIH: Davorin, dolga leta si deloval kot urednik Katedre in , zato sem se napotil prav k tebi, da bi ti postavil nekaj vprašanj o listu, ki si ga urejal. Kaj bi lahko povedal brucom o Katedri?
DAVORIN KRAČUN; Katedra je študentski list, to pomeni, dajo ne samo berejo, ampak tudi ustvarjajo študentje. Pri tem namen Katedre ni zabava ali kakršno koli rekreativno branje, temveč je Katedra sredstvo študentov pri družbenem komuniciranju in je tudi sredstvo aktivnega izmenjavanja mnenj in razmišljanja mariborskih študentov. Predvsem pa je to tribuna, ki na ščiti interese študentov v Mariboru.
M. V.: V preteklem letu je bil osnovan svet Katedre. Kakšna je njegova naloga?
D. K.: Prvotno zamišljena naloga sveta Katedre je bila v tem, da bi pomagal povezati same študente, ki delajo v uredništvu lista z drugimi visokošolskimi delavci v Mariboru, da bi tako skupaj ustvarjali Katedrft, ki bo lahko reprezentirala ne samo študente, temveč mariborsko visokošolsko središče v> celoti. Z novim zakonom o tisku pa je svetu naložena tudi posebna naloga, namreč po tem zakonu o tisku je svet družbeni oigan upravljanja lista. Svet Katedre pa sestavljajo poleg študentskih predstavnikov tudi vidnejši delavci s področja visokega šolstva, kulture in družbenopolitičnega življenja.
M. V.: Katedra ima svoj uredniški odbor. Kdo je lahko član tega odbora in kdo sodelavec?
D. K.: Uredniški odbor ie v bistvu delovno jedro Katedre. Izvoli ga stalna skupščina skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavododv na podlagi javnega razpisa. Razpis je že bil objavljen v zadnji številki Katedre. To pomeni, da je lahko član uredniškega odbora vsak, kdor se prijavi na razpis in ima pogoje, ki so navedeni na razpisu, seveda, če ga stalna skupščina študentov izvoli. Sodelavec Katedre pa je lahko pravzaprav vsak, kdor da svoj prispevek. Pri objavi prispevkov ni nobenih omejitev, razen seveda tistih, ki so pogojene s kvaliteto in primernostjo sestavka. Uredniški
odbor tvorijo uredniki rubrik in njihovi pomočniki. Rubrike pa so študentje in visoko šolstvo, politika in gospodarstvo, kultura in pa likovnost.
M. V.: Bi mi lahko povedal nekaj statističnih podatkov o Katedri v prejšnjem študijskem letu?
D. K.: V prejšnjem študijskem letu je izšlo enajst številk Katedre, vsaka v nakladi približno osem tisoč izvodov. Od tega je bilo pet tisoč izvodov namenjenih naročnikom. Posamezno številko Katedre je sestavljalo v povprečju okoli dvajset avtorjev. Trikrat je izšla tudi literarna priloga „Obrazi .
M. V.: Kakšna je vloga, katedre v skupnosti študentov?
D. K.: Katedra je najpomembnejši komunikacijski medij skupnosti študentov. Preko nje je skupnost študentov povezana s svetom, prav tako pa so posamezni študenti in skupine študentov preko Katedre idejno in akcijsko povezani.
M. V.: Ali je Kadetra tudi list Združenja mariborskih visokošolskih zavodov?
D.	K.: V bistvu Katedra,predvsem obravnava problematiko visokega šolstva in zato se vsako uredništvo trudi privabiti čim več sodelavcev iz vrst neštudentov, posebno iz vrst visokošolskih delavcev. Pomembno pa je seveda, da katedra kljub temu, da govori o visokošolskih problemih nasploh, ostane tribuna študentov, torej ostane glasnik študentskih želja in zahtev.
I M. V.: Ali bi morda še kaj sporočil brucom?
D.	K.: Ne bi sicer rad izpadel moralizatorsko, vendar pa bi rekel tole: prva naloga brucov je vsekakor študij. To pa ni edina naloga. Študij, ki ni povezan s kakršnokoli drugačnim udejstvovanjem je figo vreden. Študent se mora v času študija razvijati tudi osebnostno. To pomeni d »i dovolj samo sedenje ob obveznih skriptih, treba je tudi pregledovati drugo literaturo, treba je tudi izmenjavati mnenja in diskutirati o stvareh, o katerih slišimo „ex katedra". Prav tako je po membno, seveda v okviru možnosti, skušati pridobljeno znanje kar se da hitro povezati s prakso. In še najpomembnejše: Vedno je treba razmišljati z lastno glavo!
Uredništvo Katedre je v depadanski študentskih domov, Ob parku S, uradne ure pa so vsak delavnik od 11,30 do 13.30.
KUD ŠTUDENT
KATEDRA: Kulturno umetniško društvo Študent je v preteklem študijskem letu praznovalo 10. obletnico obstoja. To je za tako mlado visokošolsko središče kot je Maribor prav gotovo pomembna obletnica. Ob koncu tega jubilejnega leta smo se pogovarjali s predsednikom KUD študent. Bi mi najprej povedal katere sekcije je imel KUD ob svojem nastanku in kdo ga je vodil?
MITJA ULR1H: Društvo je bilo ustanovljeno leta 1964 in sicer na pobudo IO SŠ MVZ in pa Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. Med študenti se je takoj pojavil velik interes za tako obštudijsko delo in kaj kmalu so zaživele tri sekcije in sicer študentski oder, pevski zbor in pa folklorna skupina. V začetku je kot prvi predsednik zagrabil za delo Zlatko Rltlop, študent VTŠ, kateremu se je kasneje pridružil celoten upravni odbor.
KATEDRA: V svojem obstoju je KUD požel veliko uspehov. Ali bi mi jih nekaj naštel?
M. U.: Lahko naštevam uspehe KUD Študent zelo na dolgo in široko, vendar bom poskušal na kratko povedati o posameznih sekcijah. Najprej bi se ustavil pri folklorni skupini, ki je edina neprenehoma delovala vseh teh deset let. Velik uspeh te skupine je gostovanje v Nemčiji v Marburgu, ki je univerzitetno središče. Tja je nasa folklorna skupina potovala že trikrat. Razen tega je velik uspeh, da smo nastopali v Skopju, kjer smo že nepogrešljiva skupina vsakoletnega tradicionalnega festivala, ki se odvija ob obletnici potresa v Skopju. Na tem festivalu se zbirajo skupine iz celega sveta. Še večji uspeh pa je pravzaprav to, da je naša folklorna skupina ze dvakrat nastopila na centralnem stadionu v Beogradu ob Titovih rojstnih dnevih.
Pevski zbor pa je začel doživljati uspehe komaj po štiri- pet-letnem delovanju. Omembe vreden je nastop leta 1972 na Madžarskem, takoj naslednjo sezono so pevci gostovali po južni Srbiji. Letošnje letoje MPZ zelo uspešno sodeloval na festivalu študentskih zborov iz socialističnih držav v Nitri na Češkoslovaškem, kjer je zasedel zelo dobro četrto mesto. Kar pa se nanaša na tekmovanja v Slovenskem prostoru, je vsekakor največji uspeh našega zbora ta, da smo dosegli leta 1973 na področnem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Mariboru prvo mesto v A skupini. Sicer se vsako leto udeležujemo teh revij, ki o v Mariboru in v Ormožu. Najvišje priznanje pa je nastop našega pevskega zbora pred maršaiom Titom ob njegovi osemdeseti obletnici v domu sindikatov v Beogradu.
K velikim’ uspehom pa moramo vsekakor šteti tudi uspehe našega plesnega para in športno plesne sekcije. Ta naš plesni par Branka in Marjan Lorger sta že dve leti zapored druga na državnih prvenstvih Jugoslavije in kot taka nas tudi reprezentirata, toda ne le v okviru naših meja, temveč tudi po celi Evropi. Omenil bi še velik uspeh plesne skupine. Za uspeh namreč štejemo to, da smo v letošnjem letu uspeli postaviti na noge svojo lastno plesno šolo, v katero vabim vse bruce, ki bodo brali to Katedro. Pred dvema letoma smo ustanovili tudi zabavni orkester. Lansko letopa še študentski oder, ki je pred leti že deloval, vendar so ga medtem po kratkotrajnem delovanju razpustili. Ti dve skupini pa sta z velikimi koraki na poti k uspehom, ki ga doživljajo že utečene skupine našega društva.
. K: Ali imate ustrezne prostore, za vaje in kakšna je oprema vaših sekcij?
M. U.: Moram reči, da smo bili v pretekli sezoni zelo zadovoljni s prostorskim vprašanjem za delo našega društva, saj smo imeli na razpolago dvorano v novi depandansi študentskih domov. Za mlado folklorno skupino smo imeli na razpolago baletno dvorano centra za glasbeno vzgojo. Prav v teh prostorih je gostoval tudi naš moški pevski zbor. Ti prostori so zelo prikladni za delo takšnega zbora, sgj so možne tudi sekcjjske oziroma skupinske vaje za posamezne glasove. Zal pa je za letošnje leto ta zadeva žejo poslabšana, kajti dvorano v depadansi smo izgubili. V njej bo v bodoče menza. Nova pa ne vemo kdaj bo 4°вгаЈепа- Gradi se kot prizidek študentskega doma II. Gotova naj bi bila do 15. oktobra, vendar ne vemo kako bo. Za pevski zbor upamo, da bomo našli ustrezne prostore na pedagoški akademiji, saj bomo morali po vsej verjetnosti zapustiti center za glasbeno vzgojo zaradi srednje vzgojiteljske šole, ki se širi. /
Kar se tiče opreme mislim, da smo v zadnjem letu veliko investirali v to, da so naše sekcije primerno opremljene za delo. Tako smo v zadnji sezoni oblekli moški pevski zbor v nove obleke. Tudi folklorna skupina je dobila obnovljen fundus svojih narodnih noš, tako, da ima sedaj popolne gorenjske, belokranjske in prekmurske narodne noše. Za orkester smo počasi začeli nabirati lastne instrumente. Opremili smo ga tudi z novimi, prav ličnimi notnimi stojali. Za začetek smo za. orkester nabavili dva saksofona. S pomočjo študentskega servisa pa smo uspeli dobiti tudi opremo za plesno solo. Oprema sestoji iz ozvočenja, kvalitetnih gramofonov in seveda kvalitetnih plošč. Za letos še upamo, da bomo lahko skočili na pomoč tudi dramski skupini, da bo počasi začela pridobivati svoj fundus, kajti sedaj smo neprenehoma na vratu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki je zaenkrat še zelo uvidevno.
K: In kakšni so vaši načrti?
M. U.: Načrti so zaenkrat zelo odvisni od hitrega dograjevanja nove dvorane. Načrti so sicer velikopotezni, saj imamo v planu veliko turnejo po zahodni Nemčiji za naše zdomce. Pevski zbor je vabljen v več socialističnih držav, to predvsem po uspehu na Češkoslovaškem. Folklora ima v planu ponovno udeležitev na tradicionalnih srečanjih v Skopju in Marburgu. Od dvorane je tudi zelo odvisna plesna šola, za katero upamo, da jo bomo napolnili z novimi ljudmi in z njih črpali nove kadre za našo plesno sekcijo, da bodo dostojno zamenjali naše sedaj uspešne pare. Orkester se že pripravlja za svoj koncert, ki bi naj bil novembra. Še prej, to je konec tega meseca, bodo igrali na Veseli jeseni v show programu. Dramska skupina pa se pripravlja za tekmovanje odraslih dramskih skupin s tremi deli, kar je vsekakor uspeh novoustanovljenega študentskega odra, da gre po enem letu delovanja na tekmovanje s tremi svojimi lastnimi deli. Namreč ne poznamo skupine, ki bi šla vsaj z dvema deloma na to tekmovanje.
K: Kako nameravate pridobiti nove člane in kako je s članstvom?
M. U.: Trenutno je v društvu včlanjenih okoli stopetdeset študentov iz MVZ. Upamo pa, da bomo to številko še povečali in to, kot ponavadi, s propagando. Ml smo lansko leto izvedli močno propagandno akcijo in to pismeno, preko radia, preko časopisov in z našimi plakati. Vendar pa je žal najuspešnejša ustna propaganda. Mogoče je tako bolje, saj se marsikaj lahko pogovorimo.	4
Rad bi povedal tudi nekaj o našem življenju v društvu. Moram reči, da je življenje pri nas kot v eni družini. Kregamo se, se spoprijateljimo in vse skupaj zalijemo, hodimo na plese, piknike, prirejamo izlete, skratka življcnje pri nas je prijetno in lepo. Zatorej bruci, vabim vas, v čim večjem številu se odzovite na naš apel in se vključujte v naše vrste. Možnosti za delo so za vse na vseh naših področjih.
Pisarna KUD študent je v depandansi študentskih domov, uradne ure pa so med 12. in 14. uro.
Študentska oddaja
»ŠTUDIJ IN GLASBA«
Urednik te oddaje je Edvard Pukšič, vodi pa jo že dobri dve leti. Edi kako je prišlo do nastanka te oddaje?
EDVARD PUKŠIČ:	. Najprej je oddaja sodila v okvir
študijsko-ekonomsko tehniške organizacije, ki je delovala na prelomu leta 1971/72 pri IO SŠ MVZ. Ena od usmeritev te organizacije je bilo obveščanje o delu te organizacije in o delu celotne skupnosti študentov. Pobudnik same organizacije in s tem tudi študentske oddaje je bil Igor Plohl, ki je z nekaterimi sodelavci začel ustvarjati prvo oddajo. To je bilo v začetku študijskega leta 1971/72. Radio Maribor je dal na voljo osnovalcem oddaje dvakrat po pol ure v mesecu. In pri tem smo žal ostali.
K: Kakšen je sedanji namen te študentske oddaje?
E.	P.: Študenti smo pogrešali komunikativni medij, ki bi lahko čimbolj neposredno omogočil informiranje znotraj študentske organizacije in informiranje širše družbene skupnosti o delu študentske organizacije. Ravno to možnost smo našli v oddaji „Študij in glasba11 in to je še sedaj njen namen. Odkar se je v Mariboru oblikovalo višje in nato visokošolsko središče, se je začel v vseh oblikah družbenega življenja uveljavljati in odražati vpliv študentskega življa. Začeli smo govoriti o študentskem gibanju v Mariboru. Namen oddaje je spremljati razvoj študentske dejavnosti v Mariboru in morda vplivati na to dejavnost. Sicer pa so oddaje v glavnem informativne; naši sodelavci spremljajo dogajanja na visokošolskih zavodih, mnogokrat s kritičnimi očmi, seznanjajo poslušalce (to so predvsem mlajši poslušalci), s študijskim sistemom na šolah in hkrati spremljajo razvoj in
Jirizadevanja v drugih visokošolskih središčih v Sloveniji in Jugoslaviji. V etošnjem letu smo posegli tudi izven naših meja — na Poljsko.
K: Bi mi lahko povedal nekaj o sodelavcih vaše oddaje?
E.	P.: Oddaja je študentska in prav zato je ustvarjajo mariborski študentje. Vendar se tudi pri oblikovanju te oddaje odraza neke vrste kadrovska kriza, ki je nasploh značilna za študentsko generacijo v tem obdobju. Mnogokrat smo si prizadevali krog svojih sodelavcev razširiti, tako da bi s svojo „informativno mrežo11 zajeli vse visokošolske zavode, pa na-žalost nismo uspeli. Sodelavci so se največkrat oglašali z visoke tehnične šole, pedagoške akademije, nekoliko manj z visoke ekonomsko komercialne šole. Prav zanimivo pa je, da nikakor nismo mogli dobiti sodelavcev z višje agronomske in višje pravne šole. Tu niti pismene prošnje niti pogovori niso pomagali. Kar pa zadeva sodelavce, ki so že lep čas zvesti oddaji, velja poudariti predvsem to, kar je za Maribor spet značilno, da so se v našem
firogramu pojavljala imena, ki smo jih poznali s strani Katedre in iz dela na O SŠ MVZ. Zanimivo je tudi to, da so bili sodelavci iz šol predvsem tisti, ki so se že tako in tako ubadali s preobilico dela v organizacijah na šolah. Samo
nekaj takih sodelavcev smo imeli, ki so delali samo za študentsko oddajo. Sicer pa moramo priznati — sodelavcev je bilo vedno premalo.
K.: Kakšen je vaš programski koncept?
Programski koncept oddaj v prvih treh mesecih študijskega leta 1974/75 zajema razvojna vprašanja univerze in visokega šoistva, vprašanja organizacijske sheme in dela študentske organizacije v Zvezi socialistične mladine Slovenije, konkretne probleme dela visokošolskih zavodov in študijski sistem. Sledijo teme s poudarki na materialnem in socialnem ter samoupravnem položaju študentov.
OKTOBER: Obravnavali bomo sodobne razvojne koncepte univerz v svetu s posebnim poudarkom na reformnih prizadevanjih jugoslovanskih univerzitetnih sredisč. Novince na visokošolskih zavodih bomo seznanili s študijskem procesom z vsemi dejavniki. Pri tem se bomo zavzemali za enakopravno sodelovanje študentov v procesu upravljanja in za aktivno sodelovanje študentov kot subjektov študijskega procesa v vseh dogajanjih na šolah. V oddajah bomo spremljali uresničevanje načel in smernic IX. kongresa ZSMS.
NOVEMBER: Teme, ki jih bomo obdelali, so: delo študentov v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine Slovenije in usklajevanje akc|j v okviru Združenja mariborskih visokošolskih zavodov, Združevanje fakultet v samoupravno skupnost in samoupravni sporazumi o združevanju visokih šol v univerzo. Pri tem bomo upoštevali uresničevanje teženj po reformi univerze in možnost nadaljnjega razvoja mariborskega Združenja visokih šol. Obravnavali bomo materialni položaj študentov m možnosti, glede na nov družbeni dogovor o štipendijski politki v SR Sloveniji.
DECEMBER: V oddajah v tem mesecu bomo ob tekočih aktualnostih spregovorili o političnih vidikih organiziranja študentov in o prizadevanjih za napredovanje metodologije in idejnosti, študija. Posebej nas bo zanimal proces izobraževanja in znanstvenega raziskovanja kot produkcijski faktor ter delovni položaj študenta. Pri socialnih vprašanjih študentov se bomo ustavili pri vplivu različne razvitosti regij na socialno strukturo študentov. V oddaje bomo zajeli prisotnost v slovenskem kulturnem prostoru, vprašanje kulture dejavnosti in osveščanja študentov.
Omenjeno tematiko bomo obdelali s sodelovanjem študentov, asistentov, profesorjev in drugih predstavnikov znanstvenega, družbno-po-litičnega in kulturnega življenja.
Bruci in ostali študenti, ki želijo dobiti informacije o omenjeni Študentski oddaji, se lahko oglasijo na IO SS MVZ oziroma na radiu Maribor pri uredniku oddaje.
k K тием J f lUBNIKOMf
Študentski domovi
io sS MVZ
* KATEDRA
■i№f
rr’ Študentski servis
Ш IS"
" kud „Študent4*
Dom 3>40ŽttNO TOLITIdlVlH ORCANI гЛОД
fctSTAVfi*’,;}*
DfcANIK. I
KAMNICA
STADION
L-HUDSKI
VR.T
STUDIJSKA
KNJIŽNICA
ASTOfelA
TONTANA
MAftl&OUSKI
OTOK
6Lom5hov ' TUU
v	KLUB
—	c	I	HLApll
i*L- oJ oKoiNcVTTC-
< klDENK
POSTA
Ml'®
KuTovška
klet
жида
■-■•■rt
drava
PRAVA
STUDENCI
/
8
9
Jože Zagožen
Kot družbena vest
Študij brez razmišljanja je nekoristen, vendar je tudi f	razmišljanje brez učenja nevarno.
Konfucij
NA BARIKADE!
V pričujočem zapisu želim jesenskim prvencem spregovoriti nekoliko besedi o študentskih valovanjih, gibanjih in nemirih - ali kakor koli smo že poimenovali dogajanja, katerim smo bili delno priča tudi mi — vaši starejši kolegi. Lenin je rekel: „Kadar vzvalovi univerza, se zamajajo temelji družbe." Resnično, upor in akcija porojena v nedijih univerzitetnih avel je leta 1968 krepko razrahljala stebre takratnega francoskega establishmenta, Beograd 68 pa se je odvijal v znamenju porodnih krčev pozitivnih pridobitev, ki so zapisane v naši najnovejši ustavi.
Revolt proti institucionalizmu, brezciljnem tehničnem avtomatizmu, zasidranosti y dogmah preteklosti, je z vso silo udaril na dan spomladi in poleti oseminšestdesetega. Francija, Berlin, Belgija, univerzitetni centri vsepovsod po Evropi in Ameriki so postala žarišča demonstracij in često tudi krvavih spopadov s policijo. Študentske zahteve so na ta način prihajale na dnevni red vladnih sej in univerzitetnih svetov. Protesti proti akademskim in vladnim restrikcijam ter zahteve po sodelovanju v upravljanju šol in univerz, vse to je zamajalo vase zagledane strukture establishmenta. Dokajšnjo večino teh akcij je spremljalo nasilje, idejno pa so bazirala na zahtevi po razreševanju problemov, kot so: obča . reforma, demokratizacija študijskih institucij, mesto posameznika v družbi, nasprotovanje apartheidu, rasizmu, imperializmu, korupciji — in še in še bi lahko naštevali.
RUDI DUTSCHKE IN „MA£Š SKOZI INSTITUCIJE"
Kot idejna iniciatoija gibanj sta v teh obdobjih prišla do izraza zlasti dva vidnejša teoretika: Jean Paul Sartre in Herbert Marcuse.
Prisluhnimo najprej Sartru: „Veliko je študentov, ki svojega profesoija sploh nikoli ne vidijo. Po zvočniku poslušajo neko brezlično in nedosegljivo osebnost, ki jim recitira svoje predavanje. Fakultetni profesor je skoraj vedno (to je bil tudi za časa mojega študija) gospod, ki je opravil disertacijo neke teze in to tezo potem lajna do konca življenja. To je človek, ki ima v rokah oblast, kateri je noro vdan in s katero vsiljuje - v imenu akumuliranega znanja — svoje ideje poslušalcem, ki pa nimajo pravice polemizirati z njegovimi idejami... Morda boste rekli, da študentje ne morejo koristno kritizirati svojega profesorja, zato ker po definiciji študentje še ničesar ne znajo. Predvsem: tisti, ki ne znajo ničesar, znajo še vedno več kot se zdi... Edini način, da se nečesa naučimo je polemika. To je tudi edini način, da človek postane človek. Človek ni nič, če ne nasprotuje."
Herbert Marcuse, imenovan tudi ideolog študentskih gibanj, se je rodil pred sedemdesetimi leti kultivirani berlinski židovski družini. Študiral je filozofijo. Po izbruhu nemške revolucije — bilo mu je 20 let - je bil član socialdemokratske stranke, vendar je po uboju Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, vodij nemških komunistov, ki jih je likvidirala policija socialdemokratskega notranjega ministra, izstopil iz te stranke in se ni poslej priključil nobeni drugi. To pa je bil hkrati tudi konec njegovega neposrednega političnega udejstvovanja.
Marcuse ugotavlja, da je delavski razred brez zgodovinske zavesti, da je sam po sebi s svojimi potrebami in stremljenji vkomponiran v kapitalistični produkcijski proces ter tako živi v svetu dominacije in pritiska. Temu navkljub pa ne zanika revolucionarne vloge sodobnega delavskega razreda. Pravi namreč: „Revolucija brez delavske sile je samo imaginacija, brez delavskega razreda ne more biti revolucije. V kapitalizmu je delavski razred še vedno ,bit družbe." Po njegovi sodbi delavski razred v kapitalizmu nima več tiste politične in razredne zavesti, da bi lahko začel revolucijo, prav tako pa tudi ne partije, ki bi lahko vcepila revolucionarno zavest delavskemu razredu (češ, da so komunistične partije postale dogmatične, socialdemokratske pa so se skorumpirale). Torej je nujno potrebna revolucionarna manjšina, ki bi ustvarila pogoje, v katerih bi „bila potrebna radikalizacija 10_____________________________________________________________________
politične zavesti, proletariata, radikalizacija, ki ga bo pripeljala do spoznanja, da živi v neznosnih okoliščinah, vendar ne v materialnem pomenu, kajti to ni materialna beda."
Marcuse je prepričan, da morajo biti študentje, inteligenca, ta revolucionarni detonator, iniciator zavesti delavskega razreda. Študentovska gibanja namreč po njegovi sodbi osvetljujeta propad med realnostjo in ideologijo ter tako aktualizirata zavest o kvalitativno različnih družbah — to pa ima za posledico upor mladih proti socialnemu pritisku, totalitarnemu družbenemu značaju, paralizirani zavesti.
Nedvomno najvidnejši predstavnik tistih, ki so poskušali realizirati ideje imenovanih teoretikov je bil Rudi Dutscke, imenovan tudi Rdeči Rudi. Tip revolucionarnega glasnika, ideolog in vodja mlade nemške generacije, diplomat sociologije in filozofije svobodne univerze v Berlinu, ubežnik iz NDR, človek, ki ne pije, ne kadi, ki vselej nosi pod pazduho dve knjigi in prebira, prebira... Dutscke: „Dolžnost intelektualcev je identična z dolžnostjo, ki jo ima organizator pouličnih demonstracij: govoriti z ljudmi in ne o ljudeh...“ Ves konglomerat nosilcev teh gibanj, valovanj in pretresov je bil v 60-letih imenovan tudi z izrazom nova levica, kar nikakor ni nekaj monolitnega, idejno čistega. Imenovana gibanja so se odvijala pod zastavami marksizma, maoizma, trockizma, pa tudi s priokusom eksistencializma, pa ne nazadnje strukturalizma.
Univerza je prav tako del establishmenta, zato se v študentskih zamislih pojavljata zlasti dva koncepta: „proti univerze":
— kritična univerza: snov bi bila prepojena z revolucionarno zavestjo, s cikli predavanj, ki bi jih imeli razgledani študentje, asistenti in profesorji. Cikli predavanj bi obsegali teme, o katerih se do sedaj na univerzah ni predavalo;
— univerza za vse: za delavce, študente, nameščence in učence naj bi imela fakultete, nekakšno prosvetiteljsko vlogo pri izobraževanju mladih ljudi vseh slojev.
BEOGRAD 68
Tudi socialističnim deželam „študentska pomlad" ni prizanesla. Po demonstracijah v Pragi so spopadi med policijo in študenti zajeli tudi Poljsko. Značilnost upora na Poljskem se je kazala, zlasti v dejstvu, da so študentskemu revoltu odgovorili z „demonstracijami" delavci - ki pa jih začuda policija ni napadla.
Jugoslovanska „študentska pomlad" se je začela junija 1968 pred Kulturnim domom v novem Beogradu. Povod zanjo je bila prestavitev prireditve „Karavana prijateljstva" z odprtega prostora v dvorano. Precej ljudi je moralo zaradi premajhnega prostora ostati zunaj, kar je povzročilo hud pretep med brigadirji in študenti.' Vmes je posegla milica. Študentje so ugrabili miličnikom gasilski avtomobil, nato pa je množica kakih tri tisoč študentov krenila proti Beogradu, potiskajoč avtomobil pred sabo. Pred podvozom, blizu ZIS, jih je čakala milica. Študentje so zažgali avto in ga potisnili proti kordonu. Tedaj so miličniki napadli s pendreki in jih pregnali nazaj v naselje. Med spopadom pri podvozu je počilo tudi nekaj revolverskih strelov, pri čemer sta bila ranjena študent in gradbeni delavec. Naslednje dni so se demonstracije in spopadi nadaljevali s še večjo silovitostjo.
Beograjskim demonstracijam so sledile demonstracije po sarajevskih ulicah, miting v Magrebu, zborovanja in demonstracije v Ljubljani. Predsednik Tito je kasneje V govoru študentski protest odobraval, kar pomeni edinstven primer podpore državnika študentskemu revoltu.
Gibanje junija 68 se je jasno izreklo za socializem in samoupravno družbo ter s tem zadalo poslednji udarec ostanku stalinizma in birokratizma. Ocenjevalci študentskih gibanj si niso enotni v dejstvu, ali so bili vsi ti protesti le odmev na tovrstna vrenja po svetu, ali pa je šlo pri nas za izvirno, avtohotno akcijo, s povsem svojstvenim obeležjem. Osebno se bolj nagibam k ugotovitvi, ki jo izraža krilatica: „V Parizu so imeli GIBANJE, v Beogradu ANJE, v Ljubljani NJE, v Mariboru pa je od odmeva ostalo le še E.“ Resnici na ljubo moramo reči, da bo to najbrže
držalo, saj v Mariboru nikdar niso bile prisotne težnje, ki bi bile podobne čemu takšnemu, kar so po svetu imenovali študentski revolt — izvzemši nekoliko pisaijenja in besedičenja. Tako kot povsod po zahodnem svetu, tudi našim študentskim liderjem ni uspelo uresničiti ene, izmed verbalno tako eksplicitno izraženih programskih dimenzij, namreč povezave študentov z delavci. Zato pa je imenovano načelo bilo v toliko večji meri uresničeno in našlo plodna tla na Češkem, Poljskem ... Mar naj bo to dokaz, da so bili njihovi protesti izvimejši, bolj avtentični?
„KREATIVNA DESTRUKCIJA**
Tako v svojih akcijah, kot študentskem tisku je ljubljansko študentovsko (pri tem mislim predvsem filozofsko fakulteto in delovanje akcijskih odborov, ki niso bili v sklopu oficielne študentske organizacije) vselej znova poudaijalo in se sklicevalo na njihov koncept kreativne destrukcije, kar pomeni, da je potrebno vse obstoječe „ustvaijalno razbiti**. Nedvomno gre v tem primeru za prenos idej z zahoda in kot takšne v družbi, ki se šele dograjuje, seve, niso našla plodnih tal. Kup tovrstnih akcij, vključno z zasedbo filozofske fakultete in Aškerčeve ceste, pa je na svojstven način okarakteriziralo razpoloženje takratne ljubljanske mladeži.
MARIBOR 85?
Maribor je bil' v preteklosti resnično udeležen samo svojega E. Mimo uradne študentske organizacije se ni godilo prav nič - to pa ne pomeni, da zato ni bilo ustreznih pogojev. Nemara bo razlog najbolje iskati v dejstvu, da pri nas ni bilo ustreznih šol, oziroma kateder, kjer bi se študentje že v okviru rednih predavanj srečevali s tovrstno problematiko.
V domači študentski organizaciji je bila v letih od 1966 naprej, vse močneje prisotna nacionalna komponenta (Zamejci!), boj za odpravo socialnega razlikovanja, prizadevanja za hitrejši in skladnejši razvoj severovzhodne Slovenije in tako naprej. Z leti so
ta načela dokaj obledela, izvzemši nacionalno in socialno (razredno) ost, študentska akcija pa je bila vse bolj usmerjana v urejevanje študentskih zadev, kot je vprašanje študentskega standarda, študijskih pogojev, kulturnega življenja študentske sredine, dograjevanje novega visokošolskega središča, imenovanega univerza, preraščanje višjih šol v visoke ipd.
IN V PRIHODNJE?
V bodoče, menim, moramo vedno znova določati mesto in vlogo človeka — subjekta v sistemu socialističnega samoupravljanja, nadalje vodenje boja za dokončno uveljavitev in konkretizirano izboljšavo tega sistema, so naloge, katerih rešitvam v tem trenutku vsekakor moramo dati prednost.
Ostane še odprto vprašanje problematike človekove odgovornosti: v dolgoročni viziji smo zreducirali človeško osebo na raven delčka sistema, stroja. S tem jo hote ali nehote spreminjamo v kolešček, ki se samo še giblje ob stroju in .tekočem traku ter postaja tako sestavni element inventarja najrazličnejših mehanizmov, transporterjev in avtomatov. V, tovrstnem stanju popolne avtomatizacije in tehnizacije pa človek izgubi sprva občutek in zavest odgovornosti za kvaliteto neposrednega proizvoda svojega dela, pozneje pa — vice versa — odgovornost za celotno družbeno dogajanje. Tako je bil nekoč rokodelec odgovoren za produkt kot celoto, danes pa je na primer delavec v tovarni čevljev omejen le na ozko, strogo definirano mehansko operacijo, ki izključuje vsakršno vlogo tradicionalne, razumske funkcije. Osveščanje in pomoč pri procesu dezalinizacije s tehnokratiziranega in zavtomatiziranega subjekta družbe (neposredna povezava študentstva z delavskim in kmečkim življem), določitev zelo jasno in precizno začrtane vloge in pomena, ki naj bi jo imel, kot nosilec boja — tudi proti lastnemu potrošništvu — naj bo naša osrednja, prva in odgovorna naloga.
Vira: M. Meršolj: Študentje na barikadah
F.	Pivec: Beograjski, zagrebški ali ljubljanski avantgardizem
Priprave na kongres ZSMJ so v zadnji fazi
Priprave na kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije so v zadnji fazi. Po tem, ko je odbor za pripravo kongresa ZSMJ zaključil javno razpravo o statutu nove organizacije mladih, je hkrati dal v javno razpravo vse programske in akcijsko politične dokumente, ki naj bi jih sprejel kongres ZSMJ koncem meseca novembra tega leta. Ti dokumenti, ki temeljijo na resoluciji 3. konference ZKJ in na dokumentih 10. kongresa ZKJ, so končno omogočili začetek predkongresnih razprav o najbolj perečih vprašanjih, ki nadevajo mlado generacijo. V zadnji fazi priprav na kongres ZSMJ bodo mladi Jugoslavije, izhajajoč iz dokumentov 3. konference in 10 kongresa ZKJ, na organiziran način začrtovali akcijo zveze socialistične mladine Jugoslavije za daljše časovno obdobje, hkrati pa bodo iskali odgovore na posamezna nerazrešEna vprašanja in probleme, ki zadevajo mlado generacijo. ,
Čeprav je v tej fazi razpravljanja o programskih in akcijsko političnih dokumentih, ki bodo predloženi kongresu ZSMJ, nemogoče zapisati končna in splošno preverjena stališča in teze, bo ta članek vendarle poskus, da opozori na najpomembnejše opredelitve, ki so se v dosedanji razpravi že izrazile.
Družbenopolitična organizacija mladih, zveza socialistične mladine Jugoslavije, je smiselna le kot takšna organizacija mladih, ki jo na pobudo ZKJ in na podlagi lastnih spoznanj ustanavljajo mladi Jugoslavije in to z namenom, da bi, upoštevajoč specifične lastnosti mlade generacije, lahko na organiziran način mladi uresničevali specifične naloge, ki jih imajo mladi Jugoslavije v borbi za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma v okviru skupnega programa organiziranih samoupravnih socialističnih sil Jugoslavije. Ker je osnova za organiziranje realizacija specifičnih sil, se tudi članstvo določa glede na aktivnost pri realizaciji zalog zveze socialistične mladine Jugoslavije. Samo kdor se je organizirano pripravljen boriti za realizacijo zastavljenih nalog organizacije, je
lahko njen član. Na ta način organizacija ni več splošen družbenopolitičen predstavnik mlade generacije, pač pa je organizator ter idejnopolitični usmerjevalec samoupravno in socialistično usmerjene akcije mladih.
Takšna organizacija za svojo dejavnost ne odgovarja več samo članstvu. Vsekakor se mora truditi, da čim bolj izraža interese in zahteve članstva ter celotne mlade generacije, vendar pa jih mora hkrati socialistično in samoupravno usmerjati ter organizirati v akcijo za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Kot takšna pa organizacija, kije sestavni del organiziranih sociahsitčnih in samoupravnih sil v naši družbi, odgovarja za svojo dejavnost samoupravno organiziranemu delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem. Aktivnost, dejavnost in usmerjenost organizacije zveze socialistične mladine Jugoslavije se ne meri glede na njen odnos do mladih v posameznih sredinah in do njihovih interesov, pač pa glede na njen odnos do interesov delavskega razreda tter glede na to, koliko je uspela organizacija interese mlade generacije socialistično in samoupravno usmeriti oziroma izraziti.
V političnem sistemu je organizacija konstitutivni element socialistične zveze. Zato daje v SZDL pobude za razreševanje problemov, ki zadevajo mlado generacijo ter se dogovarja in v okvirih SZDL usklajuje akcijo za njihovo razreševanje. Hkrati pa je zveza socialistične mladine Jugoslavije aktivna pri obravnavi vseh vprašanj v SZDL ter aktivna pri realizaciji dogovorjene politike na vseh ravneh.
Zlasti zaradi razreševanja vprašanj družbenoekonomskega položaja in politične vloge vseh, in še posebej mladih delavcev ter zaposlenih, mladih ljudi je ZSMJ aktivna tudi znotraj zveze sindikatov.
ZSMJ sodeluje tudi z ZZB NOV in to zlasti pri tistih vprašanjih, ki so skupne, in ki jih imata obe organizaciji v svojih programih. ZSMJ temelji svojo družbeno in politično akcijo na dokumentih in programu ZKJ.
Zveza socialistične mladine Jugoslavije je hkrati tudi pomemben dejavnik vzgoje mladih ljudi. ZSMJ na podlagi programa ZKJ	in dokumentov ZKJ odkriva, organizira in
idejnopolitično	usmerja obstoječo revolucionarnost mlade
generacije. Izhajajoč iz spoznanja, da družbeni odnosi vzgajajo, in da je edina možna vzgoja revolucionarna praksa, ZSMJ skozi idejnopolitično	akcijo in bitko za razvoj socialističnega
samoupravljanja	vzgaja mlado generacijo v socialističnem in
samoupravnem smislu. Ob tem pa ZSMJ kontinuirano skrbi za ustrezno marksistično izobraženost članov in mladih, da bi bili kot celota sposobni realizirati takšno vlogo organizacije.
Skozi dejavnost in akcijo ZSMJ se morajo v celoti izražati in veli a vij ati interesi delavskega razreda. Zato je borna za osvoboditev delavskega razreda in celotne družbe razrednih odnosov, vseh teženj razredne restavracije ter vseh protidelavskih oblik razredne vladavine, najdolgoročnejši začrtan cilj organizacije mladih, ki izhaja iz programa ZKJ. ZSMJ pa se za realizacijo tega v tej etapi razvoja socialističnege samoupravljanja bori zlasti za realizacijo, ki so v osnovi opredeljene v resoluciji 3. konference ZKJ o mladih in seveda tudi tistih nalog, ki so opredeljene v dokumentih 10. kongresa ZKJ.
V dokumentih, ki so v javni razpravi za kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije, je vprašanje nalog nove organizacije še vedno slabo obdelano. Začrtane so zlasti poglavitne naloge, nimajo pa pečata, ki naj bi ga dobile v organizacijah, ki združujejo mlade. Zato bodo temeljite vsebinske razprave pred kongresom še kako nujno potrebne.
Sicer pa je treba vedeti, da bo kongres sprejčl le globalno politično in idejno akcijsko orentacijo za dejavnost mlade generacije in zveze socialistične mladine Jugoslavije. Iz te platforme pa bo potem, v pokongresnem obdobju, rastla družbeno in politična akcija mladih in ZSMJ, ki bo konkretneje opredeljevala posamezne naloge. Prav zato ne sme biti akcija v predkonkgresnem obdobju usmerjena samo v to, da bi kongres čim bolje uspel, pač pa mora ustvarjati tudi zavest, da ustvarjamo oziroma formiramo novo organizacijo mladine, in da se bomo morali vsak dan dokler bo ta organizacija obstajala, boriti za to, da bo ZSMJ takšna organizacija mladih, kakor je napisano v statutu ZSMJ.
Kongres in nova organizacija pomenita le-to, da se bitka, ki se je med mlado generacijo začela po 21. seji PZKJ, po Pismu in po 3 konferenci ZKJ, nadaljuje. Zatd se moramo pripravljati tudi na to, da bo akcija mladih, zdaj že združenih v zvezo sodialisitčne mladine Jugoslavije, v pokongresnem obdobju živahna in da bo uspešna konkretizacija kongrestnih dokumentov - ter seveda tudi njihova odločna realizacija.
Tomaž Kšela
Razglednice
naših sosedov
(Obisk sosed njega študentskega centra)
, Za mesto, kakršno je Maribor, je gotovo nujno, da skuša tako ali drugače sodelovati s sosednjimi mesti. Gre za izmenjavo koristnih informacij ter drugih nalog in oblik sodelovanja. Naš študentski center namreč ne sme, in tudi ne more, biti zaprt v svoje ozke okvire. Pred kratkim sem imel priložnost zbrati nekaj vtisov in informacij o delu in življenju študentov v Zagrebu.
Brane Pečanac, namestnik sekretarja SK študentski dom Cvijetno naselje - enega največjih domov v Zagrebu, mi je prijazno pomagal pri vzpostavitvi kontaktov s nekaterimi kolegi, ki jih zanima kulturno zabavno življenje. Sam je razglabljal o štipendijski politiki potem, ko sem omenil, da imamo le-to tudi pri nas na tapeti.
„Pri nas je minimum za življenje 1200 din“, je rekel Branko Pečanec. „To kar so minimalna sredstva za življenje pa je maksimalno, kar je moč dobiti s kreditom. Poznamo mehanizem, ki bi naj deloval... Podpisniki sporazuma o kreditiranju in štipendiranju bi naj dvigovali izplačana sredstva v skladu s dviganjem življenjskih stroškov. Zal pa tak mehanizem ne funkcionira ali pa zelo slabo. Pri tem opozarjamo, da študij trpi zaradi nujnega honorarnega dela študentov. Otroci najrevnejših staršev pa so sploh postavljeni pred pretežak problem."
Moja pozornost je bila tokrat usmerjena bolj vprašanju kulturno zabavnega življenja v Zagrebu, V soboto jesostalo v domu le nekaj študentov. Kljub temu sem uspel najti zanimivega sogovornika Mirka Žužiča, predsednika novo ustanovljenega Kluba prijateljev gledališča. Gre za klub, ki je v svojem glavnem cilju - pritegniti študente v gledališča, odlično uspel. Dosegel je toliko pomembnih rezultatov, da bi se lahko iz njih naučili marsikje, kjer tožijo zaradi „nezanimanja" študentov.
Mirko Zužič: „Želimo si, da bi študente približali gledališču. Najbolj smo uspeli v tem, ko smo približali „Mohameda h gori". Več predstav je bilo v preteklem letu organiziranih v samem naselju, bile so tako obiskane, da smo nekatere tudi po trikrat ponavljali. Posebej bi omenil predstavo Zvonimira Majdaka: Kužiš stari moj, ko so bile po predstavi tribune z igralci (Mladenom Budiščakom in drugimi)."
Vprašam za ceno po kateri- so Študentje obiskovali predstave. S posebnim načinom financiranja so dosegli ceno vstopnice 5 din, kar predstavlja v Zagrebu dokaj nizko ceno. Skupine študentov imajo za predstave 50 % popust, vsak član kluba ima dodatno še 20 % popust na take cene.
V letu dni, kar klub obstaja, so pritegnili mnogo študentov v gledališče, predstave v domu pa so bile naravnost množično obiskane. „Gre za to,“ je dejal Mirko Zužič, „da se študentje v prostem času raje odličijo obiskati predstave v domu, kakor pa da morajo lepo oblečeni v teater. V množici vsakodnevnih problemov je resnično časovno veliko bolje obiskati predstavo doma."	i
O zagrebškem primeru lahko razmišljamo dokaj resno. Poznamo namreč vzdihovanja, da se študentje premalo obiskujejo predstave v teatru, da ni zanimanja. V Zagrebu so ugotovili, da zanimanje obstaja, le NA PRIMEREN NAČIN. V Cvijetnem naselju v Zagrebu so ustanovili tudi prvi partizanski odred študentov v Jugoslaviji v partizanski študentski odred Brača Špalj, v katerem je 200 stalnih članov, se občasno vključujejo študentje vsega naselja. Odred je v dobrem letu dosegel izvrstne rezultate. Njihov zgled so posneli največji študentski domovi v Zagrebu, verjetno pa je, da bodo podoben odred dobili tudi v Beogradu.
Študentje izvajajo akcije skupaj s pripadniki JLA in razvijajo družabnost, fizično kondicijo ter se spoznavajo z obrambnimi elementi. Tako so imeli na primer na Petrovi gori izvedeno akcijo v kateri so sodelovali v improvizirani borbi, prispevali kulturni program, se pomerili v športu z vojsko in mladino tistih krajev.
Občasno obiskujejo člani odreda posamezne kasarne, kjer organizirajo razna predavanja.
Zanimivo je, da v okviru tega odreda organizirajo tudi vsakodnevno kulturno zabavno življenje. V lastni organizaciji imajo celo disko klub.
Ob vsem pa nikakor ne pozabijo na organizirano sodelovanje z delavci v tovarnah. Vidimo lahko, da je za imenom Partizanski odred študentov dokaj pestra akcjjska dejavnost.
Moj sogovornik Mirko Zzžič je napeljal razgovor tudi na čas počitnic. Vneto mi je pripovedoval o organiziranem študentskem domu v Trpanju pri Peljšcu. Presenečen sem ugotovil, da imajo študentje izvrstno organiziran tudi čas počitnic. Še bolj sem bil presenečen, ko je povedal, daje v Trpanju edini študentski ferialni dom v Jugoslaviji.
Z dotacijami Zagrebškega vseučilišča so dosegli, da so cene v tem domu nizke ter je moč preživeti 10 dni pod šotori za mali denar in dokaj prijetno. Celoten penzion za študenta je 48 din.
Za mali denar tako potekajo počitnice v živahnem okolju, kjer so organizirana športna srečanja, družabni večeri ter kulturne prireditve.
V tem središču so tudi gostje iz drugih republik. Mirko Zužič je izrazil prepričanje, da bi z veseljem odstopili določeno število ležišč tudi študentom Maribora. ,
Moja beležnica se je tako polnila. Sobota v zagrebškem študentskem naselju je bila pestra zame in za študente, ki so bili čez vikend v domu. Kitare, smeh in glasno pogovarjanje z oken. Skupine in skupinice so v tem odhajale. Imeli so kam iti. V Zagrebu so odprti številni disko klubi. Jasno, da je pestra izbira tudi pri koncertih, zabavnih prireditvah, razstavah. Žal so tam cene tudi visoke. Pri tem je toliko bolj pomembno, da si znajo študentje sami organizirati preživljanje prostega časa. Odločil sem se, da ostanem v naselju in ujamem utrip sobotnega življenja v njem. Cisto slučajno sem dobesedno ujel še eno zanimivost, ki jo imajo študentje v Cvjetnem naselju.
V bližino proti Savskemu nasipu so hiteli posamezni študentje - predvsem predstavnice nežnega spola. Radovednost me je prignala do kraja, kjer je bila prjjetna glasba. Na kitaro je igral in prepeval naš znani pevec, ki,stanuje čisto blizu naselja, in ki mu pomeni prepevanje na poljanah ob Savi sprostitev. Tisti večer nas je zabaval v skoraj prijateljskem vzdušju Ibrica Jusič. Nisem mogel izpustiti takega srečanja, ne da bi ga poprosil za krajši razgovor. Odhajal sem iz študentskega centra dobre volje ter novih spoznanj. V stikih se naše obzorje lahko širi.
'	x	Igor	Plohl
Kultura, kultura, kultura...
Vsako leto Katedra poziva študente naj sodelujejo pri študentskih organizacijah. Tudi kulturna rubrika vsako leto ugotavlja, da med študenti ni prevelike zainteresiranosti za delovanje na kulturnem področju. Danes bomo Že skoraj standardni poziv usmerili predvsem vsem novim študentom, kijih zanima delovanje na področju študentske kulture.
Da le-ta obstaja ni moč zanikati, kajti vse akcije lanskega leta potrjujejo, da smo pravzaprav izredno široko zaorali, ali razširili brazde naše kulture. Zal so nekatere dejavnosti, kakor dramska sekcija pri KUD1 zamrle zaradi pomanjkanja delovnega entuziazma, toda upamo, da se bo letos pojavilo na sceni mnogo novih imen in obrazov vas, ki ste se vključili, ali se boste vključili, v višješolski študij.
Sodelovanje nam bo dalo novih širin, novih vidikov, kajti mnogi od vas bodo nakazali nove možnosti delovanja. S tem bomo pa le bogatili naša skupna prizadevanja za pestro študentsko aktivnost, ki se mora kazati v vsaki družbi in v vsakem obdobju. Ne bomo jokali za generacijo, ki se je poslovila, in kije odlično vodila in usmerjala delovanje študentov, ne, ne bomo jokali, pač pa bomo zavihali rokave in poizkusili vsaj nadaljevati njihovo delovanje. Sicer bomo že pri tem naleteli na mnogovrstne težave, toda če bomo složni in se bomo vsi pravilno in tovariško trudili, bomo uspeli premagati vse prepreke. Zn vse to pa nam je potrebna posadka ladje, ki se je znašla v viharnem žrelu oceana in mora za vsako ceno rešiti tovor.
Naj zaključimo apel s tem, da vabimo med sebe vse ljudi, vse študente, mlade in stare, ki se ukvarjajo s kulturnim delovanjem bodisi teoretičnim, likovnim, leposlovnim in glasbenim. Apel pa ne velja samo nam, študentom, toda tudi vsem ostalim, delavcem, kmečki mladini, srednješolcem in ostalim, ki bi nam radi pomagali z nasveti in pomočjo. Le tako bomo dokazali, da obilna kulturna bera lanskega leta ni bila slučajna, ampak da bo permanentna.
kulturno uredništvo katedre kulturna komisija 10
JCftVff
i/rf J 'PP yoi Hi l. J V ni / f . )
Aktivnost, ki zavezuje s še večjo aktivnostjo!
V stalni gonji za izpopolnjevanjem ustavnega načela - kulturo delavcem in kmetom —, je mariborska študentska kultura, po nesmrtnem Stanetu Severju, med prvimi, ali pa celo prva, pričela uresničevati to načelo. Naše turneje, o katerih ste lahko brali v prejšnjih številkah Katedre, ,in v nobenem drugem/ časopisu, so že prerasle v tradicijo, tako da nas kraji, kjer smo že gostovali ponovno vabijo in želijo razvedrila z nami. Mislim, da nam je to največja pohvala, ki smo jo lahko dobili, kajti mladinski aktivi, ki do sedaj niso vedeli, kako naj svojo kulturno delovanje razširjajo, mogoče tudi zastran denarnih težav, so nenadoma začutili, da se odpirajo nove možnosti njihovega delovanja.
Naša kulturniška srenja, kot bi jo lahko imenovali, to iz vseh vetrov zbito ekipo ljudi, ki se trudimo, da bi vsaj nekaj ustvarili, si ie zastavila v svojem planu sodelovanje s kmečkim, delavskim in rojstnim okoljem, to je študentskim okoljem. Toda, ker nas sodelovalcev ni mnogo, in ker nas tarejo tudi časovne stiske, včasih pa tudi finančne, svojega plana v zadnjih šestih mesecih nismo izpeljali na vseh področjih kot, npr. ne v popolnosti v povezavi z delavskim okoljem, in tudi ne v popolnosti z matičnim, študentskim okoljem, medtem ko smo načrtovani plan v povezovanju s kmečkim okoljem znatno presegli.
Naj malo poizkušam, razčleniti naše delovanje, da bodo zainteresirani ali našli možnosti za kritiko ali pa drugi, možnosti za sodelovanje, za priključitev. Slednjih bomo še posebno veseli, kajti s tem se nam bo povečal aktivni potencial, ki nam tako izredno primanjkuje. Ne smemo pa trditi, da nam ne bi koristila tudi kritika, vendar ne zlonamerna, kajti z vsako kritiko človek ali skupina pridobi novo izkušnjo, ki ji pa lahko le odpre nova področja delovanja, ali vsaj kritičnega pogleda na delovanje. Znano je namreč, da sami sebe ne moremo najbolje kritizirati, ali ne?
No, plenice smo preprasli z nabito polnim avditorijem v študentskem in mariborskem okolju. Mogoče smo imeli majhne težave s prostorom, ki ni mogel sprejeti vseh, ki so nas obiskali. Toda nam je dal poleta, kajti videli smo, da zanimanje za prireditve obstaja, in da si to okolje še želi podobnih srečanj. Vendar takoj moram ugotoviti, da v nadaljnjem delu nismo preveč prisluhnili željam našega okolja, zato se vsi opravičujemo, toda tukaj nam jo je zagodla časovna stiska, ki seje razplamtela po tem srečanju. Pričeli smo s povezovanjem okoliških bolj ali manj kmečkih predelov. Moramo pa priznati, da zanimanje študentov tudi za te prireditve ni upadlo, in če bi imeli možnosti prevoza smo prepričani, da bi mnogo študentov potovalo z nami. Mogoče se tukaj nakazuje možnost povezovanja s komisijo za stike pri 10, ki bi lahko priskočila na pomoč. Ni namreč nujno, da delujemo na. študentskem polju le v mariborskem območju, spravo organizacijo bi lahko kmečko in študentsko okolje celo združili. To možnost so nam nakazali celo mladinski aktivi kmečkega področja, ki so se zainteresirali za konstantno sodelovanje ne samo s študenti, ki pripravljajo prireditve, ampak tudi s študenti, ki se ne ukvarjajo aktivno s kakršnokoli dejavnostjo. Mislim, da bi pravilen odnos in integracija obojnih želja dala izjemne možnosti razumevanja ljudi, možno pa je tudi, da bi kmečki mladini približali študentski živelj, da bi se s tem bolj odločali za nadaljevanje študija v mestih.
Samo kmečko okolje nam je dalo zanimivo spoznanje, da ni važen prostor, v katerem se odvija srečanje, ampak da je važna dobra volja izvajalcev kot poslušalcev, ki se zlijejo v homogeno celoto in premoste bariero gledalec-izvajalec. S tem pa bi širili tudi krog naših sodelavcev, kajti v vsakem okolju se najdejo ljudje, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi ali ustvarjanjem kot skupina, kije prišla na srečanje.
Delavsko okolje nam je bilo približano samo enkrat, ko so mladinski aktivi pripravili zanimivo srečanje delavcev, znanih ustvarjalcev in oseb mariborskega območja in pa nas, študentov. Toda tam nismo imeli možnosti za podroben pogovor o nadaljevanju aktivnosti, pač pa bomo morali z novim letom bolj stopiti v kontakt s temi aktivi.
Opis naše dejavnosti pa mi daje še poseben medij razmišljanja. Do sedaj je bila vsa aktivnost več ali manj le enkratno planirana. Mislim pa, da pred našimi novimi akcijami moramo nujno priti do posebnega načrta, ki bo malone raziskal vsa okolja in vse naše izkušnje, ter dal nova obzorja, nove možnosti in nova delovanja. Za to pa potrebujemo še več študentov, ki so sposobni pomagati tako teoretično kot praktično. Njč več ne smemo prepustiti naključju, vse bomo morali dobro premisliti in planirati, da ne bo prišlo do neljubih zastojev ali celo do prekinitve delovanja. Zato pa smo Študentje, ali ne?	MITJA ŽITNIK
v\4Vi
v*‘s*!V
Lučka Falk v Avli
Prva gimnazija v Mariboru je ponovno gostoljubno povabila dijake pod svoje okrilje, istočasno pa se je odprla tudi širši javnosti, navdušeni za umetniško ustvarjanje. Avla ni več novinec - s kvaliteto si je zagotovila mesto, ki ji pripada. Mlada ustvarjalka, Lučka Falk je v letošnji jesenski sezoni prva izbranka, ki se s svojimi deli - temperami, gvaši in olji predstavlja mariborskemu občinstvu. Če upoštevamo, da velja poletje za tzv. mrtvo sezono, tedaj smo lahko še posebej presenečeni nad velikim številom
obiskovalcev. Njeno delo je ocenila' kustodinja mariborske umetnostne
Ga	-............................................
'ost
barvnimi lislmi nam med drugim predstavlja poetično, ončno Grčijo .'Nekaj
galerije Meta Gabršek-Prosenc. Lučkina dela izražajo njeno vrtaločo zvedavost, igrivost, pogum, najbolj pa njeno veselje do življenja. S krepikimi barvnimi lisami nam med drugim predstavlja poetično, ončno Grčijo. Nekaj tihožitij, portretov in dva avtoportreta. To pa nivvse. Povabilu sta se prijazno odzvala dramska igralca Angelca Jenčič-Jankova in Rado Pavalec ter zbranim predstavila nekaj Lučkinih pesmi. Eno izmbd njih je posvetila svojemu zdaj že pokojnemu profesorju Maksu Kavčiču, sovjemu mentorju in vzorniku. Značilnost njenih pesmi pa je pikra ost, naperjena na človeške napake.
Lučkina dela bodo na ogled tri tedne, nato jo čaka razstavljenje v bratskem mestu Marburgu an der Lah. Na njeni ustvarjalni poti ji želimo čimveč uspeha!
Pa še besedico o Avli: zelo pohvalno je prizadevanje profesorja in umetnika Marjana Remca in dijakov, da Avla zadiha v vsej svoji polnosti. Navsezadnje je bil tak razstavni prostor Mariboru nujno potreben, kajti tako je dana tudi mladim kvalitetam možnost, da javnosti pokažejo, kaj zmorejo.
Sonja Mihec
чтшшиг
FOTO 5.
Za ljubitelje morskih specialitet je najprimernejši Novi svet, ki so ga letos lepo preuredili. Vrt je zaradi strehe odprt še v pozno jesen.
Seveda pa to ni vse. Za privatne pivske zabave je še precej primernih „sobic". Klet gostišča Pri Treh ribnikih, oz. pri Kličku, je kot nalašč za to. Prijeten ambient in dobra kapljica. Ko boste oblezli vse našteto ter odkrili še marsikaj drugega, si boste počasi izbrali svoje postojanke, kajti lačni in žejni le ne moremo študirati.
□ □ □ □ □
RAZPIS
FERDO RAKUŠA
Vodič po oštarijah
PREPOTREBEN PRIROČNIK ZA BRUCE
Osnova za dobro počutje vsakega človeka in bruca je poln želodec, pri tem pa ni važno, če je napolnjen s hrano ali pa s tekočimi zadevami. Glavna vloga polnjenja pripada gostinskim obratom oziroma oštarijam. Ker pa nobenemu brucu, čeprav še čisto zelenemu, ni vseeno, ali bo „tankal" v super dragem „restavrantu", v zakotni beznici ali med starimi bajtami, sem opisal nekaj pribežališč lačnih in žejnih študentov.
Večina si bo verjetno skušala potešiti lakoto v menzi študentskega doma, ki jo pravkar preurejajo, da bi povečali kapaciteto. Kakovost hrane v lanskem letu ni bila najboljša, letos obljubljajo izboljšanje. Cene so primerno nizke.
Pred dograditvijo depandanse ter njene kuhinje se je vesoljno študentovstvo prehranjevalo v restavraciji Center. Cene pa so tukaj občutno previsoke in tudi kvaliteta ni takšna, kot na primer v podobnih samopostrežnih tok ali h Ljubljane. Razen teh dveh pa je še veliko majhnih lokalov, kjer se lahko napolni vedno prazen študentski želodec za dostojen kup denarja.
FOTO 1.
Bife v trgovski hiši Emona je poln mladih od jutra do večera. Prijeten ambient (zlasti po letošpji razširitvi), razmeroma poceni in ukusne malice ter kosila, in velika izbira pijač, so Emono naredili za bazo številka 1. Tu se sklepajo nova prijateljstva, pričenjajo se pivsko-pevska praznovanja, ki se po „zaključni" 19. uri nadaljujejo v drugih lokalih.
FOTO 2.
Po 19. uri se pričnfe polnit samopostrežna okrepčevalnica Orlič v novem prizidku hotela Orel. Cene hrane, tudi tekoče, so tu nekoliko višje. Hotelsko podjetje pač!
fr
FOTO 3.
Tudi sam hotel Orel, predvsem pokriti vrt, je priljubljeno „napajališče". Hotelske cene in dobro odprto pivo do 23. ure!
•R.
? n' џ - л f&V
mik-Jt д
10 SS MVZ in Katedra vas vabita k sodelovanju v uredniškem odboru Katedre. Potrebpjemo urednike rubrik ter člane uredniškega odbora za delo pri urejevanju rubrik:
- študentje in visoko Šolstvo
- POLITIKA IN GOSPODARSTVO
- KULTURA
- PERISKOP
- ITD. ,
Vabimo tudi kandidate za:
- LIKOVNOST in LEKTORJA
Prijavijo se naj predvsem študentje MVZ. Od kandidatov zahtevamo poznavanje problematike svoje rubrike, pa tudi splošno družbeno-politično in študentsko problematiko.
Če se čutite sposobne in želite sodelovati pri vašem listu, oddajte prijavo do 1. 10. 1974 na naslov: Izvršni odbor skupnosti študentov MVZ, Tyrševa 23, 62000 Maribor - za razpis Katedra.
Pohitite s prijavami! Katedra bo še boljša.
Največji slovenski popoldnevnik „Večer" vljudno obveščamo, da njihov super nov samopostrežni način prodajanja časopisa uporablja finančno uboga KATEDRA že več let. Samo toliko, da bi ne bili preveč razočarani, če bo vaš nabiralnik večkrta prazen kot poln.
Bralce, ki bi nas želeli obiskati v 'uredništvu prosimo, da prineso s seboj plezalno opremo., in da se prej nezgodno zavarujejo. Zaradi preurejanja študentske restavracije, je namreč dostop do uredništva, ki je v kletnih prostorih, življenjsko nevaren.
FOTO 4.
V poletni pripeki je najlaže poiskat kolegico ali kolega na vrtu bifeja Grad. Vonj odprtega žara z vsemi specialitetami, odprto pivo in prijetna senca stoletnih dreves so izredno mamljivi
'RW pnPES 'PHEPUtČAN, Ш IMAŠ PRENIZKO ŠTIPINPHO 2 J „
Ф
15
• \
\
1
"
Bruto,
Brutuse
moderni!
(NASVET KAKO NAJ STARE KAJLE USPEJO PREBRODITI POMANJKANJE ŠTIPENDIJ IN POSOJIL)
Pri moji kršen veri, da sem odrasel. In de redem, da jim bom pokazal, pomeni, da jim bom pokazal in to tako zelo pokazal, da se bodo dudili, kako morejo biti sploh tajco pridni študentje.
Sel bom naravnost na najboljšo šolo in jim pokazal, da zame višješolski študij, ne vem sicer zakaj ravno višješolski, ni prav nobena težava. Sicer pa sem že pol študenta, de grem proti faksu na vpis. Zakaj se ne bi torej malo pokazal v svoji bradici, ki sem jo pustil rasti celo poletje, da bi ja zgledal bolj študentski, v kakšnem lokalu, kjer se zbirajo ti študentje. Bodo že videli, kako je treba.
Pa kaj za hudida, ali tukaj sploh ne vedo, da postajam študent. Vsi tako zdolgodaseno buljijo v svoje mize ali pa se nekaj brez veze pogovarjajo. Hudida, pa sem mislil, da bodo takoj opazili, da sem študent. Aha, prvi že prihaja. Sicer ima boljšo brado in nekam bolje izgleda kakor jaz, toda bom že dobil rutino. Kondno je le opazil, da sem prišel, nadebuden študent.
„Se’s. Študent, ne? “
Kot da ne ve, da sem pravi študent. Naj vidi, da sem „ta pravi", samo odkimam mu.
„Zelenec, ‘ne? “
Prekleto, kako mu uspe. Kaj naj niu zabrusim nazaj, da mi ne bo še kaj hujšega povedal, da bo cel salon vedel, da sem zelenec. Kako so se prideli ozirati k nam.
„Prisedi," mu pravim, „boš kaj spil. Jaz dastim."
„Zate nisem ti, pladaj pelinkovec, zelenko!"
„Kaj se le tako derete, gospod, študent; mislil sem, da se študentje vsi med sabo tikajo. Oprostite."
„Boš še moral plužiti, de boš hotel, da te bomo sprejeli za kolega. Ali si ‘že sptoh vpisan."
„Ne, nisem še. Zdaj grem na šolo, pa ne vem prav, kako poteka vsa procedura (ah sem pameten, zdaj bo vsaj videl, da sem pameten)".
„Da ti pomagam, bruto? “
„Ja, prosim.
„Moraš mi dati 200 jolijev, pa boš vpisan."
Ce že mora biti tako, mu jih bom pa dal.
„Podakaj me tukaj, brale. Veš, težko je, de so štipendije tako. majhne!"
„Sem nekaj dital o tem problemu, toda mislim ..." Le kam se mu tako mudi Sredo pa imam, sicer sem ga moral vikati, toda jaz lepo sedim tukaj in pijem kavico, on pa mi bo vse uredil. Pa le niso tako pametni te „STARE BAJTE", kot sem mislil.
Poglej ga, kako privihra. Ta je pa res express.
„Evo ti, bruco, tu ti je indeks, zdaj moraš pa samo še na šolo, da podpišeš neke formalnosti, pa bo vpis za teboj. Cao bruto."
„Najlepša vam hvala, res ste prijazni."
Zdaj torej le še podpišem, pa bom študent po vseh pravilih.
Joj, kakšna gužva, kot da bi prodajali zastonj!? “
„Hej, zdravo Tine, kako si."
„Pozdravljen Sredko, si se prišel vpisat."
„Ja, samo podpisat sem prišel še neke formalnosti."
„Pokažita mi potrdilo o narodenju Katedre!"
„Nimava."
„Vsak po 25 dinarjev. Evo vama potrdilo. Živeli. Hej, kam pa brutuse. Pokaži mi...“
„Kaj si prišel podpisat. Zdaj sva nekaj podpisala in pladala, jaz pa sploh ne vem kaj je bilo.1
„Saj ni bistveno, bova že zvedela."
„Sta že pladala . .
„Ne, koliko."
„10 dinarjev."
Tine: „Veš, danes sem pladal že najmanj desetkrat. Podpisal sem se pa že tolikokrat, da me kar roka boli. Tudi vrat sem že odprl in zaprl nid koliko. Pa vsak drugi ti na stopnicah kaj pregleda. Imaš pa res sredo, de moraš le še nekaj podpisati."
Sredko: „Ja, kar je najvažnejše, indeks že imam. Zdaj grem pa samo podpisati še formalnosti, pa ne vem, Kje bi naj to bilo."
T: „Kaj samo indeks imaš, pa to je najcenejša stvar, ki jo moraš pladati pri tem vpisu. Kje si pa dobil ta indeks.
S: „Neka stara kajla mi ga je prinesel, jaz pa sem mu dal 200 dinarjev."
T in S kondno spoznata, kako je na stvari. Tine jo hitro ucvre skozi vrata šole, da mu ne bi bilo potrebno še kaj pladati, de pa greste na šolo pogledati še danes, boste tam verjetno še vedno videli Sredka, kako odpira in zapira vrata ter govori: „Se kaj je treba podpisati. Bi mi hoteli pregledati. Koliko sem dolžan? “
Hej brute, štipendije so pa res izredno nizke ali jih pa sploh ni, zato so v modi nova posojila. Ubogi zelenci, ki se bodo vpisovali drugo leto.
ideja: dlanek oz. vest v Delu, da so našli še enega Japonca v odrodnih predelih Filipinov, ki živi v prepridanju, da vojna še vedno traja.
ajt
PROSCH HftgoT** г* **•**£
t . **	z''	ftfTrr	Л	1ј№нНвИ	I
GREŠV MOJO
5oeoa/a
SeN0WC, СЦ CIGARETO, R-Ček G\nA,
RA
C
COLE, VWA KiT02H03ČA
_ j i &RUC'KovcA<
<SC6??£$5
VEZDE
m.