ISSN 0351-6407 Ljutomer izgubil, kar je dobila Varšava stran 3 VREME Miha podpiha. 29. september, pon., 30. september, tor., 1. oktober, sreda, Uroš Damjan Vincent Jernej Terezija 25. september, čet., 26. september, pet., CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana 27. september, sob., 28. september, ned., Vinceslav Mihael Koruza Nadaljevalo se bo lepo jesensko vreme. VKraščih so že četrtič pripravili ženski praznik v znamenju . koruze stran 16 Seja vlade stran 5 Murska Sobota, 25. september 1997, leto XLIX, št. 39, cena 190 Sil ^lnolCaSU V ne^aterlb državah končujejo oziroma začenjajo novo 1 nas bi lahko rekli, da ponovno poganjamo »mašine- CasuJe ^1° kar nekaj bodisi predstavitev, otvoritev ali po-^Preč e^e na vse Pa se Je začelo novo šolsko leto, ko je bilo za ittiujji državljana malo časa, da bi se temu lahko posvetil, pa ^tiosfh Za nezaP°slene na podeželju paredstavljen projekt o I , '.odatnega zaposlovanja, kajti v ospredje so postavili kljub ^Jeta ^arde 'n se vsaJ mal° zamislili nad njihovo prihodnostjo. IHL ^da dana z možnostjo šolanja ali vpisa na to ali ono šolo, delavsko pleče Izkoriščanje teh možnosti po materialni plati. Časi so ne samo v soclalnem okolju v smislu zaposlenosti ^S en°sti njihovih staršev, ampak tudi z vidika materialnih v čeprav naj bi država poskrbela za to, da bi ^lji3azevanie dostopno vsem uka željnim, to postaja vse bolj k iVzdprav nam pogled na šolo oziroma šolarje šele KV a'° globoko je zarezal nož socialnega razslojevanja med ?a 6 te dfžave. Če se ozremo samo na dostopnost do štipendij, i^^^olj jasno pokaže, kateri sloj je najbolj obremenjen pri iVeh1«1 in kateri plačuje najvišji davek za ta uspeh. In to 11 k°t aktivna generacija, ampak ga začenja plačevati tudi j1/° %eneraclja ‘ otroci, in to delavci in polkmetje ter njihovi fr01 VSe ^aže bodo ravno ti ponovno potegnili kratko pri štipen-, l ^pravjih najbolj krvavo potrebujejo. Sistemski mlini so jim |pist^WawT' loko ostre kriterije, da jih ne bodo mogli doseči. Po I Mo So ^vno štipendije tiste, ki najbolj jasno pokažejo na I vitalu na 1 so sistemski odkloni in kako zelo je oblast naklonjena nim es,° Pometi. Da pojasnim, preprost delavec za tekočim IPM prinni°inos,‘ manipuliranja s svojim dohodkom ali plačo, Pdi brez br°3njiza štipendijo mora predložiti potrdilo o prejeti j j.nih koli odstopanj. Ni mu dano, da bi si plačo znižal f & Za slažb^ Slr°^i za kruh in druge potrebščine, kaj šele, da bi jo | ki Psovanji- Nekoliko drugače je pri novodobnih po-^ra/d” P° ^evilu in višini podeljenih štipendij njihovim otro-t ''sistem finski reveži. Pa ne da bi jim očital spretnost izigra-kl!,°Pri ,aa' ^°da sistem in oblast kljub vsemu postajata vprašljiva r^lartoli o^°V^rianjti socialne pravičnosti. Z dobrega izhodišča naj r°liko Spr°ci distih kmetov, toda ti ne zaradi manipulacije, ampak ViSeodpf^-fefib kriterijev, ki jim ga je izposloval njihov lobi. ^^rnn0 ^ašanje, kje je sindikat, ko gre tudi za tovrstno so-■ st njihovih članov. " J. VOTEK J Zlatih časov občinskih tog®« ni več Pogovor z mag. Jožetom Kovačem, direktorjem Veletrgovine Potrošnik stran 8 M——______________ Lunine mene: sonce bo vzšlo 26. s septembra ob 6. uri in 54 minut, za- I l šlo pa ob 18. uri in 58 minut. Dan je I | dolg 11 ur in 58 minut in je vsak dan ‘ | krajši. 1. oktobra bo luna v mlaju. ----- 1 Prekmurski nogometni prvoligaški derbi v beltinskem športnem parku med Potrošnikom iz Beltinec in Muro iz Murske Sobote bo gotovo ostal zapisan kot zgodovinski dogodek. Prvič je bil odigran pred gledalci na novih tribunah, kar je pomembna pridobitev za Beltince in okolico. Sobočani se ga bodo radi spominjali po zmagi, Beltinčani pa tudi po obisku. A II A od 26. septembra 'M Potrošnika 3 ^NO, kakovostno, malvazija 11; Vinakoper, Koper pRSUT, kmečki, VP, 0,5 do 1 kg; Kras Sežana MORTADELA ŠAMPION Gorica; MIP, Nova Gorica SIR EMENTALEC, VP, nad 1,3 kg; Mlekopromet Ljutomer MAJONEZA HELLMAN S, 630 g; Kolinska, Ljubljana KAVA BARCAFFE, mlela, VP, 250 g; Dro^a, Portorož ČOKOLADA GORENJKA, mlečna, 100 g; Žito Gorenjka, Lesce MED, cvetlični, 900 g; Medex, Ljubljana KEKSI LEIBNITZ, BAHLSEN, 200 g; Magistrat International BONBONI MIK, 400 g; Žito Šumi, Ljubljana TESTENINE BELLA BIONDA, 0,5; Mlinotest, Ajdovšina TOALETNI ROBČKI 10/1; Paloma, Sladki Vrh DETERGENT INAL FORTE, 0,5 I; Teol, Ljubljana iOBNA PASTA BIODENT, 75 ml; Lek, Ljubljana 291,00 SIT 2.772,40 SIT/kg 995,50 SIT/kg 1.193,50 SIT/kg 497,80 SIT 437,80 SIT 102,30 SIT 632,00 SIT 169,00 SIT 266,20 SIT 79,60 SIT 149,10 SIT 204,90 SIT 186,70 SIT SOK, jabolčni, 50 % 11; Fructal, Ajdovščina 98,40 SIT/I PRALNI PRAŠEK 0M0, vrečka, 3 kg; Vigros, Murska Sobota 745,40 SIT Subvencije ne bodo rešile kmetijstva stran 10 Uspela g> • prebivalcev Walesa, to J več od tistih, ki so bili P • ležba je bila zgolj 50, Škoti so se za podob”o b avtonomije tedent dn P ližani izrekli z veliko v janja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe pooblastil in enega kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic. Pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe pooblastil je bilo obtoženih še trideset drugih odgovornih oseb, ki so za svoja podjetja sklepala pogodbe s HIT-om. Obtoženi naj bi s kaznivimi dejanji oškodovali družbeno premoženje v skupni vrednosti 1.488.632.405 tolarjev. Hamburg in volitve dob® Nemški socialdemokrati so na lokalnih volitvah v 36,2 odstotka glasov, kar je najmanj po II. svetovni vojni m odstotke manj kot na zadnjih volitvah leta 1993. Krščans e( kanclerja Helmuta Kohla so v Hamburgu, kije zadnji s. oV; tor«) veljal za socialdemokratsko trdnjavo, dobili 30,7 odstotka? 5,6 odstotka več kot leta 1993. Župan Hamburga social e ^^1 ning Voscherau je še pred objavo uradnih izidov volitev svoj odstop. Zaplenjeno orožje Janez Janša, prvak SDS, je na novinarski konferenci komentiral tudi nedavno odločitev vlade, da bo orožje, kije bilo zaplenjeno na mariborskem letališču julija 1993, odstopila BiH. Po Janševih besedah je v tem primero šlo za očitno nelegalno trgovino z orožjem, ki se je izvajala brez spoštovanja zakonov in z zlorabo zaščitnih znakov mednarodnih humanitarnih organizacij kot tudi nekaterih državnih institucij, zlasti tajno službo. Corpus delicti bo očitno odpotoval v BiH, Slovenci pa ne bomo nikoli izvedeli, zakaj dejansko ne potrebujemo pušk kala-šnikovk in čemu vlada ni odposlala orožja takrat, ko so ga Bosanci najbolj krvavo potrebovali. Predsedniški pušeljc Predsedniško kandidaturo je napovedal tudi predsednik Demokratske stranke Tone Peršak. Stranki se letos, kljub poudarjanju svoje sredinskosti, torej ne levo ne desno, ni uspelo prebiti v parlament. 14,1 % brezposelnih Število brezposelnih se je v enem mesecu, od junija do julija, povečalo za 2.517 ljudi. Junija je bilo v Sloveniji brez dela 122.613 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je bila 14.1-odstotna. Arabska liga CJ . m Medtem ko je izraleska vojska 2000 Palestincem 1 v 2000 Palestincem z Zahodnega brega dovolila Prlll° se jZrael-Izrael (10.000 jih ima še vedno prepoved) in medtem se jev ski premier Benjamin Netanjahu mudi v sosednji Kairu zbralo 22 članic Arabske lige, ki so ob koncu vzj]OdU srečanja odgovornost za naraščajoče napetosti na B pripisale Izraelu. V sklepni izjavi so zunanji ministri zapisali, da Izrael z enostranskimi koraki v Jeruzalein” soOd-nih arabskih področjih uničuje mirovni proce in tako . govornost za posledice. Kljub temu pa se zunanji mnoVeII1brav odločili za bojkot regionalne gospodarske konference Katarju, ki se je bo udeležil tudi Izrael. Jiang Zemin še ost^ Kitajski komunisti so se na kongresu v Pekingu jasno' ces reform državnega in patrijskega voditelja Jian Zem"Lo111 so se tudi, da bodo teorije februarja umrlega Deng Xia°P gospodarstvu, zapisali v partijski program. Volitve na Poljskem Predsednik poljske Zveze za svobodo ekonomist Les-zek Balcerowicz je kandidat za predsednika vlade. Omenjena stranka bo najverjetneje skupaj z zmagovalko nedeljskih parlamen-tranih volitev Volilno akcijo Solidarnosti (AWS) tvorila vladno koalicijo. Za AWS je glasovalo nekaj več kot 32 odstotkov volivcev, kar ji bo prineslo 189 parlamentarnih sedežev, medtem ko bo imela Zveza za Svobodo od 65 do 70 mest. Dosedanja vladajoča Socialdemokratska zveza (SLD) bo imela le 158 sedežev, kar je 11 manj kot v prejšnji sestavi. Velika poraženka volitev je Kmečka stranka, ki je bila doslej s 127 sedeži članica vladajoče koalicije. V novem parlamentu bo imela le 32 poslancev. Le za las je 5-odstotni prag za vstop v parlament presegla Delavska zveza, ki je imela pred volitvami 33 poslancev, poslej pa bo imela le štiri. Poljski predsednik Aleksander .Kwasniewski, nekdanji vodja SLD, ni izrazil presenečenja nad volilnimi izidi in kot se za »tranzicijske« presednike spodobi, se je zavzel za sestavo »trdne vlade«. Poljski sejem se bo prvič sestal 20. oktobra. Volitve v Srbiji Minulo nedeljo so v Srbiji potekale predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih je približno 7,2 milijona volilnih upravičencev izbiralo naslednika Slobodana Miloševiča (ta je zdaj predsednik ZRJ) in 250 poslancev republiškega parlamenta. Bojkot, h kateremu je občane pozvalo 12 opozicijskih strank na čelu z Demokratsko stranko beograjskega župana Zorana Dindiča in Državljansko zvezo Vesne Pešič, ni uspel, saj se je volitev udeležilo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Na nedeljskih četrtih večstrankarskih parlamentarnih in tretjih predsedniških volitvah v Srbiji od leta 1990 seje za 250 poslanskih mandatov potegovalo 2.533 kandidatov, za predsednika pa 17 kandidatov. Po delnih podatkih naj bi vodil predsedniški kandidat levice Zoran Lilič (bivši predsednik ZRJ) s 36,5 odstotka, na drugem mestu naj bi bil predsednik srbskih radikalov Vojislav Šešelj z 29 odstotki, na tretjem pa vodja SPO Vuk Draškovič z 21 odstotki. FOTO: N. J. Ameriško državno tožilstvo je ameriškega predsednika Billa Clintona obvestilo, da je začelo predhodno preiskavo, s katero bo proučilo njegove aktivnosti v zvezi z zbiranjem denarja za lanskoletno predsedniško kampanjo. Glavna državna tožila Janet Re-no bo morala po predhodni preiskavi sprejeti odločitev o tem, ali je potrebna obsežnejša trimesečna preiskava. Podoben postopek se že vodi proti podpredsedniku Alu Goreu. f Iz Zagreba piše ' . . ~FL^ oL 0,80 1 imamo hleb 2 DIN ji Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. »H Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Korupcija Pred dobrima dvama letoma je tedanji predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič navedel kot glavni problem hrvaškega gospodarstva lažni izvoz v BiH. »Gre za približno 40 odstotkov tako imenovanega fiktivnega izvoza, ki ga moramo preprečiti,« je izjavil Valentič, ki pa ni imel ne moči ne sredstev, da bi porajajočemu se kriminalu spodrezal krila. Hrvaška država je namreč kot pomoč svoji pa-radržavi v BiH, ki se je imenovala Hrvaška republika Herceg-Bosna, uvedla brezcarinsko poslovanje s hrvaško-bošnjaško federacijo BiH. Kmalu po taki vzpostavitvi proste trgovine s formalno enoodstotno obremenitvijo izvozno-uvoznih poslov so v Zagrebu ugotavljali, da so našli mešetarji balkanskega kova v trgovinskem sporazumu ogromno lukenj. Tako je, denimo, neki izvoznik iz Zagreba v Bosno »izvozil« milijon litrov konjaka in nato vso količino »uvozil« nazaj na Hrvaško, čeprav je blago ostalo v Zagrebu ali pa ga v resnici sploh ni bilo. Taka »trgovina« je ob drugem okužila tudi vodstvo državnih blagovnih rezerv, ki je maja lani na papirju dokazovalo, da so državne kašče polne, poldrugi mesec pred žetvijo pa v njih niso našli niti zrna pšenice. Lahko pa se je dalo (in se še da) tudi uradno, brez kršenja zakonov in predpisov, obogateti čez noč. Če denimo kravo ali bika uvozite na Hrvaško, morate plačati državi tudi do 45 odstotkov dajatev (zaščitne carine, veterinarski pregledi itd.), medtem ko je tak uvoz v BiH, pravzaprav v nekdanjo Her-ceg-Bosno, obremenjen le enoodstotno, prav toliko pa tudi sveže meso in mesni izdelki, če jih bosan-sko-hercegovski mesarji prodajajo (uvozijo) na hrvaškem trgu: zaslužek je zares sanjski in Mesna industrija Lijanovič, ki se je razvila iz majhne vaške mesnice, bo prej ali slej postala (so)lastnik mesne industrije na Hrvaškem. Toda v zadnjih dneh, tednih in mesecih ugota- vljajo, da v državno blagajno Pri.Ju; črt^^M narja, kot so napovedovali celo naj ^nazarja. oif tem sistemu podiranja domin, ki Sa ^grlgv' od najbolj razvpitih Murphyjevihza naročit staja možnost, da gre več stvari n ji iw stvar, ki bo šla narobe, tista reC’ , škode se je zaradi pomanjkanja a tudi v hrvaškem delu Podonavja, kaM prihaja denar za lokalno oblast, so pos^ ugi To pa je osupnilo mednarodne m"? ^Ijsf zlasti ZDA, ki so Hrvaški zagrozi l navzočnosti prehodne uprave Z. alte, hrvaškem delu Podonavja od načrt0• ji 15. januarja prihodnjega a F deti, koliko je to spoznanje vpliva kampanje zoper gospodarski kri ^gO rupcijo, ki jo izvajajo od začetka p pifdn git predvsem pa, kako dolgo bo traja ' ^otM5 tj/) pija s šokom, ki jo je prvo občuti s jn frt' js nistrstvo, ko so pomočnika min ^015 državnih rezerv Petra Petriča UJ svojim pomočnikom prejema oko1.. ,.-si(ega a X mark podkupnine od bivšega P° torja in pomočnika notranjega mi zaka, ki je Petriču nastavil past" $e torej Dr. Franjo Tudman in njegov ^ije z H, da očistijo zelo onesnažen gSo v cild oblikami kriminala, za nafnec v nje" 40^ g sprejeli tudi nov kazenski za ' najvišjo zaporno kazen poveri IH Poleg tega ne mine dan brez no ^4° č odkritja, ki potrjuje govorice jih s stnikov z nečednimi posli. Pri'' pomočnik gospodarskega mini tretj1 : regionalne vojaške policije v P vd ,, pili cariniki, četrti... Vprašanje je ■ ^Ij zarezali v okuženo tkivo in „11'^ umetno postavili mejo med z delom družbe. Riba, kot pravijo g(j ,, smrdi pri glavi, je pa res, da gor - tokrat pa jo od glave n l^^žseptember 1997 tCktualno doma tonalni podjetniški center Murska Sobota Poroštveni sklad kolo podjetništva Ti so začeli prvi, »z drugimi pa bomo šli v sodelovanje, ko bodo na to pripravljeni. Za te aktivnosti, ki jih sedaj peljemo in v tem obsegu imamo denar zagotovljen iz lokalnih virov. Odločili smo se, da bomo vsaj v prvem letu poslovanja poskušali pripraviti ločene razpise za posamezna območja, ki jih pokrivajo posamezne obrtne zbornice,« je povedal sobesednik. If Praznik Mure Zlatniki in delavski cvet ^gospodarstvo ima problem___________________ Ua’dra za hitrejši razvoj malega gospodarstva je davčni sistem, , na nedisciplina in tretja finansiranje. Denar v bankah je pre-htJ?’ae neuveljavljeni podjetniki pa ga tudi dobijo težko, zato je U a*era Podjetniška ideja lahko le to. Malemu gospodarstvu torej JSa inskega kapitala, ob tem pa tudi opornega rizičnega ter po-kapitala. Kajti če podjetnik nima slednjega stebra, na katere-? naslonil, so tudi poti pri iskanju semenskega kapitala pri bankah l. we. Zato je pri Razvojnem in podjetniškem centru Murska So-delovati poroštveni sklad. bi reklL saj so v L.51!! evrnncHh 'Uatbp/tropskih državah ti M deln °br° znani in Pri svo' %ie, nju usPešni. Toda ^HrsL a’ ustanavljajo v Na n re8P‘’ nekaj povsem kou,3 p.r‘meru katerega se oh ° še drugi. Tak sk-Itij^ ^murskem začel delo-minister za go-Npa<; eiavnosti Metod Dra-NhvaiZDjima v javnosti že • mo še v'deli, pra-Zaradi zavisti pa Nza sv°Je Proiek' Nnrt d' državno Podporo, od državnega iz-Ni Mi Pa moramo KliJ® bila dana P°buda 'rizip Poroštvenih ozi-Nu p skladov kot pomoč 'KL^^rstvu iz lenda-(®avfJne8a sklada' projekt za delovno mizo ažka ob pomoči sodeči । aca Laja s firme Laint % ’ Rojana Žuniča s C ^eda z Raz-] V, ada Lendava ter tu-» yVtl-iaka progarama de Echeverria Ga-.So avtorji zagovarjali aiku> ministrstvu za go-dejavnosti, ter pred iz- branimi strokovnjaki iz drugih ministrstev, država pa se je nato zavezala, da bo za začetek v poroštvena sklada vložila v vsakega po sto milijonov tolarjev. Poroštveni sklad, dete številnih očetov Država bo s svojim pomembnim prispevkom le botra novemu skladu, medtem ko bodo partnerji v njem območne obrtne zbornice, Gospodarska zbornica, Združenje podjetnikov, občine in donatorji ter seveda podjetniki, ki bodo v sklad vstopali kot člani garancijskega sklada. Samo ti bodo tudi deležni vsega, kar bo v ponudbi sklada, članstvo pa si bodo v prvem letu lahko pridobili s priporočilom Obrtne zbornice ali Združenja podjetnikov ter pozneje s priporočilom dveh podjetnikov ter seveda s plačano članarino. V prvem letu delovanja sklada bi se vanj po napovedih včlanilo sto podjetnikov, v štirih letih pa okoli tisoč, začetni kapital sklada pa naj bi bil 250 milijonov tolarjev. Prvo leto bi bilo tako podeljenih sto, naslednja leta pa po dvesto poroštev za povprečni znesek posojila v višini tri milijone tolarjev.'Sklad bo prevzemal za odobreni kredit do petdeset odstotkov poroštva. Partnerji poroštvenega sklada na drugi strani so kajpak banke, za podjetja naše regije najpomembnejša Pomurska banka, ter zavarovalnice, zato zamišljeno delovanje sklada ob toliko partnerjih in vsaj toliko interesih sploh ne more biti preprosto. Se bo potem sploh obneslo? »Mi smo se odločili ubrati pot, kjer bo kombinacija podjetniških in javnih virov, kajti ravno ta nerazvitost podjetništva pri nas ne bi omogočila, da bi tak sklad ustanovili samo podjetniki. Zato smo izbrali takšno kombinacijo, za katero mislimo, da bi lahko bila uspešna,« je zamisel o kombinaciji več virov zagovarjal snovalec projekta in direktor Razvojno podjetniškega centra Anton Balažek, kije tudi napovedal, da bi s postopnim predajanjem sklada v upravljanje samim podjetnikom zapletenost pri organizaciji in delovanju zaradi večočeto-vstva odpadla. Prva poroštva še ta mesec Prva poroštva bo sklad, ki je organiziran kot rizični, odobril še ta mesec, in sicer podjetnikom, ki so po priporočilu lendavske obrtne zbornice in po lastni želji že postali člani sklada. Skupni razpis Razvojnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje, potem Pomurske banke in garancijskega sklada je bil objavljen sredi poletja. Sklad izbrancev in za izbrane? V prvem razpisu poroštvenega sklada je jasno zapisan pogoj: članstvo v garancijskem skladu pri RPC Murska Sobota. Denar torej in sklad za ozek krog izbrancev, ki bodo na ta način uresničili lastne podjetniške zamisli? Kako bodo potem sploh prišli zraven še neuveljavljeni podjetniki? »Vsi, ki so solidni, bodo lahko prišli zraven,« je povedal Anton Balažek. Samoljubnost ter iskanje lastnih interesov, ali postati in biti član, dokler to daje koristi, je tako kot povsod lahko doma tudi v podjetništvu in ni varovalk, da si to ne bi moglo najti poti in narediti razpoke tudi v poroštvenem sklada. Bo besedah sogovornika naj bi bil sklad preskusni kamen profesionalne solidarnosti in vzajemnosti naši podjetnikov. »Vedno je lepo, ko kdo želi populistično reševati probleme. Načelno smo vsi za, vendar so sedaj na preizkušnji tudi podjetniki sami, ali res hočejo dati svoj prispevek k razvoju malega gospodarstva. Upam, da glede na interes, ki so ga pokazali, mislijo resno,« je rekel Anton Balažek. Toda takrat, ko bo denar razdeljen prvim in izbranim, sklad pa brez denarja za njegovo vrtenje v prihodnje, kdo bo potem iskal in se vprašal, kam so se izgubile poštenost, vzajemnost in profesionalna solidarnost podjetnikov. Zato je le upanje, da se dobra zamisel ter ustanovitev sklada vendarle ne bo spridila. MAJDA HORVAT Murini direktorji posameznih profitnih centrov so tudi to leto pred tovarniškim praznikom, 24. septembrom, delavcem in sodelavcem podelili zlatnike. Sto petdeset delavcev jih je dobilo za petindvajset let dela v Muri, devetindvajsetim najbolj prizadevnim pri uvajanju sistema celostnega obvladovanja kakovosti pa so podelili zlatnike kakovosti. Slednji so imeli posvetilo z naslednjo vsebino: »Mura podeljuje zlati znak za kakovost za nadpovprečno kakovostno opravljanje svojega dela in za ustvarjanje ugodnega odnosa do kakovosti v svojem delovnem okolju.« Podpisala sta ga generalni direktor Mure Božo Kuharič ter direktor službe za obvladovanja kakovosti poslovanja Štefan Ošlaj, zapisano pa so podkrepili še z izposojeno mislijo Philipa B. Crosbuya: »Kakovost ni le prava stvar, ampak je zastonj. In ni le zastonj, je najbolj učinkovita proizvodna linija, kar jih imamo.« Praznični dan Mure, obogaten z otvoritvojo razstave v murskosoboški Galeriji z naslovom Iz Murine umetniške zbirke, je tudi to leto minil v znamenju delavskega cveta, rdečega nagelj-na za nagrajence. Pomenljivo ali simbolno - skupaj z zlatniki so jih podeljevali direktorji. MH Krkina tovarna v Varšavi ali kaj ima skupnega z Ljutomerom Ljutomer izgubil, kar je dobila Varšava a^ncih o davku na dodano vrednost rometni davek na odhodu kov imajo podjetja čas, da se prilagodijo novemu sistemu obračunavanja ^2 katerem bo prometni davek zamenjal novi davek na dodano vrednost v torek> 23. septembra, v organizaciji Centra ^epr°Vln° semi|iar o predlogu zakona o davku na dodano L110 Za uSd V.bo dobro obvladovanje novega davčnega sistema po-*ZobraeSn° poslovanje podjetij, pa v severovzhodni Sloveniji za k Cač/0 Vanjc ne kažejo ravno velikega zanimanja. Udeležili V $°bota n°Vodj'n Silkema Kidričevo, Nafte Lendava, PDU ^RCONT-a G. Radgna, Komunalno-stanovanjskega lL, n,erskega podjetja Heisenberger & Pretzler. RS tv« zak«n 0 davku na Nrikv^^ost temelji na da-k' je v državah Ev' ze uveljavljena. Se-a‘(-a Evropske zveze o iNJ^^ijuje vsebino P°e; davka. Tudi slovenski 0 davku na do-PV. temelji na nasle-vijNhth opredelitvah, 'n davek na potrošnjo, v vseh fazah prome-obračunavanje te-PUNditni metodi (metoda l'bita 4a ie Pri mednarodni aka uporabljeno načelo »namembnosti kraja«. Davek na dodano vrednost je torej vsefaz-ni prometni davek, v strokovni literaturi pa se opisuje kot davek, ki ima v primerjavi z drugimi davki velik finančni učinek, z njim je na relativno enostaven način mogoče zagotoviti nevtralnost obdavčevanja blaga in storitev, sam način obračuna davka pa zagotavlja učinkovitejše pobiranje le-tega. Enostavno: če davčni zavezanec ne plača davka na dodano vrednost, se davek »prenese« na davčnega zavezanca v naslednji fazi prometa. Se- ?$iv vladi L™bm T* CNeitLj'tctlen’ p°zval v,ado’ da naj do konCTa med drugim konceptu sanacije Nafte Lendava. ' . Posodobitev, povečanje zmogli Q a rafineriie» gradnjo termoelektrarn . ( W je 5 °'8ov- Razmere v lendavski družbi se namrec U ^^anje zaradi cenovnih razmeri) v |i . • P nuRj°n’ tolarjev izgube. Izguba ^aR" k • v VN Poslovanja znaša milijardo in 228 inihjon j • »£> očitno še ni klic v sili, saj, kot ahko ih u ’Vlada in Petrol, še nista dorekla, kaj kateri, kol K Se ^nj, kdaj. veda pa mora biti v ta namen administracija ustrezno usposobljena in organizirana. Največji strokovnjak za novi davek je prav gotovo Andrej Šircelj, diplomirani ekonomist, davčni svetovalec, predavatelj in publicist s tega področja. Objavil je že dve knjigi s področja davka na dodano vrednost v Evropski zvezi. Kot vodja seminarja v Radencih je povedal: »Med novostmi, ki jih prinaša druga faza davčne reforme, je tud j uvedba davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost je v primerjavi s sedanjim prometnim davkom popolnoma nova oblika in zahteva pripravljenost davčnih zavezancev, družb, podjetnikov, da obračunavajo in plačujejo ta davek. Seveda pa je za to potrebno, da se davčni zavezanci primerno pripravijo na ta davek, predvsem da spoznajo različne računalniške programe glede tega, da spoznajo delovanje davka na dodano vrednost in da spoznajo dokumente, ki bodo potrebni za ta davek. Obračunavanje in plačevanje je en vidik, drugi vidik pa je vodenje poslovne politike ob uvedbi davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost lahko vpliva na likvidnost poslovanja, na vodenje zalog. Tudi iz tega vidika je pomembno, da se družbe ■ davčni zavezanci na to pripravijo in da seveda pripravijo tudi svojo poslovno politiko. Eden od pomembnih programov, ki so ga imele tudi druge države, ki so uvajale zakon na dodano vrednost, je informiranje davčnih zavezancev o tem davku. Jaz menim, da bo tudi v prihodnje čedalje več davčnih zavezancev, ki se bodo želeli s tem seznaniti.« BBP Novomeška Krka je medijem sporočila, da so pred dnevi v Varšavi položili temeljni kamen za novo tovarno. Po Varšavi pa bodo gradili še v Zagrebu in Moskvi. In zakaj prav v Varšavi? V časopisu smo lahko prebrali, daje zato več vzrokov. Poljski trg je za novomeško tovarno zdravil zelo pomemben, saj predstavlja prodaja na njem desetino vse Krkine prodaje. Krka ima na Poljskem registriranih že tudi več kot deset zelenih zdravil, najbolje pa se prodajajo septolete, duovit, pikovit in bilobil, ki so jim, kot lahko beremo, v štirih letih za trikrat zrasli cena in prodaja. V tovarni bodo začeli s pakiranjem najbolj prodajanih petih ali šestih vrst proizvodov, iz njenega skladišča pa potem oskrbovali tudi trge Ukrajine, Belorusije in Litve. Gre torej za poslovno odločitev novomeške farmacevtske tovarne, za njeno vlaganje na tujem. Koliko bodo tam poželi, bo pokazal čas. Zato h Krkini poslovni politiki prodiranja na vzhodne trge za zdaj ni kaj dodati. Pa vendar: mi omenjamo Krkin obrat v Ljutomeru in se spominjamo napovedi o tem, da bo novomeška tovarna v Ljutomeru pomembno razširila obseg proizvodnje in dogradila prostore. O tem smo pisali tudi na straneh našega tednika in potem v nadaljevanju, da so načrti padli v vodo. Je torej Ljutomer izgubil tisto, kar je dobila Varšava? Pred skoraj tremi leti je takratni direktor ljutomerskega Krkinega obrata Anton Kapun napovedal razširitev proizvodnje in dograditev ter posodobitev obrata, saj, kot je izjavil, gredo pastile zelo dobro v prodajo. Takrat so osemdeset odstotkov vseh proizvedenih pastil in vitaminskih ter mineralnih napitkov prodali na vzhodna tržišča, predvsem na Poljsko, Češko, Rusijo ter Madžarsko. Zaradi povečanega povpraševanja za njihove izdelke in zaradi dobre cene, ki so jo dosegali na teh trgih, so se v novomeški Krki pripravljali na povečanje proizvodnje v Ljutomeru z dveh na štiri milijone pakiranj mesečno. Šlo naj bi torej kar za stoodstotno povečanje obsega proizvodnje. Takrat so razvojniki novomeške farmacevtske tovarne tudi zagotavljali, da bodo tolikšen obseg proizvedenega na vzhodnih trgih brez problemov lahko prodajali do leta dva tisoč. Do takrat pa bi se načrtovana investicija ali vložek v tovarno tudi poplačal. Govora je bilo o investiciji, vredni okoli 18 milijonov mark, ljutomerski obrat pa je takrat s prodajo pastil in napitkov zaslužil od 25 do 30 milijonov mark na leto. Toda že isto leto je prišlo do spremembe načrta in februatja letos je direktorica sektorja za proizvodnjo zdravil Krka, pod katerega spada tudi obrat v Ljutomeru, mag. Alojzija Roženberg za naš tednik izjavila: »Precenili smo trg in se zato odločili, da bi z obnovo obrata, ki se je že začela, proizvodne zmogljivosti povečali za petdeset odstotkov. To je trenutno dovolj za zadostitev potreb trgov.« Tako torej za Ljutomer in za naš tednik, čeprav sedaj vemo, da so na sedežu tovarne že takrat snovali novo tovarno v Varšavi z enakim proizvodnim programom. MH Splošna bolnišnica Murska Sobota Otvoritev ambulante za bolezni dojk Politikom in možem oblasti je še vedno ponujeno, da si pri tistem, kar je veliko in kar je pomembno, lahko odrežejo tudi kos zase. Je tradicija in folklora, jim je predvsem nova točka za večjo priljubljenost pri volivcih. Toda stvari vendarle ne dela pomembnejše to, kdo je bil tisti, kije prerezal trak, pa čeprav bo ta s škarjami v rokah in odrezanim koščkom traku na fotografiji ovekovečen za javnost. Še posebno ne, če gre za novo ambulanto bolezni dojk, ki sedaj v murskosoboški bolnišnici odpira vrata vsem ženskam naše pokrajine. Ambulanta bolezni dojk je namreč velika pridobitev sama po sebi, pomembnost pa ji daje to, da bo delala za zdravje ljudi, in še, da so denar zanjo in za nakup mamografa na pobudo regijskega društva za boj proti raku prostovoljno prispevali ljudje. Ljudje, ki znajo, kaj je pomembno, in ki čutijo s tistimi, ki živijo z boleznijo, ter vedo, kaj je sreča v zdravju in ozdravitvi. Darovali so in pri tem še pomislili niso - kot se je to zdelo predsedniku države Milano Kučanu, češ da so pri tem izpolnjevali solidarnost med moškimi in ženskami -, da darujejo kot moški ali kot ženska. Ne verjamem, da so darovali kot moški za ženske ali kot ženske za ženske. Darovali so za stvar, za zdravje. Kajti bolezen, čeprav za njo zboli samo eden od članov družine, prizadene vse, očeta in mater, sina in hčerko, moža in ženo. Vso družino pa tudi najbližje in prijatelje. Bolezen in zato tudi ambulanta bolezni dojk ne more biti stvar ne samo žensk in ne samo moških kakor tudi ne solidarnosti med njimi. Ampak nas vseh in skupnosti. Ambulanto bolezni dojk dela pomembno tudi to, daje murskosoboška bolnišnica čutila z ljudmi ter strokovno usposobila zdravstvene delavce, ki bodo delali v ambulanti, prispevala denar za njeno celotno opremljenost ter našla prostor zanjo. Sedaj pa si še prizadeva, da bo delo ambulante zdravstvena zavarovalnica tudi priznala in plačala. V akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov po vsej Sloveniji, predvsem pa v naši pokrajini je bilo zbranih 25 milijonov tolarjev, celotna oprema ambulante pa je stala 32 milijonov tolarjev. Ambulanta bo delala dvakrat na teden. MH vestnik, 25. september W Varstroj Lendava Preobrat Z zmanjšanjem premoženja pokrili lansko izgubo V družbi Varstroj so na četrti skupščini, ki so jo imeli prve dni septembra, delničarji sprejeli spremembe statuta družbe. To so storili, ker podjetje po sklepu nadzornega sveta od marca ne vodi več tričlanska, ampak enočlanska uprava. Zaradi opravljanja drugih nalog, ki niso združljive z delom v nadzornem svetu, sta bila zamenjana tudi dva člana sedemčlanskega nadzornega sveta. Zunanji član sveta Miroslav Golubič, ki je imel pooblastila Maksime, odškodninskega ter kapitalskega pokojninskega sklada, je glede poslovnega poročila družbe za lansko leto na skupščini predlagal sprejetje nasprotnega sklepa. Ker pa njegov predlog ni bil podan v zakonitem roku, o njem delničarji na skupščini niso razpravljali in ne glasovali. »Gre pa za to, da zaradi izgube naj ne bi sprejeli poslovnega poročila za leto ’96. Bil je proti pokrivanju izgube, kot smo predlagali mi, in sicer, da se izguba iz leta ’96 poravna v breme revalorizacijskega popravka kapitala. Njegov predlog pa je bil, da se poravna iz prihodnjega dobička.« je povedal direktor družbe mag. Štefan Kepe. In zakaj je uprava skupščini predlagala tak način pokrivanja lanskoletne izgube? Že lani je skupščina sprejela sklep, da se celotna izguba preteklih let do leta dva tisoč pokriva iz ustvarjenega dobička. To pa pomeni, da mora družba do navedenega leta ustvariti toliko dobička, da se z njim »očistijo« izgub. Ustvarjanje dobička po letu dva tisoč bi potem mogli deliti tudi za dividende. In če bi sedaj k izgubi iz prejšnjih let dodali še lanskoletno, ki znaša skoraj 57 milijonov, sklepa skupščine ne bi mogli uresničiti. Pozitivno poslovanje in odblokiran račun V Varstroju je novi prvi mož marca, ko je prevzel vodenje, predstavil tudi ukrepe za sanacijo družbe. Od takrat je minilo dobrega pol leta in na skupščini ter pred tem na nadzornem svetu je predstavil njihove učinke. Kakšni so? »V glavnem vse poteka po planu. Prvo četrtletje smo končali pozitivno, tudi polletni rezultat je skupno pozitiven. Tako bo, kakor ocenjujemo, tudi v tretjem četrtletju in ob koncu leta. S tem naj bi se prekinilo petletno poslovanje z izgubo,« je povedal sogovornik. Konec julija so tudi deblokirali žiroračun, kar v Varstroju štejejo med največje uspehe nove uprave. Konec junija je novi direktor družbe pri LB Pomurski banki uspel spremeniti kratkoročno posojilo v višini 50 milijonov tolarjev v dolgoročno pod ugodnimi pogoji. Dolgoročno posojilo pod ugodnimi pogoji za prestrukturiranje proizvodnje in ohranitev delovnih mest v višini 15 milijonov tolarjev so dobili tudi na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, na istem naslovu pa še skoraj 4 milijone sredstev, namenjenih za intervencije v gospodarstvu za subvencioniranje obrestnih mer. Prijavili so se tudi na razpis ministrstva za delo za dodelitev sredstev za subvencioniranje stroškov v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na ministrstvu so vloge odpirali prvega septembra, v Varstroju pa tudi iz tega naslova pričakujejo ugodno rešitev in del zaprošenega zneska. Uprava je med ukrepi finančne sanacije načrtovala tudi de-zinvestiranje s prodajo skoraj tri tisoč delnic LB Pomurske banke ali po knjigovodski vrednosti 58 milijonov tolarjev, vendar soglasja za to od nadzornega sveta ni dobila. Udejanja pa se načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih. Po načrtu novega vostva in za uspešno poslovanje bi 180 delavcev moralo ustvarjati 11 milijonov mark letne realizacije. Sedaj jih v Varstroju dela še 190, medtem ko jih je bilo lani še 240. Stroške v družbi načrtujejo znižati za deset odstotkov. MAJDA HORVAT Prekmuije - avtocesta Ko se državi strinjata Uradna informacija je, da se slovenska in madžarska država strinjata, da bo mejni prehod avtoceste v Pincah - Prekmurcev nihče ni vprašal, ali se strinjajo z razkosavanjem pokrajine ______ V prvi polovici septembra sta državni sekretar slovenskega ministrstva za okolje in prostor Dušan Blaganje in državni sekretar madžarskega ministrstva za promet in zveze Sandor Gyurkovics slovensko javnost seznanila, da so se predstavniki obeh ministrstev in držav dogovorili, da bo avtocesta od Maribora proti Madžarski prestopila mejo v Pincah. Prav tako se obe državi strinjata, da bi z gradnjo začeli najkasneje leta 2000, medtem ko se bo železniška proga, ki bo povezovala Slovenijo in Madžarsko prek Puconec in Hodoša, začela graditi že konec tega leta in bo končana do leta 2000. Kaj je v skladu s slovenskim nacionalnim programom in kaj ne, je nekaj povsem drugega. V nacionalnem programu je določen in začrtan mejni prehod v Genterovcih oziroma Radmožancih in zaradi tega prestopa nekje med Turniščem in Dolgo vasjo je bila speljana pa prihaja do takih bistvenih sprememb, da postane smiselnost nadaljevanja gradnje po dosedanjih idejnih projektih lahko vprašljiva. Je za to kriva Lendava, ki je izsilila obvoznico, ki se bo gradila z Darsovim denarjev? Je kriva Murska Sobota, ki je prav tako dosegla krak usmerjen proti Hrvaški, na drugi strani meje pri Genterovcih pa je menda zaščiteno naravno območje? Lahko daje to razlog, toda vse to je že dolgo znano. Rečemo lahko, da slovenski prostorski in prometni politiki tako ustreza. Da svoje zahteva Lendava in se zameri drugim, ker prva pristane na Pince zaradi svoje obvoznice; da svoje zahteva Murska Sobota in se zameri drugim, češ da bo z avtocestnim denarjem gradila obvoznico. Da Madžarska . ne pristaja, čeprav je to znano že od vsega začetka. Vse to je znano Anton Torner, Črenšovci: »Do sedaj nas ta avtocesta ni zadevala, niti nismo bili seznanjeni z dosedanjim delom. Že sedaj imamo tukaj velik tovorni promet. Morebiti gre sedaj za iskanje novih tras? Osebno pa mislim, da gre za politično taktiziranje in namerno zavlačevanje. Zaenkrat nam ni še nihče ponudil možnosti, da bi šla avtocesta prek Polanskega loga, mini parka Črnec in Trnovskega joušja - to pa mislim, da ne bo mogoče.« Jože Kavaš, Bletinci: »Ta informacija, da je avtocestni mejni prehod preusmerjen na Pince, je že dolgo znana. V občini se o tem še nismo pogovarjali. Ker imamo v vsakem primeru skozi kraj in občino tovorni promet, se še vedno strinjamo z gradnjo avtoceste in bomo pri tej zahtevi tudi vztrajali.« Jože Kocet, Turnišče: »Naše stališče je še vedno enako, kot smo ga povedali julija na posvetu v Radencih: avtocesta se ne sme preveč približati naselju in cerkvi, naš predlog sedaj pa je, da bi avtocesta že pred naseljem Turnišče (in ne za naseljem) zavila proti Pincam, torej mimo Nedelice in Gomilice. Ne strinjamo se z mnenjem Urada za varstvo kulturne dediščine, ki odsvetuje priključek na avtocesto s turniške smeri. V tem primeru pa mi nismo za avtocesto, ki bi delila občino na dva dela, kajti največ kmetijskih površin bi šlo zanjo prav v turniški občini.« nova trasa avtoceste skozi občine Murska Sobota, Beltinci in Turnišče. Prvotni predlog prvega samostojnega slovenskega prometnega ministrstva je bil, da bi potekala trasa avtoceste po »južnem koridorju« - torej prek Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža, mimo Ljutomera in Razkrižja, Črenšovec, mimo Lendave do Pinc. Zaradi boljše navezanosti vseh občin v severovzhodni Sloveniji na novo avtocesto je obveljal predlog »prostor-cev«, da bo avtocesta speljana od Maribora, mimo Lenarta, preko Slovenskih goric, po Ščavniški dolini, mimo Vučje vasi, med Krogom in Bakovci in naprej do Turnišča in Radmožanec. V zadnjih petih letih je bilo porabljeno ogromno denarja, papirja, časa in živcev za to, da so izbrali pravo traso - pa najsi bo to črna, vijolična ali rumena. Izbrali sojo, čeprav je nekdo pričakoval, da sprte občine tega ne bodo sposobne storiti. Sedaj, ko je končno vse pripravljeno za nadaljevanje dela, strinjanje z gradnjo »zbirne ceste« oziroma obvoznice za Soboto od Gaja do Rakičana? Ne more biti, kajti ta obvoznica je prav tako nujna ali še bolj kot lendavska in Sobočani si zaslužijo, da jo imajo. Je kriva Madžarska, ki se ne strinja s prehodom v Genterovcih, razlogi pa so v tem, daje njihov avtocestni in voda na mlin tistim, ki želijo pospešiti gradnjo avtocest proti Dolenjski in Zagrebu (že poldrugo leto imajo obljubo prometnega ministrstva, da bodo dobili 12 kilometrov avtoceste med Obrežjem in Krško vasjo, magistralno cesto od Ljubljane do Novega mesta pa so spremenili v avtocesto). Izgovori, zakaj se ni dokončala smer ceste od zahoda jr^J* prav je bilo v začetku • no nasprotno), se bodo naslednjih volitvah. In kakšno naj bi bile.Pre^ z zgrajenimi avtoce^ predlogi nico, če bi obveljal politikov? Manjka regij-gled na celotno PokraJI, , p0Vsem resa pokrajine bi nam drugo sliko, kot nam 1°P wije. sedaj sestaviti posam«"^ Zamislite si najprej L Vučjo ter dolg most čez Mu vasjo in Bakovci, n gj. prečkala železnico n kičanom in Beltinci- začel veliko križišče, kajti tu a tovor-tudi obvozni železniški1 ni promet; avtoces ^pote® proti Turnišču, tam P “ jn pol zavila proti Radmoz ncjave ((l‘ givasi in naprej mimo U iC8) sti del se bo imenoval 0» ^ in nato proti Pincam- U^est«! metrov (ali celo ve ^ursU širino 50 metrov P ani pokme' zemlji bo zSrajer^^leološ^ tijski zemlji, prek , ^da*0 dišč, odrezali bodo 1^ Lendavske g°nce’ ^»džafsk0 k? bolj navezane na f na Slovenijo. načrtovalci ne vezma, go-K dvan 3ervisiranja V^dst ajstodst0^ k stotno realno Otvoritev avtosalona je popestril lepotec peugeot 406 coupe na vrtljivem nnrlstnvku. tilo me je to, da je podoba Peugeota že na daleč vidna. Seznanjem sem tudi s poslovnimi rezultati in lahko zatrdim, daje po petih letih sodelovanja z našim podjetjem le-ta tukaj zelo dober.« Slavnostni trenutek, prerez traku in odprtje salona, pa je vendarle pripadel županu občine Murska Sobota Antonu Slaviču: »Ni še tako daleč nazaj, ko smo po informacije in nasvete o vseh avtomobilskih znamkah, razen ene ali dveh, morali v Ljubljano, Maribor ali v tujino. Sedaj je na srečo to obdobje mimo. Ničesar ne nastane samo od sebe, še posebno pa ne v gospodarstvu. Prelomnica za Avtobusni promet pomeni leto 1986, ko seje podjetje odločilo za samostojno delo in kasneje za sodelovanje z avtomobilsko znamko Peugeot. Zaradi pravočasnih usmeritev za delo v prihodnje je podjetje napredovalo in imelo živahno investicijsko dejavnost, tako da lahko povemo, da je njegov uspeh nastal na podlagi zelo dobrega poslovanja v preteklosti.« Avtosalon in njegove dodatne dejavnosti sta po načrtih arhitekta Ignaca Dugarja zgradili podjetji SGP Pomgrad Murska Sobota in Dolinka Inženiring s svojimi podizvajalci v obdobju od januarja do julija letošnjega leta. Avtosalon bo odprt od ponedeljka do petka od sedme do šestnajste ter v soboto od osme do dvanajste ure. Avtopralnica je odprta neprekinjeno štiriindvajset ur, za celoten program pranja pa je treba odšteti sedemsto trideset tolarjev. Tr>K4r> rol cč hišah, pa imajo prijavljenega le enega delavca, čeprav jih dela več, surovine kupujejo na črno, z »ambulantno prodajo« kruha od vrat do vrat pa ne prodajajo samo kruha, ampak tudi druga živila. Pri tem ni nobene higiene, ne avtomobila in ne ljudi. Kako je to mogoče? Toda: ali niso sedanje velike pekarne monopolisti na trgu? Pod-gajski odgovarja: »Vsa leta smo vlagali v trgovinsko mrežo; to ni prišlo samo od sebe, vedno je bilo potrebno dajati denar. Čas prinaša vedno 1 novega, sili nas, da smo začeli z Seja vlade Prisluhnili gasilcem Vlada je prisluhnila pobudi, ki je prišla iz občine Gornji Petrovci, o problematiki financiranja gasilskih društev, še posebej pa o možnosti organiziranja veselic in podobnih zabavnih prireditev. Sklenila je, da bo v zelo kratkem času proučila možnosti za spremembo zakonodaje v tem smislu, da bi društvom omogočili organiziranje prireditev, ob tem pa, da bi bila onemogočene zlorabe. Mislimo, da gornjepetrovske gasilce podpirajo vsi zavedni Slovenci! Na evropski model razvoja podeželja Slovenska vladaje na redni četrtkovi seji obravnavala študijo z naslovom Slovensko kmetijstvo in'Evropska zveza, ki ugotavlja, da je treba kmetijsko politiko v Sloveniji temeljito spremeniti ter jo tako usposobiti za delovanje v prihodnjih razmerah skupnega trga EZ. Na tiskovni konferenci stajo predstavila državni sekretar v kmetijskem ministrstvu France But in dr. Emil Erjavec. Predvsem slednji ni bil preveč optimističen, ko je dejal, da s sprejetjem nekaterih zakonov zamujamo že dve leti. S tem se potrjujejo ugotovitve o slovenskem kmetijstvu, ki jih je evropska komisija zapisala v Agendi 2000. Študija, ki sojo po naročilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelali strokovnjaki Biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije ter Inštituta za ekonomska raziskovanja, med drugim ugotavlja, da je Slovenija sicer že precej storila za razvoj kmetijstva, vendar dosedanji ukrepi ne zadoščajo, da bi se podeželje lahko razvijalo celostno. Zato bi bilo treba čimprej preiti na evropski model razvoja podeželja, to pomeni, da bi morala v teh programih poleg ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovati tudi druga ministrstva. Študija tudi ugotavlja, da bi bilo treba s t. i. tržno-cenovne čimprej preiti na proračunsko zaščito kmetijstva: to pa je povezano z uvedbo tržnih redov, ki jih je treba takoj sprejeti. Ker bo z vstopom Slovenije v EZ poleg kmetijstva še posebej na udaru živilskopredelovalna industrija, študija priporoča, naj se to področje še dodatno obdela ter sprejme ustrezne ukrepe. V Sloveniji še vedno nimamo nekaterih temeljnih zakonov s področja kmetijstva, npr. zakona o kmetijstvu, živinoreji in kmetijsko-gozdarski zbornici. Strokovnjaki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi te študije že pripravljajo vrsto projektov. Med najpomembnejšimi je sprememba kmetijske politike in prilagoditev prihodnjim razmeram skupnega evropskega trga. Na ministrstvu z letošnjim proračunom, ki sicer še ni sprejet, začenjajo izvajati tudi strukturne ukrepe, katerih namen je povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in prestrukturiranje živilskopredelovalne industrije. Načrtujejo tudi neposredna plačila za hribovske kmete, neposredna dodatna plačila za mlade kmete ter za demografsko ogrožena območja. MARJAN HORVAT Inštitucije v tranziciji uspešno preživeli recesijo pri naši osnovni dejavnosti, to je prevozu potnikov. Potem ko nam je av-tohiša Claas zaupala prodajne in poprodajne aktivnosti, smo se zelo ambiciozno lotili tega pro-jekla in upam, da smo si ob svojih napakah pridobili tudi kakšno pozitivno mnenje.« Predstavnik podjetja Automo-biles Peugeot, Didier Richard iz Francije, je bil prijetno presenečen: »Name je naredil globok vtis. To je prvi avtoservis, ki sem ga obiskal v Sloveniji, in presene- Kar nekaj razlogov je bilo, da se je od četrtka do petka prejšnji teden v Radencih zbrala množica več kot sto petdeset ljudi, ki so prišli z vsega sveta prispevat k povečanju družbenega proizvoda naše regije; najprej je tukaj častitljiv jubilej Zavoda za makroekonomske analize in razvoj (ZMAR) iz Ljubljane, ki ravno letos praznuje svojo petdesetletnico, potem več kot trideset let izhajanja ib-revije, ene osrednjih slovenskih strokovnih revij za planerska, makroekonomska in še kakšna družbena vprašanja, in ne nazadnje tudi mednarodna konferenca na temo strukturnih sprememb znotraj in zunaj inštitucij ne samo dežel v tranziciji, marveč tega, kar pojmujemo pod pojmom »inštitucije« povsod po svetu. In po mnenju ministra za ekonomske odnose in razvoj profesorja Marjana Senjurja je ravno mednarodna konferenca gotovo najbolj primerna oblika praznovanja tako častitljivih jubilejev. Na pogovoru z novinarji je minister Senjur - v katerega neposredno pristojnost ZMAR tudi spada - povedal, da je Urad, kot se imenuje Zavod uradno, do sedaj zelo dobro izpolnjeval zaupano nalogo, to je, da pripravlja gradiva za vlado, daje predloge in komentarje na določene ukrepe gospodarske politike, ter da po drugi strani deluje tudi kot strokovno dokaj neodvisna znanstvena ustanova. Direktor ZMAR-a dr. Janez Potočnik je poudaril skoncentriranost ekonomskih znanj v tej ustanovi, ki danes zaposluje več kot petdeset v glavnem visoko izobraženih ljudi, izdaja pomladanska in jesenska poročila ter druge publikacije o razvoju slovenskega in mednarodnega gospodarstva, dela raziskave s področja gospodarskega razvoja ter ji zato »grozi«, da postane referenčna ustanova za vprašanja ekonomske teorije in politike v državi. Ob koncu pogovora je namestnik direktorja mag. Janez Šušteršič predstavil tudi prvo številko mednarodne revije IB-Review. Srečanje v Radencih je imelo torej dva dela - slavnostnega in konferenčnega. Na sprejemu, ki ga je minister Senjur priredil za vse sedanje in nekdanje delavke in delavce na ZMAR-u, smo tako lahko srečali sedanje in nekdanje ministre pa tudi ljudi na visokih položajih v vladi, državnem zboru ter raziskovalnih inštitucijah in podjetjih. Zavod bi lahko označili tudi kot pomembno kovnico kadrov za položaje v slovenski politiki in gospodarstvu. Kaj pa mednarodna konferenca? Organizatorjem je uspel dokaj zahteven podvig; v evropsko in tudi slovensko »periferijo« jim je uspelo pripeljati kar nekaj »zvezd« s področja ekonomske teorije inštitucij. Tako je že otvoritveno predavanje ameriškega profesorja s črnogorskim poreklom, dr. Svetozarja Pejoviča, razburilo duhove v dvorani. Profesor Pejovič je namreč nekoliko provokativno razložil spontani razvoj inštitucij ter kot (pozitivni) primer predstavil stanje v Rusiji in vpliv tamkajšnje mafije kot inštitucije. Tudi tri petkove paralelne delovne skupine so zastopali ugledni predstavniki z univerz Zuri-cha, Dunaja, Izraela, Kalifornije, Ljubljane, Maribora in tudi mednarodnih ustanov, kot sta recimo Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka iz Washingtona. Vsakemu predavanju je sledila vnaprej pripravljena razprava, kjer so razpravljale! poskušali predvsem kritično oceniti vsebino predavanja in ravno tovrstna razprava je še posebno prispevala k dinamičnosti in potemtakem h kakovosti celotne konference. človek se seveda upravičeno sprašuje: »Komu je vsega tega treba bilo?« Za večino preprostih zemljanov in zemljank, da o nas Prekmurcih in Prlekih ne govorim, tovrstne konference vsebinsko najverjetneje res ne pomenijo kaj dosti. Vendar pa ljudje, ki razumejo vsebine in so se tudi udeležili konference v Radencih, sedijo na odgovornih mestih po univerzah in ministrstvih v Bruslju, na Dunaju in še marsikje v Evropi, kamor si Slovenke in Slovenci tako želimo. Domačini pa smo lahko zadovoljni, da so strokovnjaki z vsega sveta ter iz Ljubljane in Maribora imeli priložnost spoznavati Prlekijo, se spustiti s čolnom po Muri ter skupaj zapeti Zdravljico v jeruzalemski kleti. In vse to je regionalni razvoj. AMnOCl UODVAT TRAKTORJI IMT 539, 537DV Izvozni model v zalogi Mogoče je dobiti tudi vse druge modele 069 35 888 in 069 35 880 /Občine vestnik, 25. september 1997 V Gornji Radgoni se še vedno ne dajo So svetniki vzeli vajeti v svoje roke? Izredno stanje na Ivancih Pod kaj se je podpisal moravski župan? Tudi zadnja seja gornjeradgonskega občinskega sveta je potekala po pričakovanem dnevnem redu - zavračali so županove predloge in sprejemali sklepe, ki so bili v nasprotju z županovim mnenjem. Pa tudi sicer vidijo svetniki v vsakem županovem predlogu napake, predvsem pa nepopolnost in potrebo po še večji natančnoti in analitičnosti. Na zadnji seji občinskega sveta pa se je spor občinskega sveta izkristaliziral v sporu glede Komunale, oziroma med županom ter Feliksom Petkom, predsednikom statutarne komisije, in enako mislečimi. Na pobudo 28 podpisnikov je moravski župan Franc Cipot na Ivancih sklical izredni zbor občanov. Na dnevni red je najprej postavil točko »Nelegitimnosti določenih predstavnikov Občinskega sveta Občine Moravske Toplice, Sveta KS Bogojina in nekaterih drugih krajanov KS Bogojina v zvezi s postopki, ki jih izvajajo glede odcepitve od zdajšnje občine in ustanovitve Občine Bogojina ter posledice«. Že za uverturo je župan povedal, da je dikcijo točke kar prepisal iz pobude in da z njeno vsebino nima nič opraviti. Pa vendar, mar župan s svojim podpisom ne jamči, daje tisto, kar je podpisal, res? Kaj torej počnejo posamezni občinski svetniki in krajevni veljaki, da se njihovim dejanjem lahko pripiše oznaka »nelegitimen«? Se je župan na tihem vendarle strinjal z napisanim, če pa ne s tem, pa vsaj z velikostjo občine, ki jo ima sedaj? Predsednik KS Martin Horvat je razpravo zabelil s. podatkom, da naj bi nekateri podpisali zahtevo po izrednem zboru občanov, ne da bi prebrali njeno utemeljitev (od šestih, kolikor jih je povprašal, naj bi samo eden vedel, kaj je podpisal), drugi pa naj bi zahtevo podpisali, meneč, da jih bo kanalizacija prišla ceneje, če župana zvlečejo v svojo vas. Za glodanje je med poslušalce vrgel domnevo, da je morda kdo točko pripisal pozneje. Kako je podpise zbiral Franc Nežič, znan kot podaljšana županova roka? Kot se je med razpravo pokazalo, je preplah povzročil obisk treh vaščanov pri Trofeniku, ki v DZ vodi komisijo za lokalno samoupravo. K njemu so se z vprašanji o možnosti nove občine odpravili Franc Horvat, Jožef Štefko in prof. Vogrinec. Daje na dan privrelo tudi vprašanje, ali se smejo strankarski možje vtikati v posel z novo občino, je najbrž odveč dodajati. Franc Horvat je zbranim držal kratko lekcijo o demokraciji in političnih strankah kot njenem konstitutivnem delu pa o legi; timnosti in volitvah. Našel seje tudi krivec za leta 1994 neizglasovano Občino Bogojina, poslanec Džuban, ki je z amandmajem v DZ preprečil ustanovitev te občine. Toda z novo občino ne bo nič. Ne zgolj zato, ker je dala trenutna sls-ldsovska vladna naveza luč zgolj za ustanovitev 22 novih občin in ker je pošiljal župan lokalni samoupravi zapisnike z zborov občanov, opravljenih pred pol leta (po županovih besedah naj bi bila v Bogojini za približno polovica udeležencev zbora, v Filovcih in v Bukovnici pa vsi proti in v Ivancih dve tretjini proti in ena tretjina za), ki pa jih občinski svet s sklepom ni potrdil, temveč predvsem zato, ker v novi občini ne živi dovolj ljudi. Vse to pa pomeni, daje vloga za ustanovitev nove Občine Bogojina stara že nekaj let in ni v imenu krajanov nihče na novo »pisaril« sklepov. Torej, do občine ne bodo prišli, razen če se najde novi boter. Kot naj bi Trofenikovi obiskovalci izvedeli, obstaja težnja po čim večjih občinah, vprašanje pa je tudi, kako se bo zakonsko urejevalo vprašanje krajevnih skupnosti. Kaj kmalu se je izkazalo, čemu takšna bojazen pred novo občino. V vasi se namreč pripravlja projekt kanalizacije, ki naj bi ga začeli izvajati ravno v teh dneh in ki bo posamezno gospodinjstvo stal okrog 2000 DM (seveda v to niso všteti triodstotni samoprispevek in takse, ki jih plačujejo občani). Vaščani so se zbali, da v primeru ustanovitve nove občine ostanejo brez svoje kanalizacije in brez svojih sredstev. Prispevek za kanalizacijo, ki naj bi bila zgrajena v letu dni, pa naj bi bil nižji kot v nekaterih drugih vaseh zaradi »deala«, ki gaje sklenil župan z izkoriščevalcem vaške gramoznice. Ekološka taksa za izkoriščanje »šodra« naj bi namreč v blagajno občinskega proračuna prinesla letno več milijonov, tako da bi se iz tega naslova do leta 1999 znašlo v njem 25 mio. Namesto plačevanja pa naj bi izvajalec del obljubil, da bo pol čistilne naprave zgradil z denarjem iz lastnega žepa. Fantomski denar naj bi se tako spremenil v čistilno napravo, Ivančani pa naj bi prišli do denarja, ki jim pripada in za katerega se je že izkazalo, da se kaj lahko izgubi v občinski malhi. »Šoder« jamo naj bi v prihodnje doletela tudi »zaokrožitev in revitalizacija«, kot je dejal župan, eden od krajanov pa nato postavil vprašanje: ali je pogoj za kanalizacijo ohranjanje »šoder« jame? Pa seje zapletlo pri denarju. Za leto 1996 naj bi občina KS nakazala 1,5 mio za izkoriščanje gramoza. 3,4 mio jim je občina ostala dolžna, ker ni imela denarja. Po zagotovilih občine, tega denarja ne bodo izplačali, temveč ga bodo dali za čistilno napravo. Iz samoprispevka pa je KS v začetku avgusta že nakazala 1,5 mio za kanalizacijo. No, je pa bil župan zelo prijazen. Vsem, ki namreč niso zmožni takojšnjega plačila, je ponudil, naj se oglasijo pri njem, da se bodo dogovorili za način plačevanja. Toda mar bo kanalizacija pravilno delovala in bo tudi čistilna naprava rabila svojemu namenu? V vedno bolj pregretem ozračju je prišla na dan tudi »štorija« z dvema kandidatoma za predstavnika krajevne skupnosti. Poraženemu naj bi dali za tolažilno nagrado vodenje vaškega odbora. Na tretjega kandidata, ki so ga izvolili na vaškem zboru občanov, pa naj bi pozabili. Takšno naj bi tudi bilo ozadje razprtij v vasi. Torej, čistilna naprava bo, kanalizacija tudi. Nove občine ne bo. Koliko bo stalo vzdrževanje kanalizacije in čistilne naprave, se še ne ve. Kdaj bo občina prišla montirat števce za porabnike vode, tudi ne. No, najprej bo moral občinski svet na to temo sprejeti odlok. Strankarski možje lahko še naprej obiskujejo Trofenika. Vaščani pa bodo kljub gramozu, ki ga izkoriščajo v njihovi vasi, smeli primakniti po 2000 mark na gospodinjstvo. No, kot pravi moravski župan: »Živimo v istem okolju.« Kraljestvo Moravskih Toplic se tako ne bo zmanjšalo. Za vse pa bo pozneje najbrž poskrbela krovna občinska ko- munalna družba z omejeno odgovornostjo Čista narava. A. P. V Črenšovcih so letos s ponosom predali namenu obnovljene in dograjene prostore zdravstvene postaje z lekarno, medtem pa so dobili občinski svetniki tudi končno finančno poročilo. Prav tako so zvedeli, koliko so stala nujna obnovitvena dela bistriške osemletke (da se je sploh lahko začel pouk v novem šolskem letu), in se seznanili še z nekaterimi drugimi »tekočimi zadevami«. V Črenšovcih so dali na mizo končni obračun stroškov in virov financiranja za obnovo in dozidavo zdravstvene postaje Veseli so tovarne, pomoč pa Ponudba Hidrogee najcenejša, toda ali je tudi realna? - Še nezasedeno 3-sobno stanovanje v Črenšovcih - Koliko so stala nujna obnovitvena dela v OŠ Bistrica? Pogodbena vrednost za adaptacijo in dozidavo zdravstvene postaje v Črenšovcih je bila nekaj čez 42,7 milijona tolarjev. Zaradi nekaterih dodatnih del (zamenjava dotrajanih inštalacij kanalizacije, vodovoda in elektrike, ureditev okolja idr.) pa je končna vrednost opravljenih del nekaj čez 50,3 milijona tolarjev, k čemur je potrebno prišteti še 1,2 milijona tolarjev za druge stroške (nadzor, dokumentacija, soglasje idr.). Iz občinskega proračuna so v ta namen »odšteli« blizu 31,4 milijona, Pomurske lekarne so prispevale 12,5, ministrstvo za zdravstvo je primaknilo 5 milijonov. Občina Odranci pa se je obvezala za finančni delež v višini 2.640,000 tolarjev. Tako se je vse skupaj nekako izšlo. Medtem so oddali tudi že dve 1,5-sobni stanovanji, 3-sobno, ki so ga namenili za zdravniški kader, pa je še vedno prazno. Če bi enim rekli da ... V interesu občine bi vsekakor moral biti tudi obstoj podjetij, ki Cesta bo! Pri ponovnem odločanju o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornja Radgona so na predlog župana zavrnili ponovno obravnavo. Miha Vodenik je prepričan, da občinski svet ne more s pooblastilom prenesti pristojnosti župana oziroma tajnika ali druge pooblaščene osebe v občinski upravi na javno komunalno podjetje. S tem si je pred časom občinski svet dal možnost, da po lastni presoji odloča o infrastrukturnih investicijah v občini. Znova pa so potrdili Petkov predlog, s katerim so že naložili Komunalnemu podjetju Gornja Radgona asfaltiranje ceste Vratja vas- Zgornje Konjišče. Gradnja ceste se je začela in jo bodo v prihodnjem tednu odprli. Brez župana torej in brez zagotovila, da bodo denar dobili. Dejstvo je, da so se odnosi občinskega sveta do Komunlanega Soboški mestni svetniki o plinifikaciji »Mestna občina ne prenese polževega razvoja! Misel iz naslova, ki jo je na 31. seji murskosoboškega mestnega sveta izrekel župan Anton Slavic, dovolj zgovorno ponazarja zaostanek pri izvedbi plinifikacijskega omrežja. Po njegovih besedah bo ta obsežna naložba, ki naj bi jo končali v nekaj letih, stala več kot 13 milijonov nemških mark. Plinifikacijo bi opravili s koncesijo, s čimer bi povsem razbremenili mestni proračun. Kot je navedel župan, so obiskali nekaj slovenskih občin in se seznanili z njihovim pristopom k plinifikaciji. »Nekateri so se odločili za lastno pot in ustanovitev podjetja, večina pa za koncesijo. Podatki in izkušnje govorijo v prid koncesije, ker občine ne zmorejo velikega finančnega zalogaja. Ugotavlja se, da je ta rešitev za občane najugodnejša, ker je cenejša. Pri tem govorimo o plinifikaciji celotne mestne občine, zato ne bo nobenih razlik med Mursko Soboto in primestnimi naselji tako glede cene priključka kot v tehničnem smi- slu,« zagotavlja soboški župan. Svetovalec načelnice oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Anton Štihecje pojasnil, daje bil izdelovalec idejnega projekta plinifikacije Franc Kramar iz Projektivnega biroja. Na osnovi ankete so ugotovili, da bi bilo v mestu približno 63 odstotkov porabnikov zemeljskega plina, v delujejo na njenem območju. Zato so črenšovski svetniki izrazili zadovoljtsvo, da konfekcijska tovarna v Veliki Polani spet obratuje in da namerava vodstvo zaposliti še 11 delavcev, tako da jih bo skupaj 70. Lastnika podjetja V PAUL-ANNA (Anica Varga in Matija Slavic) sta občino zaprosila za finančno pomoč, in sicer v obliki subvencioniranja obrestne mere (5 odstotkov) za najeto posojilo v višini 32.700.000 tolarjev s petletno dobo-vračila. Če bi se odločili za tako pomoč, bi to pomenilo okrog 1,65 milijona tolarjev letno, kar se je večini svetnikov zdela prevelika obveznost. In če bi rekli da, bi na podoben način najbrž želelo podjetja Gornja Radgona spremenili, potem ko so trije svetniki zasedli pomembne funkcije v tem podjetju, en svetnik pa je že od prej zaposlen v tem podjetju. Takrat so tudi začeli dosledno nasprotovati županovi ideji o ustanovitvi novega komunalnega podjetja Čistoča, čeprav so v preteklosti to idejo podpirali, polena pa metali pod noge stari Komunali. Ena ali dve veljavni zakonodaji? Župan jim je očital, da niso pristojni sprejemati takega sklepa, s katerim sprejemajo pooblastila Komunale v svojo last, saj so po obstoječi veljavni zakonodaji ti sklepi neveljavni z vsemi posledicami pravne in finančne narave. Feliks Petek pa mu je odgovoril, daje občinski svet pravno suveren pri odločanju, organiziranju in delovanju občinske uprave. Po njegovem menju županove navedbe niso pravno relevantne. idejni študiji pa so podrobneje izdelane tudi letne porabe plina (ločeno po mesecih) za posamezne vrste porabnikov v Murski Soboti in primestnih krajevnih skupnostih. Po oceni izdelovalca idejne študije bi prva in druga faza gradnje plinovodnega omrežja trajali od 8 do 12 let, pri čemer je mi dobiti pomoč še najmanj 50 podjetij, ki jim potem ne bi mogli reči ne. Zato so sklenili, naj se župan pogovori z vodstvom podjetja, dobi vpogled v finančno stanje in skuša najti rešitev v obliki enkratne pomoči iz sredstev za kreditiranje drobnega gospodarstva. So velike razlike v ponudbah realne? V K S Črenšovci je večina gospodinjstev že podpisala individualno pogodbo o pristopu oz. financiranju kanalizacije in čistilne naprave. Njihov delež bo znašal okrog 3.600 mark, poleg tega pa bodo 4 leta zbirali v ta namen še krajevni samoprispe- Na oder je kasneje stopil svetnik Žižek, ki je oba vprašal, ali delata po isti zakonodaji ali vsak po svoji, njune trditve so namreč nasprotujoče si, oba pa pravita, da delata pravilno in po zakonodaji. Komunala je enako občinski svet in obratno? Da čaka novega svetnika Draga Horvata težko delo, je lahko ugotovil že na prvi seji ter dodal, daje delo v bistvu zelo enostavno, če glasuješ proti, ko predlaga župan, in za, ko predlagajo svetniki. Na glas je tudi povedal, da sta občinski svet in Komunalno podjetje pri odločanju v bistvu eno, namesto da bi predstavniki Komunale poslušali razprave, ter da dolgoročno to ne bo dobro za Komunalno podjetje. Pi 11 til !P to Nepravilno ali nezakonito Olga Vrzel, predsednica NO, je podala končno poročilo o nadzoru Sklada stavbnih zemljišč. Ugotovili so nekatere nepravilnosti, in sicer da se v letu 1995 namenski prihodki za uporabo stavbnega zemljišča, prihodki od prodaje zemljišč in sorazmernega deleža opremljanja zemljišč niso s sklad, za kratkoročno neang na sredstva niso poskrbe z nimi prihodki v obliki obr -nekod so pobirali preniz „ta. nine in podobno. Kar ne J vilnosti pa je bilo pri proj ■ gaje omenjeni sklad izvaj v z Gea birojem. Skupina Frank, Tropenauer m P 1 j takoj reagirala in so ukrepi na predlog N ' šitelje, ki so delali neza dsednica Vrzelova pa J® po0. vorila, da NO nima n ],e blastil, da bi predlaga 1 ukrepe, ter dodala, da ni besedo omenila neza raVilno-ampak je govorila o n P stih. Kljub temu pa je/6 vztrajal, naj jih podajo- Kdo bo koga Kako župan odgovaj^ vprašanja in pobud sjje-Pri poročanju o rea i pov je župan sicer sel F’ fon. svetnikom PaJ P , oVore v si kar sami preberejo jn pp. priloženem gradivu hodnjo sejo. Tik pre pfaši-bi moral odgovarjati J nja, pa so župan in P stjii, občinske uprave sej NANAn" 10| * * šljena lastna izvedba, ne pa koncesionar. Ker je idejni projekt v reviziji, smo slišali v razpravi, bi prvotni znesek 2 tisoč DEM za posamezni priključek lahko precej pocenili. Ob upoštevanju številnih prednosti, kijih omogoča način izvajanja gospodarske javne službe s koncesijo po predhodnem javnem razpisu, so se razpravljale! (Vladimir Goldinskij, Ludvik Sukič, Štefan Kiiplen, Josip Kelemen in Franc Meolic) zavzeli za čim hitrejši začetek del, Ernest Ebenšpanger pa je v imenu odbora za gospodarsko infrastrukturo predlagal izključno uporabo zemeljskega plina, ne pa tudi utekočinjenega naftnega plina, kar je bilo sprejeto. V zvezi s tem so svetniki z nekaterimi manjšimi pripombami potrdili tudi prvo obravnavo odloka o načinu izvajanja vne službe oskrbe >J<£ plinom v mestni ob velja izluščiti, trajala najmanj 7® ,, cen6 ■ plina ne sme P^Alede^L kega kurilnega dobljeno toplotn0 aVa zen za obe gorivi izrac z mi standardi, ,^1 vek. To bo vsekakor velika obremenitev. Ministrstvo za okolje in prostor jih žal ni uvrstilo v letošnji program sofinanciranja, ampak obljubilo, da bodo njihovo vlogo upoštevali prihodnje leto. Na javni razpis za gradnjo čistilne naprave in zgraditev glavnega kanala v dolžini okrog 2.800 metrov pa so se odzvali Hidrogea iz Celja, Kovinotehna Celje, SGP Pomgrad Niz-kogradnje M. Sobota in SGP Gradbenik Lendava. Razlike med ponudniki so precejšnje (od 129,6 do 194,4 milijona SIT), zato so se svetniki spraševali, ali je najcenejša, ki jo je dala Hidrogea iz Celja, zares tudi realna. Sicer pa bodo skušali to ugotoviti v dodatnih pogovorih. Najugodnejši ponudnik pri obnovitvenih delih v OŠ Bistrica je bil Gidos iz Lendave. Obnova tlakov, pleskanje, obnova električne inštalacije in nekatera gradbena dela so stala okrog 9,5 milijona tolarjev. Po mnenju župana Antona Tbrnarja bi bilo prav, če bi v ta namen KS Bistrica zagotovila okrog 2 milijona Na seji ^est^^ so se seznam ^rak cijoopotekf^^ prostorske^^cest1. cije za gradnj -0 ni projekt za'nCi, naj bi bil zbirno cesto ske Sobote " ki „01 ° na avtocesto, a/ bilakonc^ejetje^, sklep o doloc‘ia^ ske cene^oJeijiijO^ nih storitev [etoS- 1. ^Pte'nbntro^ Raznašajo za'■ ieta vegadot^^ vnatelja p na in rRrve^liS^ ravnat.eJkePv Motnji' osen,RRšad hoti. Sog‘a imenovani anjs^j odbora sta skladan ■ j šeme liga v°d bora, ki S > Inhof s JOŽE GRAJ tolarjev. SM 25. september 1997 »Sociala, šolstvo, zdravstvo V i' t' y h d ij v e li p y y e o Kakšen predmetnik za 9-letno dvojezično osnovno šolo? Se različni pogledi ^trokovnem posvetu v Lendavi sprejeli nekaj konkretnih pobud oz. predlogov Iz spominov in doživetij Kdo je bil dr. Matija Slavič? V okviru Nacionalnega kurikularnega sveta deluje tudi posebna komi-Šolstvo v narodno in jezikovno mešanih okoljih, ki je skušala se-•hji Prilagojen predmetnik za dvojezične osnovne šole v Prekmurju, naj bi veljal v 9-letni osnovni šoli. O njem so spregovorili minuli .e na strokovnem posvetu v Dvojezični OŠ I Lendava, ki ga je organi-za šolstvo Republike Slovenije - Organizacijska enota M. WelXZaprav so dokaJštevilni ^hniii/1 p,°sv®ta najprej pri-W n j Ljubici Marjanovič r4iilar e°Sedn’c* P°dročne ku-® za osnovno fcnJr,118 kratko predstavila PredmJJ l° oblikovanja novega Joj« ka za Prehod na 9-let-^Rim 'n° š°'° v Sloveniji. Med '“Hibi) 6 poudar'la. da za osno-° vzeti sedanjega SoJS ? ga le dopolniti, 0 PrineJ Ska zak°nadaja (je) fcmcn,, a nekatere bistvene i°lo 5 <■ e’ k°t so vstop otrok v '!iim et°m’ triletja, obvezni 'tUjavn^hmeti >dr. Po enem razprave Je Nacionalni '*tenJSVet sprejel predlog bi upo-enjeni vrtec. Vršilka dolžnosti direktorice Marjeta ?a dvoj*-Pr*jazno odgovorila, da smo dobrodošli. pisnega nekdanje doma- cer pa so veliko časa vsi skupaj, Jv i... . ZobozdruvniVt, vin. saj »hočemu otroku zagotoviti ne G kater1a,Zob°zdravnika Kla-?! vrte?,883811« deluje žup-?iravnn?Vra’ smo se Pri' •iStra Irnndai;koje Prišlatia au Vse?8 Benda, kije bila naša gostiteljica, ffco, L?10 najPrej stopili v lin''i Oz )r s° otroci ravno te-^ih Sestrir?Zg*bavali' Z ^itni ?ožicain Marija. s 1 da sn,, e Sestra Irena pove-^Wce tfi k0nčale ŠtudiJ \predšolske vzg°ie It?’1 in da 2 na Pedagoški fa-Pršu 0 °Pravile tudi po-Od °v ^rzavn’b vrtcib' S J?* obenem Cc”» v M. Soboti je Pred Peti’ leti, bil registriran 'fcC ’5'’« Lcosje Srt 0 otrok’starib od 'et' Razdeljeni skupini, sj. samo varstvo, ampak čustveno toplo okolje v družinskem razpoloženju, kjer se bo čutil sprejetega. Naš osnovni vzgojni cilj se opira na otrokove pozitivne izkušnje, za izhodišče vzgojnega dela pa smo si postavili usmeritev, da ni dovolj imeti otroka rad, ampak mora on to ljubezen tudi čutiti. Don Bosco je dejal, daje vzgoja stvar srca. Zato zagotavljamo otrokom možnost za optimalni razvoj glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo. Optimalen razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju. Življenje in delo v vrtcu je organizirano tako, da upoštevamo razlike, pravice do izbire in drugačnosti. Otroke vzgajamo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter za postopno razvijanja kritičnega duha osebnih odločitev in avtonomne presoje. Starši imajo tudi pravico vpogleda V^snot i 01 Vrtcu Iek na dvorišču. Naša gostiteljica, sestra Irena, čepi v naročju z enim od najntlajših otrok v jezika okolja (slovenščina in madžarščina ali obratno). Kljub preseganju zakonskih normativov pa se ne bo mogoče izogniti še zmanjšanju števila ur za nekatere predmete. Na »udaru« naj bi bili predvsem tako imenovani vzgojni predmeti, kot so tehnični pouk, gospodinjstvo, likovni in glasbeni pouk. Potem ko je predlog novega predmetnika za dvojezične osnovne šole podrobno predstavila Elizabeta Pal (ravnateljica DOŠ I Lendava), ki se je na tem področju še posebno angažirala, smo lahko slišali številna vprašanja, pripombe in spreminjevalne predloge. Zakaj naj bi nekaterim predmetom, kot je tehnični pouk, »vzeli« kar 50 odstotkov ur v primerjavi s sedanjim predmetnikom, drugim pa bistveno manj ali sploh nič? Zakaj ne bi ostali v 1. razredu 2 uri likovne in glasbene vzgoje? Kako izvajati fleksibilno diferenciacijo pri pouku v majhnih šolah? Ali bi lahko pouk na-cipnalne zgodovine uvrstili med izbirne predmete? Ali ne bi bila za dvojezične šole dovolj le dva obvezna izbirna predmeta, s Pri telovadni uri v programe za predšolske otroke, do obveščenosti o življenju in delu v vrtcu ter tudi do sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju dela v skupini. Lahko povem, da je to sodelovanje zares zelo dobro in koristno.« S starši organizirajo tudi skupna praznovanja, skupna bogoslužja, sestanke, izlete idr. Sicer pa župnijski vrtec Lavra izvaja podoben vzgojni program kot drugi javni vrtci. To pomeni, da imajo tudi malo šolo; podobno je urejeno še gUde plačilne lestvice za starše, delovnega časa idr. Še posebej pa tem da bi jih ponudili več? Ali ne bo padla kakovost dvojezičnega pouka oziroma ali vsa stvar ni naravnana tako, da bi prevladal slovenski jezik? To je le nekaj vprašanj, na katera razpravljalci v glavnem niso dobili jasnih odgovorov, rešitev... Razšli so se z različnimi pogledi, sprejeli pa so več skupnih stališč, in to: kurikularna komisija za šolstvo narodno in jezikovno mešanih okolij naj ponovno pregleda predmetnik in presodi, ali se da še kaj spremeniti; dvojezičnim šolam naj se izjemoma dovoli preseganje števila zakonsko določenih ur tedenske obremenitve v povprečju za 2 uri; država naj zagotovi finančna sredstva za enoletno pripravo (malo šolo) otrok v dvojezičnih vrtcih; nivojski pouk v 2. triletki naj se še poveča, v 1. triadi pa naj bi bilo »dovoljeno« poučevanje predmetnih učiteljev le za jezikovni pouk. Soglašali so tudi, da bi bilo v dvojezični šoli dovolj, če bi si učenci izbrali le dva obvezna izbirna predmeta, namesto treh, kot določa zakon. JOŽE GRAJ si prizadevajo, da imajo otroci či-mveč stika z naravo in naravnimi materiali, ki mu razvijajo domišljijo in ustvarjalnost, bivanje na zraku pa jim povečuje odpornost in vzdržljivost. Poleg tega spoznavajo narodno kulturno dediščino (pregovori, pesmi, zgodbe, igre, običaji idr.) ter razvijajo načela humanosti. Seveda otroci v tem vrtcu tudi molijo, in to v glavnem le tedaj, kadar sedejo za mizo, to je pri zajtrku in kosilu. Popoldne pa pipravlja vrtec Lavra tudi srečanja z otroki, ki niso vključeni v redno vzgojno-izobraževalno delo, njihovi starši pa jim želijo omogočiti prijetno druščino vrstnikov in vzgojo po krščanskih načelih dobrote in nenasilja. Imajo tudi interesne dejavnosti, in sicer: pevske urice za najmlajše, ure pravljic, plesna vzgoja in telovadne urice. Ker jim je Ministrstvo za šolstvo in šport končno izdalo odločbo o vključitvi v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vz-gojnodzobraževalnega dela v Republiki Sloveniji, pričakujejo, da bodo odslej dobili od države določena sredstva, ki jim pripadajo. In zakaj so si izbrali ime Lavra? Sestra Irena nam je na kratko razložila, da je bila to deklica, ki je darovala svoje življenje za svojo mamo, zato je v postopku za razglasitev za svetnico. Rodila se je v Čilu, od koder se je preselila z mamo v Argentino, kjer je bila tudi gojenka v domu hčera Marije Pomočnice. Besedilo in foto: JOŽE GRAJ V Prekmurju je vedno več šolanih ljudi, največ tehnikov, inženirjev vseh vrst in ekonomistov. Srečanje z njimi pa priča, da skoraj nič ne poznajo ne zgodovine ne kulturne preteklosti svoje dežele, naših starih pisateljev, ki so nam ohranili slovenstvo. Tako se tudi ne zavedajo pomena boja za ohranitev slovenstva v Prekmurju in za pridružitev Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1919. Ker bo 27. septembra 1.1. v Križevcih pri Ljutomeru simpozij o dr. Matiji Slaviču, brez katerega bi mi danes ne bili v svobodni Sloveniji, začnimo z njim v Vestniku vrsto člankov o naših pomembnih ljudeh. Matija Slavič se je narodil 27. januarja 1877 v Bučečovcih pri Križevcih nad Ljutomerom. Tega priimka drugod v Sloveniji ne najdemo in verjetno so bili njegovi predniki -to dokazujeta tudi njegova temna polt in izrazita glava - priseljenci s hrvaškega Balkana kot Aleksiči, Skoki, Herici itn. Po osnovni šoli v Križevcih in Radgoni - tu se je srečal s Prekmurci in z madžarščino - je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru in po maturi 1897. prav tam študiral bogoslovje do 1901., toda bil zavoljo dobrih uspehov v študiju posvečen že leto prej. Bil je kratek čas kaplan v Hočah, nakar so ga poslali študirat teologijo na Dunaj, kar je bilo namenjeno le najbolj nadarjenim. Vmes je bil nemški pridigar v Celju. Tu je bil na podlagi disertacije o nauku o Kristusovi osebi v Pavlovih pismih Efežanom in Kološa-nom, ki je bila pohvaljena in nagrajena, 1911. promoviran za doktorja teologije. Za visokošolskega profesorja seje habilitiral s spisom v latinščini: Povzetek biblične arheologije (Maribor 1912). Tako je postal najprej nadomestni, 1912. provizor-ni, 1916. pa pravi profesor za biblične znanosti stare zaveze na bogoslovnem učilišču v Mariboru. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je 1920. postal izredni, naslednje leto pa redni profesor stare zaveze na teološki faktulteti. Tu je delal do upokojitve (zavoljo oslabelega vida) 1951., nato pa še šest let predaval. Umrl je v Ljubljani 25. oktobra 1958, pokopali pa so ga v domačem kraju. Ali se bo zbralo na njegovo letošnjo obletnico smrtnega dneva ob njegovem grobu vsaj zastopstvo iz Prekmurja? Strokovno se je Slavič izpopolnjeval s potovanji po Egiptu in Palestini 1913. in 1927. Po prvem potovanju je nastala knjiga V deželi faraonov (Maribor 1914), z drugega pa je objavil več člankov v Finžgarjevi reviji Mladika 1923-1927. Na bibličnem inštitutu v Rimu je študiral leta 1922. Na fakulteti je bil dekan v letih 1930-1931 in 1937-1938, na univerzi pa kar dvakrat rektor, kar priča o njegovem ugledu med tedanjimi rednimi profesorji: 1932-1934 in 1939-1940, v najtežjih časih slovenske univerze, ki ji je mnogo pomagal prek svojega prijatelja in rojaka ministra dr. A. Korošca. V svoji stroki in celotni slovenski javnosti ter kulturi sije Matija Slavič pridobil neminljivo ime s svojim prevodom svetega pisma stare zaveze: petero Mojzesovih knjig in Jozueto-va knjiga (1939), po vojni pa preostale knjige brez malih prerokov in grških knjig, ki sojih prevedli drugi (Maribor, 1959-1961). Pisal je že 1915. o načelih in metodi prevajanja sv. pisma. Toda za nas prekmurske in vse Slovence je Slavič gotovo še bolj zaslužen kot borec za osvoboditev Prekmurja. Narodna vlada za Slovenijo gaje 1919, poslala kot izvedenca (eksperta) za Prekmurje na mirovno konferenco v Parizu. Nihče tedaj ni bil bolj pripravljen na to s svojim poznavanjem Prekmurja, z zvezami s prekmurskimi narodnimi duhovniki, s svojo izobrazbo, znanjem jezikov, z vztrajnostjo in gladkim vedenjem v diplomatski mednarodni družbi. Dokaz tega so njegovi neminljivi uspehi in njegovi spi si o njegovem prizadevanju za osvoboditev Prekmurja. Mnogo so mu pri tem pomagali veržejski rojak dr. Franc Kovačič, izvedenec za slovensko Štajersko, dr. Karel Verstovšek in vodja slovenske delegacije prof, in minister dr. Ivan Žolger. Napisal je dve francoski brošuri z jedrnatimi podatki o življenju Prekmurja in upravičenosti njegove pripadnosti k preostalemu slovenstvu v isti državi. V njih je tudi uspešno pobijal neresnične trditve madžarskih izvedencev, ki so trdili, da npr. jezik prekmurskih Slovencev ni slo venščina, da nikoli niso imeli kulturnih in gospodarskih stikov s preostalimi Slovenci itn. Kot danes! Slavič je napisal tudi prvo slovensko knjigo: Prekmurje (Ljubljana, 1921), v kateri na kratko seznanja z lego, zgodovino in načinom življenja »ogrskih« Slovencev ter z bojem za osvoboditev izpod ogrske oblasti na mirovni konferenci. Prav tako je leta 1923 poljudno seznanjal s Prekmurjem v Finžgarjevem mesečniku Mladika. Boje za severno mejo sploh je opisal ob desetletnici osvoboditve v zborniku Slovenci 1918-1928 (Ljubljana, 1928). Najpomembnejši pa sta za nas dve Slavičevi razpravi, ki obsegata skupaj 80 strani v zborniku Slovenska krajina (uredil V. Novak, Beltinci 1935, samozaložba). V prvi: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev pobija zaletelost nekaterih hrvaških publicistov ok. leta 1925, ki so v nepoznavanju razglašali, daje Prekmurje hrvaško, da govorijo tam starohr-vaški dialekt itd. V nadaljnjem pa opisuje nesrečni, nepremišljeni vdor hrvaške vojske pod vodstvom kapetana Jurišiča v južno Prekmurje konec decembra 1918, ki nam je le škodoval in povzročil smrt več vojakov ter ujetništvo za druge. V drugi razpravi: Prekmurske meje v diplomaciji opisuje potek mirovnih pogajanj v Parizu 1919, ko so Madžari z vso silo želeli obdržati Prekmurje in ozemlje, ki so jim ga odvzeli za Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Natančno opisuje prizadevanje slovenske delegacije in svoje delo, težave, s katerimi so pridobili tuje diplomate zmagovitih držav, da so šli z mejo čez Muro, ki so jo prvotno določili. Opisal je tudi delo razmejitvene komisije v letih 1920 in 1921, delo v okviru Društva narodov v Londonu v juliju 1922, kamor je moral tudi Slavič kot strokovnjak za Prekmurje; končno pa še postavljanje mejnikov med državama, kar je segalo v leto 1924. Slavičev spis je nenadomestljiv vir tako za poznavanje mirovnih prizadevanj kot za poznavanje Prekmurja v narodnostnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Od nas terja, kot vse njegovo delo, polno hvaležnost, kar naj se pokaže predvsem v tem, da bomo njegove spise, ki bodo kmalu objavljeni, spoznavali. Prav tako nas bo zbornik s predavanji na njegovem simpoziju vsestransko seznanil z njegovim življenjem in delom. Namesto sovjetskih vojakov pa postavimo v soboškem parku dostojen spomenik Matiji Slaviču in newyorške-mu profesorju Johnsonu, kije predlagal današnjo mejo z Madžarsko in k čemur nas je pozval dr. Slavič že leta 1935. VILKO NOVAK 8_______________________________intervju___________________vestnik, 25. september^ Dobičkonosnost podjetja bi morala biti nekje v višini enega odstotka do odstotka in pol od celotne realizacij Zlatih časov občinskih trgovin ni več Ljubljanska trgovina je s 40-odstotnega poskočila na 53-odstotni delež v slovenski trgovini V obdobju zadnjih šestih let se je moč trgovine kot panoge močno okrepila in je ena redkih, ki beleži rast pri ustvarjenem prihodku. Tako se je njen delež po ustvarjenem prihodku v gospodarstvu z 20 povečal na 27 odstotkov. Čeprav je k tej rasti največ prispeval razcvet trgovine v prestolnici in vstop tujih trgovskih družb na naš trg, domače trgovine kljub vsemu ne kaže odpisati. Med velikimi slovenskimi trgovci, ki se tako deklarirajo po številu zaposlenih, ustvarjenem prihodku in tudi dobičku, je tudi soboški Potrošnik. O Potrošniku in položaju slovenske trgovine smo se pogovarjali z direktorjem Potrošnika in hkrati predsednikom zborničnega združenja za trgovino mag. Jožetom Kovačem. Kakšna je »teža« Potrošnika med slovenskimi trgovci glede na to, da deluje v omejenem tržnem prostoru, kar tudi sami poudarjate? Potrošnik je po številu zaposlenih med prvimi desetimi trgovskimi podjetji v Sloveniji. To ni slabo, je pa obveza, da skrbiš za polno zaposlenost vseh za; danih in za njihovo socialno varnost. Od leta 1991, ko nas je bilo zaposlenih 1100, smo z mehkimi variantami prišli na racionalno zaposlitev 700 delavcev, in to s prenosom trgovine v zasebni sektor, predčasnimi upokojitvami in tehnološkimi presežki z vsemi pravicami, ki so izhajale iz kolektivne pogodbe. Potrebni so bili vsi ukrepi, da sedaj dosegamo produktivnost, ki jo slovenska trgovina v povprečju dosega. To nam je povzročilo nekaj preglavic in nekaj stroškov pa tudi pogajanj s sindikatom in delavci, ki so v procesu morali sodelovati. Omenjene rešitve so verjetno res nekaj stale, po drugi strani pa posredno kljub vsemu pomenijo izboljšanje vašega položaja, saj kot grosist praktično oskrbujete male trgovce. N obdobju zadnjih ščitih let se je število drobnoprodajnih enot povečalo na 260, v našem prostoru je to veliko. Trudimo se z grosistično oskrbo teh enot. Razmerje med drobnoprodajno in grosistično realizacijo se spreminja. V letu 1991 smo bili edini trgovec z več kot 140 drobnoprodaj-nimi trgovinami, danes jih imamo 80, drugi trgovci pa 250 drobnoprodajnih mest. Število prodajaln odslikava določeno razmerje, ki je povezano tudi s prometom. Ob tej količini trgovin je pomembnejša ekonomska varnost sodelovanja oziroma redna plačila, ki so temeljni pogoj sodelovanja. Male trgovce obravnavamo kot enakopravne partnerje v boju na trgu, ki ga zasedamo. Zato se morda pojavlja nekaj nerazumevanja. Kljub vsemu se tu položaj izboljšuje, saj je pri malih trgovcih že navzoča selekcija. Čedalje manj je enodnevnih malih trgovcev in na trgu ostajajo le resni. Hkrati konkurenca pozitivno vpliva na naš odnos do kupcev, ki ga poskušamo spraviti na višjo raven od konkurence. Zdi se mi, da vam je dober izhodiščni položaj zagotovljen sam po sebi, saj je za okolje, v katerem delujete, znano, da je tradicionalno in tudi čustveno vezano na obstoječe institucije in težko menja svoje navade. Potrošnik je po tradiciji lahko blagovna znamka, toda na tej tradiciji se ne da živeti, kajti v trgovini so se razmere najbolj spremenile. Ljudi ne zanima več tradicija, ampak kakovost ponudbe in konkurenčnost. Kupci se po anketnih ugotovitvah manj spominjajo, po kakšni ceni so blago kupili, kot to. kako so bili postreženi. Če želimo tradicionalno navezanost ljudi obdržati, potem moramo graditi na posodabljanju naših trgovin in na odnosu do kupcev. Ob tem je še pomembno korektno spoštovanje kolektivne pogodbe in odkrit dialog s sindikatom, kar je težko, saj so se razmere glede delovnega časa bistveno spremenile. V Potrošniku so združene tri oblike dela, veleprodaja, ki ima svojo specifiko, katere vlogo poskušamo okrepiti v širši regiji. Najbolje smo zasidrani pri oskrbi kmetijstva z reprodukcijskimi materiali in zaščitnimi sredstvi, saj smo največji slovenski grosist, kar je težko ohraniti, na drugih grosističnih področjih je ta prostor bistveno ožji. Naslednja je drobnoprodajna dejavnost, kjer prevladujejo mešane podeželske trgovine s precejšnjo konkurenco, specializirane samopostrežnice in druge- trgovine, kjer je konkurenca približno enaka, in na koncu gostinska dejavnost, ki jo opuščamo, ker trgovina ni sposobna iti v korak z zasebnim sek- torjem gostinstva,- Kje je vaše mesto po dobičkonosnosti v branži? Ob lastninjenju smo v prospekt zapisali, kako bo Potrošnik gospodaril v naslednjih petih letih. V prospektu je definirana dobičkonosnost podjetja, ki bi morala biti nekje v višini enega odstotka do odstotka in pol od celotne realizacije. To nas po dobičkonosnosti uvršča v vrh slovenskih podjetij. Po dveh izkazih Gospodarskega vestnika smo bili po dobičku med tridestimi najuspešnejšimi podjetji. Toda povedati moram, da so to enostranski podatki o dobičku, ki pa ne govorijo o vseh dejavnikih, ki vplivajo na nastanek dobička. V trgovini je problem, da se lahko dobiček iz leta v leto zelo spreminja, kar je odvisno od različnih dejavnikov, med drugim tudi od bližine treh meja in kupne moči. Naš problem namreč je, kar stalno poudarjam, da se mi lahko širimo na eno stran neba proti Sloveniji, medtem ko so druge tri strani zaprte bodisi z mejami ali predpisi. Prepričan sem, da bomo ostali v zgornjem delu uspešnosti slovenskih trgovskih in tudi drugih firm, kajti za to imamo potencial in za to tudi delamo in ne nazadnje je tu še 2100 delničarjev. Kako pa je s kakovostjo, mimogrede naj navržem primer vrtnin in sadja, kjer ste glede na Slovenijo in omenjene tri strani neha v najvišjem cenovnem razredu, po kakovosti ponudbe pa ti artikli po ocenah kupcev naj ne bi sodili ravno tja. Še toliko bolj, ker sta vsaj dve strani neba, Avstrija in Madžarska, bistveno cenejši. Vprašanje je tipično za slovenske razmere. Zakaj je Slovenija draga, poudariti moram, da trgovina ne postavlja cen, ampak jih dograjuje in jih gradi po sistemu, ki velja v svetu. Trgovina blago kupi po ceni, ki jo določa proizvajalec, k temu blagu pribije normalno trgovsko maržo - torej ceno dela, ki ga trgovci opravijo za to, da se to blago proda, k temu se prišteje prometni davek in tako pridemo do drob-noprodajne cene. Mi smo v primerjalnih analizah s sosednjimi državami ugotovili, da smo v večini primerov prehrambene veje dražji kot sosednje dežele. Toda ne po zaslugi trgovine, ki ima v primerjavi z Avstrijo manjše povprečne marže. Problem je pri vhodni ceni blaga v trgovino. Slovenska produktivnostjo nižja od evropske, kar bo problem našega vstopa v EZ, še posebno pri kmetijskih pridelkih. Zato še enkrat poudarjam, da vhodnih cen ne postavlja trgovec, temveč proizvajalec ali uvoznik. Pri sadju in zelenjavi so razmere na slovenskem trgu le nekoliko drugačne. Omenili ste sadje in zelenjavo, tako cene kot kakovost. Tu pritrjujem in sem nezadovoljen s tem, kar imamo in ponujamo. Mi smo prodajne površine sadja in zelenjave v naših samopostrežnicah prepustili v oskrbo Povrtnini in Gramisu. Pri tem blagu je boljša in cenejša direktna oskrba prodajnih mest, kot če bi sami opravljali nakupe in s tem obremenjevali poslovodje. Hkrati naj bi imeli tako zagotovljeno kakovost. Ta ni vedno vrhunska, toda to je redko, saj v naših knjigah pritožb tako rekoč ni pripomb ali pritožb. Problem je tGdi, ker nam v Sloveniji za sadje in zelenjavo primanjkuje organizirane trgovine. Ta trg je v rokah zasebnega sektorja, ki pa nima interesa za delovanje v trgovini, ampak deluje na tržnici in po drugih kanalih. Dohodek v trgovini je v zadnjih šestih letih porastel za dobrih sedem odstotkov in je narasel na 27 odstotkov družbenega proizvoda, kje so razlogi, če ugotavljamo, da se obseg industrijske proizvodnje zmanjšuje? Trgovina je v strukturnem deležu najmočnejša panoga gospodarstva v Sloveniji. Ima pa eno specifičnost, saj razen v ljubljanski in primorski regiji trgovina v Sloveniji stagnira. Strukturni delež trgovine v ljubljanski regiji se je povečal s 40 na 53 odstotkov v celotni slovenski trgovini. Rast je opazna še na Primorskem, povsod drugje pa upada. Ta kazalec je dovolj zgovoren. Ekonomska moč se koncentrira v centru Slovenije in ta koncentracija moči se kaže v strukturi prometa v slovenski trgovini. To pa posledično pomeni, daje že in bo še večji delež slovenskega trgovskega prometa, ustvarjenega v slovenskem centru. Regijska trgovina bo doživela stagnacijo, znotraj te stagnacije pa bo potrebno najti rešitve. Ob tem seveda ne smemo prezreti, daje slovenska trgovina predimenzionirana in neracionalno organizirana. Za višjo raven se moramo racionalno organizirati, torej povezovati. Povezovanje pomeni doseganje boljših bonitet pri proizvajalcih in odpravo dvojnih zalog, ki pomenijo strošek, ter kakovostnejšo in cenejšo oskrbo porabnikov. Ali to pomeni skupino ABC, v kateri nastopate nekdanje trgovske članice SOZD-a ABC Pomurka? S to skupino smo naredili prvi korak, kajti v Sloveniji deluje en sistem, ki je zelo zaprt, Mercator in drugi trgovci, ki nastopajo bolj ali manj samostojno. V lanskem letu smo organizirali in vstopili v verigo gospodarskega interesnega združenja ABC, kjer nas je 20 trgovcev. pretežno tistih, ki so bili v ABC Pomurki, in še nekateri drugi. Tovrstna nekapitalska interesna združenja so v svetu normalna. Naš interes je, da imamo enotni nastop do proizvajalcev in kupcev. Ob enotnem nastopu je družba v slovenskem prostoru prepoznavna. To pa je že pot k racionalizaciji, kajti v to nas bodo prisilili tujci. Tujci so navzoči in bodo ekspanzijo nadaljevali. Vprašanje je, kako daleč. Tuji organizirani trgovini s tradicijo, podporo multinacionalk in kapita- lom se lahko zoperstavi samo organizirana slovenska trgovina. S povezovanjem lahko zmanjša svoje stroške in s tem lahko zniža drobnoprodajne cene. Zato je potrebno preseči tradicionalno razdrobljenost, ko je imela vsaka občina svojo trgovino. V tem je prednost združenja ABC z 8 tisoč zaposlenimi in 450 trgovinami. Povezava pokriva praktično vse regije razen Gorenjske. Dejstvo je, da noben slovenski trgovec sam ne bo mogel preživeti v konkurenci z multinacionalkami. Pri nas sta že Interspar in Spar, prihaja še francoska multinacionalka. Konkurence se ne bojite, pravite, nekoč pa ste držali vse niti v svojih rokah in hranili svoj monopolni položaj? To ne bo držalo. Že prej in tudi danes poudarjam, da naj pride konkurenca v katerikoli prostor, toda pod enakimi pogoji, kot smo jih imeli ali jih imamo domači trgovci. Nikakor se ne strinjam, da pride konkurent v neki propadajoči objekt brez ustrezne infrastrukture, ga sanira in začne svojo dejavnost. Vsak, ki prihaja, mora v okolje, v katerega prihaja, nekaj vložiti. Potrošnik je moral ob objektu graditi infrastrukturo in je tako rekoč dal kraju neko novo podobo. Nikakor pa ne, da propadajočo industrijo spreminjamo v trgovino. Slovenska ali lokalna oblast bi v teh objektih morala podpirati oživitev proizvodnje, ki prinaša novo vrednost. Od česa bomo živeli, od trgovine ne, če ne bomo ustvarjali družbenega proizvoda. Zato se moje stališče ni spremenilo. Nikakor se na lokalni ravni ne morem strinjati s konkurenco, ki pride v Mursko Soboto in najame hale, ki so bile namenjene drobnemu gospodarstvu. Tako ostaja Sobota kot mesto brez pozidanih najboljših lokacij v centru, ker vsakdo išče bližnjice. Mi smo gradili v Beltincih, na Hodošu, Cankovi, in če hočete v centru Murske Sobote. Nikakor pa se ne strinjam, da propadlo Panonijo spremenimo v trgovino. V Panoniji bi morala biti proizvodnja in s tem bi se morali ukvarjati lokalni oblastniki. Je pa jasno, da je trgovino lažje pripeljati v prostor kot proizvodnjo, v slovenskem merilo je pa to enako. Kaj pravite na tezo, da so liberalni časi ali časi zgodnjega kapitalizma ustvarjanja visoke akumulacije v trgovini mimo in da bodo potrebna vlaganja v proizvodnjo tudi s strani trgovine, če ho hotela ostati na sedanji ravni. In glede na to, kar ste povedali, ste posredno ■ “ 1 odvisni od industrije, ostala vam je tako rekoč le tekstilna panoga v regiji, ki ustvarja potencialno kupno moč. Tema je zanimiva. Postavlja se vprašanje, ali je to vprašanje dogovorne ekonomije v smislu povezovanja trgovine in proizvodnje, ali je pa je vprašanje, naj vsak dela tisto, za kar je usposobljen. Povezovanje industrije in trgovine je v tem trenutku stvar resnega pogovora, ker v svetu velja teza, daje enostavno proizvesti vse, težko pa je prodati, zato se bo proizvodnja morala prilagoditi trgovini, ker bo prek slednje realizirala svojo ceno na trgu. Kakor hitro bomo šli v Evropsko zvezo, bo blaga, ki bo pritiskalo na trgovinske police, ogromno. Trgovina ni dolžna vlagati v proizvodnjo, temveč mora vlagati v svoje zmogljivosti, da bo kupcu ponudila ugodnosti, da ga pritegne. Zato mora vlaS3'1 v. prit«' turne objekte ob trgovini, da gne kupca. Zato delno razum Mercatorja- Kljub vsemu pa določen del prim visirate z reprodukcijskimi mue jjjes To smo počeli v pretek. ’ ejjiU manj. Delno zato, ker je ni m ..^u# proizvajalcev kupuje reprodu ^0^ rial iz uvoza in neposredno, ni več potrebno. Je pa res, da EjeJ poslov izgubili v oskrbi indus naši regiji opešala. To pomen1 dohodka in prometa. Ali boste to kompenzirali Z supermarketa, na ketere se linjaj°? - ti Naš cilj je v uspešnosti, ^0°»’ od več dejavnikov, in to ne 0^1 permarketov, ki morajo bit' (j F", rentabilni. Supermarket ve P zahteva določeno kupno111 je ta omejena. Glede na ^uf-:vosti> mo dovolj trgovskih moramo modernizirati. rentabilnostni izračun nePf trgovskega centra. Zaostajate pri tehnološki Hv , Pri naložbah nas je za b0 ]n|M stninjenja. Znotraj Šopin^ pripra^ dobna samopostrežnici jCe. po projekti posodobitve Blag eOjm a11 a šnik ne bo imel prodajam jrOčjez? a ma zaposlenima, ker je to P ^Jaja1 j ne drobne trgovine, amPa tri, več kot 300 kvadratnim1 oVjne % ponudba celostna, ^ale namreč ne prinašajo take? velike. ' Ostajate v lokalnem Ne, mi se širimo v pom ja smo v Radgoni že kup111 P ji mo tudi na Lendavo in dn® ki oO Kot sem že povedal, v Qb realnih možnosti za sin k0 n« prebivalcih je mesto , 8 kvadratn a) t opremljeno (glede števi preb1V3 p« trov trgovskih površin pana njsO Sloveniji. Pripravljamo s^ s slovenskem prostoru, to oprijemljive. , Kaj pa prodaja konkurence trgovskih V naši ponudbi pie^ ki stotkov slovenskega Post°Phiaga poceni, je pa kakovostno- lnega» stajamo uvozniki živil, pohištva, da popestrim ot>rat konkurenci pa je raZ ? ka^Sk011^ govinijetako,dane^W^ renca dogovarja s pr z renca tega ne ves za jh pf°*Z sem. da so boji dom .jejov? izredno hudi, preden P tujih trgovcev. d Še enkrat, zakaj ste v razredu? ne. J6 vS«- L Zaradi marž gotov " 0, k da je za organiziran tj, p p ■ dela, dela po zakon težje. Za vse to je to zagotavlja. To zal šnj tl«1^1 jasno, kako so lah enjmz 1 ki imajo velik prom njkogara jtoL Promet z blagom Pa " vZpofe>op To pomeni, da potek in ki jih država ne kont dpisov. -^/tte^1 Kaj potem kot £0^0^ Ne zahtevam zas 1 K® ig/e in znotraj njih j boj. SOA 25. september 1997 ^Culturna obzorja 9 fotografska razstava Zmaga Jeraja Odprli razstavo Krivoustneži v soboški Galeriji Otvoritev muzeja je že zgodovina Pred večstoglavo množico in ob navzočnosti predsednika države so v petek zvečer odprli stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Pozdravni govor je imel župan MO Murska Sobota Anton Slavic, slavnostni govornik pa je bil predsednik Milan Kučan. V kulturnem programu so sodelovali Nataša Matjašec, ki je z balkona gradu ob spremljavi kitarista Žarka Ignjatoviča prebrala odlomke iz Štirih kvartetov Thomasa S Eliota Čas sedanji in čas pretekli, v glasbenem pa Ali Capone Štrajh Trio in Mia Žnidarič. Režirala je Duša Škof, scenografijo pa je naredil Tomaž Lazar. Ob zagonu velikega urnega mehanizma pa je muzejska vrata slovesno odprla direktorica muzeja Irena Šavel. te- s® j® v Galiji Dimi ,. , ota Pred maloštevil-® »Hovalci odprla razstava Ktiv„ maga Jeraja z naslovom t ŽL Zmaga Jeraja naša . Slcer najbolj pozna kot sei|etn- jVendar se devetinpetde-feet Im ^anean že dobrih tri-'"»jem tudi s fot°grafi-Začel i , us Krivoustneži je ie|)re e eta 1966, vendar takrat Hi znekega konkretnega cilja itje kena razstavljanja. Kas-ttldjit Je ‘z te tematike nastal ^stavT/’Se Je Jeraj odIočil !l'Tako °tografije tudi javno-liued ,So krivoustneži gostova- ra-rU8im tudi v maribor-hUAHStaVnem sal°nu Rotovž lopet ga,eriji v Ljubljani, Ikd A« °bra letos pa so na SobotL Gre za 4jjhi Petnih mask, od kate-^eznaVečina nastala na Ptuju. šiitih0POsv°jern karnevalu, ^To ln nRbovih spremljeval-t0ie Jeraju zagota-«jegovc, d, tn° števil° mask za . ®'°’ čeprav je po letu AtM- fotografirati pustne ^j0 Do V ^'bonskem okolju. K ki 2ornost je namenil ti-^dri,na-toPaj° same ali so gače izolirane, največ- Zmago Jeraj: Krivoustneži, 1990 krat pa jih je postavil v siv, turobni ambient industrijskih in infrastrukturnih objektov. Večina fotografij je v črno-beli tehniki, posnetih ob naravni luči, da bi se tako ohranilo prvinsko svetlobno razpoloženje, za barvne fotogra- Vrata so bila dve leti zaprta, 19. septembra pa se je Pokrajinski muzej predstavil s popolnom novo postavitvijo razstave in novo celostno podobo. Oblikovanje stalne razstave, celostne podobe, kataloga in vodnika so zaupali dr. Vladimirju Pezdircu. Muzej je dobil tudi prodajlano, kjer bo mogoče kupiti kataloge in spominke. Pregledni katalog stalne razstave, ki ima 400 strani, je do- fije se je avtor le nerad odločil ob koncu osemdesetih let. Zmago Jeraj se poleg slikarstva in fotografiranja ukvarja tudi s publicistično-uredniškim delom, likovno pedagogiko ter s knjižno in scensko opremo. Diplomiral je Prostor 5: Srednji in novi vek Konec 11. stol, je bilo ozemlje Prekmurja z ustanovitvijo škofije v Zagrebu (1094) priključeno k madžarski kronski zemlji, ogrski kralji pa so jo podeljevali svojim vazalom in zaslužnikom. Tako nastanejo prve fevdalne rodbine; upravni centri posesti postanejo gradovi, ti so hkrati nosilci gospodar krajinski muzej Sobota Prostor 4: Zgodnji srednji “p vek Sredi 9. stol, je Spod-Nai nia Panonija postala Pri-v o"1 Kocljeva kneževina s f “Atenskem kostelu. Dol-Mjud ankovsko-avarske vojne, •■'Met p°savskega in navseza-h ^čtin0 8arov so Spodnjo Pano-JS s» °PUstošili, tako da je ostal Vrie brez prebivalstva, Atijema skrbel, da sovPano-n°vi Priseljenci iz raznih Atila nGe bila prenovliena tudi skega in kulturnega razvoja. Ob njih se razvijajo zaselki, vasi, trgi, v njih pa razna obrtna dejavnost. Pomembna sta bila kovaštvo in taljenje rude. Pri Gradu na Goričkem sta bili odkriti poznosre-dnjeveška kovačnica in talilnica (rekonstrukcija kovačnice in talilnice). Med pomembnejše najdbe sodijo: talilni lonček, ključ, ključavnica obešanka, puščici, namizna svetilka z ornamentom gotskih niš, čaša s pečatnim okrasom narobe obrnjenih trikotnikov. A?kontni ?cem Slovanov v Prekmurju, so AvAaniSo A1* znanih je le nekaj nakjučnih Ov°lj za poselitveno sliko Prek- VOh «0 Srednjem veku. Med razstavljeni-pi/Aki, kiS r°?a’ lonček in puščica ter ob-VeU^bei Ad’i° med nakitne izdelke, ti pa AstO|brdsko kulturo (10.-12. stol.). felA^hoohJe Prekmurje sodilo v del mad-rambnega pasu. O tem slikovito Ctanega de'a meino°brambnega pasu v esenega zidu, prepletenega s ši- Razstavljeni arheološki predmeti so pridobljeni ob zaščitnih izkopavanjih na gradovih, na grobiščih, so pa le drobec za razumevanje srednjeveškega in novoveškega obdobja v Prekmurju. Med njimi izstopajo sekire in razni kovinski deli noše (pasne spone, igla, gumbi, podkve za čevlje, ogrlica, sponke za obleko). Pomembni obrtni dejavnosti sta bili lončarstvo in pečarstvo. Večje število keramičnih posod je bilo pridobljenih ob raznih zaščitnih izkopavanjih. V odkriti odpadni jami (smetišče) pa so bili najdeni najrazličnešji poškodovani in neuporabni predmeti, ki pričajo o takratni bivanjski kulturi človeka (pečni-ce, steklo, kosi keramike, živalske kosti); kar prikazuje rekonstrukcija takega smetišča. BRANKO KJE RMAN na beograjski Akademiji za likovno umetnost, študij pa nato nadaljeval in končal na specialnem oddelku ljubljanske Akademije pri profesorju Gabrijelu Stupici. Podiplomsko seje izpopolnjeval v Angliji in Rusiji. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah v Italiji, Avstriji, na Poljskem in še kje. Kljub temu je še vedno ostal skromen in s smislom za humor, kar se je videlo tudi ob otvoritvi v soboški galeriji, ko je ob besedah Milojke Kline iz mariborske Umetnostne galerije: »Zmago Jeraj je perfekcionist v pravem pomenu besede«, nejeverno odkimal z glavo, po uvodni predstavitvi pa dejal: »Vse je bilo tako lepo povedano, da nisem prepoznal osebe, o kateri se je govorilo.« TOMO KOLES Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski lil Laetiok IU 16 PortretiII ithrtro^ Drugačna razporeditev gradiva v Bar-lovi pesmarici Nouve krščanske pesmene knige (v primerjavi z Bakoševim Nouvim MIHAEL BARLA graduvalom) seveda ni ključni dokaz za trditev, da Barlova pesmarica do neke mere prelamlja s tradicijo in uveljavlja nove estetsko-poetološke nazore. Veliko pomembnejši posegi so njegovo »čiščenje« jezika, črkopisno-pravopisne novosti, predvsem pa vsebin-sko-formalni premiki. Jezikovne posege je Barla napovedal že v predgovoru: »V-tom prvom Grdduvali se je dosta zmenkanja nahajalo, i ništere nespodobne reči; niti ta Slovenščina je nej bila prava, nego vu vnougom tali na tulu jezik zaobrnjena: štero vsaki lehko na pamet vzeme. Kakoli Je pa pravo v-oni prvi pesmaj, tou vse se i v-eti, v lepši red postdvleno, nahaja« (zaradi lažje berljivosti je v tem in drugih primerih nekdanji hungarični zapis prilagojen gajici). Prva Barlova jezikovna intervencija je torej namenjena pomanjkljivostim in neprimerni leksiki v Bakoševi pesmarici. Niti o »zmenkanju« niti o »nespodobnosti« ni povedanega nič natančnega, tako da neposredno ni mogoče reči, ali so mišljene vsebinske ali kakšne druge pomanjkljivosti, tudi ne, ali gre v označitvi o neprimernosti nekaterih besed za moralno-socialno, jezikovnozvrstno ali kakšno drugačno sodbo. Šele natančna primerjava Bakoševih in na njih temelječih Barlovih pesmi b'i dala jasnejšo podobo. Toda tudi po delni primerjavi gradiva, katere rezultat je ugotovitev Barlove estetskooblikovne skrbi in moči, je mogoče postaviti tezo, da Barla misli predvsem na literarno-estetske pomankljivosti in znotrajbesedilno leksikalno neprimernost. Posredno govori o tem tudi konec citiranega odstavka, ko za urejevalni princip svojih posegov v Bakoševe pesmi navaja lepoto (tou vse se i v-eti, v lepši red postdvleno, nahaja ”). Kakor bo pokazano pozneje, si je Barla resnično prizadeval, da bi to načelo uveljavil v svoji pesmarici. Druga Barlova jezikovna intervencija se nanaša na razmerje med domačimi in prevzetimi besedami. To vprašanje je načel že Bakoš, ko je v predgovoru v Novu graduval ugotavljal, da starejše cerkvene pesmi vsebujejo veliko tujih prvin, in zagotavljal, da je nekatere od njih izločil. Seveda je marsikaj tujega še ostalo, deloma zaradi moči izročila, deloma zaradi stanja jezikovne zavesti, kakršno je pač bilo. Jezikovno tenkočutni Barla je šel še dlje: po eni strani je dodatno podomačil marsikatero besedo ter tudi na ta način jezik »svojih« cerkvenih pesmi približal naravnemu živemu govoru, po drugi strani pa je opazno, da je »očiščevalno akcijo« izpeljal na podlagi precejšnjega etimološkega znanja. Lahko bi celo rekli, da je vzel stavo študentov oddelka za oblikovanje pri ALU Ljubljana na temo spominka, njihov mentor je bil Vladimir Pezdirc. Po otvoritveni slovesnosti se je ustvarila dolga vrsta ljudi, ki so čakali na ogled razstave. Takše vrste sicer ni več, še vedno pa je precej zanimanja za razstavo in prav gotovo bo tudi v prihodnje. ANR, foto: JURE ZAUNEKER kumentacija o vseh znanih zgodovinskih dejstvih, navezuje pa se tako na postavljeno razstavo kot tudi na zgodovinska in kulturna dogajanja v tej pokrajini. Zaenkrat je samo v slovenščini, upajo pa, da bo v prihodnje lahko izšel tudi v drugih jezikih. Vodnik po razstavi pa lahko dobite v štirih jezikih, poleg slovenščine še v angleščini, nemščini in madžarščini. Hkrati s stalno razstavo so odprli tudi raz- o Barla približevanje živemu govoru za im- perativ, saj se je za naravni naglas odločal tudi v primerih, ko mu je zmanjše- val blagoglasje na verznem koncu in »razbijal« rimo, ki jo je sicer skrbno gojil. Naj povedano ponazorimo z naslednjim primerom iz velikonočne pesmi Žive Kristus (79. pesem v pesmarici). Či mi te svejt stane prouti, Kristus ravna moje pouti /...I Želja po polnem zvočnem stiku je Barlo vodila k temu, da je samostalnik pout v množinski obliki zapisal z dvoglasnikom ou, na katerem naj bi (zaradi me-trično-ritmičnega konteksta) bil poudarek (ikt). Ker pa je zaznal, da ta poudarek ni skladen z naravnim naglasom, ga je v skladu z živim govorom prenesel na zadnji zlog, pri tem pa je »pozabil« odpraviti dvoglasnik, ki ga v tej sklonski obliki in ob takem naglasu v živem govoru ni. Pomembna razsežnost Barlovega jezika so tudi nove besede in svobodnejša raba oblik, za čimer je čutiti duha jezikovne prenove, ki je ob podpori »prvega klasika prenovljene madžarske književnosti« (Lasz-16 Orosz) Ferenca Kazinczyja zajel madžarsko književnost v 2. desetletju 19. stol. V tem procesu so t. i. neologi ne le zagovarjali pravico književnikov do lastnega, individualnega literarno-jezikovnega izraza, ampak so svojo ustvarjalnost t. i. ortologom (le-ti so prisegali na tradicionalni jezikovni izraz) dokazovali tudi s tvorjenjem novih besed, ki jih je poznejša lite-rarno-jezikovna praksa legitimizirala. Zagotovo tudi pod vplivom teh idej se Barla »na svojem prekmurskem gradivu« ni izmikal tvorbi novih besed in oblik, pri čemer so bili njegovo vodilo - poleg že omenjene zavesti o tujosti nekaterih besed - predvsem estetski (evfonični) učinki. Obsežnejše leksikalne in grama-tikalne raziskave bi v Barlovem delu zagotovo odkrile še marsikaj zanimivega, pa hkrati temeljiteje argumentirale navedeno tezo, katere intenco zdaj le ponazarjamo s štirimi primeri. Oh ti velka sodba, Dokeč moja hodba Drži na tom svejti /.../ Zbudi se duša na vernost K-Bougi, ki te je stvorio, I na svoj kejp osnovio / .../ Zato z-srdca rad spunjava Z-Jezušom, Naj se Bougi povidjava /.../ Z-virtušom Da se protivuje Viipaznost zgiibuje /.../ (Nadaljevanje prihodnjič) 10 O tem in onem vestnik, 25. september 199? Zakon zaposlovanja in brezposelnosti Sunek z leve 13, simpozij panonskih pravnikov Kako zajeziti zasvojenost z mamili? Minister za delo Anton Rop je dobil zaušnico v trenutku, ko jo je najmanj pričakoval, in s strani, proti kateri ni držal ščita. Dolgo pripravljani zakon o zaposlovanju in brezposelnih je bil več kot dva meseca na usklajevalnih mizah socialnih partnerjev in javnosti sporočen zadnji uspeh dogovarjanja se je glasil: sko- rajšnje srečanje. Vemo, da se je pristojno ministrstvo že pred tem, ko je zakon dalo na svetlo, s partnetji, predvsem sindikati, pogovarjalo o njegovi vsebini, drži tudi, da so se slednji največji in najpomembnejši z njim načelno strinjali, da pa je pač pred očmi javnosti in delavci potrebno imeti tudi nekaj točk za »igro pogajanja«, Zato je bil minister Rop na sestankih socialnoekonomskega sveta vidno miren in zadovoljen z razpletom. Potem pa je priletel nepričakovani sunek z opozicijske strani. Gledano skozi politični prostor in ob upoštevanju, da ima pripravljani zakon pač močno politično konotacijo in je njegova vsebina pomembna politična tema, dejanje opozicije za ministra vendarle ne bi smelo biti tako šokantno, kot se je pokazalo, da je. Na soočenje z opozocijo o vsebini zakona pred parlamentarno razpravo pač ni bil pripravljen. Toda pričakovanje ali računanje s tem, da bo razprava o spremembah zakona samo v par-lainentu in da bosta tam moč in glas opozicije veliko manj očitna in slišna, je bilo naivno. In sedaj minister potrebuje medije, da zagovarja zakonske novosti in pridobi javnost na svojo stran. In pri tem je dokaj prepričljiv. Komentirati zakone, ki se tičejo socialnega prostora ali bolje ljudi, je zelo nehvaležno že zato, ker je zakon pač pisan za »povprečnega« človeka in za »povprečne« razmere na trgu delovne sile pri nas. Toda zakon je pač zakon, za vse in za vsakogar, saj posebnosti ali specifike ne pozna. In zato k vsem kritikam, ki so se na predlagani zakon že zvrtile, tudi iz vrst domačih strokovnjakov -vsekakor je treba zapisati tisto bistveno, da seje preveč zgledoval po zahodnih sistemih in tamkajšnjem svetu, ni pa dovolj upošteval domačih razmer, predvsem v gospodarstvu - dodajamo tudi lastno. Prav je, da se je država odločila, da bo po novem zakonu denar dajala predvsem za to, da bo nezaposlene učila ribolova, da preživijo. Toda ni vseeno, na kakšno morje bo ta ribič postavljen ali kje živi. Tam, kjer je morje bogato, tam bo tudi lov uspešen, kjer pa ni kaj ribariti, tam tudi kljub znanju ne bo ulova. In v tem je bistvo problema našega zaposlovanja in brezposelnosti. Ni kolesja za ustvarjanje novih delovnih mest, še manj, če gledamo na zakon iz naše pokrajine. MAJDA HORVAT Društvo pomurskih pravnikov je skupaj z avstrijsko odvetniško zbornico, gradiščanskim društvom pravnikov in madžarskimi kolegi pripravilo v Ženavcih/Jennersdorfu v Avstriji od 19. do 21. septembra 13. simpozij panonskih pravnikov, na katerem so obravnavali problematiko mamil, kriminal v zvezi z mamili in čezmejne ukrepe v boju proti tej obliki za- svojenosti. Prvi dan simpozija so razčlenili posebna vprašanja kazensko-prav-nega postopka. Tako je bil govor o pomenu pogodb z Madžarsko in Slovenijo o pravni pomoči avstrijskemu pravosodju, o pravni pomoči med Madžarsko in Avstrijo o izvedbi kazenskih postopkov avstrijskih pravosodnih organov proti avstrijskim državljanom zaradi kaznivih dejanj, storjenih na Madžar- skem, in obratno. Spregovorili so tudi o izvrševanju kazni, izrečenih proti avstrijskim državljanom v Sloveniji in obratno, o čemer je imela referat dipl, pravnica Marija Mo-čan-Rošker, predsednica Okrožnega sodišča Murska Sobota. Popoldanski del simpozija je bil namenjen načelnim pripombam z vidika današnje psihiatrije o uživanju ma- Na območju Uprave za notranje zadeve Murska Sobota živi okrog 130 tisoč prebivalcev. Delež prebivalstva v primerjavi s Slovenijo znaša 6,5 odstotka in takšen je tudi pričakovan delež kaznivih dejanj na pomurskem območju. V minulem letu so v Pomurju ugotovili 33 primerov zlorabe mamil, kar je velik porast v primerjavi z letom prej. Varna pot v šolo Policisti so se izkazali Poostren nadzor prometa na pomurskih cestah, zlasti v bližini osnovnih šol, je obrodil sadove. V nekaj preteklih tednih namreč nismo poročali o nobeni prometni nesreči, v kateri bi bil udeležen šolar. To je nedvomno precejšnja zasluga policistov, ki so svoje delo opravili tako, kot je treba. S pripravami na akcijo Varna pot v šolo so začeli že konec minulega šolskega leta, ko so pregledali prometno signalizacijo v okolici šol in se sestali z vodstvi šol in mentorji prometne vzgoje. Skupaj s predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so opozorili vzdrževalce na pomanjkljivosti, veliko pa so prispevali tudi sveti staršev. Na najbolj kritičnih točkah so nato postavili ustrezno signalizacijo. Pri vsem tem velja pohvaliti prizadevnost pomurskih policistov, ki so pred šolami nenehno nadzirali promet in skrbeli za varnost otrok, predvsem prvošolčkov. »V prvih dveh tednih novega šolskega leta smo poostrili nadzor in izrekli več ukrepov zoper kršitelje, s čimer smo prispevali k dokajšnji umiritvi cestnega prometa v bližini šol. V tem času smo ustavili 4570 vozil in izrekli 1124 različnih ukrepov, od tega je bilo 553 denarnih, 88 pa mandatnih kazni. Poleg tega smo 196 kršiteljev prijavili sodniku za prekrške, 21 smo zaradi vinjenosti odvzeli vozniško dovoljenje, 6 pa prometno dovoljenje, medtem ko smo 287 udeležencev v prometu le opozorili zaradi raznih prekrškov. Hkrati smo 26 voznikom preprečili nadaljnjo vožnjo, v osmih primerih pa smo podali poročilo vzdrževalcem cest oziroma inšpekciji. V celotni akciji je sodelovalo 291 policistov, ki so opravili 2589 delovnih ur,« pravi inšpektor za varnost cestnega prometa Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Marjan Horvat. Ti podatki kažejo, da so kljub vsem opozorilom in obvestilom, naj bodo vozniki pred šolami previdni, kolikor se le da, naleteli na precej kršiteljev. Najpogostejša je bila prekoračitev dovoljene hitrosti. Sicer pa so med akcijo po šolah in pred njimi naredili tudi precej tehničnih pregledov'koles in mopedov, s katerimi se zlasti osmošolci vozijo k pouku. Med drugim so ugotovili, da se je v primerjavi z lanskim letom precej izboljšala tehnična opremljenost oziroma brezhibnost koles. Na vseh osnovnih šolah so sklicali vodje policijskih okolišev sestanke o prometni varnosti, na katerih so predstavili vame šolske poti. Policisti so v tem času pregledali tudi 93 avtobusov. Ugotovili so, da ni bil tehnično brezhiben le en avtobus, kar dokazuje, da tudi avtobusarji namenjajo svojemu voznemu parku vedno več pozornosti. Spodbudno je, da nihče od teh voznikov ni vozil pod vplivom alkohola. Sicer pa je policistom pri spremljanju in varovanju malčkov v prvih dneh novega šolskega leta pomagalo tudi več prostovoljcev, članov Združenja šoferjev in avtomehanikov. Kot zagotavljajo, bodo možje v modrem še vedno občasno nadzorovali najbolj kritične točke za varno prečkanje cest tri ulic. M. JERŠE mil in zasvojenosti z njimiI. Pri W so osvetlili tudi sodnomed® metode za določanje m^ spoznavanje zasvojenosti kakor tudi ugotavljanje zas; oje s substancami, prepovedani® “rokovni program druga J simpozija v tako obsežen. Med drugam Darko Anželj, načelni ’ P notranje zadeve Mars govoril o kriminalistični iskanja mamil v Slove« skopravni ureditvi t po dejanj in statističnih f> j. njegovih besedah se stev vih dejanj v zvezi z leto povečuje, saj sej r ^lo z lani letos njihovo števp|ja tOdi kar za 40 odstotkov.^ za Pomurje, kjer znaša valstva v primerjavi s ^tc- odstotka, tolikšen pa J® aItj. tek kaznivih dejanj v z li. Skrb zbujajoči pa so m o obravnavanih prim namreč mamil. V minulem le odkrili 675 tovrstni 1 Pomurju 33), kar je z kov več kot leto prej. jfugim Na simpoziju je vllici spregovorila tudi P'■ y|jjeg> Hedvika Vrataric, » sodišča v Mariboru, menu zasvojenosti z n Ino pravo, posebno g j poleg šanje opravilne sposo) tega so se udeležene P nanili z izkušnjami k« nlh ocen uživanja man‘ W ga razpečevanja v oben et5 državah, kriminalisti mi izsledovanja ®8 vom prava Evropske jjrf notranjo zakonodajo . . ukrepi za boj proti k J, s mili. Zadnji dan siJ^J udeleženci 13. pravnikov ogleda h P misar Rex v obm«« benimi psi avstrijski - y in slovenskih varim8" ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO Državljanke in državljani Republike Slovenije predsedniške volitve so razpisane in začenja se postopek za vlaganje kandidatur. Ker bo Milan Kučan nastopil le, če bo njegova kandidatura podprta z vašo voljo in s tem nestrankarska, bo treba zbrati pet tisoč podpisov. Na sedežu upravne enote, kamor sodi vaše stalno prebivališče, pred pristojno osebo, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-l. S seboj morate vzeti osebno izkaznico. Prosimo vas, da podpisan obrazec vložite v ovojnico in pošljete na naslov: Agrarno vprašanje na koalicijski način Subvencije ne bodo rešile kmetijstva Po portoroškem srečanju najvišjih predstavnikov CEFTE je bilo javnosti sporočeno, da bo popolna liberalizacija na trgu s kmetijskimi pridelki začela veljati leta 2000. V nasprotju s pričakovanji je prišlo do enoletnega odloga, saj naj bi ta začela veljati že leta 1999. Na prvi pogled bi si lahko oddahnili, saj naj bi se s tem naši kmetje izognili poplavi poceni kmetijskih pridelkov in mesa iz držav nekdanje Vzhodne Evrope. Vendar ni tako, kajti z uveljavitvijo sporazuma bi morali na sistemski ravni razrešiti kar nekaj vprašanj in tako zaščititi domačega kmeta, gre predvsem za vzpostavitev tržnih redov. Problem pa se ne aktualizira samo v odnosu do CEFTE, ampak tudi v odnosu do nekdanjih jugoslovanskih republik, s katerimi imamo podpisane sporazume o prosti trgovini, pa tudi v pripravah na vstop v Evrop- Če zaupate njegovim premišljenim in modrim odločitvam. Če verjamete v politiko povezovanja interesov, dopuščanja različnosti in neomajne odločnosti v pravih trenutkih. Če vam je pri srcu njegov posluh za ljudi in želite ob bok tujim državnikom postaviti človeka, ki govori za dobro ime Slovenije. Prosimo vas, da s svojim podpisom na obrazec P-1 omogočite drugo kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Milan Kučan, p. p. 1997 1001 Ljubljana Naj obvelja torej vaša volja. Če nas bo pet tisoč, bo Milan Kučan nastopil na predsedniških volitvah in se, tudi zaradi podpisa vsakega od vas, s svojimi izkušnjami in poštenjem boril za zmago. Upravna enota naslov telefon št. uradne ure Ormož Ptujska c. 6 062/702-586 pon 7-15, tor 7-11, sre 7-17, čet 7-11, pet 7.13 Ljutomer Vrazova 1 069/81-712 pon 7-15, sre 7-16, pet 7-14 M. Sobota Kardoševa 2 069/31-000 pon 7-15, sre 7-16, pet 7-14 G. Radgona Partizanska c. 13 069/61-671 pon 7.30-14.30, sre 7.30-15.30, pet 7.30-13.30 Lendava Trg ljudske pravice 5 069/75-080 pon 7-15, sre 7-16, pet 7-14 Lenart Trg osvoboditve 7 062/723-809 pon 8-14, sre 8-12 in 13-16, pet 8-12 Odprti telefon: 061 168 54 45 od 10, do 12. ure; internet: http://kucan-volitve97.hermes.si sko zvezo. Nekdanji sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Ivan Obal pravi; »Slovenija ima odprta vprašanja o izvedbi trgovskih sporazumov, o izvajanju katerih se ne moremo dogovoriti recimo z republikami nekdanje Jugoslavije, in to velja tudi za CEFTO. Pri pogovorih s tujino so bili upoštevani podatki o domači proizvodnji in porabi. Vse proizvode, za katere smo menili, da jih ni mogoče proizvesti v zadostnih količinah, smo omenili v teh sporazumih, Paradižnik je tipičen in ga za porabo v gospodinjstvih uvozimo letno okrog 10.000 ton, paprike 5 tisoč. Domača proizvodnja pa ne dosega niti četrtine tega, kljub idealnim možnostim. Na ptujskem polju smo zgradili namakalne sisteme, ki jih ne uporabljajo in raje sejejo pšenico. Tudi v Prekmurju je bilo nekaj poskusov, recimo na ; Ivancih, toda ljudje niso pokazali prave želje po spremembah. To je razlog, zakaj smo začeli v Sloveniji dolgoročno iskati tiste artikle, za katere bi dali koncesije drugim državam in bi našli mesto za naše izdelke in pridelke v izvozu. Leta 1995 je bilo iz Slovenije izvoženih za 400 milijonov tolarjev kmetijskih pridelkov in izdelkov, uvoženih pa za 800 milijonov tolarjev. To je bilo izhodišče za pogovore s CEFTO in nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, s katerimi smo dosegli sporazume o prosti trgovini, ki so bili sklenjeni in potrjeni. Sporazum s CEFTO se bo začel izvajati leto pozneje in iz tega delamo uspeh, realno pa gre za neuspeh, kajti to pomeni, in tak je bil tudi sklep vlade, da mora država do uveljavitve sporazuma uvesti tržne rede za tiste proizvode, za katere smo dali koncesije. Te pa smo dali za uvoz ovac in nekaterih vrst perutninskega mesa (purana). Glavni dogovor pa je, da uvažamo kmetijske surovine, ki nam jih doma primanjkuje, koruzo, ječmen, pšenico, prašičje meso. To so štiri glavne skupine izdelkov, kijih iz držav CEFTE uvažamo. Zdaj smo dosegli odlog za sprejetje tržnih redov, ki so pogoj za popolno uveljavitev sporazuma. Kljub odlogu nisem prepričan, da bi prišlo do sprejetja tržnih redov. Sklep vlade je bil, da bomo zagotovili pokrivanje razlik, ki bi nastale, če pride do uvoza izdelkov v primerjavi z domačimi cenami, da se domači trg ne bi porušil. Naslednji problem pa je izguba kredibilnosti. Dejstvo je, da so bile države CEFTE v kmetijstvu do nas negativno usmerjene predvsem zaradi tega, ker nismo sprejeli njihovih dogovorov brez obvez. Naslednji nosu do gospoda kaj^ p vičiti določene P opisal'Lrf bi jih obvezno m od’>(i letu, se lahkote od sporazuma ne za industrij* )0 vp ni. da bi lahke P°^ sedanje 4- do up, in a izvoza v Make spod«rS prizadelo samo VP(aLp,^ M .udi kako bo reagira 0 B g M .nismo dopusti'^ č < j paradižnika, 5 sC, kc'M 2.000 ton zelja. deMf so nekajkrat manJdorf W uvoza. Podob"0 TO, morda v n a«P^poJ P t’ so ugotovile, da ^jdelb^jtir^ na s kmetijski m Počh. carinski com m jjUe.« „ sr Tržni red>®° jjsM tike, kajti nekd^^<1^ { pričan, da se J1 .. s sub smosezadovd^ letošnjem lem-p^nUJ^ rešujejo. Zat .. ms° Jd^ narja patržnl jSfljef vljeni okviru Pr|Pra prejšniČjstv^O' vljeno in dog« , da večanje pro® . tržne č|jAr goče uveljavi'’ kratnem pred og to1 sko pa je P^dv«11’' F kar je za skoraj pOpr« a Realno gleda"a km6 jedčW šnjega prorac )0 biti g / šem kot bi moja pripravljeno vezave. 25. september 1997 ^kronika ^ave stanovalcev Partizanske 22 V greznici iščejo svoje diplome , enem najstarejših stanovanjskih blokov v Gornji Radgoni so bivalne razmere Cehlje bolj nemogoče: poleg tovornega prometa in trušča z avtobusne postaje jim greni neurejena kanalizacija 2a pisanje je pismo ogorčene stanovalke iz bloka v Partizanski lita ■ P Radgoni. To je eden starejših stanovanjskih blokov iz J/šestdesetih let v neposredni bližini avtobusne postaje in semafo-, nega križišča, v katerem sta v pritličju samopostrežna prodajalna in Za Učilni promet, včasih pa so bile v prvem nadstropju pisarne strank- Kakor da bi blok sedaj, ko je minila slava nekdanjih H a ln ko so stanovanja postala zasebna last, odslužil svojemu name-Uh?' moralo biti nasprotno. Nihče se več za nič ne zanima in ne U. Je da imajo nenehne težave s kanalizacijo, ampak so okrog p Zeveč kot pol leta gradbeni odri in nikomur ni znano, zakaj. *, v°d za nkm^ staneva":; iz samopostrežna trgovina, za kate- v pZa p*smo stanovalke iz ^Pisala n'Zansk' 22- ki se Je ^Sone azobarana občansla ^tvačJe bd °8'as Turističnega >tiiikan inja Radgona na inter- n3 U’S kater'm pozivajo iobčinst' Pred 1' °ktobrom, ko ^aviin ^raznik’ Počistijo in »M. 0 kro8 svojih hiš. Sta-* zapisala- odvažanje vsebine greznice in urejanje kanalizacije, namesto ,usan nasvete stanovalcev ajani se zavedamo, da 1 naša okolica čim bolj sta, da bi se le vsi občin-' 'n radgonska komunala kako naj bo v našem , Prašam vas, ali bo za Paznik blok v Partizan- Vedno okrašen z grad-'bčinsE al'ne in ali b^° ■ 1“K1 Praznik in vse dru-krat do trikrat na dan dplake, iz greznice v 22> kjer je v pritličju ro se čudim, daje ob takem smradu sploh še odprta, in sprašujem, kje so inšpektorji. Gradbeni oder je postavljen že od 25. aprila 1997 in stoji še danes, komunalci odvažajo odplake iz greznico že vse letošnje leto, s tem da so že dvakrat opravili neka zemlejska dela, vendar jaz osebno mislim, kot laik, da v tej greznici iščejo diplome vseh teh strokovnjakov, ki so na komunalnem podjetju in na naši občini, ki pa nimajo najmanjše veze, kakšna dela so to in kako naj bi se v tem podjetju delalo. Pa pustimo zdaj vse to. Bom pač še naprej opazovala, kako praznijo greznico in smradijo to bedno in popolnoma zapuščeno Gornjo Radgono. Vprašam se tudi, zakaj toliko reklame in obveščanja o občin- godilo se v,omi,ca | pjene bra med 9. in 9.30 je neznanec iz ne-\'s°čto|a an°vanjske hiše v Peskovcih ukradel Jev- Policisti zbirajo obvestila o storil-% ?r'je,i i,egalca VvMrž °b 12-50 so P°licisti v Rakičanu ^restoa^i'jana Romunije, ki sta pred tem ile-^<^kon'-1 a madžarsko-slovensko državno vCanem PosloPku so oba tujca vrnili So»arnostn'm organom. Na mejnih pre-h ^°lnjeve|a dne morali zavrniti 20 tujcev, ki 3' P°8°jev za vst°P v naš° državo. ^1^°^ gorivo Sa^eto SePtember je neznani storilec na I h °v°rniarlarne na Hotizi iz rezervoarja Parki' %% je Jaka iztočil in ukradel pogonsko gori-tovornjaka Zvonimirja H. iz 0 ■al za 30 tisoč tolarjev. Valjano Jeb**a dokai usPešna Pri PriJetju Ob 7^’ so na ilegalen način prispeli v ■Jt J1'Posta;- So Prijeli soboški policisti na ^vVake iV Blincih dva Romuna, ob 18.15 Mavi °nca' Lendavski policisti pa so ob \ tri ilegalce iz Romunije. Na L m Prehodih so tega dne zavrnili 27 iavnega reda in miru so morali iVkršiteliSrebo Posredovati v treh primerih, h kje U’k'Se ni mogel pomiriti, odpeljali V. V k- S° 8a Pridržali do iztreznitve. V ^adcnc>h ®hv ^den ?l°noč' Je neznanec vlomil v Dc-'n odnesel večjo količino ciga--'n bižuterijo. Škodo bodo oceni-I Ma|ihri- Neznanec je vlomil tudi v go-4 . ečj0 k j? na Kapci, od koder je prav tako lcmo cigaret, CD plošč, denar in skem prazniku, ko pa vsi vemo, kaj je v tej Radgoni še ostalo. Zakaj le imamo občinski praznik, zato, ker imamo v občini župana in parlament? Da ne bo pomote: zgoraj zapisane vrstice je zapisala stanovalka iz bloka v Partizanski 22 in ne spodaj podpisana. Verjetno pa bi se pod pismo ogorčene stanovalke podpisal še marsikateri Radgončan in Rad-gončanka, kajti življenjskih problemov, najsi bo komunalnih ali drugih, je v mestu veliko, ob vsem tem pa morajo opazovati nesmiselno drenjanje in nagajanje župana in njegovih ljudi ter občinskega sveta in njihovih privržencev. Morebiti pa se bo le BERNARDA B. PEČEK Je za nastale probleme z odtokom kriv tovorni promet po magistralni cesti? Pred leti obnovljeno cestišče se je zaradi nenehnega tovornega prometa že sesedlo in stisnilo kanalizacijske cevi. je... prenosni telefon. Skupna škoda znaša okrog 45.000 tolarjev. Val ilegalcev ne pojenjuje Gornjepetrovski policisti so pred tednom dni v Domanjševcih prijeli 4 državljane ZRJ, lendavski policisti pa 5 državljanov Romunije, ki so ilegalno vstopili v našo državo. Po obravnavi pri sodniku za prekrške sojih vrnili madžarskim mejnim organom. Na pomurskih mejnih prehodih pa so morali zavrniti kar 51 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Mrtev motorist na Razkrižju 19. septembra ob F7.10 seje na Razkrižju zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 20-letni motorist Bojan Babič s Cvena. Ta je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku z motorjem suzuki FR 900 zapeljal na levo stran ceste, ko je nasproti pripeljal 42-letni voznik tovornjaka Milorad Živkovič iz Rakičana. V nesreči se je motorist tako hudo telesno poškodoval, daje po trčenju umrl, voznik tovornjaka pa je bil lažje telesno poškodovan. Gmotno škodo na vozilih ocenjujejo na 1;2 milijona tolarjev. Mlademu motoristu žal ni bilo več pomoči. Fotoarhiv UNZ Murska Sobota Alojzu Dolarju v spomin Gradbeni odri okrog stanovanjskega bloka v Partizanski 22 so postavljeni že od aprila. Potem sta skupaj sama In postajaš zrak in prst bilka in mesečina klic ptice Večen I. MINATTI Prvi šolski dan. Ponavadi poln veselja, radosti in pričakovanj. Na turniški osemletki tokrat tako drugačen - tih, miren, zadržan. Dragi Alojz, spoštovani sodelavec in prijatelj! Tvoj stol v zbornici je ostal prazen, nežen cvet na mizi nas je opo- opomogumilo recimo dva tisoč meščanov, ki bodo zbrali podpise za odpoklic ne le župana, ampak celotnega občinskega sveta. Vlom skozi klet Med 17. in 19. septembrom v poznih popoldanskih urah je neznani storilec vlomil skozi kletna vrata v stanovanjsko hišo, last B. J. iz Murske Sobote. Ukradel je videorekorder, nekaj zlatnine in denar v skupni vrednosti okrog 400 tisoč tolarjev. Sedem kršitev javnega reda Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti opravili sedem posegov, od tega šest v zasebnih stanovanjih. Pridržan je bil en kršitelj, ki se ni pomiril. Motoristov sopotnik jo je skupil V soboto ob 18.25 seje v Bakovcih zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa Jože K. zaradi neprimerne hitrosti padel in se lažje telesno poškodoval. Njegov sopotnik Drago P. pa je bil hudo telesno poškodovan. • Trčenje avtomobilov v Černelavcih 20. septembra ob 1. uri seje v Černelavcih, in sicer v križišču ceste proti Polani, zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila 25-letni Emil Jelen iz Bunčanov je izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila 36-letnim Bojanom Blagovičem iz Murske Sobote. V trčenju je bil Emil Jelen hudo, Bojan Blagovič pa lažje telesno poškodovan. Oba so odpeljali v murskosoboško bolnišnico. Nenavadno trčenje mopedista z letalom! V nedeljo 21. septembra ob 16.35 je 15-letni voznik kolesa z motorjem M. K. iz Dokležovja kljub prometnemu znaku, ki prepoveduje promet, na letališču v zarjal na resničnost in minljivost življenja. Namesto veselja ob tvoji 50-letnici je vse odtehtala minuta moka in žalna knjiga. Ponovno, kot tolikokrat v minulih dveh mesecih, smo se vprašali, zakaj? Zakaj tako hitro, sredi življenjske poti? 1. septembra 1967 si prvič samostojno stopil v razred med radovedne glavice odranskih osnovnošolcev, 30. maja 1997 zadnjikrat med petošolce turniške osemletke. Dnevnik 5. c, ki si mu bil razrednik, je ostal nedokončan. Okusil si lepote in grenkosti učiteljskega poklica, za katerega si se odločil že kot droben fantič kmečkih staršev iz Turnišča. Hodil si v nižjo gimnazijo v Beltincih in končal učiteljišče v Murski Soboti. Si eden redkih domačinov, ki so se podali na pot učitelja in med še bolj redkimi, ki so to plemenito poslanstvo opravljali v domačem kraju. Vzgoja in izobraževanje mladega rodu zahteva, duhovno in fizično celega človeka. Mladin si z lastnim vzledom vzagajl čut za doslednost, pravilen odnos do dela, predanost. Vrline matematike in tehnike, predmetov, ki si jih največ poučeval, danes pogosto pogrešamo. Skozi biotehnični pouk si mladim vzgajal ljubezen do sadov zemlje. . Zaslužen si za ureditev in vzgojo šolskega sadovnjaka in posredno ali direktno za številne okrasne in sadne vrtove ter vinograde v bližnjih in daljni okolici. Ti si jih sadil, obrezoval in predvsem svetoval. Veliko si prispeval, da seje glas o Osnovni šoli Turnišče preko organiziranega dela šolske zadruge slišal izven meja Pomurja. Ob deli si se posvečal lastnemu izobraževanju in ožjem strokovnem področju in prenovi matematike vse do uvajanja programa Presečišče, katerega začetnik si bil v našem kolektivu. Za dosežke in uspehe na vzgojnoizobraževalnem področju si napredoval v naziv učitelj svetovalec. Tu so bili še tvoji konjički, predvsem nogomet, ki si mu bil predan od malega, saj si odraščal v neposredni bližini nogometnega igrišča, in lepa pesem, ki si jo ubrano pritegnil. Našel si čas za toliko stvari, pri tem pa pozabljal nase. Sodelavci pogrešamo tvoj smisel za humor, tvoje male potegavščine, ki si jih ušpičil med odmori, dovtipe, s katerimi si zrahljal napeto ozračje na sestankih učiteljskega zbora ali veselo in prijetno vzdušje v redkih trenutkih sprostitve, zabave ali ekskurzije. Težko nadomestljivo bo tvoje strokovno delo in roka, ki ni znala vrteti le orodja pri uri tehnike ali sadjarskih Škarij in noža, mapak zgledno napisati učno pripravo, priznanje ali spričevalo učencem. Šele sedaj se zavedamo, kdo si bil, kaj si nam pomenil in kaj si nam dal, tvojim sodelavcem in tisočim znanja željnim glavicam. Zavedanje, da smo te izgubili boli, boli. Odšel si in pustil za sabo bolečino nam, ki bomo nadaljevali pot učitelja, katerega beseda je plemenitila vse, ki soji bili voljni prisluhniti. Koliko skromnosti, neizrečenih besed si nosil v sebi. Smo te razumeli? Ne vemo. Vemo le, da boš ostal z nami in mi s tabo v vsem, kar nas je povezovalo. Sodelavci Osnovne šole in Vrtca Turnišče Prizorišče nenavadne nesreče v Rakičanu. Fotoarhiv UNZ Murska Sobota Rakičanu prečkal vzletno- pristajalno stezo, ko je na njej pristajalo letalo znamke UTVA-75, last obrambnega ministrstva, ki gaje uporabljal Pomurski letalski center. Ko je bil mopedist na polovici vzletno-pristajalne steze, ga je letalo, ki ga je pilotiral Janez Kramberger iz Radvenec, s spodnjim delom trupa oplazilo po varnostni čeladi, s sprednjim kolesom pa zadelo v kolo z motorjem. Pri tem je motorist padel po tleh, pilot letala pa je po 106 metrih od mesta trčenja pristal, vendar se je letalo zaradi poškodovanega sprednjega kolesa nagnilo naprej in z nosom zarilo v zemljo. Na srečo pilot in mopedist nista bila telesno poškodovana, na letalu pa je za 3 milijone tolarjev škode. Prijeli tri Romune V soboto ob 7.55 so lendavski policisti prijeli tri Romune, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Po postopku pri sodniku za prekrške so jih predali madžarskim varnostnim organom. Tega dne pa so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 32 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Iz žepa sunil denarnico V nedeljo med 1. in 9. uro je neznanec na neugotovljen način v delavnici pekarne Štručka v Rogašo-vcih iz žepa odloženih hlač ukradel denarnico Vinka L. iz Dolnjih Slaveč. V denarnici je bilo 110 tisoč tolarjev različnih bankovcev. M. J. Iz naših krajev vestnik, 25. september 1997 LJUTOMER - V pokrajini ob Muri je več kot sto social-— nih delavcev, med katerimi jih je večina vključenih v stanovsko društvo. Minuli petek so se odpravili na enodnevni strokovni ogled nekaterih socialnih ustanov na Gorenjskem. Ob tej priložnosti so imeli tudi občni zbor in se iz Društva socialnih delavcev Pomurja preimenovali v Društvo socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije. F. KI. GORNJA RADGONA - Ob Partizanski cesti 22 in 24 v Gornji Radgoni je bil pred 35 leti zgrajen velik poslovno- stanovanjski objekt. V njem so ob 15 stanovalnjih še poslovni prostori Mercatorja Sloge s samopostrežno trgovino, Agencija za plačilni promet. Zavod za zdravstveno zavarovanje, sindikat in odvetnik. Od letošnje pomladi se v kletnih prostorih vsakih nekaj dni pojavlja voda, pomešana z odplakami. Zato v kleti ni mogoče več hraniti trdih goriv in ozimnice. Daje prišlo do razpada kanalizacijskega sistema, so prav gotovo krivi veliki tovornjaki, ki tam ustavljajo pred semaforiziranim križiščem. F. KI. VOLIČINA - Potem ko so v voličinski krajevni skupnosti ____ slovesno odprli novo telovadnico, so minulo nedeljo z žegnanjem ob prazniku sv. Ruperta sklenili letošnje praznovanje KS. Ob krajevnem prazniku so pripravili še vrsto drugih prireditev, ki so potekale ves teden. Med drugim so predstavili tudi nov grb in zastavo krajevne skupnosti, v prostorih osnovne šole je bila na ogled zanimiva razstava p delu društev, šole in vrtca, bilo pa je tudi tradicionalno srečanje gasilk. F. Bratkovič NEDELICA - Ob vaškem pokopališču je bila slovesnost ob predaji nove mrliške vežice. Kot je povedal predsed- nik sveta KS Nedelica Avgust Gjerkeš, so za to naložbo poleg krajevnega samoprispevka zbirali še po sto DEM na osebo in 5.000 tolarjev po gospodinjstvu. Povsem nova mrliška vežica ima dva prostora za mrliče, prostor za svojce, sanitarije in prostor za orodje. Gradnja vežice, ureditev parkirnih prostorov in nakup zvona sojih stali 12 milijonov tolarjev. J. Ž. GORNJA RADGONA - V vzgojno-varstveni organizaciji Manka Golarja, ki deluje za območje celotne gornjerad- gonske občine, imajo v tem šolskem letu 323 otrok, kar je za se-, dem več kot v preteklem šolskem letu. To povečanje je posledi-’ ca priključitve oddelka pri Negovi, kije prej spadal k vrtcu v Radencih. F. KI. BOR NA DVEH »NOGAH« - Tik ob gozdni cesti, ki vodi na Blaguš, raste v gozdu nenavaden bor, ki ima dve zakoreninjeni stebli. O nenavadnem drevesu smo povprašali domačina Borisa Odraitza, ki se je postavil med obe debli. »Že kot deček sem ga opazil in občudoval, zato sem se bal, da ga bo kdo posekal. Vesel sem, da ga je lastnik gozda obvaroval in je sedaj prava atrakcija, posebno zato, ker stoji ob učni gozdni poti.« Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER Očetje in sinovi Oče Štefan. Červek riše in kipari v zatišju svojega doma v Murski Soboti, njegov sin Sandi, akademski slikar, pa razstavlja v Parizu V ulici Ob kanalu v Murski Soboti živi upokojeni ljubitelj umetnosti Štefan Červek. Riše in kipari za svojo dušo. Imel je le eno samostojno razstavo, sodeloval pa je na dveh skupinskih s soboškimi ljubitelji likovne umetnosti. Je skromen, o svojem ustvarjanju ne želi govoriti, ponosen pa je na sinova. Starejši je učitelj likovnega pouka, mlajši Sandi pa je akademski slikar in ga likovna kritika uvršča med najboljše slovenske sodobne slikarje. Prav te dni razstavlja v Parizu, v metropoli svetovne likovne umetnosti. Sinov uspeh je Štefanu v zadovoljstvo. Med obiskovanjem mariborskega učiteljišča sta slikarja Kavčič in Jakob v njem odkrila smisel za risanje. Pozneje sta mu bila vzornika še kiparja Roden in Me-štrovič. In potem se je menjavalo izobraževanje ter službe. Vmes je risal, kiparil in bil srečen z ustvarjenim. Saj je edino on vedel, koliko delaje, preden nastane umetnina, v kateri je umetnikova duša. Mnogi tega ne znajo ceniti. GORNJI PETRO- VCI - Iz občinske blagajne bodo financirali sanacijo treh zemeljskih plazov na lokalni cesti nad kmetijo v Stanjevcih 27. Vrednost del, ki naj bi jih končali konec oktobra, je 14 milijonov tolarjev.. Hkrati poteka sanacija cerkve svete Ane v Boreči, ki bo stala 5,5 milijona SIT. J. Ž. GORNJI PETRO- VCI - V tej občini si prizadevajo čimprej urediti cestne odseke med Gornjimi Petrovci in Peskovci, Neradnovci, Lucovo in Martinjem pa tudi v Stanjevcih in Križevcih v Prekmurju. V ta namen so razpisali natečaj za izbiro najugodnejšega ponudnika. M. J. Zadnje čase v glavnem kipari. Doslej je največ ustvaril iz lesa, a seje lotil tudi kamna. Meni, daje kamen trd, in je izdelek skoraj večen. Ustvarja zato, da bi potomcem zapustil dokaz, da je umetnost v rodovini, v genih prednikov. Štefan Červek je rojen v Moravskih toplicah. Oktobra bosta tam predvidoma razstavljala slikar Sandi in njegov oče Štefan Červek. FRANČEK ŠTEFANEC Štefan Červek iz Murske Sobote ob svojih kiparskih stvaritvah. Fotografija: F. Štefanec RADENCI - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Uprava RS za pospeševanje kmetijstvain ŽVZ za Pomurje pripravljajo 27. in 28. oktobra v radenskem hotelu Radin tako imenovane Zadravec-Erjavčeve dneve. Na tokratnem šestem posvetovanju bodo spregovorili o prehrani domačih živali. F. KI. — NEGOVA - Pokopa-____ lišče pri Negovi je "b snjeno, saj meri zemljis« 4323 kvadratnih metrov.«-to v gornjeradgonskih občinskih službah razmišljajo o nakupu dveh parcel ob P“ pališču, ki merita H95 kv dratnih metrov. Nakup n ga zemljišča bi stal okrog milijona tolarjev. F. M. RADENCI -VRad ' ski iz Radenec pnP« vljajo za svoje goste ste prireditve in nastope, več jih namenjajo tudi ' kovalcem lansko leto o Term. V ta namen so J povabili k bazenom ze ne pevce, folklorne in tamburaše, ki so pr^ razne običaje m drugoi. ■ ----- TIŠINA - P°sI ” □ Murske Sobote bo okrog 52 milijonov toM za gradnjo kabels eg fonskega omrežja v jevnem središču, a J do priključile tudi J' vasi Tropovci, Murski Črnci in J6|i Predvidevajo, da bc' začeli letošnjega končali pa naj bi J j arja prihodnje leto. |—| NEMČAVCI — najo, da bod ® pomočjo krajevn®20ii-prispevka zbrali lijona tolarjev. 1 čujejo zaposleni - , 0(|. od plač, kmetova . stotkov od katas r hodka in 10 tisočto^ stniki nepremičmn' MOST NA OVINKU je most, kjer se je zg^s prometnih nesreč, d' smrtnim izidom. 10 Jl na relaciji od Geder®' sje a Skakovcem, poleg ^etnizB io močno poškodovan ki tovornjakom « skozi vas Krajno.u ^ozi)0’1 mostu mnogi težk° frku je nujna večja pre’ Srečanje z ljubiteljem starin Bojanom Bohnecem , i Zapišite, da še kupujem Z Bojanom Bohnecem iz Beltinec, ki ima v Panonski ulici avto^eP delavnico, sva se srečala po naključju, ko je imel ob beltinske111 občinskem prazniku v župnijskem domu prvo samostojno raz$^. 42-letni Bojan nam je povedal: »Starine sem začel zbirati že v sedmem razredu osnovne šole. Za ta konjiček me je navdušil sedaj že upokojeni beltinski veterinar Dušan Rešek. Najprej sem začel zbirati vojne predmete, znamke, kovance, nadaljeval z izkopaninami, papirnatimi bankovci, projekti in drugimi predmeti. Zbiratelj sem že 20 let. Tako sem spoznal del zgodovine, del nas samih, poglobil sem se v dejstva, predvsem v predmete, ki so mi dali vedeti, kako so nekoč živeli in s kakšnim orodjem so delali in se bojevali naši predniki.« Kot preprost občan ima Bojan starine shranjene doma na dvorišču, v stanovanju in delavnici. Naš sogovornik je tudi filatelist. Ob obisku nam je dejal, da naj zapišemo, da še kupuje starine. Veliko jih dobi od znancev in prijateljev, ki jim za podarjene predmete največkrat naredi kakšno uslugo. Ves prosti čas namenja zbiranju predmetov, zato se oglaša pri kmetih, ki jih imajo še shranjene. Nekateri mu gredo na roko, saj mu predmete tudi podarijo. Zbiratelj nam je v svojem »mini muzeju« razkazal najrazličnejšo vojaško opremo, kot so puške, razno orožje, knjige, oblačila, sablje, bajoneti, čelade itd. V njegovi zbirki so tudi starine in slike iz viteške dobe, stare ure, kolesa, škafi, kmečko orodje, nabožni in sakralni kipci, različne fotografije, vojni zemljevid iz leta 1888. Skratka, zbranega materiala je veliko, njegova vrednost pa se iz ta ja u at oži »je; »til lie Uti »es Jih 51 8h( M C v Bojan Bohnec ob svojih starinah dneva v dan veča. Želi si, da bi dobil ob pomoči beltinske občine v beltinskem gradu primeren prostor, kjer bi lahko vse predmete razstavil. Njegova izvirna misel: »Kdor ceni prednike in njihovo „ dazAsA/ delo, je ce«. Ob sreča tovil.d^no^.^ y voriosvoje ž6?a na, katere ne k 25. september 1997 /z naših krajev Na obisku v Ivanjševcih ^aMjeni od boga in občine? sem prispel v Ivanjševce, kjer me je pričakal predsednik vaškega ’ “ra Karel Kozic, seje delal lep dan. »To funkcijo opravljam od leta " in imam nekak podaljšan mandat. Imam družinsko podjetje I ridek Jamarske stroke za izdelavo manjših jeklenih konstrukcij. Podjetje je 0 ustanovljeno leta 1992 in spočetka nam je šlo dokaj dobro, saj je bilo ^Klenih od 8 do 10 ljudi. Potem pa je po enem letu avstrijska firma, atero smo delali, zašla v težave in stečaj, kar se je poznalo tudi pri ■ 1» nato so se pridružile še moje zdravstvene težave, zato ni nič čud-če je podjetje v tem času stagniralo. Zdaj razmišljam o ponovni Podjetja.« Kratek ^gled v zgodovino , Pa je v Karlu Kozicu tudi ne-raziskovalne žilice, potrjuje too zbrano gradivo o Ivanjše-p Zanimiv je vsekakor zapis o 'Mutcih in Prekmurju, ki je fileta 1984 v ZDA. V njem p drugim piše: »Ivanusouch Ma 1366) je gručasta vas, ki ’na prisojnem pobočju doline W®ga potoka kraj makadam-ceste Prosenjakovci-Domanj-Cl’ s katere se tu odcepi krajev- Nisem se mogel znebiti občutka, da je kraj dokaj odmaknjen od glavnih poti. »Do leta 1992 je bil najbližji asfalt v Berkovcih. Letos so asfaltirali cesto Ivanjše-vci-Lončarovci. V bližini ni večjega centra, saj moramo po raznih opravkih celo v oddaljeno Mursko Soboto. Povezavo z mestom imamo le enkrat na dan, in sicer zjutraj, domov pa ob štirih popoldne, učence pa vozi v šolo poseben avtobus.« Ljudje imajo svoje vodnjake, s kakovostjo vode pa so zaenkrat Vaški veljak Karel Kozic L eSeni zvonik Mta y $ R'lovn»f e- PrstJe ‘zPra’ Sh. Tr a; Njive so na po-J°U. oh ,n'ki so v dolini ob M Na i, -Oniačiiah so sado-nrMiZn^ Pobočjih so vi-Mvi s aduje samorodnica. Ciiščjh j113 'Panj prikladnih k M.1 na rot,u vaškega IlMMif,lnska imena so Tra-Ij Mi) C°vci (njive), Ogradi k Mi Ji 'nke (gozd)- Leta Mo. IM aj-en gasilski dom z dveb mešanih so ^/^ostni^^^3 S°sP°dinj-S° Varga’ n?e današnja podoba V°SeVtp ra?bkuJe dosti, če-Žasu zgodile mar-embe- Hišnih števi-devet kniet'jstvom, Pre-ISžaPo? °' Dva krajana ^<>edenvtamkaj-JovNvnoV®10 v Ljubljani. S^Vcih ? oblskujej° SeMlh e ’ eden pa v Pro-MMvS|APrav sPadajo v ..kraievno skup- Msta ,JSlnsko območje, s °Venska vas. v tl J P°k°Pališči lesen vaš- Plani obnov>l', 1,21 KuMe Jam° le takrat, lWSU?Onipavečzju-i prMer, kot je bil »Sa °hvai; ludl rednega M Mopa Pa se lahk0 K'» S"”-”™ I na °bel1 M K°Pe,« zvem od so- Pogled na Ivanjševce od spodaj zadovoljni. Ker ni industrije, je ne morejo onesnaževati, namesto kanalizacije pa so greznice. Telefonsko omrežje je bilo zgrajeno leta 1992. Cena telefonskega priključka je znašala kar od 42 do 45 tisoč avstrijskih šilingov. Takrat jih je bilo šest, zdaj pa jih je dvakrat več. Poštar prihaja vsak dan, enkrat mesečno tudi v soboto. Brez trgovine in gostilne »Kakega dolgega programa ne moremo izdelati, ker ni denarja. Imamo krajevni samoprispevek, zbiramo 4 odstotke od katastrskega dohodka in 1 odstotek od plač. S tem se letno zbere le 300 tisoč tolarjev, s čimer ne moreš dosti narediti. Ljudje ne morejo prispevati več, ker nimajo primer- nega dohodka od kmetijstva. Načrtujemo ureditev poljskih poti v skupni dolžini 6 kilometrov, ki smo jih pred štirimi leti nekoliko razširili in gramozirali. Prav tako si želimo vodovodno napeljavo in elektriko do mrtvašnice z mrliško vežico, ulično razsvetljavo in regulacijo potoka Curek, da ob večjih nalivih ne bi poplavljal. Potok je precej ovinkast in v zgornjem delu zaraščen, s čimer se struga oži. Nimamo ne gostilne, ne bifeja, ne trgovine, zato kupujemo v Prosenjakovcih in Domanjševcih, oba kraja sta približno oddaljena tri kilometre. Pričakujemo pa več denarja, namenjenega za hitrejši razvoj obmejnih in manj razvitih območij. Mi nismo zahtevni, bi pa morda lahko ustavili odliv mladih iz našega kraja. Drugače se lahko zgodi, da bodo v vasi čez dvajset let le tri hiše. Po nekaterih podatkih je tu živelo okrog leta 1930 150 ljudi, podobno je bilo ob štetju leta 1945. Takrat so živele skupaj tri generacije, zdaj pa jih vedno manj. Največja migracija je bila v 50. in 60. letih. Odnos moravske občine kaže, da nas potrebujejo le takrat, ko se je treba boriti za denar za demografsko ogrožena območja, ko dobijo denar, pa na nas pozabijo. Medtem ko se center pospešeno razvija, podeželje vedno bolj zaostaja,« še potarna vaški predsednik Karel Kozic. MILAN JERŠE ---------------------- J' '■ I VARNEJE ZA INVALIDA -Štefan Titan s Petanjec živi ob cesti 10/1, kjer je gost promet tovornjakov in osebnih avtomobilov, zato je venomer izpostavljen nevarnostim, saj se mora z invalidskim vozičkom peljati po cestišču. Šele s kolesarsko stezo bi se lahko varneje vozil do trgovine in po drugih opravkih, frku ODRANCI - Do decembra ____naj bi končali obnovo lokalne ceste Lipa-Odranci-Bistrica, predračunska vrednost znaša 45 milijonov tolarjev. Ker je dobršen del makadamskega cestišča v katastrski občini Melinci, bo svoj delež prispevala tudi beltinska občina. J. Ž. Samoprispevek tudi v Moravskih Toplicah? Hitro razvijajoče se občinsko središče Moravske Toplice je že nekaj let edino med 28 naselji v občini, ki nima krajevnega samoprispevka. Ker je zadolženost vaškega odbora zaradi številnih investicij v zadnjih letih (kanalizacija, vodovod ...) že presegla 10 milijonov tolarjev, je skrajni čas, da se zadeve uredijo. Zato so se odločili za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ta bo v nedeljo, 28. septembra, ko se bodo tako prebivalci Moravskih Toplic kakor tudi lastniki počitniških hišic in vinskih kleti, ki v tej krajevni skupnosti nimajo stalnega bivališča, na treh voliščih odločali o uvedbi 5-letnega krajevnega samoprispevka. V tem času naj bi se v moravsko blagajno, ki je tudi samostojna krajevna skupnost, steklo za 12,5 milijona tolarjev, ki jih bodo v prvi vrsti namenili za ureditev in vzdrževanje vaških cest in poti, pokopališč in komunalnih objektov, za ulično razsvetljavo in mrliške vežice, dokončanje* kanalizacijskega omrežja ter nakup zemljišča za športnorekreacijski center, dodatne opreme za gašenje in drugega. G. GRABAR GORNJA RADGONA - V podjetju Radgonske gorice bodo __tudi v letošnjem jesenskem obdobju odkupili večji del tržnih presežkov grozdja zasebnih vinogradnikov z območja Radgonsko-Kapelskih goric. Pričakujejo, da bodo letos odkupili več grozdja kot lani, ko so ga 358 ton. Sicer pa bodo v Radgonskih goricah začeli s prodajo letošnjega pridelka janževca v decembru, kajti lanskoletni pridelek 2,4 milijona litrov bo do takrat prodan. F. KI. SREČANJE Z GORIČKIM POŠTARJEM - Ko sem se pripeljal v Berkovce, je mojo pozornost pritegnil poštar na kolesu. Zapletel sem se v kratek pogovor, saj je Emil Horvat, ki je poštar že 17 let, hitel po opravkih. »Trenutno pokrivam teren Prosenjakovci, Berkovci, Ratkovci, Ivanjševci in Središče, po 15. v mesecu pa pošto delim na drugem koncu, in sicer v Selu, Čikečki vasi, Motvarjevcih in Pordašincih. Moram reči, da so rajoni različni. Najprej sem 11 let delal v Murski Soboti, doma pa sem iz Sela. Z veseljem opravljam ta poklic. Ko sem bil manjši, sem mislil, da bi bilo lepo biti poštar in srečen sem, da se mi je ta velika otroška želja uresničila. Zdaj mojega poklica ne bi zamenjal za nobenega drugega. Čeprav ljudem prinašam vesele in žalostne novice, so z mano zelo prijazni in jaz z njimi, zato nimam nobenih težav,« pravi poštar Emil Horvat. Besedilo in posnetek: M. JERŠE 14 x3port vestnik, 25. september W Prva državna nogometna liga Nogometni komentar Potrošnik : Mura 0 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 4.500. Sodnik: Horvat (Vrhnika). Strelec: 0 : 1 Gutalj (21), 0 : 2 Gutalj (59). Potrošnik: Kuzma, Godina (Golob), Tratnjek, Zemljič, Mirtič (Franko, Markovič), Dvoršak, Zec, Kečan, Kotnik, Črnko, Džafič. Mura: Nemec, Lukič, Alihodžič, Dominko, Ošlaj, Cipot (Ci-rkvenčič), Škaper, D. Baranja, A. Baranja, Guralj (Šahmanovič), Vogrinčič. Mura uspešnejša, Odranci še brez poraza Druga državna nogometna liga Aluminij: Nafta 0 : 0 Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 300. Sodnik: Lackovič (Maribor). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, Tratnjek (Nedelko), Novak, Bedo, Bursač, Šabjan, Gabor, Utroša, Horvat (Pal). Tretja državna nogometna liga Variš : Bakovci 1 : 4 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 250. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0 : 1 Živič (37), 0 : 2 Ristič (68), 0 : 3 Kokaš (80), 0 : 4 Krančič (81), 1 : 4 Gyurkač (89). Variš: Zajtl, Hepe (Sankovič), Šooš, Kepe, A. Horvat, Bukovec, Pal (G. Žalik), J. Žalik, Lebar, Gyurkač, Šabjan (Podgorelec). Bakovci: Šiftar, Papič, Žekš, Živič, Buzeti, Mesarič, Ristič, Krančič, Prekazi, Kokaš, Berendijaš. Goričanka : Pobrežje 5 : 1 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 150. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kovač (22), 2 : 0 Horvat (39), 3 : 0 A. Šalamon (49), 4 : 0 Horvat (51), 4 : 1 Kobler (58), 5 : 1 Kosednar (80). Goričanka: Nemec, Smodiš, Žilavec, Miller, B. Šalamon, Kren, Horvat, Poredoš (Kosednar), Kovač (Buček), A. Šalamon, Gomboc (Kolar). Kovinar : Turnišče 1 : 1 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 150. Sodnik: Majcen (Šentjur). Strelca: 0 : 1 Lutar (68), 1 : 1 Bojkovič (77). Tunrišče: Zver, Ternar, Lackovič, Pucko, Mujdrica, Kovač, Vegič (Raj), Lutar, Rituper (Lebar), Bukovec, Lackovič. Črenšovci: Pohorje 4 : 3 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 1 : 0 Dejan Horvat (12), 2 : 0 Vori (30), 3 : 0 Vesenjak (42), 3 : 1 Korenjak (43), 3 : 2 Majcen (48), 4 : 2 Kustec (68), 4 : 3 Mori (90). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, B. Horvat, Graj, Hotko, Kustec, Voroš (Vučko), Vesenjak (Dejan Horvat), Vori, Darko Horvat (Plej). Dravinja : Odranci 0 : 1 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 100. Sodnik: Berce (Maribor). Strelec: Ulen (43). Odranci: Marič, B. Kreslin, D. Kreslin (Kavaš), Poredoš, Z. Cener, Ulen, Vegič, L Cener, Puhar, Radikovič (Jovanovič), Virag. V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi je bil v Beltincih nogometni praznik. Sedemnajsti prvoligaški derbi med Potrošnikom in Muro, ki so ga gledalci prvič spremljali z novih tribun, je pritegni! v športni park blizu pet tisoč ljubiteljev nogometa. Na derbiju so tokrat zmagali nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so bili boljše moštvo in iz Beltinec povsem zasluženo odnesli točke ter tako povedli v medsebojnih srečanjih. Tekma se je začela z zelo ostrim tempom in prva zrela priložnost se je ponudila domačinom, ki pa je Kotnik ni izkoristil. Zatem se je izkazal mladi Vogron-čič, ki je dvakrat nevarno ogrozil mrežo Kuzme, vendar ni imel sreče, saj se je žoga obakrat odbila od prečke. Sobočani so izkoristili nepazljivost domače obrambe in po prekinitvi tekme ob poškodbi Kuzme dosegli vodeči zadetek. Lukič, ki je pozabil, da je bil dan feir playa, je iz auta poslal žogo do prostega A. Baranje, ki je pobegnil po desnem krilu, poslal žogo v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Gntalj in jo z glavo porinili- v mrežo. Pri tem se je poškodoval Mirtič, ki je moral z igrišča. Za Potrošnik je bila najbrž odločilna zadnja minuta v prvem polčasu, ko je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Zec, tako da so ves drugi polčas igrali z igralcem manj. Usoda Beltinčanov je bila zapečatena v začetku drugega polčasa, ko je Mura po lepi Nove tribune v beltinskem športnem parku s 1500 sedeži, ki so za Beltince pomembna pridobitev, so bile na prekmurskem derbiju med Potrošnikom in Muro nabito polne. Fotografija: Jure Zauneker Šah Sobočani premagali prvaka Irske Nogomet - V četrtem kolu tekmovanja za pokal Mirop je slovenska mladinska nogometna reprezentanca (do 20 let) v Bakovcih premagala avstrijsko Štajersko s 3 : 0. V slovenski reprezentanci so nastopili: Dejan Nemec, Damjan Ošlaj, Fabijan Cipot (vsi Mura) in Gregor Mirtič (Potrošnik). V Londonu je bil turnir državnih prvakov v šahu, na katerem je sodeloval tudi slovenski državni prvak Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sobočani, okrepljeni z velemojstroma Riblijem in Mohrom, so premagali prvaka Irske Douglasa s 4,5 : 1,5 točke. Za Radensko Pomgrad so zmagali Zupe, Kovač in Kos, remizirali pa Ribli, Mohr in Cigan. Radenska Pomgrad pa je izgubila s prvakom Norveške Oslom z 2,5 : 3,5 točke (zmagal je Cigan, remizirali pa so: Ribi, Mohr in Gru-škovnjak) ter s prvakom Belgije Tesanim z 2,5 : 3,5 točke. Šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote so zasedli sedmo mesto in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V hotelu Diana v Murski Soboti je bilo tekmovanje invalidov v šahu, ki je bilo hkrati kvalifikacija za državno prvenstvo. Med desetimi ekipami sta sodelovali dve ekipi DRŠI Murska Sobo- ta. Prva ekipa (Špilak, Raščan, Dervarič, Lutar) je s 6 točkami zasedla osmo mesto, druga ekipa pa je ostala brez točke. (T. K.) Na kvalifikacijskem tekmovanju za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v aktivnem šahu za dečke in deklice do 12 in 14 let, ki je bilo v Novem mestu, so sodelovali tudi pomurski šahi-sti. Med fanti do 12 let je Blaž Fras (OŠ Bakovci) s 6 točkami zasedel deveto mesto, med dečki do 14 let pa je bil Aleš Lazar (DOŠ Lendava) s 5 točkami sedmi. Med deklicami do 12 let je Maja Hočevar (OŠ III MS) s 6 točkami zasedla četrto mesto, med deklicami do 14 let je bila Neda Tompa (Radenska Pom-grad) četrta s 7,5 točke, Maja Vučko (OŠ Beltinci) pa s 7 točkami peta do šesta. ŠD Radenska Pomgrad je pripravilo septembrski hi- tropotezni turnir za člane. Med 11 šahisti je zmagal Tomi Gruš-kovnjak z 9,5 točke pred Danilom Harijem, 8,5, Robijem Radosavljevičem, 7, Bogdanom Ha-rijem in Tomislavom Špilakom, po 6,5, dr. Aleksom Kelemenom, 45, Štefanom Režonjo in Matijo Gaborjem, po 4 točke. akciji po desnem krilu, v.^ sodelovali A. Bara J , Gutalj. dosegla drugi- d gometaši P°,rosl!.., ■ p. igrali prikazali eno s,ab^ L fkd premalo zbran0.'. so znali izkoristi l ustvarili več zrelih Pr zadetek, od kafr‘[ r]e bilo dve, kar j« , ner * eer je s,aVI t nekdanje Be^ ne Baranjo m kar se n"1/ # stovalo 1 d^ loma obneslo- nemP^11'^ __________ni^2^!^ li. Derbi pa je prinesei n voljstva tudi nrazno vsaj malo napolmh Pr no._______. nngoltiell'i. V drugi državni n g J je bilo na spore ^lovalel Lendavska Nafta J novincuAluminiju igrala neodločeno, na sredini lestvice- F tretji državni nog ^jif so petič zapored taši Odranec, ki s°^enSt^ nečenje letošnjeg P ^/Bil poraza namreč vo ^ kami. PrijetnoPre5 tudi nogometaši G flltl gašovec, ki so premagali Pobr^J ^^1 jem mestu. Zdob^ so razveselili Bakovci so po pr>c Bakovci. SI vi fr st »l ki Po: lit «e. s; Badminton l 4 1.SNL Rezultati - 8. krog Potrošnik : Mura 0 : 2 Rudar: Primorje 2 : O Vevče : Maribor 1 : 3 Korotan : Olimpija 2 : 2 Gorica : Publikum 3 : 1 Goričanka : Pobrežje 5 : 1 Variš: Bakovci 1 Gorica 8 6 0 2 17:5 18 Primorje 8 5 1 2 16:11 16 Mura 8 5 0 3 13:11 15 Publikum 8 4 0 ’ 4 17:17 12 Korotan 8 3 2 3, 7:1011 Maribor 8 3 1 4 8:7 10 Olimpija 8 2 4 2 12:13 10 Potrošnik 8 3 1 4 10:13 10 Rudar 8 2 2 4 7:10 8 Vevče 8 1 1 6 7:17 4 Odranci Pohorje Goričanka Črenšovci Unior Bakovci Pobrežje Dravinja Usnjar Turnišče Paloma Kungota Variš Kovinar 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 3 3 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 : 4 0 । 1 1 1 2 1 1 1 0 2 1 1 0 2 0 1 1 1 1 2 2 2 3 2 3 3 4 3 12:1 15 13:4 10 11:6 10 8:6 10 8:10 11:7 8:9 8:10 6:7 8:12 6:10 4:11 6:10 4:10 8 7 7 7 6 5 4 4 3. 2 2. MNL MS vzhod Rezultati - 5. krog Prosenjakovci: Bogojina 4 : 1 Rotunda : Hodoš 3 : 4 Tešanovci: Šalovci 4 : 3 Rezultati - 6. krog Hodoš : Tešanovci 5 : 1 Bogojina : Rotunda 3 : 4 V Mariboru je bil prvi pozivni turnir skupine C v badmintonu. Med 24 igralci in 4 igralkami so sodelovali tudi Lenda-včani in dosegli lep uspeh. Med fanti je zmagal Danijel Novak, Vladimir Petkovič je bil tretji, Goran Dominko pa šesti. Prva dva sta se uvrstila v skupno B. (B. S.) Športno društvo Dokonča Lendava organizira od 27. Vrtno kegljanje Grad : Prosnejakovci 1 Prosenjak. Hodoš Grad Tešanovci Šalovci Rotunda Bogojina 6 5 5 5 5 5 5 6 3 3 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 3 4 5 : 3 20:7 18 16:11 11:9 16:15 16:13 12:24 5:17 9 9 9 6 3 0 2. SNL Rezultati - 6. krog Aluminij: Nafta 0 : 0 Dravograd : Šmartno 2 : 2 Šentjur: Koper 1 : 3 Črnuče : Rudar 2 : 1 Zagorje : G. opekarne 1 : 4 Jadran :.Triglav 1 : 3 Železničar: Drava 3 : 1 1. MNL MS Rezultati - 5. krog Beltrans : Čarda 3 : 0 Roma : Tromejnik 4 : 0 Kerna : Serdica 3 : 0 Lesoplast: Ljutomer 7 : 2 Univit: Ižakovci 1 : 1 Vega : Piramida 2 : 4 Elan : Domžale 1 Tirglav Železničar Koper Domžale Elan Dravograd Šmartno Nafta Šentjur Aluminij Jadran Drava Rudar G. opekarne Črnuče Zagorje 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 6 6 3 2 2 2 2 2 2 2 1 2 1 2 1 : 1 1 1 0 3 4 3 2 2 0 0 1 1 1 2 3 3 2 3 1 1 3 0 3 0 2 4 4 3 5 3 5 4 20:6 19 18:6 19 24:5 18 9:6 12 13:9 10 8:9 16:17 9:10 8:10 5:8 9:15 4:7 6:2 10:18 7:19 4:12 9 8 8 8 7 7 6 6 6 6 5 Roma Kerna Carda Beltrans Piramida Lesoplast Ižakovci Univit Serdica Tromejnik Vega Ljutomer 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 4 3 3 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 2 1 2 3 3 1 0 0 0 1 1 1 0 1 1 1 1 3 4 5 5 17:5 12 9:2 12 11:7 12 11:5 11 11:7 10 12:7 8:7 6:9 3:7 7:10 3:13 3:22 8 6 6 4 3 0 0 1. MNL Lendava Rezultati - 6. krog Polana : Bistrica 0 : 1 Renkovci: Dobrovnik 4 : 2 Kobilje : Nedelica 1 : 0 3. SNL vzhod Rezultati - 5. krog Usnjar: Unior 0 : 2 Kovinar: Turnišče 1 : 1 Črenšovci: Pohorje 4 : 3 Kungota : Paloma 2 : 0 Dravinja : Odranci 0 : 1 Panonija Renkovci : Hotiza Hotiza Polana Bistrica Panonija Kobilje Nedelica Dobrovnik 6 6 6 6 6 6 6 4 4 3 3 1 2 1 0 : 0 1 1 2 1 4 1 1 1 2 1 0 4 2 3 24:9 13 13:13 13 10:6 11 11:7 10 8:12 9:13 5:12 7 6 5 6 0 15 10:18 1 2. MNLMŠ zahod Rezultati - 5. krog Pušča: Cankova prel. Makoter: Lipa 1 : 1 Apače : Slatina 2 : 1 Dokležovje : Gančani 3 : 0 Rezultati - 6. krog Cankova : Gančani 1 : 7 Slatina : Dokležovje 0 : 0 Lipa : Apače 3 : 1 Pušča: Makoter Lipa Apače Makoter Pušča Cankova Dokležovje Gančani Slatina 6 6 6 5 5 6 6 6 5 3 3 3 2 1 1 0 1 : 2 1 2 2 0 1 2 1 1 0 1 1 2 2 3 4 5 12:4 16 13:7 11 13:7 11 11:11 8:11 8:15 10:11 8:17 9 7 5 4 2. MNL Lendava Rezultati - 4. krog Graničar: Olimpija 5 : 2 Čentiba: Kapca 3 : 0 Mostje : Dolina 3 : 0 Nafta : Petišovci 8 : 1 Graničar Žitkovci Četniba Mostje Nafta Kapca Dolina Olimpija Petišovci 4 3 4 3 3 4 4 3 3 3 2 2 1 1 0 0 1 0 2 1 2 1 1 0 0 0 0 0 0 2 3 3 22:5 10 4 0 0 4 12:3 11:2 12:5 7:8 0:13 3:12 1:28 9 8 7 5 4 1 0 0 do 29. septembra 4. mednarodno prvenstvo v badmintonu Lendava ’97. Sodelovali bodo tekmovalci iz Avstrije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. Nagradni sklad je 450.000 SIT. Na prvem državnem prven-___ stvu v badmintonu za dečke in deklice do 11 let, ki je bilo v Ljubljani, so sodelovali tudi Len-davčani. Med fanti sta se Utroša in Kutnjak uvrstila med osmeri- ' V drugem kolu prvenstva v državni ligi v vrtnem kegljanju za sle- pe in slabovidne, vzhodna skupina, ki je bilo v Celju, je sodelovalo 8 ekip, med njimi 2 ekipi iz Murske Sobote. Zmagala je MS II (Mlinarič, Jurančič, Korošak) z 250 podrtimi keglji. Prva ekipa MS (Kos, Maučec, Potočnik, Golob) je z 242 podrtimi keglji zasedla tretje mesto. Po dveh kolih je prva ekipa MS s 509 keglji druga, druga ekipa MS pa s 493 keglji tretja. Tretje kolo bo 5. oktobra v Murski Soboti. (T. Kos) Na Ravnah so bile kvalifikacije za državno prvenstvo v vrtnem kegljanju za invalide severovzhodne Slovenije. Ženska ekipa DRŠI Murska Sobota (Židanek, Marinič, Sluga, Gregom, Pajek) je zasedla drugo mesto. Moška ekipa DRŠI pa je bila trinajsta. (TK) co, pri deklicah najboljših prišla tudi Wutnj^ V dvojicah so NoyaK a Kusekova - Gjurka tretji mesti. (V. SJ bjl pfj _____ V Brežicah ,j _____ žavni B-turI’ |j saL dmintonu. uvrstitve: pri ^f^oval01 Novak med 28 tek ^ti del osmo mesto 1 .jeh*Usti A-turnir. Miha Ho^^ ti. Vladimir Pe^artin3 Med ženskamU cariaa Ji zasedi, d«^, J' reš enajsto m y j.) štirinajsto mesto- Golf V avstrijske^ fsKoPjj« gujebiloP°V> .mlfu.Med9^^ Roman Ratkai - trener OK Pomgrad Tekmovali bodo z domačimi igralci Prihodnjo soboto začenjajo s prvenstvom v prvi državni moški in ženski odbojkarski ligi. V moški konkurenci bo nastopala ekipa Pomgrada iz Murske Sobote, ki jo trenira Roman Ratkai, pomaga pa mu Borut Praček. V moštvu Pomgrada so v prestopnem roku opravili nekatere kadrovske spremembe. Več o tem in načrtih smo se pogovarjali s trenerjem Romanom Ratkaiem. - Začenja se prvenstvo v 1. A-ligi. Kako ste se pripravili na tekmovanje? »S pripravami za novo tekmovalno sezono smo začeli v začetku avgusta. Sprva smo vadili na atletskem stadionu v Murski Soboti, nato pa v telovadnici. Ker pa v tem času v Murski Soboti nismo imeli telovadnice, smo trenirali v telovadnicah v Radencih, Bogojini in Črenšovcih. Med pripravami smo odigrali več prijateljskih tekem. Dvakrat smo premagali Ljutomer, Fužinarja, Dob, Novi Zagreb in Glesidorf, izgubili pa smo s Salzburgom.« - V prestopnem roku so bile v moštvu nekatere igralske spremembe. »Odšla sta oba tujca Edvin Bakovič in Bruno Marič. Bojan Novak je prenehal igrati. V ekipo pa seje vrnil domačin Dejan Fujs. Tako bomo v prvem delu igrali samo z domačimi igralci. Razmišljamo pa, da bi kasneje v naše vrste pritegnili enega tujca.« - Kaj si obetate od prvenstva? »V prvem delu prvenstva si želimo uvrstitev do šestega mesta, ki nam zagotavlja obstanek v ligi. V drugem delu prvenstva pa je stvo v golfu. --zmagal vladl^0|0šo pred Ljubotn K mS), tom Suškom (vsl cilj uvrstitev ki nas vodi na tekn 0 ( ropski pokal. efpaIT,:olpe to ob zavzetosti ce uf tudi uspelo.« fefi^3 25. september 1997 »Šport Hladen - predsednik KK Radenska &limo si obstanek v ligi V soboto se začenja prvenstvo slovenski moški košarkarski R'ligi. kjer prvič sodeluje Košar-ifski klub Radenska iz Rade-stc.V prvem kolu bodo Raden-'ani gostili ekipo Cometa iz Sionskih Konjic. O tem, kako so seRadenčani pripravili za novo kovalno sezono, do kakšnih sMmemb je prišlo in kaj si obe-od tekmovanja, smo se pogo-^li s predsenikom kluba Mar-^omHladnom. 'Prvenstvo v drugem kakovo-sl«em razredu, kjer tekmujete W4o zei0 zahtevn0' Kako ste Pripravili na tekmovanje? 's Pripravami na novo tekmo-sezono smo začeli v za-avgusta. Trenirali smo v “'ncih, kjer imamo zelo dobre HM za vadbo. Priprave so 'naporne, saj smo nekaj časa Slikar trikrat dnevno, in so 'kkale po načrtu pod strokov-Mstvom novega trenerja Kuzme, ki je že vadil zna-3°šarkarske ekipe, kot so Mik-y vnk Lenart, ŽKK Maribor We. Trenerju Kuzmi poma-®Z'atko Tibaut — J:- Tibaut, tehnični vodja je Gregor Grein, direktor kluba pa Boris Gabor. Med pripravami smo odigrali tudi več prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki, med njimi z Ovni, Na-gykanizso iz Madžarske, Medži-murjem iz Čakovca, Mariborom Branikom in pokalno tekmo z ŽKK Mariborom. Tekme so pokazale, da smo dobro pripravljeni, čeprav smo nastopili brez nekaterih poškodovanih igralcev (Ojsteršek, Pavlin).« - Moštvo ste okrepili z nekaterimi igralci. »Moštvo smo okrepili z nekdanjim igralcem Dejanom Balažičem, Boštjanom Rojkom, ki je prišel s Ptuja, in Robertom Karlom iz Slivnice. Od prvoligaša Satexa pa smo odkupili Matjaža Želja. Tako imamo za tekmovanje naslednje igralce: Boštjana Novaka, Aleša Granfolo, Igorja Baniča, Matjaža Želja, Igorja Ojsterška, Aljaža Pavlina, Dušana Ulago, Tadeja Bratkoviča, Dejana Balažiča, Vida Ismajloviča, Boštjana Rojka, Damjana Šebja-na, Roberta Karla in Sama Neu-virta.« ^tesarstvo Košarka Pričakovan poraz Sobočank I Radencih je bila druga 1 barska dirka za veliko jRadenske, ki jo je j/"Pokroviteljstvom Ra- Pripravila kolesarska ji c'ja ŠD Radenska. Štela ij?®slovenski pokal. Na di-sodelovalo 109 kole-Eev iz Slovenije, Hrvaške I iMe. V dirki je zmagal I Murn (Krka Tele-I®- Zmagovalec gorskega rie bil član Radenske ’ >Premužič. Slovenski ¥ je osvojil Branko Filip »Telekom). Prireditev ?pem vremenu lepo us-Potografija: L Z. Začelo se je prvenstvo v slovenski ženski košarkarski ligi. Košarkarice Pomurja Skinyja, ki jih vodi novi trener Alojz Grmič, so gostile ekipo Ingrada iz Celja in po pričakovanju izgubile s 47 : 76 (27 : 35). Zelo mlada ekipa Pomurja Skinyja ( od starejših igra le Kazminova, poročena Gabor) je tekmo odlično začela, saj je povedla z 10 : 0 in vodila šest minut pred odmorom s 15 : 4. Nato pa so se Celjanke razigrala in dosegle prepričljivo zmago. Pri Sobočan- i.JL „ a iz Bratisla-Pripravil mednarodni C1®., tUrnir za dečke v pro-ed 150 tekmovalci iz Ni taSo sodelovali tudi roko-°Proemta iz Ljutomera. S u )e odrezal Niko Horvat, ' d° 31 kg zasedel tretje azl )e izpadel v polft-aden pa v predtekmo- V Szigetvaru na Madžars-____ kem je bilo mednarodno tekmovanje v rokokoborbi v prostem stilu za ml. dečke. Med 82 tekmovalci jih je bilo 6 iz soboškega in 3 iz ljutomerskega kluba Mlekopromet. Med Ljutomerčani je bil najuspešnejši Niko Horvat, ki je zmagal v kat. do 32 kg. Saši Mlinarič (26 kg) je zasedel tretje mesto, Mihaela Čirič pa je « m mitingu v K k %ur° Sodelovali tudi ^b°lie J?Z Murske So' kU Se °dreZal' »m’5‘J« zmagala v » J2:09 ^!.m .rekordom or^je.bii’ >n Anika |\i3'12) . Prva v teku na vvD.aiiie|a Žalik je cm s 8 ‘č v teku na Jv,»M,S0Pe"1 ta; tab in • sePtembra e5Uri bovšport-rekreacijski tek parov. Na sporedu bosta rekreacijski tek na 5.000 m in tekmovalni tek na 10.000 metrov. Tekmovali bodo v štirih starostnih kategorijah. Po teku bodo družabne družinske igre. (G. G.) Na tradicionalnem Ptujskem maratonu so med 150 tekači iz Slovenije in Hrvaške sodelovali tudi člani TS Radenske. Najbolje se je odrezala Jožica Šiftar, saj je bila v polmaratonu druga, v svoji starostni skupini pa prva. Med veterani je bil Karli Vrbnjak peti, Jože Šmidhofer pa enajsti, pri članih je Damjan Robar zasedel šesto, med mlajšimi - Kakšne so želje. Kaj pričakujete od prvenstva? »Naše želje in cilji so obstanek v 1. B-ligi. Upam, da nam bo to uspelo in da se bomo uspešno kosali z našimi tekmeci. Dosedanje tekme so pokazale, da smo se dobro pripravili in uspehi ne bi smeli izostati. Želimo si, da bi košarka v Radencih zopet dobila mesto, kot gaje imela pred leti, ko sta moška in ženska ekipa uspešno tekmovali v prvi slovenski ligi.« Feri Maučec kah so bile najbolj opazne: Svetinova, ki je dosegla pet trojk, ter Huzjakova in Horvatova. Strelke za Pomurje Skiny: Horvatova 12, Huzjakova 7, Svetinova 16, Jo-cičeva 4, Gaborjeva 4 in Glišiče-va 4 točke. V drugem kolu igrajo Sobočanke v gosteh z Odejo. Radenska premagala ŽKK Maribor Košarkarji Radenske iz Rade-nec, ki so bili v prvem kolu pokal- izpadla v tretjem krogu. Od Sobočanov je bil najuspešnejši Dejan Šdhiek, saj je v kat. do 38 kg zasedel drugo mesto. Tretji je bil Mario Potošnik (35 kg), četrta Timi Potočnik (29 kg) in Rene Červek (41 kg), peti pa David Ivanič (38 kg). Mitja Kelemen je izpadel v tretjem krogu. Ekipno so Pomurci zasedli četrto mesto. (R. B.). veterani pa je bil Milan Sapač sedmi, Alojz Horvat pa dvanajsti. V teku na 10 km je Slavko Kumek zasedel sedmo, Branko Švajger pa osmo mesto, med ženskami je bila Karmern Rauter četrta. (G. G.) h Na tretjem mednarodnem ___ cestnem teku v Varaždinu so med 300 tekači sodelovali tudi atleti iz TS Radenske in Lendave. Med njimi se je izkazal Slavko Kumek, ki je med ml. veterani zasedel drugo mesto. Med veterani je bil Karli Vrbnjak tretji. Branko Perme (Lendava) je v absolutni kategoriji zasedel peto mesto, Kegljanje Zmaga Radenske in poraz Nafte V novo tekmovalno sezono so štartali tudi kegljači v drugi državni ligi, kjer tokrat sodelujeta dve pomurski ekipi: Radenska in Nafta. V prvem kolu je Radenska v Radencih premagala Fužinarja z Raven na Koroškem s 7 : 1 (5090 : 4744). Najboljši v ekipi Radenske je bil Robert Drvarič, ki je podrl 907 kegljev. Poleg njega so zmagali še: Steržaj z 855, Kučan, 848, Lešnik, 844, in Borovič, 824 podrtih kegljev. Tekmoval je še Hojnik, 812 kegljev. Lendavska Nafta, ki nastopa kot novinec, je doma izgubila srečanje s Slovenskimi Konjicami z 2 : 6 (4773 : 4910). Za Nafto sta zmagala: Felšo s 846 in Horvat s 817 podrtimi keglji. Tekmovali so še: Radakovič, 785, Matko, 813, Levačič-Matjašič, 757, in Žalik, 755 podrtih kegljev. (R. D. in M. Ž.) nega tekmovanaj prosti, so v drugem krogu v Mariboru s 86 : 69 (38 : 40) prepričljivo premagali ŽKK Maribor. Tekma je bila prve pol ure izenačena, zadnjih deset minut pa so se Radenčani, ki so nastopili brez poškodovanih Ojsterška in Pavlina, razigrali in si priigrali prepričljivo prednost. Visoka zmaga Radenske tik pred začetkom prvenstva kaže, da so se Radenčani dobro pripravili za novo tekmovalno sezono. Prva preizkušnja jih čaka v soboto, ob 19. uri, ko v Radencih igrajo s Cometom. Rokomet Poraz Mobixa v Škocjanu V drugem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Mobixa iz Črenšovec gostovala v Škocjanu in z istoimenskim moštvom srečanje izgubila. Mobix Črenšovci: Žalik, P. Smej 2, Kikel 1, Huber 3, K. Smej 1, Horvat, K. Pintarič 9, A. Pintarič 4, Hozjan, Jakopina 1, M. Pintarič, Sabo. V tretjem kolu igra Mobix doma v nedeljo ob 1L uri z Zagorjem. Namizni tenis Visoki zmagi Radgončanov in Sobočanov Začelo se je prvenstvo v prvi državni namiznoteniški ligi. Pomurski ekipi sta po pričakovanju zmagali. Moravske Toplice Sobota so doma prepričljivo premagale oslabljeno Vesno iz Zaloga, v kateri je od lanskih tekmovalcev nastopil le Pavič. Za Sobočane pa je prvič nastopil Belorus Nekhve-dovič, ki je upravičil pričakovanje, saj je zanesljivo premagal Paviča in odigral nekaj vrhunskih akcij. Danijel in Anita Perme pa sta bila v svoji starostni kategoriji druga. (G. G.) Na mednarodnem atlets-___ kem mitingu v Banski Bistrici na Slovaškem so med 200 atleti iz šestih držav sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Najbolje se je odrezala Marija Števanec, saj je v teku na 200 m z novim osebnim rekordom 25,89 zasedla drugo mesto, v teku na 800 m pa je bila tretja z osebnim rekordom 2:06,87. Odlična je bila tudi Sonja Roman, saj je v teku na 800 m z rezultatom 2:06,57 zasedla drugo me- Kasaške dirke Prvenstvo triletnikov Na ljutomerskem hipodromu je nekaj več kot 1000 gledalcev spremljalo kasaške dirke z osmimi vožnjami, med njimi najpomembnejšo - rejsko za državno prvenstvo triletnikov. Nastopilo je deset triletnih kasačev, med njimi štirje iz KK Ljutomer. Nekoliko presenetljivo je zmagal Peri Lobell (S. Belet, Šentjernej) pred domačinom Markom Slavičem z Demosom MS. Rezultati - 1, dirka za dveletnike: 2. Indos MS (J. Slavič) 1:20,3, 4. Play Boy (Crnkovič) 1:24,1; 2. dirka za dveletnike: 1. Avio MS (M. Slavič) 1 : 21,2, 2. Honey Goal (Makoter) 1:22,4, 3, Fista (Seršen) 1:22,9; 3. dirka za 3- do 12-letnike: 2. Felix (Hojs) 1:23,3 4. Lisko Lo-bell (Erjavec) 1:24,4; 4. dirka za prvenstvo Slovenije za triletnike: 1. Peri Lobell (Bele, Šentjernej) 1:17,6, 2. Demos (M. Slavič ml, Ljutomer) 1:18,4, 3. Meri Lobell (Babič, Ljutomer) 1:19,6, 5. Labamba (Špindler, Ljutomer) 1:19,9; 5. dirka za 3- do 12-letnike: 2. Lavinica (M. Antolin) 1:22,8, 4. Patricija Lobell (S. Jureš) 1:22,9; 6. dirka za 3-do 12-letnike: 1. L. Quen (Heric) 1:20,9, 4. Vister II (Sagaj) 1:21,7; 7. dirka za 3- do 12-letnike: 3. Larioa (Žnidarič) 1:20,6, 4. Koran Keysto-ne (Tramšek) 1:20,8; 8. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Amita (Jureš) 1:20,5, 2. Ira MS (M. Slavič) 1:20,6, 3. Lavishy (Heric) 1:20,8. N. Šoštarič Spidvej Aleš Majhen dvanajsti V Ljubljani je bila predzadnja dirka za državno prvenstvo posameznikov v spidveju. Sodelovala sta Lendavčana Aleš Majhen in Siniša Jambrošič, medtem ko Jože Koren zaradi poškodbe roke ni nastopil. V uvodnem delu je Aleš Majhen zbral 4 točke in se uvrstil v finale B, kjer je privozil na cilj drugi, to mu je prineslo dvanajsto mesto. Siniša Jambrošič je zbral Hokej na travi Prekinjena tekma Začelo se je prvenstvo v državni članski ligi v hokeju na travi. V prvem kolu je Lek v Lipovcih premagal ljubljansko Svobodo z 1 : 0. Gol je dosegel Gomboc. Tekma v Predanovcih med Triglavom in Moravskimi Toplicami pa je bila nekaj minut pred koncem pri rezultatu 4 : 0 za Triglav prekinjena zaradi napada na sodnika. Slovenska reprezentanca v hokeju na travi je v okviru priprav za sodelovanje na 5. mednarodnem turnirju v hokeju na travi za pokal Panonije v Moravskih Toplicah odigrala prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Concordijo. Zmagali so gostje z golom Djurašo-viča, medtem ko Slovenija (Mesarič) ni izkoristila sedmerca. Kajakaštvo Simon Kuzmič zmagal petič Na reki Savi od Brežic do Zagreba (42 km) je bil 26. tradicionalni mednarodni maraton. Med okrog 80 kajakaši in kanuisti iz Slovenije, Hrvaške in Bosne je Teaknondo Gorazd Horvat deseti na EP V Turčiji je bilo evropsko prvenstvo v teakwondo poonseju. Med 119 tekmovalci iz 18 držav je prvič sodeloval član Teakwondo kluba Meteor Črenšovci Gorazd Horvat in v kategoriji od 18 do 30 let med 14 tekmovalci zasedel deseto mesto. Edini poraz je doživel Unger s Pavičem. Horvat pa z mladincema ni imel težav. Tudi Radgončani na Ptuju, kjer so igrali s Petovio, niso imeli težav in so prepričljivo zmagali. Ko je Rihtarič v prvi partiji premagal najboljšega domačina Grbiča, je bilo za domačine konec vseh upov. Nepričakovano pa je Rihtarič izgubil z G. Zafošnikom. V drugem kolu igrajo MT Sobota doma z Olimpijo, Radgo- sto. Sodeloval je še Samo Pelci in v teku na 200 m z osebnim reko-rodm 24,08 zasedel šesto mesto, v teku na 100 m pa je bil trinajsti. (G. G.) Karate V Čakovcu je bil močan mednarodni turnir v karateju Medžimurje ’97. Na dvodnevnem tekmovanju je sodelovalo 348 tekmovalcev iz šestih držav. Od soboških karateistov se je najbolje odrezal Matej Škandali, saj v borbah v kategoriji nad 55 kg zasedel šesto mesto (D. S.) 2 točki in se uvrstil v finale D, kjer je bil tretji in zasedel petnajsto mesto. Zmagal je trenutno najboljši tekmovalec Ferjan. Pred zadnjo dirko vodi Ferjan s 109 točkami. Jože Koren je s 47 točkami na sedmem, Aleš Majhen z 21 točkami na dvanajstem in Siniša Jambrošič z 2 točkama na sedemnajstem mestu. Zadnja dirka bo 27. septembra v Krškem. (A. Matjašec) sodeloval tudi kajakaš Pomurskih mlekarn Simon Kuzmič in zmagal v absolutni kategoriji. To je bila njegova že peta zmaga na tem tekmovanju. na pa doma z Mariborom. Moravske Toplice Sobota : Vesna 6 : 1 (Nedkhvedovič : Pavič 21 : 15, 21 : 18, Horvat: Rakun 21: 10, 21: 10, Unger: Zakotnik 21; 7, 21 : 7, Unger - Nekhvedo-vič: Zakotnik-Rakun 21: 4, 21: 11, Nekhvedovič : Rakun 21:7, 21 : 8, Unger: Pavič 21 : 23, 22: 24, Horvat: Zakotnik 21: 15, 21 : 12; Petovia : Radgona 1 : 6 (Gr-bič : Rihtarič 17 :21, 16 : 21, M. Zafošnik : Kovač 9 : 21, 13 : 21, G. Zafošnik : Benkovič 13:21, 11 : 21, Grbič-M. Zafošnik : Kovač-Benko 12 : 21, 8 : 21, Janžekovič : Kovač 7:21,3: 21, G. Zafošnik : Rihtarič 21 : 18, 18:21,21 : 16, M. Zafošnik : Benko 21 : 16, 12 : 21, 18:21. M. U. Na prvem odprtem državnem prvenstvu kadetov, ki je bilo v Velenju, je sodelovalo 95 igralcev, med njimi osem igralcev Moravskih Toplic Sobote. Med njimi zasluži pohvalo le Zavec, ki se je uvrstil med osmerico in za vstop v polfinale tesno izgubil z reprezentantom Maličem (Logatec). (M. U.) 16 r eponaze vestnik, 25. septemoeri^ Slovenski rekord v neprekinjenem oranju Traktorist lenarškega Žipa, Riko Fras iz Selc, z več kot desetletnimi delovnimi izkušnjami s traktorjem je minuli teden postavil slovenski rekord v neprekinjenem oranju Na njivi Agrokombinata Maribor v Podovi je v 24 urah neprekinjenega oranja z ameriškim traktorjem Čase magnum z 240 konjskimi močmi in šestbrazdnim plugom nemške znamke Lemken zoral 65,29 hektarja njive. Pobudo za postavitev novega slovenskega rekorda je dal mag. -Stane Klemenčič z mariborskega Kmetijskega zavoda, ki je povedal, da je novi rekord spremljala štiričlanska komisija z licenco državnega sodnika za oranje. Stari slovenski rekord je doslej znašal 24,56 hektarja. Novi slovenski rekord v oranju ima še toliko večjo težo, ker ni dovoljeval niti postankov za natakanje goriva in malico. Franc Bratkovič Koruza - hrana - obrt V Kraščih že četrtič jesenski praznik v znamenju koruze Od srede do nedelje, torej od 17. do 21. septembra, je na turistični kmetiji Ferencovi v Kraščih potekala prireditev, posvečena koruzi in izdelkom iz te vsestransko uporabne poljščine. Pripravili so jo že četrtič in z leti je postala že kar uveljavljena in dobro obiskana družabna prireditev z zanimivo vsebino. Pri organizaciji prireditve so pomagali kmetijska svetovalna služba. Občina Cankova - Tišina in Pomurska turistična zveza, vsekakor pa je z leti potrebno manj vsebinske in strokovne pomoči, ampak je zaželjena bolj moralna in finančna podporo. Anton Kous, lastnik turistične kmetije Ferencovi v Kraščih 23, je vztrajen in razgledan človek, ki išče priložnosti zase in za svojo družino na raznih področjih, zato ob prvih težavah ne popusti. Zaradi njega in podpore celotne družine in sosedov ter znancev je prireditev v znamenju koruze tudi tokrat lepo uspela. Kous se namreč zaveda, daje potrebno dati tudi turistični kmetiji neko vsebino, dodati zani- mi ve dejavnosti in prireditve. Tako je v neposredni bližini kmetije zgradil teniška igrišča, na bližnjem Ledavskem jezeru je mogoče čolnariti, stalne goste pa tudi popelje na izlete. Jesenski praznik koruze je le ena od prireditev, ki je nadvse dobro obiskana in priljubljena. Hčerka Marjeta je že prava mojstrica v pripravi raznih jedi iz koruze, koruznega zdroba in koruzne moke. Jedi so bile razstavljene na priložnosti razstavi kar v preddverju domačije. Sosednje in znanci so poskrbeli za zanimiv program, za glasbene užitke pa je poskrbel ari---kai racija Sveta Ana Kažipot za kmečki turizem Marjeta je postala že prava mojstrica v pripravi koruznih jedi. Koruzna pogača na zeljovem listu ali mlečna koruza v solati sambel Lacija Korpiča s P«’ kamiiz^ ja. V sredo. * trtek inp£ je bilapredsW vljena razsta koruznih J«d; izdelkov doma če obrti in s koruze, v* to je ^5 bna pri^*1 (nekoč n« no kmečko ? ravilo)^" in*nJi v nedeljo P’ te^L« in izfle'; vse bnegaK° ga V Krajevni skupnosti Sv. Ana si na vse načine prizadevajo, da bi pospešili turizem. K temu sodijo tudi smerokazi, ki vabijo goste, da se ustavijo na določenih turističnih postajankah. Gostinci in lastniki kmečkih turizmov tekmujejo, kdo bo imel lepše urejeno tablo ali smerokaz, ki vabi goste. Naleteli smo na Romana Moleha (na fotografiji), ki je postavljal tablo, ki vabi na njegovo turistično kmetijo Lovski hram Moleh. Kot nam je povedal, so obvestilne table in smerokazi del turistične ponudbe. Ljudje dajo tiskati povabila v razkošni izvedbi, mi pa moramo goste vabiti na tak način, je povedal znani gostinec, vinogradnik, oljar in lovec Roman Moleh od Svete Ane. Ludvik Kramberger Ličkanje koruze je bil že od nekdaj predvsem družabni dogodek. 4Ansambel Lacija Korpiča s pevkami je že star znanec na Ferenčevi kmetij' Dnevnik Torino-Lyon-Bordeaux (1) Z vlakom do Atlantika Torino, 27. avgusta 1997 Včeraj sem bil preutrujen, da bi kaj zapisal. Zamenjal sem toliko vlakov, da sem še zvečer na postelji mislil, da se peljem. Toda izbral sem poceni različico: avtobus Koper-Trst, nato pa vlaki Trst-Mestre, Mestre-Milano in Milano-Torino. Vsi si sledijo.v nekajminutnih presledkih, tako da sem bil že ob devetih zvečer v Torinu, čeprav sem tisti dan komaj krenil iz Murske Sobote. Ta različica je bila tudi najbolj ugodna, saj meje od Trsta do Torina stala le 4260 tolarjev. Še enkrat pa sem spoznal, da je življenje res sestavljeno iz dobrih in slabih strani. Najprej me je prijetno presenetil italijanski šofer avtobusa Koper-Trst, ki me je počakal, da sem lahko pravočasno kupil vozovnico, čeprav je zato imel zamudo. Naša blagajničarka v Kopru je bila neprijazna. Čeprav je še mlada, se je že navzela navad svoje starejše kolegice. Pogovarjala se je po telefonu, čeprav se je meni strašno mudilo. Na italijanski carini so me že spet »premetali«. Ko grem na potovanje s prijateljem Davorinom, je vedno on žrtev, ko pa sem sam, pa jaz. To je bila najbolj neprijetna izkušnja doslej. Čarinik z očali, ki je bil na prvi pogled videti milo, mi je podrobno pregledal denarnico. Koliko denarja imam, in če ni to premalo? Seveda mu nisem omenil pravega cilja svojega potovanja. Rekel sem mu, da grem v Bologno, potem pa mu je bilo čudno, zakaj imam s sabo toliko francoskih frankov. Ampak nekako mi je le uspelo, da mu nisem odprl torbe, čeprav mi je to večkrat ukazal. Kako naj mu pojasnim, da imam denar skrit na več mestih zaradi tatov in žeparjev? In tako sem sam postal sumljiv. Toda vedno bolj se mi zdi, da zato, ker na mojem potnem listu piše: Republika Slovenija. Kot da mi ne bi imeli dovolj denarja ali pa je mislil, da sem iz Slovaške. Kakorkoli že, človek se vedno počuti užaljeno, če pa je Torinu se pozna bližina francoske na nacionalni osnovi, pa ranjeno. Čeprav sem večkrat kritik slovenstva, me takšni dogodki vseeno navdajo z našo legendarno trmo. V družbi policistov in carinikov se nihče ne počuti preveč prijetno, tile v Italiji pa so že malce pretiravali. Na vlaku Trst-Mestre so nekega mladega Italijana tako dolgo »obdelovali«, da sem mislil, meje, saj je mnogo bolj umirjen kot hrupen in nervozen Milano. da je najmanj najbolj slavni begunec vseh časov. Policist je podatke o njem dvakrat preveril po »voki-tokiju«, toda na koncu se ga vendarle usmilil. Sam sem se moral delati, da berem knjigo, ker sem bil tako manj sumljiv. Če bi me še enkrat podrobno pregledali, bi jim rekel: »F... off, Italija!« Potem bi se vrnil domov in začel protiitalijansko kampanjo. Kaj vse mora početi človek, ki ni ničesar naredil, pa je kljub temu ne vem zakaj sumb' ' |gjh lt spet zaradi moji . aittP3^ sploh še niso ranceje*z^ nekatere uniforn1 p° goče že sem povedati, Jrt' meji po pregledu ! )j(8 vrniti potni obeO^ ni za mano se Interpola. Vede1 gal^tie?'1' koncu vendarle J ves postopek rp v 1^ j lit' da sem se zak e ’pOist>^rs^ grem več, vsaj 11 yeO je vedno ista PeS jn g|ed e, P , sedaj že pomifJ perSPeLeni^ ; ri z bolj oddalj 0, šal $ pri srcu mi je Jim konec kof^po V gal. Hej. idi0^ ; a Torina, ha ha ^vat'* jZ. je moja zasebn seIn,^ » Ampak opaž vlaRih J cistov najvec ' jubJS^ni £i niških P0?18-1^«!^ S11 ko pa greš v n naja p9 p toliko. OčittO^ najbolj »na jetne stvari, spr j je* < Trst-Mestre.^^ J, besedo, da se kazal - karJe dartistik.^ skimi vlaki, v • poteP1 vsakdanja stva ■ i Torino. JiO . ospiemper 1«^ klicih Lendava '91 Vsak po svoje lep in zanimiv ' ■ fj—————————————— - —— športnorekreacijskem centru v Lendavi je bila letos že peta Jednarodna razstava psov vseh pasem tajP^avo ie bilo prijavljenih 729 psov in 158 pasem iz petnajstih d ^av' Čeprav je bilo število letos nekoliko manjše kot leta prej, j. 'e,na letoma jih je bilo več kot tisoč, je bila večja raznolikost psov. ’ za obiskovalce in razstavljalce še zanimivejše in nekatere •»hf6 razs^av* doslej še niso bile prikazane: kratkodlaki škotski k b• ipendoes, avstralski govedar, cane corso, mastin de los Pyrene-. j’ čilski terier, basenji, lapinkoira, hokkaido in kitajski goli pes. F Ustava je potekala dva dni, '”sopo pasmah ocenjevali Sardoni sodniki. V soboto so Podstavile pasemske skupine 51’jazbečarji, polarni psi, go-J^krvosledci, ptičarji, prina-'n vodni psi ter hrti. IPa so ocenjevali ovčar-/sme. Pinče in šnavcerje, L'?asme' doge in dogovrstne ovčarske pasme ter k®?'e pasme. Najlepšim po k.? kinoloških sodnikov pa L"®’ naslov cacib' ki pome' •h J®Maturo za mednarodnega I ?vlaPoti. । IV^^mbno, kateri je bil kJ’Pasmi nailePši' saise je I^^^ično veliko lepih psov. Mnogi si pridejo tudi ogledovat, za kakšnega psa bi se morebiti odločili. Prijazni lastniki so pripravljeni na dolgo in široko pripovedovati o pasjih lastnostih, lahko pa se tudi dogovorite za mladiča, 1 Midva sva najlepši par! 17 u-u ..._______ Na balinišču BK Angela Besednjaka v Mariboru je potekalo 5. državno prvenstvo članic in članov Društva multiple skleroze Slovenije v ekipni in posamični konkurenci. Sodelovalo je 76 tekmovalcev iz 11 regijskih podružnic, med njimi tudi ženska in moška ekipa prekmurske podružnice ter ženska ekipa gomjeradgonske podružnice. Med ekipami so bile Radgončanke druge, Prekmurke in Prekmurci pa tretji. V posamični konkurenci je bila Katica Živko iz Gornje Radgone druga v bližanju krogle, Sobočanka Helena Talaber je bila osma, Radgončanka Gustika Horvat pa deseta. Med moškimi se je najbolje odrezal Anton Magdič iz Renkovec, saj je zasedel drugo mesto, Radgončan Milan Koren pa peto. Filip Matko 0 Potrdili vsi, ki so si raz-Dejstvo pa je’ da M0 SV0K lep ali vsaj sim-rl® ™a preveč zguba-|L?® je boU gol kot dlakav, |tkenoge... ■c"i® bilo obiskovalcev, ki Pasjo revijo smo ogle-i^^ideli kakšno različico ■po imajo doma. Svoje 1E0Primerjali s tukajšnjimi IV ?a koncu prišli do spoz-j V je pa tisti kuža doma, ki zvesto čaka in prijazno i V kadarkoli že pridete do-I f Prijazen do vas, četudi 1 / jmov slabe volje, najbolj-I Pa’ pes na svetu. !« ga ? Nekateri kužki so navajeni dolgo mirovati in potrpežljivo prenašati glavnik, pudre, špreje. j&m! - i ko bodo imeli leglo, in sploh dobite obilico koristnih informacij, če se nameravate nekoč odločiti za psa. Sicer pa te na razstavi skoraj vsak pes prepriča, vsi so tako popolni in dodeleni, še posebno tisti z dolgo dlako. Zato se velikokrat zgodi, da se ljudje raje odločajo za pasme, ki so na rasztavah kot narisane. Toda dolgodlaki pes potrebuje veliko nege, veliko pozornosti in potrpežljivosti pri vsakodnevni negi in skrb, to pa je povezano tudi s precej velikimi stroški, da se doseže rezulat, kot smo ga lahko videli na razstavi. Pa še to! Vsak kuža je čudovit, ko je majhen. Ko zrase, pa je tak samo, če zanj primerno skrbimo. Fotografje in besedilo: A. NANA RITUPER PRVIČ V ŠOLO LETA 1937 - V gostišču Zorko v Križevcih pri Ljutomeru so se zbrali učenci tamkajšnje osemletke, ki so prag šolskega poslopja prvič prestopili jeseni leta 1937. Prvošolčkov je bilo tedaj 122 in so bili razporejeni v dve učilnici. Od vseh jih danes živi 90, na srečanje pa jih je prišlo 56. Med njimi tudi Juš Makovec, nekdanji urednik našega Vestnika (na sliki v sredini posnetka na vozičku), zakonca Sadi iz ZDA in Franc Aleksič iz Nemčije. Sklicala jih je 65-letna Lojzka Vajda iz Bučečovec, kije imela ob vstopu v šolo komaj pet let in je tako najmlajša v tej generaciji. To je bilo že njihovo tretje srečanje in upajo, da se bodo srečali še ob 80-letnici prestopa praga »učilne zidane«. Besedilo in fotografija: Filip Matko Iz majhne ljubke živalce lahko zrase velik pes, ki potrebuje prostor in veliko pozornosti. Ostajajo eni najbolj priljubljenih psov, zato jih je tudi pri nas vedno več. Renaultove j jesenske radosti Od enajstega do trinajstega septembra so organizirali v vseh Renaultovih salonih po Sloveniji tako imenovane Dneve jesenske radosti, s katerimi želijo pospešiti prodajo svojih vozil in svojim morebitnim kupcem omogočiti raznovrstne ugodnosti. Tako je bil tudi v soboškem Agroservisu minuli četrtek dan odprtih vrat, v petek je bilo organizirano družabno srečanje za poslovne partnerje, v soboto pa so na svoj račun prišli otroci, ki ! so se lahko vozili z majhnimi Renaultovimi modelčki, vsak od malčkov pa je dobil tudi darilo. »Vsako leto poskušamo kaj novega. Lani smo zgradili tehnično halo, sedaj imamo salon in skladišče samo za Renaultove avtomobile, to soboto pa smo našim obiskovalcem omogočili brezplačno pranje svojih osebnih avtomobilov,« nam je povedal namenski vodja prodaje Martin Ferencek. Vsak lastnik katrce je tudi lahko svoj stari avto do danes zamenjal za novega twinga ob večletnem kreditnem odplačevanju z ugodno obrestno mero. Model Renault Spider je bil rezerviran samo za najmlajše ljubitelje jesenskih radosti. Foto: Jure Zauneker , l • ; • > ... . . i 18 t^asevi miaaosn vestnik, 25. septemoei Martinov srečen dan Počitniški utrinki Bilo je pozno ponedeljkovo popoldne, ko sem srečala Zadra-včevega Martina, ki se je peljal na svojem obrabljenem kolesu. Že od daleč sem slišala, da nekaj govori sam sebi. Ob mojem vprašanju, kje je bil, mi je odgo 'k'k'k Pobirali smo krompir, se vozili s traktorjem in se tudi fotografirali. voril, da je hodil gledat na njivo, kako je z njegovim krompirjem. Povedal mi je, da mu gnije in da mu nima kdo pobrati. Martin je star 66 let. Je bolan ter živi sam s svojimi kurami in kravo. Nekaj trenutkov sem oklevala, nato pa sem se le odločila in mu ponudila pomoč pri pobiranju krompirja, čeprav Martin najrajši naredi vse sam. »Zorjite krompir, pa vam pri- Ona V svojem 13-letnem življenju sem videla in spoznala veliko ljudi. Nekateri so postali moji prijatelji. Vsak od njih se malce razlikuje od drugih, še posebno Ona. Niti po videzu niti po značaju ni podobna nikomur drugemu, kajti njen obraz, poteze obraza so čisto drugačne od mojih, od drugih. Vse je »dovršeno«. Ko se nasmehne, kar izžareva, svojo do nadavnega še otroško ljubkost. Vendar ne, Ona ni več otrok, ona je dekle - odkrito, nagajivo ... Tudi sama ne dovoli, da jo kdo kliče otrok, in to samo potrjuje njeno odločnost. Vedno in vsakomur pomaga, čeprav morebiti s tem ogroža tudi sebe. Ne ustraši se nobene ovire na svoji poti mladosti, ampak se z vsako spoprime in ne pusti, da bi kaj odšlo mimo nje, kot da bi bila slepa. Ker je ravno zdaj v cvetu mladosti, tudi ljubezen ne stoji zanjo križem rok. Da, tudi ona si je že našla prvo ljubezen, potem še drugo in ... O tem pravi, daje dovolj biti pravi prijatelj s fantom, kajti to je največ, kar šteje. Tudi jaz sem bila vesela, ko je dobila prvi poljub; vesela sem bila za mojo drugačno prijateljico, kajti Ona to je - drugačna. Ne norčuje se iz revnih in nevednih ljudi. Še vedno je pomagala svojim sošolcem, jim kaj posodila ... Da, dugačna je; na svet gleda z drugimi očmi kot mi. Tudi v slabem zna videti dobro. Takšna je moja najboljša in edinstvena prijateljica - Mateja. KATJA REŽONJA OŠ Turnišče demo v sredo z mojimi učenci pobrat,« sem mu dejala. Začudeno me je pogledal in rekel, da bi bilo to dobro. Ta najin pogovor je slišala sosedova Katica in zakričala, da bo pripeljala voz na njivo, če res pridemo. Ko sem to povedala učencem, so bili takoj navdušeni. V sredo smo se res odpeljali s kombijem do Martinove njive, njega pa nismo videli nikjer. Še vedno ni verjel, da pridemo. Končno smo ga zagledali, kako sedi na košari in nas čaka. Čez nekaj minut se je pripeljal traktor, za njim pa še voz in naše delo seje začelo. Učenci so bili pridni in delavni. Posebno všeč jim je bilo, ko so se peljali na vozu. Martin pa je sosedovi Katici dejal: »Veš, Kata, kaj takega še nisem doživel!« Bil je presrečen. Tudi mi smo bili zadovoljni, saj smo naredili koristno delo in Martinu polepšali dan. UČENCI 5. razreda Dvojezične OŠ II Lendava z razredničarko Slavo Donko Čebela v domišljiji Nekega jutra sem se zbudila v svoji postelji in bila sem zelo majhna. Najprej sem se prestrašila, potem pa sem ugotovila, da imam krila. Poskusila sem poleteti in uspelo mi je. Potem je stopila v sobo mama. Zelo se je prestrašila, ko je zagledala prazno posteljo, pri pisalni mizi pa torbo brez mene. Skušala sem ji povedati, kaj se mi je zgodilo, vendar sem brenčala čebelji jezik, ki ga mama ni razumela. Z očetom sta me povsod iskala, a me nista prepoznala. Jaz pa sem se čez čas odpravila v svet. Kmalu sem spoznala prijateljico Majo, ki jo je doletela enaka usoda. Poklepetali sva in se odpravili iskat še druge prijatelje. Kmalu sva prišli do panja, polnega čebel. Prijazno so naju sprejeli medse. Skupaj z njimi sva nabirali med in letali sem ter tja. Imeli sva čudno lastnost. Iz vsake cvetlice, s katere sva posrkali med, je v sekundi pognala nova cvetlica. Ko sva se naveličali dela, sva vprašali, ah lahko greva na dopust. Dobili sva dovoljenje, saj ima lahko vsaka čebela na leto teden dni dopusta. Odleteli sva proti mestu. Imenovalo se je Ljubljana. Tam ni bilo dosti čebel. Obleteli sva vso mesto, nato pa sva se ustavili pred banko, kjer sva zagledali neke čudne tipe. Ker sva razumeli človeško govorico, sva slišali, da hočejo, čez eno uro izvesti rop. Hitro sva leteli pa svoje prijateljice. Tolovaje smo počakale pred banko in jih vse popikale. To je videl neki popotnik in prizor tudi fotografiral. Tolovaje so prijeli, nama pa so prijateljice razložile, da se bova ponoči spet spremenili v človeka. Odleteli sva domov in se zjutraj res zbudili kakor ponavadi. Ko me je mama zagledala, je omedlela. Povedala sem ji svojo zgodbo. V časopisu so objavili fotografijo. Ker sva se z Majo razlikovali od preostalih čebel, mi je mama verjela. Nikoh več pa si nisem želela, da bi se zbudila kot čebela. MATEJA MESARIČ, OŠ Beltinci Šli smo v Bohinj. Vozili smo se kar precej časa. Prvi dan smo si šli ogledat slap Savica. Videl sem tudi ribe. Drugi dan smo šli gledat triglavska jezera. Sedem jih je. Bilo je zelo lepo. Potem smo šli na morje v Izolo. Najprej smo se namestili v apartma. Nato smo se šli kopat. Kopali smo se štiri ure dnevno. Ati mi je kupil vodna očala. Z njimi sem bolje videl školjke, ki sem jih iskal v vodi. Veliko sem jih prinesel domov. Vsak večer smo se sprehajali ob morju in jedli sladoled. DENIS MENCIGAR, 2. raz. Podružnična OŠ Pertoča Najlepši počitniška dan je bil, ko smo se ves dan kopah v Banovcih. Vozili smo se po toboganu, skakali v vodo, se potapljali, igrali ... Upam, da se bom še kdaj imela tako »fajn«. MATEJA ŠKRGET, 5. b OŠ Križevci Letošnje počitnice sem doživel marsikaj lepega. Večji del sem jih preživel pri starih starših v Bunčanih. Tam sem se igral z bratrancem in sestrično. Bili smo tudi na morju v Umagu. Z bratom sva vsak večer lovila rake in ribice. Našel sem tudi majhno želvo ... ALEŠ LUBI, 5. b, OŠ Križevci Med letošnjimi počitnicami sem doživela veliko stvari. Bila sem na taboru, morju, pri sestričnah ... Najraje pa se spominjam nastopa v oddaji Karaoke v Beltincih. Nastopala je tudi sestra Jasna. Režiser naju je najprej seznanil s podrobnostmi nastopa, nato pa naju je odpeljal v šolo, kjer so naju namaskirali. Do začetka oddaje sva bila kot na trnih. Prizorišče je bilo nabito polno. Med gledalci sem opazila tudi starše in druge navijače, ki so naju spodbujali. Najprej je bila na vrsti Jasna. Odpela je doživeto, zato sem bila ponosna nanjo. Gledalci so ji podelili vseh deset sončkov. Tako je zmagala in dobila toliko čokolade, kolikor je tehtala. Bila sem tako vesela, da me je trema skoraj minila, ko sem bila na vrsti jaz. Vseeno sem imela občutek strahu. Končno sem začela peti - z lahkoto, občutkom ... Čeprav nisem prišla v finale, sem bila vesela, da sem sploh nastopila. Še bolj pa sem bila ponosna na sestrico, ki je zmagala. DARJA ANTOLIN, 7. raz. OŠ Kobilje Te počitnice so bile zadnje, ki sem jih preživela čakajoč na nadaljevanje osnovne šole. Končale so 'se... V mislih sem še vedno pri 24. juniju. Imeli smo piknik. Na njem se je zbral ves razred. Zabavali smo se, jedli, pili, kolikor se je dalo. Kmalu nato je prišel dan, ko sva si s prijateljico ogledali oddajo Planet In. V njej je nastopila tudi skupina Kelly Family. Doživeli sva nekaj nepozabnih trenutkov, saj sva od blizu videli mnoge znane zvezde slovenske in tuje glasbene Kaj bi naredil kot učitelj, če bi - Dala bi mu /a čA kot drugim. - Zavezel bi mu j povedati, da je jesavljevič) , napi®® df - Moral bi drugič ne bo , uja) , hi ca s - Kaznoval bl ® aOjein ranišč in P°b'r oi» (Aleš) (Sf - Dobil bi neoP* dodatno dom m učenec motil pouk? - Nagnala bi ga iz razreda. (Mia-e la Ružič) - Natepel bi ga in poslal iz razreda. (Jože Džuban) - Zgrabil bi ga za vrat, ga natepel in mu dal neopravičeno. (Uroš) Varstvo živali Rada imam živali, ne maram pa niti pomisliti na tiste, ki jih mučijo. Po televiziji sem velikokrat gledala, kako jih mučijo v laboratorijih. Mama mi je povedala, da delajo z njimi poskuse. Veliko je ljudi, ki prinesejo k hiši muce ali kužke, potem pa zanje slabo skrbijo. Ne dajo jim dovolj vode in hrane ali pa jih enostavno spodijo z doma, ko se jih naveličajo. Obstajajo društva proti mučenju živali. Nekateri poskrbijd za izgubljene kužke ali mucke, potem pa jih prek oglasov ponudijo tistim, ki so pripravljeni za- Odsevi mladosti scene in jih tudi fotografirali. Bila sem tudi na koncertu te skupine 27. avgusta v Ljubljani. Pred stadion sem prišla ob pol enajstih dopoldne in sedem ur čakala v gneči. Potem pa so nam rekli, da pri tistih vratih ne bodo spuščali noter. Vsa jezna, obupana in objokana sem jo mahnila do drugih vrat... kot ena od mnogih. Pred mano je bilo tisoče ljudi. Nekako sem. se le uspela poriniti naprej in sedla takoj pri drugi ograji. Kasneje sem prišla naprej. Trenutek, ko so prišli člani družine Kelly Noč Tiho in mirno pokima, nas v lahen sen zaniha, na nebu pa lučke prižge, da bi ne bali se teme. Ko se nam zadremlje, v lepe sanje nas popelje. Zjutraj v rosi se zbudi in od nas se posM. MANUELA MARKOJ 1.Idi'! OŠ Turnišče na oder, je bil magičen. Čas je zastal in predala sem se evforiji, ki je vladala med ljudmi. Vsi skupaj smo peli, plesali in kričali dobri dve uri. ANDREJA DENKO, 8.b, OŠ Bakovci Moja muca Ime ji je Tačka. Stara je tri leta. Je bele. . črne barve. Živi v stanovanju. Najraje sp ali pri nogah. Njena najljubša jed je ®es MZUje spi pa tudi divja. Skozi okno zelo rada ptičke. Kadar je lačna, ji moraš dati hran . drugače zgrabi za nogo. Stika po hladi m rah in policah. Ko mama poseje papriko i zraste, jo poje. Kadar pa se vrnemo do čaka pri vratih. M Sobota MARINKA ROGAČ, 4. raz., OS IH - Najprej bi ga opozorila, naj ne moti, potem pa bi ga poslala iz razreda. (Natalija Kerec) - Če bi bilo to pozimi, bi ga vrgel v sneg in ga skepal. (Gašpar Horvat) nje skrbeti. To je zelo lepo. Tudi mi imamo doma dva mucka. Eden je na dvorišču, drugi pa v stanovanju. Temu je ime Vili. Vsak dan ga češemo, tako da ima lepo in bleščečo dlako. Večkrat se sprehaja po balkonu. Mislim, da je pri nas srečen. Nekoč sem videla nekoga, ki je z avtomobilom povozil psa in se odpeljal naprej. To je zelo grdo. Tudi živali so živa bitja in imajo pravico do lepega življenja - tako kot mi. TJAŠA KOZIC, 4. raz. OŠ III M. Sobota mon) stelja bin,°ra -namesto učit J gati snov. (Juh - Ne bi smel ^>1 d' - Za kazen bi J šole. (W) nCa 1// -Moral bi do* malic0;/ tabioinn^^ -V odmoru bi® du. (Valerij -Dobilbineza (Mihaela) te - Opozoril bi g ; k soc zaleglo, bi lavki. - Staršem bi o »list z opo?°L nem obna5^^/ A j (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji- ll r garna in papirnica DOBRA KNJIGA M. 1. X_1.M TVJIV • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Kdor prej pride, prej melje. To je znan ljudski rek. Tudi danes je običajno tako, žal pa pridejo ponekod prej na vrsto tisti, ki imajo zveze, denar ... No, naš prvi nagrajenec pa je NIK KOLAR iz Radenec (Porabska 6). Čestitamo! KUPON št. 3 - ALI VESTE? Ali veste, kaj dejansko misli tisti, ki vam reče: Pri meni si oplel? Odgovore bomo zbirali najkasneje do 1. oktobra. Pošljite jih na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. o 2 sepiemoer jyy/ agiasnem scem 19 12„ šit J ‘burne vizije ®on Albam je pevec skupine Blur, ki je nazadnje izdala zelo dobro Mtnko z enakim naslovom, na kateri kraljuje pesem Song 2, za kate-s°clani skupine naredili tudi odličen eksplozivni videospot. Skupino 11 si že zapomnili tudi po njihovem albumu Parklife, ki je bil razglašen *ljšega v Angliji za lansko leto in od takrat naprej se je v javnosti 0 tem> katera glasbena skupina je boljša: ali Blur ali njihovi lii' n Uren^ Oasis. Dejstvo je eno: angleško govoreči in pišoči me-m°na viharna razglasili za rešitelja britanskega popa, mi pa T^Ramo pogled v njegovo glavo. Kaj ima rad, kaj sovraži m kaj ga *'j spravi iz tira? H ?njskupine Pavement: »Všeč L . ®so zares pametni in s , 01®ajo nobenega problema. sem njihovega pevca Ste- Hs 'kmusa in veseli me, da ^ro razumela.« Utah *^ares imam rad nje-besedila, čeprav jih ne ma- |LaOzirati. Rad jih samo po- rjih londonskega East Enda. Dobra zabava.« Knjiga Nesmrtnost Milana Kundere: »Genialno. Po njej lahko razglabljaš ure in ure.« Frischmann iz skupine Elastica in jaz imava nekaj zelo dobrih Brandtovih fotografij. Gre za njegova zadnja dela, ki jih je napravil na peščenih plažah.« The Beach Boys: »Včasih poslušam ploščo Pet Sounds in še vedno ne morem verjeti, kakšno domišljijo je imel vodilni član skupine Brian Wilson, daje ustvaril takšne zvoke.« Svetovna serija v baseballu: »Ostali svet popolnoma ignorira ameriško finale v baseballu. To imenovati »svetovna serija« je za- res nezaslišano.« Bertold Brecht: »To je bil moj mož v dramski šoli. Čutim močno pripadnost z nemškimi miselnimi procesi.« New York City: »To je zelo svetlo mesto, ki niti ni preveč mačistično. Bolj se čuti njegova ženska stran.« Backgammon: »Kakšna igra! Pravkar sem odkril, da moj prijatelj ljubi backgammon - to dejstvo je najinemu odnosu dodalo čisto novo razsežnost.« Pripravil: TOMO KOLES & Rlues Pat Metheny i^ 1 lgralee John Cleese: šiliva SC’ kar dela. To je tako littm0S?bnosl- Odličen je.« to,p0 । : »Fenomenalno me-ijtU poln°ma je zmešano. V ^lailP?c?,'m tako, kot da bi Tlug ežeH Tretjega sveta.« ku ,a es: »Oni so pravi za-^ber Road, nekaj •loj» °.u a- George Harrison %o JUb8i Beatle- Med to ^vi]nasis: ®iur zadevo se je ,l«s?anašo stran.« 'Motng -' ^i hodijo nao-^iisik ‘n Popravljene ver-Sšdi -Sebe' T° je presneto ^ortCa ‘deja' Rajši imam < 7 Je Evropa v ma-WL°',e dobesedno Evropa. E,Avbami.« >>Bred kratkim sem Hišo 1S°' Zelo je mrzlo, vse iTsi-f/ to.ha istočasno neve-ISto°V^ansbo' človek iSm,p d° drugega, tako da ifttka elite.« 1 Itn U'tn‘ Film Alana Clar-animi igralci o gangste- Vojna zvezd: »Če je nekaj tako in tako veliko, je vse, kar sledi, samo vključeno kot referenca. Če si jo zamudil, si tak kot kakšen posebni eksperiment.« Fotograf Bill Brandt: Justine r r r li c »■ c 1 TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV z ONce AeL^son 7 .7? N tfS SUMMERTIME - Maxi Priest A ALW/\yr T>?r6d'*h Brooks šNEtr&JERE-UBAO , ^'PNIRut . JA - Alka Vuica '■ ^ou CHELSEA - Jon Bon Jovi ^EDLogi; °WwhAT । MEAN - Oasis !JALk ' Concrete Blonde 'EN m ,JTER - Katarina And The Waves Kca WillSmith 1 V OBL?^^NSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH , KO VRdt ,' Rock’n'band ? DAM fi h^KAJO - Vili Resnik ■ ŽEJA n RA- Halo ^ČNAnM?rinkers > ?ROg . ’ Ambicija tor Me žm i6iana Volavšek »k IŠ-Gaucto Praco Koren aSAlad'> LJUBI - Irena Vrčkovnik - Aleksandra Mežek I MHČE^NOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 3 PCOJ rcm ' Ans Toniia Verderberja 4VMCA°^OSTALA-Rosa S AJDA^oe^81 ‘ M'Kola 8 ?A) Ž|V| SPET ZACVETI - Ans. Petra Finka i ? AA?RlMrS?ET ' 'Dor in Zlati zvoki s Strašnima Jožefoma ^Nls^ BURJA Modri val I^LOgi. ' DOKLER si MLAD - Jani Pirš Štajerke r ^Afo Raketa Slaka K ’ °0TER MODROSTI - Monika in Alenka s prijatelji kh ^^bkla^6 po^iite do četrtka, 2. oktobra 1997. na naslov: Murski val, k r Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ( »Pon št. 39-------------------------------------------- S>^bo.tuja:___. 'lniek ter naslov: CA Novo odkritje: skupina Flirt Dobrodošli v Frizerskem salonu Povprečna starost članov je devetnajst let Vendarle smo dočakali tudi to: dobili smo slovenske Oasis. Skupina Flirt pomeni pravo osvežitev naših pop rock prizorišč, zasičenih z osladnimi samozadovoljnimi »estradnimi umetniki«. Skupina petih fantov iz Ljubljane se je pogumno spoprijela s trendom, ki trenutno prevladuje v Angliji, in po prvotnem poslušanju njihovega prvenca z naslovom Frizerski salon lahko zapišemo, da jim je stvar presenetljivo dobro uspela. Glasba, ki popolnoma spominja na Oasis, svoje vzore pa vleče tudi iz skupin, kot sta Blur in zadnje čase vse bolj popularni Verve, je tipični melodični kitarski pop, tako tipično britanski, da bi človek skupino Flirt nehote takoj uvrstil med angleške skupine. Toda presenečenje za slovenske razmere je vokal. Besedila so napisana v slovenščini, kar je tudi redkost pri mladih skupinah iz naše države, ta slovenski jezik pa ne samo, da ne moti, ampak se lebdeči, plavajoči vokal pevca Roka Lunačka izredno dobro sliši med zvenečimi kitarami in klaviaturami. Skupina Flirt je imela svoj prvi nastop že leta 1993, ko so takratnega decembra nastopili na ljubljanski Šubičevi gimnaziji. Pomembno pa je vedeti, da sta bili za njimi že dve leti vaj. ‘^ORSKI VAL s turistično agencijo’ . 4$ (jQ pobote postavlja v vsaki sredini ve lS^2'45 nagradno vprašanje., 0 Oselje v bližini Šibenika. S0R._ tj % * Pošli;* V ^ii^rsk; । naikasneje do 1. oktobra 1997 na naš ' za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Uli- VljA: k() a*a 13, 9000 Murska Sobota. tectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v S zato je še toliko presenetljivejši podatek, da je povprečna starost g fantov v letošnjem letu komaj << devetnajst let! Toliko bolj upanja 5 vredno, ker lahko od njih pri-Z čakujemo še več svežih stvari. < Največ pozitivne reklame so si g naredili člani skupine Flirt v to-’ J----—* L- — L r, O * m o 1 1 predstavitveno oddajo z velikanskim krogom poslušalstva. Takrat so tudi sami omenili, da imajo v zalogi še več materiala in da zato že intenzivno delajo. Večino materiala za album Frizerski salon je nastala že v začetku devetdesetih let, le daje takrat obstajal še kot demo posnetek v študiju Reingarden pri producentu petru Penku. Skupino sestavljajo poleg omenjenega vokalista še kitarist Luka Vunduk, baskitarist Peter Petač, klaviaturist Peter Vdovč in bobnar Robert Kralj. Sodelujoči glasbeniki pri zgoščenki Frizerski salon so bili še Drago Ivanuša in Tomaž Rous na klaviaturah, Samir Bitič na pozavni, Aleš Klančar s trobento in Dejan Vlahovič s tamburini. Frizerski salon je bil posnet v študiju Kif Kif v letošnjem aprilu, album pa je nastal v dveh tednih pod producentsko palico Žarka Paka. Njihov prvenec je pozitivno ocenil tudi rock kritik Matjaž Ambrožič, ki je zapisal: »Njihovi idoli niso underground radikalci niti punk-rockerji, njihov imidž ni bizaren in njihova drža ni uporniška. Flirt so meščanski pop rock bend, skupina, ki ne bo nastopala v džinsu, njihov kitarist pa ne bo pometal z lasmi. Flirt so sanjači iz betonskega predmestja.« TOMO KOLEŠ Pat Metheny je eden redkih kitaristov, ki je razširil obzorja jazza, ne da bi pri tem zašel v plehko komercialnost. Je virtuoz na svojem instrumentu, producent, komponist in pionir zvokov z elektronskimi efekti obogatene kitare. Skratka, Pat Metheny ustvarja in igra izredno inteligenten, melodičen jazz, pretkan z vplivi z vseh glasbenih področij. Rodil seje 12. avgusta leta 1954 blizu Kansas Citya v državi Missouri. Že pri trinajstih letih se je resno začel učiti igranja kitare, in to pod močnim vplivom velikana Wesa Montgomerija. V letih glasbenega študija na univerzi v Miamiju in na slavnem bostonskem Berkleeju je že resno poučeval igranje na kitaro. Z devetnajstimi leti ga je vzel v svojo skupino takrat že slavni vibrafonist Gary Burton, s katerim je posnel tri albume (Ring, Dreams So Real in Passengers). V tistem času se je s skupino Garyja Burtona tudi prvič predstavil ljubljanskemu občinstvu. Kmalu po odhodu iz Burtonove skupine je ustanovil svojo zasedbo, v kateri sta takrat sodelovala legendarni električni basist Jaco Pastorius in bobnar Bob Moses. S svojim prvencem Bright Size Life (76) je v trenutku opozoril nase širšo javnost, ki ga je takoj tudi sprejela. Naslednji albumi Watercolors (77), Pat Metheny Group (78), New Chautauqa (79), American Garage (80), As Falls Wichita, So Falls Wichita Falls (81), Offramp (82), Travels (83), Rejocking (83) in First Circle (84) zaznamujejo njegovo uspešno obdobje sodelovanja z nemško založbo ECM. Našteti albumi še danes veljajo za njegova najboljša dela nasploh. Poleg tega da je Pat deloval pod svojim imenom, je še vodil zasedbo pod imenom Pat Metheny Group, katere steber sta bila Pat in klaviaturist Lyle Myes. V poldrugem desetletju delovanja na glasbenem področju je nabral veličastno količno nagrad, od albuma New Chautauqua, ki gaje leta 1978 revija Record World razglasila za ploščo leta, do nagrade grammy za najboljšo inštrumentalno temo skladbe Change Of Heart z albuma Question And Answer. Vmes je bil poleg številnih nagrad kot kitarist in komponist deležen še pe-. tih grammyjev za albume Offramp, Travels, First Circle, Stili Life (Talking) in Letter From Home. Še vedno pa se redno uvršča na vrh raznih lestvic glasbenih revij, ki v jazzu nekaj pomenijo. Imena s seznama glasbenikov, s katerimi je v svoji karieri sodeloval, pričajo »kdo je kdo« svetovnega jazza in popa in segajo od Ornetta Colemana (z znamenito ploščo Song X), Paula Blaya, Sonnya Rollinsa pa vse do Miltona Nasci-menta, Herbia Hancocka, Joni Mitchell in Davida Bo-wieja. S svojim prejšnjim albumom z naslovom We Live Here je dodobra zaplaval v ko-mercialne vode. Album velja za najbolj poslušano ploščo do sedaj, s tem da Pat nikakor ne odstopa od svojih kakovostnih kriterijev, tako daje plošča sprejemljiva tudi za druge poslušalce. Z zadnjim albumom, ki ga je izdal pod svojim imenom in nosi naslov Quartet, pa se je Pat popolnoma posvetil improvizirani glasbi. Ta drugačnost in kakovost, ki ju Pat Metheny ponuja z vsako novo ploščo, je formula, s katero bo imel Pat poslušalce in kri- tike še dolgo na svoji strani. Novice od tu Vroče hladna skupina Botri so, kot pravijo, novost na letošnji poletni glasbeni sceni. Z glasbo se ukvarjajo že dalj časa, na sceni pa so bili kakšnih deset let. Z mešanico funka, popa in rocka so štartali na nekoliko starejše poslušalce, presenečeni pa so bili, ko so ugotovili, da jih poslušajo starostno precej mešani poslušalci. ★ * * Tomaž Domicelj je tožil Jonasa IZTOK R. Žnidaršiča in tožbo dobil, ker je Jonas za svojo oddajo uporabil naslov Domiceljeve plošče. Ime Brez zavor se ne bo več smelo uporabljati ali pa bo televizija morala plačati visoko kaezn. O tem, ali bo Tomaž dobil tudi 450 tisoč tolarjev, pa se še niso odločili. Ne vemo pa tudi, na kakšen moralni način bo Tomaž obdelal svojega tožitelja. in tam 5 A M rek, 23. decembra, ko so imeli na Valu 202 tik pred prenosom koncerta skupine U2 iz Sarajeva —(MUSIČ— iflUSHOE = TRGOVINA IN PRIREDITVE -g Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota CA tel.: 37 333 Narodnozabavna uganka Ptujski festival, Vurberg, Števarjan 1 in še mnogi so festivali, kijih poznate. Nekaj jih je zapisal tudi Dominik Maček, Cvetkova 19, 9000 Murska Sobota. Prejel bo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi: Naštejte nekaj skladb skupine Štrk! Odgovor: Kupon št 19 Odgovore pošljite do 2. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za narodnozabavno uganko«. Bob Dvlan si je po hudih težavah s srcem toliko opomogel, da so mu zdravniki dovolili na evropsko turnejo. K temu je prispeval tudi nastop, ki ga bo imel Dylan pred samim Janežem Pavlom II. Mediji pa ne poročajo, na čigavo željo bodo koncert izvedli. * * * Res je družina Kelly je trenutno ena najbolj popularnih ta hip, tudi zaradi opravljanj. Sedaj jih je tožil še njihov menedžer, saj družinica, kolikor se le da in more, sodelavce potegne z nos. Tudi njihovi medsebojni odnosi menda niso več tako briljantni. vestnik, 25. september 1997 AVrOR ŠTEFAN HAJDINJAI POSTOPEK OBRAVNAV LADJA ZA A PREVOZ LETAL GORSKI DNEVNI METULJ NATRIJEV KLORID SLOVENSK JEZUIT (VLADIMIR OPATIJAM GORNJEM BAVARSKE* ITALIJANI (ZANIČ.) PREBIVALK IGA A ANIMIZEM ■ 4 GNETLJIV SNOV IZ GUNE ZA M DEURANJt 0 F ČASNIKARSKO POROČILC * SLOVENSK ZGODO-| VINAR J KALORIJA OTOK PR El JUŽNO OBALO KfTAJ^ F ČEŠKI SKLADA TEL SKANDINAVSKI 1 HBB 9 ■ VANDOTO JUN« v K®* (JSN« IM«* 1 PTICA LADO LESKOVAR MERILEC TLAKA ENOCEUČN GUV1CA (VRENJE) VESTNIK MESTO V SREDNJI DALMACIJI POUTIK SKD POKRAJIN, NA PELOPO NEZU (GRČIJA) PISATELJIC PEROCI OTOK V A M. ANTIUH OBUPANEC AM.SMUČAF (BILL) KRAJ PRI OPATIJI SLOVENSK GLEDALJSK REŽISER MINERAL. IMENOVAN PO AV AU VELIKA PAPIGA IZ AVSTRALIJE j ANGLEŠKI RAZISKO- VALEC (SIR JAMES BREZ- KUŽNOST Š.AMERIŠKC VELJEZERO TEMNO ZELEN MINERAL SISTEM BARVNE TV NOVI SVET SPANJE. SPANEC CARLYOUNG VRSTA IZ RODU KONJ REKA V JZ ANGLIJI STRONCIJ NAMIZNOTENIŠKI KLUB RAZLIČNA VOKALA POLJSKA CVETLICA ČEŠKA PRITR- DI LN1CA REKA V ŠVICI IN FRANCIJI RADIJSKA NOVINARKA BARANJA JUDOVSKI VELJKI DUHOVNIK (KAJFEŽ) — SPODNJI DEL POSODI DVOJNIK KEMIČNI ELEM. (Sc) OKRASNI PREDMET TRSKA — BORNEO (INDONEZU.) NARAVNO BARVILO MADŽARSKO MOŠKO IME GORAZD POMPE \MNDOW8 AV.OZNAKA KRANJA RA2š**v* zbira*« mhe*. NEKDANJI AFRIŠKI DIKTATOR ŠVED. K EMI H (DINAMIT) BILJARDNA PALICA PLANINA NAD SARAJEVOM LUKA V J. KITAJSKI KAR VPUVA NA RAVNANJE SIMON JENKO KRAJA L PRITOK RONE ZNAMENIT PREDMET KATRAN BREZ- VLADJE GRŠKA BOGINJA JUTRANJE | ZARJE AV.OZNAKA SLOVENIJE ŠIROK TRAK. DEL ODLIKO- VANJA OTO A1CHER NAČIN, USMERJENOST MIŠLJENJA GLAGOLNIK ODZAJEZm POSTAVA MOŠKEGA V MOLITVI JUDOVSKI PREROK RIMSKA ŠT1RICA AMERIŠKI PISATELJ (THEODORE, 1871-1845) BLAŽENOST MIR SIN IZAKA IN REBEKE (EDOM) STANJE NOTRANJE NAPETOSTI — LOU REED ORNA ZEMLJA. ORNICA REGIONALNI PROGRAM NA TELE 58 GLA GOLNIK OD TIPATI EKIPA ZNAMKA KAVE V KOPNO SEGAJOČ DEL MORJA VRSTA EKSPLOZIVA — GROFIJA NA JV.ANGLIJE VESTNIK ZVEZA MESTO V UKRAJINI SLOV. Pl SAT. (VITAN) t > r NEKD.FINSKI ATLET POLETNO ŠTETJE UR : 'žSar " - V ' ANGLEŠKI PESNIK (ALEXANDER 1888-1744) TUJA NAFTNA DRUŽBA OKRASNA PTICA MESTO V SRED. BOSNI — NASPROTJE IZNOSA SRED .AMER. INDIJANCI REKLAMNI LISTEK AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER DOPISNICA, 1 RAZGLED- I NICA j Ji L- D.PRITOK SENE „ ' JU. - • ■ I PRISTAŠ STOICIZMA KAREL DESTOVNIK p 00** po»^ iaj22> AMERIŠKA FILMSKA iGRAi_KA BLVTH URED. MAGA (DANILO) RAZUZDA- NEC 1 ČEBELJA PAŠA CERKVENO IZOBČENJE NUŠA TOME L PRITOK RENA REKA V SV. SRBUI DELITEV V VEJE BODEČA RASTLINA POČASEN ŠPAN. PLES EMIL ERJAVEC ČEBELARSKI PRIPOMOČEK AMERIŠKA DIVJA MAČKA NIK ZUPANČIČ ŠVED. NARAVOSLOVEC (CARL) PISEC ESEJEV SLOVITI BRAZILSKI NOGOMETAŠ AM. IGRALKA THURMAN — ZVER IZ DRUŽINE KUN GL MESTO N. JERSEVA BOJAN KOROŠEC. "»MS« PESNIK JEZERO V JV. AFRIKI SLOV. TOV. SAD. SOKOV >na$rgg7 križanka« do 3. oktobra ^hi rac Parlamentarno rezanje pogače Končno »čisti« 11 za svoje prijatelje, saj se ti bodo si- io uspešen teden! Poslanka in pes Ej, dečki, kaj se hecate, pa listje prazen.« Predsedniški kandidati, ki jih je Janez Janša imenoval Krjavlji, bodo avtorja izjave tožili, saj se absolutno ne strinjajo z oznako. (Kajti oni ne bodo mogli razklati hudiča news) Iva Bizjaka so Izraelci tako lepo spre-' jeli, da ni upal ziniti nobene o vprašanju Palestincev. (Opozicija se zato boji, da mu bo začela vlada pošiljati obilna kosila news) P° Podobniku: vse je stvar familije nevvs) 25. september 1997 Notranji minister Mirko Ban-delj je na povabilo gene-ralnega sekretarja Inter-r pola Raymonda E Ken-dallyja odpotoval na delovni obisk na sedež Interpola v Lyon. (Po vrnitvi bosta skupaj z Marjanom Podobnikom Iskala falote, Drnovšek pa jima bo posodil Arturja nevvs) 'la posrečeni zabavi konec tedna se tena priložnost pri osebi, ki jo že dalj »Gledam, gledam ta proračun, pa nič ne vidim.« uslu9a se plačuje ^am'’ Pa naj še kdo %kn° °dv'snosti ustavnih »Delamo in delamo ta proračun, pa nobenega . haska.« -Svetniki se boste morali še veliko naučiti.« ■otn Poz^kil na svoje obveznosti in se *iv|ieniu- Res J®. da v tem ne ne varnosti, vendar se boš zabaval £hi °1e Prepričanje vase? Dobil boš l6 nisi več tako popularen, kot si bil °mantičen večer ti bo nadomestil 'mui je po najnovejsih spoznanjih nepis-J h* se ie izkazalo na zboru občanov na 'n- Podpiše vse, kar mu pod roke nastavi lova« Nada, tudi ko gre za očitne neumno-■apanovi volivci mu bodo zato kupili pose-v katerega se bo lahko po mili volji I n ^oš dobesedno padla v objem, kar ti ,sacin Cel° všeč’ Pol°žaj bo res skrajno ori »Jse obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo u tebe. Jaj, če bi lahko koga v našem pralamentu takole zvezala na vrvico. Jaj, ha lehetne! Kutya je dobil dd sodnikov najvišje priznanje. Madžarski pes komondor je sicer mehkega in dobrosrčnega Izgleda, zna pa biti tudi hude narave. (Pes in lastnik si postaneta sčasoma podobna nevvs) k»avnQ tSe boš s'cer umiril, vendar to ne bo tJ^I razj' si si predstavljal. Še vedno pa si 'ti j0 it. P^i- ali je bila storjena napaka na tvoji Mr? kdo podtaknil. r,a- Toda nikar se ne prenagli. V® Ba se s zad,aiaš skoraj nemogoče naloge, t69a Predajaš melanholiji. V liu m dgs b,u se raje posveti realnim ciljem in Vk sreča lahko nasmehne tudi tebi. aca tudi malo potrpeti, saj je poz-■6hSl 'n prijetnejši. Zato se nikar ne Potnih neuspehov - tvoj čas šele vejo moč, zato jo izkoristi do kon- Spindler: Za veržejske ceste in moste bomo dobili več penez kak vsi Prekmarci skuper. Prekmurci: Mi pa smo jih že ponucali, he, he ... ^čenSe nervozna in naveličana vsak-S>j za $9a življenja, zato je skrajni čas, da %’^sl DriJ^.0 Plodnost. V svojem življenj-r velik °®čimal° spremembe in videla boš, TEHTNICA Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost, ne bo ti žal. On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, to pa lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. ŠKORPIJON Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari, sicer se ti bo v prihodnosti slabo pisalo. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še zelo privlačno dekle iz daljne preteklosti. Oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi uresničila. STRELEC Ona: Neka novica te bo zelo presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji svoj del načrta. Nekdo te že dalj čaisa opazuje. On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo uresničitev bo potrebno veliko truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. KOZOROG Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo In kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč, ko si bila z nekom drugim On: Grozi ti nevarnost, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdp ve, mogoče pa bo tokrat bolje kot zadnjič. Vsekakor je vredno' poskusiti, saj je »dobitek« več kot mamljiv. VODNAR Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne zaradi tvojega dela. Toda naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo potekali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo predlagala povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. RIBI Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič Štirje Krjavlji! u^ga k v.an ot)isk ti bo nakopal celo goro skr-Wevtem«VSeeno vesela- Izvedela boš tudi tl-Pr nart utku naJholj zanima, to pa je zve- > Zadnji obrambni minister, Tit Turnšek, je prvi obrambni mož, ki ni za nič kriv. Kot je pojasnil v .• TV-odmevih, pri orožju za BiH, ki je bilo v letu *•*"" 1993 zaplenjeno na mariborskem letališču, ko je v preobleki humanitarne pomoči čakalo na odhod proti Bosni, počne samo to, kar je sklenila vlada ... (Vlado očitno pri nas predstavlja samo premier z bratoma nevvs) 33 Pričakovala, se ti bodo nenadoma čustva In ponovno boš zmede-Zmeden pa bo tudi nekdo drug, Se skupaj sprevrže prej v humore- 1 ukvarjal s samim seboj, drugih pa obrambni minister Mediji lažejo! »Nisem tako debel, kot ste me upodobili v časopisu,« je vzkliknil Herman Kisilak, ko je odprl Vestnik. Če napake ne boste nemudoma popravili, se bom boril, da boste vsi novinarji za kazen vsak teden kazensko masirali na Kuglo. (Kisilaka najbolj vznemirjajo sendviči, ki jih lahko je med sejo, potem ko se vrne s sprehoda po prekmurskem Triglavu. Sporni sendvič nevvs.) ^avobranilec Peter! {Sega^^3 lipi sPrave si J6 tudi SKD omislila svojega “■Potem«. idata. V javnost je poslala sporočilo, da bi, če mdivJ '-'jlahk® kandidiral ustavni sodnik Peter Jambrek. f j u. KW>o dol Ocl0 Rovarila načrte za konec tedna, ^kar 9or°^n° gledano to prav izjemna »na- Varuh ugodnosti Drnovšek vleče kratko! SLSz^i Se *e v prvem delu aneksa h koalicijski pogodbi med LDS in Po druos 3 'na ste-jevskih želja, v SLS ne čutijo več potrebe LDS 9 m be'u aneksa, v katerem naj bi bile zapisane želje 22 ^^metijski nasveti vestnik, 25. september 1997 Dan koruze Rakičan 1997 Vse zainteresirane vabimo v četrtek, 2. oktobra 1997, v Rakičan, kjer bo strokovno srečanje na temo KORUZE. Smo kmetijska pokrajina in tudi letos prirejamo posvetovanje o koruzi. Za nas in Vas kmetovalce je to kar pomemben dogodek, saj lahko zvemo veliko novega in zanimivega. Teme na posvetu so zanimive, pridejo pa strokovnjaki vseh selekcijskih hiš, katerih koruzni hibridi rastejo na našem območju. Program strokovnega srečanja poteka v predavalnici Srednje kmetijske šole Rakičan in se začne ob 9.00. Vse navzoče bo pozdravil direktor Uprave za pospeševanje kmetijstva g. BORIS JEŽ. KG Rakičan bo prispeval tekočo problematiko in tehnologijo pridelovanja koruze, sledilo bo predavanje o Boleznih in škodljivcih koruze, predavala bosta ga. prof. dr. LEA MILEVOJ in g. STANE GOMBOC, oba z Biotehniške fakultete Ljubljana. Govor bo predvsem o boleznih, ki so Vas v letošnjem letu precej prestrašile - gre za koruzno progavost (Helminthosporium turcicum ) in škodljivce, ki nam kar precej zmanjšajo pridelek. Ocena sprememb dohodka pri pridelavi koruze ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo bo tema ge. mag. MOJCE GOLEŽ s Kmetijskega inštituta Slovenije, o sortimentu koruznih hibridov pa bo spregovoril g. ZORAN ČERGAN, prav tako s KIS. Na koncu bo ogled mikroposkusov na polju SKŠ in makroposkusov KG Rakičana. Za konec smo pripravili pogostitev ob prijetni glasbi Dua V&V in ob druženju z našim VANEKOM. V imenu organizacijske skupine, Metka Barbarič, dipl. ing. kmet. Trgatev grozdja letnika 1997 V rastlinskem svetu je le vinska trta sposobna pokazati ljudem resnični okus tal. Na ta okus pa lahko vinogradnik kletar odločilno vpliva s svojimi umnimi dejanji. Lahko se veselimo letošnje trgatve, posebej še tam, kjer poletne toče, niso opravile pred trgatev. Uspela govedorejska razstava na Tišini Prikaz dosežkov rejskega in selekcijskega dela Krave na tem območju po mlečnosti presegajo pomursko povprečje Pozeba in suša v pomladanskem času ni vplivala negativno na rast in rodnost trte. Deževno vreme v poletnih mesecih je sorazmerno malo vplivalo na pojav pe-ronospore, čeprav bodo verjetno vinogradniki rekli, da so oni zaslužni, ker so dobro škropili. Vendar smo imeli veliko težko dokazljive sreče, saj je peronopsora pokazala svojo moč le v začetku meseca avgusta. Od takrat naprej pa nas je narava obdarila z prečudovitim vremenom. Le trije letniki so od leta 1983, bili po začetku dozorevanja pred letošnjim letnikom. Začetek dozorevanja je takrat ko se vrednost sladkorja v grozdnih jagodah izraženega v ok-slejevih stopinjah in vrednost titra-cijskih kislin izraženih v g/l izenačita. Ta dan je bil naprimer za sorto laški rizling leta 1983 12. avgusta, leta 1984 14. septembra, leta 1992 11 .avgusta in leta 1 996 in 1997 21. avgusta. Trenutne povprečne sladkorne stopnje v ok-slejevih stopinjah in kisline v g/l so pri posameznih sortah naslednje: chardonnay sauvignon laški rizling šipon renski rizling 76 in 9,0 in več 72 in 8,2 in več 65 in 8,5 in več 64 in ’l0,5 in več 73 in 10,0 in več Na priporočilo strokovnih služb so Upravne enote že izdale dovoljenje za trgatev ranine in rizvanca z 20.septembrom naprej, čeprav že v nekaterih gostilnah točijo mošt že štirinajst dni in več. Za muškat oto-nei je dovoljenje za začetek trgatve z 27. septembrom. Srednje pozne sorte kot so chardonnay, beli pinot,sivi pinot, zeleni silvanec, ker-ner, sauvignon, traminec, rumeni muškat, modri pinot in modra frankinja pa bo trgatev za Ljutomersko-ormoške gorice s 1 .oktobrom in za V nedeljo so se izkazale tudi žene iz Rankovec, ki so pripravile bogato razstavo domačih dobrot. 'J % Mag. Ivo Rotdajč iz Pomurskih lekarn je izročil pokale največjim rejcem krav m Turnišče: cene pujskov Na četrtkovem sejmu v Turnišču so rejci prodajali 49 pujskov, starih od 6 do 9 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 13.500 do 15.000 tolarjev , prodali pa so 35 pujskov. Sejem v Turnišču se poslej začenja ob 7. uri. okoliš Prekmurske in Radgonsko-kapelske gorice pa s 3. oktobrom. Vendar vinogradnike pozivamo, ker je trenutno zdravstveno stanje grozdja izredno dobro, tudi tam kjer niso uporabili specialnih sredstev proti grozdni gnilobi, da počakajo s trgatvijo. Cilj vsakega vinogradnika, bi moral biti, da dosladka mošt izjemoma in to le v letnikih, ko grozdje ne doseže po naravni poti zadosti sladkorja. In letos doslad-kanje pri srednje poznih sortah zanesljivo nebo dovoljeno. Teoretski si lahko izračunamo, kočiko vol % alkohola bomo imeli v vinu, če pustimo mošt prevreti do konca, tako da okslejeve stopinje delimo z osem ali da od okslejevih stopinj odštejemo 15 in delimo s šest. Formula za preračunavanje Klost-erneuburških stopinj v Okslejeve stopinje pa je naslednja: Oe stopinje= (KI.stopinje + 3) x 4. Vinogradnikom svetujemo, da tam kjer so grozdne jagode z ene strani poškodovane od toče, druga stran pa je normalna, da merijo sladkor v jagodah z vsake strani posebej. Tudi čas trgatve in način predelave mora biti prilagojen kakovostnemu stanju grozdja. O posebnosti letošnje predelave grozdja pa več prihodnji teden. E. Novak, dipl.ing.agr. KSS za Pomurje Po zadnji govedorejski razstavi, ki so jo pred šestimi leti organizirali v Gerlin-cih, so minulo nedeljo na območju sedanje canko-vsko-tišinske občine ponovno pripravili razstavo najboljših živali. Razstavo na Tišini sta organizirali govedorejski društvi Cankova in Murska Sobota v sodelovanju z Živinorejsko-veterinar-skim zavodom za Pomurje in ob pomoči Občine Cankova - Tišina, na njej pa so prikazali najboljše živali, ki jih redijo kmetje na tem območju. Žal zaradi strogih ve-terinarsko-sanitarnih predpisov na razstavi ni bilo bikovskih mater, kljub temu pa je bila nedeljska razstava ena najštevilčnejših, pravgo-tovo pa najbolj kakovostnih na tem območju. Na območju cankovsko-ti-šinske občine je trenutno 351 kmetij, ki redijo 1.418 krav, od tega je kar 234 kmetij v kontroli A, te pa imajo 1.105 krav. V kontroli proizvodnosti sta tako dve tretjini vseh krav, po selekcijskem delu pa je to območje eno najbolj intenzivnih v Pomurju. To potrjujejo tudi proizvodni rezultati, saj krave na tem območju po mlečnosti kar za 619 Prvo mesto in zvonec med kravami z znano prvo iaktacijo je prejela Zlata Konrada Ulna iz Vanče vasi. Zvonec ji pripenja prof. France Goršič. litrov presegajo pomursko povprečje, od zadnje razstave v letu 1991 pa se je povprečna mlečnost po kravi povečala za 521 litrov. To je dokaz, da kljub neugodnim razmeram, ki vladajo v govedoreji, rejci še vedno vztrajajo pri reji krav molznic in sc * pajir 'i: ‘i »a la »o Med plemenskimi telicami je bila najboljša Nina Evgena Vučkiča iz Rankovec, zvonec dr. Lojze Slavič, direktor ŽVZ-ja za Pomurje. pričakovati je, da tudi v prihodnje stalež krav v teh krajih ne bo bistveno manjši. Na nedeljski razstavi na Tišini so obiskovalci lahko videli šest kolekcij goveje živine, razstavili pa so tudi prašiče. Strokovna komisija, ki je izbirala najboljše v posameznih kolekcijah, ni imela lahkega dela, najboljšim živalim pa so podelili zvonce ter priznanja in nagrade. V kolekciji starih krav z življenjsko proizvodnjo je prvo mesto in zvonec pripadel kravi Muri lastnika Alojza Gomboca iz Gerlinec, med mladimi kravami pa si je zvonec prislužila Šuma Štefana Kousa iz Bore-jec (drugo mesto je pripadlo Zinki Janeza Škaliča s Krajn tretje pa Mici Karla Flisa g Sodišinec). V kolekciji znano prvo Iaktacijo je boljša Zlata Konrad.*^ Vanče vasi, ki ji je ta °Pe del zvonec, na drugo je uvrstila Špela Štefan m ti St ir /la or M S tie^8 1 iz Borejec in na trej.e# j Franca Celca iz / Med prvesnicami u'.pgsti4 / nec za prvo mesP^ča i J rici Konrada Ulna ,znatejr3. L* si, vendar je rej®c-c ja stavi že prejel Ib boljšo kravo z znosili tacijo zato so S3 gouvrscem ..L ArfieC.,1.3 Stražišar iz Gornji11 j|a je mesto pa je Antona Gederja|Z nS|M. j Med brejimi licami je zvonec P Evgena Vučkiča 1 zStav° j Govedorejsko Tišini so organiza jznanjir fCr tudi za podelitev P b0|jše P|8, grad rejcem izvodne dosezk tih. Lani je najve gm®5'/ 600 litrov) odd'a' njjee sa Minerali in vitamini (1) ^Poglavju o mineralih in vitaminih bi vam radi predstavili po-eo obeh velikih in za življenje nujno potrebnih skupin, katerih Posamezni predstavniki so neopazno v naši vsakodnevni hrani in Omogočajo normalno delovanje našega telesa. Obdelali bomo ™ernbnejše substance ali elemente obeh skupin in vam tako p žali pomen njihove vloge za vaše zdravje, osvetimo se najprej mineralom. Minerali človek^9-0 Mmeralnih snovi je za tak Z!VJenjsko pomembnih. K niinera|0 lrnenovanim esencialnim element Snovem sPadai° tako liriove kihi^- or9anizmu v rela-VsieZ x ,k° Clnah, kot elementi ker Jih je količinsko uieiain, °l Posamezni minerali toW or Sebnost vode in elektroli-encime, nov MVn!del encimov in hormo-feiiol „ 10 na strievanje (koagu-kostj in 11 udeleženi so pri tvorbi k»anje aii vplivajo na de-Hergt1'26™ nenehno porablja bivati ’ Za^° mora nenehno Horotn7 Zadostnib k°ličinah, v iine m Primeru nastopijo raz-Hotnje a°0''ane ali presnovne iP[erevne preskrbe z mi-•Cs° ahko različni: Prehran8 Sn vn°s hrane (enolična 'Poveča ' shui®evalne kure), l«osečnna Potreba po mineralih Hi) °s 1 čojenje, aktivni špor-fe^ciji. Hm lvne motnje diagnostici-%ahVl zdravnik, pri drugih in-HoJin3 m'nerale nadomešča-Sim n samozdravljenja s stro-;S'amiasvetom- CHj nadome-min eralov je izenačena bi-Smnalov, to Pomeni, da v organizem toliko kot u 0 Poraba. Le-ta se od loči po tem' da izgubo Pri normalni Absorbcija pa je spet *»n-L® arosti, sestave hrane i Jak koncentracij določenih ijv krvi. ■ y6rri ko vlada za elemente, Z l r9anizmu v večjih količi-f K°iSt o potrebni količini i n° Preskrbo organizma, I Kih°sPo^6bab elementov v Xah id nia° enotna. Pri ra-f Porneno^kvarjajo s fiziolo-^sem el Mineralnih snovi, rivajo novSnientov v sledovih, ? 'n meha6 Medsebojne pove-Ovanje 0 . me. Pogovor in vaši lekar-t?(vendar0rn6rTibna kot o vita-V ^ilk) °cnkb v eni od nasle-oZoponi« p° eni strani mora-K^rbo D °r9anizmu zadostno pariti n'a ° drugi pa moramo Z' n®rs^nost predoziranja '°vanj Dih a|j napačnjh pri- Pa si oglejmo najprej elemente, ki so v našem telesu v večjih količinah. Natrij Nahaja se v zunajceličnih telesnih tekočinah: v plazmi, želodčnem soku, soku trebušne slinavke, znoju, urinu. Natrij ohranja stalni osmotski pritisk zunajceličnih tekočin. Skupaj s kalijem skrbi za normalen prenos dražljajev v živčnih in mišičnih celicah. Potrebo po natriju izražamo ponavadi v količinah natrijevega klorida (kuhinjske soli): - za otroke in mladostnike 2-5g - za odrasle 5g , sadja Menjave Sobota Tržnica B- Radgona LJulomer S S S* V S * V S: v 118 160 >20 160 276 100 230 350 276 550 260 197 28 160 100 36 78 1oo 160 360 100 315 260 320 20 321 1560 78q Boo 120 200 240 170 290 90 300 300 280 150 60 200 200 60 200 600 420 250 600 700 120 200 200 169 260 95 260 300 220 250 290 120 50 200 200 59 180 80 390 200 250 200 400 19 200 1100 600 600 - za odrasle s povečanim potenjem dodatnih 0.5-1 g na 1 I znoja Pri našem načinu prehrane je potreba po natriju zadovoljena. Večina ljudi zaužije celo več soli, kot je za zdravje potrebno. Posledica je obremenjevanje srca in krvnega obtoka. Kljub temu so stanja, pri katerih moramo organizmu natrij dovajati: - dalj časa trajajoče driske ali bruhanje, - pri stanjih povečanega znojenja (težko fizično delo,športna aktivnost). Vsebnost v hrani Največ natrija je v salamah, prekajenih jedeh in sirih. Nadomestna terapija Pri pomanjkanju uporabljamo rehidracijske soli, ki vsebujejo tudi glukozo, saj tako zagotovimo optimalno reabsorbcijo vode. Kalij 'Nahaja se predvsem v naših celicah. V organizmu gaje okrog 140 g, od 'tega le 2 % v zunajceličnih tekočinah. Pomemben je za prenos dražljajev, za prenos sladkorja v celico, za sekrecijo vodikovih ionov v želodčni sluznici in za sintezo beljakovin. Človekov organizem potrebuje 3-4 g kalija dnevno. Z normalno mešano prehrano je ta potreba zadovoljena. Potreba po kaliju nastopi: - pri prehrani, revni s kalijem - pri shujševalnih dietah - pri alkoholikih Pri kroničnem obolenju ledvic, kroničnem uživanju odvajal in sladkorni bolezni pomanjkanje kalija zdravimo po navodilu zdravnika. Znaki pomanjkanja kalija Apatija, utrujenost, motnje v koncentraciji, prebavne motnje, motnje pri delovanju srca. Vsebnost v hrani Največ kalija je v špinači, zelju, brokolih, krompirju, solati, brstičnem ohrovtu. Nadomestna terapija Določi jo zdravnik. Magnezij V zadnjih letih je postal magnezij »zdravilno sredstvo za vse tegobe«. Ščitil naj bi predvsem pred civilizacijskimi pojavi in boleznimi, kot so stres, obolenja srca in ožilja, motnje v delovanju živčevja in posledice kroničnega uživanja alkohola. , , Najboljši ukrep je vsekakor, ce se vsem tem naštetim dejavnikom kar se da izognemo. Dokazano je, da pri naštetih obremenitvah telo potrebuje več magnezija. V človekovem organizmu je 25-28 g magnezija. Od 50-70% ga je v kosteh, in če je potreba drugje v organizmu, se magnezij iz kosti tudi sprosti (podobno kalcij). Nadalje so z magnezijem bogate skeletne in srčna mišica, možgani, jetra ščitnica in ledvice. Magnezij je tako kot kalij predvsem v ce i-cah. Sodeluje pri bioloških reakcijah kot encimski aktivator, pri sintezi nukleinskih kislin in beljakovin. Pomanjkanje magnezija v organizmu nastopi: - pri povečani porabi (nosečnost, dojenje, aktivni šport, močno znojenje), - pri zmanjšanem vnosu s hrano (enostranska in premastna hrana, alkoholizem), - pri moteni absorbciji, - pri povečanem izločanju zaradi nekaterih zdravil (diuretiki). Znaki pomanjkanja magnezija so mišični krči, otrdelost mišic, depresija, motnje v koncentraciji, nemir, prebavne motnje, glavoboli, motnje v delovanju srca. Vsebnost v hrani Čokolada, mandeljni, lešniki, ovseni kosmiči, neoluščen riž, posušeno sadje, testenine, krompir, zelena zelenjava (klorofil). Dnevna potreba po magneziju znaša okrog 300 mg, pri indikacijah pomanjkanja tega elementa zaužijemo vsaj 50 % te potrebe (150 mg). Predoziranje Nastopi lahko blaga driska. Opozorilo Samozdravljenja z magnezijem ne priporočamo pacientom z okvaro ledvic, ker se magnezij prek ledvic izloča iz organizma. Kalcij Skupaj s fosfati tvori kalcij ogrodje kosti in zobovja. 95 % vsega kalcija je v skeletu (pri 70 kg težkem moškem znaša to 1.2 kg kalcija). Ionizirani kalcij pa ima vlogo v sistemu strjevanja krvi, pri prevodnosti živčnih dražljajev, pri elektrolitskem ravnotežju in pri encimskih reakcijah v organizmu. Metabolizem kalcija je povezan z metabolizmom vitamina D in fosfatov. Na absorbcijo kalcija vplivajo nekatere sestavine hrane: - oksalna kislina; vsebujejo jo rabarbara, špinača in rdeča pesa, s kalcijem tvorijo netopne soli in preprečujejo njegovo absoprb-cijo, - preveč fosforja (mesni izdelki in nekatere osvežilne pijače) moti absorbcijo kalcija, - proste maščobne kisline tvorijo s kalcijem netopne soli in preprečujejo njegovo absorbcijo, - vitamin D pospešuje absorbcijo kalcija. Za zadostno preskrbo s kalcijem morajo še posebno otroci, mladostniki in žene v času nosečnosti, še posebno pa žene v starejši dobi uživati več hrane, bogate s kalcijem, kot mlajši odrasli. Vzrok pomanjkanja kalcija v organizmu: - pomanjkanje vitamina D, - motnje v absorbciji, - zmanjšana funkcija obščitničnih žlez, - akutno vnetje trebušne slinavke, - nepravilna prehrana. Znakov pomanjkanja kalcija žal ne opazimo dovolj zgodaj, saj je kalcija veliko predvsem v kosteh, od koder se sprošča in vzdržuje nemoten potek drugih življenjskih funkcij. To odpuščanje kalcija iz skeleta pa povzroči demineraliza-cijo kosti in s tem osteomalacijo (omehčanje kosti) ali osteoporozo (porozne, krhke, lomljive kosti). Pomanjkanje kalcija se kaže tudi v živčnem sistemu, zlahka nastopi živčno-mišična vzdraženost in lahko vodi do krčev skeletnega mišičja (tetanus). Vsebnost kalcija Pitna voda, mleko in mlečni izdelki (ementalec),nekatere vrste zelenjave: zelje, brokoli, por, nekatere vrste sadja: mandeljni, orehi, lešniki, sezam. Nadomestna terapija Primerna je dodatna terapija pri nezadostnem vnosu kalcija s hrano, pri nosečnicah, otrocih, starejših ženah z vsaj. 500 mg kalcija dnevno. Opozorilo Kalcij moti resorbcijo tetraci-klinskih antibiotikov, železa in natrijevega fiuorida, zato hrane s kalcijem ne uživamo hkrati z zdravili (vsaj 2 uri presledka). Pri motnjah v delovanju ledvic odsvetujemo zdravila s kalcijevimi solmi. Fosfat Skupaj s kalcijem je fosfat udeležen pri zgraditvi kosti in zobovja. Nahaja se tudi v nukleozidtrifosfa-tih, ki so vir energije in sestavni del vseh živih celic. Več kot 80 % vsega fosfata (0.7 kg) v organizmu je v skeletu, 65-80 g v tkivih in le 2 g v krvi. Fosfor vsebuje mnogo živil, zato je njegovo pomanjkanje v organizmu zelo redko. Odrasli potrebujejo okrog 800 mg fosforja dnevno, nosečnice in dojilje dodatnih 200 mg. Pri težkem fizičnem delu in pri vrhunskih športnikih pa poraste potreba tudi na 5 g dnevno. Vsebnost v hrani S fosforjem so posebno bogati pšenični kalčki, topljeni sir, parmezan in ementalec. Nadomestna terapija Potrebna je le pri vrhunskih športnikih. Elementi v sledovih Tako imenujemo mineralne snovi, katerih delež znaša glede na celotno maso manj kot 0.01 %. Ločimo esencielne - življenjsko pomembne in manj pomembne elemente v sledovih. Med esencielne elemente spadajo molibden, mangan, železo, kobalt, baker, cink, selen, fluorid, jodid, krom, nikel, vanadium. Molibden Šele v zadnjih štirih desetletjih so odkrili pomen molibdena za bakterije, rastline, živali in človeka. Molibden je sestavni del ksantin-skih, aldehidnih in sulfitnih oksi-daz, ki so nujne pri presnovi puri-nov v sečno kislino, pri presnovi alkohola in aminokislin. Dnevna potreba po molibdenu: - za 1- do 3-letnega otroka 0.05-0.10 mg, -za odraslega 0.15-0.50 mg. Pomanjkanje molibdena v organizmu ne nastopi zaradi nepravilne prehrane. Vsebnost v hrani Pitna voda ne vsebuje potrebnih količin molibdena, vsebujejo pa ga mlečni izdelki, drobovina in suho sadje. Mangan Rastline, živali in ljudje uporabljajo mangan za različne encima-tske reakcije. Pri človeku je mangan posredno udeležen pri tvorbi kosti in hrustanca ter pri nastanku protrombina v jetrih, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Absorbcija manganovih soli poteka v želodcu pa tudi črevesju. Pri posameznih epileptikih in njihovih svojcih je nivo mangana v krvi nepojasnjeno precej znižan. Nasprotno pa je nivo mangana v krvi povišan pri hepatitisu in cirozi jeter. (nadaljevanje sledi) Edith Jošar, mag. farm., spec. Krhke slivove rezine Slive so naš domači sadež in zanesljivi znanilec bližajoče se jeseni in to jesen se okrog domačij sklanjajo k tlom z modrimi sadeži bogato obložene veje. Za mnoge jedi so uporabne sveže, odlično pa prenašajo zamrzovanje in tako lahko skrbna gospodinja popestri prehrano tudi pozimi, ko ima več časa za kuho in peko kot jeseni. Naj naštejem samo nekatere bolj ali manj znane jedi iz sliv: cmoki, pogače, kompot, suhe slive, zvitki in rezine s krhkim testom, da marmelade, džemov in dietne marmelade, ki jo lahko skuhamo tudi brez sladkorja, samo omenim. Za srednje velik pekač potrebujemo: 6 jajc, 20 dag masla ali margarine, 25 dag sladkorja, tri četrtine pecilnega praška, vanilin, slive in maščobo za pekač. Priprava: Oprane in obrisane slive po dolžini prerežemo na polovico, peške odstranimo. Maslo ali margarino močno spenimo. Dodamo rumenjak in sladkor ter vanilin in vse zmešamo v rahlo penasto maso. Med moko umešamo pecilni prašek in moko sedaj presejemo skozi sito, da se pecilni prašek enakomerno porazdeli. Beljake stepemo v trd sneg in ga rahlo umešamo v pripravljeno testo. Vlijemo gazv pomaščen in z ostro moko potresen pekač. Polo-vičke sliv razvrstimo po testu tako, da polagamo po 2 polovički drugo za drugo po namišljeni pravokotni rezini (stikata se tam, kjer je bil pecelj), da sta videti kot nekakšna pentlja, potem pustimo na testu za 1 cm presledka, ker bomo po tem presledku pecivo rezali. Sliv na pečenem pecivu ne prerezujemo, na testo jih polagamo s kožico, »skledica« gleda gor. Pred peko damo v »skledico« za ščep slad-korja. Pečeno še vročo sladico po želji potresemo s sladkorjem. Po žglji lahko na ohlajene sli-, ve brizgnemo malo tolčene sladke smetane. Kadar pripravljamo sladico iz zamrznjenih sliv, jih ne odtajamo, ampak zamrznjene rahlo pritisnemo na testo in se dalje ravnamo po receptu. CILKA SUKIČ Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 31 avtomobilov, prodali pa štiri. Znamka Letnik prev.km. Cena Renault 19 RT 1994 28.000 15.000 DEM Golf J 1986 138.000 6.000 DEM Jugo Koral 45 1989 77.000 2.300 DEM Jugo Koral 60 1990 87.000 3.200 DEM Fiat Regata 100 Si 1986 138.000 3.300 DEM Renault 11 D 1,6 1988 130.000 5.900 DEM Opel Vectra 20 GT 1989 122.000 13.500 DEM Golf Cabrio Gti 1,6 1982 132.000 9.900 DEM Škoda Favorit 136 LS 1990 45.000 4.500 DEM Mercator Izvrstna ponudba od 25.9. do 9.10/97 in še 35 označenih izdelkov! ZELO UGODNO 81 Š (O polovice približno 3,5 l cena za l kg Kmiaametce Sežana Kuhan pršut 24 spored od 26. septembra do 2. oktobra vestnik, 25. september PETEK 26. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 10.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.35 Študent akademije 15.35 Povečava 16.25 Tv prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv-igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Planet In 21.40 Predpotresna in popotresna Ljubljana, dokumentarna oddaja 22.35 Odmevi, vreme 23.15 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.40 Napad na policijsko postajo 13, ameriškif ilm 1.10 Resnična resničnost, ponovitev 1.40 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 9.30 Tedenski izbor 9.30 Mostovi 10.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 10.55 Modri zmaj, kitajski film 13.10 Gibljive slike 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.20 Snežna reka: Saga o Mcgregorjevih 18.05 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi: Pragozd 19.30 Pacific Drive, 55. del avstralske nadaljevanke 20.00 Breaking In, ameriški film 21.30 Sejem 21.35 TV-avtomagazin 22.05 Trend, oddaja' o modi in vizualni pop kulturi 22.50 Slovenski jazz in kluba gajo: New Strings POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top Shop - 11.00 Umor je napisala - 12.00 F/ X- Umori s trikom - 13.00 Pop kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita - 15.00 Beli očnjak -15.30 Umor je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Pop kviz - 18.00 Cosby -18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi - 21.00 Milenium -22.00 Oni živijo! - 23.30 Seks s - 0.00 Playboy: Pozno ponoči - 0.30 Najlepša fantazija - 2.00 24 ur - 2.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivulja, serija - 13.15 Santa Barbara, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Skrita kamera - 14.40 Program za otroke in mladino - 15.50 Levi - ogrožene živali, znanstveni film - 16.40 Serija za otroke in mladino- 17.10Alpe-Donava-Jadran - 17.40 Poročila - 17.50 Zvezdne steze, serija -18.35 Kolo sreče - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.15 Male tajne velikih kuharskih mojstrov - 19.27 Nocoj - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport - 20.15 Zadnja posadka - 20.50 Le-pom našom, show program - 22.15 Opazovalnica - 22.35 Potovanja: Biseri Mediterana, dokumentarna serija - 23.25 Resnični divji zahod, dokumentarna serija TV HRVAŠKA 2 12.40 Test - 12.55 TV razpored - 13.00 TV koledar - 13.10 Fraiser, humoristična serija - 13.35 Heidi, švicarski film - 15.10 Hišica v cvetju,serija - 15.55 Zadnji mafijski zakon - 17.25 EPP - 17.30 Acapulco z dušom in telesom, serija - 18.05 Hugo tv igra - 18.30 Tvorci akcije, dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.20 serija -21.15 Popolni tujci, humoristična serija - 21.45 Jurij Nosenko, ameriško-britanski film - 23.35 Detektivi, humoristična serija - 00.05 Popis za umor ameriški film TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ponovitve - 11.10 Dallas - 12.00 Zvon - 12.05 Operete - 13.00 Dnevnik -14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 za otroke - 16.00 Heidi in Erni - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 TV-doktor - 17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno -19.00 MC - 19 05 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dallas - 20.50 Desert - 21.50 Ekskluzivno - 22.15 Brokerji, angleški film - 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.10 Nepričakovano potovanje - 14.55 Kje, kaj? - 15.20 Pratika - 15.25 Družinski magazin - 15.55 O prometu - 16.00 Or-son in Olivia, risanka - 16.25 Vreme - 16.30 Friderikus, pon. - 18.35 Strasti, nanizanka - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Robert Bresson, portret - 21.00 Klicna št. 107 - 21 05 Telešport v 22.00 Aktualno -22.25 Dnevnik- 22.35 Vreme, Keno -22.40 Aliče Cooper - 23.40 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Srednja šola v Kaliforniji - 9.55 Obalna straža - 10.40 Skrivnost Sahare, zadnji del pustolovskega filma - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Formula 1, trening - 14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 A-tim -16.25 Obalna straža - 17.15Zahodni Centralni park - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Časvsliki - 20.02 Šport -20.15 Norost, srhljivka - 22.10 Bombe v Seattlu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila -9.10 Gospodična iz Bar-nhelma, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Časvsliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Naš svet -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi -23.05 Novo iz kabareta 3SAT 10.45 Deželni magazin - 11.30 V Turingiji - 12.00 Umetnost na koncu tisočletja -13.00 Priče stoletja - 14.00 Jazzbaltica: John Scofield - 14.45 Stara pločevina -mlada ljubezen, film - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Gospod Zengerle se ne predaja, dokumentarni film - 16.25 Narejeno v Švici - 16.30 Arhitektura -17.15 Govorilna ura - 18.15 Potovanja k umetnosti: Sardinija - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Dežela hribov - 21.00 lntercity -21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Enajsti festival male umetnosti - 23.35 Pokaži mi, kako lahko letiš, film -1.10 Deset pred deseto - 1.35 Čas za kulturo - 2.15 Pogledi s strani - 2.20 Jazzbaltica 1997: Max Roa-ch in Abdullah Ibrahim SOBOTA . 27. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.10 Radovedni taček: Škarje 8.25 Taborniki in skavti 9.24 Sprehodi v naravo 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Naša pesem ‘97 10.00 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.05 TV-avtomagazin 15.35 Jakec iz džungle, danski film 17.00 Obzornik 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip meseca 20.10 Premiera meseca: Don Juan De-marco, ameriški film 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.25 Letališka steza 23.15 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 12.00 Breaking In, ameriški film 13.35 Pomp 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji 17.15 Teniški magazin 17.55 Rokomet 19.30 Pacific Drive 20.00 Lovci, prenos iz Cankarjevega doma 21.40 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.30 Zlata šestedeseta slovenske popevke 23.30 V vrtincu 0.00 Sobotna noč POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Zverinice - 8.30 Reboot - 9.00 Mož pajek - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Povver Rangers - 11.00 Proti vetru -12.00 obraz tedna - 12.30 Grand prix magazin - 13.00 Formula 1 - 14.00 Beverly Hills 90210 - 15.00 melrose plače -16.00 Highlander - 17.00 Robocop -17.45herkul- 18.30Xena: 19.20Vre-me - 19.30 24 ur- 20.00 Štiri poroke in pogreb - 22.00 Odpadnik - 23.00 Ljubezen na igrišču - 1.00 Playboy special -24 ur TV HRVAŠKA 1 9.20 TV razpored - 9.25 TV koledar -9.35 Poročila - 9.40 Program za otroke in mladino - 9.40 Mali veliki svet - 11.30 Dokumentarna serija - 12.00 Dnevnik- 12.25 Skrita kamera - 12.50 In to mi je življenje, serija za mlade - 13.40 Isaac Malo Pero, ameriški film - 15.15 Risani film - 15.30 Tv film za otroke - 16.30 Dokumentarna serija - 17.15 V džungli Bolivije, pptopisna serija - 17 45 Poročila - 17.50 Živa resnica -18.20 Masada, serija - 19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški pomniki -19.30 Dnevnik- 20.05 Poročila - 20.20 Rhinestone, ameriški film - 22.15 Opazovalnica - 22.35 Svet zabave - 23.05 Pol nočna premiera: Halifax f.p. - 1.05 Tv razpored za nedeljo TV HRVAŠKA 2 12.15 Test - 12.35 Tv koledar - 12.45 Reševalna služba, serija - 15.45 Akapulco z dušom in telesom, serija - 17.35 serija -18.20 Plantet Hunter - 19.30 Dnevnik -20.15Triler- 21.15 Popularnoznanstvena serija - 22.00 Hišica v cvetju - 22.45 Popularnoznanstvena serija - 23.15 Vidiokon TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.55 Ponovitve - 12.45 Dnevnik, vreme - 12.55 Formula 1, trening - 15.05 Narodna glasba -15.35 Izdajamo samsko stanovanje - 16.50 Državljan - 17.35 Deklamacija - 17.40 Panorama - 18.10 MC -18.15 Poljudnoznanstveni film - 19.05 Lo-toshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.25 Moj pes, Jerry Lee, ameriška filmska komedija -22.10 Telešport -23.30 Poljska kuhinja, poljsko-angleški film - TV MADŽARSKA 2 8.10 Nepričakovano potovanje - 9.00 Računalništvo - 9.30 Narodnostne oddaje - 12.00 Zvon - 12.05 Rondo - 12.45 Omama hitrosti - 13.20Vimenuzljubezni -15.20 Nacionalni park Balaton - 15.50 Dokumentarni film - 16.55 Bartok: Romunski ljudski plesi - 17.00 BVSC_MTK, nogomet - 19.00 Deklamacija - 19.30 Familija, nanizanka - 20.05 Vesti iz EU - 20.10 R Turgenjev: En mesec na vasi, veseloigra -22.40 Koktajl-bar - 0.40 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vroča sled -10.30 Disneyev festival - 11.30 Harry in Hendersonovi - 12.00 Vse v redu, Corky -12.55 Formula 1, kvalifikacije - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice -15.40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Urgenca - 1.8.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Hišnik, v katerega bi se zaljubila, filmska komedija - 21.45 Popolno razkritje, srhljivka - 23.20 Z druge strani bele črte, kriminalka - 1.00 Point Blank, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 9.35 Watusi, pustolovski film - 10.55 Prekleto, presneto in aleluja, vestern - 13.00 Poročila - 13.10 Pustolovščina v Grand hotelu, filmska komedija -14.35 Grof iz Luksemburga, film - 16.00 Kolesarstvo v avstralski divjini -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Poroka brez neveste -21.45 Poročila - 21.55 Ni bil peti - bil je deveti, gledališka komedija - 23.20 Poročila - 23.25 Božji mlini, filmska romanca -2.20 Pogledi s strani - 2.25 Moderni časi 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pisma iz Velike Britanije, deveti del - 7.30 Francija:,Akvitanija - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Alpe-Donava-Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.45 Reportaža -11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 V živo iz klavnice - 13.15 Pulp, koncert na akademiji Brixton - 14.00 HITEČ - 14.30 Stranske poti v srednji Aziji, drugi del - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva -15.50 Poročen z dvema ženama, film -17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Evropa regij - 18.30 Tujina - 19.00 Danes -19.20 Dobitniki nagrad za najboljše umetniške videospote - 20.00 Poročila - 20.15 Komedija - 21.45 Tekmovanje Geze Ande - 22.35 Gledališke skice za Documento -23.05 Bulvar Bio - 0.05 Pogledi s strani -0.30 Projekt X - 1.00 Aktualni športni studio - 2.20 Isaac Hayes NEDELJA 28. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.35 Včeraj, danes, jutri 8.40 Ozare, ponovitev 8.45 Čebelica Maja, ameriška risana nanizanka 9.10 Živžav 10.00 Med vetrom in vodo 10.15 Plesalec 11.05 Divja Avstralija, avstralska poljudnoz-nansstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 4x4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.45 Daddy Long Legs, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki 17.35 Po domače 18.35 Potok in gozd, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Očetje in sinovi 22.05 Poročila, vreme 22,15 Ciklus filmov Cassavettesa: Umor kitajskega pobiralca stav, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 11.45 V vrtincu 12.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke’ 13.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 13.40 Pariz pleše Diaghileva 15.05 Planet IN 16.35 Motociklizem za VN Indonezije, posnetek 17.35 Veslanje 17.45 DP v nogometu 19.30 Pacific drive 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 20.55 Alpe-Jadran 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna srija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Koncert Wiener Akademie 23.10 Alpe-Jadran, ponovitev POP TV 6.00 Videostrani - 7.30 Kje je Wally -8.00 Dogodivščine medvedka ruxpina -8.30 Zvezdne steze - -9.00 Kasper.in prijatelji - 9.30 Peter Pan - 10.00 Mladi su-perman - 10.30 Povver Rangers - 11.00 Z Jonasom brez - 12.00 argument -12.30 Radijska postaja - 13.00 Formula 1 - 16.00 Samski stan -16.30 Otroški zdravnik - 17.30 Vojne igre - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills 90210 - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Športna scena - 23.15 Argument - 23.45 Formula 1 - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 8.55 Ulica sezam - 9.55 Športerica - 10.20 Hrtič-hitič - 10.45 Legende o otoku z blagom, risana serija -11.10 Secrets of the Deep, popularnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 Dokumentarno-folklor-na oddaja - 13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic -14.20 Opera Box - 14.50 Med nami - 15.25 Oprah show - 16.10 Put za Avonlea, serija za otroke in mladino -17.30 Filmi po romanih Daniele Steel: Izgubljen - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje, humoristična serija - 20.45 Še enkrat, ameriški film -22.40 Opazovalnica - 23.00 Dokumentarni film - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.05 Tv spored - 14.10 Tv koledar -14.20 Dosjeji X - 15.05 Polnočna premiera - 17.05 Koncert klasične glasbe -18.05 National Geographic, serija - 19.00 Popaj, risana serija - 19.30 Dnevnik -20.10 Nocoj - 20.15 Dokumentarni film -21.15 Skrita kamera - 21.45 Humoristična serija - 22.30 Spremenjena stanja, angleški film TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 7.15 Otroški program -8.30 TV magister - 10.00 kabaret - 11.10 Pesem doni - 12.00 Zvon, poročfta, vreme - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Kraj Kar-doskut jeseni - 12.55 Čudovite živali -13.30 Baptistični verski program - 13.55 Formula 1, prenos - 16.05 Disneyjevi filmi - 17 05 MC - 17 10 Želeli ste - 19 00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 HišaSzorad, nanizanka - 21.55 Odnosi, nanizanka -22.40 tonik - 23.05 Violinski koncert TV MADŽARSKA 2 8.25 Nepričakovano potovanje - 9.10 Družina Onedin, pon. - 11.05 Zenska košarka - 13.05 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Sposojena zemlja -14.25 Fotografi - 15.00 Ženski magazin -15.30 Tekmovanje primašev - 16.05 Telešport - 17.05 Baywatch - 17.50 Vreme -17.55 Pratika - 18.05 Moda 97 - 18.30 Kviz - 19.00 Show 21 - 19.25 Donator -20.00 Glasbena ura - 21.00 Novinarski klub - 21.50 Telešpot- 23.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Formula 1, ogrevanje - 10.30 Disneyev festival -13.30 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Luksemburga - 16.15 James Bond -Goldfinger, akcijski film - 18.00 Srček -18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nabriti kanoni, prvi del filmske komedije -21.30 Kolumbo - 22.50 Kraj zločina -0.15 Kako so snemali film »Face off« -0.40 Šport - 1.40 Mornariški bojevnik, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Konfeti, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.35 Klic gozdov, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja - 22.00 K stvari - 23.25 Vizije -23.30 Enostavno klasično - 0.15 Teden kulture - 0.45 Halo Avstrija, halo Dunaj -1.10 Pogledi s strani - 1.20 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Branje frankfurtske poezije - 8.10 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse -9.15 Alfredo Kraus - 10.10 Bernsteinov New York - 11.10 Euryanthe, uvertura - 11.25 Matineja - 12.50 Kino nasvet - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Biova železnica - 15.15 Presneto! - 15.45 Vožnje skozi Švico, šesti del - 16.00 Paraznanosti - 16.30 Blues iz Kaisermuhlena, drugi del - 17.15 Živalski portret - 17.30 Televizijski nasveti hišnega zdravnika - 18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v septembru - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Mi Nemci, deseti del - 21.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 21.15 Mi smo zvezd-nonemi - 22.30 Ženske slike in televizija -23.30 Komisar - 0.30 Umor v ulici Rain-bow Drive, kriminalka PONEDELJEK . 29. »SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 Vremenska panorama 7.30 9.45 10.20 10.45 12.30 12.45 Včeraj, danes, jutri Zmenki, ameriška nanizanka Ciklus filmov: Umor kitajskega pot*’ ralca stav, ameriški film Utrip Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.40 Tedenski izbor 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Očetje in sinovi 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni taček: Lok 17.30 Pouka je konec, nizozemski daljevanka rija 17.45 Mejniki, nemška dokumen. s 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo, tv igrica 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Dosje . t]iri7mU 21.00 Homo Turisticus, oddaja o 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme . 22.40 Hudsonova ulica, am. nari' .m 23.05 Drugstore Cowboys, amer 0.40 Osmi dan, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 12.55 14.00 14.30 15.15 15.45 16.15 16.50 17.40 18.05 19.00 20.00 20.55 21.50 22.50 0.20 Euronevvs . , Na potep po spominu, oddaje arhiva otroš. in mladin. prog^ Okolje in mi. Pragozd Šport v nedeljo Naša pesem Obzorja duha Koncert Wiener Akademie Sedem smrtnih grehov, avs nanizanka Pacific Drive Lovejoy Recept za zdravo življenje Banan ni, angleška nada/jeya Kri na snegu - Vojna v R^1/1 Pomb Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenj POP TV nnbr0 6 00 Videostrani-7.00 ^ nija - 10.00 Santa Barbar Shop- 11.00 Umor, je n^ Otroški dzravmk - ^.00 P P ea-Morska deklica - 13 45 SP 15 00 Beli očnjak - 15^“ , i?. pisala - 16.30 Santa Barb^ 00 kviz - 18.00 C°sby °0 - 19.20 Vreme - 19 3" Lea70kSasK Rocky 3 - 21.45 Detektivka deo-22 45 Umori s trikom , 1°° mož postave - 0.30 24 strani TV HRVAŠKA 1.^ 7 40 Tv koledar -7.5 00P°30^ Dobro jutro, Hrvaška - _ 12- ^ji 11.30 Izobraževalni pro9rag^^ ca, serija - 13.15 Šarfa ; j 14.10 Poročila - 30Sl^naX 15.05 Video klasika - |amoZ 15.55 Peruanski konj, P°P^ film-16.40 serija za 17 40 Poročila - 17.5 _ 19.3%^ - 19.10 Hrvaški pomnik' „ žl^r - 20.15 Dramski P^ment^L0^, zgodba o Hrvaški, dok^^pi^ 22.10 Opazovalnica - n Riverom Phoenixom- 00 05 Poročila j TV HRVAŠKA 2 45pesfe 14.40 Tv koledar - ^eriia" Jare' „ f zahod, dokumentarna se^g vnik-20.10Kviz-^ stična serija - 21 f ,mentarna serija-22.15 Dokumen TV MADŽAR^, 5.40 Vaška TV - 6 ° g 36’ 9.05 Družina Faller 12 00 , l3 oO 11.00 Disneyjevi film ogran' ,, 1 - 12 05 Glasbeni P, in po5 otf?Lt; Ždnevnik, vmes Vaška, 14.50^^ Narodnostne oddaje 30^^ 16 00 Heidi in Erni _ 17 Pe' m' ni _ 17.00 za mladino , isA^jO magazini m dne v '^oS državnih izdatkov Za otr -pj je 18.10 O veri - 1° Jakovan%daW> MC - 18.30 Nepri^°oO 19 30 Dnevnik - Z21.l5Mi|tX 20 40 Freijev dosje- 2^1' TV MADZAH8**,,, ■ 14 00 Skupščina^ 21.30Telesrec^ tualno - Keno - 22.40 It ni film- 23.35 MC TV AVSTRlJ^1 9.2®S;Xi 6 05 Otroški P^S^ain3 K Kaliforniji-9-5° Nabriti kanom, P^ l5 » Z-11,50 Konfeti-12^^,' ^/^ _ 17.1 5 Zahodni O Zelevizijskispored od 26. septembra do 2. oktobra ^estnik, 25. september 1997 Glai, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijaz-"Jdružina - 19.00 Karolina v velemestu -, ’O Cas v sliki - 20.15 Polno življenje, *■21.45 TV-klub - 22.00 Škandal v *arici, resnična zgodba - 23.35 Gospa ‘^mentu, kriminalka - 1.05 Božji mlini, fil-* romanca ^V8TR|JA2 ."Poročila - 9.10 Pustolovščina v ®dhotelu, filmska komedija - 10.30 “Mi in lepi - 1.1.15 Konflikti - 11.45 ;me; 12.00 Poročila - 12.05 Orienta-. ' 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Po-ža.'1310 Ljuba družina - 13.55 Gor-. oravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 S^l6Pi - 16.00 Schiejokvsak dan -Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela ..j?'19 30 Čas v sliki - 20 02 Pogledi ki".' 20.15 Peter in Pavel - 21.05 41^a' 22.00 Poročila - 22.30 Od-i'Wturi- 1.30 Pogledi s strani ^AT iSed6m dni drugačne televizije - 7 00 Cvnorama ~ 9 00 Cas v sliki - 9 05 U., nagrad za najboljše umetniške vi-fia^e' 9'35 Kin° nasvet - 9.45 Govo-hoT ' 10 45 Švica v septembru -lhnAHna' 12 00 Miinchenski krog -ledu "ekskluzivno - 14.00 Dežela in Werro - 14.45 Klub se-15.55.7 ^3.30 Nasveti in tendence -evropski sledi, osmi del - 16.00 ^/“0hribov - 16.45 Kakav - grenko-11^ i9odba - 17.15 Čas za serviranje -Umetnost in krama - 18.15 Slike iz v« J9 00 Danes - 19.20 Čas za kul-K,,00 Poročila - 20.15 Novi pop |'^o '00 Nuzov ples v življenje - 21 30 Urt.' 22.00 Poročila - 22.25 Ples, Hrlm 6 ' 23 25 Mesto, dežela, reka I ' 0.10 Halo Avstrija, halo Dunaj Ik. K^CDTEMBER 15 lAoVENUAl kS vISrnenska panorama Vir?^ak danes, jutri *S1 ndeoring Ju rt £be avstralski film počila >So K0 domače ^osje i $ 7absbcUS &>ovi 1 ¥ KZornik / )Vborniki in skavti I Vetrom in vodo L š»oT"’»"e Žporoča k.d|ocity 'h« ReCem ni' odc|aja TV Maribor !!0o %hv p? Zdravo živ|jenie Bstrii n’ amer'ška nanizanka kd na o 't.v riška h769u - vojna v Rusiji, ame- ’t. Cementarna serija Ba $a'^dran W ^Pso^’ an9leška nadaljevanka %>»' ian Cohn, ameriški film iJaeOst rt 9-0q q?' ^ 00 Dobro jutro, Slvoe-K1.00^ Barbara - 10.50 Top ' «ri s trik^°r’ie naPisala ' 1 2 00 - 13 00 Pop kviz - ' 14 00 Obalna straža Sio ^3O ka n9° ' 18 30 Kronika -5kViz^ ' 19 30 Dne’ k limfno h?,30 Chicago H°Pe' k 1,1 0 be|o v barvah - 22.40 Lna paller ? q 0 Sončni vzhod -~ 9 35 Zbogom, stiska, filmska komedija - 11.10 Športna akade-, mija - 12.00 Zvon, vreme - 12.05 Offen-' bach - 13.00 Dnevnik- 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Za otroke - 16.00 Heidi - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Sotrpini - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki-18.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke - 18.40 MC - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik - 20.00 helenine oči - 20.50 Kriminalistični magazin -21.15 Števen Spielbertg se vrača, portret -21.55 Nekje in nekoč, madžarski film -23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Prenos zasedanja Parlamenta v 16.30 Euroklick - 17.00 Odprti studio - 17.25 Vreme - 17.30 Derrick, kriminalka - 18.30 Dokumentarni film - 19.15 Kitajske risanke - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Vse ali nič, kviz - 20.25 Nogomet, pokal UEFA -22.20 Aktualno - 22.45 Dnevnik - 22.55 Vreme - 23.00 Reforma državnih izdatkov -2.05 Telešport - 23.35 MC TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.35 Obalna straža - 10.20 Hišnik, v katerega bi se zaljubila, filmska komedija - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Centralni park -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška -19.30 Čas v sliki - 20.15 Prepovedana preizkušnja, srhljivka - 21.50 Walker, teksaški ranger - 22.35 Mož meteorja, film -0.15 Upor v Sidi Hakimu, pustolovski film -1.55 Diana - kurtizana iz Francije, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Grof iz Luksemburga, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Dežala in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejokvsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 22.00 Čas v sliki -22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi -0.40 Veleblagovnica v Havani, dokumentarni film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Čas za serviranje -10.15 Umetnost in krama - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin - 11.55 K stvari - 13.10 Yanomami - 14.10 Pogled v deželo - 15.00 Milijonar, filmska komedija - 16.15 Železniška romantika -16.45 Azimuti - 17.15 Veselje do potovanja - 17 45 Užitek na dober nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Potovanje v Weimar - 21.45 Kuhanje za moške - 22.00 Poročila -22.25 Kaktus, film - 23.55 Filmski režiser Paul Cox - 1.00 Deset pred deseto ’ SREDA , 1. OKTOBtP TV SLOVENIJA! 7.30 Vremenska panorama 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Tedenski izbor 10.45 Citizen Cohn, ameriški film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna srija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 13.55 Tedenski izbor 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Čisto perilo, danska drama 21.05 Made in Slovenja 22.00 Odmevi, vreme 22.45 Grace na udaru 23.10 BiggerThan Life, ameriški film 00.40 Made in Slovenia TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 13.05 Svet poroča 13.35 Izobraževalna oddaja 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.35 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15.25 Studio City 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific Drive 20.00 Šport 23.35 Koncert iz Sarajeva POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slvoe-nija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X Umori s trikom - 13.00 Pop kviz -13.30 Obraz tedna- 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Pop kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Obupno iščem Suzano -22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Umori s trikom - 0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Izobraževalni program - 10.05 Nagradno vprašanje - 12.00 Poročila - 12.30 Krivulja - 13.15 Santa Barbara - 14.35 Program za otroke in mladino - 16.10 Družina Getty - 17.35 Poročila - 17.45 Reševalna služba - 19.30 Dnevnik - 20.15 Otroci revolucije - 21.50 Opazovalnica - 00.00 Mali prestopniki, kanadski film - 1.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.50 Črno belo v barvi - 15.50 Chicago Hope, serija - 16.35 Karlo Veliki, serija -17.30 Akapulco z dušom in telom, serija -Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 No Bananas, serija -21.20 Gangsterski odvetnik, ameriški film -22.50 Koraki - 23.40 Čuvarji časa TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.15 Malo flirta - 12.00 Zvon- 12.05 Narodna glasba-13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 15.30 Sloviti glasbeniki: Čajkovski- 16.00 Heidi in Erni- - 16.30 V imenu ljubezni -17.00 Mentalna higiena - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazin in dnevniki - 18.00 Samostan nemih menihov - 18.25 Za otroke - 18.30 MC - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik -20.00 Hiša Szorad - 22.00 Panorama -22.30 Telešport - 0.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Andrea Szenes - 15.40 zamejski Madžari - 16.10 Galilei - 18.25 Družina Onedin - 18.55 Vreme - 19.00 Svetovni dan glasbe, koncet - 21.35 Vse ali nič, kviz - 22.05 Aktualno - 22.40 Vreme, Keno -22.45 La Sept, filmski program - 0.05 MC TV AVSTRIJA! 6.05 Otroški program - 9.05 Alf - 9.25 Srednja šola v Kaliforniji - 9.55 Obalna straža -10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci -13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport: Liga prvakov - 0.30 Kapitan iz Kastilje, pustolovski film -2.45 Dama v cementu, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klic gozdov, film -10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Junakom je vedno težko, filmska komedija - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila - 22.30 Križem kražem - 0.50 Čudežni ozdravitelj, filmska komedija 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja -10.15 Užitek na dober nemški način -10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Sosedje -12.00 Zvezdna ura filozofije - 13.00 Dnevnik - 13.15 Mona Liza - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Disko - 14.45 Med ječo in palačo - 15.30 Modemi časi - 16.00 Vojna je njen poklic - 16.30 Namib - Kraljestvo puščavskih slonov - 17.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 17.15 Čas za serviranje - 17.45 Zdravilna voda - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Brizantno -20.45 Primer za kreganje - 21.15 Okolje -22.00 Poročila - 22.25 Oče, mati, morilski otrok - 0.00 Nemški fotograf na Hrvaškem ČETRTEK i 2. OKTOBER TV SLOVENIJA! 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.15 Made in Slovenia 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Čisto perilo 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.25 Frasier 22.00 Odmevi 22.40 Omizje 0.10 Tednik TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 13.00 Frilmski triki 13.30 Koncert iz Sarajeva 15.00 Grace na udaru 15.25 Ajdovščina 17.20 Pacific Drive 17.40 Tri krone 18.30 Očividec 19.00 Resnična resničnost 19.55 Pariz 21.30 Pod oljkami 23.10 Tuja dokumentarna oddaja 0.00 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 6.00 Videostrnai - 7.00 Dobro jutro, Slvoe-nija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top Shop - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 Umori s trikom - 13.00 Pop kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Beli očnjak - 15.30 umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Pop kviz- 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Z Jonasom brez... - 21.00 Nikita - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Umori s trikom - 0.00 Za kulisami ”Con Air” - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.45 TV koledar - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program -11.00 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik- 13.15 Santa Barbara-14.10 Poročila - 14.40 Program za otroke in mladino - 16.15 Lov za polnočnim soncem - 17.10Tudi tega leta... - 17.40 Poročila - 17.50 Reševalna služba - 19.30 Poročila - 20.15 Znanstvena serija -21.35 Na pomoč - 22.25 Opazovalnica -23.15 Dokumentarni film - 00.05 Filmska noč z Riverom Phoenixom: Grdo dekle TV HRVAŠKA 2 13.50 TV koledar - 14.00 Za dva kovanca upanja, italijanski film - 15.35 Biseri Mediterana - 16.30 Karlo Veliki - 17.30 Akapulco z dušom in telesom - 18.05 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik- 20.10 Kviz - 20.35 Dosjeji X -21.30 Mesto žalosti, film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve -11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, vreme - 12.05 Evergrini - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src -14.50 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni -16.30 Vimenu ljubezni- 17.00TV doktor-17.10 Begavčki - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Ljduska vernost -18.20 za otroke - 18.30 MC - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.0 Malo mesto, nanizanka -20.40 Gotovo kot smrt, film - 22.25 Avantura, film - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.30 Mojstrovine - 16.40 Naravno zdravilstvo - 17.00 Čakajoč na vlado - 17.30 Nepričakovano potovanje - 18.25 Narodo- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi-07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.1 5 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od pisje - 18.30 Top 40, lestvica - 19.00 Risati je lepo - 19.15 Za otroke - 19 30 Družina Onedin - 20.00 Vse ali nič, kriz -20.25 Nogomet - 22.20 Aktualno - 22.45 Dnevnik - 22.55 Vreme, Keno - 23.00 Telešport - 24.00 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.05 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.20 Polno življenje, film - 11.50 Šport - 13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight Rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Časvsliki -20.1 5 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X -21.50 Vesolje 2063 - 22.35 Posel za firmo, akcijski film - 0.10 O roparjih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh, film - 1.35 V nasilju drugih, resnična zgodba TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 In to na ponedeljkovo jutro, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejokvsak dan -17.05 Dobrodošli vAvstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Časvsliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Vrtiljak šlagerjev - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.55 Nomadi vetra, prvi del - 0.40 Veliki moguli, prvi del 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Čas za serviranje -10.15 Zdravilna voda - 10.45 Slike iz Švice - 11.30 Orientacija - 12.00 Tri po deveti -14.00 Veselite se severa - 14.45 Teror v Nemčiji - 16.30 čudoviti planet - - 17.15 Novo ... - 1 7.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Peper-mint mir, film - 22.00 Poročila - 22.25 Buhlerjeva srečanja - 23.10 Danemlem -0.55 Deset pred deseto mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07,30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.,05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 »Satira vestnik, 25. september W Storklin fiičkec Ne se je ftegnilo dobro osehnoti po totoj moči, pa so že štorkle odletele cokompok z zdravoj pometjoj vret! Zotoma v Ormoži nemrejo otpreti šoder jame, čiglih nucajo šoder za obvozno cesto. Ormoški vladori redijo rajši čamuge kak bi dali zaslužiti delofcon no ormoškin kamijondžijon. Za dvakrot vekše peneze jin drugi vozijo šoder z Lotmerka no Šterntola. Pa ka čete, oblost je oblost, čiglih hempasta. Bogati je treba, kruciduš! Ovi den so pje f Ptuji tak noglo otfrčale polke no valčki osenodvasjstega festivola kak letos štorkle. Lačen (direktor festivola) pa je ne osla lačen, pač pa fseh vižastih dobrot nakločen. Septembra so pje tudi Prleki po Lotmerki lovili štorkle no štorkloče za rep - pri Konusi bi mogli potpi-sati novo kolektivno pogodbo sindikota ledrove industrije, pa so jo štorkle prehitro s seboj vzele. Delofci, tisti z bogimi pločami, pa ovi bres službe bi tak ali tak rajši meti anštendik ozimnico namesto sindikota, ka ne bi pozimi z lakoto) karlike plesali. Pri Sveten Duhi so napravili posebno prošjo za isvršni svet Štorkla, ka bi pre ene štorkle ostale kres zimo na strehi jihovega nobl vetrovega mlina, ka pre nigdor prat ne vejo, otkot veter piše, ka mlinove perači bole kak ne skos pri miri stojijo. Leto so bli prepozni. So pa še provi cajt fkuper scimprali veko tekmovoje, gdo mo vekšišega pa dužišega no višišega - vetrof mlin ali. Zmogali so Duhofščari - ka mojo edini vetrov mlin f Prlekiji. To je skoro tak, kak je bilo, gda sta Tito no Carter v Ameriki tekmovala v / bežaji na 300 metrov; drugi den pa so fse naše cajtnge pisale, ka je Tito na tekmi osvojija odlično drugo mesto. Kero mesto pa do osvojili Prleki v proizvodnji dece, kere mojo čiduže meje? Honga paj, zotoma pa mojo tudi čiduže meje domočih izdelkof f štacunih - pa tudi čudiže meje štorkel na rorih! Tudi Prleki se selijo po sveti, če čejo kaj zslužiti. Stori prleški rorovje se podirajo, novi pa so naprovleni antištorklarsko... Zaj, gda oktober kota po goricah prolenke no povitice za brotvo, so štorkle podurhale v južno Ofriko. Čl bi Prleki peroti meli, bi tudi kres zimo na pučelih v Ofriko odleteli, ka jin tan ne bi bilo treba skrbeti za kurjovo, zimske šolje no gvante. Pa to te buje! Ovin tutekon, keri so prištorklali kres granico, so najšli v rezervnen potoči »trovo«! Te pa je naša babica rekla: »Haršoft, negda smo trovo na kankolah vozili vun z goric, toti švercari pa trovo nakločijo v potoče! Pa se so fčista zmešani.« Po Prlekiji zaj fse leti, ne samo štorkle. Po lufti so odleteli s točoj joboka no grozdje. Toča je pre fkuper sklestila za dvestodvajsti miljonof tolarov. Delničaron Podinske pa je priletelo za 544.430.000 penezov še lajnskega dobička. Kak te naj zaj tote peneze doj vničijo? Lidje, hote jin na pomoč, vačik do mogli ves suhi radgonski biser sami spiti! Ja, ovi den so v Radgonskih goricah fkuper zmušlali suhi radgonski biser - dere ga piješ, te si ne nič fajhten, pač pa suhi. No, vi-šte ga: lehko še tak toča kople pa še kaj hujšega, prleškem! grozdji pa nemre nič naškoditi. Prlekija je že fse-ga hudega navajena. Te pa: bojšo vino momo, več vina naši šefi uvožajo od indi. Letos mo pre meli toko dobro vino, kak že duga leta ne. Ka pa mo te ž jin, če pa že eni Prleki rajši pijejo uvoženo čmigo samo zato, ka je uvožena. Cajt bi že bi ja, ka zato začnejo f šolah fčiti deco, kak pa kaj je treba nareti s punimi polovjoki vina, ka moš te drugo leto zadosti proznih pučelov za novi mošt. To ne bi bilo norsko. Minister Gaber naj zrihta novi urnik z novin predmeton enok na tjeden: vinopi-fščina! Vervlite mi, ka se nede niše joka. Jas pa sen se ša nat totin šprudlajon vun zjokat v Dornavo na lukarski sejem. Tan pa so mi rekli: »Ti se le joči, ka si prepozno priša, pa nemarno več ne luka pa ne kruha!« \ Te pa gremo za štorklami, \\ / / adio mare! \ \ / / MIROR & Kujski val, zdravo telo na črno kolo V klubu PP (pijanih Prlekov) bo drevi predavanje svetovnega popotnika (popestreno z videoposnetki), ki je s kolesom prevozil velik del sveta. Pokrovitelj njegovih odprav je Varnostni svet Združenih narodov. Po dolgem in počez je prevozil Čečenijo. Osebno mu jo je razkazal takrat še živeči general Dudajev, V Afganistanu je premagal samega sebe v naporni gorski etapi, ko je tekmoval z upornimi Talibani. Postavil je rekord v vožnji brez počitka od Turčije do Kuvajta. Imel je le kratek prisilni postanek v Bagdadu, ko je moral zamenjati gumo, ki mu jo je kar med vožnjo »prepiknil žlehtni« Sadam Husein. Udeležil se je kolesarskega maratona od Zaira do Ugande. Sestradani begunci so mu navdušeno mahali, ko je z veliko hitrostjo vozil med njihovimi razcapanimi šotori. V Nikaragvi je osupnil gledalce z nevarno vožnjo čez drn in strn. V Mehiki je vozil kroge okrog strelišča, kjer so vladni vojaki pobijali uporne Indijance. V Bosni je vozil slalom med minskimi polji in dirko na kronometer od Srebrenice do Pal. V Mostarju je s kolesom izvajal vratolomne skoke čez naraslo Neretvo. Nato ga je v Ljutomeru povozil avto. Zdaj je že okreval. Svoja doživetja je strnil v preprost stavek. Življenje je lepo. Ljutomer je svoje kolesarje obsodil na smrt. Poskusite ob sedmih zjutraj na kolesu varno priti skozi središče mesta. Pa kaj bi se ukvarjali s tem, saj kolesarijo le še izmučeni delavci in nepomembni dijaki ter šolarji. ščanov Ljutomera je komunalne^ podjetju že naročil gradnjo skupil ske grobnice, kamor bodo žive lokalne predstavnike tninisb stva za okolje in prostor. temu dogodku bodo Sršenovi®, spominski park Prvega slovenskega tabora, preimenovali v Park nebeške gasmradu. Kujski val, poročilo minulega poletja V Sloveniji pro^ ni, ker promet« Kujski val, kdor diha, si je sam kriv Prelepa jutra v Ljutomeru še kar prekriva dimna zavesa. Poklicali so nas s podjetja Ščavales in se pritožili, da jih zapostavljamo. Njihov dimnik sicer ni tako visok, pošilja pa zato v zrak nekajkrat na dan še bolj črn in strupen dim. Ponosno so povedali, da vsak dan sproti pokurijo vse ostanke lepil, lakov in drugih kemijskih odpadnih snovi, in zatrdili, da so pametnejši od Evropejcev, ki se trudijo z zbiranjem in odvažanjem. Sodni svet skupine zavednih me- domoljub110 sporočilo EkOnnS nštit1/^ priesi« znanosti in um« sti priporoča. .nvenskiW' Zaprimo tujcem sloven Če kupujete izdelke, P^J6ja kakovosti in ceni, se /^ijt slovenske. Naj taleH m0im®* naši ljudje. Od in Pj koristi vsi, razen tuJ^ eda. kvarjenih trgovcev j/as uvažajo vso denar se bo tako naj .jelo'1' vam. Odprla se bodo pe- na mesta in plače s večale. kuvai@siol.net iz ni it «( h M *jt Sbt % .1»! DRUŽINA KMETIC K Cvrfeus okoufr nohten predsednika dišave se je gaeno ge \ j davno, Lipo de do volite^, pa mamo tak priložnost gledati to \ : predstavo ešče dugo bšenfei, pnaui moj pajdaš ^Be/a, Steni ovak \ 1 sigda/t mo/te ga ogfed ci/tkusa plačati vstopnino. Či de što kak- U šoga kandidata pijto ali nej, či šče biti gnojeni, je vseeno. Qfa- 'J vno je, ka se nekaj dogaja, ka se fejko stanke med sebo^ nafe- I gav/ejo, pa ka majo mediji o bon kaj pijsati pa gučati. © ton, I | kakši de končni tgid vofite^, si pa ^BeCa ge popejvfe pesmico, 1 pa njemi nej tabnj pkedvoftfne kampanije pa nej vodite^: ; i »fin« kandidat je vladal i nam oedo uitsto fet, i ke/t bi? piteveč je debeli, jik je naenkuat pet. I 5e kandidatov pet pftikagafio je v svet, so časopisi po5ni, gakaj jih ni vsaj šest? J ^e šesti odpovedal? - . l in jokat’ je gačef, j kes vodja neke stnanke, \ mu givce je načel. I ©stafo jih je pet; I čep/tav jih. bo deset j na kandidatni Cisti, le »en« bo gmagaJ spet. M® M ko je bil sosed «0 2 »jo RITONJA MRESTU ,S0 PRE-2 TEKLI MIRNO... /MJA-SI&AJ. UKI, NAJ&O1E SE ni JE VIDO POGREB PRINCEJZE /norije GUČfjS, > MENI S£ DMA VyiJW NOGVI BET-/ /NEJ SE TRBEJ A* ti MEN, KREJGATI 0 NERMN; STVAREH/ Jz J POVEJ KOUTHUPTEVEl auočaia SEMEIEN/ /kruz KAsnUO sM* VO NE VIJM KAK KRUZ JE PRAVI pa orangotan/A^ f /GE OČALA N0-s ~»SIN 2ARADI lf-P&TE, TU Sl PA < ČORAVA. > E S. "P <8 ( ZGLEDA) KA>^I C VSEENO g »V 'V k i In #e >jr s ži/wr////ir/ Mora se! Prestar je, da bi prosjačil za ljubezen. Noče in ne želi nikakršnih bežnih pustolovščin, igre skrivalnic in vdorov v tuje zakonsko življenje. Alenka se bo sprijaznila. Seveda, tu nekje je še Samo!« Dopoldne, še pred malico, je pri Borisu zazvonil telefon. Oglasila seje socialna delavka z Alenkine šole: »Tovariš Pintarič, vaša Alenka ni vrnila podpisane prijave za vpis.« Boris je onemel. Torej je bila njena grožnja mišljena zares. »Saj je ni prinesla domov,« je izdavil iz sebe. »Potem jo mora imeti kje pri sebi, verjetno v torbici. Poklicala jo bom in vam sporočim.« »Hvala, čez koliko časa, vsaj približno mi povejte.« »Dvajset minut.« »Hvala!« je še utegnil povedati. Potem si je podprl glavo in misli so mu begale sem ter tja, zmedene, trpke in napete. Dolžina vsake minute se je medtem potrojila, in ko je tako bolščal v uro, so se mu misli podile tam nekje, kraj in čas nista določena, nekje med stroji, na polju, na ulici. Iz vsake nedoločene lokacije je štrlela njegova Alenka, dolga, tanka in še zdaleč nedorasla in nemočna za težaško delo in čisto zgubljena in njega obtožujoča. Obremenjujoče razglabljanje je potegnilo glavo med ramena in teža jo je še bolj sklonila. Najraje bi jo, svinčeno, položil na papirje pred seboj, zaprl oči in se za trenutek odtrgal od vsega zla. Nestrpnost ga je prisilila, da je segel po slušalki in vr tel številke. Razločen tatu gaje pomiril, ker je takoj zatem sledil še glas in še kar vedro je zvenel: »Našli sva prijavnico. Ko utegnete, jo pridite podpisat.« »Še danes?« »Ja, odposlati jo moram.« »Pridem, takoj pridem!« je olajšano pritrdil. Pozabil je malico in vse drugo. Hitel je, kot bi ga nosila krila, da popravi, da uredi, da utiri to svoje nadebudno in uporno dekle. Andrejin Samo se novo načrtovani prihodnosti ni tako vidno upiral. Mamini obeti o lastni sobici, kjer si bo lahko nalepljal svoje športne vzornike, vezal žice in preizkušal svoje elektronske veščine, so bili kar vabljivi. Alenkina družba zanj ni pomenila posebne sreče, a tudi ovire ne. Nos bo že vihala, prevzetnica, ker se preselijo v njeno hišo. No, če se bo treba prepirati, se bosta. Nazadnje je zanimivo, da je v bližini nekdo, s komer se lahko po mili volji pričkaš, ga oponašaš in jeziš. Garsonjere v bloku ne bosta prodajala. Nekoč bo njegova, ker jo je oče kupil, je obljubila mama. Tudi svoje šole mu do konca leta ne bo treba pozabiti. Tu so njegovi prijatelji in ta zveza ni nastala včeraj. Samo je tu prvič sedel v šolsko klop. Še se spominja, kako težko se je s svojo ljubljanščino vživljal v nove razmere. Zdaj je tu doma, vraščen v šolo, sošolce in nekako tudi učitelje. Veliki dan, ki bo potegnil v svoj vrtinec štiri glavne osebe in še nekaj stranskih, je bil načrtovan za zadnjo soboto v decembru. Ta ohlapni načrt je terjal le še potr ditev. Zato je Boris povabil Andrejo na večerjo k Orlu, kjer bi se mirno dogovorila. Ta nevtralni kraj, kjer se skrivaj nobena vrata ne odpirajo kot doma, se jima je zdel še najbolj ustrezen. In sploh se tako spodobi, saj sta doslej le redko skupaj in sama utegnila prestopiti prag boljšega lokala. Vse nadrobnosti in tudi priče so bile izbrane. Lista povabljenih gostov se je skrčila, ker nekateri niso utegnili, Tomo ni hotel priti. Boris je z nekim notranjim zadovoljstvom povedal: »Lepo je, da pridejo moji, vsi trije; mama, oče in Silva. Seveda bova Silvi vrnila obisk na poroki, če se bo sploh kdaj odločila. Veš, da sije nabrala že triintrideset let in vztraja v samskem stanu. Na vasi je to že ,stara deklina’ in oboji starši so že obupali nad njima. Menda se razhajata, ljubita z drugimi in se zopet pobotata. Nesmisel, kaj!« »Najbrž jima tak način najbolj ugaja. Mami skrbita zanju in lahko cenita svobodo. Priznam pa, da ti sčasoma tudi svoboda postane odveč, ne veš, kaj bi počel z njo. In tako si zaželiš, dajo zamenjaš za kup obveznosti,« je pripovedovala, kot se sama pri tem sploh ne bi prištevala. »Midva sva se prikopala do tega spoznanja. Papirji so urejeni, kajne?« Prikimala je, se zbrala, nato pa povedala čisto mirno: »Nekaj je ostalo nedorečenega. Mislim...« »Ločena si. Tvoj bivši mož živi na morju. Redno plačuje za Sama in malo se briga zanj. To nama je vse jasno,« jo je prehitel, da se ne bi plaz besed zopet zgostil na njeno preteklost. »Jasno? Samo do sem! Rada bi se poročila... v cerkvi,« je povedala naravnost. Presenečen se je zazrl v njen obraz, bled in zopet s tistimi tankimi, modrimi žilicami, ki so kakor temne nitke 1 prebijale kožo. Ta obraz je v resnici izražal neko poduhovljenost, jasne in dobro izoblikovane poteze, svoj čar. Tokrat seje naselil molk mednju. Zavlekel seje v minuto, dve. več. Nihče ni meril časa. Boris se je zavedal, da je na vrsti, in /d«'1 j »Nič nimam proti cerkvi, tudi ProtlZbjco sem bil tako vzgojen in v hudi uri sva z a .ziste©> se zatekala k nebu. Toda menim, daje} vrsta zapletov in čas je kratek, da bi se ( Premisli!« »Vse življenje sem sanjala, da boin n g« belem. Prva priložnost seje izmuzn»a’ nuja,« je skušala vztrajati in uveljaviti s /vapo sta v belem in s pajčolanom je zares va p Vendar midva, ti in jaz, sva to nama. Privabila bi celo vrsto radovedni m Samo bi sama lahko še kakšno ušpi« ^0“/1 belem: beli kostim si zares lahko onus nekaj pa. Upam, da zares nisi mislila na začel smejati. .. nSkih a”; js^ »Ne, ne! Tega sem zapravila po krSLjjls pri sedemnajstih!« se je še sama zaS ' domislici. . mes10 Zr tri »No vidiš! Naredila bova tiho in a© ^d. X bomo odpravili že dopoldne na matl pim tja in tako uredim. Se strinjaš, bre j.^ sp .ef nij, ‘ kakor se za ljudi v drugi tretjin* ^10' »Potem ne bo večerje, ampak sa .(i pomnila razočarano. t »Recimo, samo kosilo. In to tukaj. .t n1 / ustrezno. In število bova skrčila na $j|. *s Glej, ne potrebujeva nobenih daril ne snoodnaju.« ^tavU9'0 »Ah, vse drugače sem si pred obred,« je priznala in vzdihnila. s«2 m »Dobro, predlagaj kaj boljšega! L< ,„0/ tvoj predlog,« je pristavil in čakal na p0 /jjrL Andreja se je obrnila k njemu, se je in pritrdila: »Ostaniva pri tem. Verje tj v V življenju je že tako, da se bohotn* oklestijo. Ostane samo ogrodje.« ^viti' P »In to je treba znova obleci in la K h?« !S-niK 25. september 1997 Kižin naj od toga? MALE OGLASE Wadaljevanje ^8. številke, stran 6) fejetudi, da tisti avgust 1919 •i bil radosten za vse Slovence, ^posebno ne za tiste v Porabju ®'Radgonskem kotu, pozneje ^Plebiscitu pa tudi za koroške । ki niso mogli leta 1991 I ^paj z nami zaužiti radosti sa-I Stojne in neodvisne Slovenije, ^ndai je nesporno, da so do-I »leta 1919 odločilno prispeva-I ^ vplivali na to, da je današnje jekmurje danes sestavni del se-?“Valabogu, samostojne Slove-Velika škoda in zgodovinska ^je, da že takrat nismo do-samostojne in večje W. države vseh Slovencev. w mamo torei Prav’co (prej »lato naša skupna dolžnost!) dejstvo, da smo bili I »ut čez dvanajsto (poz-JD Priključeni k preostalemu ’Cnskemu narodu v takratno >> državo Kraljevino Srbov, I atov in Slovencev? kttp!iean sem in 0 tem govo’ L."^zgodovinska pričevanja, E" »at šlo predvsem za slo-I slV(). za Slovenijo, za Sloven- ce. Preberimo si samo ‘naznanitev rešitve’ (odlomki so citirani v uvodu) in krasno pesem ‘Kaj je Mura šepetela?’ (»Ne me Večni zato stvora, da bi val moj brate ločo,, ki jih je v svojih Novi-nah dne 17. avgusta 1919 objavil Jožef Klekl star., ‘eden najodličnejših prekmurskih borcev za osvo-bojenje ter narodni voditelj prekmurskih Slovencev’, kot ga je leta 1921 v svoji knjigi Prekmurje poimenoval univerzitetni profesor dr. Matija Slavič, izvedenec za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu leta 1919. Ni se nam treba spogledovati oz. sramovati, če so naši narodni buditelji in voditelji takrat vzklikali ‘živijo’ tudi Jugoslaviji in jugoslovanstvu. Takrat je pač to bilo dejstvo, za marsikoga že takrat neprijetno, 'z zdajšnje časovne točke gledano pa žalostno ali celo kruto dejstvo. Pa vendar očitno neizbežno potrebno, da smo se panonski Slovenci vsaj v večini lahko pridružili matičnemu narodu na desnem bregu Mure v skupni državi. Za vse Slovence dosti boljša oz. edina pravična opcija godilo se je ... ?°nt'ral meglenki k^ina 7i t b sePtember je neznani storilec na parkiranem avtomo-RtjIiJ anovanjskim blokom v Kardoševi ulici 4 v Murski Soboti ukradel sprednji dve luči za meglo in lastnika avtomobi-k ‘ “• oškodoval za 20 tisoč SIT. ’iegalcev fyki stebra ob 9. uri so policisti na Hodošu prijeli dva državljana »li' pa'no prestopila slovensko-madžarsko mejo. Uro kasneje lEJU Vehovci prijeli dva Romuna, ob 14.20 pa še štiri Romu-Sa p av tako ilegalno vstopili v našo državo. Kmalu po polnoči Pili etanjCih Pr'jeh dva državljana ZRJ. Poleg tega so zavrnili 17 Ir1 niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. f Jana kazniva dejanja lXu Maribor so odvzeli prostost 48-letnemu slovenskemu IE brez stalneSa bivališča. Ugotovili so, daje storil več vlo-» 'tudik dejanj na območju Slovenije. V postopek so se Iflornit ^»»listi drugih UNZ, ki so ugotovili, daje A. K. med dru-|na 27..v Prostore podjetja Biro Rija v Murski Soboti. Vlomil je v L' ^IjučavIJ-letos- V °hjekt je vlomil tako, da je zlomil vložek cilin-Fkal notra n'Ce 'n nat0 odšel v poslovne prostore podjetja. Tam je rne od^°St 'n našel kovinsko blagajno, ki jo je nasilno odprl. Iz KPškodo??8®1 240.000 tolarjev in več čekov strank, s čimer je po-VOusper. Za 1’8 milijona tolarjev. Osumljenec je še v priporu. Na-iA ^ejan'raZ'skad kaznivo dejanje vloma v stanovanjsko hišo v Lju- in Opravil 34-letni V. K. s Ptuja, kije 5. avgusta pripotoval v hišr> e'v stanovanje oškodovanca, ki je bil takrat na dopustu. t' ^redno ,V'Olri'l skozi okno. Ukradel je večjo količino deviz in zlati • S Okradenega blaga je za okrog 2,7 milijona tolarjev. LR St° tiS°Č Hr thVi|a,■ ''Lendavije pri ponedeljkovem pregledu izkupička za sto tisoč italijanskih lir, kije bil med 20. s ,C|1. r°m vnovčen v MTS Kompas v Dolgi vasi, verjetno polk °vec so poslali v ekspertizo, neznanca pa iščejo. 'nov . mejnih prehodih so 22. septembra zavrnili 15 tujih 1 Piso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Zedinjene Slovenije žal ni uspela. Zgodovinska škoda ali krivica, ki pa je mi danes najbrž ne bomo mogli popraviti. 17. avgusta 1919 je bil v Beltincih veliki »prvi slovenski ljudski tabor, kakršnega še slovensko Prekmurje ni videlo«. Ljudje so prisegali »za vero in Ijiibav do materinega jezika« in vzklikali: »Obečamo, obečamo!« Daje bilo v tistih dneh najbolj in predvsem pomembno slovenstvo, priča tudi potovanje številčne delegacije iz prekmurskih krajev (predvsem iz okolice Beltinec) v Beograd, posledica česar je bila, da je takratni notranji minister Svetozar Pribiče-vič že jeseni leta 1919 »brzojavno odredil, da ima celo Prekmurje enotno slovensko upravo, za katero skrbi pokrajinska vlada v Ljubljani«. (M. Slavič, Prekmurje, 1921) Govoriti o tem oz. namigovati na to, da je praznovanje 17. avgusta podpora ‘srbski stvari’ in ‘ju-gonostalgija’, je smrtna žalitev naših dedov oz. pradedov, ki so se vedno počutili in bili najprej in samo Slovenci. Njim in velikim posameznikom med njimi, narodnim buditeljem in voditeljem pripadata večna slava in velika zahvala, da so vztrajali pri slovenstvu in izbojevali velik boj ter napravili konec ‘prekjezeroletnemu robstvu’, katerega usodna prelomnica je bilo prav gotovo leto 1919. Sicer pa so še leta 1991 po prekmurski zemlji korakali srbski, hrvaški, jugoslovanski vojaki. Pa smo preživeli! Z izgubami, z globokimi ranami v našem zgodovinskem spominu, a vseeno smo preživeli. Zdaj jih ni več. Nikoli in nikdar več naj se ne vrnejo sem ne jugoslovanski' in ne ‘vogrski’oblastniki ali tirani! Nam v Prekmurju pa ostajata večna ter neizbrisna pravica in dolžnost, da se s ponosom in veseljem spominjamo zaslužnih ljudi in dni iz leta 1919, ko smo stopili na skupno pot s svojim matičnim slovenskim narodom, ki nas je po več kot sedmih desetletjih takšnih in drugačnih peripetij ter vmesnih okupacij pripeljala do samostojne države Slovenije. Imamo pa tudi pravico in dolžnost braniti doseženo. Zato tisti, ki si danes in tukaj upate dvomiti oz. govoriti proti slovenstvu, sedanjim mejam, sedanji Sloveniji, ali tisti, ki lansira-te pamflete, ki so voda na mlin tovrstnim 'prizadevanjem ’, ne kličite prekletstva nad naše sinove in vnuke! Tudi tisti, ki molčite in porečete: »Bejži od toga! Da se nam ne bo treba dobivati ‘vsaj pri HotizV. ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Panasonic i tNfO SNOP CENTfR, .S. MARIBOR = Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, O ________faks: (062) 225 713 O. V| MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV KREKOVA BANKA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN Da bo denar v službi študenta, odpri svoj tekoči račun pri Krekovi banki. Enakopravno boš vključen v naše bančno poslovanje, kar Ti zagotavlja vrsto ugodnosti. Stimulativne obresti bodo povečevale Tvoja privarčevana sredstva. Enostavno dvigovanje denarja na bankomatih Ti bo omogočala bančna kartica. Trenutno stanje sredstev na računu boš lahko prekoračil do višine odobrenega limita. Kratkoročni krediti s posebno ugodno obrestno mero Ti bodo pomagali pri uresničevanju ciljev. Activa kreditna kartica in čeki Ti bodo olajšali plačevanje računov doma, Activa Eurocard/Mastercard pa v tujini. ZA TVOJO SAMOSTOJNOST Obišči nas v eni izmed naših poslovnih enot ali poslovalnic in z veseljem Ti bomo prijazno razložili vse, kar Te zanima. Ce boš s seboj prinesel osebni dokument in potrdilo o šolanju, Ti bomo tekoči račun odprli takoj. v j(t/^bi KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR STANISLAV SRAKA, dipl, org., Beltinci * TELEFONE, * TELEFAKSE, * KLIMATSKE NAPRAVE, * MOBILNE TELEFONE (GSM)J IZREDNA PRILOŽNOST, 100.000 SIT ZA IDEJO! Sodeluj v našem posebnem natečaju za dijake in študente. Napiši eno ali več svojih kratkih misli na temo ŠTUDENTSKA - DIJAŠKA ŽIVLJENJSKA PRAVILA in nam jih do 15. oktobra pošlji na naslov. KREKOVA BANKA d.d., Slomškov trg 18, 2000 Maribor, s pripisom: Natečaj za desetko. Napiši tudi svoj naslov, starost in šolo, ki jo obiskuješ. Izbrali bomo 10 najboljših domislic, jih nagradili in natisnili na majice. Najbolj domiselni avtor bo na študentski tekoči račun, odprt pri Krekovi banki, prejel 100.000 tolaijev, ostalih devet zmagovalcev natečaja pa po 10.000 tolarjev. Vse sodelujoče bomo obdarili z atraktivno majico z življenjskimi pravih. Bodi med njimi! Rezultate natečaja in nagrajena življenjska pravila bomo v sredo, 22. oktobra, izobesili na vidnem mestu v vseh naših enotah. P.S. Kmalu boi lahko s Krekovo banko posloval tu preko Interneta! r CZ> LADA CENTER JAGODIČ ' 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor J, telefon: (062) 640 540 KUPUJEMO RABUENE LADE SAMARE IN NIVE , j° ie hrabril in še sam bil prepričan o 'Intu 1 Se.Je sPrevrgel in preusmeril goste v jV ^ereoa P^Jazni sobici se je hitro iztekel popol-M1'Hi gOs.a So se pripravljali zelo dolgo. Omizje z !? s šopkom rožnatih vrtnic na mizi se o je, da so jedi, ki so prihajale na (k 5° se J? ®dina tema, ki je omembe vredna. Vsaj t a‘ Sama- W tokrat iziemorna doma ..»a jiv ako nai se vede pri mizi, ni preblisnila J sp"ka Se ■ mjset ki bi spravila vsaj Alenko v °dvij drza'a svoje babice in Silve in pogo- 3 °kr°g samih praznih reči, čisto da h^a ?n Borisova sodelavka se je na vso PisaJ °k°relo družbo razgibala. Obrabljene Piri ta|(o z!| »b®’ ki je bila po starosti, poklicih s !t|0 ^t ine 0 raznolika, niso vžgale. Počasi si je Priča°P°gUm'jalo- ženske prej kot moške, \ ^5 nek’ • Seje čutila P°vrh vsega še poklica-aj uP°rabnega in oprijemljivega, izble-K%i V'6 Prav: da se danes tu veselimo, je kri- Vki da i °PUst- Naš mladi par si je tam nabral °bra? U grela vse življenje. Na zdravje!« Vbr^bovesiL Zardek Nemo seje ozrl k Andreji. V*1/ .»lao a po»d- Vse je bilo v hipu kristalno Bcjedokre’ °hema, se pravi Borisu. Njegova VPop tu n ° Opravila svoje delo, verjetno zares ?iri pjena L^nelo dostojno. In njena zdravica VhPa hk’* zdavnaJ Prej je to opravil njegov VV°stne ša? kosilu se je družba le razživela. KSn azPo]e-'n d^ipi so razbili prejšnjo togo °Zenie je razvedrilo obraze in to kra-I n Sprevrldo v prijetno, kot bi se bile K Pregrade in bi se izoblikovala družba. ki je trenutno na istem imenovalcu. Za potrditev in vsaj približno poenotenje je še najbolj prikladna kakšna pesem. In priča seje zares odločil in brez napovedi intoni-ral: »V Šmihelu jaz kajžčo imam.« Besedilo je ustrezalo in iz njegovih ustje pesem celo dobro zvenela, le žal mu ni uspelo pridobiti somišljenikov in sposobnežev, ki bi mu primerno pritegnili.~Spremljajoči in mrmrajoči glasovi so melodijo samo skazili.. Tako je nova zdravica utopila pesmico in usmerila goste v običajen tir: k jedi in pijači. Zunaj se je že zdavnaj stemnilo. Borisov oče je odstrl zaveso in se ozrl proti luči, kjer seje prikazala prava zimska idila. Snežinke so v zajetnih kosmih poplesavale po zraku in cesto in drevje je prekrila sveža bela odeja. Roka je samohotno spustila zaveso in na Ferijevem že uvelem in gubastem obrazu, ki mu je dahnilo malo več svežine le popito vino, se je zarisala skrb. Šepnil je Silvi: »Jezus, kako boš vozila! Sneži, da se še brisalci ne bodo zganili.« Žena ga je skušala obzirno utišati: »Molči, saj smo domači in ne moremo prvi oditi.« Borisu so nehote udarile besede na ušesa in jih je skušal pomiriti: »Saj smo se domenili, da boste pri nas prespali.« Silva mu je odvrnila za očetovim hrbtom: »Poznaš ju. Celo hišo in vse živali bi morali pripeljati s seboj. Potem bi nemara ostala. Nikomur ne zaupata, še meni ne.« In ker so ravno domači začeli drezati, se je vedro razpoloženje zrahljalo. Utečeno kosilo seje izteklo. Na mizi je ostala le še sladica, ki moškim brez sladkosnednih želja ni teknila. Ob sedmih so se razkropili še zadnji gostje. Neka čudna praznina je ostala za njimi in za vsem. Čustvenih izbruhov, ki jih poroka izzove nekje doma, posebno ob odhodu ženina ali neveste, sploh ni bilo. Še mama Eva, ki so ji solze vedno nagajale, je tokrat zrla v Borisa z ja snimi, sicer utrujenimi očmi. Te nekoč bistre oči so se skrile med povešene veke in drobne gubice in so izražale nad vsem prej razočaranje kot žalost. Samo Silvi je žarel pogled, ko je segla v roko svoji novi svakinji in objela Borisa in hudomušno je stresla iz sebe: »V Prekmurje bi jih pripeljal, te goste, da bi videli, kakšno je pravo gostflvanje.« Boris je odvrnil, nič manj izzivalno: »Upam, da se bomo kmalu prepričali, na živem primeru, mislim.« »Tega še ne prisežem. Bomo videli,« je pomežiknila, pokazala na starše in odprla vrata. »Gremo?« je vprašal oče z zapletajočim se jezikom. »Prosim, taksi čaka. Oče, prekucni se na zadnji sedež in smrči do doma!« je priganjala, tresnila vrata za seboj, pomahnila in divje speljala. Za poročno noč se spodobi, da ženin odpelje nevesto domov. In tako so se, ko so ostali štirje sami, približali hiši. Pričakala sojih nezastrta temna okna in zaklenjena vrata. Tako gotovo ne prihajajo neveste v svoj novi dom. Andreja je malo vedela o kmečkih običajih, toda tudi v mestu nekdo sprejme mladi par. Mladi par?! Po dobri, stari šegi bi bil Boris moral odnesti Andrejo čez prag. In teh bornih šestdeset kilogramov bi bil z lahkoto dvignil in položil na posteljo. Toda tega si nista privoščila, kajti za njima sta stala otroka; dva, s kritičnimi in z ljubosumnimi očmi. To dejanje bi samo še podžgalo ali vsaj izzvalo zasmehovanje, prej prikrito kot odkrito. Res jih ni pričakala razsvetljena hiša, tudi roke za dobrodošlico jim nihče ni ponudil. Vendar jih je presenetila toplota, ki je vabljivo dihala iz vseh prostorov. Ko so v predsobi odložili plašče in vsi sedli v kuhinji za mizo, jih je Alenka presenetila. Iz hladilnika je prinesla veliko čokoladno torto z belim napisom: »Dobrodošli.« Očetu je zastal dih. Nekaj vročega ga je spodbodlo, da je vstal, naredil dva tri korake in deklico poljubil na obe lici. Tudi Andreja gaje takoj posnemala. Tako sta si gledali naravnost iz oči v oči; Alenka celo višja od svoje »matere«, ki je izkoristila to dejanje in privolila: »Jaz bom zate Andreja.« »Andreja? Tako ne more biti, mama Andreja ali teta Andreja, nekaj takega,« je izjavila Alenka. Samo pa, neučakan kot je bil, še pomislil ni, da bi se z Borisom pogajal. Oči so mu poželjivo bliskale na mizo in že se je v mislih sladkal s torto. Na Andrejinem kremno rumenem kostimu se je na ovratniku od rožnate vrtnice vtisnil droben madež. Odstranila je cvet in medtem je Alenka namestila tudi poročni šopek na mizo. Tu se je odvijal drugi del svečanosti, čisto intimne, samo njihove. Borisu nikoli niso ležali razni govori, toda ob tej priložnosti se mu je zdelo, da mora spregovoriti nekaj tehtnih besed, ki naj bi vpeljale v skladno sožitje. Povedal je naravno, brez zvišanega tona, brez patetične obarvanosti: »Od danes dalje smo družina. Midva bova skušala biti nadvse pravična od obeh. Prosim, tudi vidva uberita pot poštenja in iskrenosti. Karkoli se zgodi, in živim ljudem se pripetijo tudi neljube reči, nama jih naupajte in skupaj jih bomo reševali. Prepričan sem, daje Andreja bolj vešča od mene, trudil pa se bom tudi jaz.« »Lepo si povedal, Boris. Računajmo na slogo. Samo še sekundo!« je obrnila besede na šalo, ko je opazila, da fant že z nožičem reže komaj vidne zareze v torto. »Smem jaz? Samo, tvoj bo najdebelejši kos. Je tak dovolj?« je pokazala z nožem dobro osminko. Oči so se mu zableščale, ustnice zacmokale, z desnico si je pogladil prsi in bruhnil v smeh: »Preveč, naj ostane za jutri! » »Joj, joj,« je dahnila Andreja, »če so naši gostje tako izgladovani prišli od svatovske mize kakor ti, Samo, potem nam gostija res ni bila v čast.« (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 25. september 199? Družba SLOVENIJALES Gradbeni material in stavbno pohištvo, d. o. o., Ljubljana, Dunajska c. 22 objavlja za prodajno mesto v Murski Soboti prosti delovni mesti 1. prodajalca Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: - srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje -prodajalec - zaželene delovne izkušnje pri prodaji in skladiščenju lesnega in gradbenega materiala - izpit iz varstva pri delu - izpit za voznika viličarja - poznavanje dela z računalnikom 2. mizarja Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: - srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje -mizar - zaželene delovne izkušnje - izpit iz varstva pri delu Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, po tem času je mogoča sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in življenjepisom v 8 dneh od objave na naslov: Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Ljubljana, Dunajska c. 22, Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Informacije po tel.: 061 312 740. ............... LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA tel.: 069/61755 PO USODNIH CENAH VAM NUDIMO - BETON 2 PREVOZOM IN ČRPANJEM - BETONSKE IZDELKE □B TAKOJŠNJEM PLAČILU NAD 100.000 BIT VAM PRIZNAMO POPUST. DE FACTO VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS Imin 156 sitNON-STOP ŽIVAHNE ZGOD 00-232.809 ZGODBE OO.232.8O9OZ i $ S (rt g POGOVOR V DVOJE Zj 00.232.80904 motorna vozila PEUGEOT 405 GR lux, letnik 1993, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 42 176 ali 42 110. ml5225 PEUGEOT 505, letnik 1983, moder, registriran do avgusta 1998, prodam. Tel.: 27 792. m 15237 SKUTER PIAGIO ZIP 50, letnik 1995, september, prodam. Tel.: 7'0 647. ml5262 LADO SAMARO 1300, letnik 1994, karambolirano, z rezervnimi deli, prodam za 3.500 DEM. Tel.: 48 842. m!5265 FORD ESCORT 1.4 ICL, karavan, letnik 1990, prevoženih 100.000 km, registriran do marca 1998, prodam. Tel.: 53 017 ali 57 082. m 15275 ZASTAVO 101, letnik 1989, registrirano do aprila 1988, ugodno prodam. Gradišče 14d. m 15284 ZASTAVO 128, letnik 1986, registri- TRGOVINA BEAR ŠTEFANA KOVAČA 28 M. SOBOTA, tel.: 28 290 DNO - ZELO UGODNO - ŽELU TRGOVINA RUGELJ - BARBIE, ČERNELAVCI tel.: 32 920 ml5103 SAMARA od 11.290 DEM NIVA od 15.910 DEM KARAVAN od 12.330 DEM DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO IN DOBRO KAPLJICO V PETEK 26., SOBOTO 27. IN NEDELJO 28. SEPTEMBRA GOSTILNA ŠPIRIČ iz ČERNELAVEC SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.: (069) 24 389, mobitel: 0609 618 704 POSREDUJEMO PRI NAJEMU, ODDAJI, PRODAJI IN NAKUPU VSEH VRST NEPREMIČNIN. NA VOLJO SO VAM KOMPLETNE STORITVE! ODKUPUJEMO DELNICE PO Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 dol6.00 NAJVISJIH (069) 33 013 rano do januarja, krem barve, dobro ohranjeno, in ZASTAVO 128, kara-moblirano, v celoti ali po delih prodam. Zlatka Fartek, Šulinci 81, tel.: 56 321.ml5302 GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! Plačilo takoj. Krediti do 5 let za kmete, upokojence, zaposlene pri s. p., d. o ,o., Avto-Rak, tel.: 062 779 581, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. ml5319 FORD FIESTA 16V, letnik 1996, 14.000 km, prva lastnica, ugodno prodam. Tel.: 61 623. ml5326 RENAULT 5 Campus, rdeč, karam-boliran z leve strani, prodam. Tel.: 45 502, Jože Kuzmič, Šalamenci 54. ml5341 GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v Krogu prodam. Tel.: 27 808. ml5337 HIŠO, do 3. faze, 190 m2 stanovanjske površine, v celoti podkleteno s starejšim gospodarskim poslopjem in od 60 do 90 arov zemlje na relaciji M. Sobota-Radenci ob magistralni cesti prodam. Tel.: 26 082. ml5338 VINOGRAD Z VINSKO KLETJO in vso pripadajočo opremo, s sadovnjakom in gozdom, skupno 15 arov, na mirnem, sončnem kraju v Lendavskih Goricah, lahko tudi z letošnjim pridelkom, prodam. Tel.: 75 662, od 18. do 20. ure. ml5345 STANOVANJSKO HIŠO s trisobnim stanovanjem in garažo na parceli 5,92 ara z dodatno parcelo s površino 6,11 ara v centru Murske Sobote, Štefana Kuzmiča 10, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 75 860 ali 37 202, po 8. uri. ml5351 HIŠO z vinogradom v Lendavskih Goricah prodam. Tel.: 76 924, zvečer, m 15353 živali kmetijska mehanizacija BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo, cena za kg 250 SIT, prodam. Melita Srša, Veščica 36 pri Ljutomeru, tel.: 89 046. ml5343 DVE BREJI SVINJI in 250 kg težkega prašiča prodam. Tel.: 53 403. m 15304 DVE KRAVI, 7 in 9 let, breji 6 in 3 mesece, prodam. Trnje 139. m!5335 DVE VISOKO BREJI KRAVI prodam. Puconci 90, tel.: 45 382. ml5274 KOZE prodam. Tel.: 45 522. ml5329 KOZO, staro eno leto, in traktorsko koso Dubrava prodam. Tel.: 53 160, Motovilci 5. ml5332 KRAVE PO IZBIRI, breje, prodam. Jože Horvat, Glavna 70, Dokležovje, tel.: 43 413. m 15233 NESNICE, rjave in črne, lahko dobite: Babincl 49, vsak dan. Količina omejena, m 15323 PUJSKE prodam. Tišina 41, tel.: 46 374. ml5315 PURANE, SAMCE, težke 12 kg, bomo prodajali 8. 10. 1997 na sejmišču na Ptuju. Cena 4.000 SIT/kos. Naročila sprejemamo po tel.: 067 88 058 ali 067 88 114. ml5312 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik , Hum 32 p. Ormož, tel.: 062 701 593. ml5182 SILOREZNICO za koruzinje na motorni pogon, železno, tip Alfalaval, ugodno prodam. Petanjci 7. ml5226 TROSILNIK za hlevski gnoj kupim. Lahko je pokvarjen. Tel.: 45 608. ml5242 TRAKTOR do 75 KM na prednji pogon kupim. Tel.: 51 591. ml5256 SILAŽNI KOMBAJN SIP 80 prodam. Tel.: 57 242. m 15257 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE EKO prodam. Tel.. 42 888. m 15267 TRAKTOR IMT (Ferguson) 533 ali 539 kupim. Tel.: 24 030, zjutraj ali zvečer, m 15278 SAMOHODNI SILAŽNI KOMBAJN KLAS, 4-vrstni, prodam. Lipa 3, tel.: 41 714. ml5279 SEJALNICO OLT, 18-redno, ugodno prodam. Franc Ulen, Vanča vas 26. ml5317 TRAKTOR STEYER, 80-70, 80-80, 81-10 (90 KM) in kombanje Klas Mercator 75, Dominator 96 H, prodam. Tel.. 0609 621 296. m 15330 posesti razno TRGOVSKI LOKAL, 20 m2, v centru M. Sobote vzamem v najem. Tel.: 062 671 349. ml5223 ENOSOBNO UREJENO STANOVANJE zamenjamo z doplačilom za enoinpol- ali dvosobno stanovanje. SPIN nepremičnine, tel.. 0609 618 704.m 15280 PARCELO, velikol 3,7 ara, s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem, komunalno urejeno, primerno tudi za nadomestno gradnjo, v Beltincih ugodno prodam. Tel.: 31 419. mbš DVO- ALI TRISOBNO STANOVANJE kupim. Tel.: 26 639, popoldan. m 15294 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 22 277, popoldne. mjz 1,5 HA MEŠANEGA GOZDA v Ropoči prodam. Tel.: 40 041. m!5314 - otroške trenirke, bombažne, 1 že od 1.300 SIT • otroški spodnji deli trenirk, že od 750 SIT -kavbojkeod 1.575 SIT - otroški poslikani puloverji že za 850 SIT • otroški copati od 1.200 SIT - Pampers pleničke, dv. p... 2.990 SIT^ INTERESENTA, ki želi oplemenititi svoj denar pod ugodnimi obrestmi, iščem. Tel.: 27 174. m 14832 GROZDJE, mešano, cepljeno, okrog 500 kg, prodam. Tel.: 76 989. ml5076 ODKUPUJEMO HLODOVINO, bukev, bor in jelšo. Tel.: 063 754 343.ml5111 KLETKE ZA KOKOŠI IN ZAJCE iz pocinkane žice ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. m 15211 KROMPIR za ozimnico prodam. Beltinci, Panonska 101.m 15224 GROZDJE z brajd, šmarnico, prodam. Bogojina 63, tel.: 47 262. ml5228 GROZDJE, šmarnico, prodam. Renkovci 8. m 15229 SNEŽNO FREZO, širine 2,20 m, kosilnico BCS in nakladalko, 22 m3, prodam. Tel.: 65 105. m 15232 Tel.: 63 024, zvečer. ml5236 Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 3/628. ml5239 ŠMARNICO prodam. Igor Benkovič, Bogojina 62, tel.: 47 022. ml5240 SODE, stiskalnico, mlin za grozdje, 1.0001 rezervoar za mošt in vinograd v Čentibi prodam. Tel.: 74 943. ml5241 GROZDJE, žlahtne sorte, prodajamo. Po dogovoru dostava na dom. M. Sobota, Šercerjevo nas. 17, tel.: 23 014. ml5243 SODE, hrastove, 3 kose, 220 1, lepo ohranjene, prodam. Tel.: 45 061. m!5246 MIZARSKI DVOVALJČNI BRUSIU NI STROJ, širine 110 cm, prodam. Tel.: 79 199. ml5247 CEPLJENO GROZDJE na Sepovem bregu prodam. Gizela Horvat, M. Toplice, Brezje 18, tel.: 48 532. ml5248 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN PALČKOV, vodometov in okrasnih kipov, do 30 %. Tel.: 062 731 259. ml5255 GROZDJE, jurko in šmarnico, na brajdah prodam. Krajna 11, tel.: 46 560. ml5258 GROZDJE, šmarnico, z brajd prodam. Tel.: 47 204. ml5259 GROZDJE, cepljeno, mešanih sort, z 280 trsov, prodam. Lipič, M. Toplice, tel.: 48 232, po 16. uri. m!5261 GROZDJE, večje količine, cepljeno, rizling, šipon, prodam. Tel.: 75 370, Čentiba 19. ml5263 GROZDJE, rizling, šipon, prodam. Moravske Toplice, Na bregu 38. ml5268 SUHA BUKOVA DRVA ugodno prodam. Pripeljem tudi na dom. Tel: 063 772 517. ml5270 KORUZO, večje količine na storžih ali luščeno, prodam. Kupšinci 52, tel.. 27 386. ml5271 SYNTETIZATOR Bontempi, 5 oktav, dinamične tipke, s stojalom, prodam. Tel.; 22 783.ml5276 KROMPIR za ozimnico, pakiran v vrečah, prodam. Lipovci 5, telefon 42 482. 0115281 400 LITROV LENDAVSKEGA VINA, mešano, rizliog, šipoo, prodam. Tel.: 75 447, zvečer. ml5282 DOMAČI BRINJEVEC ugodoo prodam. Tel.: 57 722, 0115283 GROZDJE, šmarnico'io jurko, okrog 1.000 kg, ugodno prodam. Križevci v Prekmurju, tel.: 21 983. ml5285 ŠMARNICO in grozdje z brajd prodam. Gizela Horvat, Krnci 26. ml5286 VINO, laški rizling, že od 5 1 naprej, prodajamo. Bakovska, pri šoli III, tel.; 24 441. ml5289 ZAMRZOVALNIK za 10.000 SIT in vinski sod, 200 1, za 10.000 SIT prodam. Tel.: 24063. ml 5290 . STREŠNO KRITINO, salonitne plošče, nerabljene, 5,5-rebrne, okrog 80 kosov, in okrog 30 slemenjakov ter dvoosno prikolico - voz z gumijastimi kolesi - prodam. Tel.: 46 152. ml5291 VINO IN GROZDJE šmarnico prodam. Bogojina 107, tel.: 47 058. ml5292 500 KG SORTNEGA GROZDJA in zamrzovalno omaro, 1201, prodam. Tel.: 24 195. ml5293 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1985 /86 CPŠ M. Sobota, Igor Karničnik, Zelena 40, M. Sobota. ml5295 TRDA DRVA, razsekana za centralno peč, prodam. Tel.: 22 387. ml5296 SODE za belo vino, dobro ohranjene, prodam. Tel.: 49 134. ml5297 GROZDJE, beli burgundec, prodam. Tel.: 26 409. ml53OO GROZDJE, šmarnico, prodam. Bogojina 92, tel.: 47 220, zvečer. ml5301 KUHINJSKE ELEMENTE, 2,80 m, prodam. Tel.. 26 593. ml53O5 POHIŠTVO ZA KUHINJO, Marles, rabljeno spalnico in rabljeno sedežno garnituro prodam. Tel.: 46 454. ml53O6 Preklicujem veljavnost HK št. 24161-2, HKS Panonka, Marija Pečič, Dokležovje, Severna 60. m 15307 GROZDJE, šmarnico, večje količine prodam. Tel.: 47 132. m 15308 ODKUPUJEMO DELNICE GORENJA, Kerne Puconci in investicijskih Skladov po najvišjih cenah, tel.: 062 631 164, od 9. do 16. ure. ml5311 PEČ Calorex, novo, na trda goriva, ugodno prodam. Tel.: 87 366, 23 965. ml5316 REFRAKTOMETRI - vinomeri samo 19.980 SIT. Vinotoč Sever, M. Toplice, tel.: 22 812, 48 850. ml5318 Preklicujem veljavnost hranilne . knjižice 24846-8, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Zoltan Belec, Adrijanci 1, Petrovci, m 15321 GROZDJE, šmarnico na žici, prodam. Ivanovci, tel.: 54 090. m 15322 Preklicujem veljavnost Naloga za vpis št. HK 9157-9 HKS Panonka, Jožef Kerčmar, Petrovci 79. m 15324 LADIJSKI POD, 710 SIT z dostavo. Talni 1.190 SIT, smrekov, suh, prve kvalitete. Tel.: 063 451 082 Andrej. ml5327 330 TRSOV CEPLJENEGA GROZDJA na brajdah prodam. Tel.: 41 361. ml5328 Preklicujem veljavnost 2. letnika Tekstilne šole v M. Soboti, 1985/86, Suzana Golob, M. Gubca 21, M. Sobota, ml5331 GROZDJE souvignone, chardonay, rizling, šipon, večje količine, lahko tudi mošt prodam. Tel.: 75 560, zvečer. ml5333 GROZDJE, šmarnico z brajd, ličkal-nik za koruzo, malo rabljen, in bočno traktorsko koso za Ursus prodam. Tel.: 47 4il.ml5334 GROZDJE, cepljeno, laški rizling, šipon, prodam. Tel.: 45 353. m 15336 VINO, GROZDJE ali MOŠT (rizling, šipon) prodam. Tel.: 77 243, zvečer, m 15339 GROZDJE, šmarnico in cepljeno, prodam. Tel.: 72 638 ali 72 339. ml5340 VINO, renski rizling, večjo količino prodam. Tel.: 46 312. ml5342 GROZDJE, beli burgundec, šipon, laški rizling in jabolka za ozimnico prodam. Tel.: 65 614, zvečer, m 15346 GROZDJE, mešano, z brajd, in »ku-perbuš«, prodam. Tel,. 24 172, zvečer. ml5347 SEDEŽNO GARNITURO, spalnico, garderobno omaro, kuhinjo, kamero Panasonic super VHS 625 AG 455 zelo ugodno prodam. Telefon 31 697, zvečer, m 15348 KROMPIR ZA OZIMNICO, jedilni, beli in rdeči ter semenski, pakiran v vrečah, prodam. Žerdin, Lipa 44, tel.: 42 171. ml5349 GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: KVALITETNO BRESKOVO ŽGANJE in slivovko ugodno prodam. Tel.: 61 029.m 15234 PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 450 kg, prodam. Tel.: 75 138. ml5235 GROZDJE, belo in rdečo, prodam. ■ Zapiranje lerjeler (možnost premostllvonega p«jo|ll«l - Odkop terjatev In odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnost/ piM ■ Posredovanje posojil pravnim osebam bit - Posredovanje posolil posojlloPijaltir ■ Posojila ob zastavi vrednostnih ■ Finančno svetovanje - Računovodstvo u d. o. o. lo l. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377^ 56 463. ml5352 LITOŽELEZNO KAMINSKO prt Lokaterm, staro 4 leta, prodam 5«* ceneje. Tel.: 23 166. mI5354 SLIVOVO ŽGANJE, kvalitej' večje količine, prodam. Tel.: zvečer, m 15354 delo REDNO ZAPOSLITEV DOBI 0 LE, ki jo veseli delo v bistmj“' hrano in stanovanje poskrbe Tel.: 063 893 131. m!5201 VEČ DEKLET ZA STREŽBI v Zgornji Savinjski d zaposlimo. Za stanovanje P J bljeno. Plačilo po dogovoru. M: 5 857 395, zvečer, ali 063 831 11^ 15. do 16. ure. m 15227 ZIDARJA IN KLJUČA VM% pogodbeno zaposlijo. Tel- “ 145. ml5238 ŠOFERJA E-kategorije za ni promet zaposlijo. Odranci ska 8. m!5310 POMIVALCA ZA POSO^iJ moč v kuhinji z avstrijsko “ vizo za delo v Avstriji iš^'(Silil macije v restavraciji Kadkersburg. tel.: 0043 m 15344 srečanja .^sv” gostilna fontana Toplicah prireja vsako to soboto v mesecu za« J*5 za vse samske, ločene in re nad 30 let, po 20. F cija 1.000 SIT, tel.: storitve . |fl ob izolf Po ugodnih cenah plačilnih možnostih "jj, op” cijske in plastične ”S|eSy”^ mo vsa notranja sllkffsade- 'nnjil' la, obnavljamo stare 0BraHc J "S"'"/ ROLETE, aluminij*® g, žaluzije, lamelo6 z roM/ komarnike, platnen lujemo, montiramo Tel.:21 656.ml506 NEMŠČINO UšPEŠ^elj j) RAM in prevajam’ m15288 -n ANTENE zmontaZ^S^ 30.900, zemeljske.a]A.’M gradnja POP stem, DOLBY S ( W153 Trnje 61, tel.: 70 021’ zahvala V 78. letu nas je za P us mama in stara m Ana Magdič iz Kamovec oriiaMie^ ‘Z8Ubi Se zahva,jujemo vsem sorodni ob strani df znancem’.ste nam v najtežjih ’ darovali cvetje in sveče ter jo pospremi1 zadnji poti. tK pevkam/11/3!? 8' ŽUPniku Francu RežonJ' za P kam za odpete žalostinken ter Micki, TeruškJ 'h Sil 1(1 Žalujoči: hčerki Magda in Ana z za vso pomoč. Hvala tudi pogrebništvu Ban >• DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802, 9000 MURSKA SOB KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPAU BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PRtV^-PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRtS ^U"N september 1997 29 ZAHVALA Vsem, ki ste našo drago sestro, teto in svakinjo Anico Cor Pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in namesto vonca darovali denar za župnijski zavod, iskrena hvala. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 24. september, ko smo te pred desetimi leti za vedno izgubili, draga mama, stara mama in sestra Karolina Kozic iz Markišavec Va'avsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njen spomin. Tvoji najdražji ZAHVALA Tiho in brez slovesa je za vedno zaspal dragi brat Aleksander Beznec iz Mačkovec Se zahvaljujem vsem, ki ste zanj skrbeli in mu lajšali | Clne na internem oddelku soboške bolnišnice in v domu ostarelih, ga pospremili k zadnjemu počitku ter mu darovali cvetje in sveče. dobrim sosedom Tubolovim za nesebično pomoč, fp °vnikoma g. Beznecu in g. Balažiču za pogrebni obred, I Cen>> pogrebništvu Banfi in vsem, ki ga niste pozabili. Žalujoča sestra Irma ! ZAHVALA V 64. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče in brat Jožef Fras iz Bakovec SotM •. Iskreno se zahvaljujemo vsem s°sedom, prijateljem in znancem, ki sc> namte Cv stali ob strani in nas tolažili ter ga pospremilna , s*žau Poti- Hvala vsem, ki ste nam izrekli us no ah pisno Sikata ’ dar°vali vence, cvetje, sveče in za svete mas. N?nW«ja Mlinopek iz Murske Sobote, sindikatu Tovarne Mura, delavcem 326. brigade, sindikatu Upravn . uta e^u?ka Sobota, delavcem oddelka za gospodarstvo m S12 cinika za izraženo sožalje in darovane prispevke v^^ °bred n6 namene. Zahvaljujemo se tudi g. zupmku P g ’ Pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Bakovci * Pogrebništvu Komunale M. Sobota. hčerki Zorica in Mira z družinama in drugo sorodstvo Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama in stara mama Marija Veren iz Poznanovec Xu.eci ‘Zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim izJ,’. Sor°dnikom, prijateljem in znancem, ki ste nan 1 sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo Pospremili na njeni zadnji poti. _ g- duhovniku Jošarju, pevcem za odpete zalostink tud; ‘n pogrebništvu Banfi. osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeravno že pet let v grobu spiš. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 25. september, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Karel Lang iz Nuskove Hvala vsem, ki se ga spominjate ali obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi,njegovi ZAHVALA V 84. letuje zatisnila svoje trudne oči draga mama, stara mama in prababica Gizela Kuhar roj. Rumič iz Puconec Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence in sveče ter prispevali v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku Balažiču za izrečene besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsi njeni Skromno, tiho si živel, kje si, ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja nežna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 70. letu starosti je huda bolezen pretrgala nit življenja našemu dragemu možu, očetu, tastu, dedku in pradedku Štefanu Režonji iz Renkovec 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče ali prispevali denar za svete maše. Prisrčna hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, obema govornikoma, pevcem in gospodu za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala le je bolečina, zakaj ta pot bila ti je edina? ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in zet Štefan Vukan iz Tropovec Mejna ulica 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane svete maše, cvetje, sveče in izrečena sožalja. Prisrčna hvala g. kaplanu in g. župniku Ratniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Bernardi Šlihthuber ter pogrebništvu Banfi. Posebna hvala kolektivom Dekorja Steklarstva M.Sobota, Tobačne 3 Dva in Operativno komunikacijskega centra uprave za notranje zadeve M. Sobota. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Tvoji najdražji Srce se bo umirilo, izginil čas bo sladkih sanj, nič ne bo se ohranilo, ostajajo le solze v spomin nanj. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 26. september 1985, ko smo se zadnjič poslovili od našega dragega Marjana Jakiša iz Šalovec Tiho in nemo se sprašujemo ob tvojem grobu, zakaj ti je bilo usojeno tako zgodaj umreti. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki se z dobro mislijo v srcu spomnite nanj in ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče - iskrena hvala. Za vedno tvoji najdražji Čeprav te ni, si z nami ti. V SPOMIN Boleč je spomin na 24. september, ko si nas na dan trgatve pred tremi leti za vedno zapustil, naš dragi Štefan Lovenjak z Vaneče Hvala vsem, ki se ga spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ali prižigate sveče. Tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Anike Marič iz Bratonec se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, in sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, ji prinesli cvetje, sveče, darovali za svete maše in se poslovili od nje. Hvala tudi vaškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. duhovniku za pogrebni obred ter govornikom za poslovilne besede. Vsi njeni najdražji Slana jesenska cvetje je vzela, boleče spoznanje v srcu pustila. Kot moro še čutimo - je vse izgubljeno. Zremo v daljavo, v srcu zapustimo večno puščavo. Nisem umrl, živim med vami, dokler spomin me v srcih ohrani. V SPOMIN 26. septembra mineva petnajst let žalosti in praznine od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Vereš iz Murske Sobote Takrat, ko si lepega jesenskega dne vesel odšel na delo, niti slutil nisi, da je to zadnji korak in pozdrav od doma, ki si ga tako ljubil. Tiho, žalostno in še vedno boleče je ob tvojem grobu. Zapustil si nas za vedno, nikoli več se ne vrneš, zelo te pogrešamo, vendar vedi, da spomin nate kot svetla zvezda v temni noči še vedno živi med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi, ki te imamo neizmerno radi JU vestniK, za. septem^1 MOTOR FUTURA SYSTEM Stročja vas 11 pri Ljutomeru tel.: 84 280, 84 347 NUBIRA WAGON LANOS 5 VRAT LANOS že od NEXIA že od NUBIRA že od TICO že od 17.490 DEU 16.990 DEM 24.990 DEU 10.990 DEM lECEMCIfA Alf Pl IAI M TIČA ali NEXIE vam podarijo bon za gorivi v vrednosti uEdEndiln nilUlun! 30.000,00 tolarjev, kovinsko barvo po izbiri ter brezplačen prevoz. IZKORISITTE UGODNA POSOJILA »DAEW00 - futurasystem« Obenem vam pa FOTO STUDIO TIVADAR podari fotoaparat in brezplačno razvijanje slik s potovanja z novim DAEWOO-jem. PGKLIČiTE 090 4215 PREROKOVADJE z vedeževalko. MALE 061*!!. VEDEŽEVANJE - TAROT VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA SLOVENIJALES PAR., s. p. , 156 SIT/min. ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHK NAROČITE PO TELEFON št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. OTVORITEV NOVE TRGOVINE SLOVENIJALES - VSE ZA DOM 1. 10. 1997 V MURSKI SOBOTI, MARKISAVSKA 9 (bivša LGM Lesnina) 1min 156 sit NON - STOP SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. PE MURSKA SOBOTA Lendavska 20 UGODNE OBRESTNE MERE ZA KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE TOLARSKE DEPOZITE IN DEPOZITE Z VALUTNO KLAVZULO ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSt DOLGOROČNI TOLARSKI IN DEVIZNI DEPOZITI Z MESEČNIM IZPLAČILOM OBRESTI. PRAVA BANKA ZA s'sanu. KAJ PONUJAMO? ZA VAS IZDELUJEMO I Mr AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, tel.: 064/242277 SALON NISSAN Lipnik, Velenje.tel.: 063/893549 NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/778 507 LAVRENČIČ, Ajdovščina, telefon: 065/641 144 AVTO KUK, Slovenske konjiče, tel.: 063/753 984 AVTO CEUE, Celje, telefon: 063 / 490 36 31 AVTOUSLUGA, Lj.-Škofljica, tel.: 061 / 667 846 KOS, Polzela, telefon: 063 / 702 230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069 / 32 209 MG, Muta, telefon: 0602 / 61 760 FABJAN. Branik, telefon: 065 / 57 012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061 / 372 333 TRUNK, Ljubljana - Ježica, telefon: 061 / 168 38 99 A4M FERK, Maribor, telefon: 062 / 224 478 Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 / 159 73 31 KRULC, Moravče, telefon: 061 / 731 143 VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068 /75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608 / 81 389 Takoj, ko ga spoznate, veste, da je pravi. Ker je vedno na vaši strani. Ker vam njegovo udobno zavetje omogoča občutek svobode, varnosti in brezskrbnosti. Ker daje njegov dinamičen značaj ritem vašemu življenju. Ker... ker ima vse tisto, česar se ne da povedati... Ker je vaš. Za vse življenje. Š izdelava in montaža okvirjev za steklo kopilit izdelava in montaža oken in okvirjev iz profilov ZP OBIŠČITE NAS vsak delavnik od 6.00 do 16.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00 V OBRTNI ULICI V MURSKI SOBOTI ...ali zakaj ostajajo Nissanovi kupci zveš v času od 15.09. 97 do 15. 10. 97 !!!! PRIHAJAMO Z NORO NIZKIMI CENAMI!!!! ERICSSON GA 628 (novi model !)...33.333,00 SIT SONY CM - DX 1000............... 33.333,00 SIT Benefon - DELTA, NOKIA - 450 .. 100.000,00 SIT ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M. SOBOTA 1 I Staneta Rozmana S tel.: (069)31-380, fax: (069) 31-312 ■rLv 9000 Murska Sobota žiro račun 61900-601-51516 VABI K SODELOVANJU (zaposlitev) nove sodelavce naslednjih profilov: 1. diplomirani inženir arhitekture 2. diplomirani krajinski arhitekt 3. diplomirani inženir gradbeništva 4. diplomirani inženir geodezije 5. inženir gradbeništva 6. arhitektonski ali gradbeni tehnik za strokovno delo v vpeljanih dejavnostih družbe: prostorsko in urbanistično načrtovanje ter izdelava lokacijskih dokumentacij, projektiranje nizkih in visokih gradenj, inženiring pri organiziranju in vodenju investicij (nadzor), razvojne in aplikativne raziskave. Zaželjeno je, da kandidati izpolnjujejo še tele pogoje: - večletna praksa pri podobnih dejavnostih, - opravljen strokovni izpit, - obvladovanje računalniških obdelav (AUTOCAD ipd.). Mogoča je tudi zaposlitev pripravnikov. Zainteresirani kandidati dobijo informacije po telefonu (069) 31 380 in 32 146 oziroma ob obisku na sedežu družbe. STEKLES SERVIS TER ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Stevo Kaljevič s.p. Obrtna ul., 9000 M. Sobota, tel/fax: 069/27-380 klasične zasteklitve na domu ali v delavnici, izdelava in montaža izolacijskega stekla, izdelava ogledal raznih oblik in velikosti, zasteklitev balkonov, izdelava in montaža vrat in vetrolovov, razna klujčavničarska dela, g1*. ^b. september 1997 K & apovednik kin Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park M«rska Sobota genski spektakel Izgubljeni J"Sl iahko ogledate v četr-^ 25. septembra, ob 18. er vsak dan od petka, ■ septembra, do torka, ^ septembra, ob 18.00 in Redijo Smešno pa bodo k 25. septem- ob 20.15. W Gornia Radgona ensko.ljubezensko kome- M JZnia ljubezni si lahko »ate v petek, 26. sep-2 ra’ob 19. uri, v soboto, terveptembra' ob 20. uri, oh in v ponedeljek i uri- Pn^a Psihološka srhljivka dUu n® oblast bo na sporedi; 2^® ®k' 26. septembra, senJ'?1"'' v soboto, 27. Aj ;aftob18 uri'terv 29 28’ln ponedeljek, »tembra, ob 20. uri. •'^hjutomer uoSrh?° tehnološko-erotič-J^MoTrk si lahko ogle-bra ; PebeK, 26. septem-temhr2 V nedeljo’ 28- seP-C^O.uri. 'hiem ' aKcijski film Možje v h, 27Pa dodo vdebv sobo‘ uriin ' Sebtembra, ob 20. brg nh^6^0’ 28- sePtern’ D18. uri. - V Korovcih pri E. Inkovi so uredili v 130 let E tahsbergerjevi domačiji ga-kateri so med prvimi raz-7 ;ovna dela Adolf Pen, Elan, Pero Stojanovič, Ta-Parič - Lopert, Vlado Saga-“feVeberič. Na slovesni ■ ia nastopilo več folklornih ^upin, ljudskih pevk in 1 ženske pa so ponudile dobrote iz Beznovec. (F. RADGONA - V sko'601 šolskem letu je aže\JL44 različnih oblik ’ N 9a je pripravila Režiser filma Izgubljeni svet je Števen Spielberg. Pravilno je odgovoril Jože Zamuda, Petanjci 104a, 9251 Tišina. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstopnici za kino! Naslednje vprašanje pa se glasi: Po kateri televizijski nadaljevanki je znan Will Smith, ki igra tudi v filmu Možje v črnem? Odgovor: Kupon št. 29 Odgovore pošljite do 30. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Delavska univerza Gornja Radgona, 849 slušateljev. Gre za osnovnošolsko izobraževanje, usposabljanje oziroma priučevanje za razne poklice, prav tako pa tudi za pomoč pri pridobivanju višje in visoke izobrazbe. Predvidevajo, da želja po pridobitvi novih znanj ne bo manjkalo tudi v tem šolskem letu. Pripravljajo tudi nekatere nove oblike oziroma programe izobraževanja. (F. KI.) --- GORNJA RADGONA - V podjetju Radgonske gorice, d. d., Gornja Radgona se temeljito pripravljajo na spravilo letošnjega pridelka s 50 hektarjev sadovnjakov in 300 hektarjev vinogradov. Zaradi spomladanske pozebe bo jabolk sicer nekaj manj kot lani, vseeno pa jih bo okrog milijon kilogramov. Obirati jih bodo začeli te dni, rane grozdne šote pa okrog 20. septembra. Za trgatev bodo najeli 160 delavcev, jabolka pa bodo potrgali kar njihovi redno zaposleni delavci. (F. KI.) ---- BOGOJINA - V KS Bogoji-— na so dali v tem letu poudarek cestni infrastrukturi. Uspeli so z modernizacijo ceste med Bukov-nico in Motvarjevci. Napredka ne manjka tudi drugod: na Bukovnici dokončujejo gradnjo pokopališke vežice, na Ivanci pa so polepšali pokopališče in okolico vežice ter vodovodnega črpališča. Na jesen pa štartajo z gradnjo kanalizacije. V Filovcih so lani začeli gradili športni center, ki ga ta čas dokon- čujejo, nato pa pride na vrsto obnova vaško-gasilskega doma in vrtca. (J. Ž.) — HRASTJE MOTA - Ob re-— gionalni cesti Radenci-Kri-ževci pri Ljutomeru, v kraju Hrastje Mota, je kmetija s hišno številko 45, na kateri je spominska plošča prvemu kardinalu iz Slovenije Jakobu Missii. V tej hiši se je namreč rodil slavni rojak, ki je sicer bil goriški nadškov, a si je s svojim delovanjem v Cerkvi pridobil zaupanje takratnega papeža. Živel je v letih 1838-1902. Marsikdo bi se najbrž ustavil ob tej hiši, ko bi le drevo ne zakrivalo spominske plošče. Tako pa večina ljudi drvi naprej, ne da bi vedeli, da se peljejo skozi rojstni kraj prvega slovenskega kardinala. (F. KI.) ALPOS Industrija kovinskih izdelkov in opreme, d. d. 3230 Šentjur, Ul. Leona Dobrotniška 2 objavlja prosto delovno mesto: POSVETOVANJE MORAVSKE TOPLICE: V četrtek, 25. septembra, in v petek, 26. septembra, bo v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah posvetovanje o arhitektu Jožetu Plečniku v Prekmurju. Vsi referati bodo prevajani tudi v slovenščino. Program: Četrtek od 11.00 do 13.00 Janez Balažič: Arhitekt Jože Plečnik - kulturnozgodovinski oris Prekmurja Nace Šumi: Pomen nastopa Jožeta Plečenika v Prekmurju, gledano iz nacionalnega središča Friedrich'Achleitner: Mesto bogojinske cerkve v modemi cerkveni evropski arhitekturi Damjan Prelovšek: Oblikovni in ikonografski problem bogojinske arhitekture Četrtek od 14.00 do 15.20 Stane Bernik: Pozicija bogojinske cerkve v razvoju slovenske moderne arhitekture Peter Krečič: Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurju v luči zbirk Arhitekturnega muzeja Jože Smej: Jože Plečnik in prekmurska duhovščina Sonja A. Hoyer: Arhitekt Jože Plrčnik - kon-zervator v Prekmurju V petek bo za vse udeležence ogled del arhitekta Jožeta Plečnika. GLASBA TURNIŠČE: V soboto, 27. septembra, bo ob 19.30 v stari župnijski cerkvi koncert godalnega kvarteta Feguš iz Maribora. Na programu bodo dela Tartinija, Mozarta in Dvoraka. PRIREDITEV KRIŽEVCI: V soboto, 27. septembra, ob 17. uri bo ob 120-letnici dr. Matije Slaviča v avli OŠ slovesna akademija, predstavili bodo povzetke znanstvenih člankov o dr. Slaviču, pripravili pa so tudi kulturni program. Slovesnost se bo nadajevala v nedeljo, 28. septembra, ob 9.30 z mašo, ob 10.30 pa bo dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo, pred farno cerkvijo odkril spomenik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. MURSKA SOBOTA: V Galerji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo umetniške fotografije Zmaga Jeraja Krivoustneži 1966-1996. Na ogled bo do 5. oktobra. LENDAVA: V tamkajšnji galeriji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled rasta-va stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje Mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. LJUTOMER: V galeriji A. Trstenjaka je na ogled pregledna razstava likovnih del članov Likovne sekcije Silva Preloga, ki deluje pri KUD-u Ivan Kaučič. Ogledate si jo lahko do 28. septembra. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice si lahko ogledate razstavo likovnih del Marjana Horvata. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih terapije (hodnik) je na ogled razstava del študentov likovne akademije, ki so nastala na likovni koloniji v Filovcih. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja. BRATISLAVA: Dela članov DLUPP-a si lahko ogledate tudi na poljskem inštitutu v Bratislavi. PARIZ: Akademski slikar Sandi Červek razstavlja svoja dela v Parizu. Ve'etr< i a S°bota Ulica arhitekta Novaka 2 k - naJugodnejšemu ponudniku , p naslednje prostore: pašteta pr°s1°r Pr' diskontnem centru Bauta v Murski Soboti, Dr°stori sona kovača, pritličje in nadstropje, 130 m2, poslovni 1 9oS( Potrebni adaptacije za katerokoli dejavnost, žgOst.nS^ lokal v Rogašovcih, 80 m2, in na Tišini, 85 m2, vključno z gostinsko opremo. °šljite na gornji naslov v 10 dneh od dneva objave. SLOVENIJA W-'«STV0 ZA FINANCE uPrava Republike Slovenije k n' urad Murska Sobota JAVNE DRAŽBE jfe/5. člena Zakona o davčnem P°st0P^(^ Anj. ^SS) razpisuje Davčna uprava Repub ^urska Sobota javno dražbo vozil, ki sc। bda žaru Pstopku Prisilne izterjave davkov m drugih obveznosti. S BO V PETEK, 3. 10. 1997, ob 10. uri v pro- *a’Nemčavci 1 d. bodo naslednia vozila; ”™0S3.29< .00 SIT 'lbl_ DIREKTOR PRODAJE v hčerinski družbi ALPOS, d. o. o., Budimpešta POGOJI: - visoka izobrazba ekonomske ali druge tehniške smeri, - zaželene so delovne izkušnje na komercialnem področju, - atkivno znanje madžarskega, slovenskega in nemškega ali angleškega jezika. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ALPOS, d. d., Šentjur, kadrovska služba, Ulica Leona Dobrotniška 2, 3230 Šentjur. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC I--------------------------------------------1 S^SVto M TIP PASSAT CLTDI, fS 1996 ...................... H^zilo znamke CIMOS, TIP 25 D, T Q aVe 1 gg 2 RENAULT, tip ciio 1,4 RL S(T St™ 'abK° sodelujejo pravne in fizične osebe. S SPro^tni davek se obračuna od dosežene cene in ga Pb prevzemu vozila. Kupec mora položiti znesek M b. Prevzeti vozilo takoj po končani dražbi. _ b ogled 2. 10. 1997 med 9. in 10. uro na draz-Sruh,. Oru m uro pred dražbo. Sv ^vozila ne bodo prodana na prvi dražbi, bo druga ek' 10. 10. 1997, ob isti uri na istem mestu. StS se zarubljena vozila lahko prodajo ne glede na 2.742.255,00 SIT 1.093.379,00 SIT POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA, Kocljeva ul. 2, razpisujejo 2 štipendiji za študij farmacije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za farmacijo v Ljubljani. Kandidati naj vloge za štipendije oddajo na obrazcu št. 1,51 ter priložijo kratek življenjepis in potrdilo o vpisu za študijsko leto 1997/98. Vloge pošljite na gornji naslov v 15 dneh od objave. POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 11.10.97; MILOSAVLJEVIČ D0-BRIVOJE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA - LEN-DVA KONFEKCIJSKI POMOČNIK ROČNA DELA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 30.09.97; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D. , INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 CVETLIČAR CVETLIČAR; določen čas 12 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; do 26.09.97; OŽEK ALEKSANDRA S. P. VRTNARSTVO, BORAČEVA 59B, RADENCI MIZAR MIZAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 30.09.97; SLOVENIJALES, GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO D. O. O. PRODAJNO MESTO MURSKA SOBOTA, MARKIŠAVSKA 9, MURSKA SOBOTA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - VOZNIK; določen čas 2 mes.; Družinsko stanovanje; do 26.09.97; P. T.S. POLISERVIS D. O. O., BISERJANE 6A, VIDEM OB ŠČAVNICI KLJUČAVNIČAR - VARILEC; določen čas 2 mes.; Družinsko stanovanje; do 30.09.97; P.T.S. POLISERVIS D. O. O., BISERJANE 6A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; do 30.09.97; P.T.S. POLISERVIS D O. O., BISERJANE 6A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 3 ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC UČNE OPREME; določen čas 11 mes.; do 26.09.97; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI ŠIVILJA STROJNI ŠIVALEC; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 30.09.97; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D., INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LEN-DVA; št. del. mest: 3 ŠIVILJA; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 30.09.97; VUD GOMILICA D. 0. O., GOMILICA 93, TURNIŠČE; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 28.09.97; JEREBIC GEORG S. P. TRANSPOR- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V VI Vll-Vlfl SKUPAJ Murska Sobota 3 22 4 1 3 33 TI, ODRANCI, PANONSKA ULICA 8, ČRENŠOVCI VOZNIK C, E KATEGORIJE TER POMOČ PRI OSTAL.GRADBENIH DELIH; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: KONČANA POKLICNA ŠOLA; do 30.09.97; KOHEK MARJAN S. P. GRADBENIŠTVO, BAKOVCI, PARTIZANSKA UL. 31, MURSKA SOBOTA VOZNIK - AVTOMEHANIK; določen čas 3 mes.; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C; do 30.09.97; DANVIT D. O. O., PLESE 1, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC PRODAJALKA; določen čas 9 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: 24 UR NA TEDEN; do 26.09.97; RAJBI D. O. O., JANŽEVVRH 24, RADENCI PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 30.09.97; SLOVENIJALES, GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO D. O. O. PRODAJNO MESTO MURSKA SOBOTA, MARKIŠAVSKA 9, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 26.09.97; ŠERUGA MARJANA S. P. OKREPČEVALNICA - PIVNICA M, NEGOVA 15, SPODNJI IVANJCI NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 26.09.97; BERTALANIČ VIKTOR S. P. GOSTIŠČE JAVOR, POLJE 2, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK; do 30.09.97; HORVAT DARINKA S. P OKREPČEVALNICA KANU, KROG, PLEČNIKOVA 7, MURSKA SOBOTA LESARSKI TEHNIK MIZAR; določen čas 2 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 26.09.97; KOROŠAK MIRKO S. P. MONTAŽA LESNIH IZDELKOV, MURŠČAK 56, RADENCI ELEKTROTEHNIK TONSKI TEHNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij; Word, Coreldraw; do 30.09.97; REGAL D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN INFORMIRANJE, FRANA KOVAČIČA 22, LJUTOMER ADMINISTRATIVNI TEHNIK PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 26 09.97; RADENSKA D. D. RADENCI, ZDRAVILIŠKO NASELJE 9, RADENCI DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVI TEHNIK MODERATOR RADIJSKEGA PROGRAMA; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik -govorno: znanje programskih orodij: Word; ostali pogoji: V. ALI VI. STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE, SPOSOBNOST KOMUNICIRANJA; do 30.09.97; REGAL D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN INFORMIRANJE, FRANA KOVAČIČA 22, LJUTOMER INŽENIR GEODEZIJE VODJA GEOHIDROLOŠKIH DEL; določen čas 12 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; do 30.09.97; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MURA, CIRIL METODOVA 34, MURSKA SOBOTA EKONOMIST REFERENT ZA IZVOZ IN UVOZ; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DIPL. EKONOMIST ZA MEDNAR.EKONOM.ODNOSE, 20 UR NA TEDEN; do 26.09.97; HAR-ANTD. O. O., APAČE 2, APAČE EKONOMIST PRIPRAVNIK ALI DELAVEC - EKONOMIST ZADRUGE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - pisno; znanje programskih orodij: Windows; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.09.97; SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA Z. O. O., MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA DIPL.INŽ.KMETIJSTVA ZA RASTLINS. PROIZ. PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; do 26.09.97; SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA Z. O. O., MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA DIREKTOR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno, nemški jezik-govorno; ostali pogoji: ALI ING. KMETIJSTVA; do 07.10.97; PANONKA-SEMENARSTVO D. O. O., HODOŠ 1A, HODOŠ - HODOŠ DIPLOMIRANI EKONOMIST INFORMATIK ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE POSLOVNIH INFORMAC. PROCESOV; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: TEMELJITO POZNAVANJE RAČUNALNIŠTVA; do 26.09.97; LJUBLJANSKA BANKA, POMURSKA BANKA D. D., TRG ZMAGE 7, MURSKA SOBOTA; (*) gumija strun iii Pogovor z oblikovalcem razstave prof, Vladimiijem Pezdircem Sodobna identiteta, ki bazira na preteklosti Včasih so bile in za marsikoga so muzejske razstave še danes nujno zlo, ki si jih je bilo potrebno ogledati. Mnogi so jih že v osnovni šoli zasovražili. Ogled muzeja je bil kakšna debela ura sprehoda po prostorih in zrenje v neštete predmete, zložene drugega ob drugem v zasteklenih vitrinah. Na novo postavljena zbirka Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti želi poudariti prav nsprotno, da so razstavljene predmete ljudje nekoč uporabljali v vsakdanjem življenju, da so to živi predmeti, ne pa abstrakcija iz preteklosti. Pogovarjali smo se z dr. Vladimirjem Pezdircem, ki je poskrbel za novo podobo razstave in za novo celostno podobo muzeja nasploh. Kakši so bili vaši občutki ob povabilu, da boste uredili muzejsko zbirko? »Gotovo je tak kompleksen projekt za oblikovalca poseben izziv. Jaz imam s postavitvami razstav določene izkušnje, saj sem jih postavil že nekaj, nikoli pa take, ki bi obravnavala zgodovino ene dežele od prazgodovine do 20. stoletja. Pri delu pa sem spoznal marsikaj novega, obnovil sem znanje zgodovine za to regijo, sicer pa hodim v Pomurje že petnajst let, poslovno in kot ljubitelj Pomurja. Pokrajina mi je zelo blizu in lahko rečem, da je moj drugi dom.« Kako pa ste se lotili tega obsežnega dela? »Moja vloga je bila kreativna zasnova in koordinacija. Že v osnovnem konceptu smo se s kustosi muzeja odločili, da bomo material selekcionirali in ga umestili v prostor, kije bil dan. Opazil sem hibo pri muzejih v Sloveniji in po svetu, da je ponavadi preveč muzealij in s tem same sebe degradirajo, preglednost in didaktičnost razstave pa se uničita.« Omenili ste, da je bilo vaše vodilo, da bi muzejska razstava dihala z ljudmi, da bi vzpostavili komunikacijo. »Problem razstav je, da kustosi in oblikovalci vzpostavijo komunikacijo, nežen stik z obiskovalcem, da ga muzej ne dolgočasi. Poznamo tradicionalno in sodobno postavitev in mi smo pri tej razstavi ubrali srednjo pot, ki pa tudi ni klasična postavitev. Ob zelo selekcionirani postavitvi in preglednosti smo uporabili še sodobno tehniko. Oblikovalec mora razstavo narediti zanimivo in atraktivno, da od nje nekaj odnesemo. Upam, da smo to uspeli in da je razstava sodobna in didaktična hkrati. Še posebno nas zanimajo mnenja obiskovalcev, mogoč celo bolj kot strokovna, ker navsezadnje pravi kritiki bodo tisti, ki si bodo razstavo ogledali.« Oblikovalec prof. Vladimir Pezdirc je prvi z desne. (Foto:J. Z.) K muzeju se je v teh letih zbralo ogromno muzealij. Kakšna je bila selekcija? »To, kar je meni in mojim sodelavcem vzelo največ časa, je bila prav selekcija zbranega materiala. Razumel sem, da je kustosom vsak predmet zelo pri srcu. Šest mesecev smo porabili za selekcijo. Veliko stvari je še v depojih in naloga muzeja je, da v prihodnje to strokovno obdela. Prepričan pa sem, da so posamezni predmeti, ki so pomembni za tehnični in duhovni razvoj človeka, obdelani in razstavljeni.« Velik poudarek je tudi na posa- meznih detajlih, na primer različni kamenčki na ploščah za posamezno muzealijo? »Oblikovalci morajo obvladati makro in mikro nivo, tudi vse detajle, ki bodo morda opazni ali pa bodo šli mimo. Te kamenčke sem pobral na obrežju Mure. Nekje so kosi bakra, delčki poredna. Koščki na podpisih skušajo slediti razvoju materialov. To je za mojo dušo in so mi izredno všeč.« Nastala pa je tudi nova celostna podoba. »Pri celostni podobi je v ospredju obris lončenega lonca. Študentje so pripravili razstavo ko vzpostavimo neko novo sodobno identiteto, ki še vedno bazira na prvinah iz preteklosti. Izdelki bazirajo predvsem na lončarstvu. Upam, da bo odgovor pozitiven in zanimanje ljudi zanj bo, da bodo to dano poskušali izkoristiti. Predvsem ljudje, ki se s tem preživljajo, lončarji. To niso samo dekorativni, ampak tudi uporabni predmeti. Sicer pa smo pri spominkih v Sloveniji izredno šibki. Prepričan pa sem, da prestolnica regije potrebuje protokolarna darila.« In če morda nekatere spominke še predstavimo? »Ti izdelki so izpeljani iz tradicionalnih znanj in kulture, zaradi tega so nekaj posebnega. Zanimiv je na primer pladenj s posodicami za začimbe, pladenj lahko obrnemo in nastane mali mož-nar, kjer začimbe stremo. Čudoviti so štirje modeli za kekse, zraven bi lahko bil še recept za kekse. Poslikan vzorec je prevzet iz tesarkih skrinj. Lep izdelek je odpirač, ki je lahko hkrati nož in nabodalo - ustvarjalec je iz štorkljine glave izpeljal odpirač. Potem je pladenj z obročki za serviete. Tudi obroček je izpeljan iz držaja za lonce. Svečnik je na primer nastal na izhodišču preoblikovanja dela lonca. Takega lonca ni v južni Ameriki, ampak je samo tu in tu je bil intuitivno oblikovan. Izhodišče je bilo torej Menda je ni domačije v Prekmurju, Prlekiji, Apaški dolini in v Slovenskih goricah ..., kjer ne bi imeli rož. Te so na balkonih in okenskih policah, cvetje se bohoti ob robovih teras, ob vhodih in drugih primer- prav je, da poskrbimo za urejenost domov in okolice. Za to, da v naših krajih cveti tisoče cvetov, so »krivi« tudi cvetličarji, ki prodajajo vedno nove in nove vrste rož, na primer surfmije. V cvetju pa so seveda na temo spominek. Boste te eksperimente izdelovali tudi za množično prodajo. »To je že tretji podoben projekt, kije nastajal na oddelku za oblikovanje. Mene osebno etno-design zelo zanima. Skozi to lah- ročaj lonca. Tak svečnik ne more obstajati nikjer drugod, ker ni nikjer takega lonca. V tem je prednost izdelka, v tem je cena izdelka, ne v teži lonca.« ALEKSANDRA NANA RITUPER Lepe stvari kradejo, mar ne? Kmalu po otvoritvi razstave študentov na temo spominka je nekomu od obiskovalcev uspelo izmakniti lomilec orehov. (Foto: J. Z.) nih mestih okrog hiše. Uveljavljajo se tudi »obešanke«, v katerih se združujejo razne cvetoče in strukturne rastline. Cvetje postaja del vsakdana in tudi njihove hiše in okolica. Na posnetku je družinska domačija Velclovih iz Gornje Radgone. - Š. S., foto: J. Kaučič Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ /O Pomurska banka d.d. ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■b Murska Sobota in Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 23. 9. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 23. 9. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.327,2560 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.780,8861 2.750,20 2.813,70 Nemčija 100 9.340,2953 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,5729 9,38 9,69 Švica 100 11.384,9793 11.230,90 11.490,10 ZDA 1 167,2847 166,90 169,90 AVTOSERVISU^ LAJTEti NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Tržna inšpekcija je z odločbo št. 333-104/97 začasno prepovedala objavljanje in izvajanje žrebanja glavne nagrade v akciji Fiat punto na vašem gruntu. Po preteku pritožbenega roka bomo sodelujoče v igri - bralce in naročnike Vestnika - obvestili, kako bomo izvedli sklepno žrebanje in kakšne bodo nagrade, če ne bomo smeli podeliti avta. Po določilih Zakona o varstvu konkurence je namreč sporna višina vrednosti glavne nagrade. Če ne bomo smeli izžrebati za nagrado avto Fiat Punto, potem bomo izžrebali več drugih nagrad v skupni vrednosti, ki bo enaka vrednosti obljubljene super nagrade. Še naprej sodelujte z domačim tednikom Vestnikom! Obresti kot pri vezani vlogi, vloga pa vseeno ni vezana! To je DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA Odprete jo z začetnim pologom 200 DEM ali z enakovrednim zneskom v drugi tuji valuti. Varčujete lahko v nemških markah, avstrijskih šilingih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih in italijanskih lirah. Pri pologu druge vrste tuje valute opravi banka konverzijo brezplačno. Za razpolaganje s sredstvi na devizni varčevalni knjižici lahko pooblastite tudi drugo osebo. UGODNA OBRESTNA MERA Sredstva na devizni varčevalni knjižici se obrestujejo v devizah in po ugodni obrestni meri, ki jo določi banka za vsako tujo valuto posebej. V zadnji mesečni igri za naročnike in bralce Vestnika je izbral žreb med množico prispelih dopisnic dopisnico Kristine Kuronja, Črnci 10, 9253 Apače, ki je nalepila vse štiri sličice in pripisala še tale verz: To preša vinska naj bo, saj vsi ga radi kozarček na zdravje spijemo. O prevzemu nagrade bomo g. Kristino posebej obvestili. Vse sodelujoče v mesečnih igrah obveščamo, da njihove dopisnice že čakajo na finanlno žrebanje. O tem več prihodnjič! NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:________ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Pošta:_________________ Podpis:________________ V nekem časopisu so zapisali, da bi si direktor lendavskega Gidosa Tratnjek-Dampinski sk raj umazal roke, saj n zdaj že bivšemu delavc Centra za šolske m ob ske dejavnosti Fr Trunku ponujal priboI s _ če bi muvdomuvFiesipn nal za 20 do 30 od J J več vgrajenega ma en J Toda ta je to odkloni ■ dl Trunk vgrajenega ^ la ni priznal, ga jed centra Janko Hanile -po murske gore list v plačal. O priboljšku Ha rju vir ne poroča. ***** Zlobni viri natolcujejo^ ima soboški šef sveta Rudi Horva -svoje prste tudipn pjjna. sioniranju soboškegaP. Tako naj bi bil r'a aJg|is|«i parceli pri soboskern sedež koncesionar ® škega plina. Iz ka je ni žele je koncesionar znano. Pravijo pa. ko le iz Avstrije ali H ***** Janko Halb-CjJajti ni nastopil nove sluz: najprej mora odg° djili vsa vprašanja, ki ® ®l-na dosedanjih P0' । jžl terjatve. pam eS|U ”c je rešitev v 9 podjetnik«- ***** . Davkarji b^metiJjJ zarubljenim'P č^iti soboške daven /