Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. $ $ Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-Žujejo. _ _ _ __*.»«. ■ S». DNEVNIK UpravniStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno . . .K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 69. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 27. marca 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. - Glauni zbor flarod. stranke se vrši na Cvetno nedeljo, dne 4. aprila ob (I. uri dopoldne v celjskem „Narodnem domu". Na dnevnem redu so deželnozborske volitve. Stranka stoji pred resno odločitvijo, zato pozivamo nujno svoje somišljenike, da pridejo v velikem številu v Celje. Agitii-ajfte za udeležbo! i Volitve v deželni zbor in klerikalno hinavstvo. Kar so storili mariborski klerikalni politiki preteklo sredo, je tako hinavska postolovščina, da je je zmožen le vseskozi izprijen človek. Utemeljitev, zakaj hoče Kmečka zveza vseh 13 poslanskih mest r dež. zboru v Gradcu, je toli brezsramna, da se vsak pošten Slovenec zgraža nad isto. Ne oziraje se na postopanje narodne stranke, ki še ni sklenjena stvar, je nnjno potrebno, da naš narod izve vso resnico o razbitih pogajanjih za mirne volitve. V štajerskem dež. zboru imamo Slovenci izmed 87 poslancev le 13, dočim bi nam šla po prebivalstvu in davčni moči dobra tretjina, torej okoli 30 poslancev. Nemška večina deželnega zbora je Slovencem zmiraj do skrajnosti krivična. K temu pride dejstvo, da so se preteklo jesen razmere med Nemci in Slovenci vsled znanih napadov v Ptuju in Celju zelo poostrile. Da bi Slovenci mogli kljub temn častno bojevati boj za svoj obstanek, bilo je treba vsaj v obrambo narodnih pravic doseči nek sporazum med slovenskimi strankami glede volitev v dež. zbor. To samoobsebi umevno misel so povdarjali tudi štajerski deželni poslanci, izmed kterih sta bila v prejšnjem zasedanju le 2 pristna duhovniška izvoljenca. Glavni zbor narodne stranke, ki je morala sama bojevati boj zoper nemške naskoke preteklo jesen, je z ozirom na narodni položaj sklenil dne 8. nov. 1908 soglasno, naj se vse stori, da se volitve v deželni zbor izvrše mirno. Dobro nam je sicer bilo znano, da je voditelj klerikalne stranke malo dnij poprej zavzel na občnem zboru kmečke zveze sramotno stališče, ki mu je večen sramoten pečat hinavstva in lažnjivosti. Znano nam je bilo, da je dr. Korošec o dogovoru z drugimi slovenskimi strankami izdal takrat moža nedostojno geslo, češ, p o-gajajmo se z liberalci, stavili bomo pogoje, kterih ne bodo mogli sprejeti, vsled česar jih bomo obdolžili, da so oni rušili slogo. Slovesno izjavljamo, da je dr. Korošec bistveno če ne dobesedno res tako govoril. Akoravno nam je bila ta nepoštenost dr. Korošca in ožjih somišljenikov znana, smo se premagali in le z ozirom na narodni položaj sklenili soglasno, poskusiti vendar doseči sporazum. Zelo važno je za presojanje klerikalnega postopanja, da je preteklo jesen prišel odbornik Kmečke zveze in bivši deželni poslanec sam v Celje na pogovor zaradi kompromisa. Dotični gospod je odločno poudarjal, da bi smatral za neizmerno škodo za štajerske Slovence, ako bi ne prišli v deželni zbor več prejšnji izkušeni poslanci dr. Jurtela, dr. Ploj in dr. Hra-šovec, ki imajo v Gradcu edini poleg odbornika Robiča velik vpliv. Takrat je omenjeni odbornik Kmečke zveze, o čegar poštenih namenih smo prepričani, vzel kot primerno podlago za kompromis na znanje, da bi se narodna stranka zadovoljila s samimi 4 mandati (izmed 13), dočim bi prepustila relativno večino 6 mandatov in deželno odborniško mesto klerikalcem. Ker stoje dr. Jurtela, dr. Ploj in dr. Hrašovec odločno izven narodne stranke, ustanovili so si pozneje celo posebno konservativno, torej klerikalno stranko, mora priznati vsakdo, da je narodna stranka izkazala nepričakovano zmernost in narodno požrtvovalnost, ako bi se zadovoljila kot napredna stranka s 4 izmed 13 mandatov. Toda poglejmo si daljnje postopanje. Izvrševalni odbor je naznanil z dopisom 9. novembra 1908. 1. Kmečki zvezi svoj sklep, da je pripravljen pogajati se ž njo in z drugimi političnimi činitelji zaradi kompromisa o volitvah. Za premišljeno izzivljivost mariborskih duhovnikov je značilno, da Kmečka zveza na dopis nar. stranke od 8. novembra 1908 do srede januarja 1909, torej dober četrt leta ni dala odgovora, kar bi bil zahteval najpri-mitivnejši čut za družabno dostojnost. Vkìjub temu je izvrševalni-odbor narodne stranke vstrajal na spravljivem stališču in je vposlal 16. januarja 1909 Kmečki zvezi nov poziv zaradi odgovora o volitvah ter prepustil klerikalcem določitev časa in kraja sestanka. Šele 11. sušca 1909, torej skoro čez pol leta je našel dr. Korošec čas o tako velevažni zadevi dati odgovor s tem, da je povabil zastopnike narodne stranke na pogovor, ne v kak nevtralen prostor, ampak v uredništvo „Slov. Gospodarja.'1 Mi nismo izvajali iz teh preračunanih žalitev posledic, tudi ne iz nesramne pisave Klerikalnih listov o kompromisu. Na sestanku 15. t. m. v Mariboru, ki bi imel vendar čez dobo pol leta odkriti namene in načrte klerikalcev, pa klerikalni zastopniki niti najmanj niso izrazili, kako si predstavljajo kompromis in ali so sploh pooblaščeni in voljni skleniti dogovor. Kljub temu so odposlanci narodne stranke označili svoje stališče v podrobnostih in izjavili, da so pripravljeni priznati kot primerno podlago načrt zastopan od odbornika kmečke zveze od lanske jeseni, vsled ktere bi naj imela narodna stranka najmanj izmed 13 mandatov 4. Narodna stranka je šla v svoji miroljubnosti tako daleč, da je sicer izrazila prepričanje, da je v narodnem ozirn pravilno, če se določi nekaj poslanskih mest izven strank stoječim prejšnjim poslancem. Izjavili smo pa obenem, da tozadevne sklepe in pogajanja prepustimo odločitvi klerikalcev in konservativcev, ki tvorijo itak le odlomke ene stranke. Mi torej nismo storili nikakih pogojev, vsled kterih bi se obe frakciji klerikalne stranke, ki bi imeli izmed 13 mandatov 9, torej naddvetretjinsko večino, naj ne zedinili tudi po organizaciji. Laž je torej, če sklep zaupnikov kmečke zveze trdi, da smo stavili pretirane zahteve, laž je, da nismo prepustili klerikalcem bodisi samim ali v zvezi s konservativnimi klerikalci absolutne večine. Da izkažemo svojo popolno razumevanje slovenskih interesov, smo predlagali, naj se določi skupen sestanek tudi s konservativci. Šli smo drugikrat v Maribor 20. t. m., misleč, da se doseže ključ za mirne volitve, misleč, da dr. Korošec vendar ni na stališču pretekle jeseni, da nas bode namreč s pogajanji le poniževal in za norce imel. Da je pa to storil, je pokazal s tem, da tudi pri tem sestanku kmečka zveza ni niti najmanj zavzela stališča in se niti najmanj ne izrazila, LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 4i Češki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. „Steklo — steklo, da je dragoceno?" se je začudil gost. „Da si nabavljajo steklena okna pri nas bogataši? Moj bog, kaj pa dajejo drugi v okna?" „Po tvojih besedah sodim, da si bil nekje v daljnih krajih, kjer je steklo cenejše in so zato steklena okna v navadi. Pri nas in v sosednjih krajih pa nisi opazil do nedavnih časov ničesar drugega, kakor kožice in mre-nice, pergament, platno ali raševino in sedaj dobiš le redko okna iz dragih steklenih koleščkov. Jaz sicer nisem velik bogataš, vendar mi je ta dragocenost tako ugajala, da mi ni bilo žal izdati lep del svojega imetja za steklena okna v sobi." Gospod Brouček je sklenil, da se ne bode naprej nič več čudil; zato je le zmajal z glavo in je rekel: „Kaj pa pomagajo v oknu neprozorne kožice in mrenice. Saj za temi slepimi črepinjami težko razločiš, kaj se godi na ulici." „Ako hočem to razločno videti, odprem okno" je odgovoril Domšik in je to res storil. Gost je bil nemalo presenečen nad prizorom, ki se mu je nudil pri odprtem oknu. Zagledal je pod seboj Staromestni trg z onimi čudnimi hišami, ki jih je ogledoval že zarana; toda sedaj je bil obširni prostor med temi čudnimi hišami ves napolnjen z gostimi gručami ljudij, večinoma oboroženih; njih različne obleke so se zlivale v tako mešanico živih barv, da je skoro bodlo v oči. V zmesi živo-pisanih halj in raznovrstnih klobukov in čepic so se bliskale na solncu tudi okrogle čelade, oklepi, žičasta in luski-nasta glasbena orodja, poslikani ščiti, kakor tudi neštevilno orožje: ročniki mečev, sekir, kovani samostreli, kavi j i okovanih čepov, ostrine težkih buzdo- vanov. Nad glavami pa je molela v zrak množica dolgih sulic, in tupatam so vihrale pestre in črne zastave z rdečim kelihom. Na mestu, kjer je bilo videti sredi trume črne plašče in bela knežja ogrinjala, je stala v višini na tenkem, dolgem drogu lesketajoča se tarča, obdana okoli in okoli z bleste-čimi, trakastimi roglji, da je bila podobna solnčnici. In to živo morje se je valovilo in se vrtelo, šumelo in bucalo: stoglasni krik se je mešal z zven-čanjem orožja in s hrupom korakov v zamolkel šunder, iz katerega se je izvil zdajpazdaj kak oster ali grmeč glas. Gostu se je vsled tega skoro vrtelo v glavi in pred očmi se mu je delala megla. „Glej, naše vojaštvo", je govoril gospodar hiše in je kazal nekako ošabno doli, „oboroženo praško meščanstvo in pomožno kmečko ljudstvo. V resnici pa je to le del naše vojske, ostanek je po ulicah, pri vratih in na mestnem obzidju in Žižka stoji s Taboriti na Vitkovi gori, da bi se ne mogel tam usidrati Sigmund in obko- liti cele Prage, že od treh strani oblegane od križarske vojske in od kraljevskih posadk na Praškem gradu in na Višegradu. Reci sedaj, ali izgleda to ljudstvo tako, kot da bi se balo njegovih trum?" Gost je moral na tihem pripoznati, da ti ljudje tam doli ne izgledajo kakor bojazljivci, da, priznal je tudi tiho, da ima pred njimi — vsaj on — korenit respekt. Vendar pa je dodal v mislih, da bi mogli s svojo divjo, revolucionarno podobo in s tem odurnim orožjem pač zastrašiti civilista, nikdar pa ne redne vojske. Le počakajmo, ko se za-bliščijo proti njim bodala in se obrnejo topovi, potem bomo videli kaj napravijo s to staro, železno šaro, s temi bedastimi kopji in kmečkimi cepi! Saj vidiš na prvi pogled, da je to vsakovrstna sodrga, ki nima najbrže niti pojma o disciplini in o vojaških zadevah. Niti trije ne stojijo tam v vrsti vsak maha z rokami kakor se mu ljubi in napenja makari trebuh namesto prs. (Dalje prih.) ali «matra naše predloge kot sprejemljive ali pretirane ali spremembe potrebne. s Nesramna laž je torej, da se j» ugovarjalo zoper eventnelno absolutno večino kmečke zveze nad narodno stranko in konzervativno stranko. Zastopniki kmečke zveze: te zahteve niti predložili niso. Iz vsega tega je razvidna ogromna iažnjivost sklepa kmečke zveze z dne 24. t. m., češ, da se dogovor zato ni dosegel, ker mi nismo ponudili pogojev za trajno slogo tndi na gospodarskem polju. Če sploh niso marali spuščati se v razmotrivanja o kakem koli konkretnem vprašanju, kako so mogli pričakovati ponudbo pogojev za trajno slogo? Mar misli dr. Korošec, da je kak Aehrenthal, pred kterim naj bi Srbija, če hoče živeti, za večne čase položila orožje ? Če je dr. Korošec razumel pod pogoji trajne sloge, da se ves narod in tudi naša organizacija njegovi politični nezrelosti in hinavščini podvrže in pred klerikalci kapitulira: potem je moral vedeti, da to ni kompromisno pogajanje ampak poniževanje njegovi stranki v seji jednakovrednih političnih činiteljev, ktero poniževanje mu ne bode pri slovenskem narodu nikdar pridobilo spoštovanja. Da naši slovenski javnosti ničesar ne prikrijemo, povdarjamo še, da je zastopnik narodne stranke na zadevno le negotovo opombo dr. Korošca izrecno izjavil, da smatra skupno organizacijo vsega štajerskega slovenskega zadružništva po češkem vzoru kot predmet, o kterem bi se dalo razpravljati, četudi ne v dobi kratkega pogovora o volitvah. Nesramna laž je torej slednjič, da narodna stranka ni ponudila pogojev za trajno skupno dolo na gospodarskem polju. Slovenski narod, ti pa na podlagi teh stvarnih podatkov presojaj postopanje mariborske duhovščine in njenih posvetnih sužnjev. XI-VIH. plačilni razred državnih uradnikov in učiteljstvo.* V predzadnji štev. 1. 1. je v „Slov. Narodu" pisal dr. K. T., da, je zahteva učiteljstva po enakih plačah, kakor jih imajo državni Uradüiki* XI. Vili, plačilnega razreda pretirana, a.b s o 1 nt n o neizvedljiva ker učiteljstvo nima vseučili&kie izobrazbe. Tega očitanja učiteljstvo ni moglo mirno vtakniti v žep in takoj po novem letu sem poslal „Narodnemu Dnevniku" vso razpravo XI.—VIII. plačilni razred in učiteljstvo s prošnjo, da jo priobči. Sjiis je že s tem, dà ga je uredništvo vsled pomanjkanja prostora moralo odložiti za skoro dva mesca, izgubil kot polemičen spis aktuel-nost. Na drugi strani pa ga je uredništvi) žal moralo priobčevati v dolgih presledkih iri kratkih odstavkih, da dobi res čitatej lahko vtis, kakor bi bil jaz hotel dragim stanovom zavidati večje dohodke. v Ko bi bila razprava priobčena vsaj v zaporedoma priobčenih štev., bi utis gotovo ne bil tak, kajti dobro se spominjam, da nekje v svoji razpravi odločno povdarjam. da se učiteljstvo nikakor ne bori zoper druge stanove, da jim privošči njih boljšo gmotno pozicijo, temveč da se učiteljstvo bori le zoper krivico, ki jo dela človeška družba enemu svojemu stanu in da ni slučaj, da * V smisla naše svoječasme obljube podajamo g. A. P. še zakljuCno besedo glede njegovih Člankov, Uredništvo. ;e ta prezirani in zatirani s t a n baš učitel j s t vo* tem več i e to dobro premišljen jsistem politike gotovih krogov, ki jočejo zaprepiti, da bi se ljudstvo, masa naroda pov-spela na višjo stopnjo pro-s v e t e. Boriti se zoper ta krivični sistem pa ni dolžnost le zatiranega učiteljstva, temveč je sveta dolžnost vseh naprednih in za povzdigo izobrazbe ljudstva, mase naroda vnetih crogov. Tako bi se moral smatrati boj učiteljstva po izboljšanju njegovega žalostnega gmotnega stanja, žal pa, da ga večina človeške družbe smatra le za špecijelni učiteljski stanovski boj. Povdarjam: to ni le naš stanovski boj, temveč to je v polni meri družaben boj, boj napredka z reakcijo. Največjo iorist od zmage bo vendar imelo v prvi vrsti ljudstvo, če se učiteljstvo materijelno postavi na isto stopnjo, ki mu gre po božjih in človeških pravicah, ker z učitelj st vom se kvalitativno zboljša tudi šolstvo in to bo trajen blagor za ljudstvo, za maso naroda. Osebe učiteljstva, ki bodo deležne tistih par kronic zboljšanja plače, ne pridejo toliko v poštev, kakor pa odprava socijalne krivice sploh. Da pa se vidi krivica, ki se godi učiteljstva, je potrebno, da se primerjajo njegove razmere z razmerami drugih stanov. In to primerjanje še pač ni nepošteno orožje ter se s tem ne vlači drugih stanoV v blato. Vaše predbacivanje, s. J. K, bi mi kazalo, da moje razprave niste niti pazno prebrali, ko bi ne valil krivde baš na neredno priobčevanje, ker ni celotnega utiša. Kakor sem že omenil, je moja razprava odgovor na trditev dr. K. T., da je zahteva učiteljstva po enakih plačah, kakor jih imajo uradniki XI.—VIII. Čin. reda, pretirana, ker učiteljstvo nima vseuči-liške izobrazbe. Kaj je bolj naravno, kakor da sem navečel dejstvo, da je del državnih uradnikov tudi nima, čeprav ima plačo, XI. — VIII. Čin. razreda! In če. sem navedel dejstvo, da kmetski; fant z ljudskošolsko izobrazbo, ki je izstopivši iz ljudske šole bii morebiti; hlapec ali drvar, preden je šel k vojakom, ki - se : t o r e j ni n i t i n a sredn j ih, ni ti n a visokih šolah i z o b r a ž e v a 1, lahko (m o g o č e ! ) postane državni uradnik š plačo XI.— VIII. čin, razreda, ali sem se s tem res poslužil nepoštenega orožja, ali sem res vlačil druge stanove v blato?! Saj je končno hlapec ali drvar tudi — človek! Sicer pa s tem nikakor nisem trdil, da je bil vsak certifikatist prej hlapec. ' Preporna točka je vendar Vse-učiliška izobrazba t. j. obisk in absolviranje univerze in ker je možno postati državni uradnik s plačo XI.—VIII. čin. reda brez vseu čil i šk e izobrazbe, je trditev dr. K. T., da je zahteva učiteljstva po enakih plačah pretirana, ker učiteljstvo nima vseučiliške izobrazbe — popolnoma neosnovana. In to se je hotelo dokazati! Učiteljstvo pa s svojo izobrazbo v obče nikakor ne zaostaja za izobrazbo certifikatistov. Učitelj lahko postane uradnik, certifikatist pa ne učitelj. Čudno se torej sliši predbacivanje, da mlad učitelj niti pojma nima o praktičnih vednostih moža, ki je služil 3 leta vojake, 12 let pa orožnike. Imajo pač še neučiteljski stanovi predsodek, da so sploh bolj izobraženi, ker so v nekaterih strokah bolj izvežbani; ne pomisli se pa, da ima učitelj poleg vsestranske splošne izobrazbe tudi svojo stanovsko strokovno izobrazbo (pedagogiko, metodiko i. dr.), o kateri pa drugi — da rabim Vaše besede g. J. K. — nimajo pojma. Da tudi učiteljska izobrazba ni kar tako, je dokaz, da mora, če ima tudi vseuči-lišKo izobrazbo, napraviti še strogo izkušnjo špecijelno za učiteljsko usposobljenost, kdor hoče postati učitelj. In če je kateri certifikatist pri enostranski praktiški vedi ali uradniški stroki tudi dosegel boljši uspeh kakor kak maturant z učiteljišča ali gimnazije, kakor trdite, g. J. K., še s tem pač ni dokazano, da ima isto vsestransko vednost. Računi se pa certifikatistu službena doba od vstopa k vojakom, ko še nikakor ni bil usposobljen za uradniški poklic.. Dijak pa nima nobene plače, narobe: študiranje stane razen duševnega truda ogromnih denarnih žrtev. Orožnikom se štejejo tri koledaiska leta za štiri službena leta, kar je sicer popolnoma prav, ker imajo res naporno službo. Krivica pa je, da se učiteljem na Štajerskem dozdaj provizorična leta čisto nič ne štejejo, definitivna poduči-teljska pa glede kvinkvenij le za tretjino, t. j. tri koledarska leta za eno službeno leto. In še to ne; 35 mesecev se n. pr. ne šteje za eno leto, temveč za 11 mesecev!!! Če trdite, da si certifikatist pridobi le po fizičnem in duševnem naporu uradniško mesto, Vam tega ne odrekam, a Študiranje, t. j. šolanje tudi ni šala! Ali Vam ni znano, koliko dijakov pade, ker duševno ne zmorejo učenja in koliko iih zboli in celo po-mrje, ker fizične moči podležejo ? Da sem pasel svinje in krave v mladosti, me ni sram, še škof Slomšek je bil pastir, a med pašo in med maturo jé b i 1 ^ precej let samega vestnega učenja. In tudi kot učitelj se moram še vedno nadalje izobraževati, ker baš učiteljski poklic se ne da izvrševati po kaki birokra-tiški Šabloni, ker ima opraviti z živim materijalom, s katerim je treba individualno, psihičnim zakonom umerjeno postopati. Učiteljstvo ne zavida nobenemu stanu in tudi uradnikom certifikatistom ne njih gmotnega in socialnega stanja, privoščite pa drugi tudi nam, kar nam gre pO vsej pravici. Žalostna resnica pa je, da se nekateri čutijo vzvišene nad učitelji, posebno radi tega, ker imajo večje dohodke in boljše socijalno stališče kot uboga učiteljska para. Toda upajmo, da zmaga prepričanje, da boj učiteljstva po zboljšanju gmotnega stanja ni le učiteljski stanovski boj, temveč socijalni boj napredka z reakcijo; npajmo, da izginejo različni predsodki o učiteljstvu in da se združijo vsi napredno misleči z učiteljstvom v močno falango za ljudsko izobrazbo, za napredek naroda! A. P. Dopisi. o Vojska in hranilne vloge v posojilnicah. Pod tem naslovom piše „Straža" med drugim sledeče: „Strah pred vojsko in zlobni agitatorji so razširili ponekod mnenje, da bo v slučaju vojske ugrabila država hranilne vloge v posojilnicah. Taki agenti so ljudi f a r -bàli itd. Te goljufe ima sodnija že pod ključem itd." V istem članku pa piše, da se poslužimo besed „Straže" nek zlobni in ne neznani agitator, katerega „Straža" ne imenuje še goljufa in ki žal še ni zaprt, kar zasluži, naprej tako-le: „Pri tej priliki se lahko opozori na to, kako se najlažje in najboljše prenese hranjen denar iz ene posojilnice v drugo. Najboljše je, da se stara hranilna knjižica prinese v novo posojilnico. Ta nova posojilnica vzdigne potem s hranilno knjižico denar v stari posojilnici tako, da se ne izgubi nič obresti. Nova posojilnica izda potem vlagatelju novo hranilno knjižico, kjer je zapisan denar z obrestmi vred kot hranilna vloga. Če pa vlagatelj sam vzdigne denar pri stari posojilnici in prinese denar v novo posojilnico, izgubi obresti za en mesec in ima še nepotreben pot k stari posojilnici." Nam so časi prèresni, da bi se dalje bavili z agentom „Stražinih" klerikalnih posojilnic. Samo en praktičenr slučaj navedemo, kako se ta zlobna far bari j a pravilno čita. Pravilno se pravi v članku tako-le: „Ti stranka, ona stara hranilnica in posojilnica v X., ki deluje že 30 let, ki ima pol mi-ljona rezervnega zaklada, pol miljona vreden in nezadolžen Narodni dom in razna neobremenjena posestva, je sedaj zato naenkrat za nič, ker imajo, duhovniki tam šele nekaj mesecev staro strankarsko posojilnico. Ker tej novi posojilnici, ki nima ničesar druzega kakor dolgove, primanjkuje dela in denarja, zaupajte jej svoje, sedaj sicer varno naložene prihranke. Garancije Vam sicer pri tej novi mladi posojilnici, ki nima niti vinarja rezervnega fonda, ne moremo dati nobene, pa bode menda že Bog dal, dà bo vse praVt?" Če je taka pisava primerna V sedanjih burnih časih, ko je ljudstvo dovolj zbegano, četudi popolnoma po nepotrebnem, po tujih agitatorjih in zlobnih goljufih, naj sodi objektivna javnost. Nimamo mandata ščititi katerikoli denarni zavod in tudi ne povoda zaradi katerega se razburjati Toliko pa se nam je zdelo potrebno pribiti na znanje oni javnosti, ki ni tako srečna, da bi dobivala pred oči duševne proizvode Stražinih kapacitet, agitatorjev in farbarjev. Rečemo pa: Caveant consules, kajti če se ost obrne, bode držal krajši konec v roki kdo drag! Ne igrajte se z ognjem, če Vam je še kaj sveto na zemlji in ako se Vam vsaj deloma smili ubogo ljudstvo, * ki utegne trpeti škodo edino zaradi Vaše krivde in nepremišljenosti. Bojujte pošten boj, če že istega vedno in povsod imeti morate ter poslužujte se poštenih sredstev, če ste možje. Za nas je stvar začasno končana, če pa „Straža" v tem oziru ne bode mirovala, bodemo vedeli napeti take strune, katerih pesem njej, pa morda tudi raznim goljufom, ki ljudstvo po svetu farbajo in katerih še hi dosegla roka pravice, ne bode menda kar tako ljuba! Dnevna kronika. o Nemška šola v. Stražovu na Šumavi nima . že 3 * leta nobenega učenca. Dežela pa plačuje še vedno učitelje! o Orožnik, ki je asistiral pri aretaciji Karla : Havlička Borovskega v noči dne 16. decembra 1851 še živi. Je to prejšnji nemškobrodski orožnik Ivan Krejči, rojen 1. 1829. Živi sedaj v pokoju pri Strakonicah in ima malo trafiko. < P o Kaj vse ni greh ! „Pravo lida" poroča, da je katebet na nemški ljudski šoli v- Č. Budjejovicah pri pouku v šoli minule dni rekel otrokom, ki so med seboj češki govorili: Češki govoriti na nemški šoli je greh proti Bogu! , -,..... o Skupščina „Matiee Hrvatske" se je vršila, kakor smo včeraj kratko poročali, 24. t. m. „Slov. Matico" sta zastopala preds. dr. Ilešič in tajnik Podkrajšek, V svoji zahvali za pozdrav je dr. Ilešič povdarjal, da želi hrvatskemu narodu notranji moralni red in notranjo veličino. Zahvalil je predsednika dr. Gjuro Arnolda, da je pod njegovim predsedstvom prišlo do vzajemnega dela med Slov. in Hrv. Mat. — Pri volitvi odbora je bil hud boj, ker so Frankovci hoteli dobiti Matico v svoje roke. Pa so grdo propadli »svojimi kandidati. Za predsednika je izvoljen prof. dr. Oton Kučera. o 28.000 izseljencev je prišlo pretekli teden v Ameriko. o „Trgovinski glasnik", nov trgovski list, prično izdajati v Zagreba. o Katoliški Schulverein je imel 25. t. m. 23. občni zbor na Dunaju. Sprejela se je rezolucija zoper svobodno šolo. .'jNesreča na železnici. Vlak, ki se je-peljal 25. t, m. pd Reke v Karlova«, se je pri Josipdolu pretrgal na dvoje. 12 vozov je razdjanih. 6 oseb je mrtvih, mnogo težko in lahko ranjenih. , o Od železnic. Južna železnica je imela od 10. do 20. t. m. 3,488.465 kron dohodkov, torej za K 133.787 manj nego lani. — Drž. železnica je imela od 10. do 20. trn. K 1.868.877 dohodkov, za 21.345 K več nego lani v istem časa. . o Porotna obravnava proti Sje-činjskemu, morilcu grofa Potockega, se vrši še v tekoči sezoni pred lvovsko poroto, ker je najvišje sodišče odklonilo prošnjo S., naj bi se delegiralo kako izvengališko sodišče. " o Kmetski nemiri na Rumun-skemt „Adeverul" poroča, da so na Bumunskem zopet izbruhnili nemiri med kmeti. Vlada je odredila obsežne vojaške priprave. o Starka francoskih postnih nradnikov grozi vsak čas se ponoviti. Vlada hoče namreč kaznovati nekatere uradnike radi nekih v času minole stavke izdanih lepakov zoper državnega podtajnika Simyana. Stavkovni odbor poštnih uradnikov je sklenil, da se v tem slučaju proglasi generalna stavka. o Napredek zdravniške vede. Ravnatelju vseučiliščne očesne klinike v Berolinu dr. Greeffu se je posrečilo najti povzročitelja egiptovske očesne bolezni. Politična kronika. d lz parlamenta, predlogi: Posi. Masaryk stavi predlog, naj bi se npe-ljal na vseh ljudskih in srednjih šolah dan miru ter naj bi se na teh šolah ukrenile potrebne pedagogične odredbe za gojitev mirovne misli. — Posi. Choc (češ. rad.) vpraša predsednika, ali mu je znano, da Špekulantje podražujejo moko in vsa najpotrebnejša živila ter pravi, da bi bilo skrajno potrebno, da se vstvari zakon proti kar-telom. Posi. Resel (soc. dem.) stavi na trgovinskega ministra zaradi po* draževanja najpotrebnejših živil to le interpelacijo: „Je li gosp. minister naklonjen dati političnim oblastvom nalog, poslužiti se pravice, ki jim jo daje § 51 obrtnega reda glede odločitve maksimalnih (najvišjih) cen v drobni prodaji onega blaga, ki tvorijo najnujnejše potrebščine vsakdanjega življenja?" To je že skrajna potreba, kajti špekulantje že brezvestno izkoriščajo sedanjo nesigurnost vna-njega položaja ter s tem delajo po nepotrebnem draginjo v deželi. — Posi. Neumann (soc. dem.) je interpeliral domobranskega ministra in ministra notr. rečij ali hočeta potrebno ukreniti, da se v bodoče ne bo več branilo starišem, ženam, otrokom in sploh svojeem, poslavljati se od svojih na jug odhajajočih sorodnikov, kakor se je to godilo na matzleinsdorfski postaji na Dunaju. Posi. Choc (češ. rad.; je interpeliral, ali je kaj resnice na govorici, da je bil nemški cesar minol> teden na Dunaju. b Iz parlamenta. V seji dne 26. t. m. so bili sprejeti §§ 1. do 47. zakona o kužnih boleznih med živino z ono premeno, katero so Rusini predlagali, vsi drugi predlogi so bili odklonjeni. Razprava o drugem delu tega zakona se nadaljuje. Na dnevni red je prišel tudi pooblastilni zakon. Spregovoril je trgovinski minister o najbližjih ciljih vnanje politike ter je zatrjeval, da si bode vedno prizadeval delati jasno trgovinsko politiko in bo zato vselej svoje predloge dal zbornici takoj na znanje, da bode lahko vsaka stranka zavzela stališče temu nasproti. Proti koncu seje so soc. demokratje stavili ta-le nujni predlog: Vlada se poziva, naj upotrebi ves svoj vpliv na skupno vlado, da jo nakloni k temu, da bode svoja prizadevanja za vzdrževanje miru energično in vstrajno nadaljevala. — Stranke spočetka niso vedele, kako naj bi se postavile temu predlogu nasproti, pa kmalu je bilo doseženo sporazumljenje, da se bo na konec seje o tem razpravljalo in da bode ob tej priliki tudi ministerski predsednik spregovoril o vnanjem položaju. b Ogrski parlament je sprejel zakon o zvišanju kongrue. Minister za bogočastje Àpponyi je izjavil raznim govornikom nemadžarskih narodnosti v odgovor, da on ne bode trpel, da bi se v raznih narodnih cerkvah gojile madžarski državni ideji neprijazne struje. Dal je tudi na znanje, da je zakon o autonomiii katoličanov že gotov. Vlada namerava to vprašanje čim prej rešiti. Madžarizacija v cerkvi se bode poostrila. Dogodki v Srbiji. o Splošno streznenje v Belemgradu. Kar čez noč je prebivalstvo prestolnice premenilo svoje mišljenje in čuv-stvovanje. Na to je vplivala že odpoved prestolonaslednika sama na sebi, a še mnogo bolj pa vest. da Rusija brez pridržka priznava aneksijo Bosne in Hercegovine in da pušča Srbijo z nje nadami in zahtevami osamljeno. Vse je takoj sprevidelo, da je Srbija prepuščena A. O. na milost in nemilost, da so državne kancelije in ministeri-jalna politika mogočnejša nego so čuv-stvovanja narodov, želje in težnje strank in struj. To spoznanje je prišlo čez noč, prejšnja razburjenost se je naenkrat umaknila treznosti, Belgrad nosi danes navadno lice mirnega mesta, kjer nikdo ne misli na nič drugega nego na svoje vsakdanje delo. Vsi listi prav trezno presojajo dogodke in posebno odstop prestolonaslednika, samo „Politika" in „Mali Žurnal" ga branita, vsi drugi priznavajo, da je sreča za deželo, da je storil ta korak. V skupštini. Mladorad. Markovič je interpeliral min. predsednika, koliko je resnice na poročilih v listih o smrti prestolona-slednikovega sluge Kolakoviča. Min. preds. je odgovoril, da listi sploh pretiravajo in delajo škandal, mesto da bi pisali resnično in dostojno. Vladni list bo uatanko in nepristransko opisal vse, kar se tiče tega dogodka. Markovič vzame ta odgovor na znanje, stavi pa interpelacijo, ali je res prestolonaslednik pismeno resigniral na svoje prestolonasledniške pravice. Min. pred. odgovori, da je v resn.ci dobil od prestolonaslednika pismeno capoved, da se je o tem že v min. svetu razpravljalo in tudi kralja, ki je v tem vprašanju edin kompetenten, o tem obvestilo. Tudi ta odgovor vzame interpe-lant na znanje. Kralj ne ve, kaj bi storil? Kralj Peter si že zopet ne ve več pomagati. Ker bi bilo treba sklicati veliko skupštino, katera je po ustavi opravičena sprejeti ali odkloniti podobne odpovedi, kakršna je resigna-cija princa Jurja, in bi bilo torej treba sedanjo navadno skapštino razpustiti in razpisati nove volitve, se je tega ustrašil, ker se boji, da bi bile volitve v sedanji dobi nevarna stvar. Kralj si zato baje prizadeva prestolonaslednika pregovoriti, naj svojo odpoved prekliče in vstraja na svojem mestu. Nadejati se je pa, da bodo resni politiki srbski in pravi prijatelji Srbije drugod kralja prepričali, da je najbolje, da prestolonaslednik Jurij čim prej odide iz Srbije in se nikdar več ne vrne v deželo. Zadnji žarek upanja. Po Belemgradu se je raznesla govorica. da prevzame Anglija nalogo braniteljice in pokroviteljice Srbije, ker je Rusija to opustila s tem, da je brezpogojno priznala aneksijo Bosne in Hercegovine. Toda tndi to upanje na Anglijo se ne bo spolnilo. V tem trenotku ne more nikao «polniti, na kar je Srbija upala. Anglija je in ostane Srbiji in balkanskim narodom prijazna in naklonjena, toda kakor vedno, bode tudi sedaj zagovarjala trezno, premišljeno in razsodno politiko. Angleški poslanik na Dunaju je že izročil ministru vnanjih reči formulo, o kateri so se sporazumele Anglija, Francija in Rusija in ki kolikor mogoče soglaša z zahtevami barona Aehrenthala. Nemška zvestoba. Nemški listi tu in v rajhu posebno povdarjajo, da je nemški cesar pripravljen storiti za A. O. v slučaju vojske mnogo več nego bi bila njegova zavezniška dolžnost. Dobro — mi pa vprašamo, koliko bi zahteval on in koliko bi zahtevali Nemci tu in v rajhu za to „več" na korist pruske Nemčije in na škodo A. O.? Jasno je, da se Nemci bore z zobmi in nohti za uresničenje vsenemškega programa in za definitivno podreditev A. O. pod hegemonijo Nemčije. Nepotrpežljivost Aehrenthala. „Wiener Allg. Ztg." poroča, da še vedno ni dobljena formula triplentente. Napovedani korak a. o. poslanika v Belemgradu bo te dni storjen brez obzira ne to, ali bodo imela prizadevanja velesil najti primerno formulo uspeh ali ne. Kakor vrhovni vodja naše vnanje politike, tako so nestrpni tudi avstro-•grski klerikalci, nemški šovinisti vseh mešč. strank in Madžarji, kateri bi vsi kar najrajše videli, da bi se vkljub vsemu, kar se je zgodilo, vsa prizadevanja velesil ohraniti mir, vendar izjalovila in da bi se padlo nad Srbijo in Črnogoro, da bi se končno „počistilo" na Balkanu in napravilo radikalno mir in red za najmanj deset let. Tako govore glasila teh strank in narodov, njim 8ekundirajo avstrijski in nemški oficijozi. Mišljenje velesil. To vedo tudi drugod. Anglija, Francija, Rusija in Italija ne bodo tega nikdar dovolile, da bi se nemški upliv bodisi že pod katerokoli firmo še bolj širil in na Balkanu zadobil nadvlado. „Daily Telegraph" piše, da velesile ne bodo nikdar dovolile, da bi A. O. postala gospodarica na Balkanu. Ako bi naši politiki in diplomatje imeli več smisla in srca za potrebe in koristi A. O. narodnosti in države, bi tudi opustili vse bojevito izzivanje balkanskih narodov, poniževanje in žalj-enje Srbov in izzivanje cele nenemške Evrope ter bi gledali, da to, kar so pridobili, nekako konsolidirajo in urede. Pa na to ni upanja; gospoda ima sicer nekoliko temperamenta pa malo pameti. — In taka razdelitev zmožnosti je nevarna. Štajerske novice. v „Narodni sklad". Ker pride do volilnega boja, za katerega je pa treba precej denarja, prosimo in opozarjamo zlasti premožnejše somišljenike, da se spomnijo „Narodnega sklada". v Narodnjaki, dopisujte pridno v tem kritičnem času „Nar. Dn." in „Nar. listu", da bodeta mogla častno braniti v volilnem boju interese naroda in stranke! Somišljeniki, naročajte in knpujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Narodnem Dnevniku" in obiskujte take gostilne in kavarne, koder imajo naročen „Nar. Dnevnik". v Razbitje kompromisnih pogajanj. Izvršev. odbor Nar. str. je dobil sledeči dopis: Slovenska kmečka zveza ima čast, Vam naznaniti naslednji sklep: Slovenska kmečka zveza je tì? zaupnem shodu dne 24. sušca 1909 v Mariboru vzela poročilo svojih poverjenikov za kompromisne poeovore z Narodno Str. in s stranso Zjedinjenih Slovencev z zahvalo na znanje. Ker pa niti Nar. Stranka, niti stranka Zjedinjenih Slovencev nista ponudili nobenih pogojev za stvarno podlago trajne sdoge med spodnještajerskimi Slovenci, ampak zahtevali za prihodnje deželnozborske volitve samo razdelitev mandatov in sicer Narodna stanka za se 4, stranka Zjedinjenih Slovencev za se 3, tako. da bi „Slovenska kmečka zveza" bila v deželnem zboru v manjšini s svojimi poslanci in popolnoma vezana na obe nasprotni slovenski stranki, je sklenila „Slovenska kmečka zveza", da za deželnozborske volitve postavi v vseh slovenskih okrajih lastne kandidate." v „Demokratična" stranka. Kakor se nam je poročalo, odbor Kmečke zveze ni imel seje od meseca oktobra lanskega leta pa do sredine marca letošnjega leta. Še glasoviti „pododbor", ki je tako častno razbil kompromis za deželnozb. volitve, so volili gospodje pismeno. Ako pomislimo, kako važna politična vprašanja so bila od meseca oktobra na dnevnem redu, se naravnost čudimo taki lahkomiselnosti. Čudimo se tudi, da oni kmetje, ki sede v odbora, tako mirno puščajo vso odločitev dr. Korošcu. Lepa kmečka zveza ! Vse odločilne korake stori nekaj duhovnikov in polit, štreberjevv Mariboru: odtod neuspehi Km. zv., odtod tisto bra-mabarziranje, z „uspehi", odtod tisto otročje zaletavanje v nasprotnike in tista zagrizenost. A navzlic vsemu so gospodje po potrebi „kmečka" in seveda celo demokratična stranka! v Zaupni shod Štajerci j ance v se vrši jutri ob 10. dop. v mariborski kazini. Na dnevnem redu so prihodnje deželnozborske volitve. Postavila se bodeta gotovo kandidata v kmečkih občinah Maribor-Ljntomer. Vabila so nemška. Podpisana sta na njih pek Ornig in žganjarnar Strašil. v Narodna založba v Celju, reg. zadr. z omej. zavezo, ki je bila registro vana in je začela poslovati pred dobrim letom, je imela na praznik 25. marca t. 1. svoj prvi letni občni zbor, katerega se je vdeležilo precejšnje število zadružnikov. Pri istem se je poročalo o dosedanjem poslovanju, o položaju zadruge, ter se je predložilo in odobrilo tudi poročilo in računski zaključek za prvo upravno dobo do konca leta 1908. Iz zanimivega poročila posnamemo sledeče: Zadružnikov je pristopilo do konca leta 1908 že 138, kateri so podpisali deležev za 9240 kron; od teh je bilo vplačanih že 8496 kron, kar je za začetek vsekako povoljno. Odpovedal ali .izstopil ni dosedaj nobeden zadružnik. Zadruga je prevzela ob začetku svojega poslovanja v zmislu sklepa oz. pogodbe vsa aktiva in pasiva od poprejšnjega konzorcija Narodnega lista ter je izdajala istega naprej v lastni režiji. Razun tega je izdala zadruga v zmislu § 2. svojih pravil dosedaj dva letnika slovenskega kmečkega koledarja za leti 1908 in 1909 ter še nekatere druge publikacije, drugih panog delovanja, kakor bi sicer v zmislu pravil smela, zadruga dosedaj ni izvrševala Iz računskega zaključka in bilance je razvidno, daje znašal ves denarni promet v prvi dobi obstanka 183.233 K 20 vin. Prejemki izkazujejo med drugimi naročnin K 27.244 28, skupilo za oba koledarja K 435696, za druge publikacije K 129615 itd. Med izdatki tvorijo največjo postavko računi tiskarne po K 42.712'45; Gotovine je bilo v blagajni ob sklepu leta K104182; rezervni zaklad z vplačanimi vstopninami in dobičkom skupaj znaša K 497*41. Iz navedenega je torej razvidno, daje prvi uspeh povoljen. Vsekakor pa ponavljamo poziv, da zadružniki vplačajo že obljubljene zneske ter da se zadrngi pridružijo tudi oni rodoljubi, ki jih dosedaj v imeniku še pogrešamo. Prav posebno pa želimo, da se spominjajo rodoljubi ob vsakej priliki tudi narodnega sklada. a Nemški celjski trgovci in obrtniki razpošiljajo po deželi v veliki meri nemške reklamne lepake in blok-koledarje. V čakalnici na kolodvoru Videm-Krško priporoča bivši celjski urar P. Almoslechner: veliki izberi po zmernih ženah. Zaprisežen sod-nijski ceniteg . . Slovenci, kdor ne zna našega jezika, ne potrebuje tudi našega denarja! v „Štajersko konferenco" ima to nedeljo jugosl. socijalno dem. stranka v Celju. Hočejo ustanoviti posebno slovensko deželno strankino organizacijo, ki bo imela najbrž svoj sedež v Celju. u Nemško šolo v Gaberjih, katero sezida nemški „Schulverein" bodo začeli to spomlad zidati. Delo je prevzel zid. mojster Lindauer. Ali se res nič ne bode zgodilo v slov. šolskem vprašanju ? v Gališkega dopisnika „SI. G." vprašamo, ali so tiste gospodične v fa-rovžu, radi katerih je všafara razburjena, tudi članice „marljivega" bralnega društva? i v O razsajanju j etike v zavodih šolskih sester v Mariboru poroča „M. Z." /.it Iz Nove Štifte. 22. t. m. so napravili iz Ksaverija k Novi Štifti procesijo za lepo vreme. Ker je župnik pri Ksa-veriju že star, je vodil procesijo župnik iz Bočne, a ne peš, ampak na svojem čilem arabcu, katerega mu je podaril oskrbnik g. Fr. di Centa. Zelo čudno je izgledala procesija, ko je za moškimi jahal župnik svojega konjička pred ženskami ter molil rožni venec. Konj je stresal glavo in odgovarjal nenavadni družbi, ljudje pa so se posme-hovali, ker še niso videli take imenitne procesije. Uspeh je bil klavern, ker je takoj začelo deževati. v Iz Mozirja. Meseca augusta lanskega leta so se ustanovili v Mo-zirji sodnijski uradni dnevi, h katerim imajo pristop prebivalci občin, trg in okolica Mozirje ter občina Rečica. Vrši se vsaki mesec, in sicer vsako prvo soboto v mesecu v občinski hiši v trgu Mozirje sodnijsko uredovanje, ter je s to uredbo strankam, katere imajo pri sodniji opraviti, prihranjena dolga in mučna pot v Gornjigrad. V kljqb temu pa še mora veliko strank v Gornjigrad, ker ni mogoče vseh v Mozirju odpraviti. Umestno bi bilo, da bi merodajni krogi delali na to, da dobimo vsaki teden sodnijsko uradovanje v Mozirje ter bi se na ta način omo gočila občanom občine Kokarje udeležba uradnih dnevov v Mozirju ter se tudi njim daljna pot v Gornjigrad prihranila. v Iz gornjegrajskega okraja. Kakor je že „Nar. dnevnik" poročal, je odložil g. svetnik K. Grebene pred-sedništvo društva za oskrb mladine v gornjegrajskem okraju. Ne vemo sicer, kaj ga je do tega privedlo, ali ogromno delo v malenkostih, kakršno ume samo g. Grebene, ali migljaj od nekoder. Vsekakor čudno je, da zdaj nabira zaup-niče po raznih občinah. Kakor hitro možakar išče zaupnic, ni več nepristranski sodnik, kar bi moral bitii in vedno ostati nad str an- gami. Lako si mislimo, kako bode mož sodil ljudi ali recimo naprednjake iz občin, kjer slučajno ni dobil zaupnice. To naj na znanje vzame slavno c. kr. okrožno sodišče, drugače bodemo )olj jasno govorili in se obrnili na primerno mesto. Širši javnosti naznanjamo za sedaj, da je dobil zaupnice od občin Rečica ter trga in okolice Mozirje. a V Gornjemgradu se je vršil dne 25. t. m. ustanovni občni zbor ženske podružnice Ciril-Metodove družbe ob lepi udeležbi narodnega ženstva iz Gornjegagrada, Šmartna in Bočne. Podružnici je pristopilo doslej že nad 50 rednih članic, kar je v veliki zaslugi uspeh pripravljalnega odbora, (gospa Drukarjeva, gdč. Pospeh in gdč. Trobej), ki je s pohvalno vztrajnostjo vodil priprave za ustanovitev podružnice. Zborovanja se je udeležil potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek, ki je razpravljal o nalogah naše šolske družbe ;er o pomenu novoustanovljene ženske podružnice. v Kdo je presbrbel za slovenj -graški okraj seno in slamo ? Ker nameravajo klerikalci v deželni zbor kandidirati v slovenj graškem okraju znanega profesorja Verstovšeka v Mariboru, ki slovi radi svojih neomahljivo trdnih načel, lažejo sedaj, da sta dr. Korošec in Pišek preskrbela posestnikom v slovenjgr. polit, okraju seno in slamo. Mi smo že omenili trud g. drž. poslanca Ježovnika v tej zadevi v drž. zboru iu pri štaj. namestniku. Značilen je pa še dogodek, ki se je odigral po razdelitvi zadnjih podpor pred okr. glavarjem v Velenju. Župan Skasa se je zahvaljeval okr. glavarju, da je on iz-posloval tisto podporo; ta pa ga je prekinil in rekel: „Ne jaz, g. Skasa, g. drž. poslanec Ježovnik je to izposloval in njemu se zahvalite." » a Prešlče za — glasove! Neki veleposestnik v ptujski okolici je že dobil prešiča za to, da bode glasoval pri volitvah v okr. zastop z Nemci. Pred kratkim pa je prišel tajnik okr. zastopa Pengou k veleposestniku C. v Velovlaku in mu tndi obljubljal prešiča, če voli. z Nemci. Torej nemški prešiči za nemške — izdajalce! Nemci so. res stuhtali za take ljudi duhovito nagrado. Radovedni smo samo, kdo bo plačal te prešiče in ali ni ta darežljivost s prešiči podkupovanje vo-lilcev, za katero eksistirajo gotovi paragrafi ? Ptujski Slovenci pazite na ptujske nemške svinjske mešetarje. v V Brežicah nameravajo prirediti nemški „turnerji" začetkom julija veliko nemško slavnost, z ozirom na „windische", ki baje grozno stiskajo uboge Nemce v Brežicah. Radovedni smo, ali bode glavar Attems to slavnost prepovedal ali ne. Moral bi to po stari praksi storiti, da se ne bi razburjali „privrženci druge narodnosti". Ali pa velja takšen izgovor samo za Nemce? v Za župana v Slaptincih je izvoljen g. Jože Kupljen, posestnik v Žihlavi.i v Iz Konjic, ali kako hitro deluje uradni fimi. Ravno smo čitali v „Narodnem dnevniku" grozno nesrečo vsled eksplozije smodnika v skladišču Stigerja v Slov. Bistrici. — Ravno tako je v Konjicah. V sredini trga ima nemčnrski trgovec Kupnik vlg. Mišjak svojo prodajalno, 25 korakov za to skladišča za špirit, bencin petrolej * etc. in kakih 25 korakov na vrtu smodnišnico. Ta je od pamtiveka tam, stara z debelimi zidovi, a nič zavarovana. Slovenski sosedje smo že lanskega leta vložili pritožbo na okrajno glavarstvo v Konjicah, prosili v očigled tej eminentni nevarnosti za imetje in življenje hitre pomoči, a še dozdaj nismo dobili ne sluha ne dnha o rešitvi. Seveda merodajne oblasti se ne brigajo prej za preteče nevarnosti, dokler se ne zgodi nesreča in spravi par slovenskih duš v prerani grob. Vprašamo, je li c. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah voljno spraviti to nevarno zadevo v red in vse ukreniti, da se spravi Kupni-kovo skladišče za smodnik ven iz sredine trga? v častnim članom je izvolila prostovoljna požarna bramba pri Sv. Frančišku Ksav. na obč. zboru dne 7. febr. 1909 g. Franca Kolenca, veleposestnika itd. v Jnvanjem in sicer v priznanje premnogih zaslug, ki si jih je pridobil za društvo. v Volilne shode že prireja po naših trgih in mestih za IV. kurijo soči-jalnodemokratični kandidat Albert Hor-vatek, učitelj v pokoju. V četrtek je imel popoldne dva shoda; enega na Muti, drugega pa v Vuzenici. Udeležba ni bila obilna posebno ne na Muti, kar je lahko umljivo. Delavstvo ni organizirano in po veliki večini so Slovenci, ki še nemški ne razumejo, ali vsaj jako malo. v Redek slučaj pri današnjih poslih. Pretekli teden je umrla v Vuzenici dekla Katarina Brod v 74. letu svoje starosti. Služila je celih 62 let pri eni in isti hiši ter preslužila tri generacije. Za svojo dolgoletno službo je dobila že dve nagradi in tudi letos ji je bila odločena nagrada v znesku 50 K. Tekom let si je prihranila 2000 K, katere je zapustila deloma tudi v dobrodelne namene. Za občinske ubožce je odločila 200 K. — Pokojna Katarina Brod naj bi bila vzgled našim poslom, ki le preradi menjavajo svoja mesta. Vedno si iščejo boljših mest tako dolgo, da pride starost ter jih najde nepreskrbljene. Nazadnje jih pa mora živiti domovinska občina. Naše občine bi bile mnogo na boljšem, če bi bilo mnogo takih poslov kakor je bila rajnka. u „Narodnjake" klerikalne barve, ki so v ljutom. okr. zastopu glasovali proti podpori za „Sokola", brani sedaj ptujski „Štajerc". Osobito pohvalo je izrekel upravitelju kmet. zadruge g. Karbi. Česar si „SI. G." ni upal, stori sedaj „Štajerc". Klerikalni „narodnjaki", ali niste nič ponosni na tako obrambo $ v Ferscjmig za dr. Pavlička, Ker se zetu slabo godi vsled znane afere v Rogatcu, lazi sedaj župan Ferschnig po okraju in skuša pregovoriti posamezne obč. odbore, da bi prosili, ,'naj ostane dr. Pavliček še v Rogatcu, ozir. da bi izrekli nekako zaupnico za njega. Trebalo bi od slov. strani odločne proti-akcije. Kaj pa dela neko politično društvo pri Sv. Križu bi. Slatine ? b Umoril je v Gradcu 33 letni delavec Dollinger svojo 27 letno ženo Ano, ker je vsled vednega pretepanja zbežala s triletno hčerko od njega k svoji materi in ni hotela več k možu nazaj. Dollinger se je skrivaj splazil k stanovanju svoje tašče, tam ženo ' počakal in jo osemkrat z nožem zbodel. 4—5 ran je bilo smrtnih. Tudi otroka je hotel zaklati, pa se mu je nekako ponesrečilo. Dekletce ima le majhno ranico. Dollinger se je sam izročil sodniji. b Strokovni tečaj za mizarje priredi štajerski obrtuopospeševalni urad v Gradcu tekom poletja. Trajal bode 6 tednov. Zglasiti se je treba pri ravnateljstvu zavoda. Kranjske novice. b V Domžalah je umrla tovar-narjeva soproga Jožefa Oberwalder, roj. Feldner. b Vinski sejem v Krškem je bil mnogobrojno obiskan od vinogradnikov iz krškega okraja, pa tudi iz obmejne ŠtajersKe. Prodalo se je precej vina, vendar ga je še na tisoče hektolitrov dobiti med vinogradniki. b Doktorica filozofije je postala dne 22. t. m. na dunajskem vseučilišču baronica Melita Winkler, hči bivšega dež. predsednika na Kranjskem. Pri občinskih volitvah v Idriji včeraj 26. t. m. so klerikalci propadli. Ppimopshe novice. d Umrl je v Gorici dne 24. t. m. v starosti 70 let monsignor dr. Jožef Gabrijevčič, ravnatelj goriškega semenišča in častni kanonik. Obrambni vestnih. d Na Ponikvi se vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne seja pripravljalnega odbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Martina Zdolšek. Ker je seja jako važna, pričakujemo, da se te seje udeležijo vse odbornice in odborniki. Seje se udeleži tudi pot. učitelj g. Prekoršek iz Celia. — Proti nanovo se snujoči podružnici Ciril-Met. družbe na Ponikvi ruje na prav predrzen način tajnik slovenske občine Ponikva, znani nemški prijatelj Tremel. To je mogoče samo pri nas! Slišimo tndi, da je to narodno društvo na poti tamkajšnji c. kr. žendarmeriji. . Za Radeče in Zidanimost se ustanovi skupna podružnica Ciril-Metodove družbe s sedežem v Radečah. Narodni gospodar. Podržavljenje železnic v avstrijskem državnem zboru. Brez prave pozornosti slovenske javnosti je pravkar rešil državni zbor zakonsko predlago o podržavljenju treh važnih železnic s soglasnim sklepom. V novembru 1908 odstopivšo Be-ckovo ministerstvo, v katerem je sedel železnični minister pl. Derschatta, sedaj Lloydov predsednik — sklenilo je lansko leto z avstro-ogrsko državno železniško družbo, z avstrijsko severo-zapadno železnico in južno-severno zvezno železnico pogodbe, glasom katerih preidejo železnice teh treh družb v državno last proti plačilu dogovorjenega odkupnega kapitala. Stavljen je bil v teh pogodbah pogoj, da morajo biti pogodbe do 31. sušca 1909 od državnega zbora potrjene, sicer bi se prizadete družbe na pogodbe ne smatrale več vezane. — Ministerstvo Beck je med tem časom odstopilo, tndi ministerstvo Bienerthovo je že dvakrat spremenilo ministre in bati se je bilo, da državni zbor sploh ne bo prišel do resnega dela in da sklenjenim pogodbam ne bo pravočasno pritrdil. — Ta bojazen je izginila s soglasnim sprejemom tozadevnih zakonskih predlog v zadnjih dneh. Da si predočimo, kako važno delo je s tem dovršeno, je treba povdarjati, da se z podržavljenjem navedenih treh železnic državne železnice pomnožijo za 2800 kilometrov. To je lepa daljava, ako se pomisli, da znaša dolžina vseh avstrijskih železnic okroglo km 22000. — S podržavljenjem železnice c. kr. državno-želez. družbe, severo-zapadne želežnice in južno-severne zvezne železnice znašala bo dolgost v državni lasti se nahajajočih železnic nad 18.000 km, tako da ostane v ror kah zasebnih družb le še okroglo km 4000 železnic. — Od večjih železnic ostanejo v zasebnih rokah južna železnica, Kaschau-oderberška železnica, Aussig-Tepliška in Buštjehraška žele-žnica. — Ne bo trajalo dolgo, da bodo tudi te železnice podržavljene. Podržavljenje v zasebnih rokah se nahajajočih železnic stane veliko miljonov. In le kratkovidnosti naših državnikov v prejšnjih dobah je pripisovati, ne le — da smo imeli v zadnjih letih v upravi državnih železnic vedno primanjkljaje, ampak da moramo sedaj podržavljati in velike svote dajati za železnice, ki so bile svoj čas že v lasti države. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja privedli so avstrijski državniki državne finance do poloma. — Avstrija ni imela in ni dobila kredita, prodati so morali državno imovino, da so si pridobili denar. Med to državno imovino so spadale tudi one železnice, katere ima v rokah tako zvana državna železniška družba. — Železnice, katere je naša država svoj čas prodala akcijski družbi, obstoječi po ogromni večini iz francoskih kapitalistov, mora danes knpiti nazaj za ogromne svote. Isto kakor z železnicami c. kr. državne želez, družbe, zgodilo se je z južno železnico, katero je zgradila država, potem pa jo prodala za nizko ceno francoskim in angleškim kapitalistom. Pri južni železnici nahaja se še dandanes večina delnic v rokah Francozov. Tako se je zgodilo, da je pred tridesetimi leti znašala dolgost državnih železnic komaj 562 km, kar je proti takratni dolgosti vseh železnic v izmeri 15000 km pač sramotno malo. — Skoraj vse železnice nahajale so se v zasebni lasti. — Vsaka železniška družba je delala svojo gospodarsko politiko, ni bilo enotnih tarifov ne v blagovnem in ne v osebnem prometu. — Vsaka družba je gledala le na svojo korist, na kolikor mogoče visoke dobičke, in če teh ni bilo mogoč^ na drug način doseči pa z brez-merno, gospodarskemu razvoju avstrijskih dežel naravnost škodljivo štedlji-vostjo, boljše rečeno skopostjo. — Vlada je bila preslaba, da bi te slabe razmere na železnicah odpravila, — to tem bolj, ker je imela v rokah kakor rečeno, zelo malo želežnic in še to postranske proge, ki so bile za gospodarstvo skoraj brez pomena. Konec prihodnjič. Po svetu. b Slovaški župnik Hlinka. Spiski (Zips) škof je proti slovaškemu župniku in poslancu Hlinki poslal na Vatikan celo obtožnico zaradi njegovih „prestopkov". Ä nobenega ni mogel dokazati. Kakor znano, je škof Hlinko svoj čas suspendiral-, Vatikan je sedaj škofa pozval, da mora suspenzacijo takoj preklicati. Hlinka je še v ječi. Madžarski škofje in madžarska vlada — vsi postopajo enako barbarsko! o Rop. Na neki postaji nikolajske železnice so okradli neznani roparji kneginji Šahovski kovček z vrednostmi v znesku 225.000 rubljev. o V Budimpešti je umrl profesor ■anatomije dr. Ludvik pl. Thanhofer. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. >j REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisovanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43///o od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačnje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo s Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. 159 25—2 M r Restavracija .NARODNI DOM' i v Mariboru 86 priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turner]ev muškatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz budjevISke pivovarne. Izborna kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. Razširjajte „Nar. Dnevnik" R. fliehl žganjarna, Celje I! , priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-; vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovinafz lesom ha Lavi pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-13 25 2—21 Kupujte narodni kolek! D Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. u darodnem domu. rauf napravo potov 1500 D'Ä dovolila za dijaške ustanove kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ItižttAŠtaitrekt hratliltitCC pri nala9anju ?voie9® tlenarja ali kadar nalägate denar za mladoletne ' H J J»2lW>l«J«>V HFftWWHW a,j varovance jn zahtevajte pri sodiščih, hfatlilflirA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUiH0$lftJu2>^U dMimUJ. 56 52—10 V CELJU Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 v lastni hiši „Narodni dom". / i/K-.. Telefon štev. 22. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2°/o in 5% obrestovanju.