PoStnlna plačan« ¥ gotovini Leto XIV., štev. 291 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodib: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. LJubljana, četrtek 14. decembra 1933 Cena I.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Beograd in Košice Danes gotovo nikogar ni več, ki bi odrekal Mali antanti njen veliki pomen v mednarodni politiki. Ne samo v omejenem okviru Srednje Evrope, ne zgolj v vprašanjih Podunavja. Ravna politična linija, doslednost, pogumna odločnost vodilnih državnikov vseh treh zaveznic so si izsilile respekt tudi tam, kjer njihove iskrene mirovne politike iin nepopustljivosti v vprašanju enakopravnosti narodov ne vidijo ravno radi. Časi, ko si je ta ali oni mogočnik samozavestno obetal, da zrahlja — če že ne razbije — zveze, ki je v svoji trdni skle-njencsti najmočnejša ovira za imperialistične eksperimente v srcu Evrope, so davno za nami. Še več. Stalno lahko motrimo, da pridobiva Mala antanta na vplivu in ugledu, in da njena pozitivna iniciativnost danes že prav blagodejno kontrastira z rastočo nervoznostjo na evropskem za-padu, ki skoro ne dopušča več enotne linije in razodeva mnogokrat — vsaj napram pridobitvam svetovne vojne — neko destruktivno noto. Akcije Male antante so danes predmet zanimanja vse Evrope, kar se prav jasno zrcali v svetovnem političnem tisku. V zadnjih dneh sta obračala nase oči mednarodne javnosti dva pomembna dogodka v Srednji Evropi: poleg poseta bolgarske kraljeve dvojice v Beogradu tudi istočasni sestanek zunanjih ministrov Beneša in Titulesca v slovaških Košicah. Sestanek češkoslovaškega in rumun-skega zunanjega ministra je bil dogovorjen že pred tedni. Takrat je šlo za informativno poročilo Titulescovo o njegovih političnih posetih na Balkanskem polotoku, o katerih je že ob svojem po-vratku izveštil v Beogradu ministra Jev-tiča. Toda baš zadnji tedni so bili tako bogati na važnih političnih dogodkih, da je pomen sestanka v Košicah zrasel daleč preko prvotno predvidenega okvira. V ospredje dogodkov je stopilo vprašanje neposrednih dvostranskih pogajanj med Nemčijo in Francijo, kmalu pa je sledil še ofenzivni sunek velikega fašističnega sveta proti Društvu narodov, vlala antanta je v obeh zadevah bitno teteresirana, tako kot konsekventna brani tel jica v*ersailleskih pridobitev, kakor tudi kot zvesta zaveznica Francije, ki spričo razpoloženja med velesilami stoji pred važnimi, težkimi odločitvami Framcija je tudi tokrat izkazala svojo zavezniško zvestobo in korektnost in je hotela pred vsako odločitvijo slišati tudi mnenje Male antante: sedanji predsednik stalnega sveta Male antante dr. Edvard Beneš je dobil povabilo v Pariz. Baš to povabilo je dalo ministrskemu sestanku v Košicah Se prav poseben poudarek. Ni dvoma, da so se na sestanku storili sk'epi, važni ne le za nas, nego za vso Evropo. Samo ob sebi umevno je, da je na sklepih sodeloval tudi tretji zaveznik, Jugoslavija. Naš šef zunanje politike je sicer zaradi bolgarskega poseta naravno ostal v Beogradu, toda službena poročila iz Košic naglašajo, da sta bila Beneš in Titulescu z ministrom Jevtičem v stalni telefonski zvezi. Komunike pa poudarja polno soglasje odgovornih državnikov. Pred sestankom v Košicah je minister Beneš posetil najvažnejša slovaška središča in je v znamenitih predavanjih razpravljal o smernicah mednarodne politike Češkoslovaške republike in njenih zaveznic. Kakor smo pri njem navajeni, je z jasno in državniško modro besedo poudarjal potrebo ohranitve miru in pozitivnega sodelovanja vseh narodov, zlasti v Srednji Evropi. Z mirno samozavestjo je odklanjal vsak teritorialni revi-zionizem in zlasti razčistil stališče napram Madžarom, ki so baš v zadnjih mesecih napeli vse sile za propagando v prilog razširjenja trianonskih mej. Naglašal je, da se ni bati, da bi dosegle težnje Pešte, pa tudi ne Rima, kake pozitivne uspehe. Vriskajoče soglasje slovaškega ljudstva je morda bolno odjeknilo onstran državnih mej, ker je dokazalo, da niti avtonomistična opozicija, s katero Gomboševi organi slepomišijo v Inozemstvu, ne misli na kake centrifugalne težnje in da odločno odklanja vse vabljive ponudbe, kakor jih je pred tedni z ogorčenjem odklonil sam stari Andrej Hlinka. Revizija je seveda morala biti važen predmet razprav v Košicah. ker je pač jasno, da jo tudi akcija za reformo Društva narodov zasleduje kot svoj glavni cilj. Kakor ob bron udarjene sc torej zazvenele markantne Titulescove besede: »Revizija? Ona pomenia vojno.« S tem potnim listom se je dr. Beneš podal v Pariz, kjer bo zastopal jasno stališče Male antante s tem večjo tehtnostjo, ker je inozemstvo že prej slišalo glas naroda samega. Istočasno z dvodnevno konferenco v Košicah se ie v naši prestolnici izvršil zgodovinsko pomembni obisk bolgarskega kraljevskega para. Ni treba političnega oomena tega ponovnega srečanja v letošnjem letu podrobneje obravnavati: Njegova važnost oade vsakomur v oči. če motri dolge kolone poročil v svetovnem časopisju. Historični poset je Odhod bolgarskih suverenov Tudi ob slovesu so v Beogradu ogromne množice ljudi priredile vladarski dvojici bratskega bolgarskega naroda navdušene ovacije Beograd, 13. decembra, a. Čeprav je že od 10. dopoldne padal gost sneg in zastiral razgled, so se Beograjčani pri današnjem slovesu od visokih bolgarskih gostov zgrnili v prav tako velikem številu po ulicah, ki drže od dvora do postaje, kakor ob prihodu bolgarskih suverenov. Prebivalstvo je hotelo pokazati bolgarskemu vladarju in vladarici, kako globoko pojmuje pomen njunega ob i sik a v Beogradu in kako živo želi ono, kar so v imenu vsega naroda izrekla usta našega vladarja Aleksandra o zbližaniu z Bolgarijo. Levo stran ulic od dvora do postaje co soet zavzele množice, desno stran pa vojaštvo, tako da je bila tudi zunanja slika enaka, kakor pri prihodu bolgarskih suverenov. Veter je bril in prepletal jugoslovenske in bolgarske zastave, ki so plapolale na državnih poslopjih in neštetih, po ulicah postavljenih drosrih. Vzlic viharnemu snežnemu dnevu jugoslovenska prestolnica ni izgubila svoje svečane vnaniosti, prav tako kakor niso ovaoije prestolniškega prebivalstva prav nič zaositaiale za pozdravljanjem ob prihodu bolgarskih gostov. Ze opoldne se je začelo prebivalstvo zbirati po ulicah. Ob 14. je zavzela vojska svoja mesta. Pred vhodom na železniško postajo se je nakopičilo več avtomobilov in okoli njih skupine tujih in domačih novinarjev in fotografov. Na peronu nasproti dvornemu vlaku se je postavila častna četa z godbo; v dvorni čakalnici pa so se zbrali člani kraljevske vlade s svojimi gospemi in s predsednikom dr. Srškičem na čelu, (predsednik senata dir. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kuma-nudi poveljnik kraljeve garde armij-ski general Peter 2ivkovič in številni generali, predsednik beograjske občine in osobje bolgarskega poslaništva s ooslanikom Kiuseivanovom na čelu. zastopnik patriarha, katoliški nadškof Rodič, reis-ul-ulema Maglajlič, vrhovni rabin Alkalaj in mnogo drugih. Ob 14.20 je burno vzklikanje zbranih bolgarski gostje v dvorno čakalnico, kjer so jih pozdravili ponovni navdušeni vzkliki in ovacije. Tam sta se bolgarska suverena poslovila od vseh navzočih odličnikov in nato odšla na peron. Častna četa je visokim gostom izkazala čast, nakar sta Nj. Vel. kralj Boris in kralj Aleksander izvršila revijo čete. Kralj Boris je pozdravil vojsko z besedami: »Pomozi Bog, juna-ci!«, vojaki pa so mu odgovorili z: »Bog ti pomogao!«. Poveljnik čete je podal raport, nato se je pa kralj Boris poslovil od vseh prisotnih generalov Med tem se je bližal čas slovesa. Kralja sta si pred dvornim vlakom stisnila roke in se prisrčno poljubila. Kraii •Boris je stisnil roko tudi kraljici Mariji, ki ga je poljubila na lice. Nato se je poslovil še od kneza Pavla in kneginje Olge ter od ostale suite. Prav tako prisrčno je balo cJovo kraljice Ivane. Bolgarski suvereni in njihovo spremstvo so se nato takoj umaknili v vagone. V dvorni vlak so vstopili tudi bolgarski poslanik na našem dvom g. Kju-seivanov, jngoslovenskfi poslanik v Sofiji dr. Vuikčevič, admiral Priča, ki je »bolgarske suverene v imenu kralja Aleksandra spremljal do meje, ter drugi člani suite. Vojaška godlba je zaigrala bolgarsko himno »Šumi Marica« io nato mtonirala jugoslovensko himno. Na mimrto ob 14.30 je bolgarski dvorni •vlak speljal. Kralj Boris, kraljica Marija in princ CiriJ so stali ob oknih ter •vidno ganjeni živahno odzd.ravljali pozdravom naših suverenov. Vlak je polagoma prodiral v snežni metež in •kmalu izginil s^dalcem izpred oči. Kraljevski gosti na koncerta Beograd, 13. decembra, p. Snoči ob 21.30 so priredili častniki kraljeve garde v Gardi jskem domu tovariško večerjo na čast gostom iz Bolgarije. Po večerji se je vršil velik koncert in ples, ki so jima prisostvovala tudi Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Boris, kraljica Marija in kraljica Ivana, kneginja Olga, princ Ciril in knez Pavle a svojim spremstvom. Kraljevski gosti na lovu v Petrovčiču (z desne na levo): Kralj Boris, naša kraljica Marija, princ Ciril, kraljica Ivana v razgovora i načini kraljem ■množic najavilo prihod Njihovih Veličanstev. Trenutek nato so prispeli na kolodvor jugoslovenski kraljevski par in člani kraljevskega dvoia s svojimi visokimi gosti. Vozili so se v istem redu kakor v nedeljo. V prvem avtomobilu sta bila dvorna maršala general Dimitrijevič in polkovnik Panov, v drugem Nj. Vel. kralj Boris in kralj Aleksander, v tretjem Nj. Vel. kraff.oa Ivana in kraljica Marina, v četrtem princ Ciril s knezom Pavlom in knogi-nio Olgo. V ostalih avtomobilih so pa bili ostali člani spremstva obeh vladarjev. Prihod avtomobilov z visokimi gosti je množic? sprejela z navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem. Prisrčno se zahvaljujoč, so krenili visoki Krstna slava Nj* Vel« kralja Beograd, 13. decembra. AA. O priliki današnje slave Nj. VeL kralja, na dan «v. Andreja Prvozvanega, te je ob 11. dopoldne vršil v kapeli starega dvora obred rezanja slavskega kolača. Svečanosti so prisostvovali Nj VeL kralj in kraljica, kralj Boris in kraljica Ivana, prestolonaslednik Peter, princ Ciril, kraljeviča Tomislav ln Andrej, knez Pavle in kneginja Olga, princ Nikola in spremstvo obeh vladarjev. V spremstvu bolgarskega kralja je bil tudi predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Nikola Mušanov. Rezanje slav-skega kolača je opravil protojerej M. Po-povič z Nj. Vel. kraljem, prestolonaslednikom Petrom, knezom Pavlom in redovom kraljeve garde Carevidem. Nj. Vel. kralj Aleksander m kralj Boris sta se danes dopoldne dvakrat odpeljala z avtomobilom z dvora in si ogledala prestolnico. nov člen v verigi konsolidacije Balkana, v kateri je povzela naša drŽava v zvezi s svojimi zaveznicami srečno iniciativo. Ni dvoma, da bo treba še mnogo volje, truda in iskrenosti, da dozori sad, katerega cvetje smo videli letos. Toda brez pretiravanja smemo menda reči, da so nastopili balkanski narodi pot, ki vodi do osamosvojitve od tujega varuštva. Balkan, ki je veljal nekdaj za opasno ognjišče mednarodnih požarov, postaja vedno bolj zanesljiv branik miru in civilizacije. Tudi tu prodira ideja konstruktivnega sodelovanja res svobodnih narodov, katero zastopa zavezniška družina Male antante že od svojih prvih početkov. Če danes ves svet s pozornostjo motri dogodke v Podunavju i® v jugoiztoč-ni Evropi, smemo to z največjim zadoščenjem in notranjim pomirje-niem storiti še mi. Zgodovina razvoja zadnjih let podaja dokaz, kako pravilna je bila ideja svetovnega miru o ravnooravnosti narodov, kajti dano« so baš tako zvani mali narodi morda najzanesljivejša opora mirovne politike. Mala antanta in Balkan to dokazujeta,__■ , ... Bolgarski kralj je odlikoval policijskega upravnika v Beogradu g. Manojla Lazare-viča ter predsednika občine Petroviča z bolgarskim redom za državljanske zasluge. čestitke bolgarskih novinarjev našemu kralju Beograd, 13. decembra. Za krstno slavo Nj. Vel. kralja je poslal a. Tanev v imenu bolgarskih novinarjev, ki se jih mnogo mudi v Beogradu, med njimi tudi direktorji in glavni uredniki svojih listov, Nf. Vel. kralju to-le čestitko: Bolgarski novinarji, ki se mude v Beogradu, uajprisrčneje čestitajo Vašemu vo-Fičanstvu ob krstni slavi z željo po napredku in blagostanju Vašega Veličanstva vn Vašega vzvišenega kraljevskega doma. V imenu bolgarskih novinarjev, predsednik Tanev. Nj. Vel. kralj Boris in kralj Aleksander s spremstvom pred grobom Neznanega) , vojaka na A vali Delo za zf>ližanj@ med bratskima narodoma Službeni komunike o razgovorih g. Mušanova z g. Jev-tieem — Bolgarski državnik apelira na novinarje — Dr. Srškič o pomenu beograjskega poseta Beograd, 13. decembra, p. Bolgarski ministrski predsednik g. Nikola Mušanov in zunanji minister g. Jevtič so se snoči s svojim spremstvom udeležili banketa ki ga je priredila beograjska občinska uprava na čast bolgarskim novinarjem. Ministrski predsednik Mušanov je imel na banketu lep govor, ki se je nanašal na velike napore jugoslovenske in bolgarske vlade za ustvaritev prijateljskih odnošajev med obema bratskima narodoma. Istočasno so izročili novinarjem komunike, ki sta ga skupno izdala gg. Mu-šanov in Jevtič. Komunike se glasi: »Izkoriščajoč obisk, ki sta ga napravila Nj. Vel. bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana Ni. Vel. jugosiovenske-mu kralju Aleksandru in kraljici Mariji v Beogradu, sta predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Mušanov In Jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič na sestankih, ki sta jih Imela, proučila s prisrčnim in vsestranskim medsebojnim zaupanjem niz vprašani, ki se tičejo obeh držav. Ugotovila sta enaka nazirania glede nujnosti miru in sporazuma med balkanskimi narodi. Ministra sta dognala, da je potrebno iskreno skupno in trajno sodelovaje za vzpostavitev čedalje boljših in prlsrčnejših prijateljskih stikov med obema državama. Sporazumela sta se, na) se prično pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije in o poenostavitvi potnih formalnosti, da bi se tako olajšale zveze med obema sosednima državama. Prepričana sta, da pomenilo prijateljski stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo dra- gocen prispevek za ohranitev in dosego sporazuma med balkanskimi narodi.« Mušanov govori novinarjem Beograd, 13. decembra. AA. Predsednik bolgarske vlado Ln zunanji minister Muša^ nov je danes dopoldne sprejel bolgarsko in jugoslovenske novinarje ter jim dal naslednjo izjavo: »Gospodje! Dovolite, da se Vam najprej zahvalim za veliko pozornost, ki jo je jugoslovensko časopisje v celoti izkazalo obisku Nj. Vel. kralja Borisa in kraljic« Ivane. Ta pozornost je razveselila vlado in bolgarski narod. Saj je dokaz, da časopisje pravilno tolmači željo, naj bi se olajšal sporazum med obema narodoma. Imel sem že priliko izjaviti predstavni kom vaših listov, da me je obisk Nj. VeL bolgarskega kralja in kraljice Nj. VeL jtH goslovensxemu kralju in kraljici prešinil z resnično radostjo in da pričakujem od to« ga obiska le dobre sadove za oba sosedna in bratska naroda. Imamo vprašanja, ki nas lahko dele in ki so v preteklosti neugodno vplivala na odnošaje med obema narodoma. Zanikati to ni potrebno, i« manj pa koristno. Prav tako pa je točno, da je najboljša pot, ki more dovesti do njihove za obe strani zadovoljive rešitve^ pot osebnega seznanja med upravitelji obeh držav in proučevanja teh vprašanj s zaupanjem in prijateljstvom. Nikol; nisem prezrl prilike, da ne bi pred vami izjavil, kako je bolgarski narod iskren pripadnik miru. Zeli si sporazuma in prijateljskih stikov z vsemi narodi, v prvi vrsti s svojimi najbližnjimi »osčdL To izhaja že iz tega, da se je takoj in brez pridržka pridružil vsem mednarodnim sporazumom, ki hočejo odstraniti nasilje kot sredstvo mednarodne politike. Beograjski obisk Njunih Veličanstev je Bolgarski ministrski predsednik Mušanov (v sredi) v razgovoru s predsednikom £lade dr. Srškičem (levo) In zunanjim ministrom Jevticem (desno! T popolnem ak-Ladu t temi temeljnimi prar-Oi bolgarske politike. Zato )c tud: izzvaJ tol kšoo zadovoljstvo 10 čustva resnične radosti med našim narodom Upajmo, da bodo ti lepi decembrski dnevi, ki jim zapadli debeli sneg po poljib Bolgarije m Jugoslavije napoveduje dobro letino, pomenili začetek nove dobe v odnošajih med obema bratskima narodoma in da bodo Odstranili ovire njunemu dobremu sosedstvu in prijateljstvu. Komunike ki je izšel snoči po končanih m-Jjih razgovorih z ju-goslovenskim zunanjim ministrom Jevtičem in ki ga že imate v rokah, je srečen znak teaa V tem pravcu moro časopisje storiti prvi korak in ne dvomim da boste podpirali dobro delo sporazuma.« Izjava dr. Srškiča Beograd 13 decembra AA fiedsedmk ministrskega sveta dr Srškič je danes po poldne sprejel bolgarske novinarje ki «ta mu jih predstavila šefa bolgarskega in na šega Presbiroja gg Todor Hristov in Teo-fi| Djurovič Predsednik vlade dr. Srškic je ostal z bolgarsk mi novinarji v daljšem razgovoru, takoj v početku pa jim je dai tole izjavo: »Vest o obisku Nj Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane pri našem kraljevskem domu je ves jugoslovenski narod sprejel t resničnim veseljem Vse-lje in radost sla našla vidnega izraza v toplem in prisrčnem »prejemu, ki sta ga Nj Vel čanstvi doži veli v vseh krajih, skozi katere sta se peljali, zlasti pa v Beogradu Bivanje bolgarskega kraljevskega para v jugoslovenski prestolnici, vsestransko zanimanje, ki ga jfi pokazal Nj. Vel kralj Boris, in splošno spoštovanje, ki ga vzbuja njegova visoka osebno«t, ter simpatije, polne apofttovanja, ki jih je izvolil pokazati sa splošni ru voj našega narodnega in državnega živijo nja so še bolj okrepili prepričanje, da bo ta obisk pomagal ustvariti med našima dr tavama otračje vzajemnega zaupanja, kt brez njega ni uspešnega sodelovanja ne med narodi, ne med posamezniki. Sorod-niški od noša fi. ki vežejo naia dva vladarska doma. skupnost realnih interesov, ki obstojajo med obema bratskima narodoma In politična modrost g. Muianova. ki je » svojim posetom v senatu In Narodni skup Ičini napravil tudi na člane Narodnega predstavništva najlepši vtis ln ki je pri razgovorih z fugoslovenskimi državniki mogel ugotoviti enako mlšlienie o potrebi sporazuma in sodelovanja — vse to me navdaja s prepričanjem da bo linija bodočega sodelovanja med kraljevinama Bolgarijo in Jugoslavijo, kakor je bila začrtana v sinočnem komunikeju ministrskega predsednika g. Mušanova in zunanjega ministra g Jevtiča izneHana do kraja na sia-vo in časi naših dveh vzvišenih suverenov in v srečo in blagostanje bolgarskega ln jugoslovenskega naroda. Ne le prijatelji Bolgarije in Jugoslavije, marveč vsi pristaši prave politike balkanskega m ru. ki odgovarja potrebam in najglobljim željam tako jugoslovenskega kakor bolgarskega naroda, in ki ji je bila sedaj dana z najvišjega mesta dveh kra Ijevskih prestolov rvjmočnejia In najdra gocenejša podlaga, vidijo v tem sestanku Ni. Vel kralja Aleksandra in kralja flo-risa napoved in garancijo boljše in srečnejše bodočnosti vseh narodov na Balkanu.* Inozemski odmevi beograjskega poseta Francoski oficiozni list o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo — Molk fašističnega in hitlerjevskega tiska Pariz, 13. decembre, d Pariški »Temps«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, pravi o beograjskem ob.sku med drugim: Službeni obisk bolgarskega kraljevskega para v Beogradu, ki je oil tam gost jugoslovenske vladarske dvojice, predstavlja dogodek izredne važnosti v balkanski politiki. Predvsem mu moramo pripisati velik moralen pomen, ima pa tudi neposreden praktičen pomen v tem smislu, da je glasnik volje za končno zbližanje balkanskih narodov, katerih rivaliteta je dolgo časa tvorila veliko nevarnost za Evropo 15 let po svetovni vojni, ki jo je mo ala Bolgarija drago plačati po krvdi bivšega kralja Ferdinanda, sta kralj Bo--is in ktliica Ivana v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova službeno obiskala kralja Aleksandra in kraljico Marijo To ie znak,_ da se energično dela na »pravi med obema narodoma, k sta se tako srdito borila in katerih zgodovina je polna tragičnih strani. Razveseljivo je, da je bilo kljub srditi agitaciji maked mstvutuščih mogoče ustvarit' med obema državama ozračje medsebojnega zaupanja ki je omogoč;l<> službeni obisk bolgarskega kralievskega para v Beogradu in direktne razgovore med obema vladama- Iz vsega tega lahko sklepamo. da se je mnogo izpremenilo na Balkanu in da stopa ta del evropske celine v novo fazo političnega razvoja Seveda pa ne smemo pričakovati, da bi že takoj lahko prišlo do balkanskega Locarna. o katerem se že dali časa govori. To delo zahteva dolgega časa. ker je izredno deiikatno. Zasluge kralja Aleksandra Pariz, 13. decembra AA. Čeprav so na dnevnem redu tudi drugi pomembni mednarodni dogodki, posvečajo pariški listi še nadalje vel-ko pozornost obisku bolgarskih gostov v Beogradu. »Ouotidien« prinaša obširen članek pod naslovom »Balfcansk5 sporazum pred uresničenjem«. List naglaša oomen beograjskega obiska za organiziran ie miru na Balka nu in za ureditev evropskih razmer Ta obisk je znak preobrata na Balkanu do katerega je prišlo v zadnjih mesecih po zaslugi prizadevani jugoslovenskih rumun skih in turških diplomatov Morda bi bUo ie prerano govoriti o končni spravi med Bolgari io in Juemlaviio. toda očitno ie. da obe državi v atmosferi resničnega popu-ščan'a napetost? začeniata oroučevati vsa vprašan »a. ki ju ločiio. Zasluge za to pripada »o kraliu Aleksandru. Ta vladar ie dal dokaze o svoii odličnosti in zanesljivost« političnega instinkta, ko ie meseca septembra t. 1. od?e1 na diplomatsko potova-n?e okoli balkanskega polotoka in osebno vodil razgovore. Članek da'je obširno popisu ie mednarodni polo/ai Tugos'»v;ie od tirfln*keKaj želite, gospod kolega?« »Rad bi z Vami govoril o bližnji svatbi«, pravi poslanec. »O kaki svatbi? Kaj se še z*aj '. str o*, alli s mojo hčerjo?« Ko Je po Tuaarjevem ministrstvu v k. terem Je Svehla imel portfelj notranjej ministrstva, nastopila uradniška vlada j< Svehla izročil posle svojemu nas'ednik« Svehla si ni Iz previdnosti ntkoli ntfesa zapisal zato so bili val predali olsn'»ie m ie popolnoma prazni Svehlov naslednik :«-odpiral predai za predalom in res ni naf* nikjer niti koščka popisanega papirja Sa mo t najnižjem predalu je bil. kup za'ep Ijenfb kuvert švehla se čudi in odpira ku verte. * vsakt polno bankovcev! Na tem kupu so bile naložene vse meseč ne plače ministra Sveh'e Kamoi mu jih Je tajnik izročal, tako |1b Je Svehla nedo taknjene polagal v spodnji predal Tak<^ naložene jih Je tudi dal slu«!, da Jik odnese temi v Hostivaf. Ob krsti dr. švehle Smrt velikega državnika in politika je izzvala splošno žalovanje v Češkoslovaški republiki Prag«, 13. dcccnfcra. d. Vest o smrti češkoslovaškega državnika dr. Am onima Sve-hie s« je včeraj po-poldne raznesia v ko je zasedal proračunski ixtt>or. ser naia. Predsednik odbora je tatoj prekinil posvetovanje ter so v toplih besedah ■» po rim »1 vetikiti zaslug pokojti ka za če-škos ovagko državo. Soja je bila nato v anak ialosli zaključena Tud. ostali odbori poslanske zborruce in senata so prek.nili svoje razprave. Na seji praškega mestnega zastopstva |e mel primator dr. Baxa spomrnski govor, v katerem ie med drogom d-oial: Z dr. Švehlo smo izgubili enega Izmed prvih voditeljev ln ustvariteljev naše državne samostojnosti, moža, kl se mu je posrečilo pridobiti splošen ugled pri vseh strankah ln vseh slojih naroda. BH |e mož. kl je bil v resnici zgled neutrudllive delavnosti, učenosti, neustrašenostl. ki |e b i nezmotljiv In brezkompromisen, kadar te šlo za celotne Interese naroda ali države. Stojimo ob krsti moža. česar smrl zapušča ne samo pri n^-egovl stranki, temveč v vsem narodu nelzpoin'ivo vrzel ln ki se ga bodo vedno spominlall vs| stoli prebivalstva z največjo hvaležnostjo. Mesto Praga le soudeleženo pri sntošnl narodni žalosti. Spominu dr. švehle, čegar smrt je bolestno odjeknila po vsej Češkoslovaški, posvečajo vs; Hsti dolige članke. • Prage r Presse« Na vrhuncu svoje moči n svojega pomena se je dr Svehla zavedal, da je konsolidacija države nemogoča z zu-naniumi nasikimi sredstvi. pa<č pa t dolgotrajnim utrudljivim delom in s pr:dob'va-njem č'oveka. I.id.ibezen do države s< ne more doseč' t duševnim aH telesnhn terorjem. temve«č z delom za narod Po pravici je mogel reči o sebi: »V službi domo- vme arabijasn svoje moči!« Demokracija se more vzdržati jasno $ kompromisi, kar pa zahteva mnogo, včasih premnogo moči. Svehia, ki ie bil w>niperamentefl poli-trk. se je temu diMu posveti $ tauo strast-10, da ie pričelo pešati njegovo zdravja Pogreb bo v petek Pogreb pokojnega bivšega mji-sirskega predsednika avco.e bo v petek oo 11 dopoldne na pokopaJiščt v Hosuvaru pri Pragi, kjer ie bila pred kratkim pokopana tudi njegova mati. Trupio bo lutri položeno tia pokojnikovem rodbinskem posestvu na mrtvaški oder n bo ves dan dostopno š.ršemu občinstvu. Pu-greba se bo udeieži-la celokupna viada. Prez-idemi Masarvk je davi ob skal rodbino pokornega v Hosti-varju m li izreke! svoje soialje. Agrarna stranka se bo posvetovala o imenovanju naslednja umrlega predsednika stranke Sveiiie šele po pogrebu. Največ upanja ;ma dosedanji namestnik strankinega predsednika, poslanec Beran. znan zagovornik agrarne koalicijske polifke. Drugi kamd'dat j« predsedn.k poslanske zfrormce Stanek. ki predstavna brezkompromisno k'Ho v jt-anld. Sožalje dr. Srškiča Beograd. 13 dec AA. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srškič je poslal predsedniku češkoslovaške vlade Janu Ma-Ivpetru naslednjo sož&lmo brzojavko: »V imenu vlade kraljevine Jugoslavije Vas prosim, da sprejmete iskreno sožalje zaradi velike izgube, ki je doletela češkoslovaško republiko in ves bratski češkoslovaški narod s smrtjo velikega državnika in narodnega voditelja Antonma Sveh-le, zaslužnega prijate'ja jugoslovenskega naroda Slava njegovemu svetlemu spominu!« Misija dr. Beneša Danes bo konferiral s francoskim zunanjim ministrom Boncourjem, jutri z ministrskim predsednikom Chau« tempsom Praga, 13. decembra. G. Zunanji minister dr. Beneš je davi ob 11.55 odpotoval v Pariz, kamor prispe jutri okoli 14. Na železniški postaji se je poslovil od njega tudi francoski poslanik v Pragi g Leon Noel. Po vesteh iz Pariza bo imel dr. Beneš svoj prvi razgovor z zunanjim ministrom Boncourjem jutri popoldne. V petek dopoldne ie določena konferenca z ministrskim predsednikom Chautempsora. Zvečer bo na češkoslovaškem poslaništvu svečana recepcija ki se je bo francoska vlada ude ležil« korporativno V soboto bo dejeuner pri predsedniku republike Lebrunu. Dunaj, 13 decembra AA Za svoiega bivanja na Dunaju ie rumunski zunanj minister Titulescu konferiral s tukaišni'm če škoslovaškim in iueoslovensk'm noslan kom kakor tudi s predstavnikom Kumumie v Budimpešti. Ker je bilo bivanje Titulesca na Dunaju povsem zasebne narave, ni prišlo do nobenega osebnega stika med njim in avstrjskimi ministri Titulescu je že snoči odpotoval v St Montz. Bukarešta. 13. decembra AA Sestane« Titulesca in dr Beneša v Košicah |e da! rumunskim listom priliko za mnogoštevilne komentarje Ves rumunski tisK je mnenja, da pomenijo ;zjave v Košicah dogodek prvega reda v mednarodni politiki, ker pomenijo jasen in nedvoumen nastop proti revizionizmu ki spravlja v nevarnost razmerje med posameznimi državam; mir in medsebojno sodelovanje ter »non oos-sumus«. k' ga postavila vse Mala antanta prot- slehernemu po-zkusu da b: se posredno ali neposredno porušili temelji Društva narodov Češkoslovaški zunanji minister dr Beneš bo zato o priliki svojega obiska v Panzu mogel jasno označiti stališče Male antante. Nova ruska politika na Daljnem vzhodu PospeSeno koloniziranje Sibirije in Poamurja — Velike davčne in mezdne ugodnosti za nove naseljence na Daljnem vzhodu Moskva, 13. decembra, g Svet ljudskih komisarjev je izdal včeraj senzacionalen odlok, ki uvaja velikopotezno našeljevamo akcijo v vzhodnih del h Sovjetske unije ter ima namen, da čim bolj >krep^ ruske postojanke na Daljnem vzhodu za primer oboroženega spora Odlok ki stopi v velja vo 1 januarja, vsebuje naslednje tn glavne določbe: 1 Gostejša naselitev pokrsiin na Daljnem vzhodu; 2 oprostitev prebivalstva na Daljnem vzhodu za 50 let vseh bremen ki bi oviraln niegov gospodarski in kulturni razvoj; 3 vzgojitev našel iencev na Daljnem vzhodu za tesneje sodelovanje z za-padnimi deli Sovjetske unije. Sovjetska unija bo dala vrh tega naseljencem na Daljnem vzhodu možnost, da si lahko prilaste zasebno premoženje m iim bo razen tega omogočila večje plače in mezde Tako bodo dobivali -uženjerj' in tehnično osobje v rudnikih 30 odst.. tovar-rršk dt-lavc učitelj- in zdravniško pomožno osobje 20 odst.. pisamišk nameščenci 10 odst. vojaki rdeče armade V) odsL, višji častniki pa 20 odst višje prejemke oziroma mezde Te novotarije sp-avijajo v zvezo i zadnjim5 dogodki na Daljnem vzhodu po kat.rih se je po iziav of-coz-ne »Pravde- položai tako noslabšal, da je skoraj enak kakor pred 1 1914. Iz prosvetne službe Beograd, 13. decembra p. Dosedanji direktor nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti Matko Rauter je imenovan za profesorja klasične gimnazije v Mariboru. Napredovali so za eno položajno skupino dr. Franjo Sušnik, profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Ivan Mlinar profesor aa realni gimnaziji v Celju, m dr Ivan Vrečar, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani; nadalje učitelji tn učiteljice Ana Ambrož v Rušah. Henrik Derganc v Rušah, Ana Mešiček v Krčevtni G«zela Tavčar v Domžalah Rudolf Vutlei v Petrov-cu. Pavlina Kavčič v Višnji ,?ori. Mirko K03 pn Sv Barbari Draeo Majer pri Sv Marjeti v Slovenskih goricah. Iz finančne službe Beograd, 13 decembra p Za upravnega uradnika v finančnem oddelku ljubljanske železniške direkcije Je imenovan Herman Kolb doslej uradnik pri zagrebški Železniki dlr^kdfl Gospodarski pregled »Službenih novin« Beograd, 13. decembra p. V okviru Službenih Novic je pričel danes konzularne -gospodarski oddelek zunanjega ministrstva izdajati kot posebno prilogo gospodarski pregled, ki je namenjen predvsem našim izvoznikom, ker bo prinašal poročila o gospodarskem položaju v inozemstvu, ki jih bodo naši izvozniki lahko Izkoriščali za pridobitev novih trgov. VreniAn«l ooisvil nad cpntralno in vzhodno Evro-r>o Severovzhodni ciklon oslabel. dru«ri Hklon na nevernem delu Atlantskega oceana na ie pričal orodirati prnti kien. Dnnainka vremenska na no ved sa fetrtrk: •in »fin Hr St lalin oV»nr> -o «. T TT, VI-a? ■j loterij" Dane« hPi ir£*-ebnni nj»s»»»rtnf! večji dobitki: Din «0 000 srečka Stev.: 3 457, Din 10 000 srečke štev.: 285. T7 134. 40.787 72.472 in 96 6" Dne IS. decembra so bili izžrebani naslednji večli dobitki: 250 000 Din srečka štev.: 92 077 ion non » » » 82 090 50 000 » > » 85 995 30 000 » » » 5.468 10.000 » » » 24.759 Zadružna hranilnica r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv« Petra c, 19 Naši kraji in ljudje Sneg, sneg po vseh naših krajih Ob mrazu ki vetra se ]e nasuto že mnogo prš&a Ljubljana, 13. decembra Točno po vremenski napovedi ae J« tokrat obneslo. Ponoči je zaplesalo nad Ljubljano in vso banovino. Svetioeivo nebo je sipalo m še sipa beli snežee na zemljo. V Ljubljani in okolici ga Je do večera zapadlo dobrih novih 20 cm, že prej ga je pa ležalo nekaj centimetrov. Ulice so bile zjutraj že hudo zasnežene, hišniki so imeli ves dan prav obilo posla s strga-njem in odmetavanjem zimske dobrote s hodnikov. Odmetavanje pa gre prav gladko od rok, ker je sneg prhek in suh. Mestna občina je najela večje število delavcev, da odpravlja sneg iz najprometnejših ulic. Tako je dal snežni blagoslov vsaj najpotrebnejšim nekaj zaslužka. Športni mladini pa se obeta s smuko na prhkem snegu posebno imeniten užitek. Za pregled zime in snega navajamo značilna poročila iz nekaterih naših krajev. V Kranjski gori je pričelo snežiti davi ob 7 Sprva je sneg naietaval v redkih kosmih, pozneje pa je nastal metež, ki se bije v vetrom. V Kranjski gori je že prej ležalo veliko snega, ki je zdaj dosegel že višino celega metra. Promet pa se vtšI še vedno normalno in je prehod oviran le po nekaterih gorskih potih. V planinah je zapadlo snega že nad poldrugi meter. Ce se vreme zjasni, bo pogled na zasnežene planine čaroben. Pri takem vremenu pričakujejo ljudje pod planinami v soboto in nedeljo veliko gostov, obeta se idealna smuka. V Kočevju je pričelo snežiti v zgodnjih jutranjih urah Tudi Umkaj pada droban in prhek sneg, ki se ga je naletelo svežega nad 20 cm. Mraz je v Kočevju precejšen, ker ga povečuje izredno oster veter. Vendar pa na Kočevskem še ni v znamenju zime nikakih posebnosti Zaenkrat tudi še ni prehude atake divjih svinj. Na Rakeku je nastal pravcati snežni metež že sinoči. Snežilo je vso noč ter je veter zanašal sneg proti trdnim tlom v divjem plesu. Ker je sneg lahek, ga burja sproti odnihava in so nastali že prav hudi zameti. Burja gospodari s snegom na Blokah, v Novi vasi in nižje doli proti Ložu in Staremu trgu. V Celju in okolici Je po hudem mrazu temperatura davi nekoliko zrasla in Je pričelo snežiti. Do večera je padlo četrt metra snega. V vsej dravski banovini bo menda snežilo z nezmanjšano silo še dalje, vendar •e vrši vsepovsod železniški kakor tudi avtobusni promet popolnoma v redu. Oviran tudi ni telefon, ker lahki pršič zaenkrat še ni potrgal žic. Pred svojim koledarskim začetkom se že v vseh pokrajinah z vso silo uveljavlja zima. Najhujše je po Bosanski Krajini, kjer so tudi nenavadno močni snežni meteži, ki so na visoV-o zasuli že mnogo cest ter poškodovali tudi gozdove in nasade. Po hribovskih vaseh je tako močan mraz, da živini v hlevih zmrzujejo noge Po gozdovih in tudi na planem so našli že mnogo zmrznjene divjačine. Tolpe volkov se vedno bolj približujejo naselbinam in je bila celo občinska uprava v Otočcu prisiljena, da je za te dii organizirala v velikem obsegu lov na volkove. V vasi Prozor so volkovi izpodkopali celo zidove od hlevov, v Katerih so potem ntztrgak vso drobnico. Ko ss stemni, si nihče več ne upa is hiie. Snežni zameti so nevarni tudi prometu na železnicah in največjih cestah. 2e od ponedeljka prihajajo v Split vlaki iz Zagreba zaradi snežnih žametov in ledu na lički progi z velikimi zamudami. Brzovlak je imel 40 minutno, potniški pa 50 minutno zamudo. Na progo j c železniška direkcija poslala veliko število delavcev, da bi sproti čistili sneg. Zima naskakuje tudi Dalmacijo, dasi je bilo v torek v Splitu še vedro in solnčno vreme. Odkar sneži, že počiva poštni avtobusni promet na progi Otočac-Senj ter Vshovina-Plitvička jezera. Na D-unavu že več let ni bilo tako zgodaj toliko ledu kakor letos. Po reki plavajo velike ledene plošče, ki se bodo kmalu strnile z ledom, ki se tvori ob bregovih. Po najnovejših vesteh je Dunav v Avstriji in na Madžarskem do 85 odstotkov svoje površine že pokrit z ledom. Tudi na našem področju že pokriva led do 70 odstotkov njegove površine. Zaradi tega je rečni promet že nekaj dni ustavljen razen lokalnega prometa Zemun-Beograd-Panče-vo. Led se tvori v velikim količinah tudi na Dravi in Tisi, dočim ga na Savi še ni. Pri Sisku je temperatura sicer stalno 7 do 10 stopinj pod ničlo, led pa se še ne dela na Savi zaradi tega, ker je voda nenavadno visoka in silno deroča. Prt zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hu- dem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosu, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom.»Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izreden uspeh Vasje Pirca pri slepi simultanki Ljubljana, 13. decembra. V torek zvečer je priredil šahovski mojster Vasja Pire v kavarni »Zvezdi« slepo simultanko. Igral je z 12 nasprotniki, ne da bi gledal na desko, in je po peturaem boju dobil sedem partij, štiri Je remiziral, izgubil pa samo eno. Za slepo simultanko, kakršno smo imeli v Ljubljani prvič, je vladalo veliko zanimanje. Pred pričetkom je predsednik LSK univ. profesor dr. inž. Kasal predstavil mojstra. Pire si je napravil gotov načrt. Imel je na vseh deskah bele figure ln je na prvih šestih deskah otvoril s kmetom pred kraljem, na ostalih pa s kmetom pred kraljico. Napovedovalec je hodil od deske do deske, javljal njih Številke ln poteze nasprotnikov, mojster Pire, ki je sedel sam ob mizi s hrbtom proti nasprotnikom, pa je Javljal svoje poteze. Tempo je bil presenetljivo hiter. Vsako kolo je trajalo le 9 minut Pire je skoro brez premišljanja Javljal svoje poteze. Igralci in gledalci, ki so upali, da bo mojster glede na dane pogoje kaj izipregledal, so se vračunali. Pire je zapazil vsako past in našel tudi dober odgovor, da so gledalci kar strmeli, kako > > > * K V > £ > > )t> * > ... t- i, , , „ ■„ w vvyyv »YYWVYVV» * WVVvvVVVVVV^ Danes ob 4., 7.Vi in 9.% bo prvič zapel v Jugoslaviji tenorist božanskega glasu H. E. GROH r veseli opereti Pesem o sreči Sodelujejo: slavni komik PAUL KEMP, ILSA STOBKOVA, JAKOB TIEDTKE, ERY BOS H. B. Gron, ta mladenič črnih las, vitkega stasa, elegantnega nastopa, temperamenten, simpatičen, prikupljiv zapeljivec žene, ta Caruso sedanjosti. kakor ga imenuje svetovni tisk Vam bo ostal v neizbrisnem spominu Teleton 21-24 Telefon 21-24 »ELITNI KINO MATICA" Rezervirajte vstopnice! Predprodaja dnevno od 11. do Vi IS. ure. 4 A A A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ 9« mogoče postelj« na toah dvanajsti* da-skah obdržati r £lavl. Prva Je morala kapitulirati po dvelapol-ornem boju deska št 4. Uro nato j« sledila na deski St S. druga zmaga mojstra, ne dolgo za tem pa Je deska it 1 slavila edino zmago večera nad Pircem. Sledil je prvi remis, kl ga Je deska St. 2 ponudila io ga je Pire sprejel, čim manj Je btto nasprotnikov, tem hitreje ao delovali mojstrovi možgani. Ob 1.30 so preostali samo še trije nasprotniki: deske št 10., 11. ln 12. Zadnja deska je dosegla remis, na ostalih dveh pa je mojster zmagal v sijajni končnici. Ko je bil razglašen končni rezultat, se je med številnimi komarji, kl so med simultanko seveda pri vseh deskah sodelovali aktivno, dvignil vihar navdušenja, ki ga je Pire vsekakor zaslužil. Edino zmago je izvojeval Klakočer, remis pa so dosegli Hren, Kumelj, Stopar in Petrič. Po končani simultanki se je mojstru zahvalil in mu čestital predsednik LŠK, češ, da je lahko ponosen na doseženi uspeh. Večer pred simultanko Je naš velemojster dr. Milan Vidmar odigral z mojstrom Pircem v kavarni »Evropi« več hitrih partij. Oba mojstra sta dobila približno po po polovico partij, nekaj pa Jih Je bilo remis. Jutri bo Pire ponovno nastopil. To-pot ne bo Igral slepe, temveč navadno simultanko. Simultanka bo zvečer r kavarni »Evropi«. Neznani tatovi so oplenili trgovino Sv. Bolfenk v Slov. gor., 13. decembra V noči 8. t m. so neznani tatovi vlomili v trgovino Ivana Meška pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Z dolgim železnim drogom, ki so ga ukradli pri trgovcu Jo-kobu Cučku, so razklenili na zunanjih vratih dve močni ključavnici, nato pa so razbili ključavnico na notranjih vratih. Ropot ki so ga povzročali pri svojem poslu, je prebudil v hiši stanujoči ženski Kram-bergerjevo Marijo in Pihlerjevo Terezijo. Da prepodi vlomilce, je začela Kramber-gerjeva streljati pri notranjih steklenih vratih s strašilno pištolo. Vlomilci so se strelov res prestrašili ter so pobegnili. Ko pa so videli, da ni resne nevarnosti, so se čez kake pol ure vrnili v trgovino. Obe ženski sta slišali, kako so vlomilci jemali blago iz izložbe ter ga metali na kup na pult Obe sta kričali nad vlomilci, naj zapustijo trgovino, vendar se neznanci za to niso zmenili, nego so svoje delo nemoteno opravljali dalje. Kramber-gerjeva je spet poizkusila s strašilno pišto- udim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Dosfej Vam fe bilo sneženje tal muka. To je# kakor bi trenil, vse drugače, Ce se zate« čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opra« vim jazi Iz vseh razpoki poberem nesnago ...J in vse je za več ur pref opravljeno I Kdor VIM rabi, delo dobro opravi VIM ČISTILKAVIM ČISTI VSE! Io, a Ji je eden vlomilcev odgovoril s pravim samokresom. Nato so se tatovi za nekaj časa odstranili. Čez dobre pol ure so se ponovno vrnili Svetili so si z električno svetilko ter stikali po predalih za denarjem. Ker sta se ženski bali, da ne izropajo še njih, je Krambergerjeva ustrelila s pravim samokresom skozi okence pri vratih med vlomilce, česar so se vlomilci prestrašili in so zbežali s plenom. Na begu jih je videl še šolski upravitelj g. Kos, katerega je prebudil strel, ker je trgovina blizu šole. Vlomilci so bežali mimo cerkve v smeri proti Trnovski vasi. Iz trgovine so odnesli 120 m sukna za obleke in zimske suknje, 10 m pliša za ženske obleke, 120 m modrega platna za predpasnike, 300 m raznega tiska, 60 m parhenta, 6 ženskih volnenih velikih robcev, 25 moških srajc 25 svilenih naglavnih robcev in še več drugega blaga v vrednosti okoli 20.000 Din. Orožniki so vlomilcem že na sledu in je pričakovati aretacije osumljencev. »Možje zaupanja" pred sodniki Beograd, 12. decembra. Letos juli ja fe povzročila v Beograd i veliko senzacijo in tudi vznemirjenje vest, da so zaprli splošno znanega mladega beograjskega odvetnika dr. Nikolo Petroviča zaradi suma raznih sleparij. Senzacionalna je bila ta vest že zaradi tega, ker je bil dr. Petrovič znan kot odvetnik, ki je imel v svojem poklicu velike uspehe ter zaradi njih tudi dobro pozicijo v najuglednejših družbah. Se bol] pa je Beograjčane iznena-dilo in vznemirilo to, da je bil ta odlični odvetnik tudi poslovni tovariš bančnega ravnatelj Mihajla Markovi 6a, ki te bil malo prej razkrinkan kot zavratni roparski morilec. Z dr. Petrovičem vred so zaprli njegovega pisarniškega uradnika Zujoviča in bivšega policijskega pisarja Rističa. Preiskava poslov, ki jih je vodil dr. Petrovič, je potegnila v kriminal še dva draga odvetnika in vSerai se je znašlo pred beograjskim sodiščem z dr. Petrovičem vred 10 obtožencev. Dr. Petrovič, njegov pisar Žujovič in bivši policijski uradnik Ristič so bili privedeni pred sodišče iz preiskovalnega zapora, vsi ostali po se branijo v svobodi. Obtožnica proti desetorici ie debela knjiga, ker podrobno opisuje razne slepariji, ki eo jih obtoženci izvrševali posamezno in vzajemno. Inkriminiranih je najprej nekaj zamotanih zapuščinskih zadev. Obtoženi odvetniki eo bogate zapuščine smatrali za svoi plen in na razne n enostavne načine eo se že prilastili ali pa skušali zavarovati velike deleže. Drug drugemu so potrjevali ogromne stroškovnike ter jih vtihotapljali s ponarejenimi računi vred v zapuščinske mase. Tako navaja obtožnica, da je dr. Petrovič v zarpiščino nekega bogatega peka vtihotapil oeJo — ponarejeno kupoprodajno pogodbo njegovega posestva. ^ Kot prvi je bil zaslišan obtoženi odvetnik Dragoljub Joksimovič, ki Je bil obtožen že pred tremi leti, a oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Joksimovič in dr. Petrovič sta se spravila nad zapuščino bogate Zofije Magazino-vič - Trilo. Svoje odnošaje do pokojne bogate gospe ie obtoženi odvetnik Joksimovič razložil ta-ko-le: V njeni hiši sem bil dolga leta — tako rekoč — človek popolnega zaupanja. Ona sama mi je poverila izvršitev svoje oporoke. — In potem ste skozi leta razpolagali t njenim premoženjem in niste o tem nikomur polagali račune, je pripomnil predsednik sodišča. — Res, da nisem in k«a« sam že Ul zaradi tega enkrat pred sodiščem, ne smete pozabiti, da sem bil oproščen. _Vi pa nikar ne pozabite, da Je ta oprostilna razsodba razveljavljena. Je odvrnil predsednik. * Značilen za poslovanje »ljudi popolnega zaupanja« je tudi naslednji dialog: — Prosim vas. povejte mi, kaj mislit % kdo bi se bil moral brigati za pogreb pokojne gospe Trilo, je vprašal državni tožifceJJ. — Nihče se ni hotel in sem to napravil sam. — S čigavim denarjem? — S svojim, nekaj pe le bilo tudi njenega. — Da, bilo je 50.000 Din. — Gospod državni tožilec, vi morda Io niste imeli priložnosti, da skrbite za pogreb kake osebe tako visokega družabnega položaja, kakor je bila ga. Trilo. Ce bi imet li kdaj tako skrb in priliko, bi dobro vedeli, da je 50.000 Din za tak pogreb dosti premajhna vsota. _ Tadi jaz nisem prišel od nekod s si" banske meje, Je odvrnil državni tožilec. — V hiši sem moral najeti med pogrebom kar štiri detektive, ki bo pazili, da ni kdo kaj odnesel. — Zato torej terjate od zapuščine na račun pogrebnih stroškov kar — 180.000 Din. _ Nočem na to odgovoriti, ker ne gre sedaj za pregled računov. Razpravi prisostvuje veliko število poslušalcev iz vseh slojev, ki posebno težko čakajo, da bo k razpravi priveden kot priča tudi roparski morilec, bivši bančni ravnatelj Markovič, M }e imel poslovne zveze s obtoženim odvetnikom dr. Petrovičem. Tragična smrt rudarja Trbovlje, 13. decembra Davi Je po nesrečnem naključju storil žalostno smrt rudar Ivan Mlinarič. V gostem snežnem metežu je po rudniškem tiru vozil voziček z jamskimi svetilkami, od nasprotne strani pa je privozil rudniški vlak, ki ga nesrečni Mlinarič ni pravočasno opazil. Vlak je zadel v njegov voziček, njega pa vrgel na tir ter ga povoziL Pokojni Mlinarič je bil dober delavec in splošno priljubljen med tovariši. Nova smrtna žrtev težkega in nevarnega poklica je bolno odjeknila v rudarskih krogih Tok morate plačati, glejte, 'da dobite več svetlobe. Zat* niča spreminja energijo: jemlje tok kot surovo in daje svetlobo kod čisto energijo. Mala poraba toka in velik svetlobni efekt, to je ekonomična žarnica. Kupujte torej v vašem lastnem interesu ekonomično žarnico TUNGSRAM KULTURNI PREGLED Mariborsko gledališko pismo Tenorist Gjuka Trbuhovič, bivši režiser in igralec naše mariborske operete, ima med občinstvom še vedno veliko prijateljev. to so pokazala tudi te dni niegova gostovanja v Granichstgdtenovem »Orlovu«. Simpatični Rus Dorošinski, za katerim se Skriva veliki knez Aleksander Aleksandrovih je morda njegova najboljša kreacija. Opereta nam je znana iz prejšnjih sezon in je že večrat napolnila gledališče. Letošnja uprizoritev je imela v Harastovičevi režiji malo, a nepomembno spremenjeno zasedbo. Trbuhovičev Dorošinski je bil igralsko na višku, četudi pevsko gost ni več tisto, kar je bil nekoč. Pa to skoraj čisto nig ne moti. saj je rojen operetni igralec. K uspehu »Orlova«, ki Je vse večere polnil parter, lože. balkon in galerijo, so doprinesli svoi delež prav vsi. v nemajhni meni dirigent g. H e r z o g in zlasti kot Nadia Na-dinkovska naša primadona gdč. Udovičeva Posrečena lika Walsha in Jeffereona ste ustvarila naša komika g. Daneš in g. Hara-etnvif Prvi zapušča naš oder in se vrača » Ljubljano, kar pomeni občutno izgubo, dasi lani in letos ni imel prilike razživeti se tako, kakor bi se mogel- Krive so bile menda naše tesne finančne razmere? Sicer pa so Se nastopili s. Nakrat kol Harry. g. Blaž kot Pred, Tovornik kot Imprssarii. gdč. Starčeva kot sobarica, g. Pavle Kovič kot tolmač, g. Gorinšek kot detektiv, g. Ras-berger kot biljeter, g. Furijan kot poslovodja, gdč. Barbičeva kot izvrstna Kitty, ga. Gorinškova kot kontoristinja in g. Crnobori kot sluga John. V nedeljo 10. t. m. je proslavilo naše gledališče petnajsto obletnico smrti Ivana Cankarja z uprizoritvijo njegove drame »Kralj na Betajjnovi«. Pred predstavo je govoril oi-satelj dr. Makso Š n M d e r 1 o Cankarju, njegovi osebnosti, delu in zlasti še o »Kralju na Betajnovk v luči starih in novih, domačih in tujih kritik ter študij. Tako smo dobili v Mariboru ponovno predstavo te močne drame našega mojstra skoraj istočasno, kakor v Beogradu srbsko premiero. Grajati pa moram obupno praznino v oar-terju pri predstavi v nedeljo. Samo naša mladina je sledila klicu narodove dolžnosti in zasluži zato javno pohvalo. Naše meščanstvo zanimajo bolj — plehke operete. »Krali na Betajnovi« se je igral v režiji g. Jožefa K o v i č a in v isti zasedbi kakor prej, zato ni mogoč* povedati mnogo bistveno nove ga. V splošnem Kovičeva režija zadovoljjje in podaja Cankar levo umetnino v preeej Izčrpni interpretaciji. Višek uspeha Je seveda Kantor g. Pavla Koviča, ki nam vedno bolj odkriva svojo mnoRoetranoet in poglobitev oživljen ja v ' svojih likov. Njegov Kantor jo take, kakor si ga je zamislil, nedvomno močan. Njegova svojstven ost je osebna igralska nota. Drugi enaki višek je Maks g. Vladimirja Skrbinška. Skrbinšek je pokazal tudi v tem Cankarjevem glasniku vesti svojo veliko inteligenco in psihološko prouicavoet. Doher župnik je g. Furijan, dasi se mi zdi, da je pri letošnji uprizoritvi mestoma nekoliko r^nustil. Rprnot g. Tovornika je zunanje dober, notranje pa vsaj na nekaterih mestih premalo poglobljen. Močna ie Nina gdč. Kraljeve, pa tadi Hana ge. Zakrajškove kaže uživetje. Francka gdč. Starčeve je v splošnem prav posrečena in živi 6voje neprisiljeno življenje. Mala uloga starega Krnca je v Rasbergerjevib rokah docela zaokrožena po maski in igri. Sodnik g. Groma je svojski, dasi ne tako močan kakor smo vajeni pri Gromovib večjih stvareh. Njegova žena (ga. Dragutinovičeva) je bolj epizodna uloga. Lužarica ge. Savinove nas ni mogla popolnoma prepričati. Kantorjev oskrbnik g. Harastoviča je bil podan v epizodnosti. Kmetje gg. Medven, Gorinšek, Blaž, Nakrst in Crnobori nas niso zadovoljili popolnoma ne po zunanjosti ne po igri, in sicer zato. ker niso bili pristni, marveč teaterski, kakor skoraj vedno vsi naši kmetje. Peipčka in Francija sta igrala mala brata Moharjeva. Seda i študira naša opereta Tijardevičevo »Malo Floramye«, ki bo naša prva prihodnja premiera, menda še pred božičem. Zanjo ie že sedaj veliko zanimanja in upam da bo aspela prav tako. kakor je drugod. Drama pa pripravlja Turgenjeva »Natalijo«. R. V zadevi Verdijevega »Reluiema«. Prejeli smo: Neki g. R., čigar šifre doslej v naši muzikološki bibliografiji nisem bil izsledil, je smatral potrebno, da zavrne tnoio obrazložitev čitateljem »Jutra« glede odnosa skladatelja Verdija nasproti cerkvi in veri. Ker bi podrobna debata zavzela na tem mestu preveč prostora, navajam g. R*a na dva vira, iz katerih sem črpal podatke (kajti jasno je, da jih iz lastnega izkustva ne mor>m imeti), in sicer na knjigo »VerdK izpod peresa Adolfa Weissmanna (1922), str. 149—155, in »Giuseppe Verdi«, bi »grafi ja dr. Herberta Gerigka (1932), str. 126 do 129. Sumničenje, da ne poznam »Cerkvv n^ga Glasbenika«, je zame (že kot podpredsednika Glasbene Čitalnice, ki je aboneut tega lista), nekoliko deplasirano. Visoko ga cenim kot strokovni list za cerkveno glasbo; ne morem pa si kaj, da se ne bi posluževal ori ^estavlianiu svijih člankov in poročil tudi drugih, obsežnejših, monogratič-niti virov, ki se mi zdijo primernejši, da orišejo delo in značaj posameznih skladateljev, kakor pa je to mogoče na ozko odmerjenem prostora strokovnega glasila. In tako sem storil tudi to pot. Gospodu R-u i>a | rad stavljam na razpolago navedene in tudi I druge knjige svoje knjižnice; nai se prepri-i ča. da ni moja navada pisati ocene brez t> ! meljitega pregleda del in pripadajoče lite-! rature. — NB V nadaljno morebitno čas-niško polemiko se ne bom spuščal. L. M. Š. Zofja Kosjak . Szczncka: Legniško boji-šfe. V Ljudski knjižnici (Jugoslov. knjigarna), ie izšel zgodovinski roman poljske pi-' afteljioe Zofke Kossak-Szczucke: »Legnifiko bojišče«. Roman, ki ga Je prevel France Vodnik, je dobra slika socialnega in duhovnega življenja v srednjem vekiu, posebej pa še tragedije poljskega naroda, ki je trpel zaradi nemškega prodiranja na vzhod ter ostal osam ljen v obupnem boju zoper tatarski navaL Delo pisateljice Kossak-Szczucke, ki je izdala svoj prvi roman 1. 1922., odlikujejo živo in krepko orisane tipične osebnosti iz vseh slojev srednjeveške družbe. Kakor njen vzornik Sienkievvicz, skuša tudi Koseak-Szczucka ove-kovečiti v literaturi burno zgodovino Poljakov. Knjiga se dobiva budi pri Tiskovni za-drogi. Vojnovičevo »Smrt majke Jugoviča« je za praznik jugoslovenskega zedinjenja uprizorilo z lepim uspehom Narodno gledališče v Brnu. Režija je bila v izkušenih rokah dr. Branka Gavelle. »Milana Ogrizoviča »Hasanaginiea« t češkem prevodu Josefa Hudca je pravkar izšla v zbirki »Opona«. O prevodu je »Jatro« priobčilo pred tedni, ko so ga šele pripravljali za natisk, izvirne informacije svojega praškega sodelavca. »Hasanaginicac je bila 1. 1930. uprizorjena z lepim uspehom v praškem Narodnem divadlu z gospo Dostalovo v naslovni vlogi. Jaroslava Rnrjcha waHensteinski roman »Blodnje« (slovenski prevod F.'Kozaka ie izdala lani Umetniška propaganda) je v nemškem prevodu Mauriz Hartmanna-Wagner in v Piperjevi založbi dosegel lep uspeh. Nemški prevod se imenuje: Friedland. Ein Wal-lenstein Roman«. Dr. Walter Schmits Je v »Die Literatur« t dne 10. t m. simpatično ocenil to mogočno delo češkega avtorja. Nem- £ V •• 4 Smučar)! J t Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIČ, 2IRI Zahtevajte cenik! Cene solidne t Naše čevlje dobit« tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ, Ljubljana, Tyrfteva cesta it. 1. lomsice vesti * Napredovali so *a sekundarlja T dr-la-rneuj zdravilišču r Topolšlcl t 8 skupini dr. Ljubica lllč, sa sekundarlja splošne bolnice v Ljubljani T 8. skupini dr. Vladi mir Mllavec in za pristava Higienskega zavoda v Ljubljani v 8 skupini dr Bož' dar Skerlj, vsi doslej uradniški pripravniki istih zavodov. * Tajništvo Aerokluba v Ljubljani sklicuje v smislu sklopa zadnje odborove seje redno obia.sono skupščino ra sredo 20. t m ob 18. v prostore AvtokJuba v Kazini, Ljubljana, Kon^resmi trg 1. pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška ln dečja oblačila. * Otvoritev Smučarskega doma na Pokljuki. V nedeijo otvorl Smučarski klub Ljubljana svoj novi dom. Kljub temu, da so ui nogi mislili, da se bo izvršitev vseh del zavlekla, je vendar stavbnemu vodstvu uspelo, da so vsa deia popolnoma končana Včeraj so odšli poslednji delavci Iz stavbe, daaes pa se že seli novi oskrbnik doma g Kenda ml Slovesna otvoritev bo v nedeljo ob 12. Blagoslovitev Izvrši domači kopriv-ni&ki župnik g Kres. Na otvoritev so povabljene vse zimsko športne organizacije, Ug.edinl športni delavci ter posamezniki, k! so si iztekli zasluge za dograditev doma. Vabljeni so pa seveda tudi ostali smučarji, ker prostora bo za vse dovolj. Snega Je nad 2 m ln smuka dobra. ♦ Železniške legitimacije za civilne In vojaške upokojence, Invalide In njih rodbine. Vsi upokojenci ln njih rodbine, katerim so bile Izstavljene legitimacije leta 1929. ln Jim bo torej potekla petletna doba ob koncu tega leta. se pozivajo, da Jih predlože do 31 t. m finančni direkciji, odseku sa računovodstvo (pokojninski referat) v LJubljani. Za izstavitev novih legitimacij naj se prošnjam priložijo: slika, znesek 10 Din In zadnji knjižni Izpisek čekovne nakaznice. Legitimacije samo za podaljšanje za leto 1934. naj se predlože čimprej, najkasneje pa do 20. januarja. ♦ Tobačni avtomati. Uprava državnih monopolov Je zvedela, da nekatere osebe ponujajo prodajalcem tobaka na drobno avtomate za prodajo cigaret, ter da te avtomate pr'poročajo In oglašajo celo v dnevnikih. K>/r po zakonu o državnih monopolov nima nihče pravice brez posebnega dovoljenja monopola prodajati cigaret Ln drugih tobačnih izdelkov z avtomati, se opozarjajo prodajalci tobaka na drobno, naj se glede prodaje tobačnih Izdelkov z avtomati poprej obrnejo na monopolsko upravo, in sicer za vsak primer posebej, da dobe dovoljenje Uprava državnih monopolov se še ni načelno odločila za noben avtomatski tip. ki bi bii primeren za prodajo cigaret, marveč šele preizkuša razne avtomate Ko se bo odločila za tip avtomata. ki bo ustrezal vsem zahtevam, bo to razglasila preko oddelkov finančne kontrole in v dnevnikih • Organizirana zadružna prodaja perutnine in iaic » Ljubimni. Kljub raznim te«ko iam je Kmetijska drjžba v Ljubljani (odsek za pirutninarstvo) pričela z organizirano prodaio perutnine iD iajc v Ljjbljani v svoji prodajalni. Igriška ul št. 3. (za dramo) Namen te prodaje je dvigniti pri naših pe rutninarjih ves^lie do te važne panoge, ki j? ia našega podeželskega rejca prav v teh težkih časih naidobičkanosneiša. Odsek bo nakupoval pri članih perutninar9ke proizvode po naivišjih o»nah. na drugi strani pa bo z najmaniširn zaslužkom prodajal blago konzumentom Linbiianski trg je namreč v tem poglpdu zelo slabo oskrbljen. Predvsem se bodo dobavljala sveža, sortirana jajca, živa in zaklana perutnina, zlasti Štajerski kaprni. pulard' in kokoši, kakor tudi druge pasme, s -veda tudi gosi. race in purani. S tem delom bo odsek za perutni narstvo pri Kmetijski družbi gotovo najodločneje vplival na splošni razvoj perutni narstva v dravski banovini. Vse informacije se dobe pri Kmetijski dnižbi v Ljubljani. HABO MILO za britje je nenadkriljivo. ^BSmmmmmmmmS^mSmmmmmm^SSmmmmmmmmmSmm^ ^■ifcia^PMI ški ocenjevalec 9icer pravi, da je roman (ki fe v nemščini, prav kakor v slovenščini, iz-8el okrajšan!) močno obtežen z zgodovinski mi podrobnostmi, vendar pa mj priznava veliko poetično vrednost. »Niegova moč ie v razpoloženjskem slikanju, ki kaže zdaj napol ironični, zdaj napo! patetični slog. Z neodo-liivo pesniško sliko in s potratno bogatimi barvami poduhovlja pisec neživi svet: svobodno naravo enako kakor ceste, trge in mestn-e palače ... Počastitev Maksa Svahinskesra in Josefa 8uka. Brnska Ma*arvfcova univerza je te Jni podelila častni doktorat dvema šeetdesettat-nikoma: slikarju Maksu Svabinskemu in skladatelju Jos^-fu Suku. Zanimivo je. da sedanji. Dr h. c Josef ^uk nima večje formalne šolske izobrazbe kakor ljudsko šolo in glasbeno šolo Vzlio temi njegovo celjtno delo odtehta po svoji vrednosti gober decat povprečnih doktorskih tez Mickiewicz in slovanska literatura. Preda vanja ki iih ie imel na praški univerzi nii večii poljski pesnik Adam Micki evvicz in ki so obravnavala slovanska slovstva, so predmet obsežno zasnovane študije A. Wojtecke-ga: »Pismienstvo elowanskie w svvietle vv-feladow paryskich A. Micki ewicza«. Za sedaj je izšel samo prvi de! te razprave, ki bo analitično in kritično pokazala osnove slovan sVe miselnosti nesmrtnega poljskega pesnika Milanska Scala f Pragi Dne 14 In 15. m gostuje v Pragi operni ansambl mi!*n ! e Seale. Igrajo »Serijskega brivca« in >Kj- ^n?etto«. • Smrt mladega društvenega delavca. 4t 2irov nam pišejo: Nacionalna društva r 21-reh Je zadel hud udarec. Star komaj 27 let Je umri Mrovlje Delfin, čevljarski po močnik pri Ivanu Zajcu v Žireh. Pokojnik je bii kot delavec izredno naobražen in Je z vso agilnostjo deloval v organizacijah Aktivno je sodeloval pri podružnici Narodne strokovne zveze, Sokolu ln gasilskemu društvu Pri Narodni strokovni zvezi je bil odbornik in dolgo časa tudi njen vzoren tajnik. Bil je znan tudi kot dober govornik Pokojnik Je bil pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico izvoljen kot delegat nacionalnega delavstva ta se je kot tak udeležil tudi prve skupščine. Ob povratke domov Je mladi mol legel v posteljo tn v torek 12. t m. popoldne podlegel zahrbtni bolezni. Vrzel, ki Je nastala a smrtjo agil nega odbornika v vrstah podružnice NSZ. bo težko nadomestUlva Pokojnik Je zapustil mlado leno. očeta, mater ln sestro, kt žalujejo za nJim Pogreb bo danes ob 16. v 2ireb In se ga udeleži tudi zastopnik De lav ske zbornice, NSZ ln Narodnega kluba Pokojnika bo ohranilo nacionalno delavstvo r svetlem spominu. Žalujočim ostalim globoko sožalje! • Novi grobovi. V Lipici pri Škofji Loki Je včeraj popoldne umrla v 76. letu starosti posestnica gospa Marija Jenkova Ugledna mamica Je bolehala že dalje časa, zdaj pa je podlegla srčni kapi. Bila Je daleč na okrog znana kot izredno dobrotna žena. obenem pa Je bila, čeprav preprosto vago-jena žena, Izredno inteligentna Naobrazbo si Je pridobila s čitanjem knjig, saj se je zanimala že od rane mladosti za vsak napredek. Zelo lepo je vzgojila svoje otroke ter žalujejo za njo sinovi, banovinski zdravnik dr. Andrej v Vevčah, podjetnik dr Franc v Zagrebu, Peter, doma na posestvu ln pa hčerki. Pogreb bo danes ob poi 9. na pokopališče v Skofjl Loki. _ V ljubljanski bolnici je včeraj po kratki bolezni umrl g. Ignacij Rep še, ugledni tovarnar pohištva. Bil je znan po vsej Sloveniji ln daleč izven nje, saj Je bil eden izmed najuglednejših pohištvene obrti in industrije, ki si je po vojni s solionostjo in prvovrstnimi Izdelki pridobil tako velik sloves. Tovarna Ignacija Repšeta je na Karlovški cesti, bogata zaloga pa na Dvornem trgu. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 16. Izpred bolniške mrtvašnice. Nadalje Je umrla v bolnici gospa Marija V 1 1 h a r-jeva, vdova železničarja. K večnemu počitku jo bodo spremili Jutri ob pol 15. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Samo Se danes poje Jan Kiepura PESEM ZATE T Zvočnem ktms Ideal Predstave danes ob T. la 9.^4 uri zvečer Nov »Paramountov zvočni tednik« LEKARNA . tr LA. Ottifcai M m M H 1 §§ m m m m M M ♦ Smučarski tečaj v hotelu »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru priredi SPD od 25. t. m do 1 januarja za začetnike in manj izvežbane smučarje. Odlične terenske prilike okolice »Sv. Janeza« nudijo najideal-nejšo smuko ln drsanje. Prostorna vežba-lišča Vrtovln, Zagradec, Rudnica in pro strane senožeti pod Vogarjem so oddaljene od hotela le nekaj minut. Planine nad Jezerom nudijo alpinistu smučarju najširši razmah. Vodniki ln nosači-smučarji so za vse ture v Triglavsko pogorje smučarjem na razpolago v Bistrici, Srednji vasi, Stari Fužini in Ribičevem lazu. Odprte planinske koče ao na planini Voglu (1500 m) Govna ču (1400 m) planini na Kraju (1500 m) in v koči pri Triglavskih Jezerih, omogoča Jo smučarjem ataLno bivanje v višavah Smuški tečaj v hotelu pri «Sv. Janezu« prične na božični dan 25. t m. popoldne, odnosno 26. t m. Prvovrstna oasrba stane dnevno 55 do 65 Din. Udeleženci tečaja imajo popust. Informacije daje in prijave sprejemata pisarna SPD v Ljubljani, palača Grafike (tel. 29-63) In ga. Marica J« rajeva, upravlteljica hotela »Sv. Janeza« ob Bohinjskem jezeru. Tečaj bo vodil savezni smuški učitelj g. Kveder. « Elise Bock kozmetični preparati se dobe že v Ljubljani. Večina dam ne ve. kako in s katerimi kozmetičnimi preparati naj negujejo svojo polt, da v resnici dose žejo uspeh. Polt ni lepa, če ni mladostna in zdrava Elise Bock preparati pa poapešu. jejo predvsem cirkulacijo ln zato vrnejo koži svoj naravni odsev Ker pa razpolaga Elise Bock z mnogovrstnimi specialnim: preparati za nego kože ln oči, ki so pripravljeni predvsem sa nego doma, naj blagovolijo cenjene dame zaupati vse svoje želje od berlinske centrale edino avtorizi ranemu depoju drogeriji Kane v nebotičn) ku in Židovski ulici ♦ Obledel«* obleke harva » različnih bar vab in plisira tovarna JOS REICH. Poravnajte tako] naročnino za zadnji kvartal. »Jutrovo« nezgodno zavarovanje naročnikov pri zavarovalnici »TRIGLAV« miruje, ie ste s plačilom naročale v zaostanka za več kot 14 dnL me je doCiti P1styjanska blatna kompresa »Gamma« za domače zdravljenje zoper revmo, Lah las ln protin. — Pojasnila: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Iz U"t9lfane u_ Inšpektor Viktor Tančlft f. Predsi-nočnjlm malo pred 23 uro Je umrl v sana toriju »Slajmerjev dom« Inšpektor pivovarne Union g. Viktor T a n č I č Kdo ga ni poznal? Tančič je zvesto služboval v pivovarni že celih 30 let to baš te dni je postal ljubljanski meščan. Doma je bil Ir Šmarja pri Jelšah V ljubljanskih družban je bil priljubljen zaradi koncilijantnosti. še posebej pa so ga Imeli radi zaradi neu sahljivega humorja In večne dobrodušnosti Zlasti znan pa je bil Viktor Tančič v lovskih krogih Bil Je dalje časa tudi odbornik SLD. Pred dnevi je Inšpektor Tančič začutil bolečine na slepiču Odpeljali so ga t Slajmerjev dom. kjer so ga operirali. Zaradi gnojenja pa so nastopile komplikacije, ki Jim Je Tančič pri svojih 67 le tih podlegel. Ponojniku bodi ohranjen blag spomin! iHilHHIHIHlHIlllHlimillllimilHHlIlllIlim V POČAŠČEN JE ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJA slavnostna akademija NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI 16. DECEMBRA OB 20. V KAZINL Vstopnice v Zvezni knjigarni, Šelenburgova ulica 7. 13150 illilllilliillllillillllillllHIllllllililllllliiilllii! u_ Gg. oficirji ljubljanske garnlzije priredijo 17. t. m svečan družabni večer v počastite? rojstnega dne NJ Vel. kralja v veliki dvorani hotela »Uniona«. Pričetek ob 21. uri. Obleka za gospode črna. a za dame večerna toaleta Naprošajo se gospod je, ki so dobili stalne vstopnice za poseča-nje družabnih večerov, da se Izvolijo udeležiti tega svečanega družabnega veče«-« Brez vstopnine! u_ Ulja 2. Trtfunovlfi __ vojvoda Birča-nln. Jutri ob 20.32 bo sprejem predsednika osrednjega odbora NO Ulje 2 Trifunoviča vojvode Birčanina, na glavnem kolodvoru V soboto ob 20. bo v dvorani Kazine slav. nostna akademija v počaščenje rojstnega dne NJ. Vel kralja Na sporedu je govor predsednika Trifunoviča, instrumentalni koncert združenih godbenikov radijskega ln opernega orkestra ter godbenikov dravske divizijske oblasti Kapelnika: An ton Neffat Ln Danijel Grum Vokalni kon cert, ki ga Izvajata solista ljubljanske opere g. ravnatelj konservatorija Julij Betetto in tenorist Svetozar Banovec tei pevski zbor nacionalistov šentjakobske*« okraja. Pevske točke solistov spremlja ce lotni orkester V nedeljo ob 8.30 bo imel Oblastni odbor NO svoj redni občni zbor samo za delegate krajevnih organizacij Za vsako organizacijo ima dostop samo 1 delegat Ob 11. pa bo slavnostni občni zbor v proslavo 25 letnice ustanovitve NO, na katero so vabljeni predstavniki oblasti Id nacionalnih organizacij ter vsa ostala na cionalna Javnost Ob 12.30 bo predsednik Trifunovlč govoril v radiu. Vstopnice za akademijo prodaja Zvezna knjigarna v fie lenburgovi ulici 7. u_ Meadruštvenl sestanek nacionalnih organizacij, ki Je bil določen za petek 15 t. m. v sejni dvorani ZKD Je preložen na prihodnji petek 22 t. m ob 20 v isti dvorani zaradi velikih priprav za slavnostne dneve Narodne odbrane v Ljubljani u— Pozivam moščanske hišne posestnike, da razobesijo zastave ob priliki roistnega dne Nj. Vsi. kralja Aleksandra. Predsednik moSčatuSke občine. Nič skrbi! Uporabna božična darila, božično opremljena od Din 50.- dalje: bluze, obleke, pižame, srajce itd. Manufaktura SOUVAN 13142 Mestni trg 24 u_ Na Preporodovl akademiji v soboto 16. L m. ? Trgovskem domu bodo sodelo vali poleg društvenega orkestra in okteta še kons. Cveto Svigelj, kons Demetrij že-bre, kons Mira Gnus, kons Božena Mucha kons Bojan Adamič in dT. Torej sami znani mladi umetniki, ki so na svojih dosedanjih nastopih dosegli kar najlepše uspehe Po svojih delih bodo med drugimi zastopani Adamič, Bach, Baranovič, Čajkovski. Gotovac, Kreisler, Rosini. štritof itd Akademija, ki se bo vršila kot proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja in 15 letnice na Stanka Jugoslavije, se bo pričela točno ob 20 url. Po sporedu bo ples, sodeloval bo Ronny-jazz. Na razpolago bo tudi dobro založeni buffet. Posebnih vabil ne bo; čisti dobiček prireditve je namenjen Endlicher. jevemu fondu, ki podpira revne dijake Cenjeno občinstvo na to tradicionalno di Jašfko akademijo najvljudneje vabimo u— Ljubljana je slednjič dobila tudi najmodernejši cerkveni koncertni zbor. Orga niziral ga Je prof Pavle Rančiaaj ki bo zbor vežbal skupno s Francetom Maroltoui V zboru bodo sami izvežbani pevci Zbor bo prirejal cerkvene koncerte f frsnči škanski cerkvi, razen zbora pa bodo pel: tudi naši koncertni pevci Prvi koncert bo že v ponedeljek 18. t. m ob 20 Peli bodo deloma z zborom, deloma soli gdč Verbiče va, Banovec in Rus Z cerkvenimi koncerti bo Izpolnjena vrzel v glasbenem življe njo Ljubljane Prav gotovo bodo koncerti po umetniški kvaliteti pevcev kakor tudi sporeda samega vedno zaslužili polno pozornost Ljubljančanov. ckxx>ooooocxxxxxxxxxxx: Med drugimi ima Agfa Bos fotokamera štev. 24 to vett-kansko prednost, da je manipulacija z njo tako eno stavna, da ne rabite zanjo nikake šole! Zahtevajte natečajno križanko v Drogeriji Gregorič dr. a o. a. LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. ooooooocooooooooooooo Cenj. občinstvo vljudno vabim dne 15. ln 16. t. m. na poskusno kuhanje čaja izbranih letošnjih žetev, za vsak okus in izredno nizke cene. Spoštovanjem 13152 MOTOH BOGOMIR LJUBLJANA, Vodnikov trg štev. 5. u_ šiškarjil Društva Spodnje Šiške: Sokol, Narodna čitalnica, Narodna odbrana, ženska in moška podružnica CM D, gasilno društvo ln krajevna organizacija JNS, pri-rede na večer pred rojstnim dnem NJ. Vel kralja v soboto 16. t. m. slavnostno bakla-do z dvema godbama po naslednjih ulicah: po Aleševčevi, Kettejevi, Podjunskl, černe-tovi, Kavškovi, Medvedovi, FrankopansUi, CelovšKi, Aljaževi. Zbirališče točno ob 18.30 na letnem telovadišču Sokola, kjer bo tudi razhod. Ker bo s tem šiška najlepše manifestirala vdanost do svojega vladarja, po. zivajo Imenovana društva svoje člane, da se sprevoda polnošteviino udeleže. Prav tako prosijo vse bišne posestnike, da razobesijo državne trobojralce, ln stanovalce, da okrase ln razsvetlijo okna svojih stanovanj u_ Na koncertu pevskega društva »Slavec«, ki bo v soboto 16 t. m v unionski dvorani, nastopijo poleg »Slavca« še naslednji naši zbori: pevski zbor Grafike, pevski zbor narodno želernlčarskega dru štva »Sloga., dalje slovenski vokalni kvintet tn oktet Ljubljanskega Zvona. Poleg navedenih sodeluje konservatorlst g. Ivan Franci, ki je bil večletni član pevskega društva »Slavec«. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u_ 25 letnica esperanta med Slovenci bo proslavil Klub esperantistov v Ljubljani v soboto 16 L m. v dvorani Delavske zbornice Prirejena bo esperantska akademija in družabni večer K prireditvi vljudno vabljena vsa Javnost, esperantlsti udeležite se je polnošteviino. Vstopnina 5 Din u_ Predavanje SPD. Nocoj ob 20. bo predaval v Delavski zbornici g dr Brilej o svojih potih im vtiskih v bolgarskih gorah Ob spremstvu skioptičnih slik bo vo dil poslušalce po Vitoši, Rili in Pirtnu Planinci in prijatelji narave, ne zamudite te zanimive prireditve Sedeži po 6 in stojišča po 3 Din so na razpolago v teku dne va v pisarni SPD. palača Grafike, Masarjr-kova cesta 14-1 (tel 29-63) in zvečer pri blagajni v Delavski zbornici od pol 20 dalje u_ Lovci! Včeraj Je umrl naš tovariš g. Viktor Tančič, zvesti, dolgoletni član In pospeše-alec SLD Naša častna dolžnost Je, da spremimo preminilesa tovariša na njegovi zadnji poti v največjem številu. Po. greb bo danes ob 4. iz mrliške veže splošne bolnice t®) Zvočni kino Dvor _Telefon 27-30._ R. VVALSB ▼ senzacionalnem filmu ZAKON PRAGOZDA 2ivljenje ln smrt v pragozdu Predstave ob 4n 7. in 9. uri Cene 2.-, 4.-, 6.- in 8.- Din u_ Prvo letošnje smučarsko predavanje. Zanimivo smučarsko predavanje pripravlja Smučarski klub Ljubljana. Predavanje bo v veliki dvorani »Uniona« v sredo 20 t. m Govoril bo g- Drago Ulaga. u_ Predavanje v društvu »Pravnik«. V četrtek 14. t. m ob 18 bo predaval v ju-stični palači, dvorana 79, vseučiliškl profesor g dr Metod Dolenc o nacionalno-socialističnem Kazenskem pravu Nemčije in reviziji našega kazenskega zakonika. Vabljeni člani to prijatelji društva, da ae zanimivega predavanja udeleže. u_ Ljubljanskega Sokola Je zadela zopet težka izguba; neizbežna usoda mu Je U njegovih vrst iztrgaia dolgoletnega ln zve-stega člana brata Viktorja Tančiča. Brate tn sestre pozivamo, da se pridružite društveni deputaciji, ki bo blagopokojnika spremila na njegovi zadnji poti. Žalni sprevod se bo vršil danes ob 16. lz mrtvašnice splošne bolnice, kjer se zberemo OblekH civilna z znakom. Blago pokojniku časteu spomin. u_ Danes pevska senzacija. Kakor smo že javili, nastopi daues v Elitnem kiuu Matici najmlajši tenor. Poje v svojem prvem delu »Pesem o sreči«. O Grohu pravi kritika, da je edinstven pevec, ki more za-diviti svet z božansko lepim glasom. To je pravi, od Boga navdahnjeni umetnik, ki stoji na pragu velike kariere. Danes se bo naša publika prepričala o Grohovih sposobnostih in pevskemu talentu. Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15. u_ Bioskopski program ZKD Za 16. t m ima ZKD na sporedu krasni film »Pred maturo«, ki rešuje vprašanje razmerja med dijaki ln profesorji. To veličastno, globoko delo vzgaja in uči ter obenem zabava Film je sicer pri nas že znan. vendar je pa nje gova vsebina taka, da vedno zanima in privlačuje Predstave so dnevno ob 14.15 Po 3 in 5 Din. u_ Zadnji prosvetno-družabnl večer »Krke« pred novim letom se bo vršil ta petek ob 8 zvečer pri Mikllču Naslov pre davanja »Proti anarhiji v gospodarstvu« Predavatelj g. Otmar Pehani Ker so vsi večeri »Krke« številno obiskani, si pravočasno oskrbite sedeže! Vstop vsakomur orost! Brez vstopnine! u_ Ciril Metodove razglednice se dobe v CM pisarni Beethovnova ulica 9t 2 Pod. plrajte družbo, k! Je edino slovensko obrambno drnfttvo v Jugoslaviji! »Nama gre dobro. Vedno sva čila in zdrava, ker nama naftna mamica daje piti Rogaško zdravilno slatino: čisto aH pa pomešano s sadnim sokom!« Rogaška slatina vsebuje veliko množino kalcija v prebavljivi obliki Zato rogaška slatina izkazuje velike zdravilne uspehe pri rahitičnih boleznih, pri obolenjih kostnega sistema in pri slabem razvoju zob Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta 13 (KolizeJ). u— Suzana Lenox. V nekaj dneh dobimo v LJubljano največje to najmočnejše delo Grete Garbo. V tem filmu nam Greta pokaže padec in pot uavzgor mlade, zapuščene sirote, ki se povzpe visoko to na vidno mesto v družbi Za ta film so Greti Garbo izdelali nič manj kakor 16 različnih Kostumov, od najsiromašnejše oblike do sijajnega razkošja. Filmska kritika pravi, da je to najgiobokejše delo. ki ga Je Greta Garbo ustvarila poleg filma »Mata Hari« u_ Društvi Ženski pokret in Zv«a »kar dentsko izobraženih len v Ljubljani priredita pozimi ciklus predavanj, zanimivih predvsem za ženske. Predavanja bodo o pravnih, zdravstvenih, vzgojnih in splošno ženskih vprašanjih. Predavale bodo pravnice, zdravnice, profesorice in druge javne delavke. Prvo predavanje bo 15. t. m v dvorani Delavske zborrtioe ob 20 Predavala bo ga. dr. Grossmanova o splošnih smernicah zakonskega prava. Nadaljevanje tega predavanja (zakonsko pravo v naši državi) bo 22. t. m. v i6ti dvorani. Vablimi vsi. posebno žensks, brez ozira na starost, izobrazbo ali sve4ovni nazor. Vstopnine tte bo. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. Najmanj enkrat na teden bi bilo treba, da si pripravite kopelj • penečo se Velosa-tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, droperi-Jah in parfumeriiah. Cena tableti Din 3.50. u_ Nagradno žrebanje za gospodinje se Je vršilo v novootvorjenem lokalu mestne plinarne v prehodu palače >Viktorije. 10. t. m dopoldne. Kot zastopnica gospodinj Je ga. Pavla Pertotova potegnila številko 1309 za dobitek iikalnikov Lastnica te številke je ga Helena Franketova, Nunska ulica 17. številka 1477 je zadela plinsko pečico, ki jo je prejel g. inž. Boj ko. Goru-pova ulica 18. številka 123, katere lastnica je ga Enia Dragičevičeva, Novi trg 5, Je prejela plinski štedilmik »Askania« na 4 gorilce s pečnjakom Ln grelnico. _ Nocoj ob 20 bo poizkusila plinska kuha s predavanjem o varčni kuhi to pravilnem ravnanju s plinskim štedilnikom Ta predavanja se bodo vršila redno vsak četrtek v tednu v novem lokalu Vabimo gospodinje na te brezplačne pnieditve. u_ Nova ureditev prometa v Dalmatlne- vl ulici. Uprava policije objavlja: Enotirni vozovni promet na Ajdovščini se je zelo dobro obnesel Prav tako enosmerni promet po Dalmatinovi ulici od Miklošičeve ceste proti Ajdovščini, ki se Je uvedel od t. novembra naprej za poizkušnjo. Pojavil! so se pa pomisleki glede smeri vožnje v tej ulici, zato je uprava policije dogovorno r mestnim načelstvom odredila, da se od 14. t. m. naprej vozovni promet v Da'ma-tinovi ulici vrši v nasorotnl smeri od lose-danje, in sicer samo v smeri od Ajdovščine proti Miklošičevi cesti, medtem ko .ie vožnja po tej ulici od Miklošičeve ceste proti Ajdovščini prepovedana. Voznik! vseh vrst vozil se pozivajo, da se ravnajo točno po navodilih službujočih prometnih stražniKov in po prometnih znakih, ki bolo postavljeni ob oglu Dalmatinove ulice .n Miklošičeve ceste In Dalmatinove ulice tn Kralja Petra trga. Ta odredba velja do nadaljnjega SMUČARJI S Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. u_ Društvo Tabor. Drevi ob 8 na realki (Vegova ulica) izredni občni zbor. Dnevni red: sprememba pravil ln slučajnosti. u— Dar mestnim revežem. Namesto cvetja na grob blagopokojne profesorjeve soproge ge. Franiee Dolžanove smo prejeli i« Zagreba od g dr. Vitka Modica, žandarme-rijskega kapetana I. stopnje in soproge Klavdije 100 Din kot prispevek za božič-nico mestnim revežem. Srčna hvala! u— Razpis nabave mesa. Mestna občina ljubljanska potrebuje za zavetišče za jne-mogle v Japljevi ulici št. 2. za 1. 1934. 18.000 kg govejega mesa Ponudbe naj se vlože v zaprti kuverti z navedbo cene in z nadpisom »Ponjdba za dobavo mesa za zaveiišče za onemogle v Japljevi ulici št 2 za I. 1934< do'22 decembra t. 1. do 11 dopoldne pri upravi zavetišča v Mestnem domu soba št 43/11 nadstr Istega dne ob 11 se bo vršilo komisijsko odpiranje kuvert. Pogoji se dobe med uradnimi ur.uni pri upravi zavetišču proti povračilu pristojbine 5 Din. _ Mest no nače stvo u _ Varaždinska tovarna »TIVAR« bf predvajala pred programom v Elitnem ki nu Matici od 14 do 17 t m svoj nad vse ianfmiv film »Od volne <1o obleke« Kai bo naše občinstvo predvsem zanimalo. Jt dejstvo, da bodo 3 vstopnice po končanem terminu izžrebane in nagrajene, vsaka » lepo In modno obleko ali plaščem V in teresu občinstva Je da si vsakdo shrsn kupljeno vstopnico ker se ntegne zgod' ti, da bo ravno proč vržena vstopnica iz žrebana Z Istim namenom se bo film pred ▼ajai v Ua« Dvora od IS. do 84. t m. Dolgoletne Izkušnje • • • V izdela vi aparatov m noticev ca britje nenadkriljlva znamka »GILLETTE« Je ustvarila največji uspeh. »GILLETTE« jamči vsakemu porabniku sa dolgotrajen in zanesljiv učinek. Nova »GILLETTE« britvica s dolgim prerezom se prilega vsem »GlLLETTEt-aparatom starega in novega tipa. Same prave »GILLETTE« britvice nosijo registrovan zaščitni znak GOSPODARSTVO % je. ia_____ 03 o.s ft^ „.......- 7/ 0,3 Q3 0.3 >/7 mimigm brezplačna luksuzna škatijica za Pyramidon tablete, ki je urejena za 5 pristnih Pyramidon-tablet z Bayer-jevim križem. Iz odlične snovi, okusno pobarvana, bode okras vsake torbice. Ko kupite znan omot Pyramldon-a po 20 tablet jo prejmete (brez dodatka na ceno) kot darilo. Pyramidon: svetovnoznana tableta proti vsem bolečinam in posebno proti težkočam pri menstruaciji. ^ TABLET* V. a: »JUGEFA« k. d.. Zagreb, Gajev« 32. Ogla* {e rcgittr. pod S. Br. 19831 «4 4. XI 1933. u_ Srečal V ljuOljauakLta trgovinah a papirjem tn galanterijo a« J« poj«rila ljubka oruauientalna amuleta« novost »pajek v pajčevinl«, ki Je tudi selo pripravna *a obesek aa božično drevesce io jako poti vi efekt. Ako telite srečo, Vam jo naprede pola koš za vse leto. Kupite Jo! u_ Tečaj za tkanje in krpanje perzijskih preprog ki ga priredi državni osrednji ta vod za žensko domačo obrt r Ljubljani, se prične 18 t m. t Beethovnovi ulici 7. Prijave sprejema državni osrednji zavod za žensko domačo obrt t Ljubljani, Novi trt 4.-1., do 16 t. m. u— Smučarski plesni večer SK Ilirije. Rc vršila ruti, ob 20. v beli dvorani UHa. Torej smučarH Im smučarke jutri v Union. kjer boste naSM dovoM vesele družbe iz ostalih k*ubsk'.h sekcij. Smu»k. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana »drnžena i čajanko bo drevi v dvorani Trrovskepn doma Komur Je do nrHetne zabave, naj n* zamudi te prilike Posebna vabila se niso pošlHala Vsi prijatelji plesa najvljudneje Tabljenl Začetek ob 20. u_ Redna plesna vaja SO »Preporoda« Iti bi se morala vršiti v soboto 16. t. m , zaradi akademMe S.TSU »Priporoda« odpade Cenjene obiskovalce prosimo, da se Iste tem številnejše udeleže. Proste vstop niče ne veHajo. — Odbor. Iz M^rfV^ra a— Proračun mestne občine, finančna komisija za sestavo proračuna za prihodnje leto le končala svoje delo. O proračunskem osnutku bo še v tekočem mesecu razpravljal mestni občinski svet. Novi proračun je za 117.170 Din nižji od letošnjega in izkazuje 23.703 941 Din dohodikov in prav toliko ®datikov. Komisija je pri sestavi proračuna upoštevala vse, kar ie v interesu me-strnega gospodarstva in mešča-mrv. Prt dohodi je račumaia z dosedanjimi lavnimi dajatvami, ki so ostale ne-izipremeniene. Opustila pa je tudi načrt uvedbe posebnega socialnega davka. Največjo postavko v izdaokih zavzema amortizacija jn obrejtovanje posojM, ki znaša 37 odstotkov celotnega proračuna. Izdatki za celotno občinsko upravo so ostali nespremenjeni. Zvišala pa se je postavka za socialmo skrbstvo, ki je za U5.6DU Din višja od letošnje. Lastno bilanco so sestavila tod: mestna podejirja, kater'.h izdatki iin dohodki so predvideni na 22.651.U00 Din. a— Ljudska univerza. Jutri bo ^'CKtni zgodovinski večer. Edem prvih hrvaških zmanstven kov in zgodovinarjev g. dr. Ma-nojJovič. velezaslužm predsednik zagrebške akademije znanosti«, nas prvič obišče. Očrtal nam bo pač edinstveno zgodovinsko prikazen Aleksandra Velikega, s kateri in ie Evropa prvič zagospodovala nad Azijio. Predavanje bo pojasnjevalo nekaj sk i optičnih sMk! V torek 19. t m. pa bo predava! g. V-ladimi-r Levstik o slovenskem jeziku in njegovem poslanstvu. a— Dve sodili razpravi. Včeraj dopoldne sta se vršili pred tukajšnjim sodiščem dve razprav; fantovskih pretepov, ki so hneli težke posledice. Prvi je stopil pred sodnike 16'etni posestnuikov sin Janez K. Iz Slovenskih goric, ki je bjl obtožen, da Je v 'etošnjem marcu na cerkvenem pragu zabodel posestnikovega sina Franca 2mavca. ki je nekaj dni pozneje podlegel poškodlbam. Obtoženec je dejanje v celoti priznal. Zaradi njegove mlad »letin osti je sodeče odredilo, naj ga oddajo v državno pobo!,j!ševa!mico. Drugi je bil obtožem 22-letsni Štefan Zver iz Remkovc v Prekmurju ln s«er zaradi telesne poškodbe svojega znanca Cižmašiia, katerega je obstreMl. Ranjenec se je moral nekaj dmi zdravliti v bohršnici. Obtoženec se je zagovarjal s silobrarom. česar pa ndotbena priča ni po-trd a. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora. Iz Celfa a— Celjski občinski svet bo imel letošnjo zadnjo redno sejo v torek 19. t. m. ob 18., okoliški občinski svet pa bo Imel sejo v sredo 20. t. m. ob 18 Na dnevnem redu obeh so poročila odsekov. e— Mestno načelstvo opozarja posestnike in upravitelje hiš. da v dosego prepre-čenja zmrzovanja vode v vodovodnih instalacijah zapirajo okna na hodnikih, v kleteh in straniščih in da zavarujejo instalacije pred mrazom. Vse poškodbe na vodomerih in n« instalacijah povzročene po mrazu, gredo v breme hišnih lastnikov Nadalje se opozarja, da se vrši popisovanje vodomerov vsako četrtletje od 25. do 5. v zadnph mesecih e— Prvi smučarski izlet cellskega Sokola bo za vse oddelke v nedeljo 17 t. m., in sicer: za članstvo k Sv Ani pri Teharju. ta naraščaj na lahovno in za deco na Pri->tovo Vsi oddelki se bodo zbral' ob 12.30 pred celjskim kolodvorom, odkoder se bodo podali pod vodstvom svojih vodnikov na izlet V«i pripadniki Sokola so vablje ni, da se udeležijo tega propagandnega iz-!eta. na katerem bo celjski Sokol pokazal napredek tudi v zimsko-sportni panogi Za novince bodo na razpolago izvežbani smučarji — Sokolski iupni smučarski tečaj na Smrekovem bo od 26. t m. do i. januarja pod vodstvom saveznega vodnika br. Majni? nakaznice na blago v javnih skladiščih) obrestno mero .»o 7 in pol odstotka, torej v isti višini, kakor velja 9edaj za eskorit in reeekont menic. Za ostala lombardna posojila proti zastavi vrednostnih papirjev velja nadalje obrestna mera 9 odstotkov. Narodna banka i« odredila obrestno mero za lombardna posojila proti zastavi zlata zaradi tesa. ker se ie baje poj&vila želja bančnih kli'entov. da zastavijo zlato, kar do9lej ni bilo mogoče, čeprav je to v zakonu o Narodni banki predvideno. Ta zakon namreč pravi, da sme Narodna banka dovoljevati posojila za največ tri mesece tudi proti zastavi zlata, kovaneea ali v palicah, po obrestni meri, ki jo svobodno določi. Narodna banka je s tem uvedla nov kreditni posel, namreč izdajanje kratkoročnih posojil proti zastavi zlata, ki je sposobno za monetarne svrhe. ftas je. da zakon o Narodni bamki, ki je bil sestavljen pod drugačnimi okoliščinami, predvideva la način kroti itnega poslovanja, vprašanje pa ie, če i® danes dajanje lombardnih posojil proti zastavi zlata glede na devizne predpise opor-tuno. V mnogih državah z deviznimi omejitvami tesa danes ne dovoljujejo, ker smatrajo. da je tesavriranje zlata enako tesav-riranju deviz. V Zedin}enih državah so kmahi po opustitvi zlatesa standarda pr«j-povedali državljanom tesavrirati zlato in le izšel na vse prebivalstvo poziv, da hrant-no zlato oddajo novčanični banki odnosno državi. s pretnjo drakonskih kazni. Dejansko je uspelo Zedinjenim državam, da so na ia način vzele iz prometa za v^č sto miliio-nov zlatnikov in zlata v palicah, kar |e znatno okrepilo zlate valutne rezerve. Tudi pri nas ©e moramo postaviti na 9tališSe. da ima vsaka privatna pos-st monetarnega zlata za valuto enak vpliv kakor tesavriranje tuiib plačilnih sredstev. Vprašanje pa je tudi, ali ni tesavriranje zlata sploh v nasprotju z našimi deviznimi predpisi. Ce Narodna banka lahko uvide lombard zlata, potem ni razloga, da ne hi 5e uvedla dajanja lombardnih posojil proti zastavi diviz. Naš pravilnik o jreditvi prometa z devizami in valutami velja tud. M piomel 9 kovanim zlatom. Pojasnila, ki jih je finančni minister izdal na podlagi čl. 21. deviznega pravilnika dne 81. deoemibra leta 1931. pravijo v 18 točki, da s> trgovanie s kovanim zlatim denarjem smatra za trgovanje z valutami in da ee mora v trgovini s kovanim zlatim denarjem postopali kakor z vsako drugo valuto (zakaj se ta določba omejuje samo na kovani zlati denar in na tudi na zlato v palicah, ni jasno). Nadalje je trsba opozoriti na določbo člena 19 a deviznega pravilnika, ki pravi, da se kaznuje z denarno kaznijo tudi vsako dejanj?, ki bi neposredno ali posredno škodljivo vplivalo na vrednost dinarja. Da ie tu razumeti tjdi vsako tesavriranje deviz in zlata, je jasno, kajti a tesa vri ranjeni deviz in zlata se občutno slabi pozicija Narodne bank? in njena zlata in devizna podlaga. Ta moment velja v podvojeni meri v današnjih časih, ko ima Narodna banka glede na krit-vene predpise tako malo možnosti za oddajo deviz. Očividno |»tudivnaSi državi v privatni posesti precej zlata. To zlato prav nič ne koristi naši valutni situaciji, lahko pa bi pie-cej olajšalo stanje Narodne banke, če bi prišlo v njeno posest. Mislimo, da bi bilo boiie, č? bi Narodna banka to zlato odkupila, veda po primarni ceni odnosno s primerno premijo, kakor pa da ga lombardira, zakaj lombard i rano zlato se ne more všfceii v pod; lago kot kritje bankovcev, kakor zlato, ki ga Narodna banka odkupi Zato smo mnenja, da j? v nasprotju z interesi naš? valute, če Narodna banka z možnostjo lombardi-rajija zlata podpira ali celo omogoča tesavriranje zlata ne glede na to, da se nam zdi uvedba lombardnih posoiil proti zastavi zla; ta v nasprotju z določbami in z int?nciia.ni našega devizn«ra pravilnika, pri tem ps ne gre samo za fcesavrirano zlato, temveč tudi za zlato, ki se pri nas pridobiva v nekalfrih rudnikih Južne Srbije. To novo producirano zlato s? ne more izvažati in bi »e moralo kakor v drugih državah v celoti prodati Na rodni banki, brez vsake možnosti lombarda. ki 1? omogoča spekiulaciio na oslabitev dinarja odnosno na poznejše povišani? odkup, ne oene za zlato pri Narodni banki. Zato smo mnenja, da bi biln bolje in boli v int?re*u naše valute, č? Narodna banka ne bi uvedla lombardiranja zlata, ker tako lombardirante zlata v večjem obsagu lahko povzroči potre. ja. KamenAka je a. t m. neld molk) zahod ej i nožem v prsi in mu ranil pljuča. Ranjenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer Je po enem tednu trpljenja v torek izdihnil. »— 4000 Din je Izgubil v torek med 16. in 17. neki trgovsKi sluga na poti od trgovine Kramar in Mislej do železniškega tovornega skladišča e— Čistite ln posipajte hodnike« Hišne posestnike in upravitelje opozarjamo, da morajo skrbeti za redno čiščenje zasneženih ln posipanje zamrzlih hodnikov pred poslopji, ker so sicer odgovorni za vse posledice. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefllm »Nlbelungl« (»Siegfrledo-va smrt«) in dve zvočni predigri. Iz živllesifa na deže?? fz Tfhovell t— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. S sodelovanjem vseh narodnih društev proslavi Sokol rojstni dan Nj. Vel. kralj« po naslednjem sporedu: V soboto 16. t. m. ob 15. bo v Sokolskem domu slavnostne akademija za sokolsko mladino. Razdeljene bodo diplome mladinskim tekmovalcem, ki »o si priborili pri mladinskem tekmovanju največ točk. Istega dne ob 18. bo baklada s sokolsko godbo na čelu Zbirališče pred rudniško restavracijo. V nedeljo 17 t. m. bo svečana služb« božja ob 9. v farni cerkvi, zvečer p« v Sokolskem domu akademija za odrasle. V soboto zvečer 16. t. m. prirede rezervni oficirji v gornjih prostorih rudniške restavracije običajno zabavo. * SREDISCE. Predavanje o silosih (jamah za kisanje ierme) bo imel sreski kmetijski referent g. Zorčič v soboto m. ob 19 v šoli. Kmetovalci, pridite! bo krčenja ostalih posoiil, in sicer zaradi kritvenih pr?dpisov. kajti pri izdajanju takih lombardnih posojil se praktično sicer izdajajo bankovci na podlagi zlata. wndar se pa to zlato ne mor? šteti v kritje. Glede lombardiranja bankovc?v bi bilo *rf»ba še omeniti naslednrt* določbe zakona. Narodna banka sme dovoljevati največ tri-mlečna posojila proti za<=tavi varantov. ki iih izdajajo javna skladišča kraljevine Jugoslavije in ki se glase na dinarje, če imajo dva zanesljiva podpisa in so plačljivi v državi naikasnb čas.i. ko se noaoiilo dovoli. Upravni odbor odredi še odstotek za vsako vrsto blaga. Minimalna obrestna mera za posoiilo na varante ie obrestna mera za eskont menic. Kakor ie razvidno iz beograjskih vesti. Narodna banka očividno še ni prišla do de-fin;tivne^ zaključka glede splošnega zni-žamia diskontne obr-stne mere kakor tudi lombardme obrestne mere. ki znašata za enkrat še neizpremenieno 7.5 odnosno 9 odstotno. Kakor orno že svoi čas poročali, ie kral^vska vlada v pogaianiih z Narodno ba-ra za eskont in r^eskont menie nai oc kikor znano zniža na 6 in pol do 7 odstotka tr» vpeti — Norfanire Narodne banke, ki se 'farne jo iz prometa. Finančni minister ie v sporazumu z Narodno banko odredil, da se rok za zamenjavo starih srbskih novčanie no 50 Din (z datumom 5. iareuar 1914). oo 20 Din (datum 5. innnar 1905) in po 10 Din (datum 2. januar 1893) podaljša nepreklicno le še do 31. decembra t. I. Poziv za zamsnja-vo teh novčanie, ki 90 gotovo le 5* r^'-- «• prometu, |e bil izdan že leta 1928. Nadalle opozariamo, da i? treba do 23. mala prihod-nf^ga leia zamenjati novfanice po Mflfl Din odnosno 4000 kron. izdate finančnega ministrstva s podpisom finančnega ministra dr. Ninčiča. Rok za zamenjavo novfanic po 5 i« 10 Din. ki so bile odvzete iz prometa o priliki izdaje kovanih srebrnih noveer. poteče 18. julija 1935. odnosno 4. maia 1936. JoV, dan zastarajo tidi prve novčanlre po lOOfl Din. ki jih ie izdala naša Narodna banka, ki nosiio datum 30. novembra 1920 in na katere je bila zaradi falsifikatov L 1931. natisnjena še posebna rozeta. = Zakon o pokojninskem za varovan lu namečfenee*-. »Službene Novine« od 12. t. m. obiavliaio prečiščeno izdalo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev od 16 decembra 1906. drž. zak. Št. 1 iz leta 1907. s aoremembami in izpopolnitvami oo uredbi od 25 junija 1914. no uredbi od 23. avgusta 1914 in po zakonu od 12. maja 1S22. 9 katerim fe bila jzakoniena uredba od 27. junija 1921. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je prečiščeno iz-da'o tega zakona Izdal na podlag pooblastitve § 67. finančnega zakona za 1. 1933 /84. Borze 13. decembra. Na ljubljanski borzi se je devilza New-york dalje močneje okrepila, tako da >e danes notjrala za en dolar (srednji tečaj s premijo vred) okroglo 47.48 Din. Tudi London se je okrepil. Prav tako Amstre-dam in Berlin. Malo slabži so Paric, Praga in Trst BruseJjj tn Gurih neizipreme-mjena. Avstrijski šiljngi so se zaključevali v zasebnem kliringu: v Ljubljani po 9.15 (neizrrememjeno), v Zagrebu po 9.0850 in v Beogradu po 9.10. Grški boni so se trgovali v Beograd« po 36 in 35.50, a v Zagrebu so notirali 36.50 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču Je b3a Vojna škoda dalje čvrsta. Zaključevala se ie za kaso po 274, za december po 294 in za februar po 291. Nadalijn-ji zaključki so biJi: v 7% investicijskem po 56. v 4% agrarnih po 30, v 7% B airu po 38 In 42. v B'airu po 46 in v 6%begluSkih po 41 n 41.50. Ljubljana Amsterdam 2803.74 — 2815.10, Berlin 1364 58 _ 1375.38. Bruselj 795.79 799 73. Curih 1108.35 _ 1113.85. London 187.47 _ 189 07. Newyork 3fi80 49 _ 3708 76 Pariz 224.24 _ 225 38. Praga 170 06 170.92. Trst 300.46 - 802.86 (premija 28.5 odst ) Avstrijski Šiling v privatnem ki rlnsm 915 Curih. Pariz 20.2325. London 16.96. New-7ork 886050, Bruselj 71.8250. Milan 27.15, Madrid 42.20. Amsterdam 207.7750, Berlin 123.3250, Dunaj 7265 (57.875), Praga 15.34 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringiu.) Beograd 11.08, London 29.83. Milam 47.70. Newyork 537.65, Pariz 35.55, Praga 26.74, Curih 175.71, 100 S v zlatu 12S S pa o. Efrkh. Ljubljana. Vojna škoda 292 den., 7Vi investicijsko 56 den.. 8"'- Blair 42 den.. 7°/o Bkir 38 den., 7°/o posojilo Drž. hipotekarne banke 56 den., 4*/» agrarne 31 den., 6°/» bagiuške 42 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 293-294, za december 293 do 294, za december 293—293.50, za februar 289.50—291, 7% i»nvest:oijsko 54—56, 4% agrarne 30-31. 7% B'a;r 38--40, %% B1air 42-45, 7% posojilo DHB 56-^57, 6% be-giuSke 40—41; bančne vrednote: PAB 243 do 247; industrijske vrednote: Šečerana Osi'jek 100—120. Iitnpe* 50 denar. Beograd. Vojna škoda promptna 293.75 zaključek, za december 293.50 in 293 zaključka, 7% investicijsko 58 in 57.50 zaključka, 4% agrarne 30.75 za»dniebaška in slavonska 97 _ 99; gor-niebaška 98 - 100; baška potiska 99—101; gornjebanatska 94 — 96; južnobanalska 93 — 95. Oves: baški. sreimski in 9lavoneki 51 — 53. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 63 — 65. — Koruza: baška in sremskn •ušena 65 _ 67: baška in 6remska nova. deoember-ianuar 52 — 55; banatska 71—73; banatska sušena 61—63. Moka: baška in banatska >0g< in »02g< 180 — 200; >2« 160 do 180; >5' 140 — 160; »6« 105 — 115; >7« 77.50 — 87.50: »8< 65 _ 70; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 175 — 195: >2« 1455 — 175- »5« 1^5 — 155: >6< 102.50 do 112.50; >7« 75 _ 85: »8« 65 — 70. Otrobi: baški in sremski. v htastih vrečah 50—54. Fižol in krompir ne notirata. S o U ** I Mladinska akademija Sokola Ljubljana — Šiška. Sokolsko društvo Ljubljana— Šiška priredi jutri ob 20. v Sokolskem domu mladinsko akademijo z izbnnim sporedom. Spored akademije izvaja izključno deca in naraščaj, ki nastopi z raznimi recitacijami. pet'em, resn;mi in šaljivimi prizori, živimi slikami itd. Cene sedežem za to prireditev so nizke'. Vse pri i«tel ie naše m^od^ne vab!mo na to lepo prireditev. V soboto 16 t m., to je na predvečer ro'«t-nega dne Nj. Vel. kralia. pa se bo vršila po šišenskih ul'cah baklada Pri bak'adi «odelu??*t« dve godbi, vs« nacionalna društva v S;5ki 'n šolska mladma Obhod po ob 19. Zbirališče pred Sokolskim domom. '-»kol priredi v petek 15 t. m. ob 20. predavanje v kmematog-afsk' dvorani. Predaval bo žunni načeln;k br. Vdovec o koristi in potrebi sokolske telovadbe. Po predavanju kulturni filmi Vstop prost. Sokol v Brežicah proslavi roistni dan Nj. Vel krali* dne 16 t m ob 30 v veliki dvoran* Na-odnega dom« s koncertom, ki ga p<- -ekcija) hna danes ob 18. sejo pri načebvku Člani, ki še niso za mesec december plačali članarine, naj to takoj store pri načelniku Nadalje se onozarjaio člani, da moraio žogice za treninge dvigniti pri načelniku. G. Drov^TvVa nrosimo, naj vrne opremo. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 pri Sokolu članski sestanek za določitev postave moštva za nedeljsko pokalno tekmo Po sestanku ob 20.30 sera upravnega odbora, katere naj se odborniki udeleže polnošte-vilno. Repertoar NARODNEGA V LJUBLJANI ob 20. četrtek. 14.: Zaprto. Petek, 15.: Ob 15. Hamlet. Dijaška pred-OTMTOA. 7s»Mek ob 20. Četrtek. 14.: Traviata. Četrtek, ^tek. 15 ? Zenrfo. Sr" 16.: SNili. stoji LlubllauVa. Izven, rens. Mariborsko gledališče 7«fi»tek ob 20. Sreda. 18.: zaprto. Četrtek. 14.: Ob 20. uri Študentje smo. C. Znižan? cene. Številke sa označbo Vrala pomenilo: 1 čas onazovanja 2 stanje barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaea v %. 5. smer In brzina vetra. (5 oblačnost 1_10, 7 padavine v mm 8 vrsta padavin Temneratnra: orve številke pomenilo naj. vISJo, drutre na1n'ž*o temperaturo. 13 decembra Ljubljana T, 761 7, _9 2. 86. ENT32. 10, 0.9. sneg: LJubMana 13, 758 3. _9.2, 9«. NE3. 10, ni merieno, sneg; Maribor 7, 7629. -11 0. 90. E2. 10, __ Zaereb 7. 701 4. -8 0 90 VF3 10. _ Peosrad 7. 762 4 —8.0. 75 ESE1, 10, Saralevo 7. 759.4 —7 0, 90 mirno. 10, —, _; Skonlje 7 761 4. —5.0 70, mirno. 10. —, _; Split 7. 752.0 7.0, 90, SE7, 10, 4.00, dež; Kumbor 7. 755 0. 9 00. 65, NE2. 10. 1.0, dež; Rab 7, 752.4. 4 0, 80. NNE3. 10, _, _ Temperatura: LJubljana _ -9.5. (_11 0 aerodrom): _8 0, -: Maribor _7 9. _12 0: Za*reh _6 0, _8.0; Beoerad —6.0, __9.0: Sarajevo 3.0, _9.0; Skoplje 1.0, _70.; SpUt 10.0, S.0; Kumbor —, 7.0; Bab t.0 ČEBEREŠ TO, IZVEŠ... da je te dni na Dunaju umrla zadnja nečakinja Heinricha Heineja, Regina Klei-nova; .da so v Murmansku pred kratkim otvo-rili zvočni kino, prvi kino za polarnim krogom ter mu dali ime »Severni sij«; da je Temza nad Londonom izza leta 1895. letos prvič zamrznila; da so pokopali nemškega pesnika Štefana Georgea, ki ga sedanji režim prišteva k svojim idejnim predhodnikom, v Minu-siu v Švici, kakor je pokojnik sam določil v svoji oporoki; da je dosegla italijanska podmornica »Ja-lea« v Speriji potapljaški rekord s tem, da se je potopila 83 m pod vodo: da imajo v Ameriki že 25 žrtev zimskega mraza; " da so ustrelili v loviščih kneza Ratibora na Nižjem Avstrijskem v dveh dneh 1600 fazanov; . . da se je končala prva polovica šahovskega turnirja med Flohrom in Botvinikom v Moskvi z 2 : 0 za Flohra, ki je dobil dve partiji, štiri pa remiziral in da se bo vršila druga polovica dvoboj* * Leningrada Je okrasil a fantastičnimi stalak titi vodomet v parka Saint Cloud Iz življenja in sveta Požarna katastrofa ▼ milijonarjev! MM VSAK DAN ENA Zvedavi vrata« V noči od prošle sobote na nedeljo sta zgorela v hiši ameriškega milijonarja Me Oo» mleka v Hampshireu francoski vojvoda de Tremoille, zadnji svojega rodu, in letale« kapitan Rodney, ki se Je skušal rešiti s skokom skozi okno. Ogenj Je močno poškodoval Cormickovo hišo, ki je hranila dragocene zgodovinske predmete. Gmotna Skoda požarne katastrofe Je neprecenljiva ANEKDOTA Jenny Grossova, znana salonska dama, razvpita tudi kot velika bonvivantka, je nekoč izrazila misel, da bo začela pisati svoje spomine. »Za božjo voljo,« ji je tedaj segel v besedo neki oboževalec, »menda ne boš naštevala vseh ljubavnih pustolovščin svojega življenja?« Grossova mu je odvrnila: »Ne boj se, ljubček, pokazala bom ljudem le svoje poprsje, vse drugo bom ohranila zase.« Prvi ameriški poslanik v Moskvi Kapitan James i£odney Božič na Robinzonovem otoku Prebivalci otoka Juan Fernandez, kjer je nekaj let živel Aleksander Selkirk. ki ga je pozneje opisal. Defoe v svojem romanu »■Robinzon Crtisoe«, pričakujejo, kakor vsako leto, tudi letos z nestrpnostjo božičnih praznikov. Tedaj namreč obišče otok več sto potnikov, ki si ogledajo do najmanjše podrobnosti jamo, v kateri je svoj-čas živel Robinzon. Turisti puste ob tej priliki toliko denarja na otoku, da žive otočani lahko celo leto od njega. To je mogoče seveda samo zategadelj, ker živi na otoku samo 67 ljudi. Lani je bil obisk otoka pičel, in to se je o toča no m poznalo celo leto. Letos se nadejajo prebivalci boljšega obiska in v Angliji so jim napravili glede na to primerno reklamo. Glad na Cipru Ker je vladala zadnji dve leti na otoku Cipru huda suša. se je tam sedaj pojavil Se hujši glad. Ljudje jedo travo in korenine, da ne umrejo od lakote. Rop in tatvina sta se pomnožila na nečuven način. Skoraj vsako noč se po cestah vršijo oboroženi napadi na motorna vozila in pešce. Angleška, ki vlada otoku, za sedaj ni storila drugega razen tega, da je na otok odposlala številne čete vojaštva, da preprečijo rope. Vojvoda Tremoiilski 67 let v Ječi Iz New Yorka poročajo: Pred 67 leti »o zaprli v Parchmanu (Mississippi) mladega moškega, ki je bil zaradi nekega umora obsojen na dosmrtno ječo. Mož je pred kratkim učakal svoj 99. rojstni dan in z ozi-rom na to dejstvo ga je guverner pomilo-stil ter mu velel odpreti vrata jetnišn ce. Toda starec se je na vso moč branil s'o-piti v svobodo. Izjavil je, da se je ječe tako navadil, da ga prav nič več ne miče ostaviti poslopje verig Ker so jetniku pomrli vsi sorodniki, je ravnateljstvo jetnJ§-nice sklenilo obdržati moža v svoji oskrbi do njegove smrti. Pat odhaja na pot Danski komik Pat, o katerem so listi poročali, da je moral oditi na lečenje v umobolnico, je zdrav in se pripravlja na pot po evropskih deželah. Pravi, da mu je reklama z umobolnico silno služila in da se hoče na svojem sedanjem potovanju zahvaliti vsem tistim, ki so se kakorkoli zanimali za njegovo usodo. Deževje v Afriki Medtem ko imamo pri nas volčji mraz ter kaže toplomer v Franciji in Španiji povprečno 10 stopinj pod ničlo, poročajo iz Afrike o neobičajnih nalivih. Iz Maroka in Alžira prihajajo vesti o poplavah, kakršnih ne pomnijo najstarejši ondotni ljudje. Ameriški poslanik William Bullit (s križcem), ki se je te dni pripeljal v Rusijo in nastopil svoje mesto Incident pri izročanju Nobelovih nagrad Pri slavnostnem izročanju Nobelovih nagrad v Stockholmu se je primeril nepričakovan incident. Pravilnik za podeljevanje nagrad namreč predpisuje, da se mora pri izročitvi nagrade prikloniti pred laureatom zastava dežele, kjer je bil rojen. Ivan Bu-nin, ki mu je bila prisojena letošnja nagrada za književnost, pa je brezkompromisno odbil počastitev s sovjetsko zastavo. Zato so izjemoma spremenili to določbo in se je letos na mestu zastave rojstne države vsakega laureata priklonila pred vsakim nagrajencem zastava Švedske. Iz „lret jega carstva" Dr. Wirth v Parizu BivSi nemSki kancelar dr. Whth )• po« begnii v Pariz in se je nastanil v nekem hotelu blizu Plače Etoile. PariSkhn novinarjem je izjavil, da je storil ta korak iz str«r hu pred koncentracijskim taboriščem. Vsak dan tisoč aretacij »Daily Herald« poroča, da namerava izdati nemška vlada za božične praznike nekakšno amnestijo, ki bo prinesla svobodo 5000 osebam, ki se zdaj nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Namen pomilostitve pa je vse prej nego ljudomiL V Berlinu imajo namreč že zopet polne proskrip-cijske liste političnih nasprotnikov in taborišča se bodo izpraznila samo mimogrede, da se bodo kmalu nato zopet napolnila z novimi jetniki. Aretacije v Nemčiji so tako pogoste, da prime režimska policija dnevno po 1000 novih oseb. Arijski paragraf in Gotha Pravkar je izšel znani almanah »Gotha« za 1. 1934. Med drugim vsebuje zanimivo ugotovitev, da je nemška vlada že začela preiskovati čisto arijsko poreklo nemških plemenitaških rodbin. Kdor hoče 5e v bodoče obdržati pridevek plemenitosti v svojem priimku, mora dokazati svoje čisto arijsko poreklo za 32 kolen nazaj. Masaryk je optimist Poljski novinar Wrszos objavlja v krakovskem listu »Kurjer Codzienni« zanimiv razgovor s čsl. prezidentom Masarykom. Na vprašanje, kako sodi o bodoči vojni, je Masaryk odvrnil, da ne vidi nikjer bodoče vojne, kajti svet nima za vojskovanje denarja. Možje, ki so bili v vojni, so njeni nasprotniki, si je ne želijo in je tudi ne bodo nikdar hoteli. Masarvk optimistično pravi, da ne more postati manjšinsko vprašanje vzrok vojne, kajti nova vojna bi še povečala zlo zadnje vojne: storila bi, da bi itevilo narodnih manjšin še narasla Na vprašanje, če Je ogrožena demokracija, je Masaryk odvrnil, da so besede o tem prazne marnje. V gotovih trenutkih pa potrebuje tudi demokracija, kakor vse ustavne oblike, diktaturo, da te lahko obrani sovražnikov. Demokracija je v krizi, toda katera stvar ni danes v krizi? Kljub temu Masaryk zaupa v bodočnost in živi v trdni veri, da se bo človeštvo izmotalo iz sedanjega položaja. Govoreča ura Pariški observatorij Je uvedel novost, ki jo bodo gotovo posnemali po vsem svetu. Ce hoče telefonski naročnik zvedeti ob poljubnem času, koliko je ura, plača posebno pristojbino in dobi potem zaželjeni odgovor, kadar hoče. Napoved časa govoreče ure je zelo natančna, ker imenuje tudi sekunde. Pri polnih minutah Je slišati tudi trikratno znamenje z zvoncem za 58., 59. in 60. sekundo. Konstrukcija govoreče ure Je zelo zanimiva. Na velikem bobnu se vrti zvočni film, na katerem so zaznamovane ure, minute in sekunde. Trije svetlobni žarki tipajo te tri časovne kategorije in se preko fotoelektrične stanice spreminjajo v zvok. Boben se vrti skladno oziroma s pomočjo astronomske ure. Bakterije proti jetiki Ameriški raziskovalec tuberkuloze prof. dr. Štefan J. Maher je imel pred kratkim senzacionalno predavanje pred 1800 specialisti za jetiko. Povedal je, da se mu je posrečilo vzgojiti bakterije, ki uničujejo bacile jetike. Njegova metoda je baje v stanu popolnoma iztrebiti jetiko med ljudmi in živalmi. Izboren smuk zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri Drago Schwab, Aleksandrova c. čarovnik Mraz Zmotna teorija o sanjah Kritika Freudovega sistema Nobena znanstvena teorija moderne dobe ni imela toliko navdušenih privržencev ln strastnih nasprotnikov kakor psihonalitič-na teorija dunajskega profesorja Siegmun-g& Freuda K njenim nasprotnikom, vsaj v nekaterih osnovnih točkah se priznava zdravnik in filozof dr. Henrik Egyedi v svoji neobsežni, toda temeljiti knjigi »Zmote psihoanalize«. Egvedi navaja v njej svoje pomisleke z objektivno hladnostjo, kakršna je redka v delih, ki obravnavajo ta predmet. Njegov zaključek pa je, da je Freudova teorija zmoten nauk z genialnim jedrom. Najbolj zmotno je Freudovo delo v stvari, ki je najbolj popularna, namreč v razlagi sanj. ki jo podaja veliki učenjak. Freud, kakor znano, uči, da imajo sanje večinoma simboličen pomen in zakrivajo dejstva, ki so te sanje baš povzročila. Večina sanj predstavlja po Freudu v podzavestju izrinjene misli, ki se med spanjem sproste. Vešč psihoanalitik more po vsebini sanj — tako pravita Freud in njegova šola — brez nadaljnjega uganiti te, običajno človeku samemu nejasne tn zakrite želje ter misli. Egyedi pravi k temu, da sanje pač niso tako brez pomena, kakor je mislila stroga znanost pred Freudom, tudi pri njihovem nastajanju vpliva toliko okoliščin, kakor zunanji in notranji dražljaji, trdnost spanja, razlike v spominu itd., da je zamotani klobčič, ki nastane iz tega, komaj mogoče odgonetiti. Sanje, pravi Egyedi, so »enačbe s petimi neznankami«, ki jih ne reši noben mate- matik. Freud si je hotel to zapleteno stvar olajšati s simbolno razlago sanjskih podob. N. pr.: človek sanja prečesto o svojem rojstvu, in sicer tako, da simbolizira rojstvo kakšen doživljaj z vodo. v sanjah pade človek v vodo ali pride iz vode. Voda je pri tem spomin na dobo pred rojstvom, ko je človek kot embrijo ležal v materini embrionalni vodi. Pri tem sodeluje tudi bajka, ki jo tvezijo otrokom, da prinašajo male otroke štorklje iz vode. A zakaj naj bi bila baš voda simbol rojstva? vprašuje Egyedi. Tisto bajko bi simboliziralo isto tako to, če bi človek sanjal o kakšni leteči ptici (štorklji), o letanju samem na sebi in podobno. Drug primer; Ce si za večerjo pojedel kaj slanega, te prime ponoči žeja. Človek sanja po Freudu potem o tem, da pije. S tem, da tako sanja, si prihrani tudi vstajanje, torej so takšne sanje obenem udobnostne sanje. Egyedi pa pravi, da Je najmanj isto tolikšno število ljudi, ki na slane jedi ne reagirajo s takšno že-litveno sanjo, temveč n. pr. s sanjo, ki jih vede skozi žgočo puščavo, v kateri trpijo zaradi žeje hude muke. Pač pa priznava kritik Freudu, da Je s svojim naukom o nevrozah ustvaril nekaj genialnega in neminljivega, da je tudi tu pretiraval pomen seksualnosti v oblikovanju duševnega življenja. Ostane pa temeljni nauk, ki pomeni eno največjih odkritij v področju duševnosti in ki pravi, da je mogoče predstave, ki so za kakšno osebnost neljube, sicer odriniti, da pa ostanejo njim ustrezajoči afekti in vplivajo nevidno na telo in dušo. Princ in manekinka Z Dunaja poročajo, da »e pripravlja tam interesantna civilna poroka. Princ Otto Windischgratz, ki je bil poročen z nadvoj-vodinjo Elizabeto, hčerjo cesarjeviča Rudolfa, in je že več let ločen od svoje žene, odstranjuje zapreke za novo poroko * mlado vdovo sladkornega industrijca Boba Mautnerja. 2eninu je zdaj 61 let, ki pa ga niti najmanj ne zadržujejo, da ne bi tvegal te nenavadne zveze. Nevesta ne več mladega princa je bila namreč še pred leti zapoale-na kot manekinka pri eni največjih dunajskih tvrdk in je kot taka obiskovala največje družabne prireditve, kjer je razkazovala modele svoje firme. Tako se je zbral okrog nje kolobar občudovalcev ia posledica teh znanj je bila poroka i Maut-nerjem. Ta zveza se ni lahko posrečila. Mautnerjeva mati ji je tako nasprotovala, da je morala nevesta najprej skleniti navidezni zakon z nekim Rusom. Šele po smrti Mautnerjeve matere jo je vzel industrije« za ženo. Po smrti Mautnerja, ki je bil velik športnik, se je seznanila s športnikom rincem \Vindischgratzom, ki jo skuša ljub silnemu odporu sorodstva poprince-siti. J Posledice hudega mraza Blizu Czegleda na Madžarskem Jk te dni na neki kmetiji izbruhni! ogenj. Gasilci, ki so jih pozvali na pomoč, so prišli takoj na gorišče, toda niso opravili nič, ker je zamrznila voda v vodnjaku in niso imeli ; s čim gasiti. Na neki svatbi v Nagv Korosu se je pomerilo še nekaj nenavadnejšega. Gospodar hiše. kjer so svatje sedeli za mizo, je pripravil za svatovanje sod vina. Ko so odprli pipo, da bi ga natočili v steklenice, ni pritekla iz soda niti kapljica. Svatje so morali razbiti zmrznjeno vino v sodu s sekirami in ga otajati pri ognju. Pristanek letala pri angleškem dvoru Samo za las je manjkalo, pa bi bil te dni ne'jci angleški vojaški letalec z aeroplanom treščil v buckinghamsko pa'ačo. Letalo je imelo defekt, ki je prisilil letalca k zasil- j nemu pristanku. Ker pa je ležala nad Londonom gosta megla, se ni mogel orientirati ; in se je spustil na zemljo blizu dvora, kjer se je prav tisti čas izmenjavala straža. Ker je ob tej uri vedno zbrana pred palačo množica ljudstva, je povzročil ta dogodek razumljivo senzacijo. Ljudje so bili razburjeni tudi zategadelj, ker bi se bil aero-plen kmalu zaletel v spomenik kraljice Viktorije, ki stoji pred dvorom. Slednjič »e je pilotu le posrečilo, da je toliko obvladal položaj, da se je spustil na tla v Hvdeparku. (Čisto cCado lepoto in prijeten glas Želite od svojega radio aparata. Že pri nakupovanju morate se pobrigati za to. Zahtevajte, da bo radio aparat opremljen z najnovejšimi Tungsram barijevimi cevmi HOBE, DELA TN POSESTI •.Jutru v a uutll ugUtsUlfc doua*M VMtHuuiuT velike koristi a d fi o Četrtek. 14. decembra. LJUBLJANA 12.15: Strenade na ploščah. — 12.45: Poročila - 13: Cas. plošči. — iS: 0 prebrani otrok. — 18.30: Pogovor a poslj-ialei. — 19: Srbohrvaščina. — 19.3U: Plošče po željah poslušalcev. _ '20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas. i>oro^ila. radio jazz. Petek. 15. decembra L J '1'LJaNA 11: iolska ira: Posavfre (Jos. Lapajne). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poroči ia. — 13: Cas. plošče- — 18: Prenos t I>jruiia: slavje jusfoslov.-avelrijskii trgovske zbornice — i9: Sokolsko predavanj.). - |0o0: Izleti za nedeljo. — 20 Prenos iz Zagreba — 22: Cas. poročila. — 22.20: Reprodjcirana baletna glasba. BEOGRAD 16: Narodna glasba na ploščah — 19.:*): Violinski koncert. _ 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Lahka godba ork astra. - ZAGREB 12.S0: Plišče. — 17 Koncert ruskega pevskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Pevski koncert Maje Slrozzi. — 20.50: štiriročne klavirske Skladbe. - 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19 25: Srbske pe-NIGSBERG 20.05: Simfoničen koncert. -22.Ho: Koncert oi>ernega orktetra. — .V10H-LACKER 20.10: Koncert orkestra in solistov _ 21.30: Anekdote. _ 23: Nočni koncert. _ 24: Herderjeva proslava. — BUDIMPEŠTA 17: Godba na pihala. — 19 30: Prenos opeiv iz gledališča. — Lahka glasba - RIM 16: Klavirski koncert. - 20.40: Plošče. - 21.40: Opera na ploščah. - 21.50: Mešan gl.u-beni program. — 22.45: Nadaljevanje koncerta. Iz Ptuja j— Tat se je ujel v nastavljeno past Posestniškemu sinu Zorcu Konradu v Turni-ščah pri Ptuju je bilo ukraUv-no kolo. Tat jc kolo pripeljal v Ptuj k mehaniku Simo-mču ter ga naprosil, naj mu kolo proda za roo Din. G Simoniču se je reč zdela sumljiva, pa jc možu dejal, naj pride čez kake dva dni po denar. Med tem časom pa j« s}. Simonič že izvedel za tatvino pri Zorcu. ki je spravljeno kolo spoznal za svojo lastnino. K.o je prišel tat čez dva dni po denar. ga je Simonič izročil policiji. Nepridiprav j« neki Klinger Jakob iz Krčevine. ki je tatvino priznal. Dejal je, da jo je izvršil /ato. ker potrebuje denar za poroko. Z žemtovanjskim potovanjem torej zaenkrat ne bo nič. CIKORIJA FAVORIT NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK. ADLER Model 30 in 32 ZDAJ ZNIŽANE CENE MARIA KRELL, ZAGREB Nikotičeva 12. Tel. 20—18. DARILO, KI VEDNO VSAKOMUR UGAJA Ne iščite dolgo... Ponudite ji BOURJOIS PARFEME ln ona bo vzradoščena SOIR DE PARIŠ PRINTEMPS DE PARIŠ M ON PARFUM FLVNCEE Na ta način lahko odlično darujete jim materijalnim prilikam primerno da^ rilo od Din 30.— do Din 350.— PARFUMS BOURJO Izdelovalec svetovnih znamenitih rdečil za obraz: Cendre de rose in rouge de mandarine Kje bo oglaševal Kei ve, da trna le dnevnik t vedno polnim malim oglasnikom maso Kupnouutfnlb fritateljev OtotaM LcnMJua Mestu pufrHMi MVOO Umrla nam Je po dolgotrajnem, mukapolnem trpljenju naša ljubljena mama, gospa Marija Villiar roj. Geržina VDOVA 2ELEZN1ČARJA Pogreb bo v petek, dne IS. decembra 1933 ob Mi 15. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice oa pokopališče k Sv. KriZu. Ljubljana-Postojna, dne 13. decembra 1933. •»AI ii.in^i. t V globoki žalosti Javljam v svojem Imenu, v imenu sina Božidarja Romiha in njegove soproge Josipine roj. Jerman, v imenu sester pokojnice Marije Vodlak in Berte Drevenšek obe roj. šmidiuger in v Imenu ostalega sorodstva, da je umrla dne 12. decembra 1933 ob 23. uri moja nad vse dobra soproga, gospa ANA ROMIH, roj. ŠMIDINGER učiteljica v pokoju Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 14. decembra ob Vs 16. uri. Maše zadušnice se bodo darovale v pokopallščnl cerkvi. V Krškem, dne 13. decembra 1933. 13132 Dr. Tomaž Romih, ravnatelj meSčanske Sole v p. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem blago-pokojnega našega očeta, gospoda Petra Dnrjaia Vsem njegovim častilcem, ki so ga v tako dolgem sprevodu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo je tudi tč. duhovščini in g. Zupanu, odboru, šolskemu vodstvu, gasilskemu društvu in pevcem, ki so zapeli ob grobu v slovo žalostinko. In vsem ostalim najlepša hvala. 13154 Žalujoči brat ALOJZ DURJAVA In otroci. % t"' ■: =' it BtM pOMtaCf* T Umrl mi je danes, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, moj ljubljeni soprog, brat in svak, gospod V Sg* ©9 ep se J$nacf; tovarnar pohištva Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. decembra 1933 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže SDlošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. decembra 1933. LEOPOLDINA REPŠE, soproga in vse ostalo sorodstvo. A. Cltiristl; 4 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Pravkar je prišlo.« Rufus van Aldin je vzel pismo, in ko je spoznal pisavo, hitro Žensko roko, se je njegov obraz mahoma izpremenil. Trde črte so se nekam zmehčale, in stroga zareza okoli ust je izginila. Kar iz-premenjen je bil videti. Ko je s pismom v roki stopil k dvigalu, je imel še vedno smehljaj na ustnici h. V salonu njegovega stanovanja je sedel za pisalno mizo mlad mož in s spretnostjo, ki je pričala o mnogoletni vaji, urejal pisma. Ko je van Aldin vstopil, je skočil pokoncu. »lialo, Knighton.« »Veseli me, da ste spet tukaj, sir. Ali ste se dobro imeli v Parizu?« »Nu, tako,« je ravnodušno odvrnil milijonar. »Pariz je postal nekam malomesten. Kar sem hotel, sem pa dosegel.« »Pri vas je zmerom tako,« je smeje se dejal tajnik. »Seveda,« je pritrdil milijonar. To je rekel s treznim, poslovnim glasom, kakor človek, ki potrjuje obče znano dejstvo. »Kaj nujnega?« »Ne bi rekel. Kakor po navadi. Nisem še vsega uredil.« Van Aldin je krarko pokimal. Bil je človek, ki je malokdaj hvalil aH grajal. Njegovo ravnanje z uslužbenci je bilo preprosto; dal^ je vsakomur priliko, da je pokazal, kaj zna, in odslavljal nezmožne brez mnogih okolišev. V izberi svojih sodelavcev je rad ubiral ne" navadna pota. S Knightooom se ie bil na primer sezoaaš pred dvema mesecema v nekem švicarskem zdravilišču. Mož mu je ugajal, čeprav je zaradi strela, ki ga je bil dobil na vojni, nekoliko šepal. Knighton ni prav nič skrival, da išče službe, narobe, kar odkrito je vprašal milijonarja, ali ve kako mesto zanj. Van A klin se je z dokajšnjim zadovoljstvom spominjal silnega začudenja, ki ga je pokazal mladi mož, ko ga je kratkomalo vzel za svojega osebnega tajnika. »Ali — trgovske prakse nimam prav nobene,« je zajecljal. »Tega mi je figo mar,« je odvrnil van Aldin. »Tri osebne tamike že imam; ker pa ostanem najbrže pol leta na Angleškem, potrebujem Angleža z dobrim nastopom in družabnimi zvezami.« Milijonarju se doslej ni bilo treba kesati te izbere. Knighton se je bil pokazal razumnega in zapopadkjivega in je bil tudi osebno prijeten dečko. Tainik je pokazal na tri ali štiri pisma, ki jih je bil položil na stran. »Ta pisma bi morda sami pogledali, sir,« je dejal. »Tole je za-stran pogodbe s Goltonom —« Van Aldin je vzdignil roko. »Nocoj se ne zmenim več za te neumnosti,« je rekel. »Vse razen tegale naj čaka do jutri.« Tako govoreč se je ozrl na pismo, ki ga je držal v roki. In spet se je prikradel na njegov obraz smehljaj, ki ga je tako čudno iapre-minjal. Richard Knighton se je umevajoče nasmehnil. »Od gospe Ketteringove?« je zamrmral. »Včeraj in danes je telefonirala; očividno komaj čaka, da bi govorila z vami.« »Res?« Smehljaj je izginil z milijonarjevega obraza. Prerezal je ovoj in preletel pismo z očmi. Obraz se mu je zmračil, okoli ust se mo je spet zarezala srdita črta, ki so jo na novoyorški borzi toii dobro poznaH, in obrvi so se zlovešče aagrbančile. Knighton se je tenkočutno odvrnil ter sedel k svojemu delu. Pridušena kletvica je ušla milijonarju, m njegova skrčena pest je težko udarila ob mizo. »Tega ne bom trpel, ne in ne,« je zamrmral. »Ubogo dekletce I Se sreča, da ji stoji oče za hrbtom.« Z mogočnimi koraki je nekajkrat molče premeril sobo. Nato * mahoma obstal. Pobral je svoj plašč s stola, kamor ga je bil vrgel, ko je vstopil. »Ali ste še kam namenjeni, sir?« »K hčeri poxiem.« »Ce bi Colton klical —« »Recite mu, naj gre k vragu.« »Izvrstno,« je rekel tajnik, ne da bi trenil z obrazom. Van Aldin si je del klobuk na glavo in krenil k vratom. Z roko na kljuki je za trenutek obstal. »Vrl dečko ste, Knighton,« je dejal. »Vi vsaj ne silite vame, kadar sem divji.« Knighton se je nasmehnil, rekel pa ni nič. »Ruth je moj edini otrok,« je nadaljeval van Aldin, »in nihče ne ve, kaj pomeni zame.« Bled smehljaj mu je razsvetlil obraz. Nato je segel v žep. »Ali hočete nekaj videti, Knighton?« Stopil je k svoji pisalni mizi. Iz žepa je vzel zavojček, zanikamo omotan z rjavim papirjem. Ko je odtrgal ta omot, se je pokazala ogol.ena zaklopnica iz rdečega žameta. Sredi pokrova je bilo videti izprepletene začetnice in nad njima krono. Van Aldin je odprl za-klopnico, in tajniku je malone sapa zastala. Na umazanobeli podlogi so zažareli krvavordeči kamni. Cene malim oglasom 2enffw In dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ia iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L— Po Din l,— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest« »Lokali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »ObrU in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se i oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor m pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dtn 1.— M besedo, se Z9tačuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značtja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za ttro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pat za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vm pristojbine ta male oglase fe piačati prt predaji naročila, fih fe vposlati v pismu obenem t naročilom. ro»na Kd/ov ižče mesto pot j sika plača ca vsako i bt*ieBStrd>o po 1 Din: ' t« dajanj« aaelova al' J u Šifro pa 6 Din. (5) j Zastopnike proti fiik.4u.mu rn proviziji aprej-m? :akoj zavaroval-niča »A.iker«. Ljubljana, Kralje Petra trg 8. Začetnik-; se vpeljejo. 44302-6 vranu? K J ;itra«. 44340-3 Vaafea poe^da 50 par. j ta da!»n'p oaa*lotwrla nj«? prakse. 44308-1 Mlado služkinjo sprejmem takoj: Ce<=ta T Robno d'>liHW> Štev. 44. 44336-1 Kravarja samskega. pridnega ta poltenega. ki je popolnoma mrožem molie in oskrbovanja goveje iivine. rabimo za takoj. Res zmožni ln zanesljivi naj pošljejo svoje potindbe z nav»dbo »ta-osti in dosedanje za pos.'itve na og'«i-»n: oddelek »Jutra« pod »Krevar«. 44339-1 Gospodično m.'«iSo. prMrao, ia raa gospodinjska dela — t«* dobro kuharico resnega značaja. rJf-em za takoj, ponudbe s aliSco na oglas, oddelek »Juitra« pod »Žanesijiva gospodinja«. 44350-1 Postrežnico za las od U. dop. do 4. pop. spre me Rojinik. Pred škofi/jo 21/m. 443314 Vajenca ki fcne 2 razreda meščanske šole, ter obvlada sl-o- ve-ničioo lin nemščino — e.pre'|m*' takoj Anton Po-ia.r, RuSe. 44337-44 beseda 1 l>io. ta 4a janje aaalova aii ta iifrc 5 Din Dijaki, ki tšfcej-o tastrakoij«, pl* iVajo vsako bosedo 80 pir, ta šifro ali ia <1> janj« naslova 8 Diat (4) Damo ki M poučevala poljščino, iščem za svojo 171etuo hčerko. Stradiner, Zrinj-skega oes-ta 8/L 44331-4 j Oglasi trg tnaAaja p" j 1 Oi® beseda; ta j a-nje na*lo^a ali ta j šifro 5 Din. — Oglasi j toftialnega tnačaja p« • i vsaka beseda 50 par: I I za dajanje naslova al" 1 I za šifro pa 8 Din. 'S") I Leposlovne knjige zlasti »Zvon« ln »Slovan« nap:odaj. — Naatov pove oflaeoi oddelek »Jut.ra«. 43393-8 »Ljubljanski Zvon« nevezan letnik 1904., zelo dobro ohranjen naprodaj za 60 Din Naslon v ogl. oddslkn »Juitra«. 44341-8 Vsaka bf»eda 50 par; sa dajanje naslora ali za šifro p« 8 Din. (2) Tekstilna šivilja (AuMiaherin) perfektna — češka državljanka, i dol g<>! etoo p-akso. iSče me »to. Ponudbe na oglasni •>ddeiek »Jutra« pod šifro »Inozemka«. 44245-2 Pisarniška moč mlajša. Mmostoju« kinjl-govodiinja, iavrstna steno grafinja io fftrojepeka. vešča tudi nemžč>hie, feli službo v pisarni. Pomidbe na o«r'o«nl oddelek Juitra pod »Prvovrstno spričevalo 1934«. 44328-2 Mlada prodajalka ve&ča tudi nemščine, ižče kakršnokoli eluižbo. Gre (radi k otrokom alti kaj elitnega. Cenj. pomidbe prosim na ogiasnii oddelek »Jutra« pod iifro »Poštena«. 14S15-2 Natakarica poštena io zvesta, s far*i -let.nim službovanjem to enoletni« go«podi.nj©ko Solo, iftče službo z januarjem v restavraciji'ali večji goetiiiui. Vsi podatki e dosedanjem službovanju na razpolago. E-na Kos. Go-mrTeko, Savinjska dol;na. 44309-2 Dobra frizerka mlajSa. z znanjem sitnSe-aja, iSče službo v Mariboru ali okolici. — Nasiov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 44336-3 Vsaka beseda 1 Din: j za dajanje naslova ali ' šifre pa 5 Dto. (91 | El. magn. zvočnik Arcophon. 8, i®boren, po cen: naprodaj. Naslov po ve oelasiu oddelek Jutra 441S7-9 uglasi trg. tn*čaja po 1 Dto beseda; ta dajanj« naslova ali ia Hfro 5 Dim. — Oglas-. »oe.ial-n-ega toačaja vsa j ka beseda 50 par; za i iaj»nje oaalova aH za j AVfro pa 3 Din. (7) Traverze v brezhibn-m Atanju. veli kosti: 2 kom 580 X 16. 2 kom. 510 x 15. 6. kom. 450 x 18. 3 kom 420 x 18. 9 kom. 240 X 12, 1 kom. 870 X 14 cm, kup! Peter Setii n«. Radeče. 42814-7 Smučke za odrasle dobro ohranjene kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 44318-7 Smuči 2» 12 let starega kupiirn. Ponudb« s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Smuiči«. 143U1-7 Otroški voziček kupim. Ponudbe s cen« pod mačko »Vo-ziček« na »gU«ni oddelek »Jutra«. «360-7 G. th Rotman: Bili pa ni bil prijatelj vode. S potuhnjenim rezanjem je skrivaj zagrabil pomival nik, nato pa nenadoma vstal in pljusnll redarju vso vod0 v otoraz! UgiajM trg. tnačaja po 1 1 Did beseda; za da janje nasiova ali ta | šifro 5 Din. — Oglasi i •Micialnega t-načaja vsa ■ ka besmia 50 par; ta | dajanj« naalo^a ali z» J iifro p« S Din. (61 ! Različne spalnice jrehove. io smrekove ku hinjske opreme po najnižji ceni dobite edino le pri mizarstvo Albert Cerne, Zg. Šiška — pri remizi. »43-6 Norveško ribje olje najfinejSe. sveže, vedno ▼ zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli. Tyrševa (Dunajska) ceeta štev. 8. «8-6 Vreče za oglje močne — nudi najceneje Ljudevit Sire, Kranj. 44194-6 Plinsko peč po ugodni ceni prodam. Naslov r ogiaenem oddelku »Juitra«. 44193-6 Otroške smučke dobro ohranjene naprodaj v Skrabčevi ulici šte sprejme, ali ji oddam v naj-em. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bolezen«. 44306-16 Mlad trgovec totetigenteii, t večjim premoženjem, deioma t denarju, iS6e primemo dru-žabnioo za odtmp trgovske hiSe. Dopiee na ogl. oddelek »Jutra« pod ftfro »Odlična trgovina«. «W74« Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke — vsako vi6ino vlog. kuptei. Ponudbe na om. oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubljana 73«. 44329-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice, kupim — Ponudi)? na: Ljubljana, poštni predal 231. 44348-16 Visoko dobiSkaoosno, popolnoma vanoo, kratkoročno nato-Ktev kapitala posrediaj« »Komercijalna pisarna« — Lojze Zaje, Plorijanska ulica 10/1. 44338-1« Družabnika k iiredno dobičkanosni kupčiji i S 6 e m. Doprinos 80.000 Din v gotovini ali knjižice, oziroma jam«»tpv>o. Dobiček se »plač« naprej, vloga zavaruje. Ponudbe m oglasni oddelek Jutra pod Sifno »lavamredna pri-tika«. 44263-16 Več vlog Poeojllnace Narodni dom Maribor, prodam proti gotovimi. — Ponudbe na po-družim^o »Jutra« v Mariboru pod »Oor« »uiene, • tan ko lnptoo kg • Di® 8.— nudi Peter Setioa. Radeče 48958 Sf Suhe borovnice bobicel več kg nudi Ivan rurniek, Sevnica St. 88. 44334-33 Dijaške sobe Dijakinjo »prefmem v v#o o«krbo ▼ eenitru mesta. Klavir. Na c'ov por« oclasnri oddelek »Jutra« 44347-22 Vsaka bmeda 1 Din. aa dxjxnj« naslova aH u Iifro pa S Dto. (31) Trisob. stanovanje X* vsemi pritiklinami im • 1. februarjem. Ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Februar«. 44261-20 Trisob. stanovanje veliko, takoj odda Ska-bem«, Mestni »g. «327-31 Dvosob. stanovan»e oddam Cesta t Rožno dolino St. «. 44332-21 Hodna dražba v Slomškovi ulici St. 13, L nadstropje, se danes in prihodnje dni nadaprodaja se moško in žensko perilo, otroško perilo in oblekce-triko, nogavice in rokavice za otroke, dame in gospode, razna tri-kot3ŽE itd Izkoristite priliko za nakup blaga po nizkih cenah za pred-stoječe božične praznike, 131^5 Vsaka tw*r4a 50 par, w dajanj« naslova aii ■a Kfre S Dto. (21-a) Solnčno stanovanje 4—5»obno, i vsemi priti kinami, v sredini mesta iščem • 1. februarjem. — Ponudbe a točnim našlo vom to navedbo cene na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Center«. Ponudbe brez cen« n« pridejo v poštev. 44888-31/a Sobo odda Viaka tosMla 50 par. ■k dajanj« naslova aii ta (Hi* S Dtn (23 Separirano sobo lepo in solnčno, v centra meota oddam 2 osebama. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 44314-23 Sostanovalko sprejmem v gorto sobo. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. «260-23 Sostanovalca sprejmem v lepo to čisto, opremi jemo sobo s posebnim vbodom, elektriko in pranjem perila ta 160 Dto mesečno na Celovški cesti St. 72 — pritličje. 44316-23 Sobo lepo opremljeno, i kopalnico in vbodom e stopnic, 2 osebam« poceni o a d a Markelj, Bi&evj« 5/1 — t* dr. Kancem na TriaSki c. 44313-28 Separirano sobo lepo opremljen« to šolnino, ▼ eentru mesta oddam i ali 2 gospodoma. Na-sVv pore offiaemi oddelek »Jutra«._«316-28 Majhno sobo (kabinet) oddam po niiki ceni. Naslov r oglasnem oddelku »Jutira«. 44012-23 Lepo sobo t 2 posteljama, oddam na Vidcvdaoriti cesti St, l/I. preko dvopiiča. 44^3-23 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo r značno sobo. po nizki ceni. Istotam sprejmem tudi več abonentov FIoTijanpk« ulica št. 19/n. «343-33 Sobo lepo opremljeno, s centralno kurjavo, takoj oddam v centru mesta Naslon v og>lasnem oddelku Jutra. 44336-23 Opremljeno sobico r oentru mesta takoj po-oeoi oddam. Naslov pove oglasni oddel-ek »Jutra«. 441333-23 Dve sobi <*preml!jeni. ta 300. orir. 400 Din, evemt. tudi e hrano oddam boljftima go-sipodoma. K omfort na raz polago. Naslor r o^las. oddelku »Jutra«. «352-23 Sobo v centru opremljeno — c posebni® vhodom, oddam dvema gospodoma. Naslov r ogl. iddelku »Jutra«. 44339-23 Opremljeno sobo t električni« ra-z»vet" ja to. oddam takoj gospodu za V50 Dio na Vrtači — Bleiwetoova cesta St. 8/11 44354-23 Glasbila Diven sneg v Bohinju Prvovrsten teren za smu čanje, krasen oddih nu-1 bot«' Triglav, Bohinjska Bistrica. Penrija 85—50 Din. Snega nad *lt metra r dolini. 43075 18 I VsH-ka beseda < Uiti. ( aa dajanj« naslova ali ; ta šifro oa S Din (27 ; Dober man rčair pes, se je zatekel. Kdor ga privede lastniku, dofei pnimemo nagrado — Nes'lov v oglasnem oddelku »Juitra«. «337-27 Vsaka »esMla I Din. I ta dajan)« naoiora aii I za šifro pa B Dto. (261 Kratek klavir t lepiim gasom, za 9400 Din naprezaj v Cerkveni ulici štev. 31, vrata 18. 4429?-26 Kam pa,kam ? Vsaka beseda 1 Du. ta dajanje naslora ali m Šifro pa 5 Dia (18) Smučarji! V Kamini gorici dobe smučarji prijetno zavetišče r pensionu »Jelovca«. z vedno toplimi sobami to dobro hrano po zmerni ik cenah. 44320-18 I Vsaka bese.i« 1 Dm j ta dajanje naslora al" | ta iifro na * Din '29 j Pisalni stroj Adler. skoraj nov, poceni proda Me teli6. Gradišče it. 8b/IH. «247-29 v »a k i, Oese^la 1 Dm ca dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din '32 Sodna dražba sledečih predmetov: 2 lepi kredenci. stojalo za overiice, veifei preproga (teoih), jedilna miza, prt, 6 lepit tapecicanih stolov to Se dru-gega pohišu-a. ae vrši dne 14. decembra r Maribora, 2ilskega nI. 9 Initeres-eoite »e opozarja na toredao nizke ceoel 44304-32 Zdravstvo Vsdko »Mrtj i Din. « lajanje naslora ali u šifro na 5 Din '40> Slabotni moški Ne g.ede na vzrok slabosti, staros-ti in druge neprliike, se Vam takoj povrnejo normalne moške siie Nika-kih pt'al. tablet to drugih notranjih sredstev! Specialne prospekt* pošiljamo diskretno v zaprti kuverti, brez zunanjega napisa — proti pošiljatvi 5 Din ▼ znamkah. »Salus«. Zagreb, S/Jo. Savska 10. 802-40 Razno Vsaka besed* 1 Dui ta dajanj« naalor« alt ta Šifro pa 5 Dto. (37 Drva in premog pri IV. SCHlBn Dolenjska cesta Pele* i št 2951 Vss, kar želite, lobite v »Jutrovem« nftiem oglasntku. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi 8 pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej prt MARINKOV. SREMSKI KARLOVCI NajizvrstnejSe zdravilno vino z Fruške gora Vsako lajša Elektromotor, mlin za mletje kave, najdovr SenejSe tipe, za trgovine to kavarne. — Zahtevajte ponudbo. Oroslav Jezer S»k. Ljubljana Vn, "a •i laka 5. 44.