c:
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana. Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge list) ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 neI Tiska ČZP Ljudska pravica
ag2 nja
U
d
LJUBLJANA, 27. oktobra 1972 LETO XXIII. - Št. U
" l usw***tv*.	*
...........
Trn PIT 8^8 m
Mm.......
fii '41111
LIST DELAVCEV V VZGOJ NO - I ZOBRAŽEVALN I H ZAVODIH
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTAVNA DOPOLNILA
naši republiki deluje že let več interesnih skupno-lElu to na področju socialnega fovanja (razčlenjene v Uiosti zdravstvenega zavaro-a delavcev, kmetov, oseb, ki dostojno opravljajo poklic jej skupnosti invalidskega in tvaOjninskega zavarovanja), za->grerVanja, otroškega varstva, Spdraževanja (izobraževalne naPuosti, razčlenjene v repu-ajkfo skupnost, temeljne iz-,o dualne skupnosti, posebne 0§i)faževalne skupnosti) ter na fevalnem področju — raz-^alna skupnost Slovenije. ^Cj^stoj in delovanje teh skup-P v družbenih dejavnostih s|Ustavnopravno potrdila in »outdelila ustavna dopolnila (6. ji. Ua i dopolnila k zvezni ju jvi ter 6. točka XXVII. do-itičtila k republiški ustavi) kot ne ^Upravne oblike, v katerih z.a Ubodno izmenjuje delo de-} uljih ljudi — porabnikov stori-ičn<t delom delavcev v organiza-z!j združenega dela na pod-lOUWi družbenih dejavnosti. >'ov|vna dopolnila odpirajo a bipost oblikovanja podobnih Pra%cij tudi na področjih osta-Mejavnosti. Očitna je tudi zarobila po oblikovanju interesnih ttosti, na primer na podboj stanovanjskega gospodar-°’ b) komunale, elektrogospo-:ani ozir i st
Značilnosti sedanjih samoupravnih interesnih skupnosti
KA
voj “. 1 : Op poč Iran :tnc ter riol< ci 1 rrog gnil za š ter režo i al
darstva in drugod.
Ker gre za kvalitetno novo kategorijo samoupravnih združenj uporabnikov, bodisi materialnih dobrin, bodisi storitev v družbenih dejavnostih, ki naj bi delovale na temeljih samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja brez državne regulative,“ želim v nekaj sestavkih prikazati, seveda brez pretenzij po ocenjevanju učinkovitosti katerekoli od (do) sedaj delujoče skupnosti, v čem se zrcali nova kvaliteta na tem področju.
Najprej nekaj besed o značilnostih sedanjih interesnih skupnosti:
Nedvomno je osnovna značilnost delujočih interesnih skupnosti ta, da so bile utanovljene na podlagi posebnih zveznih in republiških predpisov kot obvezne institucije, v katerih šo predstavniki zopet s predpisi določenih organov, z določeno mandatno dobo in drugimi omejitvami. Nadalje je z zakonom določeno njihovo delovno območje, vsebina statutov, viri dohodkov, način financiranja, medsebojna razmerja in drugo. V samoupravnih interesnih skupnostih starejšega datuma je prostor za avtonomno odloča-
nje zelo omejen, medtem ko imajo skupnosti novejšega datuma mnogo večjo možnost neposrednega odločanja in vplivanja na položaj in delovanje določene dejavnosti. Pri tem seveda ne kaže zanikati, da je s predpisi usmerjeno ustanavljanje in delovanje interesnih skupnosti imelo — v tej fazi razvoja samoupravnega sistema — pozitivno vlogo predvsem za ustvarjanje pogojev nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov na področju družbenih dejavnosti. Negativna je le težnja po obsegu zakonitega urejanja samoupravnih zadev z zakonitimi predpisi, kar je povzročalo določen zastoj na področju družbenih dejavnosti nasproti temeljnim organizacijam združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih so bolj široko odprli vrata raznim oblikam upravljanja in odločanja neposrednih proizvajalcev.
Nadaljnja značilnost v organizaciji in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti se kaže v dokaj različnih nalogah, kijih postavlja zakon posameznim asociacijam, pač glede na posebnosti posameznih dejavnosti, vendar z enotnim izhodiščem po zagotavljanju stabilnejše ma-
terialne osnove za delovanje in razvoj določene dejavnosti. Prav na tem področju pa so samoupravne interesne skupnosti dosegle velik napredek. Nujno bo storiti še nadaljnji korak, s katerim bomo prešli proračunske odnose v zbiranju in distribuciji sredstev. Nič več ne bo namreč mogoče zbirati prispevkov, ki imajo značaj javnih davščin in predpisanih virov po predpisanih prispevnih stopnjah ter deliti tako zbrana sredstva po merilih, ki niso vedno enakovredna vrednosti v resnici opravljenega dela, čeravno po programih, na katere pa te skupnosti niso kdo ve kako vplivale.
Tudi dosežena stopnja racionalizacije dela na področjih dejavnosti, v katerih delujejo sa-rtioupravne interesne skupnosti, predstavlja značilnost teh asociacij. To dokazujejo smotrne investicijske fialožbe, enotna merila za oblikovanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov, specializacija dela in še kaj. Za izobraževalne skupnosti ter skupnosti otroškega varstva je značilno tudi združevanje v večja teritorialna in dejavnostna področja z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti, ki pa (še) niso zaživele tako, kot smo pričakovali.
SLAVKO PEVEC
Na začetku novega obdobja v slovenskih šolah
Grešiš zase - faktor 1, grešiš pri delu z mladino -'faktor 300.000
Razvojni načrti Slovenije, ki temelje na kadrih, jasno povedo, da moramo biti izobraževanju mnogo bolj naklonjeni, kot smo mu bili doslej. Zato da se bo več otrok vpisalo v srednje šole, jih mora več končati osnovno šolo. In 80% generacije srednješolcev mora dobiti maturitetno spričevalo zato, da bomo imeli čez leta 25 % mladine v višjih in visokih šolah.
Vse to pomeni, da moramo temeljito spremeniti način izobraževanja, če bomo hoteli slovenske načrte o razvoju uresničiti.
V Sloveniji se prebujamo. Korak za korakom in počasi toda — napredujemo.
Dragocene aparature, postavljene v naše šole, naj bi temeljito spremenile dosedanji način pouka. Toda: z njimi se bodo morali naučiti ravnati najprej učitelji.
, misel je poudaril predsed- Zajc na slovesnosti 12. oktobra, ^vršnega odbora republiške ko so v prostorih republiškega :dol Sevalne skupnosti Ludvik računalniškega centra za pro-
gramirano učenje (v Ljubljani, Vegova 7), odprli fonolabora-torij. Sodobna učilnica, v kateri je pult za učitelja in 32 mest za učence, je opremljena z napravami tovarne Philips. V njej lahko poučujejo na primer tuje jezike, pa tudi vse druge predmete po metodi programiranega pouka. Prospekt pojasnjuje, da lahko s temi napravami poučujemo tuje jezike čim bolj učinkovito in tako kar najbolj skrajšamo čas, potreben za izobraževanje. Za organizirano uporabo magnetofonskih trakov gre, učitelj ima mnogo tehničnih možnosti, naprave za učenca pa
so izredno preproste. Obljubljajo, da bomo kmalu dobili še 16 fonolaboratorijev v raznih krajih Slovenije.
Računalniški center za programirano učenje pri fakulteti za naravoslovje in tehnologijo vodi dr. ALEKSANDRA KORNHAUSERJEVA, ki z ekipo sodelavcev že več let spremlja in razvija delo na tem področju. Naprosili smo jo, da nam pove kaj več o delu in pomenu tega centra.
Takole nam je odgovorila: „Naš center ima že sedaj nekaj partnerjev: poleg republiške izobraževalne skupnosti sodelujejo še zavod za šolstvo, ljubljanska pedagoška akademija in temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, dogovarjamo pa se tudi za sodelovanje drugih, predvsem zavodov izven ožjega izobraževalnega področja.
Prizadevamo si, da bi razvijali nove metode pouka in jih postopoma uvajali v šole, vendar tako, da bi učitelji sodelovali že pri nastajanju teh metod. “ Narejeni so projekti za posamezne naravoslovne vede: projekt za fiziko vodi dr. Anton Moljk, za kemijo dr. Aleksandra Komhauseijeva, za biologijo pa dr. Franc Sušnik in prof. Branko Vesel. V delovnih teamih, ki jih vodijo, sodeluje poleg visokošolskih učiteljev tudi več mlajših sodelavcev iz fakultet in pedagoških akademij, srednješolski učitelji, zavod za šolstvo s svojimi strokovnjaki in učitelji osnovnih šol.
- KROG SODELAVCEV JE PRECEJŠEN, SAJ SO V SKUPINAH ZAJETI UČI-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PISMO REPUBLIŠKEMU SVETU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE OB NEREDIH NA KOROŠKEM
Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, vodstva osnovnih šol, temeljna izobraževalna skupnost in ljubljanska organizacijska enota zavoda za šolstvo SRS, zbrani na posvetovanju, ki ga je letošnjega 14. oktobra, organiziral mestni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana v Škofji Loki, vas prosimo, da sporočite pristojnim organom in zvezi avstrijskih sindikatov, s katerimi smo vedno imeli prijateljske odnose, naš protest zaradi šovinističnih izgredov na Koroškem, ki vodijo tudi k slabšanju odnosov med državama.
Skrbi nas usoda slovenske manjšine, v Avstriji, zato zahtevamo, da se njene pravice povsem zaščitijo.
Skrbi nas oživljanje fašizma in nacizma, ki sta svetu v preteklosti prinesla toliko gorja.
Skrbi nas tudi vzgoja avstrijske mladine, pred katere očmi se nekaznovano kršijo ustavna določila in ki jo zgledi odraslih vzgajajo k šovinistični nestrpnosti in agresivnosti.
Zato zahtevamo, da se v Avstriji takoj prepove in onemogoči delovanje ekstremističnih organizacij in posameznikov. Če pa avstrijski oblastni organi niso sposobni izpolniti te zahteve, smo za to, dajo obravnava organizacija združenih narodov.
"N
IDEJNOST POUKA
V obdobju po 19. seji CK ZKS - le-ta je bila aprila lani - so slovenski komunisti posvetili precejšnjo pozornost opredeljevanju temeljnih sestavin idejnosti vzgoje in izobraževanja in njihovemu uresničevanju v učnovzgojni praksi. Temeljna misel teh prizadevanj je, da idejnosti v vzgoji in izobraževanju ne gre pojmovati indoktrinarno, kot nekak ideološko-propagandni, deklarativni, parolarski ali citatorski dodatek vzgojnoizobraže-valnemu procesu. Idejnost, kakršno si danes prizadevamo uresničiti, predstavlja v bistvu izredno subtilen in zapleten proces socializacije osebnosti, hkrati pa tudi proces, v katerem se ustvarja najpomembnejši temelj za trajni razvoj naše družbe. Njegova poglavitna razsežnost je socialistični samoupravni demokratizem in humanizem.
Če hoče naša šola res vzgajati človeka za samoupravljanje, za družbo, v kateri bodo samoupravni odnosi čedalje bolj razviti, potem mora vse svoje ustvarjalne sposobnosti usmeriti v razvijanje tistih idejnih pogledov, etično moralnih vrednot, družbenoekonomskih znanj ter samoupravljavskih potreb, navad in sposobnosti, ki so danes že, v prihodnosti pa bodo čedalje bolj nepogrešljiva vsebina samo upravljavske osebnosti. Vzgojiti človeka, ki bo samoupravljanje sprejemal kot temeljni družbenoekonomski odnos, pomeni vzgojiti človeka, ki bo zavestno sprejemal socialistične moralne vrednote, kritično, ustvarjalno in dialektično mislil, ki bo imel izoblikovan napreden, marksistični pogled na svet in človeka, ki bo razpolagal s sposobnostjo ustvarjalne uporabe teoretičnega v praksi, v vsakdanjem življenju pa bo angažiran borec za uresničevanje socialističnih idej.
Nedvomno je to tildi edina možna in pravilna, čeprav zelo splošna opredelitev vsebine idejnosti vzgoje in izobraževanja. Če bi sedaj naredili korak naprej in poizkusili idejnost določneje opredeliti, potem ne moremo mimo stališča zveze komunistov Slovenije, ki pojmuje idejnost kot zavestno in intenzivno usmerjenost vzgoje in izobraževanja k osrednjim ciljem socialističnega humanizma, hkrati pa postavlja vprašanje idejnosti v najtesnejšo zvezo z doseganjem znanstvenosti v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja. Socialistična idejnost se v vzgoji uresničuje le v povezanosti znanstveno-izobraževalnega sklopa s naprednimi vzgojnimi cilji socialistične družbe. Vzgoja je socialistično idejna takrat, kadar ustreza ciljem vzgoje, ki jih postavlja naša t socialistična družba, kadar ne daje le znanja, temveč skozi te \ cilje in z njihovo pomočjo utemeljuje napredno usmeritev, 'marksistični pogled na svet, življenje in družbo, skratka, takrat, kadar se zavestno opredeluje za marksistično teorijo in socialistično prakso. Izredno pomembne sestavine socialistične idejnosti so kar najbolj točno ugotavljanje dejstev na obravnavanem področju, analiza in kritika negativnosti v praksi, opredeljevanje za pozitivne rešitve, ustvarjalno razvijanje pozitivnih alternativ in prizadevanje za zmago le-teh. Idejnost bi se torej morala uresničevati kot trajen proces prepletanja celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa s filozofsko vizijo marksizma, marksizma kot znanstvene' metode in kritične teorije in marksizma kot ideologije delavskega razreda ter samoupravne socialistične družbe. V najbolj neposredni povezavi s praktič-i nimi družbenimi rezultati in napori ter rezultati posameznih , znanstvenih disciplin.	MITJA ROTOVNIK
Mladostnik v stiski
Pogovor z dr. Branislavom Skabernetom, znanstvenim svetnikom inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti
V novih medsebojnih odnosih v naši samoupravni družbi se spreminjajo tudi odnosi do našega mladostnega prestopnika. Vse bolj človeški postajajo, temeljijo pa na spoštovanju človekove osebnosti. Mladostnega prestopnika, ki je v sporu z družbenimi in pravnimi normami, poskušamo prevzgojiti z vzgojnimi ukrepi v koristnega člana naše družbe. Kljub temu je kaznivih dejanj in povratnikov vedno več. Na vprašanje o vzrokih tega pojava nam je odgovoril dr. Bronislav Skaberne, znanstveni svetnik inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti.
Zakaj tako?
Ko sprašujete, zakaj raste število kaznivih dejanj med mladino in število povratnikov med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj kljub temu, da jih skušamo prevzgojiti z vzgojno-peda-goškimi ukrepi in ne kaznimi, ne smemo prezreti, da je glede na vedno večjo urbanizacijo, tehnizacijo in migracijo (ki je v svetu in še prav posebej v Jugoslaviji dokaj nagla) vedno več neposrednih sprožilnih situacij za kazniva dejanja in druge socialno patološke pojave med mladino. Tudi vzgojni ukrepi, ki jih uporabljamo, niso dobili prave pedagoške vsebine in se še preveč pojmujejo, in zlasti izvršujejo, kot kazni.
Ali naredi naša sodobna šola po vašem mnenju vse, kar je v njeni moči, ali bi lahko naredila še kaj več za mladostnika v stiski?
Po prevladujočem mnenju je naša šola preveč usmerjena v posredovanje znanja in vse premalo v vzgajanje. Bolj izobražuje in premalo vzgaja. Mnogi to ugotovitev zavračajo, saj je izobraževanje tesno povezano z vzgajanjem. Temu pa ne nasprotuje ugotovitev, da je treba pouk veliko bolj individualizirati in upoštevati otrokovo osebnost in razmere, v katerih dorašča. Z uvedbo specializiranih šolskih svetovalnih služb (socialne, psihološke in pedagoške) in z novimi didaktičnimi metodami se šola v zadnjem času trudi ustvariti boljše pogoje tudi za vzgajanje. Zato je treba pospeševati nadaljnji razvoj svetovalnih šolskih služb in uvajanje novih didaktičnih metod.
Odrasli prestopniki so za kaznivo dejanje le enkrat kaznovani. Zakaj je mladostni prestopnik kaznovan trikrat ali celo večkrat?
Zdi se mi, da v tem ni razlik med mladostniki in odraslimi, saj tudi odraslih ne kaznuje le sodišče, marveč so zaznamovani na delovnem mestu in v različnih družbenih skupinah, ki jim pripadajo. Gre za stigmatizacijo, ki vodi v večkratno kaznovanje. To kaznovanje na različnih ravneh je pomemben kro-nificirajoči faktor" kriminalnega vedenja, ki zadeva odrasle, še bolj pa mladostnike.
Kateri vzgojni dom dosega, po vašem mnenju, najboljše uspehe in zakaj?
Na to vprašanje v naših razmerah ni lahko odgovoriti in se sploh sprašujem, če je pravilno postavljeno.
Naša splošna, pa tudi strokovna javnost ima odločno premalo vpogleda v izjemno težko delo osebja v vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene mladostnike. Poleg tega prihajajo v naše vzgojne domove vedno bolj težavni gojenci z vse bolj izrazitimi motnjami ve-
denja oziroma osebnosti. Vse to izredno otežuje prevzgojno delo v naših vzgojnih domovih. Gotovo je, da se vsi vzgojni domovi po svojih močeh trudijo, da bi resocializirali vedenjsko ali osebnostno motene mladostnike. Ugotoviti pa moramo, da so naši vzgojni domovi po „Odloku o zavodih za usposabljanje, do katerih izvršuje ustanoviteljske pravice izvršni svet skupščine SR Slovenije" delno diferencirani le na paphju; niso pa še ustvarjene delovne razmere za specifično diferencirano obravnavanje otrok in mladine z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami. Tu bo treba še veliko storiti. S tem v zvezi je pred našo družbo pomembna naloga. Verjetno smo se v zadnjem času vendar dokopali do spoznanja, da osebnostno in vedenjsko moteni mladini ni potrebno le vzgajanje in delo, marveč da ji je potrebna tudi določena terapija, da bi motnje odpravili ali pa vsaj kar se da zmanjšali. V terapevtskem, pa tudi vzgojnem delu je osebje v naših vzgojnih zavodih še premalo podkovano. Vzgojno osebje pa mora imeti poleg znanja tudi dokajšnjo mero entu-ziazma za uspešno delo v vedenjsko in osebnostno moteno mladino. V zadnjem času opažamo, da je tega vedno manj in da svoje velike in izredno težke naloge pojmujejo preveč uradniško. Verjetno bomo morali tudi pri nas, tako kot v nekaterih drugih državah, s posebno materialno stimulacijo, ki bo morala biti večja kot pri ostalih prosvetnih delavcih, privabiti v naše vzgojne domove za vedenjsko in osebnostno motene mladostnike najboljše in najbolj prizadevne pedagoške in drage (socialne, psihološke in zdravstvene) delavce.
Vprašanja: Tea Dominko
Moč družbe je v osnovni šoli, saj gredo skozi to šolo prav vsi. Zato moramo v tej šoli zaposliti najboljše strokovnjake, pa ne bomo imeli kasneje nobenih problemov. Če bomo pa zanemarjali osnovno šolo ter forsi-rali visoko šolstvo, bo ves naš trud zaman. V osnovni šoli moramo dati učencu to, kar bo kasneje lahko uspešno dal družbi, v kateri bo živel.
MILICA ROSENBERG, pedagoginja
Vsi smo enako zainteresirani, da bi pri učencih razvili ustvarjalnost, ne pa zgolj imitativnost. Vizualne in likovne vrednote naj pomagajo človeku, da bo bolje živel in se pripravil za življenje v novem svetu, ki postaja vse bolj vizualen.
MILICA ROSENBERG, pedagoginja
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
Velika petica na praznem listu
Moje zadnje šolsko leto me je učila učiteljica, oblečena v črnino in vedno žalostna. Bila mi je prava mati in njene dobrote so polnile moj izstradani želodček.
Vedela je za vsa pota, ki sem jih opravljala za partizane kar med poukom in z njenim dovoljenjem. V moji strgani aktovki so se večkrat znašli zavojčki cigaret ali še kaj večjega, kar je bilo treba prenesti čez blok na Viču.
Toda bila je tako zelo stroga! „Znanje je tvoje edino bogastvo!" mi je rekla, kadar sem se ji postavila po robu.
Pred 1. novembrom smo dobili za domačo nalogo spis z naslo-
NA ZAČETKU NOVEGA OBDOBJA V SLOVENSKIH ŠOLAH
(Nadaljevanje s 1. strani)
TELJI OD VISOKOŠOLSKIH DO OSNOVNOŠOLSKIH. ALI LAHKO POVESTE, PROSIM, KAJ VSE JE BILO DOSLEJ ŽE NAREJENEGA?
„Na začetku smo. Analiziramo stanje in naše potrebe, vendar pa se lahko zgledujemo tudi po drugih. Problematika je namreč povsod zelo podobna.
Prvi so take projekte naredili Japonci (ki so začeli leta 1952), nato Amerikanci in Sovjeti (leta 1958 do 1960), zatem v Veliki Britaniji (leta 1964), kjer imajo znani Nuffieldov projekt. V Jugoslaviji se šele prebujamo. Če se primerjamo z deželami po svetu, smo razmeroma pozni, če pa z drugimi jugoslovanskimi republikami, lahko ugotovimo, da smo vendarle med prvimi Tudi na zagrebški in beograjski univerzi so začeli z vrsto projektov. Videti je, kot da se je začelo visoko šolstvo šele sedaj
zavedati, da mora dobršen del raziskovalnega dela posvetiti tudi izboljšanju lastne učne tehnologije in delovnih metod. “
-	ALI LAHKO DOLOČNEJE OPREDELITE, S ČIM SE UKVARJAJO SODELAVCI RAČUNALNIŠKEGA CENTRA?
„Konkretno delo so priprave za programirani pouk, toda ne v takem smislu, kot si to nekateri predstavljajo, namreč - učenca za računalnikom. S pomočjo programov skušamo zagotoviti smiselno zgradbo učnih ur. Za tole gre: znanost in tehnika se tako hitro razvijata, da temu razvoju ne moremo slediti le s kopičenjem novih podatkov in spoznanj, temveč predvsem z logično zasnovo tistega, kar naj se učenec nauči. Usposobiti ga je treba, da se sam navadi učiti, da zna snov izbirati in povezovati Naša naloga je: pripraviti učitelje na tako delo, da bo vsaka učna ura povsem izrabljena, da ne bo nikakršnega zapravljanja časa, da se bo vsak učenec lahko razvijal glede na to, kakšne umske in praktične sposobnosti ima. (Medtem ko teoretske sposobnosti še dokaj pospešujemo, pa praktične zanemarjamo.)
Poglejte, kaj se dogaja v praksi: imamo en sam učni program, ki je za sedaj še močno usmerjen v spomin. Šola stori premalo za to, da bi pospeševala razvoj logičnega mišljenja pri bolj teoretično usmerjenih učencih, hkrati pa dovolj razvijala sposobnosti tistih, ki so izrazito praktično usmerjeni. Ob enotnem programu pa obojega hkrati v zadostni meri ne moremo. Posledica tega je, da pri nekaterih učencih zanemarjamo razvijanje teoretske nadarjenosti, druge pa silimo v teoretske konstrukcije, ki jih ne morejo obvladati, namesto da bi bolj razvijali njih praktično inteligenco. Tako mlad človek zasovraži izobraževanje, namesto da bi ga vzljubil. To še zaostri naš ekonomski problem - pomanjkanje strokovne delovne sile, ki jo moramo že sedaj „uvažati“.
-	VSE TO SO LEPA NAČELA, TODA: KAKO JIH URESNIČITI?
,,Tako da bomo imeli okvirne učne načrte, ki pa morajo
biti najprej med seboj usklajeni po predmetih in letnikih. Ce jih na primer ne bomo uskladili fiziki, kemiki in biologi, ne bomo mogli imeti niti uspešnega programiranega niti dobrega individualiziranega pouka.
Učni program mora biti široko okviren zato, da lahko učitelj v njem izbira. V okviru tega programa mora biti možnost za usmeritev pri obravnavi. Ali določneje: učne enote morajo biti zasnovane v priročniku tako, da učitelj lahko sledi nadarjenosti učencev. Na tem temelju opredeli, v kakšni smeri, obsegu in zaporedju naj si za vsakega učne enote sledijo. V seriji se to razrašča kot drevo. Drevo ne raste nikdar samo
Ne pozabimo pa tudi na vzgojno komponento, ki je odvisna zlasti od učitelja. S programi pa bo treba pokazati tudi idejne zasnove, npr. zakonitosti naravoslovja, ki sodijo med izhodišča marksizma. Idejnost skozi strokovni in znanstveni pristop torej. Ta pa je hkrati tudi najbolj prepričljiva “
- IN KAKŠNO VLOGO BOSTA IMELA PRI TEM RAČUNALNIK IN FONOLABO-RATORIJ?
„S pomočjo računalnika bomo izvedli analizo stanja,
•nanos, trditev ^mpre,
je več interdisciplinarnih gramov. Za visoko šolstl ^ v J bomo na primer prav v 1 za laboratoriju srečali strokov '■ e , s področja narai’oslovja zikoslovci, saj je tehnični j if , tak, da ga čisti jezikoslovk L'. more prevajati. Najprej bo ^1 narediti interdisciplinarni t^e gram za tehnični in rat ^ y niški jezik.	^ V
In še cena. Aparature ^ . 1 poceni, pa tudi ne tako l t j kot bi kdo mislil. Komp -oprema centra bo stala , a’c kot majhna osnovna šola. j.ln To so šele začetki Za
predvsem rezultatov testov, ter
programiranje posameznih	programirano delo je poVCC,1
učnih enot - zlasti primerjavo čas. Ne pozabimo, da uvafC1^ teh enot po posameznih pod- svetu tako delo dve, tri do d( vo. urevo ne rasie nucaar samo	toč jih. Računalnik je nepo-	leta. Poskusili bomo čiml L„„.'
navpično navzgor — tako kot	pnstljiv pri oceni napak (vsako	je, čudežev pa seveda d	.
večkrat hoče naše šolstvo. Raz-	izloči takoj) in celo tako „ne-	goče delati. To je trdo dc
vljuden", da to tudi napiše (če — — ---------- I-~—
je tak program seveda). Izloči slabo sestavljene teste in opredeli vse rezultate.
rašča se v širino in višino, v vse smeri - in vsaka veja ima svoj namen in svoj pomen. To bi morali upoštevati tudi pri sistemu šolstva ter načinu pouka v naši šoli.
Ni pa preprosto tak program sestaviti Učitelj mora dobiti kombinacije za vse veje in tega, seveda, sam ne zmore. To je možno le, če ima na voljo vrsto različnih učnih ur za posamezne usmeritve in teme in iz tega izbira to, kar je za učenca primemo. Vse variante pa morajo imeti skupno minimalno osnovo. Tisto „ več" pa je lahko zelo različno — ob upoštevanju, da se oblikuje nekdo bolj v praktični in dmgi bolj v teoretični smeri. “
-	UČITELJ BO POTEMTAKEM KAR POŠTENO ZAPOSLEN Z NOVIMI MOŽ-' NOSTMI. KAKO MU BOSTE PRI TEM POMAGALI?
„Narediti bo treba take učne enote, take predloge za pouk, ki bodo omogočale izbor. Tudi učbeniki bodo morali biti drugačni, kot so sedaj. Odpraviti je treba miselnost, da se mora učenec na pamet naučiti vse, kar je v knjigi, nasprotno: važnejše je, da se zna znajti v njej. Zato naj bi imel učbenik določen sistem, navajal naj bi tudi na uporabo literature. Potrebovali bomo laboratorijske zvezke, pa tudi priročnike za učence in učitelje. V angleških priročnikih za učitelje je na primer nadrobno razložena vsaka učna enota — na čem je poudarek, kako je treba voditi učence, ki so usmerjeni v eno ali drugo smer. Potem je tu še vrsta bogatih testov, ki so za vaje učencev koristni, učitelju pa lahko olajšajo spraševanje."
-	ALI NE BOSTA OB VSEH TEH NATANČNIH NAVODILIH OKRNJENI UČITELJEVA SVOBODA IN USTVARJALNOST?
„Te ugovore je večkrat slišati. Učitelj je povsem svoboden v dveh vidikih: pri usmerjanju učencev in pri presoji njihovega dela. Tudi pri zasnovi učne ure in pri izvajanju ima polno svobodo - seveda, če zna narediti bolje. Mislim, da so tudi taki učitelji - ti pa naj bi se čimprej vključili v naše skupinsko delo (v te skupine naj bi vključili tudi pedagoge, psihologe in sociologe). Večini pa bodo dobro zgrajene učne enote več kot dobrodošle!
ne prenese „horuk meto*
površnosti. Prav površnost treba preganjati. Za del )irekto
vzgojnoizobraževalnem em , Druga oprema, tudi fono- ročju velja resnica: Če I, ■ “n laboratorij, bo rabila sestavi in zase, pomnoži napako s fi jet-)j preizkušanju učnih enot. Sko- jem 1, če grešiš pri delu l '0/	,
zenj bodo potekali vsi progra- mladino, pa je faktor -dn„-mi, ki bodo temeljili na vidnih tisoč."
in slušnih predstavah. Na vrsti
MARJANA Ki
lbliško
Vsem osnovnim šolam - podpisnicam samoupravnega sporazuma
Sevali Nja f so os omaj j
POPRAVEK PREDLOGA ZA SPREMEMBO SA1
UPRAVNEGA SPORAZUMA O MERILIH ZA DELITI i,
dvn „

DOHODKA ŠOLAH
IN OSEBNIH DOHODKOV V OSNOA
Skupna komisir .deležencev samoupravnega sporazufl (mo vanja za osnor šolstvo obvešča vse osnovne šole-podplc niče samom ,nega sporazuma, da je pri prepisovanju pV ? loga za spremembo samoupravnega sporazuma, ki ga je skl ? na komisija poslala ^sem osnovnim šolam, objavljen pa je « tudi v 16. številki Prosvetnega delavca, prišlo do nasledie tehnične napake, za katero se opravičujemo:
Tekst pod 11. členom predloga za spremembo samoupi nega sporazuma spada na konec 9. člena tega predloga, do danji 11. člen pa ostane nespremenjen.
SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVAN ZA OSNOVNO ŠOLST
Gada i tki se 'Nika, vejice
Zi
ni n, t^itmič, prah vdnjič podj vseh n tfolina!'
Pred sto leti
V	tobačni tovarni v Ljubljani je bila pred sto leti ustanovljena šola za delavke, ki so bile še šoloobvezne. Zakon o šolstvu iz leta 1869 je namreč določal, da morajo za otroke, ki delajo v tovarnah ali večjih obrtnih delavnicah, in zato ne morejo hoditi v občinske šole, lastniki tovarn ah delavnic ustanoviti samostojne šole, bodisi vsak zase ali skupaj z drugimi gospodarji tovarn. V teh šolah je bilo tedensko najmanj 12 ur pouka, ure pa so morali kar najbolj enakomerno razdeliti na posamezne dni v tednu. Učne ure so smeli določiti med 7. in 18. uro, ne pa opoldne.
V	tobačni tovarni so ustanovili šolo šele na drugi opomin oblasti. Z odlokom direkcije tobačne tovarne na Dunaju 7. 7.
testni c družbe na izc 'Ijana ni a ses
obvesl
osne 'v osm acij r
1872 je bila dovoljena ul vitev večerne šole za tovaJ ;v dejavke, ki se je pričela skim letom 1872/73. P< ^ bil tri šolska leta; prvo H :a"'/)hn šolo obiskovalo 56 učeni go leto 48, tretje pa 46. se .
Leta 1875 pa je „Laitrčlan0J Schulzeitung" objavil, daj v tobačni tovarni z letošnj viiuic tom prenehala in da je de)bljana v prostorih z zelo priifl lamen šolsko opremo. Vodstvo
“vor o
ne je s tem v zvezi tudi skl' i bjroj.
Ovem
'faževal
Predle
da ne bo več zaposlovalo obveznih delavk.
Šele leta 1885 je bil šol i kon dopolnjen s predpisfli nitev j, ne smejo zaposlovati otrok ij0 dovršenim 14. letom pf nem obrtnem delu in v q1 kjer se dela na tovarniški1 i tedna TATJANA H' ^eležei
Obvestilo
Naše dopisnike prosimo, da nam javijo nove številke svO ^ tekočih računov	,
Uprava Prosvetnega dela'1 ivn0
vom. Vseh mrtvih dan. Kaj naj vendar napišem, ko pa nimam še nikogar svojega na pokopališču?
Dolgo sem razmišljala in moje misli so se vračale k učiteljici. Tudi jaz, otrok, sem poznala njeno bolečino.
i:! '^no
Napisala sem spis, ki mi je prinesel raztrgan zvezek in veliko peticp na_ novem, praznem listu. Pisala sem: „Vseh mrtvih dan". Zakaj naj krasim na pokopališču grobove, ki jih lahko obiščem vsak dan? Mlada sem še in imam otroško pamet. Jutri, na dan mrtvih, bom odšla v temne, svobodne gozdove, kjer so pokopana trupla naših ljudi. Odšla bi v Begunje, kjer ubijajo naše talce kot zveri, ki jih je treba iztrebiti, odšla bi na vsak košček domače zemlje, ki jo je oškropila kri naših ljudi.
Samo en cvet je letos na našem vrtu, mmena krizantema. To rožo bom položila na sosednjo njivo, kjer so pred mojimi otroškimi očmi pobili partizana, našega prijatelja. Na tisti mali košček zemlje, prepojen z njegovo krvjo, kjer smo otroci pokopali ostanke njegove razbite glave. Tam naj bo ta cvet - za vse! Vsakemu, bi bo šel mimo, bo govoril:
„Tu je kri borcev; ustavi se, prijatelj! Iz te zemlje, iz te krvi
dajem svojo moč. Srkam jo iz krikov nedolžnega človeka. Po- J® razmisli o pravičnosti sveta..."
Drugo jutro je bil učiteljičin obraz še bolj bled kot pd Črni kolobarji so obkrožali njene lepe oči, iz njih pa je topa, brezizrazna bolečina.
„Z življenjem se igraš, otrok," je rekla, ko mi je ponudb zvezek. „Prehitro odraščaš, punčka moja. "Pogledala me je. v ta vojna tako strašna, da uničuje tudi nedolžne otroške $ Zakaj si tako napisala, punčka moja? “
Po licih so se mi udrle solze in pred vsem razredom sefi stisnila v naročje:
„Ker ste vedno tako žalostni... “
Brez besed me je še bolj stisnila k sebi, potem pa mi zvezek. Na prvi strani je bila napisana čez ves list petica. * mi je bil ta zvezek drag spomin. Eno samo željo imam: da ^ enkrat stisnem roko, Koritzky Marija, nekdanja učitelja ni Toda ne vem, kje ste.
Nekdanja učenka
MINKA LAMPRET-01
novi p: Popoln 'Suma dc Pod ‘ritega iz
'lede
biroj;
Na za so s 'Iti ideji
/li ^men

r
Novatorja v naftalin
danost je v službi vratarjev, pravi generacija pred zaprtimi vrati! frditev pa je laž! Danes so nam vsa vrata na strežaj odprta - da ^mprej odšli in ne bi vnašali v praodnose novatorske zmede. jSa Diki je končal strojno fakulteto z odliko. Podjetje KOVI-VON ga je prevzelo na pripravniško grbo. ,,Eno leto je kot ’w v morju!" je dejal personalni. „Eno leto bomo morali segati , jad za amortizacijo, da mu bomo lahko plačali njegovo „fiiša-f > je dejal komercialni. „Živa radost, delati eno leto z mlade-
1	i polnim elana, idej in novih impulzov!" Stopil je mednje -
,	*. kunček - po prstih.
bo ^/Pre! ie pometel z mašili. Dve mašili, čednih oblik, ki sta z rnj vmi pesniškimi očmi gledali v oči svojih šefov - manikirali rač f^e’ sP°drecavaP maksi-mini krilca — je preprosto proglasil za rtita lepega spola. Šef oddelka ga je poklical k sebi. „Tovariš tre ^°’ hrmmhr, kako bi dejal — segli ste v zenico mojega očesa! 0 j dekle dviga v mojem kolektivu delovni elan. Res da nima nobe-mp kvalifikacij, res, da imamo že pet tipkaric... toda če pride la 'hka, črnska ali polinezijska delegacija ... njen nasmeh, družab-
2	intimno ozračje, ki ga vzpostavi... Marsikatero pogodbo Za sklenili zaradi nje. Zato - prste k sebi!'
,0U iki se je nasršil in kraknil: „Sodobna tehnologija ne dopušča va> 'd-' Razmerja med konvertibilnimi, konkurenčno sposobnimi ju 'tetji določa znanstveni team strokovnjakov. Nizki nagoni, gola ft«... prosim vas, kje je tu revolucija delovnih navad!? “ Od nj kienja ni šef dva dni zaprl ust.
je slednja Dikijeva poteza so bili novinarji in TV. Nekaj izjav o Metih organizacijskih oblikah, o delni nelikvidnosti, o pre-. britvi proizvodnje na visokoogljikova jekla - in Diki je postal jfel l oven KO VINOTOKA.
drek tor pa je bil maček Na vseh zborih proizvajalcev je novi-, tfn hvalil genialnost svojega novega inženirja. Na vseh simpo-}' je poudarjal, kako je zapihal nov, znanstveni duh v njegovem '• J“ ietju - DIKI.
* j vtem se je začelo usodno posiljevanje Dikijevih velikih idej za r dan j o rabo. Direktor je poskrbel, da so mu naložili pet preda-djskih funkcij, dve polpolitični, eno samoupravno in eno med-^fbliško.
dki je skakal po vsej Evropi. Razlagal tu, osvetljeval tam. Izpo-jevali so ga, lakirali, mazilili. Njegove ideje so tiskali v časo-II *• Njegove ideje niso prišle več do sape v podjetju. Njegove f so ostale na papirju.
omaj je prišel za pol ure v podjetje, začel s kakšno novatorsko 5> že je pridrvela vest, da je prišla delegacija z Ognjene zemlje, j j j 'rada vedela, kako pri nas kalimo jeklo.
^ dki se je učil govorništva, metafor, metonimij, dramatičnega 'fiika, besedne in stavčne intonacije, velikega stavka, stavka vejice, za velika navdušenja. ..
'.uti orno za risalno desko ni nikoli več sedel. Samo nobenih golih □dp 'c ni nikoli več opazil. Njegove ideje so olesenele. Zdaj je znal pi* btmično preračunati govorne efekte. Na znanje s fakultete je skl ’1 prah.
je idnjič sem ga srečal. „No Diki, ali si uvedel FKGRFVsistem v podjetje? “ „Da sem! Ves ta sistem leži razpršen po drobcih ^seh mojih sodelavcih. Teh je okoli dva tisoč. Vse vlečem iz ipP ilina!"	IVAN CIMERMAN
do
Boljše vrednotenje dela
ail1
laj
■šnj
iol> i
'Y.; ll'
Ustili odbor sindikata delav-družbenih dejavnosti in tena izobraževalna skupnost >ljana sta pretekli teden ;ala sestanek, na katerem so . obvestili o posvetu ravnaje :v osnovnih šol in predsed-< osnovnih sindikalnih or-jj-acij na teh šolali Ijubljan-[, & območja. Posveta, ki je pred nedavnim v Škofji t se je udeležilo več kot članov iz šolskih kolektivi predstavniki organizacij-, j enote zavoda za šolstvo —
pijana.
m, 'amen posveta je bil skupen avor o vsebini pisma izvrš-s:.1 biroja predsedstva ZKJ in a :ovem pomenu za vzgojno-Važevalno področje, o no-. ' predlogu sprememb in do-isojDitev samoupravnega spora-a o delitvi dohodka in oseb-'tahodkov v osnovnih šolah analizi 42-umega delov-® J tedna za osnovno šolo.
H' ^eleženci posveta so pod-Vovi predlog za spremembo dopolnitev samoupravnega 'atuma o delitvi dohodka in ;Vih dohodkov na osnovnih Podprli so tudi sistem Miega delovnega tedna kot la'' >Vno izhodišče na osnovni
‘fede na vsebino pisma izvrš-1 biroja ZKJ in njegovega ?ena za vzgojo in izobraže-I? so soglašali, da je treba dti idejnost pouka in pouda-'H1 ^men idejnopohtične vzgo-;J! Bricev. Razpravljali so tudi
o družbenopohtičnem in moralnem liku učitelja. Strinjali so se, da je treba hitreje razvijati samoupravljanje na šolah.
Govorili so še o kadrovski politiki, o zaposlovanju pedagoškega in vodstvenega kadra na šolah. Pripomnili so, da temeljni zakon o delovnih razmerjih skoraj onemogoča šoli, da bi prekinila delovno razmerje z ljudmi, ki ne ustrezajo.
V šolskih aktivih in osnovnih organizacijah komunistov bo stekla akcija, kjer naj bi se dogovorili za načrt dela idejne družbene usmerjenosti.
Novi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov ima po mnenju predlagateljev naslednje prednosti: boljše vrednotenje učiteljevega dela — število točk za učitelja s srednjo izobrazbo se poveča od 220 na 235, za učitelja z višjo izobrazbo od 250 na 275, z visoko izobrazbo pa od 313 na 315 točk. Povečali naj bi se tudi kalkulativni dohodki za nekvalificirane in polkvalificirane delavce. Delo ravnateljev naj bi odslej tudi višje vrednotili. Strinjali šo se, da ravnatelj ni poklic, temveč funkcija. Predlog samoupravnega sporazuma naj ne bi bil le usmeritev, temveč tudi obveza za financerje.
Poudarili so tudi zahtevo, da je treba izdelati sistem napredovanja učiteljev. Delovna skupina (predstavniki vseh zainteresiranih institucij) pri republiški izobraževalni skupnosti tega žal ni mogla izdelati do 1. septembra, saj se je prvič sestala komaj 14. septembra (kot je razvidno iz gradiva pedagoškega inštituta). Osnutek za sistem napredovanja učiteljev pa je bil predložen na zvezi pedagoških društev 28. septembra. Samoupravni sporazum, ki je bil doslej v veljavi, določa 15 let kot zgornjo mejo napredovanja. Kot kaže, se učitelji s tem niso strinjali in se tudi danes ne. Vodilo pri napredovanju učitelja naj bi bilo njegovo delo in
>»ZA STARO PRAVDO««
stropa omet na baldahin. Recimo, da bi se to primerilo - saj se nikdar in nikoli ni - kaj bi v takem položaju ukrenil mili grof? Točno. Poslal bi korobač nad onega Štefuca, ki je bil glavni priganjač na gradbišču, in nad tiste, ki so grad tako zanič zidali, da se še živ podira.
Tako bi bilo nekoč. Ampak ta „bi“ nas lahko zapelje v popolno zaslepljenost. Noben grad nikoli nobenemu grofu ni sam od sebe zgrmel na glavo.
Moramo se energično prestaviti v sodobnost, čim bliže gradnji naših superšol. Pa ti stoji takale šola pol leta in že se ji zmrda pločevina na strehi. Dež pa veselo otrokom za vrat. Otroci pa navdušeni po marele! Ravnatlej pa na telefon. V komunali pa nikogar doma. Za dežjem pa še veter. Deveta simfonija stekla Sipe pa iz uvoza! Uvoz pa ustavljen. Ravnatelj diha v telefon še z zadnjimi zdihljaji. Kar se med uro fizike odloči omet na stropu, da bo demonstriral prosti pad. O tem, da je crknila centralna, pa sploh ne govorimo. Ravnatelj se zapodi v podjetje Hokus, tam pa mu pojasnijo, da je za njegovo šolo odgovoren Pokus. Ta pa uprizori mirakel svete nedolžnosti.
Ljudje se začno nekaj usajati, kaj da se to pravi, iz njihovih žepov pobirati denar, potem pa ga razmetavati. Najhuje je pa poslušati strokovne sodbe laikov! Pokus je bil vendar na specializaciji in je ustvaril super gradnjo. Če je kaj narobe, so krivi pri Hokusu, ker mu niso preskrbeli natančnih praktičnih podatkov, da bi jih mogel primerjati s svojo teorijo.
Dajte no, pa ta primerjava s starimi gradovi! Tisto masivno zidovje, tisti zoprni smrad po večnosti! Eleganca, eleganca! Forma viva! Jaz tudi tako pravim, zato se mi smili tisti Štefuc iz 12. stoletja, ki bi bil lahko nemarno tepen samo zato, ker je prezgodaj živel.
Nesmiselna primerjava
Recimo, da bi se nekoč v davnih časih začel podirati grad, da bi se v stružnem stolpu zamajala tla in da bi grajski gospodični padel s
PRIHODNOST ŠOLSKIH SVETOVALNIH SLUŽB
V Preddvoru pri Kranju so se 19. oktobra srečali šolski psihologi in pedagogi Slovenije. Srečanje aktiva je pripravil zavod za šolstvo SRS, vodil pa svetovalec pri zavodu Jože Trček.
Udeležili so se ga psihologi in pedagogi vseh slovenskih območij. Od vseh 45 psihologov in pedagogov jih je prišlo 37. Na srečanje so prišli tudi svetovalci in predstavniki pedagoškega inštituta.
Razpravljali so o podiplomskem študiju, smernicah razvoja šolskih svetovalnih služb in o programu dela aktiva. Po končanem delu so obiskali vzgojni dom v Preddvoru.
Šolske svetovalne službe se ba še določneje zakonsko opre-
dehti.
zelo hitro razvijajo. Vse bolj očitno je, kako so potrebne prav v naših šolah. Razpisi povedo, koliko tovrstnih delavcev potrebujemo na Slovenskem. Zal pa je razpisanih mest še vedno več kot kandidatov. Videti je, da se končno vendarle uresničuje zahteva, da bi morala vsaka naša šola imeti psihologa, pedagoga in socialnega delavca. Sole, ki imajo manj • učencev, naj bi imele skupno svetovalno službo.
Kaj dati mlademu človeku na pot, kako mu pomagati pri pridobivanju znanja, pri idejno-družbeni usmeritvi? Kako mu privzgojiti občutek odgovornosti do dela in aktivnega samoupravljanja? To so za sedaj naloge teh služb, ki pa jih bo tre-
znanje, ne pa službena leta - so poudarili udeleženci posveta.
Predlagatelji pravijo, naj bi bile tudi pokojnine za prosvetne delavce nekoliko višje. Upokojeni učitelj naj bi prejemal mesečne dohodke v višini mesečnega dohodka profesoija-pri-pravnika,
Kdor bo kršil samoupravni sporazum, bo poklican na odgovornost (samovoljno spreminjanje vrednosti točk). Predlog je v javni razpravi na šolah.
Analiza sistema 42-umega delovnega tedna na osnovni šoli, ki je bil na enoletni preizkušnji, je izzvala kritično razpravo. Sistem predvideva prehod na financiranje celotnega programa šole. Delovno izhodišče bi bil 42-umi delovni teden in ne 20 pedagoških ur. Delo pri svobodnih dejavnostih bo plačano. V razpravi so opozorili na vprašanje: ali ne bo na račun množine dela žrtvovana kakovost? Strinjali so se, naj bi sistem 42-umega delovnega tedna še nadalje izvajali, merila pa dopolnjevali in poenostavili, kolikor je mogoče. Merila o 42-urnem delovnem tednu so v javni razpravi. Posebna komisija predstavnikov šol bo pripravila v enem mesecu revizijo meril in sestavila dokončni predlog o 42-urnem delovnem tednu za novo koledarsko leto. Merila niso dokončna; še se bodo spreminjala in dopolnjevala.
TEA DOMINKO
.Nismo najvišje sodišče za prekrške, niti čudodelci. Ne želimo biti okras, pa tudi ne servis za izpolnjevanje kakršnihkoli zahtev,“ so menih udeleženci tega srečanja. Želijo pomagati šoli pri njenem delu s skupnimi pogovori z učitelji in individualnim delom z učenci, reševati težave, ki nastajajo pri delu z učenci v šoli in zunaj nje (osip, poklicno usmerjanje itn.). Radi bi bili bolj povezani predvsem z zavodom za zaposlovanje in poklicnimi svetovalnicami.
Pri svojem delu se srečujejo z mnogimi težavami. Primer: psihologi pošiljajo na republiški zavod za zaposlovanje liste, teste in podatke, od tam pa ne prejmejo povratne informacije. Zato ne morejo slediti otrokovemu razvoju, uvesti potrebne kartoteke na šoli in končno^ne morejo vrednotiti svojega dela. Med težavami so omenili še časovno stisko v šoli. Predlagajo, da bi ure testiranja vnesU v urnik, da- ne bi bilo nesporazumov z učitelji. Opozorih so tudi na to, da morajo biti se-minaiji bolj kakovostni in prilagojeni njihovi ravni.
O občnem zboru psihologov in delu komisije za podiplomski študij je poročal šolski psiholog Anton Resnik.
Šolsko psihologijo imajo drugod po svetu vključeno v študij psihologije. Pri nas pa smo prisiljeni dodajati ta študij v prakso. Udeleženci srečanja so iskali poti za podiplomsko izobraževanje. Razpravljali' so o tem, kateri predmet oziroma vsebina je potrebna ža specializacijo diplomanta in kakšen izpit, da bi lahko bolje opravljal svoje delo; kakšna naj bi bila pot in koliko časa naj bi delal pod vodstvom mentorja. Ugo-tovih so, da je treba pri načrtovanju tega izobraževanja upoštevati različno izobrazbo posameznikov. Pri vsebini dela naj bi bila upoštevana učna tehnologija in njena uporaba (programiran pouk, teorija učenja — praktično in vaje), poznavanje socialne psihologije, skupinska dinamika, metodologija, novi učni načrt in priloga »Življenje in delo v šoli.“
Splošnemu profilu (pedagog, psiholog, sociolog) naj bi dodali
permanentno izobraževanje s tečaji (2 ali 3 mesece po potrebi in spremembe, ki se uvajajo:	avdiovizualna sredstva,
programiran pouk itn.). Psiholog naj bi izpolnil svoje znanje na področju pedagogike, pedagog pa na področju psihologije.
Brez izkušenj ne gre
Šolske svetovalne službe še vedno nimajo statusa. Ker se bliža čas uzakonjenja in hkrati zahteva po opredelitvi nazivov, je treba pripraviti program, smernice razvoja in končno kvalifikacijo svetovalnih služb. Edino na temelju izkušenj bo mogoče ugotoviti, kaj spada v ta poklic; zato so razpravljavci izoblikovali skupen dogovor: pedagoški inštitut bo do 15. novembra pripravil enoten vzo-rec-operativni list, po katerem naj bi vsak psiholog in pedagog na šoli vsak dan beležil opravljene naloge. Vsak teden naj bi napravil kratek povzetek svojega dela in ga posredoval pedagoškemu inštitutu. To naj bi bil nekak fotoposnetek delovnega mesta ali frekvenčna vsebina nalog. Vsak psiholog bo, neodvisno od operativnega lista, takoj pričel beležiti opravljene naloge. Za to da bi dobili celostno sliko, bo potrebno vse šolsko leto. Iz teh podatkov bo lahko izbrati besedilo za zakon
in opredehti posamezne profile šolskih svetovalnih služb.
Razpravljali so tudi o nazivih in napredovanju. Soglasno so podprli predlog »diferenciacije učiteljev," ki ga je predložil pedagoški inštitut z dopolnilom, naj za svetovalne službe upošteva vzporednost nazivov: psiholog-pripravnik, psiholog-mentor, itn. Omenjeni predlog še ni v javni razpravi.
Pobuda društva psihologov za obravnavo vsebine tega posveta, bo gotovo spodbudila tudi pedagoge in socialne delavce k podobnemu delu. Razprave in posveti bodo nedvomno izoblikovali kakovostne predloge. Udeleženci so se dogovorih, da bodo poživili delo svojega aktiva ne glede na podiplomsko izobraževanje. Zaprosili bodo strokovnjake pedagoškega inštituta za sodelovanje. Predlagali bodo teme, ki naj bi jih posredovah strokovnjaki vsak mesec ah vsaka dva meseca po eno temo.
Nekaj takih tem so že predlagali: programiran pouk z nastopom, nova matematika in teme diplomskih nalog na univerzi.
Razprava o vseh problemih, ki se nanašajo na svetovalne službe, je komaj v začetku, nadaljevali pa jo bodo na prihodnjih srečanjih.
TEA DOMINKO
Dovolf smo bogati
Dovolj smo bogati, ali če hočete, naša družba ni toliko siromašna, da ne bi zmogla zagotoviti brezplačnih učbenikov za vse učence osnovnih šol. Kljub temu ugotavljamo, da smo na tem področju storili le majhen korak naprej. Že pred desetimi leti smo namreč sprejeli ta predlog kot družbeni sklep, ki pa ga, žal, vse do danes nismo mogli uresničiti. Že dobrih sedem let pa je tega, ko je takratni sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije izračunal, da bi knjige za vse učence stale okrog štiri milijone din. Danes bi bilo sicer treba za učbenike odšteti kar šestkrat več. Vendar, kot zatrujejo nekateri, denar tokrat ne bo ovira. Sicer je več virov sredstev za nakup učbenikov, in upajmo, da gre tokrat zares. Za brezplačne učbenike v osnovnih šolah se bodo zavzemali celo slovenski sindikati na bližnjem kongresu
zveze sindikatov Slovenije. V prihodnjih štirih letih naj bi se torej uresničile zamish o brezplačnem šolanju osnovnošolcev, če...
Če ne bo tudi tokrat, tako kot pred desetimi leti prevladalo mnenje, češ da učbeniki staršem ne pomenijo posebno velikih stroškov v primerjavi z drugimi zahtevami in potrebami. To je sicer res, res pa je tudi, da oprema šolarja ni ravno poceni, da zvezki in ostali pribor ter stroški za izlete, šolske malice itd. kar precej bremenijo družinski proračun, posebno še v tistih družinah z več šolarji. Zato so brezplačni učbeniki, katerim se pridružuje zamisel o brezplačni šolski malici, izletih, tisku itd., ki jo v svojem gradivu tudi zagovarjajo predstavniki sindikata, prvi in nadvse pomemben korak k uresničitvi zamisli brezplačnega šolanja osnovnošolcev.
Večji, vendar še premajhni
V vzgojno-varstvenem zavodu Anton Medved v Kamniku je že dalj časa primanjkovalo prostora.
„Kdo ve kolikokrat,“ pripoveduje upravnica vrtca SAVICA LANC, „so starši zaman potrkali na vrata našega zavoda. Irkah so na vrata, trkali na našo uvidevnost, da bi sprejeli otroke, ki so jih dan za dnem zaupali stenam in ključu svojih stanovanj. Nekaj smo morah storiti, to smo vedeli že dolgo, vendar: skoraj nikoli se ni nabralo toliko denarja, da bi si upah začeti graditi velik vzgoj-no-varstveni zavod, ki bi tudi v naslednjih letih sprejel najmlajše Kamničane v vzgojo in var-
„Ne vem, če je res tako, kot pripoveduješ. Veš, nekaj pa me res skrbi... ? “
Lenart
Denar za 611 otrok
Kol pomoč po elementarni nesreči je republika namenila
350.000	din prizadetim otrokom v lenarški občini. Ves denar je sicer prejela temeljna izobraževalna skupnost, ta pa ga je na podlagi seznamov, ki so jih napravili krajevni uradi, razdelila šolam. Posamezne šole so razdelile denar 611 otrokom, ki ga bodo porabili za nakup učbenikov, plačevanje malic in za številne učne pripomočke.
Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine pa so od-
borniki med drugim obravnavali tudi družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev, študentov in dijakov v občini. Odborniki so sicer sprejeli družbeni dogovor, vendar so predlagali, naj bi ga čimprej podpisale tudi ostale družbenopolitične in delovne organizacije v občini. Denar, ki bi se zbiral v občinskem skladu za štipendiranje, bodo namenili predvsem nadarjenim in socialno ogroženim učencem in študentom, ki sicer ne bi imeli možnosti za nadaljnje šolanje.
Za varnejši prevoz učencev
Učenci iz oddaljemn Krajev, med njimi jih je največ iz Tuhinjske dohne, se vsak dan vozijo z avtobusi v šolo in domov. Taka je pač sedanja organizacija mreže osnovnih šol na območju temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik in prevozi otrok v šolo so nujni.
Pri temeljni izobraževalni skupnosti v Kamniku namreč dobro vedo, da v lanskem šolskem letu niso povsem mogli
zagotoviti vozačem primernega prevoza. Včasih se je v avtobusu vozilo tudi do sto otrok. Prevoz je bil sicer poceni, vendar nihče ne bi našel opravičila za nesrečo, ki bi se zgodila zaradi prenapolnjenega avtobusa. Primernejši, predvsem pa varnejši prevoz otrok, sodi pri temeljni izobraževalni skupnosti med tiste sklepe, ki jih bodo skušah čimprej uresničiti.
Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik
Predvsem vzgoja in izobraževanje
stvo. Sedanji vzgojno-varstveni zavod smo sicer razširili. Novih prostorov smo veseh vsi: otroci, vzgojitelji in starši. Ne smemo namreč pozabiti, da je večina kamniških žena zaposlenih v industriji, zato je povpraševanje po organiziranem otroškem varstvu tu v Kamniku toliko večje/1
Tudi okolica vrtca dobiva svoj videz. Svoj pravi obraz bo imela spomladi, ko bo sonce obudilo travo in brstje grmičevja in dreves, zasajenih okoli vrtca. Šele takrat se bodo, pravi upraviteljica, otroci, vrtec in njena okolica „zlib“ v neraz-družljivo celoto.
T. URBAS
Na območju temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik, ki • zajema hkrati tudi območje občine, je dejavnost osnovnih šol organizirana v štirih centralnih osnovnih šolah, vzgojnovarstve-na dejavnost pa v dveh zavodih. Za razvijanje glasbene kulture mladih skrbi glasbena šola. Uspešno dela tudi delavska univerza.
V zadnjih osmih letih je bilo zgrajenih v kamniški občini kar pet novih šol, s čimer so se delovne razmere učiteljev v marsičem izboljšale. Za vse to pa je bilo treba kar precej denatja. Seveda se je s tem izpopolnila tudi organizacija samega dela, ki že daje zadovoljive uspehe.
Le nekaj manj kot 3000 učencev je vpisanih v štirih centralnih in dvanajstih podružničnih šolah, ki sodijo h kamniški temeljni izobraževalni skupnosti; med njimi je najštevilnejša osnovna šola Fran Albreht s približno 1200 učenci.
Vzgojno-varstveni zavod v Kamniku, s svojimi oddelki na Zapricah in Duplici, je v veliko pomoč staršem pri vzgoji in varstvu njihovih otrok; prav tako pomemben je tudi dijaški dom, v katerem bivajo dijaki srednjih, poklicnih in osnovnih šol.
Delo glasbene šole ocenjujejo vsako leto kot pomemben dejavnik pri razvijanju glasbene kulture mladih, saj je šola organizirana tako, da razvija vse vrste dejavnosti na širokem glasbenem področju.
Delavske univerze bodo morale tudi v prihodnje opravljati še velike in zahtevne naloge v usposabljanju delovnih ljudi na delovnih mestih v gospodarstvu
Skrb, ki veliko pomeni
Že nekaj let, ugotavljajo v Kamniku, razpravljajo o socialnih razmerah učencev: ustrezne službe na občini, šole in drugi. Vsak po svoje rešujejo nastale težave, kajti razpravam o socialnih razmerah otrok so se največkrat pridružile še razprave o problemih okolja, v katerem žive šoloobvezni otroci. Res je, da je bilo na področju socialnega varstva otrok opravljeno dokaj zahtevno delo. Pokazalo pa se je, da bi socialno službo potrebovala vsaka šola. Le tako bi namreč lahko uspešno odstranjevali socialne težave posameznih učencev na šoli.
Socialno službo na eni šoli v Kamniku sicer že imajo. Delo te službe je zares uspešno, zato so v Kamniku že razmišljali in tudi sprejeli sklep, da bodo to službo postopoma organizirali tudi v ostalih šolah. Naloga temeljne izobraževalne skupnosti pa je, da bo poskrbela za potreben denar.
Varstvo
in dodatna pomoč
Skoraj štiri milijone za vrtec
Na proštom nekdanje vrtnarije v Kopru so pred dnevi, v skladu s programom urejanja otroškega varsrva v občini, začeli graditi nov vzgojrio-varstve-ni zavod. V njem bo prostora za 240 otrok. Predvidevajo, da bo vrtec zgrajen prihodnje leto sredi avgusta. Dela pri gradnji vrtca je prevzelo SGP iz Ajdovščine. Skupaj z obrtniškimi deli bo novi vzgojno-varstveni zavod po sedanjih izračunih stal okoli 3,6 milijona din. Denar so dobili iz sredstev občinskega sklada za otroško varstvo ter v obliki kreditov republiške skupnosti za otroško varstvo in koprske kreditne banke.
MORDA ŠE NISTE VEDELI...
da se osebni dohodki pedagoških delavcev obračunavajo skr
kot to določajo posebna osnovna šola na Homcu;
—	da se število učencev in oddelkov na tej šoli iz leta povečuje;
—	da je pouk organiziran v več izmenah;
tojno (
, 5°boto naj neki . °trok; 'Prto i
— da nameravajo še letos zagotoviti v Kamniku prostore: ogu-m moten pouk v posebni osnovni šoli;	»- IJ
—	da je temeljna izobraževalna skupnost v Kamniku let1 menila precej več denaija za izobraževanje prosvetnih delavce ’ali to
—	da se je temeljna izobraževalna skupnost odločila štipendirati študij matematike in tudi izredni študij učiteljev dj nimajo ustrezne strokovne izobrazbe;
—	da se osebni dohodki pedagoških delavcev obračunavaj' kot to določajo sklenjeni samoupravni sporazumi;
da temeljna izobraževalna skupnost priznava posebej^
,.^e sm
vse fc v
datek pedagoškim delavcem, ki delajo v oddaljenejših kraj fok naj
čine;
— da bodo pedagoški delavci na osnovi tega določila pr ^Ldo
„Poglejte, poglejte! Ce mislite, da boste videli ptička, se motite. Jaz že vem kaj bo!“
Tunjicah 106 točk dodatka, pedagoški delavci v Motniku, ____
licu, Gozdu, Zg. Tuhinju in na Selih 238 točk, in pedagoški d leti na Vranji peči 1320 točk dodatka na leto;
da prejemajo vodilni delavci tudi dodatke za delovno p®’0.st:
ravnatelja, pomočnika ravnatelja in vodij podružničnih šol;
da znaša letno število točk za ravnatelje s srednjo izob 'osti ni
in družbenili službah. Posebno velike in zahtevne naloge čakajo delavske univerze pri razvijanju splošne kulture prebivalstva in na področju idejnopolitičnega usposabljanja ljudi.
Seveda pa bo za vso to dejavnost potrebno veliko denaija. Samo z obljubami namreč pri vzgoji in izobraževanju ni mogoče storiti ničesar. Tudi v Kamniku! Kljub velikim težavam pa so z velikim prizadevanjem nareddi precej.
2700 točk, z višjo izobrazbo 3000 točk in z visoko izobrazbo točk;
- da znaša vrednost točke za letošnje leto 874 din, kar je i n ’ skladu s sprejetimi družbenimi dogovori.
Breme enakomerno porazdeliti
Iz Motnika in Špitaliča se vozi z avtobusom v šolo na Vransko okrog 60 otrok. Avtobus pripelje otroke zjutraj na Vransko več kot uro pred začetkom pouka. Učenci iz Tuhinja, ki obiskujejo osnovno šolo Tomo Brejc v Kamniku, pa morajo po končanem pouku prav toliko ali pa še dalj časa čakati na odhod avtobusa v Tuhinjsko dolino. Zato so učiteljski zbori poskibeli za vzgojitelje, ki skrbijo v tem času za varstvo in dodatno pomoč vozačev. To pa pomeni spet nove stroške. Glede na pomembnost varstva in dodatne pomoči vozačem je temeljna izobraževalna skupnost tudi finančno podprla prizadevanja učiteljskega zbora in posameznikov.
,,Zavedamo se težkega ekonomskega in družbeno] litičnega položaja v tem letu. Zato smo prepričani, da boi mogli izpolnjevati svoje obveznosti le glede na stvarne dr tj bene možnosti. Tudi v tem težkem položaju je nujno odp Si viti različno tretiranje gospodarskih, političnih in drugih ' javnosti. Šolstvo je namreč bilo doslej, v primeijavi z drug iL dejavnostmi v Sloveniji, dokaj zapostavljeno. Take ugOg^^"! vitve priznavajo danes tudi v vseh družbenopolitičnih inst P; cijah, zato nam tokrat ne gre predvsem za izenačenje m ^. in pogojev in ne le za povečanje sredstev na področju izol ^ ževanja in vzgoje. Če bo potrebno, da v procesu stabiliza< >j ekonomskih odnosov prispevamo svoj delež, je prav, da breme tega enakomerno porazdeli na nosilce vseh družbe' političnih in gospodarskih dejavnosti. V naši občini je bil1 ^ preteklosti narejeno veliko pozitivnega glede vrednotenja s >i
skega dela. Zato bo nujno tudi v prihodnje storiti vse, dajo še naprej izboljševali to področje družbene dejavnosti! “
(Iz uvodnega dela Programa financiranja izobri i valne in vzgojne dejavnosti za letošnje leto v obi Kamnik)
Ljubljana
■spet
yišjih
t z
i
Bojnih
mir
“Memil
'rečno
'ostmi
Edina tnarne olja, v
mS
tel
lojno n
es
lovoro' Jogo ra 'Oe pos !d učits
I !več
Vrtec za pet milijonov
-jTto ali ‘G smi . . za “lovili, !Sa vzg ^eč av
predi ^dno alo, da k.y!deti finske »tnr anjih c ''Zorce Omenili Kažejo, tnali. P lojnih c maknil "o, da »aj bi' fogo ko
Pred dnevi so v Ljubljani odprli za območje Krim-Rudn Ifj00 ,r vzgojnovarstveni zavod za 126 predšolskih otrok in 24 dojel Dru“ " Vrtec je montažnega tipa ,,Marles“. Celotna investicija, 1 'jza ,,c razširjeno kuhinjo, ki bo s hrano oskrbovala še en vrtec in oti ki
'dim so
Ribnica na Dolenjskem
Dražji prevozi	S°n“
* r	S ravn;
Izvršni odbor temeljne iz- Ijane, ki zahteva kar 13.01 ^foži obraževalne skupnosti v Ribnici na mesec več za prevoze na Dolenjskem je na zadnji seji jev. Na seji so tudi skled »iprob med drugim razpravljal tudi o bodo v prihodnje posveti finskih
financiranju_ poslovanja. Poleg jo skrb otrokom zdomce’ Posr
nje bodo v šoli organ izid Ie z n;
tega, da v B programu že primanjkuje denaija za plačevanje te dejavnosti, so na seji razpravljali še o predlogu SAP iz Ljub-
daljšano bivanje. O tem s< že obvestili svet za šolsP [5 0 p s občinski skupščini.
Lendava
Igrišče v dar
sestai
Ljubljansko poslovno združenje „Pristan“ se je odločilo, 4 za pomoč poplavljenim območjem poleg otroškega vrtca v l ! Otlok zastonj uredilo otroško igrišče, vredno 50.000 din.	b) Nekat
&
LITIJA*. NOVAŠO \
V učilnice nove odružnične šole v Gradišču se je že preselilo 43 šolaijev. Poleg dveh sodobnih in svetlih učilnic ima šola še šolsko kuhinjo, prostor za tehnični pouk, v katerem se bodo
Javorje
Nova šola w za prihodnje ifcft
N v'
Nno vl
Priprave za novo šolo! "et;
nost civilne zaščite.
Postojna
V spomin najmiajšemu partizanskemu
učitelju
na sejah lahko sestajali tudi do- vorju nad Črno na Korošk v nikdai
nico, ki jo bodo lahko p** ^tesnejt
s pomičnimi vrati, kuhrt . 2ahte\ Nlepa, i
stanovanje. Šola na Javo! . naj bi jo obiskovalo 36 Kajo, 5°* cev, bo zgrajena do sred« pitajo, ( sta prihodnje leto in boj^kritiži
aj b o
h
foble ijjkrevel S|b in u da
Kis
lite.
nad črno na Korošl veSnc
5>b
Letošnji dan pionirjev, 29. september, so postojnski pionirji pro-	it.u m
slavili nadvse svečano. Ob 20-letnici zveze prijateljev mladine in okrog 900.000 din. Preds v m 30-letnici pionirske organizacije so odprli'razstavo, ki prikazuje temeljne izobraževalne delo pionirskih organizacij, pri Bolku pa odkrili spominsko ploščo nosti na Ravnah na Kod ?imerov najmlajšemu partizanskemu učitelju na Primorskem Jožetu Turku. Boris Fedelin pravi, da je* S2® tal
je ^‘-a ta
Spominu tega učitelja, ki je padel l. 1944, se je ob odkritju spomin- zagotovljen iz letošnjih ^ ii^Va'le ske plošče poklonilo več kot 30 nekdanjih ilegalcev učiteljev, ki so virov, s krediti pa bo pon* 'otj’ ,0' v najtežjih časih vzgajali v slovenskem duhu najmaljši rod na Po- tudi repubhška izobraŽ£' J^ve), b(
stojnskem.
skupnost.
iavieva
■ts
‘dno di ost
NOVA VZGOJNA ODDAJA RADIJSKE ŠOLE
jo skušnjah, ki si jih je redakcija radijske šole RTV Ljubljana pridobila z Šojno oddajo ,,Nenavadni pogovori*', se je letos lotila še nečesa novega: Če , 5°boto ob 14.00 naravnate sprejemnik na ljubljanski drugi program, boste a .^li napoved oddaje z naslovom „Odrasli tako — kako pa mi? “ Sledil bo :tt neke družinske situacije, prebran ali zaigran, tako ali drugače neugoden ■ °troka in posredno za vso družino šolo in družbo. Na koncu bo ostalo ■e : Prto mučno vprašanje, kaj v takih okoliščinah storiti, da se odpre začarani ki je tako situacijo povzročil, in kako ravnati, da se ta krog pozneje ne 1 spet zaprl. Na to vprašanje bodo odgovarjali otroci sami, skupina učencev etl višjj}, razredov osemletke. Pretehtali bodo položaj v sporni družini, pred-ce’ to in ono, predvsem pa bodo povedali, kako sami doživljajo in ocenju-p(0 vzgojno ravnanje odraslih — tako vzgojne ukrepe kot tudi zglede, se ®yi vse tisto, za čemer se odrasli vsak dan pehamo in kar naj bi postalo le’ ^vsebina življenja naših otrok.
['e smete se čuditi, še manj pa jeziti, če so te ocene včasih prav malo ajO^ave, če so kdaj tudi ostre in boleče; oddaja po svojem osnovnem namenu tska, da bi hotela gladiti in olepšavati probleme, ki so sami po sebi ostri in , ? vse boleči tako za prizadete kot za družbo. Gre namreč za tiste vzgojne fene v družini — šola pa jih včasih še podpira — ki iz povsem normalnih ■ajl tok napravljajo v šoli neuspešne učence, paciente psihiatričnih ambulant, Bojnih posvetovalnic in podobnih ustanov, včasih pa tudi stranke sodnikov _t •mladoletnike in „predmete“ ostrejših vzgojnih ukrepov, v vseh primerih ” ' tega ne kaže nikoli pozabiti - nesrečne ljudi.
•L Misel o vzgojnih oddajah v okviru radijske šole seje porodila pred kakimi j fl :fe leti, ko je skupina strokovnjakov na povabilo redakcije razpravljala o Ulemih šolskega osipa in razlogov zanj. Pri tem se je najprej jasno izobli-0 feo stališče, da vprašanja vzgojno problematičnih otrok m učencev, ki so Nečno nadarjeni pa kljub temu v šoli neuspešni, pi mogoče rešiti z zmog-'ostmi obstoječih ustanov za pomoč takim otrokom, da pa tudi teh zmog-OD .Osti ni mogoče širiti v nedogled.
bo Mina možna rešitev, ki se je nakazovala, je bila akcija tako imenovane •Oarne prevencije, to je poskus, z razpoložljivimi sredstvi vplivati na tista . ?!ja, v katerih problematični otroci tako rekoč nastajajo, in s tem zmanj-Je • negativne učinke teh okolij. Iz teh spoznanj se je kmalu nato izobliko-
ilo, vb»!
)!o
ošk
Šol
ečjo
P!
uh«
tvoj
36
eth
bo
^vzgojna oddaja „Nenavadni pogovori", letoda nastajanja oddaj je bila dokaj preprosta: Začeli
smo od domneve

e pogostnost kakega „vzgojnega problema** v ustanovah za pomoč pri-feim otrokom v pomembni zvezi s pogostnostjo ip razširjenostjo kakega l°jno neustreznega ravnanja ali neustreznega „vzgojnega“ prijema. Prosih no) .'j torej sodelavce iz ustanov za pomoč prizadetim otrokom, naj nam bol l^l° vse tiste obremenjujoče vzgojne situacije, ki v naših razmerah Močijo največ problemov, hkrati pa naj nakažejo možnosti za reševanje u*1 oh situacij. Na osnovi dobljenih opisov in sugestij so avtoiji ..Nenavadnih idp Bovorov** pisali oddaje, največkrat dramatizirane, ki se po tipu niso ;ih )°8o razlikovale od oddaj radijske šole. Bile so, in so še, predvsem name--Ugi ;!!e Poslušanju v razredu, kjer naj bi služile kot osnova za odkrit pogovor j’ M učiteljem in učenci Prav zato so skušale poslušalce predvsem čustveno •S0 Bžirati ob kakem vprašanju, vprašanje samo pa so velikokrat puščale isti irto ah pa so samo nakazale pot za razreševanje.
rn J™ smo pred dobrim letom pregledovali rezultate tega dela ob izbiranju z0\ fe za vsakoletni natečaj vzgojnih in izobraževalnih oddaj v Tokiju, smo
•	( povili, da se nam včasih dogaja, da ob reševanju ah poskusu reševanja lzd fe vzgojnega problema pozabimo na drugega, na primer ob problemu
d3 leč avtoritarnega očeta na problem ..predobre**, preveč „skrbeče“ in 5be> IVeč „trpeče“ matere, ki lahko otroka še neprimerno bolj obremenjuje, bili i predvsem pa rezultati nekaterih raziskav, ki se pri nas ah drugod
•	^dno ali neposredno dotikajo vprašanja družinske vzgoje, nam je po-•J« -alo, da je naloga, ki smo se je lotih, najbrž mnogo bolj zapletena, kot je
feideti na prvi pogled. Najbolj splošno rečeno se zdi, da so vzgojni vzorci finske vzgoje, izoblikovani nekoč v preteklosti in takrat tudi ustrezni, „0 „trmasti“ v svojem vztrajanju in da se pod vplivom spremenjenih Dr‘; ,anjih dejavnikov le počasi spreminjajo. Pokazala se je torej potreba, da bi ob< Vzorce natančneje poznali in da bi vedeh, koliko so se ah koliko se niso Menih v sodobni slovenski družini. Grobi obrisi take „vednosti“ se sicer kažejo, vendar smo najbrž še daleč od tega, da bi jih natanko in zanesljivo •n.ah- A to, kar vemo, zadostuje za majhen premik v konceptu naših °jnih oddaj. Z oddajo ..Odrasli tako - kako pa mi? “ smo njihovo težišče •••aknili k družini; na sporedu je v soboto in v času, za katerega domnevo, da je najbolj ugoden za poslušanje v družini. To pa seveda ne pomeni, ••aj bi oddaje v šoh ne uporabljali: težko si zamislimo boljšo vzgojno 0Bo kot je zahteva, naj učenci poslušajo sobotno oddajo in potem s idri |neno nalogo poskusijo razrešiti postavljeno vprašanje, če je le mogoče . j1 s sodelovanjem staršev, bratov in sester.
°Je utugi premik je poskus, da bi k tem oddajam pritegnih učence same, da bi l, t h za ^okroglo mizo** reševah vprašanja. S tem se hočemo izogniti nevar-0tl ki, ki ji je izpostavljen pisec scenarija ..Nenavadnih pogovorov**, da Nč izgubi stik z zapletenostjo dejanske družinske situacije, ki je našim Mn sodelavcem najbrž bolj pred očmi, čeprav jo morda bolj čutijo kot s°jo sposobni vzročno razčleniti. Na prvi pogled neugodna posledica tega tega premika je možnost, da bo problematična situacija prikazana pri-feko in - predvsem — enostransko. Vendar ne kaže pozabiti daje oddaja Mjena skupnemu poslušanju v družini in daje stvar staršev, da razložijo p ravnanje. Konec koncev oddaja he more in tudi noče dosti več kot to, 3 0( feoži pogovor o vprašanjih, o katerih se običajno ne govori, če pa se OlC »°rh 86 govori premalo strpno. Domnevamo, da bo tak pogovor lahko , teijši, če bo pogovor tekel o problemu neke druge družine, pa naj so ^.Problemi še tako „naši“. Da bi učitelji čim bolje razumeli namen teh /et« Mskih vzgojnih oddaj in da bi jih lahko smotrno uporabih pri svojem nce’ Posredujemo strokovno osnovo in potek priprave ene izmed oddaj, zjr3 M z naslovom „Lahko bi bilo še boljše .. .“
n Sl
)lstV|N O P s I S:
M boste že enkrat zadovoljni z menoj?
roblem
,! Prevelika zahtevnost pri vzgoji je pri naših vzgojiteljih (posebno pri s*n in učiteljih) najmanj tako pogosta kot popustljivost in razvajanje. Zdi fen, da s strogostjo manj tvegamo kot z mehkim ravnanjem. Na roditelj-
1 sestanku ah pri govorilni uri, denimo, le izjemoma slišimo priporočilo,
otrokom mileje ravnamo, zelo pogosto pa slišimo: Primite ga, zdaj je še
^ekateri starši pa že sami nagibajo k prevehki zahtevnosti in jih k temu ictea še posebej spodbujati. Ž otrokom niso nikdar zadovoljni, vedno feajo za stopnjo več kot je otrok dosegel. v Zahtevnost staršev se izraža v najrazličnejših smereh:
,feedno hočejo otroku podaljšati čas učenja, pa čeprav se je že vse fe- in bi bil lahko prost. Nikdar jim ni dovolj, vedno bi radi otroka videh feigah;
|| J. nikdar niso zadovoljni s kvaliteto naučenega. Če se otrok nauči pri-I .j“0vati s svojimi besedami, zahtevajo od njega, da pove tako, kot je feio v knjigi Nič ne zaležejo otrokove razlage, da ni treba znati vsega na
' nikdar niso zadovoljni z otrokovimi ocenami. Če dobi 4, bi radi imeh
i«ikoH niso zadovoljni z otrokovim spričevalom. Tudi če je to so-feno dobro, godrnjajo, da bi bilo lahko boljše, če bi bil bolj pameten in
P •ssneje učil;
Zahtevajo, da otrok do minute točno prihaja domov in mu očitajo, da ratePa, če ne pride tisto minuto, ko bi moral;
v? nobenim otrokovim prijateljem niso zadovoljni in takoj otroku Stedase druži s huhgani. Zadostuje, da otroka nimajo pred očmi, in mu ” “ajo, da se je kdovekod potepal;
kritizirajo vse njegove izdelke in imajo ob vsakem delu pripombo, da je red* xQen in da bo vse pokvaril;
^°čitajo mu, da se grdo vede in ga stalno, zlasti pred tujimi ljudmi (Mlajo, kako naj bi se vedel, kaj naj bi rekel itd.
^011 {.teerov bi lahko našteh še več, a za ilustracijo zadostujejo navedeni, t j£ JZa tako zahtevnostjo se poleg naše tradicionalne, po namških vzorih ih i3 S0Vane orientacije pri vzgoji, skrivajo tudi različni osebni problemi 0lfll tMV’ bodisi nezadovoljene lastne želje, kijih skušajo realizirati s pomočjo - -j ka (s tem, da mu vsiljujejo najrazhčnejše vzroce vedenja, norme in iraZ Hovr’ bodisi prikrita agresivnost do otroka, ki jim je morda napoti pri feoljevanju lastnih ambicij. Možne pa so še druge psihodinamične razlage S) (š
hd st° ie pritisk staršev tak, da se začne otrok domu odtujevali. Ker |ht «0 drugi ljudje niso tako zahtevni, otroku pa tudi njihova manjša L most vzbudi simpatije, se lahko otrok bolj kot na starše naveže na tuje
ifefefiesto pretirane kritike in pretiranih zahtev, bi morah čimbolj Kosr E-JZitivna motivacijska sredstva, ohraniti pa pravo mero do-
Namen oddaje
a)	Osvetiti starše in druge vzgojitelje o škodljivosti prevelike zahtevnosti za otrokov razvoj, zlasti za pozitiven razvoj čustvovanja;
b)	Omogočiti po poslušanju oddaje strpen dialog med otrokom in starši oziroma vzgojitelji;
c)	Sprožiti razgovor med učiteljem in učenci glede pravilnega vzgojnega ravnanja. Pogovor lahko služi kot priprava otrok na strpnejše odnose s starši;
č) Opozoriti tudi učitelje na prezahtevne starše. Spoznajo naj, da v stikih z otrokovimi starši ni pravilno, da otroka le grajajo in poročajo o njihovih napakah in slabostih, temveč daje prav tako pomembno, da starše seznanijo tudi z otrokovimi pozitivnimi lastnostmi. Učitelji naj starše mirijo in ne razburjajo.
Izvedba
V oddaji naj bodo v ustreznem vsebinskem okviru smiselnp povezani tile prizori in motivi:
a)	Otrok se uči in ponavlja s svojimi besedami,
b)	mati posega v učenje in ga stalno popravlja. Zahteva, da pove tako kot je zapisano v knjigi,
c)	otrok se upira in se šele na grožnjo podredi materinim zahtevam, č) trmasto se upira drugim zahtevam matere,
d)	mati ima vse polno očitkov glede otrokovega vedenja. Ko hoče otrok na dvorišče, mu mati očita, da ima slabo družbo, da le na to mish, kako bo šel ven ipd.
e)	V šoh je otrok grajan, ker se je preveč dobesedno naučil in ne zna odgovoriti na drugače zastavljena vprašanja;
f)	Na govorilni uri se mati zanima le za ocene, učitelj pa tudi ostane le pri tem;
g)	Doma spet le pogovor o učenju in ocenah. V pogovor se vmeša tudi brat, kije na strani brata in ne na materini,
h)	otrok se lahko pogovori le z znancem staršev, ki pride na obisk. Potoži o tem, kako so starši zahte.vni (namesto znanca je lahko tudi kak učitelj ah pa razrednik);
i)	Pogovor tretje osebe z materjo. Mati po daljšem zaupnem pogovoru razlaga, kako je imela sama težke pogoje in se ni mogla ustrezno šolati. Zato bi rada preprečila, da bi se sinu zgodilo isto. Znanec jo pripelje do spoznanja, da z načinom, ki ga uporablja ni mogoče pričakovati uspeha, temveč le stopnjevanje odpora.
Otrok, ki nastopa v glavni vlogi, je lahko star cca 10 let in obiskuje 4. razred. Lahko pa je otrok tudi starejši, vendar pa bi bilo treba temu prilagoditi vprašanja, zaradi katerih prihaja v konflikt s starši.
Iz tega strokovnega opisa problema smo, kot osnovo za pogovor, pripravili takle radijski tekst:
LAHKO BI BILO BOLJŠE ...
Ste dobili nazaj kontrolko iz matematike? Ste? In koliko si pisal? . .. Plus štiri? ... No ja! ... A kaj nisi znal? . .. Kaj, zmotil si se, samo zmotil? ... Ko bi bil bolj zbran in ne bi kar naprej mislil na bogvedi kaj . . . Seveda, nič ne rečem, ampak prav lahko bi bilo tudi pet! . ..
(V odmevu); Lahko bi bilo tudi boljše, lahko bi bilo tudi pet, tudi šest, tuši sedem ... (izblendaj)
Kaj, rad bi šel na dvorišče? ... Pa si se naučil zgodovino za jutri? Razredničarka mi je obljubila, da boš še enkrat vprašan. ... Da znaš? . .. Ampak to, kar govoriš, je drugače, kot piše v knjigi! ... Da ni treba na pamet... S svojimi besedami? . . . Seveda, tako je lažje, ampak če bi se pošteno naučil, tako kot je v knjigi...
(V odmevu:) Bi bilo lahko tudi boljše, lahko bi bilo tudi pet, tudi šest, tudi sedem . .. (Izblendaj)
Andrej, s kom si že rekel, da bi šel rad na tekmo? Z Matjažem? S tistim dolgolascem iz petega bloka? Sar res nismo nobena gospoda, ampak cigani tudi ne! .. . Si res ne moreš najti kakšne boljše družbe? ... Kakšnega urejenega fanta? . . . Kaj da je dober tovari? ... Da se dobro uči? .-. . Mogoče, ampak videti res ni. Če bi bilo res, bi se to že videlo. Sicer pa ne ugovarjaj, če ti rečem, da ne dovolim, da bi se družil s huhgani! . . . Najdi si kaj boljšega! . ..
(V odmevu: Boljšega, najboljšega, za pet, za šest.. . (izblendaj)
Andrej,, sto in stokrat sem ti že rekla, da se tako ne pozdravlja! Nobene olike ne poznaš! ... Da si pozdravil? ... Saj si, samo kako? ! Kot bi rekel, naj te gospa piše v uho! ... Le kaj si bo mislila, kako smo te vzgajah. Nauči se že enkrat! .. .
(V odmevu: Boljše, še boljše, najboljše, za pet, za šest. . . (izblendaj)
Kako pa barvaš to risbo? Andrej, Andrej, v gob me boš spravil s to nerodnostjo. A ne vidiš črte, da greš kar čez z barvo? . .. Kako, da so črte samo za pomoč? ... Da ni važno? . . . Zakaj pa si jih potem sploh vlekel, če se jih ne moreš držati, ti neroda! Zberi se, bodi bolj natančen; in če si že neroden, potem delaj dvakrat, trikrat, toliko časa, da se boš navadil.. . (Vodmevu: Da bo boljša, še boljša, za pet. . . it... .)
Kje si bil" Andrej? Le kje si hodil toliko časa? Samo še to je manjkalo, da se boš še potepal, da te ne bo nikoli doma. Da bi človek vsaj vedel, kaj delaš, da ti lahko kaj svetuje, kako pomaga, da boš boljši, ne rečem, še boljši. ..
(V odmevu: Za pet, za šest, za sedem . . . (izblendaj)
PRIMERNO DOLGA PAVjZA, POTEM DESKI GLAS:
Ampak tako ne, res ne tako, tako ne gre več. Kdaj boste že enkrat zadovoljni z mano? Ne, ne z mano, vsaj z eno samo stvarjo, ki jo naredim?
Pogovor je tekel v radijskem študiju, sodelovalo pa je pet učencev osmih razredov neke ljubljanske osemletke - trije fantje in tri dekleta. Vloga edinega odraslega v skupini, nekakšnega moderatorja, je bila omejena na tb, da je na začetku povedal, kakšen je namen pogovora, v pogovoru samem pa je sodeloval le takrat, kadar se je pogovor izčrpal zato, ker so soudeleženci „pozabili“ ah zanemarih kakšnega izmed bistvenih elementov problematične situacije. Takrat jih je na ta element opozoril in s tem „obnovil“ pogovor.
Pogovor je trajal poldrugo uro in je v celoti posnet. Sodelujoči so presenetljivo hitro začutih problematičnost1'položaja in so najprej skušah z neposrednimi nasveti rešiti položaj. Pozneje se je pogovor razživel zlasti ob razžlenjevanju razlogov za tako enostransko in pretirano „storilnostno“ usmerjene starše, zlasti pa ob ugotavljanju, daje človek neprimerno več kot zgolj „storitev“ - pa naj bo kakršna koh. Za pedagoge bi bil zlasti zanimiv pogovor učencev o vrednosti šolske ocene, o njeni relativnosti glede na storitev, v zvezi s tem pa tudi pogovor, ki je zelo nazorno in prepričljivo pokazal, kako učenci doživljajo pojav, ki ima strokovno ime ,,halo efekt**.
Kot primer, kako nastane oddaja Nenavadnih pogovorov je tu še sinopsis dr. Anice Kosove in oddaje Ele Peroci, ki jo je po tem sinopsisu napisala.
Ela Peroci: JAZ ŽE NE ZMOREM
GLASBA (NEKAJ PRIMERNEGA ZA UVOD V ODDAJO) NAPOVEDOVALKA: Danes vam bom pripovedoval o Naniki, a najprej naj se v svojem domu oglasi sama -
NANIKA: Mama, zdaj, ko že hodim v šolo ... bi smela zdaj jaz pomiti tiste lepe skodelice za kavo? .. . Mama, prosim ...
MAMA: Joj, Nanika, samo pri miru jih pusti. Saj veš, da vse razbiješ, kar primeš v roke. Skodelice so čisto nove in še za darilo sem jih dobila. Kaj bi pa rekla teta, če bi že takoj katero razbih. Servis ne bi bil več kompleten.
NANIKA: Mi res ne verjameš, da sem že velika?
MAMA: Verjamem ti, Nanika, samo nerodna si tako, da mi je kar hudo. Jana bo pomila posodo. Ona je spretna, saj veš, večja je že.
NANIKA: Ja, in pametnejša in še pametnejša in urnejša . . . vem ...
MAMA: No, Nanika, nič mi ne kuhaj mule. Počasi delaj, potrudi se, saj veš, da si nerodna. Nerodni ca moja mala!
NANIKA: Mama, rada bi, da bi mi rekla kako drugače. In naloge sploh nimam rada.
MAMA: Kako? Že zdaj tako praviš? Kaj se nisi vesehla šole?
NANIKA: Ja . . .
MAMA: Kaj, ja?
NANIKA: NIC.
MAMA: Nesrečen otrok. Saj sem se kar bala, kako bo s teboj v šoh. Jana je od prvega dne šole prepevala od veselja. Vse je naredila tako hitro in lepo in natančno. Tako je treba, veš, Nanika in nič mi ne reci, da nimaš rada naloge.
NANIKA: Ja, mama.
NANIKA: (GLAS SE ODDALJUJE IN PONAVLJA):
Ja, mama . . .
Ja, mama . . i	,
Ja, mama , ..
G L A S B A (ZA PREHOD)
(VZDUŠJE V RAZREDU)
UČITELJICA: No, lepo. Tvoja naloga, Tonček, je danes že kar lepa, vse je čisto, brez napake - Ti, Maja, si se tudi potrudila - Nanika, vse je kar dovolj lepo in prav, samo povej mi, kdo ti je narisal hišico?
NANIKA: Narisala mi jo je Jana.
UČITELJICA: To je tvoja sestra - a zakaj nisi narisala hišice sama?
NANIKA: Ker, ker .. . je Jana bolj spretna in ker ona vse zna . ..
GLAS IZ RAZREDA: Jana je že v četrtem razredu.
UČITELJICA: Tiho, otroci, z Naniko se pogovarjam.
Res si malo nerodna Nanika, a to ni nič hudega. Drugič nariši vse sama. Nič zato, če ne bo tako lepo. Tako se boš učila .,.
GLAS: (SE PONAVLJA IN ODDALJUJE):
Nič zato, če ne bo tako lepo ...
Nič zato, če ne bo tako lepo . . .
Nič zato, če ne bo tako lepo .. .
MAMA: Nanika, še vedno ne pišeš naloge? .. . Nanika!
NANIKA: Joj, mama, kaj je?
MAMA: Na kaj pa mishš? Kakšna bo tvoja naloga, če boš tako počasna in boš samo zvezek pol ure iskala?
NANIKA: Nič zato.
MAMA: Kaj, nič zato?
NANIKA: Nič zato, če ne bo tako lepo.
MAMA: Nič zato?
NANIKA: Ja, nič zato. Saj že tako vsi vedo, da ne bo tako lepo. (ODDALJENO) ... da ne bo tako lepo.
(SPET GLASNEJE) Mama, lepo prosim, jaz bi vseeno rada pomila vsaj eno'skodelico in en krožniček. Mama!
(NANIKA KLICE, KER JE MEDTEM MAMA ODŠLA IZ KUHINJE) Smem?	^
(ROPOT POSODE V POMIVALNEM KORITU)
(VODA TEČE)
NANIKA: Saj znam. Lepo bom pomila in lepo vse pospravila - takole, počasi - še eno skodelico, in še eno.
(ZAZVONI HIŠNI ZVONEC)
NANIKA: Joj, Jana je prišla!
(Črepinje - skodelica se razbije)
GLASBA
NAPOVEDOVALEC: Ste slišali jok?
Jaz tudi ne. Nanika ob svojih majhnih nesrečah ne bo več jokala. In kar je res, je res, takšnih nesreč in nezgod je bilo že kar vehko. Samo nihče ne ve in, še ona sama ne, da pravzaprav takšnih nesreč, nezgod in nerodnosti ni bila čisto sama kriva. Ko ji je mama zaupala porcelanasti lonček, naj ga nese in vrne teti, je bil kriv stric, da se je lonček razbil. Na to Nanika ni pomishla, jaz pa sem. Bilo je tako:
Nanika pride z lončkom v tetino hišo, vrata v kuhinjo so bila odprta in nikjer nikogar. Ko je pozdravila, ji ni nihče odzravil. Že je hotela tiho postaviti lonček na mizo, ko je zaslišala nekje korake. Joj, to je stric, je pomishla. Ustrašila se je, ker ji stric vedno nagaja. Pravi ji, da jo bo stlačil v vrečo. Hitro je postavila lonček na mizo in zbežala. V razburjenju je postavila lonček na rob mize. Je potem čudno, če je padel na tla in se razbil?
Ko je teta pozneje videla črepinje na tleh, je rekla: seveda, to je bil moj porcelanasti lonček, tisti, ki sem ga imela najrajši in prinesel in razbil ga ni nihče drug, kot Nanika, nesrečnica mala. Kar prime v roke, vse ji pade z rok. Le zakaj niso poslali Jane? Jani se to zagotovo ne bo zgodilo in moj lonček bi ostal cel. Nanika pa - nesrečnica mala.
A kriv je bil stric. To sem pristavil jaz. In kriva je mama in kriva je teta in Jana. Zakaj ji nihče ni olajšal teh malih nezgod? Zakaj ji nihče ni rekel: drugič bo boljše. Samo pomiri se, tudi jaz sem že kdaj kaj razbil - in še bi pristavil:
da so za vse nove in nove črepinje krive tiste prve Črepinje, ki se jih nihče več ne spomni, le strah pred njimi je v Naniki ostal živ in je vedno bolj živ . . .
MAMA: (HUDA) Nesrečnica mala. Lepo sem ti rekla: pusti skodehce pri miru. Pomila, in pospravila bi jih Jana. Samo njej to lahko zaupam, ona je že dovolj vehka in spretna.
NANIKA: (ŽALOSTNO) Ja, mama, vem. Ampak skodehca je bila tako lepa.
G L A S E A
NAPOVEDOVALEC: Sole se je Nanika spočetka vesehla, domačih nalog pa se je pričela bati. Bala se je, da bi se ji razbile, kakor porcelanasti lonček, še predno bi jo napisala do kraja. Zato je prosila Jano, naj ji pomaga, naj napiše ah nariše namesto nje. Ker je učiteljica to takoj opazila, se je tudi tega prestrašila. Sprijaznila se je s tem, da pač ne bo vse tako lepo, kakor bodo znah to drugi. Domače naloge je torej pričela pisati in risati sama, a z nalogami vred se je v razredu počasi preselila najprej v. predzadnjo, potem pa kar v zadnjo klop. Mogoče tako njene nerodnosti ne bodo vsak dan opažih. In res je niso opažih. Tudi roke ni dvigala, da bi bila vprašana.
NANIKA: Saj bi bilo vse, kar bi povedala, tako nerodno in smešno.
NAPOVEDOVALEC: Ce pa je bila vprašana, je odgovorila čimbolj kratko in enostavno. Včasih je znala, včasih pa tudi ne.
Živela je v svojem svetu. Vseeno se je naučila pisati in brati in računati in še vse drugo, kar se pač človek v šoh nauči.
OTROŠKI GLAS IZ RAZREDA: Pa je izdelala razred?
NAPOVEDOVALEC: Je, izdelala je prvi, drugi, tretji in četrti razred, vse kar je delala, je delala počasi, tiho, sama zase.
OTROCI: Počasnela, počasnela, neroda.
NAPOVEDOVALEC: Tako so ji včasih sošolci nagajah, zato se jim je umikala in je bila še bolj sama. Doma je rada sedela v svojem kotu in brala, brala. Ob knjigi se je počutila najbolj vamo. Knjige soh veliko povedale o ljudeh, o svetu. Tudi igrala se je najrajši sama. Ce bi se igrala z drugimi, bi jim gotovo igro pokvarila, tako je mislila in tako so otroci tudi zares verjeli in je niso vabih medse. Če pa jo je kdo le povabil, se je preplašena oglasila:
NANIKA: O, saj jaz tega ne znam.
DEČEK: Ne zna, saj vidiš, da ne zna. Pustimo jo.
MAMA: Ja, kar je res, je res. Jana nam je v samo veselje. Vsako leto je odlična, Nanika pa, no, Nanika nekako zleze. Saj gre iz razreda v razred. Ponavljala ni, a se ne bi čudila, če bi se to zgodilo. Ni tako nadarjena. Rada sedi pri knjigah, a samo bere, kar naprej bere. Iz tega ne bo nič. Šole nima rada, brez šole pa ni nič.
Za rojstni dan mi je spletla pled. Lep pled. Zelo je dobra in potrpežljiva. Samo nasmejala se mi je, nič mi ni rekla. Včasih se mi zdi, da bi nam vsem rada nekaj povedala, pa umolkne predno prične govoriti. Cisto v svojem svetu živi.
Kar zmeraj bo ostala moja mala nerodnica.
GLASBA
NOVINAR: Dober dan! Jaz sem novinar Peter, ki ste me pričakovah. Upam, da me niste predolgo čakah.
OTROCI: Smo. Čakali smo vas.
NOVINAR: Ste se torej vsi odločih za ta naš dopisniški krožek?
DEČEK: Nismo se še odločili. Tovarišica nam je samo naročila, naj vas počakamo v razredu.
NOVINAR: Aha. Potem vas moram vprašati, če ste dobih najnovejšo številko mladinskega časopisa?
OTROCI: Smo.
NOVINAR: Ste časopis prebrah?
OTROCI: Smo ... jaz nisem ... jaz sem bral. ..
NOVINAR: Bi mi lahko o tem, kar ste prebrali, tudi kaj povedali?
DEKLICA: Ja, recimo to, da bi takšne novice in vesti in še vse drugo iz različnih šol in krajev, napisah tudi mi. Pisah bi novice iz naše šole. Saj se tudi pri nas vsak dan kaj novega zgodi.
NOVINAR: Bi vas to veselilo?
OTROCI: Bi. Radi bi pisah.
DEČEK: Jaz bi fotografiral, pa bi lahko bih naši spisi že kar opremljeni.
DEKLICA: Jaz bi pisala jedilne hste, recimo za šolsko malico.
DEKLICA: Jaz bi lahko dajala nasvete za preprosto a lepo obleko. To znam tudi narisati.
DEČEK: Jaz bi pa zbiral šale, ker se v šoh premalo smejimov
DEKLICA: Bi lahko napisala za časopis tudi kaj lepega, kakšno pesem?
NOVINAR: Imenitno. Vidim, da sem prišel v zelo živahen, delaven razred in da se bomo lepo razumeh.
(MAJHEN ROPOT, NEKDO VSTAJA IN HOČE ODITI)
NOVINAR: Zakaj pa ti odhajaš?
NANIKA: Jaz ne bom sodelovala.
NOVINAR: Zelo mi je žal. Saj te še ne poznam, a sem te takoj zagledal, ker sediš čisto sama v zadnji klopi. Kako ti je ime?
NANTKA- Nanika sem
NOVINAR: Nanika. Zakaj si si izbrala zadnjo klop?
OTROCI: Vedno sedi v zadnji klopi. Ja, vedno . . .
NOVINAR: In vi ste se tega vse skupaj že kar navadih? Vidite, jaz bi jo pa povabil, recimo, v tretjo klop.
DEKLICA: Saj ne bi šla.
NOVINAR: Mogoče se pa motiš. Nanika, zakaj ne boš sodelovala z nami?
NANIKA: Rajši bi odšla zdajle domov. Teh stvari, o katerih ste se pogovarjali, jaz ne znam. Na svidenje!
NOVINAR: Na svidenje!
(VRATA SE ZAPRO)
NAPOVEDOVALEC: Nanika je odšla domov in ni hotela o tem sestanku prav nič več razmišljati. Proti večeru pa je morala priznati, da je bil ta dan kar zanimiv. Samo tohko. Vse druge mish je odvračala.
Čez nekaj dni je dobila Nanika pismo. Pisal ji je novinar Peter, pisal ji je v imenu mladinskega uredništva, kakor da bi pisal čisto odraslemu dekletu. Razložil ji je, da bi potrebovali za novo številko časopisa še
nekaj dopisov, predvsem bi želeli majhno razmišljanje ob katerikoli knjigi, ki jo je kdo izmed dopisnikov prebral. Zvedel je, da Nanika veliko bere, to so mu povedali njeni sošolci. Mogoče bi se le odzvala vabilu uredništva k sodelovanju in bi napisala omenjeno razmišljanje. Dopis naj pošlje po pošti.
NANIKA: Kaj pa sošolci vedo o meni? Kaj sploh kdo ve, kaj berem, kaj . razmišljam? Čudno. Dobila sem čisto pravo uradno pismo.
MAMA: Nanika, kakšno pismo je prišlo?
NANIKA: Iz uredništva mladinskega časopisa.
MAMA: Bi radi povečali število naročnikov?
NANIKA: Število naročnikov?
MAMA: Oh, nesrečnica moja, spet me ne poslušaš. Saj sploh ne veš, kaj sem te vprašala.
NANIKA: Ja, mama.
(GLAS SE ODDALJUJE) Ja, mama ... ja, mama ...
GLASBA
NANIKA: Kako je to čudno. Kako je rekel? Takoj me je zagledal, ker sedim sama v zadnji klopi. Zakaj ne bi smela sedeti sama v zadnji klopi? Tako nisem nikomur napoti. In rekel je, da mu je žal. Ker nisem hotela sodelovati.
Ja, nisem hotela in zdaj tudi nočem. Bo spet rekel, da mu je žal? Ampak to pismo je čisto uradno. Kaj zato. Vsakdo dobi pač kdaj tudi uradno pismo. Še jaz sem ga dobila. Pismo lahko položim na mizo in ga tam pustim, lahko ga založim med knjige, lahko ga dam na polico in sploh pozabim nanj. Pozabim ..,. kako že piše? Razmišljanje ob katerikoli knjigi...
Kdove kako nerodno je tole moje razmišljanje? Mogoče je celo smešno. Tudi šolske in domače naloge ne napišem kot mislim zares. Kar enostavno ponovim to, kar nam tovarišica pove.
Mogoče bom vseeno morala nekaj storiti, mogoče bom vseeno morala na pisriio odgovoriti. Dobila sem uradno pismo kakor odraslo dekle. Sem res že zrasla? V petem razredu sem.
Nocoj še zaspati ne bom mogla.
Razmišljanje ob neki knjigi...
NAPOVEDOVALEC: Nanika tisto noč res dolgo ni mogla zaspati. Ko se je z nenavadnim dogodkom, da je dobila uradno pismo, končno sprijaznila, se je počasi tudi sprijaznila z mislijo, da bo razmišljanje ob neki knjigi napisala.
NANIKA: Napisala bom tako, kot mislim, enostavno, nerodno, smešno, saj je vseeno. Odgovorila bom novinarju Petru, ker je prijazen. Tiskati tega tako ne bo mogel, ker bom pisala misli ob knjigi za majhne otroke. Tako, Nanika zdaj pa zaspi.
NAPOVEDOVALEC: Vsa utrujena je zaspala, a še predno se je kdo v hiši zbudil, je že sedela za mizo in pisala:
Rada berem knjige, ker takrat prav nič ne mislim na to, da sem nerodna in počasna. Včasih preberem kakšno knjigo večkrat. Tako sem že večkrat prebrala zbirko pesmi za majhne otroke Kam pa teče voda. V tej knjigi je veliko lepih, prijaznih in prisrčnih pesmi in vsako bi lahko narisala, tako so jasne.
Najrajši se ustavim ob pesmici Kam pa teče voda? Potem si ponavljam: Kam pa teče voda? Kam pa teče voda, ta bistra vodica? In mislim še naprej - po svoje: Kam pa tečejo moje misli? Kam pa tečejo tvoje misli, mama, da mojih ne slišiš? Kam pa tečeš, sestra moja, Jana, da te ne morem dohiteti. Kam pa hitite sošolci in sošolke moje, da sem vedno zadnja? Kam pa molčiš, oče moj, da sem tiho sama? Kam pa teče voda?
Tako bi lahko spraševala še naprej in naprej, zato imam to knjigo rada.
NAPOVEDOVALEC: Tako se je tole zgodilo, tako se je vse to obrnilo.
V novi številki mladinskega časopisa je bilo Nanikino razmišljanje natisnjeno na prvi strani. Nanika si ni upala časopisa pogledati, prej je previdno vprašala:
NANIKA: Sem imela velilčo napak?
PRIPOVEDOVALEC: Tako je prišel za Naniko čas, ko je spoznala, da ji ni treba biti vedno zadnja in da za to lahko sama kaj stori. Svet je postal prijaznejši, pa se je Nanika odzvala na povabilo sošolcev in sedla v tretjo klop.
DEKLICA: Mi boš pomagala napisati domačo nalogo?
NANIKA: Rada, če bom znala.
SREDNJA STOPNJA
VIŠJA STOPNJA
brez besedila, torej kot uganko. Ugotovili bodo, da gre za uspavanko. Nato se je bomo naučili z igro odmeva po dvotaktih, štiritaktih in Končno v celoti. Ko jo bomo že znali, se bo petju pridružilo še gibanje: predstavljali si bomo, da nam v naročju počiva punčka, ki jo bomo zazibali. Nato bomo pesem še oblikovali, se pomenili o njeni interpretaciji in jo nazadnje kar se da lepo zapeli s klavirsko spremljavo.
V drugem delu radijske šole pa bomo poslušali glasbo, in sicer „pe-sem, ki je še pretežka za petje" in „govoijeno pesem z ustrezno scensko glasbo" (vzorec za časovno razporeditev učne snovi, Zavod za šolstvo, Ljubljana 1970, str. 47). Najprej bomo slišah pesem Taščica mavčica Janeza Bitenca (plošča Uspavanke in nagajivke, Gallus, Mladinska knjiga in pesmarica Uspavanke in nagajivke, Mladinskaknjiga 1966). Ugotovili bomo, daje tudi to uspavanka, razložili njeno besedilo in se pogovorili še o njeni izvedbi. Ker uspavanke zelo radi poslušamo, bomo prisluhnili še Župančičevi Ciciban je zaspan z glasbo Maijana Kozine (plošča Možiček Kophlja-ček, Gallus, Mladinska knjiga). Ta uspavanka je za nas nekaj čisto posebnega, saj ni peta, ampak govorjena Ima pa bogato instrumentalno spremljavo. Ker besedila nismo dobro razumeli, ga bomo poslušali enkrat brez spremljave in si ga razložili. Za konec pa bomo izbrali najlepšo današnjo uspavanko in ji še enkrat prisluhnili.
Radijska šolska ura USPAVANKA je namenjena učencem 1. razreda.
SREDNJA STOPNJA
7.	nov. ob 9.05 - L program
8.	nov. ob 14.00 - II. program
GLASBA
LJUDSKA PESEM V SIMFONIČNI PESNITVI
Avtor oddaje: Mirjana Turel
Oddajo uvede ljudska pesem Cuk se je oženil, ki jo poznajo vsi otroci Zapojo jo najprej v duru in molu, potem pa ji spremenijo še melodijo in ritem. Ko jim ostane ta spremenjena melodija v ušesu, preide avtorica oddaje k poslušanju Smetanove Vltave in jih posebej opozori na motiv naše ljudske pesmi.
Oddaja lahko dopolni obravnavo ljudske pesmi s tem, kako so tudi naši skladatelji v svoja simfonična in operna dela uvajali motive ljudske ustvarjalnosti.
VIŠJA STOPNJA:
NIŽJA STOPNJA
10. nov. ob 9.05 - L program
10. nov. ob 14.00 - II. program
SLOVENSKI JEZIK PREDLOGI k-h, s-z
Avtor: Janko Svetina
Prva oddaja iz s lovenskega jezika za radijsko šolo za nižjo stopnjo je v letošnjem šolskem letu namenjena 2. razredu osemletk.
Predlogi so skupaj s prislovi, medmeti in vezniki najbrž najbolj skrivnosten del našega besednega zaklada. Dostikrat ne vemo, kaj bi z njimi in kako bi jih razložili. Nedvomno drži pri predlogih to, da sami zase nimajo nobenega smisla in da dobijo pomen, smisel šele v povezavah z drugimi besedami, in še to predvsem v stavku, ali vsaj delu stav-
Nekoliko drugače povedano bi bilo mogoče reči, da so predlogi tisti smiselni sestavni del npr. samostalnika, ki samostalnik postavljajo v čas, v prostor, v razmerje z neko drugo besedo.
Predloge k-h in s-z sta predstavnika takih povezav. Pomensko sta sorodna, oba imata pomen združevanja Razen tega sta pa znimiva tudi zaradi svojih asimilacijskih oblik, ko se predlog priliči prvemu glasu oziroma začetnemu zvenu besede, na katero se veže.
Učenci se hitro nauče obeh predlogov oziroma se ju sploh ni treba učiti, ker ju iz govora dobro poznajo. Malo teže pa je glede asimilacijskih oblik obeh predlogov. Zlasti učenci, ki teže bero, imajo navado ločevati predlog od z njim povezane besede, včasih pa jih k temu nava-jajo tudi napačne bralne vaje. Učenec tako ne začuti povezave in seveda tudi ne naravne asimilacije, ne začuti, kdaj je predlog z in kdaj s.
S tem, ko učenec umetno loči naravno povezavo, recimo naravno asimilacijsko obliko, je že zašel v konstrukcijo besede in njenih povezav v stavku.’ Najbrž je zato v takem primeru najbolje opozoriti na te sestavine in priložnost izrabiti za to, da tudi ob takih primerih učenec začne opazovati življenje in utrip besed. Predlogi so zelo hvaležno sredstvo za to, da otroci začenjajo čutiti, da beseda in stavek ni nekaj suhoparnega, ampak splet izredno zanimivih stvari, o katerih se izplača razmišljati in jih po svojih sposobnostih tudi razlagati. Ob takih stvareh je tudi navidezno suhoparna slovnica lahko nekaj, kar učenca angažira in celo pripravi, da se bo sam začel aktivno ukvarjati s tem. Namen tega seveda ni, da bi se razvijal v jezikoslovca, ampak to, da se bo navajal k samostojnemu učenju. Asimilacija v besedi je v tem oziru lahko, na primer, tudi primer za opazovanje prtlikova-nja v naravi.
31. okt. ob 9.05 - I. program
SLOVENSKI JEZIK IN LITERATURA
„ŠKRJANČKI POLJE, CVET TO BIL JE NAS POET ...“
Avtor: France Vurnik
,,Škrjančki, polje, cvet, to bB je naš poet..
Vsem, ki smo si kaj zapomnili iz šole, gotovo še vedno zvenita v ušesih Župančičeva verza, ki smo si ju izbrali za naslov namenske oddaje -šolske ure za dan mrtvih. Verza sta iz cikla pesmi Manom Josipa Murna Aleksandrova, posvečenih spominu mladostnega prijatelja in pesniškega tovariša.
Ker bo oddaja namenska, je treba upoštevati temo, ki ne bo lahka za poslušalce, vendar bo tako komponirana, da jo bodo otroci razumeli. Njena tema bo, v razumljivi povezanosti z datumom - 1. novembrom - življenje in smrt, ali natančneje — smrt kot sestavni del življenja, kakor je to ujeto v literaturi, v vidnih znamenjih, spomenikih in njihovih napisih. Tako bi misel te oddaje lahko povezali z napisom na nagrobniku pesnika Iga Grudna na ljubljanskih Zalah, ki se glasi:
Vse umre, snovati nič ne jenja, v smrti kal je novega življenja.
Da bi to misel ilustrirali s pesniškimi in pripovednimi primeri, smo seveda segli v slovenje o klasično literaturo, najprej k Prešernu, ki je v pesmih, posvečenih spominu prijateljev Smoleta in Čopa nenad-krUjiv v izrazu prijateljskega in elegičnega čustvovanja. Nekaj podobnega se je ponovilo v primeru Žu-pančič-Mum, omenjenem v začetku tega zapisa. Uporabljeno bo nadalje gradivo iz pisem na smrt obsojenih, v katerih je izraženo obilo vere v živ-Benje. Vmes bosta dva odlomka iz Cankarjeve proze, ki pripoveduje o smrti matere in otroka v zelo živem, neposrednem in elegičnem tonu. Za okvir oddaje, pa kot rečeno - grobni napisi, med katerimi bo upoštevan tudi Župančičev na grobmei narodnih herojev v Ljubljani. Ker je oddaja na sporedu zadnji dan pred praznikom in se pogovori sučejo okrog cvetja in grobov, najbrž ne bo za poslušanje potrebna posebna priprava, pač pa bo po oddaji razgovor o povezanosti življenja in smrti potreben, da ne bo smisel tega praznika ostal samo pri prinašanju cvetja na grobove.
31. okt ob 14.00 - II. program 2. nov. ob 9.05 - L program
BIOLOGIJA
RAZNOVRSTNOST
BIOLOGIJE
Avtor: dr. Boris Šket'
V lanskem šolskem letu smo celotni ciklus oddaj iz biologije posvetih razvqjnemu>nauku; ciklus o njem smo pravzaprav sklenili šele s prvima dvema oddajama v letošnjem letu. Prav zato je prva oddaja, ki sledi ciklusu o razvojnem nauku posvečena raznovrstnosti biologije — znanosti o življenju, ki je silarazvejana.
Uvodni del oddaje govori o biologiji v preteklosti: bila je vedno toliko preprosta, kolikor so bile preproste predstave ljudi, predvsem seveda znanstvenikov, o naravi življenja. Bolj ko so znanstveniki prodirali v globine skrivnosti življenja, bolj je bilo razvejano drevo te znanosti in bolj vsaksebi so bile njene panoge glede predmeta raziskovanja in tudi glede metod raziskovanja. Tako sta se v času renesanse najprej ..osamosvojili" anatomha in fiziologija, z razvojem mikroskopa se začne razvoj citologije in mikrobiologije itn., vse do najnovejših panog, kakršne so tehnična biologija, biomehanika, citokemija, molekulama biologija in druge.
To širjenje in razvejavanje pa je seveda samo en del procesa in tako rekoč izraz nemoči, da bi življenje razložiti preprosto, kakor so si ga razlagali v preteklosti; druga Stranje seveda enotnost vprašanja o naravi življenja in seveda prizadevanje človeka, da bi znanje in spoznanja vseh teh mnogoterih ved združil za to, da bi mu služilo.
Oddaja ima predvsem namen poglobiti zanimanje za biologijo.
NIŽJA STOPNJA
3. nov. ob 9.05 — L program 3. nov. ob 14.00 — II. program
GLASBA
USPAVANKA
Avtor: Marija Kosi
Ta radijska šola bo imela dva namena: prikazati, kako se učimo nove pesmi in kako v prvem razredu poslušamo glasbo.
Tokrat bo nova pesem Zazibalka Pavla Kalana (Pionirski dom: šolsko leto v pesmi, Ljubljana 1969, str. 125). Učencem jo bomo predstaviti
7. nov. ob 14.00 — II. program
9.	nov. ob 9.05 - L program
ŽIVLJENJE ZVEZD
Sonce je ena od normalnih zvezd in na tisoče zvezd, ki jih vidimo v jasni noči so sonca. Vse izsevajo energijo. Energija pa izvira od zbiranja atomov v sredini zvezde in astronomi vedo, da je ključ do vprašanja vodik. Vodik je najlažji plin in sonce ga ima v velikih množinah. Okoli središča, kjer je temperatura 12 do 15 milj. stopinj Celzija, se vedejo vodikovi atomi dokaj nenavadno. Združujejo se v atome težjega plina, helija. Pri nastanku helijevega atoma iz vodika se sprosti nekaj energije. Ta energija vzdržuje svetilnost sonca.
Prej so mislili, daje začela zvezda svoje življenje kot rdeča velikanka, da se je nato spremenila v manjšo, toda svetlejšo belo zvezdo, se krčila dalje in postala rdeče pritlikavka, nazadnje pa docela izgubila svetilnost in toploto. Danes so to preprosto domnevo ovrgli, veliko je namreč vprašanj, ki jih astronomi še niso rešili.
Zvezda začenja svoje življenje verjetno s kondenzacijo prahu in plina, ki sta raztresena po prostoru. V začetku je ta gmota, ki ne oddaja nobene energije, toda zaradi težnosti se masa zgoščuje, dokler ne postane temperatura v njenem središčnem delu dovolj visoka, da sproži zbiranje vodikovih atomov. Ko se tako prične izsevanje, lahko rečemo, da je nebesno telo postalo prava .zvezda". V zadnjem času so astronomi odkrili, da moremo slediti razvoju zvezd v ogromnem prašnem in plinskem oblaku Orionu, ki ga poznamo kot Velika meglica.
Tudi sonce je v taki fazi, vendar se ne ohlaja, da bi postalo rdeča pritlikavka, kakor so prej misliti. Stara se in izkorišča svoj vodik, pri tem pa njegov sijaj narašča. V dajni prihodnosti - morda v 10 milijardah let -bo postalo tako veliko in svetlo, da utegne Uničiti vse življenje na Zemlji.
Življenjska pot zvezd mora biti podobna življenjski poti Sonca, vendar obstajajo razlike v nadrobnostih. Domnevajo, da bo sonce nekoč porabilo vso zalogo vodika, se skrčilo in postalo gosta, zelo majhna in zelo vroča zvezda, kakršne poznamo kot bele pritlikavke. Vendar naše domneve niso Vedno točne. Morda se povsem motimo, ko pravimo, da bo Sonce končalo svojo pot kot bela pritlikavka. Nekaj pa je gotovo: prišel bo čas, ko bo Sonce umrlo. Nobena zvezda ne more biti večna.
SREDNJA STOPNJA
14.	nov. ob 9.05 - L program
15.	nov. ob 14.00 - II. program
SLOVENSKI JEZIK IN LITERATURA
ZVEZE
GLAGOL S PREDLOGI
Avtor: Viktor Konjar
Slovnične ure so za učence nujno zlo, zato smo se odločili, da jim to snov približamo z druge strani, kot je v šoli navada. V stavkih večkrat opazimo, da tik za glagolom stoji kaka‘‘kratka besedica, šele potem pride beseda, ki jo zadeva glagolsko dejanje: Marko govori o očetu, Splezali smo na hrib. Besedice, kijih polagamo pred druge besede, da tako natančneje izražamo okotiščine in razmerja med besedami, imenujemo predlogi. Če predlog stoji pred samostalnikom, ki ga glagolsko dejanje zadeva, izraža razmerja, ki bi jih natančneje imenovali naravnost (usmerjenost) glagolskega dejanja (hrepenim po materi, čakam na konec, gledam k sosedu), drugače pa gre za bližino dogajanja (stojim pri mizi, sprehajam se ob vodi), način dogajanja (delajo po stari navadi, živijo brez miru) ipd.
Kadar nam ni do tega, da bi razmerja natančneje izrazili, lahko predloge in tudi samostalnike za njimi izpuščamo: Čakam na prijatelja. Čakam prijatelja. Čakam. Če pa razmerja želimo izraziti, imamo skoraj pri vsakem glagolu po več možnosti, da to natančno povemo s predlogi: skačem v sobi, skačem po sobi v sobi pred sobo, iz sobe, zraven sobe, pod sobo ipd; učim se s knjigo, iz knjige, po knjigi, brez knjige ipd. Nekateri glagoli so sami po sebi pomensko nepopolni, preveč splošni, zato jim skoraj zmeraj dodajamo natančnejša določila s pomočjo predlogov, npr. izvoliti za, imeti za, biti za Včasih je pomen predloga tako močan, da zasenči ali spremeni prvotni pomen glagola, za katerim stoji; bistveno postane razmerje, naravnost glagolskega dejanja, ne pa dejanje samo: hodil je pred vozom, hodil je za vozom, hodU je pred dekletom - hodil je za dekletom (glagol „hoditi“ tu lahko pomeni, da se je peš pomikal nekaj metrov za dekletom, ah pa, da jo je imel rad); priti ob denar (glagol „priti“ tu ne pomeni, da se je človek denarju popolnoma približal, ampak da ga je izgubil).
Kadar hočemo izraziti nenaravnost glagolskega dejanja, je od lastnosti glagola (od njegovega pomena.
prehodnosti idr.) odvisno, katere predloge oziroma predložene zveze (predlog + imenska beseda) bomo lahko uporabili. Pri glagolu premišljevati npr. ne moremo uporabiti zveze s predlogom na (premišljevati na ljudi), mogoče pa je narediti zvezo s predlogom o (premišljevati o ljudeh). Prav tako ni mogoče reči: sedim k mizi, temveč sedim pri mizi (na mizi, za mizo) pod mizo ipd. Pri tem ima vsak jezik svoje posebnosti (narije je treba paziti pri prevajanju). V nemščini se lahko reče zmagal je skozi pomoč svojih prijateljev, v slovenščini pa zmagal je s pomočjo svojih prijateljev; v srbohrvaščini se reče napadli so na sovražnika, po slovensko pa to povemo kar brez predloga (napadli so sovražnika). Nekateri ljudje pa so začeli pod vplivom drugih jezikov uporabljati takšne zveze glagolov s predlogi, ki jih je po slovensko treba izraziti drugače, npr.: govoriti od narave - slovensko: govoriti o naravi; zanimati se na novicah — zanimati se za novice; imeti pravico na plačilo - imeti pravico do plačila; nadaljevati z delom — nadaljevati delo: varovati se od sovražnikov — varovati se sovražnikov; poslati skozi kurirja - poslati po kurirju; pobarvati na rdeče — pobarvati rdeče; reči k očetu - reči očetu.
Izhodiščni motiv za našo slovnično" oddajo je znana resnica, da ima glede uporabe predlogov vsak jezik svoje posebnosti. Slovencu, denimo, ni dovoljeno reči „imam pravico na plačilo", pač pa: „imam pravico do plačila".
Oddaja je namenjena učencem 4. in 5. rezredov, pred poslušanjem oddaje pa bi bilo potrebno z učenci ponoviti snov, ki jo že poznajo.
VIŠJA STOPNJA
14. nov. ob 14.00 II. program
16.	nov. ob 9.05 L program
ZGODOVINA
MNOŽIČNA VSTAJA NA GORENJSKEM IN BOJ
V	DRAŽGOŠAH
Avtor: Ivan Jan
V dramatično strnjeni obliki prikazati dogodke iz zgodovine NOB je namen vseh letošnjih zgodovinskih oddaj in tudi te.
Avtor v prvem delu oddaje govori o postopnem uresničevanju odločitve političnega vodstva o oboroženem uporu slovenskega naroda proti okupatorju, kar zadeva Gorenjsko. Ta je imela glede na druge slovenske pokrajine poseben pomen in zato so bile tudi razmere, v katerih so pripravljati upor, izjemne. Kljub težavam zaradi razmeroma gostejših cest in okupatorjevega trdnega namena,-da se bo na Gorenjskem zasidral za vse večne čase, se je osvobodilno gibanje naglo razmahnilo, skupaj z njim pa tudi oborožene akcije, ki so dosegle svoj višek v dražgoški bitki.
V	njej so se Nemci prvič temeljito seznanili z odločnostjo in bojevitostjo partizanov na Gorenjskem, ki jih kljub velikanski premoči v moštvu in orožju niso mogli ugnati in so zato morali znesti svoj bes nad Dražgošami in njenimi prebivalci.
NIŽJA STOPNJA
17.	nov. ob 9.05 — L program
17. nov. ob 34.00 - II. program
SPOZNAVANJE NARAVE
ZEMLJA, NEBO, SONCE
Avtor: Jurij Holy
Avtor ima namen nanizati in pojasniti najosnovnejše pogoje življenja na Zemlji, seznaniti z najosnovnejšimi pojmi in podatki o Zemlji, Soncu in Luni. Predvsem vas bo zanimala sončna svetloba in toplota, oddaljenost Sonca od Zemlje, od-daljenost Lune in seveda tudi potovanje na Luno.
Vsebina je zaokrožena zelo preprosto in jasno. Sonce samo bo spregovorilo in se pogovarjalo z otroci Žemlje, spregovorile bodo tudi zvezde in radovedni otroci jih bodo poslušati. Če bodo zvezde preveč zgovorne in bodo hotele povedati preveč, bodo otroci seveda zaspali (šolarji v razredu ne, pač pa tisti v naši oddaji).
NENAVADNI POGOVORI
9. okt ob 14.00 — II. program 11. okt ob 9.05— I. program
JAZ ŽE NE ZMOREM
Avtor: Dr. A. Kos
Mnogi otroci in odrasle osebe, ki imajo predstavo o tem, da so nesposobni in nenadarjeni, imajo lastnosti in darove, s katerimi lahko na delovnem in socialnem področju naredijo veliko koristnega in s tem zadobijo tudi drugačno predstavo o lastni vrednosti Toda ti darovi, lastnosti in interesi niso vedno odkriti ali pa so zanemarjeni, ker okolje togo nagrajuje le določene dosežke, ki vodijo k dviganju položaja v okviru
splošno veljavnega vrednotenja d in uspeha.
Predstava o samem sebi ali \ *| doba o lastnem jazu ima pomenit >*j mesto pri oblikovanju osebnosti '|| podoba se prične oblikovati ž' 1 prvih mesecih življenja pod vpliv okolja, v katerem otrok odra® Predstava o samem sebi je predvi | socialno pogojena Sloni na tel® , kolikšni meri in na katerih dročjih je okolje nudilo otroku | čutek sprejetosti in ga potrjeval njegovih uspehih. Iz zadržeV sodb in vedenja drugih oseb iž r otrok sodbo o tem, koliko zm1 » koliko velja, koliko je zaželen'jfc ljubljen.
Tudi šolsko okolje običajno iS vpliva na takega otroka v smeri rekcije podobe o lastnem jazi!*^ vrednotenju svojih sposobnosti prizadeva si v zadostni veri da bi aktiviralo on motiviralo za delo ne išče dovolj aktivno področje l . katerih bi bil lahko otrok zaradi ‘ ' jih dispozicij uspešen.	’ '
Otrok se utrjuje V svojem p h Ceh Čanju „Jaz že ne zmorem" in se Ide bolj pasivizira. Negativna p odd; samem sebi se v obdobju pube) k, pogosto utrdi V skupini vrstil ‘0> pubertetnik prevzema mesto njega, sčasoma prične tudi i 'Č , ustrezno podobi, ki jo ima o sal 0]>e( sebi Vse to spremlja subjekl trpljenje, objektivno pa izguba' ‘ gocenih ustvarjalnih energij.
NENAVADNI POGOVORI
6. nov. ob 14.00 -8. nov. ob 9.05 -
Ce boš takšen,
BOM ŽALOSTNA
Avtor: dr. A. Kos — Janez Do
0 v ■ite 'Uhc ■z i 'dni II. proj -k L prog oc'. 'osti
Tema
..nenavadnega pogovoljj -zgornjim naslovom je vzgojni!.. £ jem, ki je v slovenskih družinah'‘/£6 pogost — bržkone pa napravit p škode kot velikokrat grajano sufcpg kaznovanje otrok. Za kaj gre? ™
V procesu socializacije učijojyep( ši otroka, da se prilagaja zahtik^. in pričakovanjem okolja v katC 1 dorašča. Otrok mora opustiti T Sf primarno izrazito egocentričnosti' , entacijo; mora se odpovedati uljij^ čitvi mnogih želja in teženj, kiL v skladu z željami in težnjamijlr govega okolja. Za dobro socip d učenje, to je za vedenje, kije '/ptek du s pričakovanjem okolja, dotUg^ staršev in drugih odraslih o set 1 grado v obliki naklonjenosti, f 5 j'etosti, priznanja. Te nagrade npk jajo otroka z zadovoljstvom nadomeščajo ugodje, ki bi življal, ko bi sledil svojim primaj impulzom in težnjam, ki so tej jeni zoper interese okolja. Obrj če se otrok ne podredi zahti svojega okolja, je kaznovan.
Glavna metoda socializacije ka je represija. Ta je bodisi dir« ah indirektna Pri prvi sledi ott< neubogljivosti direktna agre . kazen s strani roditelja: gesl '‘si „Če ne boš ubogal, bom jezen tane bom kaznoval." Pri indirektJ i rav presiji se vzgojitelj poslužuje jo pletenih in indirektnih ngi LJ _ kaznovanja. Pri izvajanju indir« 'Sa i represije starši največkrat up Več Ijajo tehnike s katerimi vzbujaj1 tj ne čutja krivde pri otroku. Gesl^ „Če ne boš ubogal, bom zalo? > d
ali „Naredi kakor hočeš, toda
boš upošteval mojih žeja, bot tnjjjj lostna.". Medtem ko direktna« Q(jjc
sija izzove pri otroku jezo, up01 r
in Hmoa aoTf»civn?i	Trtrlčl 'C
in druga agresivna čustva zopo'1 bo, ki vrši nanj pritisk in m® same poveduje, usmerja indirektnaf lamo sija, ki sloni na vzbujanju kil občutij, agresivne potenciale zoper samega sebe (nazvnotet ^Svet njene agreavnosti).	Vo p
Indirektna represija z vzh* ^Ov < občutij krivde pri otroku je j le sr venski družini pogost vzgojnjl^. jem, ki se ga poslužuje pre<L.. 51,( mati. Mati nastopa pogosto v!‘Jenj; mučenice, ki se žrtvuje za Ptici
otroke in pri tem ničesar ne z^Ilostj za sebe. Ne kaznuje, direkt% p. J
prepoveduje, le stalno opL|.^v
- -	izaf^Cn.
otroke na to, kako so jo prizaT^nc razžalostili, ker niso upoštevala zr nih želja. Zoper to neagresivni v ug
videz neogrožujočo, plemen! ig^ , žalostno mater seveda ni mož® L, ‘
« w,
jezen niti agresiven. Ob taki( A4.’ ^ otrok največkrat doživlja * in sebe kot nehvaležnega in nevr® P (jr materine ljubezni Spričo ma® Itabj+j mu da vedno znova vedeti, k* jj:,. je razžalostil s svojim vedenj« J1 Sl počuti krivega. Samega sebe o( °v n kot moralno slabega, izgublja 'šjo, t spoštovanje in razvija občutj* ižnav '
de, manjvrednosti in depresi* K. Normalna agresivnost ki se d “J
spričo ovir zaradi katerih ott' ' Sami more uresničiti svojih tež«1 h, ka usmeri oij osebe, ki realno Četi
stavlja to oviro, zoper otro' ^
mega ter se lahko v skrajni L kZ
pokaže kot samomorilno v« J Sern Pri občutljivem otroku bo ^priča „Če ne boš priden, bom žaljlo^
naletelo na posebno plod® u
■ -,tiučifl°nan
Marsikatera mati začuti uči1
Oddaja je primera takega ra’ 1 „] in - seveda - predlog za	m
tost svojega vzgojnega prij« Spret tem bolj manipulira z njin: pl' 'ntačet otroka. Take manipulacije sc ^ , ; zavestno poslužujejo mnoge ® j ’ ki skušajo v obdobju puberi« POdp držati otroka ob sebi in za s« Oo uč omejujejo v razvoju samost® Igoynr; interesih in aktivnostih, ga k' jg . J od socialnih kontaktov t«1 ,. ter otroka umetno priklepajo na® D0
»lih
ZOGLENELA ROMANTIKA
Nasmehneš se, ko te po dese-1 letih vprašajo: zakaj? Bese-, so lahko podobne jesen-tt^mu listju - nepomembne i s« 'idejo m tla. Živci so kot stru-°\ na stari kitari, srce pa kot stn čez katerega hodijo otroci . Jolo ... tri tudi štiri ure da-i i 'č- Ne razumejo te, ko jim pri-sa deduješ o starih mlinih, Iba preteklosti, ki se viso-
0	v hribih še vedno obeša na -iteljeva ramena. Zakaj? Za ^hek, za nebo, ki je razpeto 'z vzpetine, za prah - pred 'dni ga je zadušil asfalt, za vrti-
'i 'k pred stanovanjem, za ,rof »c'... ? Tudi v prosveti je '°stor za sanjarjenje, le da je fbsan površno kakor zaliv.
V desetih letih se marsikaj okt 'rejeni. Čepovanske hiše so o)^i7e kopalnice, tudi turi->jni 'tne s°be imajo. Turizem je nah Metna beseda; kultura je nuj-ravi i. Fiims]ie in gledališke pred-3sUJve ne smejo ostati v zalivu ni. Turizem je tudi neprijetna Sii° 'leva; kadar lastnik . zazida ^atf kr v dvorani, da bi dobil ne-iti s ? stolov več za svoje - pove-čnoni italijanske turiste. Poleti ti ui tune pred šolo dovolj pro-ami )ra in nastopi v kozolcih so soc H del tistega, kar imenujemo je v Oteklost.
doj Letos so v Čepovanu prazno-
1	stoletnico osnovne šole. le se je začel v privatnih n tef
U
\w
hišah. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1906. Med prvo svetovno vojno so ga menda uporabljali za bolnišnico. Ruski ujetniki so takrat zgradili cesto, ki povezuje Čepovan s Trebušo. Med drugo svetovno vojno je bilo šolsko poslopje, kot večina vaških hiš, trikrat bombardirano. V njem je imel 9. korpus prvo oficirsko šolo, ki so jo pozneje preselili v Cerkno. V obdobju, ko je bila šola porušena, so partizanski učitelji poučevali v kapelici blizu cerkve.
Po vojni so bile razmere v šoli več kot žalostne,- Neuporabne sanitarije, mrzle učilnice. Drezati je bilo treba v občino in v zavod za šolstvo. Zaradi nepopolne osemletke se učenci niso mogli vpisovati v srednje šole. V hiši, kjer je bila postaja ljudske milice, je pred tremi leti dobil svoje prostore dijaški dom, ki je danes že premajhen. Vsi učenci iz višjih razredov ostajajo čez teden v Čepovanu. V Lokovec, Lažne, Lokve... se vračajo pred nedeljo.
V prenovljeni šoli ni več kombiniranega pouka in ni,,goslač en j a“ po hišah. Minili so časi, ko je bil Čepovan eden najbolj zaostalih krajev, s šolstvom „na psu“. Podružnične šole ukinjajo. Pred kratkim so zaprli tudi tisto na Vratih.
Pravijo, da je na deželi življenje cenejše. Mnogo jih je, ki prave cene ne poznajo. Tovrstna romantika je zoglenela. Ostaja trgovina - še sreča, da je, in vrt.
Otroci - doma so bili navajeni delati. Zdaj ko so v dijaškem domu, starši pogrešajo njihovo pomoč. Ali so se otroci polenili? Celo za delo pri urejanju šolske okolice jih ni lahko pridobiti. Mnogi bi raje ostali doma, kjer bi klekljali, najpogosteje na željo staršev. Ne, niti besede čez čepovanske prebivalce! Ljudje so hvaležni za vse,
kar naredijo dobrega v šoli in zunaj nje. Toda še vedno naletimo na filozofijo: če smo mi preživeli s štirimi razredi osnovne šole, bodo tudi naši otroci. To so trenutki, ko v ustih začutiš nekaj grenkega, ko te ima, da bi udaril po mizi ali pa se razjokal nad otopelo brezbrižnostjo.
Pred leti so učenci po končanem šolanju odhajali povečini na vajeniške šole v Novo Gorico. Odkar je na Čepovanu organizirana šola, se vpisujejo tudi v srednje šole, največ se jih odloči za ekonomsko. V vaseh jih ostaja, da bi jih na prste preštet. Ostajajo le tisti, ki dobijo zaposlitev v lesnem podjetju obrata Meblo ali v lokovškem kovaštvu. Ti podjetji sta zadržali v vaseh že lepo število mladih.
■ MARA BOLČINA, pozabila sva klepetati o učiteljih. Menda vas je osem, ki poučujete na če-povanski šoli. Učiteljev malo — predmetov veliko. In če bi bil samo pouk! Prosvetne delavce je tako lahko obremeniti z dodatnim delom. Pri vsem tem ostane še izredni študij na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Prvi dve leti planeš nad knjige kot hudournik, potem pa... Volja ostane, le Ljubljana se noče približati.
„Ne, tega kraja ne bi zapustila nikoli več. Sredi dreves človek želi, da bi tudi umrl kakor drevo. Oba z možem sva učitelja in nikoli ne pomisliva, da bi iskala službo v mestu. Zdi se mi, da so učenci v vaseh za znanje mnogo bolj hvaležni -in ne le za znanje. Bolj prisrčni so in naivni. Učitelj mora pogosto nadomeščati tudi starše. Trudim se, da bi se učenci upali z tnenoj o vsem pogovoriti, da bi iz njih izparel strah, ko stojijo pred „šolmoštrom “ in da bi ohranili do učitelja spoštljiv odnos. Toda s tem ni težav. “
Okno v svet so tudi časopisi. Televizija ima na Čepovanu spuščene zavese, ker v bližini ni pretvornika. Ostajajo radijski aparati - radijske šole, ki jim učenci zelo radi sledijo .... da, tudi en izvod Prosvetnega delavca je pod streho.
Visoko v hribih pa televizijski ekran ni nem kot siva skala. Ljudje so na tekočem s svetovnimi dogodki, otroci klepetajo o olimpiadi, o oddajah, ki jih navdušujejo, in učitelji se jim v takšnem klepetu ne morejo pridružiti. Za zdaj še ne!
Toda, kaj ni hudo, če te zasužnji TV duša, zastrupi s svojo
magično močjo in te pahne v pasivnost? Ždaj ostane več časa za branje, včasih tudi s kuhalnico v rokah, za otroke, za smučanje po ostro začrtanih pobočjih za sprehode po gozdnih poteh in za misli.
Razmišljati je mogoče o marsičem. O učnem načrtu morda, ki ga predpišejo, pa za vse šole še zdaleč ni izvedljiv. Primanjkuje učil, učnih pripomočkov, ustreznih učilnic ... in primoran si eksperimentirati ne le v kemiji, pač pa tudi pri drugih predmetih. V desetih letih se je marsikaj spremenilo in čez deset let...
'i gt rimk o
^aht^
0 IDEJNOSTI POUKA UČITELJEV IN UČENCEV
Kakršen si sam, tako učiš in vzgajaš
:ije diie oU« agre gesl< zen ektu i
e-bc ej
esK
J
idaiav
id"**! up
»ujajftj Gei' ;aloi 3
boi tna
ma
tna
kra de o' iotet
vzV tgi je' goja1 pred to v za te rekti1 \f op< riz te v< isiva11
Tl'
noža
aki* ia 16’ matft
t>e blja čutj* kj
,rf11(1
, otf1. tež' dno o
ajm
bo
žalejtl,
prS«1
i. pr
je se ige' bedi
: ZSU]
;vie Iše

ga ^ Že ■ te'
> na? garaj
Ai poznamo primere, ko fane ime učiteljice, učitelja ravnatelja pojem na šoli in "N okolici še dolgo potem, ko ':*ga že ni več v razredih, ko ga več v tistem kraju, morda ne več med živimi. Pravi-da je njegovo delo šolo prerodilo, da so njegove Jlisli obrodile bogate sadove odločilno vplivale na učence, e nameravam govoriti o lsameznikih, kajti kadar t^amo v mislih idejnost našega Nka, je pomemben sleherni 0svetni delavec. Ne samo nje-v° poučevanje, temveč tudi hv odnos do poučevanja, do ne snovi, ki jo podaja, njegov Jos do učencev kot tudi do Jlenja. Vse to sprejemajo ;lci (ne glede na leta) s pre-^ostjo najnatančnejših radar-F„- Dvoličnost (možna je tudi d “ličnost in še mnogoličnost) |aša zmedo, če ne v učno snov \ učenčevo duševnost; često fša tudi odpor do predavanj ta se lahko širi v odpor do in v skrajnem primeru do družbe sploh. Ne smemo ^biti, da mladi ljudje — čim ajši so, toliko manj vmesnih di '“uv med črnim in belim poni0, toliko manj poznajo in "Uavajo kompromise, aj torej narediti? Vsekakor samo govoričiti in ugotav-A kakšni so drugi, pač pa .eti pri sebi: Kako učim, °‘ Vzgajam, koliko znam, v sem prepričan (ali nisem JPhčan), kaj hočem s svojim '0m v šoli doseči, kako vpli-" name vsakodnevni dogodki .spremembe (tako tuje kot t iyače) v gospodarstvu in po-,( ph koliko me to demoralizira it ^Podpira pri mojem delu? Če učitelj na vse to odkrito iovoril, zato še ne bo nič ter bolje učil in vzgajal -. ,0 pa doživljal tako imeno-^j1 p0 »popolnoma nepričako-po! lI'ih in nerazumljivih" reakcij
5»
. si bo sto; ig.
je dejal izkušen prosvetni delavec
učencev do njega, učne snovi, družbe in življenja sploh. Nikjer tudi ni rečeno, da bo njegov pouk odslej idejno naprednejši — gotovo pa bo bolj odkrit. Učenci se bodo lahko odločili za ali proti (predavatelju, stališču, ideji), ne bodo pa iz dneva v dan izpostavljeni pretvarjanju in hinavščini, ki v kali uniči vsako pošteno idejo in idejnost.
Naj navedem nekaj resničnih primerov:
STAVKI V ZBORNICI PRED ZAČETKOM POUKA:
—	»Angleščina" pa danes slabo zgleda; ja, ja, mlada je, pa jo pride takole pod večer iskat tisti z mercedesom.
— Kdo je sinoči zmagal: Olimpija ali Radnički?
— Pravijo, da bo nova „ma-šina,“ ki so jo vrgli Italijani na trg, porabila malo, potegnila pa dobro.
' (To ni podcenjevanje pouka ali vzgoje — to je samo podzavesten beg od pouka in vzgoje, morda včasih celo beg iz življenja, kakršno je.)
BESEDE RAVNATELJA NA PRVEM RODITEUSKEM SESTANKU:
-	Ne samo učiti — treba je tudi vzgajati. Kako? Tako da bodo otroci v naši družbi lahko in srečno živeli. Toda današnja družba je silno zahtevna in agresivna ^ in težko je srečno živeti. Zato življenja otrokom in sebi ne otežujmo s tem, da smo samo kritični, samo napadalni ob vsakem spodrsljaju, ob vsakem njihovem ugovoru. Naša domovina je često v besedah staršev malo cenjena — v šoli pa vzgajamo mladino v ljubezni do nje. Z vsako dvoličnostjo jih vzgajamo v nevrotike in hinavce.
PROFESORICA O DIJAKU:
— Veste, takšen dolgolasec je in ob prvem pogledu se mi zdi njegov podolgast, bledikast obraz zdolgočasen. Pa se vsak
teden dvakrat odpelje z avtobusom in nato še pešači več kot uro do samotnega doma prizadetega otroka, da ga poučuje in vzgaja itn.
NEŽA MAURER
■•■■■■i
mi

Mnogo tistih, ki so umsko zelo sposobni, konča šolanje v poklicni šoli ali pa celo še prej.
Ne gre samo za krčenje ali spreminjanje učne vsebine, temveč za mnogo več - za spreminjanje odnosov znotraj šole.
Vsem otrokom smo zagotovili možnost osemletnega šolanja, nismo pa še tako daleč, da bi vsem otrokom omogočili tudi izdelati vseh osem razredov. Gre za to, da vsi učenci nimajo enakih pogojev za šolanje in da zaradi tega tudi rezultati osnovne šole ne ustrezajo resničnim sposobnostim mladine.
J. Svetina

V skladu z določili pravilnika za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Ur. 1. 20/70) razpisuje Zavod za šolstvo SR Slovenije
NATEČAJ
za avtorje naslednjih učbenikov:
1.	Delovni zvezek za matematiko za 3. razred osnovne šole
2.	Učimo se matematike IV. - za 4. razred osnovne šole
3.	Učimo se matematike IV. - priročnik za učitelje 4. razreda
4.	Delovni zvezek za matematiko — 4. razred osnovne šole
5.	Fundamenta Latina II. del — učbenik za 6. razred osnovne šole
6.	Telesna vzgoja v osnovni šoli — priročnik za pouk v višjih razredih
7.	Odbojka - priročnik za osnovno šolo
8.	Gimnastične vaje na slikovnih kartonih
9.	Šolska športna društva — priročnik
10. Telesne sposobnosti učencev in učenk osnovnih šol — priročnik za vrednotenje
Avtorji naj se pismeno prijavijo do 17. novembra 1972 oddelku za učbenike Zavoda za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska c. 28. Vsi prijavljeni bodo prejeli ustrezna navodila.
Rokopis učbenika je treba predložiti v treh izvodih. Za učbenike, ki bodo sprejeti, prejmejo avtorji običajen avtorski honorar, razen tega pa Zavod za šolstvo podeljuje posebno avtorsko nagrado do 7.000 din. Nagrado lahko prejme tudi avtor rokopisa, ki ne bo
potrjen za natis.	ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE
VELIČASTNA PROSLAVA
Stoletnica osnovne šole Bučkovci pri Ljutomeru
Bučkovci, lepa izletna in razgledna vas na obronku Slovenskih goric v ljutomerski občini, so bili 8. oktobra praznično odeti. Številne zastave in slavoloki so pozdravljali udeležence proslave 100-letnice osnovne šole. Praznično razpoloženje so oznanjali tudi streh iz topičev in budnica domače godbe, ki so odmevali med vinsko trto ter rumenkasto, jesensko pobarvanimi sadovnjaki in gozdovi.
Za to proslavo je 100 let stara šolska zgradba dobila novo preobleko, saj . so preuredih njeno notranjost in okolje. Tudi spomenik dr. Radoslavu Razlagu, ki je tik ob šoli, je bil prenovljen.
Kolektiv šole in krajevne organizacije so dah proslavi še poseben kulturni poudarek s prireditvami, ki so bile v tednu pred proslavo. Tako so pripravili mladinsko igro Pogumni Tonček, likovno razstavo znanih domačih umetnikov in amaterjev, knjižno in šolsko razstavo, Razvaline življenja (KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera) ter ogled vaškega muzeja, ki je prvi in edini v občini in je delo učitelja Mirka Potočnika.
Proslava je bila pred obnovljeno šolsko zgradbo, kjer so bili zbrani mnogi domačini, predstavniki družbeno-politič-nega življenja, mnogi nekdanji učenci šole, učitelji, ki so nekdaj tu poučevali in učitelji iz bližnjih šol.
Proslavo je začel ravnatelj šole Karel Stropnik. V svojem obširnem, temeljitem in z domovinsko ljubeznijo prežetem govoru je orisal zgodovinsko vlogo bučkovske šole. Omenil je, da je današnji zgodovinski dan šole hkrati tudi kulturni praznik tega območja: „Naša šola je v minulih letih spreminjala kulturo podobo kraja in njenega območja ter bila žarišče kultumo-prosvetne dejavnosti; tu so se posebno uveljavljali učitelji, ki so pravi ljudski učitelji — Franc Zacherl, Simon Cvahte, Ivan Čeh, Janko Prelog in drugi.
V	šolskem okolišu, kjer so bili pobudniki gospodarske, odrske, glasbene, telesnovzgoj-ne in politično napredne dejavnosti, so ostali nepozabni. S' svojim delom so vkorenili v ljudeh velik smisel in ljubezen do ljudskega petja, odrske umetnosti in družabnosti." Govoril je o težkih delovnih razmerah v preteklosti v šolskem delu glede na organizacijo šole, gospodarsko krizo, strankarske boje, težke socialne razmere idr.
Govornik ni mogel mimo mračne dobe, ki jo je preživljala šola med okupacijo, ko je moreč kulturni molk ustavil kulturno življenje Bučkovcev, v šolo pa se je vgnezdilo zagrizeno hitleijansko učiteljstvo. Šele leto 1945 je z naprednimi učitelji zopet prineslo novo življenje in slovensko kulturo, tako da jč bučkovska šola danes v resnici lahko ponosna na politični, gospodarski in kulturni napredek kraja.
Spregovorila sta še predstojnik zavoda za šolstvo enote Murska Sobota Lojze Novak, ki se je zahvalil prosvetnim delavcem ter dipl. inž. Borut Maister v imenu pokrovitelja in izvajalca del mariborskega gradbenega podjetja Gradis. To podjetje je šoli podarilo ob tej priložnosti filmsko kamero in projekcijski aparat.
V	obširnem in razgibanem kulturnem programu so nastopili šolski .pevski zbor, domači pihalni orkester, deklam atoiji, mešan pevski zbor in oktet KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, ki so se s svojimi odličnimi izvajanji oddolžili kulturni, zlasti pevski tradiciji Buč-kovec.
Posebno pozornost na proslavi so dah prosvetnim delavcem upokojencem, ki so delali na tej šoh: Marici Čehovi, Hedi Ritonjevi, Štefki Kosijevi, Avgustu Prelogu in Ludviku Kosiju so izročhi umetniško izdelana priznanja za njihovo delo.
JANKO BELEC
Pies mladih
Ples je prastara oblika človekovega razvedrila in zabave. Tako kot nekdaj mika ples tudi danes predvsem mladino, ob posebnih priložnostih pa se zanj ogrejejo tudi starejši. V čem je njegov čar? Mladi odgovarjajo:
-	Dekleta doživljamo ples večidel čustveno. Osebno imam raje bolj mirno glasbo. Morda zato, ker sem malce sentimentalna ...
-	Človek si od časa do časa zaželi popolne sprostitve. Menim, da je ples čudovita sprostitev. Pozabim na vse skrbi, seveda, če mi naključje še nakloni primerno dekle, ki zna dobro plesati.
-	Veselim se vsake nedelje, ko vem, da bom odšla na ples. Čudovito se počutim, ko vstopam v dvorano. V ritmu glasbe uživam, predam se ji in pri tem pozabim na vse
-	Ko gledaš okrog sebe mlade obraze, srečne, sproščene, ko se prepustiš valovanju nežnega ritma ali pa v divjem plesu podoživljaš pradavnino, čutiš.
kako si še mlad in srečen. Zato mi bo ples ob dobri glasbi vedno pri srcu.
- - Nekajkrat sem šla na ples z občutkom tihega veselja in pričakovanja. Bila sem razočarana. Počutila sem se kot na trgu, kjer ljudje izbirajo blago na stojnicah. Morda pa je bilo tako le zaradi nekaterih fantov, ki se vedejo tako neuglajeno in neokusno?
- Klasične plese plešejo največ starejši, medtem ko mlajši plešemo ,,po moderno".,Že sedaj pa vem: klasični plesi me pomirjajo, ob njih postanem bolj čustvena. Romantika me privlači.
Plesu bodo zmeraj naklonjeni ljudje obeh spolov in vseh starosti. Klasični .standardni plesi ostajajo, modne muhavosti so le občasne. Menjajo se iz leta v leto in se podrejajo glasbi. Ples mladih naj bi bil predvsem šola lepega, kulturnega vedenja in oblikovanja humanih odnosov med spoloma.
JOŽE AŽMAN
DAN PROSVETNIH DELAVCEV OBALNEGA OBMOČJA
TLAKOVANA POT ZA NOVE KADRE

Učitelj se mora opredeliti do družbenih dogajanj svojega časa
Na vprašanja prosvetnih delavcev obalnih občin je na zborovanju v Kopru odgovarjala, podpredsednica izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauserjeva. Ko je obravnavala vlogo izobraževanja v naši družbi, je poudarila pomen izobraževanja za ekonomski napredek naše republike. Oblikovati kadre pomeni večkrat tudi ekonomski napredek, kajti: samo ustrezno izobraženi kadri so temelj razvoja. „Če pogledamo našo deželo, “ je dejala dr. Komhauserjeva, „se navdušujemo nad njeno lepoto, manj zadovoljni pa smo lahko z dmgimi naravnimi bogastvi. Slovenija nima ekonomskih možnosti za raz voj težke industrije; razviti mora zahtevnejše veje industrije\ ki ne bo uničevala okolja. Ta pa potrebuje sposobne ljud\_ Slovenci smo med najbolj delavnimi narodi. Toda - če je bilo to v preteklosti dovolj, je že v sedanjosti in bo še posebno v prihodnosti premalo. Poleg pridnosti je potrebno tudi znanje, nenehna usmerjenost k napredku - to pa lahko dosežemo z izobraževanjem, seveda tudi na delovnem mestu.
Šola postaja primarna industrijska veja, osnovni pogoj za razvoj.
Slovenija mora priznati izobraževanju ekonomski značaj. Dr. A. Komhauserjeva je opozorila na razvojne načrte Slovenije in posebej na napake naše šole: „ Vsi vemo, da fizične sposobnosti lahko razvijamo ob skrbnem delu, pozabljamo pa, da prav tako lahko razvijamo tudi psihične sposobnosti. V tem pa je prva napaka naše šole: ali res ravnamo tako, da bi iz povprečnih in celo podpovrečno nadarjenih otrok razvili sposobne delavce? Sola je pretirano usmerjena v selekcijo. Tretjino mladih obsodi na mesto nekvalificiranega delavca. Za nekvalificirane delavce pa bo ob našem razvoju vse manj prostora. Primarna dolžnost šole je, da ne samo selekcionira, temveč razvija psihične sposobnosti, da vodi otroka od uspeha do uspeha. Namesto da dušimo otrokov „zakaj“, / ga spodbujajmo k vzročnemu iskanju. “
Ko je govorila o vsebini učiteljevega dela, je dr. Komhauserjeva hkrati odgovorila na vprašanje: Ali mora biti današnja šola angažirana? Ali je prav, da je marksizem naše izhodišče?
Odgovor: „Šola oblikuje mlade ljudi, zato ne more biti izven dmžbe, katere najbolj živi del je prav mladina. Prav tako angažiran mora biti tudi učitelj, saj šola stoji in pade z njim.
Ali je lahko marksizem izhodišče te usmerjenosti? Pogledati je treba z znanstvenega stališča. Marksizem je zasnovan na temeljnih znanstvenih zakonitostih, tudi naravoslovnih. Zanikati te temelje znanstvenih disciplin in tudi marksizma pomeni učiti neznanstveno. Marksizem pa ne more biti zgolj nalepka naši družbi. V metodi dela se ne prepirajmo okrog parol in večkrat posiljenih definicij. Kritično poglejmo vsebino svojega dela in znanstvene dosežke, opredelimo se do družbenih dogajanj svojega časa, pa nam vzgajati ne’bo težko. Učitelj mora tako delati, mora napredno vzgajati, sicer ne sodi v našo šolo. “
In še o ocenjevanju učiteljevega dela: „ Čimprej se je treba posloviti od ideje, da kakovosti učiteljevega dela ni mogoče ocenjevati. Seveda ne po drobcih, ampak celovito. To delo presojajo že učenci in starši Zato naj bi imeli veliko večjo vlogo pri ocenjevanju učiteljevega dela sveti šol in tisti, ki učiteljevo delo dobro poznajo — starši in družbeni delavci. In prav vsi ti naj bi mu priznali za dobro delo tudi ustrezno mesto med nami!“
,,Besede utrjujmo z dejanji", je pisalo nad odrom v dvorani koprskega kina Soča, kjer so se 14. oktobra zbrali na zborovanju prosvetni delavci obalnega območja.
Organizatorji: zveza sindikatov obalnih občin, pododbor za prosveto in kulturo ter temeljna izobraževalna skupnost.
Pokrovitelj proslave: obalni svet.
Za uverturo tega dne je poskrbel godalni orkester učencev centra za glasbeno vzgojo Koper pod vodstvom prof. Boruta Logarja. Za mizo, prekrito z rdečkastim plišem, je zasedalo delovno predsedstvo, za govorniškim odrom pa so se zvrstili: predsednik obalnega sveta sindikatov Tihomil Javoršek, predsednik obalnega sveta Miro Kocjan in predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo prof. Vlado Rotar. Na vprašanja prosvetnih delavcev je odgovarjala podpredsednica izvršnega sveta skupščine SRS Dr. Aleksandra Komhauserjeva.
Ob koncu zborovanja so podelili nagrade temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin 16 delavcev vzgojnoizobra-ževalnih zavodov za njihovo prizadevno delo, v hotelu Triglav pa je bil sprejem upokojenih prosvetnih delavcev.
PORUŠEN JEZ MED MESTOM IN PODEŽELJEM
„Vsi naši ljudje se upravičeno zanimajo za vaše delo, podpirajo vaša prizadevanja in se dobro zavedajo pomena, ki ga ima — in ga mora imeti področje vzgoje in izobraževanja v naši družbi," je dejal predsednik obalnega sveta Miro Kocjan in poudaril, da tudi obalni svet in vse tri skupščine na obali niso štedile z napori za hitrejše reševanje problemov šolstva. Rezultati teh prizadevanj so očitni: na slovenski obali so v zadnjih petih letih investirali v šolstvo več kot 34 milijonov din, od tega več kot 16 milijonov v občini Koper, več kot
8.800.000	din v občini Izola in
8.700.000	din v občini Piran. V občini Koper, ki je še pred leti „slovela“ po tem, da ima samo eno telovadnico, so pred tremi leti zgradili dve novi (v vrednosti okrog 2,200.000 din), pred dvema letoma pa še v vrednosti okrog 2 milijona. Lani so končali prvo fazo dela pri gradnji šole v Semedeli (odprli so 10 učilnic), letos, ko je bila končana druga faza, pa so odprli še 12 učilnic s kabineti in drugimi
Miro Kocjan je poudaril v svojem poročilu veliko razumevanje delovnih organizacij za urejanje šolskih objektov. Na Koprskem imajo poseben sklad za investicije v šolstvo, v katerega se stekajo sredstva delovnih organizacij. Iz tega sklada so namenili za vzgojnoizobra-ževalne objekte 3 milijone din. V sodelovanju s stanovanjskimi podjetji in temeljno izobraževalno skupnostjo se dogovaijajo za gradnjo stanovanj prosvetnih delavcev, ki delajo na podružničnih šolah. Stanovanja bodo gradili v krajih, kjer so šole. Upajo, da bodo tako omejili odhajanje učiteljev s teh šol. Veliko je še nerešenih problemov: iz dneva v dan je bolj pereče vprašanje odpiranja in ureditve določenih oddelkov visokih in visokošolskih zavodov. Že sedaj bi potrebovali na obalnem območju okrog 45 ekonomistov, 50 inženirjev in 25 pravnikov.
Novi dnevi srednjih šol
Tolikanj pričakovani predlog za načrtno ureditev mreže srednjega šolstva je tako rekoč pred vrati. Na zadnji seji izvršnega odbora republiške izobraževane skupnosti smo slišali, da je gradivo za razpravo o večini skupin srednjega šolstva že bolj ah manj pripravljeno, za preostale ga pa tudi že pripravljajo.
Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je imel na zadnji seji — bila je v Postojni — pred seboj gradivo o razvoju in usmeritvi ekonomskih srednjih šol. Pripravih so ga Drago Loibner, Lovorka Pevc, Marija Remic in Zvone Verstovšek, s pripombami pa sta sodelovala še Albert Nučič in Marjan Rogel. Gradivo, ki obsega nad 100 strani besedila, obravnava položaj ekonomskih šol v sistemu izobraževanja, potrebe po absolventih teh šol, govori o učiteljih in učencih, razvoju, stanju in prostorih srednjih ekonomskih šol, učnih načrtih, verifikaciji in financiranju, na koncu pa daje tudi predlog mreže ekonomskih srednjih šol v Sloveniji. Te naj bi bile, kot pravi gradivo, tudi v prihodnje v Celju, Izoli (za italijansko narodnost), Jesenicah, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Trbovljah. Samostojna ekonomska srednja šola bi najbrž bila v Ljubljani, Mariboru in Izoli, povsod drugje
pa naj bi te šole delovale v okviru srednješolskih centrov.
Razprava na seji odbora je naznačila, da je treba proučiti vsebinske in ekonomske prednosti razvijajočih se srednješolskih centrov. In če so te prednosti zares utemeljene, ni prav, da se jim v nekaterih mestih upirajo, čeprav bi bilo tam za sorodne šole v marsičem bolje,, če bi delovale v okviru skupnega centra. Ob tem so ome-njali Mursko Soboto in Trbovlje.
Ta razprava je nasploh navrgla oziroma oživila dilemo: velika šolska središča — male šole oziroma koncentracija — razpršenost šol. Vsaka od obeh tez ima svoje prednosti in tudi slabosti. Veliko šolsko središče omogoča, da se šola kadrovsko in z učno opremo kar najbolj usposobi in da so te njene sile tudi izkoriščene. • Toda taka središča so lahko le v nekaterih krajih in zato so za učence nekaterih območij oddaljena, v naših razmerah nemara preveč oddaljena. Druga, nasprotna možnost je, da se šola s svojo lokacijo približa učencem. V tem primeru je šola za manjše število učencev: Kadrovsko in z dragimi učili je ni mogoče tako kvalitetno opremiti — če pa šola vendarle te kvalitete ima, pa zaradi majhnega števila učencev niso racionalno izkoriščene. O tem je govoril zlasti Janez Sušnik iz Kranja in rekel,
da se bo ob razvijanju mreže srednjega šolstva treba pač zavestno odločiti za eno ali za drugo smer in da je zato vsekakor potrebno ta problem v vsej razsežnosti najresneje proučiti.
Razprava je tudi z drugih vidikov kazala, da je problematika ene skupine srednjega šolstva najtesneje povezana z drugimi v celoto. Organizacijska vprašanja, ki jih omenjena gradiva predvsem obravnavajo, se
prepletajo z vsebinskimi. Po tej razpravi sodeč lahko pričakujemo, da bomo v doglednem času naposled imeli možnost pogledati na srednje šolstvo celostno in v podrobnostih. Odveč pa je pričakovati, da bo to gradivo že tako rekoč zadnji predlog; bo prvo sistematično zbrano gradivo, ob katerem bo nadaljnja javna razprava šele izoblikovala najustreznejše predloge.
J. SVETINA
( RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! j
ZAKAJ BEG IZ PROSVETNE STROKE?
prostori za podaljšano bivanje učencev v šoli. Za te objekte so investirah okrog milijon din.
Opravili so tudi vzdrževalna -dela pri mnogih podeželskih šolah, dve tretjini del pri italijanskem šolskem centra je narejenih (stroški okrog 3,500.000 din). Prav tolikšne pozornosti je deležno tudi manjšinsko šolstvo. Posebno pomembno je, da so gradili vzgojnovarstvene zavode v mestnih naseljih in dragih krajih hkrati - v skladu s politiko skupščine, ki si je postavila načelo, odpraviti jez med mestom in podeželjem. V skromnih treh letih so zgradili 120 km cest.
V vzgojnovarstvenih zavodih je danes 25 % predšolskih otrok, v podaljšanem bivanju pa 15 %. Že v kratkem bo dobil ekonomski šolski center 12 novih učilnic s pomožnimi prostori (investicija: predvidoma
5,100.000	din), polovico je prispevala republika. Pripravljajo gradnjo novega dijaškega doma v Kopru — tudi pri tem bo pomagala republika.
„Kadrovski problemi niso izjemni za naše območje, republiko in državo," je dejal prof. Vlado Rotar, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo v Kopru. Kadrovsko problematiko v vzgojnoizobraževal-nih zavodih obalnega območja je ponazoril s podatki: v 12 vzgojnovarstvenih zavodih je 115 vzgojiteljic, varuhinj in medicinskih sester, od teh jih je 62 kvalificiranih in 53 nekvalificiranih; v malih šolah, kjer je vključenih že 93 % otrok, poučujejo učiteljice in vzgojiteljice, ki opravljajo to delo poleg svoje redne delovne obveznosti. Na razpisana mesta za razredni pouk se ni letos prijavilo 7 učiteljev, za predmetnega pa 15. Vsako leto odpro 5 do 10 novih oddelkov podaljšanega bivanja, za katere bi vedno znova potrebovali nove učitelje. Posebne šole, domovi in srednje šole so nekoliko na boljšem.
Kako rešujejo pomanjkanje učnega osebja? S kombiniranim poukom, s prekomerno obremenitvijo, z zaposlovanjem upokojenih učiteljev, z namestitvijo nekvalificiranih (z abi-turienti gimnazij, študenti, absolventi).
Zakaj premalo učitelje |(J Vzroki so znani: učiteljski klic je predolgo izgubljal dl. beno veljavo, družba je zali, vala od učitelja vedno več, v, nehno je izpostavljen kritiki novim zahtevam: uvajanje :, vosti, hospitacije, pomanjkav didaktičnega gradiva. Nje , delavnik presega zmogljivosti > tako vestnega delavca.
'se;
•VO]
bi
'ga
'ari
'itic
V zadnjem času učitelji °re movoljno zapuščajo delo' Sp mesta; to pomeni, da je zal '°d preohlapen in da ga bo tn^o spremeniti. Prihodnje leto %) spet nekaj učiteljev upokojei "sle oddelkov v šolah je več, s pe "d goških akademij pride prem '"rti diplomantov.	“tv
Mladi se neradi odločajo ^ učiteljski poklic. Tudi v šoli ^ slišijo lepih besed o njem. , j :e učitelj nima moči, da bi svt avJ val mladim, naj gredo v prosi j’ no stroko, tudi nima pra' odvračati mladega človeka k njegovih odločitev," je poud ejj Vlado Rotar. Stimulacija , j zahtevnejša delovna me ^ družbena priznanja, ustrezni ^ ^ živi in predvsem zavzetost v ^ za reševanje problemov — vsi nr(jj bo morda v prihodnosti izb ^ šalo kadrovski položaj.
MARJANA KUI ukj 'bno
’ W • ‘ja r? , ipa'
'ari bdj 't s
Vzgoja in varstvo
Moderna igrišča
Osnovna šola SPOMENIK NOB v Cerknem
V	dneh od 3. do 9. septembra 1972 je bil na Dunaju 5. kongres mednarodnega združenja otroških igrišč. Kongresa se je udeležilo več kot 300 znanstvenikov in strokovnja-kov-urbanistov, arhitektov, pedagogov, psihologov in drugih, ki so razpravljali o otroških igriščih za predšolske in šolske otroke. Obravnavali so jih kot del problematike prostega časa človeka v modemi družbi. Moderen način življenja terja, daje družina takrat, ko je zaposlena, ločena — vsak dela na svojem delovnem mestu. Prosti čas pa naj bi modema družina preživela skupaj. In prav zato morajo biti igrišča povezana z objekti za odrasle.
Pretežni del kongresa je bil namenjen obravnavanju otroških igrišč. Ugotovili so, da imenujemo to stoletje sicer stoletje otroka, ampak da je modema dražba, predvsem s svojo urbanizacijo, mnogokrat otroku manj naklonjena, kot npr. avtomobilu. V mnogih deželah je z zakoni določeno, da morajo imeti moderna naselja prostore za garaže in parkiranje avtomobilov, ni pa določeno, da morajo imeti ta naselja tudi zelene površine za otroke, da morajo biti vama itd. Zato si bo združenje prizadevalo, da bi v čim več deželah sprejeli takšno zakonodajo, ki bo zagotavljala otrokom vsaj minimalni prostor za igro in bivanje na prostem.
V	poročilih in razpravi v komisijah so ugotavljali, da so mnoga stališča o igriščih in zelenih površinah za otroke zelo zastarela. To kaže opremljenost igrišč, vsebina življenja na njih in način vodenja. Vse preveč je
še igrišč - „parkov“ z mnoj!st-
gredicami, z nekaj zvirali in galnicami. Na takem igri "u otroku ne preostane dru. kot da pazi, da ne bo česa kvaril, da se „sprehaja“ in sem ter tja. Seveda pa t igrišče še zdaleč ne us vsem otrokovim potrebam igranju, gibanju, ustvarja raziskovanju, sodelovanju z i gimi otroki itd. Zato se v E pi pa tudi v Ameriki in na ponskem uveljavljajo igrišča so pravo nasprotje našim. Sf redno pestra, imajo razf p' strukture tal — nekaj V- ^ peska, kamenja, proda, bet« asfalta, lesenih čokov itd. P1. ’ sla so z različnim rastlini'. ] Niso le ravna, ampak imajo I ^ cej razgibano površino. Opn je še najbolj podobna nel1 0[ njemu kmečkemu dvorišču "»v katerem najdeš vsemogoče: ,vlj ske, orodje, zaboje, gume, ’ve: de, samokolnice, kolesa in fS°j go-
%
iveh
clov
Na takem igrišču otroku bve; nikdar dolgčas, saj je nen^ stre! zaposlen. Zanimivo je, da $ lye! igrišča našla zelo hitro pris1 od ‘ med pedagogi, zdravniki in* ilaj psihologi. Na nekaj „tako bye. urejenega" so se najteže n ek,' dili stanovalci hiš v teh 1( tga modemih naseljih. Zato s« ys morali organizatorji mode* Jl0( igrišč zelo truditi, da so pr« {jg čali okolico in dokazali Jsti dem, da otrokom takšno ig" iti najbolj prija in je zanje naj te koristno.
Še bolj revolucionarne p* spremembe pri načrtov* y{] igrišč za šolarje. O tem pa* ij, ' drugič.
IRENA LEVIČ*1
POLEMIČEN IN INFORMATIVEN ZAPIS K REFORMI GIMNAZIJ

Nekako povsem odveč se zdi Ijtogim, da bi jih kdorkoli po ^ ^sežni akciji poklical na od-lvor! Čeprav se mi zdi, da ne gj,1 bilo niti potrebno, da kdo i | 'Sa kliče na pogovor o skupni ''fari, ker to obvezp zahteva že Nokratičen čut, volja celote ' skupno reševanje skupnih Vari in znanstveni „eros,“ saj '»darle tako zapletenih stvari,
11 sta vzgoja in izobraževanje,
; rešujemo brez temeljitih ji °retičnih razmišljanj, sklepov lo' Spoznanj. Morda je bil ta ■al '0<1 odveč, a najbrže le ni. tri 'mo pomislimo, s kolikšno si-o vitostjo, s kohkerimi napori, jei Eskimi in živčnimi, smo se pe leti seznanili z zveznim jiri^rtom za reformo srednjega Istva. Bilo je mnogo dela: se-. tokov, konferenc, polemik, d? ^nja učbenikov, preizku-oU 'jja na nekaj šolah itd., itd., a '■ ’ J je sedaj? Nedvomno bi bilo ^ av, da bi pobudniki, organi-
0	lorji, znanstveniki, praktiki, J3 'dtiki in vsi, ki so sodelovah,
a, ispevali svoj delež in se za-'.u0 efi za široko akcijo sedaj jav-ia ’> podobno glasno in zavzeto A 'vedali, kaj je s tem opravlje-™ to delom, kakšni so rezultati,
' . ko so uspeli poizkusi, ali so ti /.'trdili pravilnost teoretičnih 17 todišč, ali naj sedaj jugoslo-nska javnost pobere kakšne .UT uke iz teh prizadevanj in po-rno .,. Končno nas bi za-alo tudi eno izmed najbolj ')toalnih“ vprašanj, ki naj ne 'ja samo za gospodarstvo, Jjpak tudi za družbene vede in '"[javnost, s kakšno koristnostjo ® pri tem potroših družbeni tar in kdo je bil podpisnik [trnov .. . Morda bi te poletne vrstice z ostjo zadoščale uvod v nekaj informativnih Matkov, kako potekajo re-toini poizkusi izven tega pro-|a.
Ko so se vse republike uprle ?Zni akciji jugoslovanskega jtrda za šolstvo (ta zavod je toda sedaj postal inštitut in ja po naročilih!), poteka se-! ločeno prizadevanje po “Tvaciji šolskih programov in ^»dmetnikov .. . Vsaka repu-Bka poskuša v miru, s svojimi ■^kovnimi močmi, glede na R) razvoj in želje postaviti Rte osnove gimnazijski obliki R 'braževanja in vzgoje. Najno-to podatki, ki jih je moč 'ati, potrjujejo to raznoli-noj to Tu naj. opustimo slovenski
1	in IIr|er (pri reformi gimnazij igri toutno dela v Sloveniji okoli Irul ^ esa in I tak usti affl uja
Delovna obveznost
ni	A SANJE: Februarja sem
išČ3 ^ na porodniški dopust in i. S« junija poučevati pob-azii /ti delovni čas. Prvo polovico tt>sem poučevala 11 ur na bet«	v septembru pa so zahte-
i. P1'da prevzamem 15 učnih tlinj1.' se mi zdi veliko, zato ajo I Psujem, če je tako prav?
M *	A-T-
ne* ODGOVOR: V šoli, kjer je šČUi ,0yna obveznost učitelja se-’čei Jvljena iz učne in drugih ne, IVeZnosti, ki so v zvezi z in" '5°jnoizobraževalnim delom, Razume, da predstavlja 4-umi mkii, ^ dan 24 ur delovne f nel čZnosti na teden. Temu bi .e” [tozalo 11 do 12 ur učne risi ueznosti tedensko, več pa le 'n J Sl P0§0jem> da se učiteljic v ko h^U s tem 0Pr0ste drugih 1 ni tLeZno?ti, ki spadajo v njihove h lf tj ^ obveznosti. Delovne s0 kauizacije morajo samostojno odd &du,s svojim pravilnikom
nre Cv'\ kollko ur * Pr,zna • li •c’ za niene ost3*6 obvez-ef t j* v skladu s tem dolo-’ ^ ^ njeno tedensko oziroma
180 strokovnjakov - teoretikov in praktikov), pa poglejmo v sosednje republike!
Najbolj odločno so zagrabili na Hrvaškem. Tu so objavih že učni načrt za gimnazije in to šolsko leto začeli delati po njem. Začeli so postopno. Ta učni načrt je veljaven za prve razrede, ostali delajo še po starem. Prvo, kar je potrebno ugotoviti, jene kaj, kar je problematično. Že v uvodnih besedah pišejo: „Osnovni del učnega načrta obsega vse standardne gimnazijske predmete." Tako je novi načrt obdržal to, kar ne sodi „brezpogojno“ — kot pišejo — k splošni izobrazbi, saj bi težko zagovarjali tezo, da mora ostati v gimnazijskih programih „brezpogojna“ splošna izobrazba razdeljena kar na sedemnajst predmetov oziroma vzgojnih področij. Tako pozna novi načrt gimnazijskega dela na Hrvaškem še vedno kopico predmetov in množico snovi: hrvat-ski ali srbski jezik (1), zgodovino (2), družbeno ureditev z osnovami, samoupravljanja v SFRJ (3), sociologijo z osnovami politične ekonomije (4), psihologijo z logiko (5), filozofijo (6), umetnost (7), tuj jezik (8), latinski jezik (9), zemljepis (10), biologijo (11), kemijo (12), fiziko (13), matematiko (14), tehnično vzgojo (15), telesno vzgojo (16), obrambo in zaščito (17). Tudi število tedenskih ur je previsoko (32). Velika prednost tega hrvaškega učnega programa pa je ta, da se zaveda osnovne naloge sedanjih gibanj, namreč približevanja interesom subjekta v vzgojno-izobraževalnem procesu, torej dijaku. To pa se kaže pri uvajanju možnosti, da si dijak izbira predmete.
Za izbirne predmete ima dijak možnosti, da si vsa štiri leta izbere skupno dvajset ur. Izbira lahko že v prvem razredu. Čeprav gre tu le za manjše odstope od skupnega učnega načrta (kako pa bi bilo mogoče drugače, če govorimo o splošni izobrazbi!), je vendarle zanimivo, da dijak lahko v prvih dveh razredih izbira po štiri tedenske ure, v zadnjih dveh pa po šest ur. Izbira predmetov omogoča dijakom poglobljeno znanje iz posameznih predmetov, a tudi (to se mi zdi problematično!) te ure je možno porabiti za praktične predmete (tako se število predmetov še močno poveča!), kot so stenografija,
računalniki, daktilografija itd. Poudarek pa naj bi bil predvsem pri izbirnih predmetih s sezna-njem dijakov z metodologijo predmeta oziroma discipline. Učitelji naj tu postavljajo bolj vprašanje kako kot kaj. Delo naj bi bilo seminarsko, torej poglabljanje znanja „rednega“ predmeta, ne kopičenje nove snovi.
Morda ne bi bila odveč še kakšna beseda o predmetniku. Za nas so zanimive tiste postavke, ki se ločijo od našega dosedanjega predmetnika: tako je ostal en sam tuj jezik (pri nas dva), ker težko govorimo ob latinščini (dve uri v prvih dveh razredih) kot o enakovrednem drugem jeziku; sociologija začne v prvih treh razredih (samo z eno tedensko uro), nato konča v četrtem razredu z dvema, filozofija ima dve uri v četrtem razredu, biologija ima skupno le šest ur (ni je v četrtem razredu), enako število tedenskih ur ima kemija (ni kemije v prvem razredu) itd. Ni moj namen, da sedaj razmišljam o predmetniku, nedvomno pa je precej trdna resnica, da veliko število predmetov povzroča mnoge nevšečnosti: drobljenje (predmeti po eno tedensko uro), površnost, sum na sklepanje kompromisov, napačno pojmovanje obsega splošne ižobrazbe, pretrgano kontinuiteto po posameznih predmetih ipd.
Podobne težnje po diferenciaciji so tudi v Srbiji. Tu imajo — kot je znano — gimnazije razdeljene na jezikovne in matematične. Sedaj gre ta dehtev naprej, tako da bodo imeli štiri gimnazijske usmeritve. Tak razvoj pa poteka bolj v praksi, manj oprt s teoretičnimi spoznanji, bolj je administrativen kot pa zavestna akcija. Tako so se nekatere stvari zavozljale (npr. pri številu tedenskih ur), da je eden izmed beograjskih gimnazijskih ravnateljev v zvezi s tem zahteval in dosegel ustavni spor. Brez posebnih zapletlja-jev pa potekajo reformna prizadevanja v Bosni in Hercegovini.
V Bosni in Hercegovini so pripravili program reforme gimnazij, ki presega gimnazijsko reformo in predstavlja zanimiv poizkus reforme celotnega srednjega šolstva. Za razliko od prejšnjega jugoslovanskega poizkusa (o katerem smo govorili ob začetku) so se zavzeli za pra-
vilno izhodišče: srednje šolstvo naj ne zdrkne navzdol v splošno izobraževalni funkciji zaradi teženj po poenostavljeni zamisli družbene enakosti mladine, ampak naj se celotna raven splošne izobrazbe dviga in usklajuje s potrebami celotne družbe; pri tem se naj ne postavlja trdnih mejnikov med različnimi nujnimi vrstami srednjih šol. Povedano po domače: izhodišče srednje izobrazbe, kar zadeva splošno izobrazbo, kije za vse vrste šol temeljna, naj bo gimnazijski učnovzgojni proces, ne pa narobe. Tako so izdelali programske osnove splošnega izobraževanja, skupnega za vzgojnoizobraževalne ustanove srednjega šolstva.
Po tem programu delajo srednje šole v treh območjih: humanističnem, prirodoslovno-mate-matičnem in usmerjeno strokovnem. Na skupni osnovi in po območjih so možne še izbirne skupine. Če sedaj v tem okvim pogledamo na učni načrt gimnazije, kakršno si zamišljajo, potem je mogoče dijakom izbirati predmete v tretjem in četrtem razredu med sedmimi predmeti oziroma skupinami predmetov. Ti izbirni predmeti pa vplivajo, da dijaki predvsem v četrtem razredu nimajo več vseh klasičnih predmetov za gimnazijsko obliko šolanja (zgodovine, zemljepisa, fizike, kemije, biologije), temveč le izbirne.
In še pripis: nedvomno je takšna pot nadvse zanimiva in obeta dobre rezultate, saj je dovolj prožna, da omogoča (ne brez dopolnilnega dela) prehajanje iz ene vrste srednje šole na druge, pri tem pa ne uničuje osnovnih karakteristik in družbene upravičenosti posebne vrste srednje šole: ali triletne ah štiriletne gimnazije. Tudi zmanjšano število'ur (okoli 29 tedensko) je pot k poglobljenemu in osebnemu delu učencev. Kratko in malo so črtali tudi nekaj predmetov (osnove umetnostne vzgoje), ali nekaterim občutno zmanjšali število ur (filozofiji in sociologiji so dodelili skupaj pet ur), kar razodeva voljo, da ob zmanjšanem številu predmetov nudijo šoli možnosti, da okrepi funda-mentalne. Ta poizkus nedvomno zasluži pozornost!
FRANČEK BOHANEC
NAS PRAVNIK SVETUJE
Š.T.
vno učno obveznost.
ieJ Letni dopust
na'* VPRAŠANJE: 10. avgusta se p !e iztekel porodniški dopust.
flC
S 1. septembrom sem spet začela službo s skrajšanim delovnim časom. Koliko dopusta mi še pripada glede na to, da sem del svojega porodniškega dopusta porabila med počitnicami?
M. I.
ODGOVOR: V primeru, da učno in drugo vzgojno osebje svojega letnega dopusta ne more izkoristiti med rednimi šolskimi počitnicami zaradi bolezni, vojaških vaj, porodniškega dopusta itd., se lahko letni dopust izrabi po izteku rednih šolskih počitnic. Za take primere je treba dolžino letnega dopusta učiteljev določiti s splošnim aktom delovne organizacije oziroma šole. Tak dopust traja najmanj 14 in največ 30 delovnih dni, torej toliko, kot za ostale druge delavce po 66. čl. temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Od dolžine števila dni, ki se vam priznajo v dopust po določilih vašega splošnega akta, pa je odvisno, koliko dopusta lahko še porabite med šolskim letom.
Rok za pridobitev višje izobrazbe
VPRAŠANJE: Kot učitelj imam 22 let debvne dobe. Ker
sem na debvnem mestu predmetnega učitelja, me zanima, v kakšnem roku si moram pridobiti višjo izobrazbo, da bom lahko ostal na istem debvnem mestu?
J. K.
ODGOVOR: Če ste bili do konca leta 1959 po službeni dolžnosti dodeljeni na delovno mesto učnega predmeta, za katerega nimate izobrazbe ustrezne stroke, po sprejetih spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli niste dolžni spo-polniti svoje izobrazbe in boste lahko tudi naprej delali na istem delovnem mestu. V nasprotnem primeru pa boste morali svojo izobrazbo dopolniti, in sicer do konca šolskega leta 1974/75. Zakon obvezuje hkrati osnovne šole, da morajo omogočiti učiteljem opravljanje študijskih obveznosti.
T. Š.
Stroški za prenočevanje
VPRAŠANJE: S pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov smo dobčili, da se delavcu izplača poleg dnevnice še stroške prenočišča, ob predložitvi ustrez-
nega računa, če je na službenem potovanju in če prenočuje v kraju, v katerem sicer ne prebiva. Menimo, da utegnejo biti v prihodnje stroški prenočevanja pretirano visoki, ker niso z ničemer omejeni.
POKLICNA ŠOLA
ODGOVOR: Potni stroški, dnevnice, terenski dodatki in podobno so materialni stroški poslovanja, njihovo višino in ostale pogoje izplačevanja pa odreja vsaka delovna organizacija popolnoma samostojno s svojim splošnim aktom. Mnogi od sklenjenih samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov priznavajo delavcem, ki so na službenem potovanju in prenočujejo izven kraja stalnega prebivališča, poleg dnevnice še stroške prenočevanja na podlagi predloženega računa. Pri tem naj opozorimo, da so bili ravno samoupravni sporazumi sprejeti z namenom, da se take in podobne stvari vsaj približno poenotijo in da taki stroški ne bi bili pretirano visoki, kot se je to dogajalo v nekaterih delovnih organizacijah. V tem pogledu torej v vaši delovni organizaciji ni nič nezakonitega.
T. Š.
60 LET GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE
Od stavbne obrtne do gradbene tehniške šole
Napredek tehniških znanosti, razvoj obrti in njeno preraščanje v industrijo, razpad cehovskih korporacij, delitev dela in drugi razlogi so terjali popolnejše strokovno izobraževanje. Sicer z zamudo so tudi v avstrijskem cesarstvu začeli ustanavljati redne obrtne šole, toda Ljubljana pri tem ni bila upoštevana. Razlog za ta ukrep je bila zahteva, da bodi pouk na obrtni šoli slovenski. Po mnogih razpravah v deželnem zboru, občinskem odboru ter zbornici za trgovino in obrt, po mnogih prošnjah in peticijah vladi je Dunaj popustil in leta- 1888 izdal odlok o ustanovitvi strokovne šole za lesno industrijo in strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani.
Za takratno Ljubljano mogočno šolsko poslopje je bilo dozidano L 1911 — za ogromno vsoto 1 milijon zlatih kron. 19. junija 1917 je Dunaj odobril ustanovitev višje stavbne strokovne šole, predhodnice današnje gradbene tehniške šole. Šele po razpadu Avstrije se, je uresničila stara zahteva po slovenski univerzi; na novo ustanovljena tehniška fakulteta je na oddelkih za gradbeništvo in arhitekturo začela izobraževati prihodnje gradbene inženirje in arhitekte. Po prvi svetovni vojni je bila državna obrtna šola preimenovana v tehniško srednjo šolo, posamezne njene višje strokovne in obrtne šole pa so po novem pravilniku od 24. septembra 1. 1928 postale odseki šole. Prvi gradbeni tehniki so končali šolanje leta 1922.
Maloštevilni strokovnjaki, ki so se po končani II. svetovni vojni zbrali v Sloveniji, tudi z največjo prizadevnostjo niso mogli biti kos zahtevnim nalogam in ogromnim potrebam pri obnovi in izgradnji dežele. Kmalu se je pokazala potreba po intenzivnem in množičnem izobraževanju vseh vrst tehničnih strokovnjakov. V letih obnove je ostal predvojni ustroj tehniške srednje šole in učni načrt nespremenjen. Samo za dijake, ki so po vrnitvi iz NOB želeU končati prekinjeni študij, je bil organiziran zgoščen pouk, tako da so lahko v enem šolskem letu končali dva letnika.
Eden od mnogih ukrepov, ki jih je sprožil zakon o petletnem načrtu, je povzročil odcepitev arhitektonsko-gradbenega in geometrskega odseka od tehniške srednje šole in ustanovitev
samostojne izobraževalne ustanove gradbeni tehnikum. Nova šola je bila ustanovljena z uredbo vlade LRS, veljavne od 1. januarja 1948.
Oba odseka in gradbena delo-vodska šola sta se v resnici odcepila L marca 1948, nova gradbena šola pa je zaživela šele v šolskem letu 1948/49 v novih prostorih.
15. marca leta 1963 je bila gradbena srednja šola preimenovana v gradbeno tehniško šolo. Organizacijska oblika je ostala ista. Gradbena tehniška šola je do konca šolskega leta 1963/64 obsegala:
—	odsek za visoke gradnje — A odsek,
—	odsek za nizke gradnje -C odsek,
—	odsek za industrijo gradbenega materiala — I odsek,
—	odsek za geodezijo — G odsek,
Z novim šolskim poslopjem 1968/69 je šola mnogo pridobila. Tu je 24 novih učilnic, široki hodniki, potrebne garderobe za dijake, kabinete, specialne učilnice in še drugo, kar rabi predvsem izboljšanju pouka.
Samoupravni organi šole, uprave, pedagoški kolegij in ves predavateljski zbor si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bodo vse svoje sposobnosti posvetili vzgoji sposobnih strokovnjakov, gradbenikov, hkrati pa razvijali osebnost vsakega posameznika, da bo po končani šoli tudi na delovnem mestu kos širokim področjem dejavnosti. Pri svojem dosedanjem delu je kolektiv GTŠ najtesneje sodeloval z vsemi ustanovami, ki skrbe za naše šolstvo: republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, zavodom za šolstvo SRS, republiško izobraževalno skupnostjo, pedagoškimi ustanovami, komisijo za kadre pri republiški gospodarski zbornici, stalno konferenco interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev, izobraževalnimi centri pri gradbenih podjetjih itd. Zaveda se, da šola kot družbeno angažirana institucija samo tako lahko vzgoji mlado generacijo, kiji bo zaupano ustvarjalno delo v naši samoupravni družbi.
FRANCE BRATKOVIČ, dipl. ing.
DANILO UDOVIČ, dipl. ing.
Jesenice: dislociran oddelek za vzgojo medicinskih sester
Zaradi izrednega pomanjkanja medicinskih sester sta republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ter klinični center v Ljubljani zaprosila zdravstveno šolo na Jesenicah, da prevzame za štiri leta organizacijsko in pedagoško vodstvo oddelka za odrasle ambulantno - bolnične smeri v Ljubljani.
Zbor delovne skupnosti zdravstvene šole na Jesenicah je septembra sklenil, da razširi
svojo dejavnost na omenjeno področje. O tem je razpravljala že tudi skupščina občine Jesenice. Ugotovili so, da so razmere za ustanovitev dislociranega oddelka ustrezne in sklenili, da se prošnji in vlogi ugodi.
Finančne obveznosti bo prevzel klinični center, prostore in strokovno osebje pa bo dala višja zdravstvena šola v Ljubljani.
BRANKO BLENKUŠ
TEHNIŠKA
ZALOŽBA
SLOVENIJE,
Ljubljana, Lepi pot 6
JE IZDALA IN IMA NA ZALOGI NASLEDNJE UČBENIKE ZA OSNOVNE IN SREDNJE STROKOVNE ŠOLE
i
Več avtorjev: TEHNIČNI POUK ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE, 9,50 din
Več avtorjev: TEHNIČNI POUK ZA 7. RAZRED OSNOVNE ŠOLE, 16,00 din
Več avtorjev: TEHNIČNI POUK ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE, 13,00 din
Delovni zvezek TEHNIŠKO RISANJE ZA 4. razred osn. šole, 4,00 din
Delovni zvezek TEHNIŠKO RISANJE za 5. razred osnovne šole s PVC ovitkom, 8,80 din
Delovni zvezek TEHNIŠKO RISANJE ža 6. razred osn. šole, 4,00 din
Delovni zvezek TEHNIŠKO RISANJE ZA 7. razred osn. šole, 4,00 din
Delovni zvezek TEHNIŠKO RISANJE za 8. razred osn. šole, 4,00 din
Matevžič-Žvan: PSIHIATRIJA IN NEVROLOGIJA za srednje šole za medicinske sestre, 24,00 din
Marjan Jerše: SPLOŠNA PATOLOGIJA za srednje šole za medicinske sestre, 27,20 din
Helena Ravnič: HIGIENA za srednje šole za medicinske sestre, 24,00 din
Ivo Marinc: TEHNOLOGIJA TEKSTILA za poklicne šole oblačilne stroke, 23,55 din
Breda Mejak-Vrišer: OSNOVE STROJNIH ELEMENTOV IN FINOMEHANIKE za tehniške šole za elektrotehnično stroko, 39,50 din
Hubert Požarnik: PSIHOLOGIJA za srednje medicinske sestre, 32,00 din Jože Hrženjak: STROJNI ELEMiNTI za poklicne šole kovinarske stroke, 11,00 din Jože Hrženjak: TEHNIŠKO RISANJE za poklicne šole kovinarske stroke, 10,00 din Jože Hrženjak: TABELE, 5,50 din
Edvard Cilenšek: TELEFONIJA IN TELEGRAFIJA L, 70,00 din
Viktor Savnik: TEHNIŠKO RISANJE za tehniške šole strojne stroke (v tisku)
Viktor Savnik: TEHNIŠKO RISANJE za tehniške šole elektro stroke (v tisku)
*
Navedene učbenike lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite neposredno pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana.
0 DELU UČITEUSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Vaje tudi med počitnicami
Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič“, ki ugledno zastopa učiteljstvo Slovenije doma in v tujini, prireja že vrsto let v letnih počitnicah desetdnevne tečaje — pevske vaje, združene s skupnim koncertom v istem kraju. Taka organizacija dela je nujna. Med šolskim letom je odvisna od mesečne udeležbe pevcev, ki prihajajo na vaje ob sobotah in nedeljah. Pripeljejo se v Celje iz oddaljenih krajev Slovenije in tako žrtvujejo dni, namenjene tedenskemu oddihu. Delo v juliju, ko ni šolskih obveznosti, je manj naporno, posebno zato, ker - vsaj načeloma — ni celodnevno, in je povezano z rekreacijo v urah oddiha. Zato tudi izbirajo za vaje letoviške kraje. Ugodnosti letovanja, ki se prepletajo s trdim vsakodnevnim delom, plačajo člani pevskega zbora večidel sami; iz blagajne zbora gre v ta namen le majhen prispevek.
V letošnjem juliju je zbor vadil na otoku Braču. Zaradi poslabšanja vremena so pevci vaje podaljšali — dvakrat so vadili po ves dan. Svoje bivanje na otoku so sklenili s celovečernim koncertom, ki gaje organiziralo tamkajšnje turistično društvo.
Koncert s komentarjem v treh jezikih je bil namenjen mednarodnemu sestavu občinstva, pretežno turistom, ki so zbrano in s primernim spoštovanjem sledili odličnemu glasbenemu programu na prostem.
VLADO MODIC
KUPITE -PREBERITE
TOVARNA
DEKORATIVNIH
TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 280
iijlelu je: sodobne in stilne pohištvene tkanine, ročne tkane goblene, dekorativne blazine v bogati barvni izbiri
Srečanje primorskih učiteljev
16. 9. 1972 so se srečali na Mostu ob Soči starejši učitelji s Primorske, ki so službovali za časa Italije na tem ozemlju. Zbralo se jih je kar 36, med njimi tudi iz Gorice in Trsta. Obiskali so spominsko hišo slovenskega pisatelja Ivana Preglja, v učilnici osnovne šole pa jih je pozdravil organizator sestanka Mirko Saunig iz Vrtojbe. Nekdanji tolminski učiteljiščnik, sedaj profesor zgodovine iz Ajdovščine Lojze Bizjak je podal širše poročilo z naslovom: „Duh vseljudske vstaje na Primorskem.11
V njem je predstavil organizirano borbo Slovencev pod fašizmom, za slovensko šolo ter tesno sodelovanje učiteljstva s primorskim ljudstvom.
Naslednji dan se je večina tovarišev peljala s posebnim avtobusom v Cerkno, k odprtju nove osnovne šole. Prenočevanje in prevoz je oskrbela občinska skupščina Nova Gorica.
STANKO SKOČIR
Kinematografi prikazujejo
PREKLETA MARIJA je slab pustolovski film francoske proizvodnje. Brez škode, če ostane brez gledalcev, (mb)
OBVEŠČEVALNA SLUŽBA NJENEGA VELIČANSTVA je film o Jamesu Bondu, ki je nastal 1. 1970. Od stare ekipe niti najmanjšega sledu. Od tipičnega za tovrstne filme so ostali le zaplet, značilen za lana Flem-minga, dobra tehnika in obrtna režija. Kljub solidni realizaciji pa vse kaže, da so jamesbondov-ski časi za nami. (mb)
ČRNI DAN ZA STRELCA je italijanska kriminalka. Z njo so želeli narediti veliko več, kot pa so dobili gledalci, (mb)
OREL V KLETKI je zanimiv angleški poizkus, prikazati zadnje dni Napoleona, ki prevaran in osamljen preži v zasedi in čaka na svoj srečni trenutek. Režiser je uporabil Napoleona za dokaj preproste meditacije o politiki, slavi, razvrednotenju človeka. Zanimiva tema, ki pa žal ne presega poprečja komercialnega filma, (mb)
DEMONI, ameriški film, je delo znanega režiserja Kena Russela. Režiser spretno izkorišča zgodovinsko ozadje izgona protestantov iz Francije v času Louisa XIII. z mnogimi mazohističnimi in sadističnimi prizori. Tako je seveda naredil film, ki bo polnil kinematografske dvorane in blagajne. Ljudi, ki pričakujejo kaj več, najbrž ne bo zanimal. (n. d.)
POLNOČNI KAVBOJ je eden izmed filmov, ki jemljejo
izkušnje iz „underground“ filma. Gre za akcijo glavnih dveh igralcev (Dustin Hoffman in Jon Voight), ki si izbirata način določenega srečanja s slučajnimi udeleženci. Od tod tudi slučajnost in presenečenja v poteku dogodkov njunega življenja. Toda določena srečanja so večkrat vnaprej določena in zato tudi vsiljiva in dolgočasna. Dobra stran filma je v njegovem sporočilu svetu, ki pa ga bo razumel le zrel človek, (n. d.)
NA ROBU BLAZNOSTI je francoski film, ki je obrtniško kar dobro narejen. Igralka Faye Dunaway, ki nam je bila tako všeč v filmu Bonny in Clyde, igra tudi tokrat solidno. V tem filmu predstavi srečno poročeno ženo z dvema otrokoma. Toda: njeni odnosi z možem se Začno spreminjati! V tem pa je tudi zaplet in razplet filma, (n. d.)
LA FONTAINOVE BASNI so otroški film. Ker otroških filmov neverjetno primanjkuje, smo pač veseli vsakega novega, posebno če gre celo za risani film. Film je nastal v franco-sko-bolgarski produkciji. V filmu je kopica inventivnih povezav in na žalost ogromno moralnih naukov brez katerih pa ni Fontainovih basni. — r. d
VOLK SAMOTAR je film Obrada Gluščeviča, ki je namenjen otrokom. Je obrtniško dobro narejen. Teče in gleda se dobro, k temu pripomorejo tudi barve, ljubki kmečki otroci in dresirani pes. Film bo zadovoljil otroško publiko, pa tudi naše potrebe, ki pa so na področju filmov za otroke zelo skromne, če ne skoraj nezahtevne. — mb

Z VSEH VETROV
PRAVNIKI
ZA NOTRANJE ZADEVE
Oktobra 1.1. so v Zemunu odprli višjo šolo za notranje zadeve SR Srbije. Prvo študijsko leto se je vpisalo 165 rednih ter 200 izrednih študentov. Ta prosvetna ustanova bo v dveh letih študija svoje slušatelje usposobila za strokovnjake za delo pri operativno-strokovnih zadevah javne in državne varnosti. Po končanem študiju bodo dobili diplomanti strokovni naziv pravnika za notranje zadeve.
učuje 1500 znanstveno-pf goških delavcev. Ustanovljen tudi akademija znanosti, znanstveno-raziskovalnih t nov ter več kot 60 razi! valnih institucij.
PROSTE SOBOTE TUDI NA REKI
ŠOLA SAMOUPRAVLJAVCEV V MAKEDONIJI
V Skopju začenja s poukom prva šola samoupravljavcev v ŠR Makedoniji. Njena naloga bo, da bo proizvajalce neposredno vključila v procese naše samoupravne družbe. Delovala bo v delovnih organizacijah in trajala 4 do 5 mesecev.
Na seji prosvetno-kultufl zbora skupščine občine P so sklenili, da je treba za u< ce osnovnih šol reškega pred ki so 11. septembra 1.1. pl na petdnevni delovni te1 organizirati vsebinsko boga zanimiv program za proste bote. Nikakor ni mojh 17.500 reških osnovnošolj, otrok na ta dan prepustiti c Stroške za financiranje programa bo prevzela skup financiranje osnovnošolk ,vn€
bo sobotni program za oti privlačen, poučen ter vzgfl
Lis
dej
let
Ma
foi
lef
Le
Usi
Tis
u
LE
na< ivnl Žber ju, <
izobraževanja. Pogoj pa je,!/6
V\	-f-r* i	»-/"A nrr o r-r-\ rw n
breč
V skladu s petdnevnim d<
LETALSKO-TEHNIČNA AKADEMIJA ODLIKOVANA
Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob 30-letnici vojnega letalstva ter ob 25-letnici delovanja letalsko-tehnične akademije v Rajlovcu odlikoval to vojaško ustanovo z redom za vojaške zasluge z veliko zvezdo.
nim tednom osnovnih šol b , tudi aktivnosti izvenšol ustanov, ki se ukvarjajo z v . jo in izobraževanjem (glasi ^ šole, športna društva itd.). ^ u
PRVA
■Jvlja
POLITIČNA FAKULTEl
ZA VOJAKE ^
NOVA
PRAVNA FAKULTETA
V Titogradu so 16. oktobra 1.1. začela predavanja na nanovo ustanovljeni pravni fakulteti. Za prvo študijsko leto seje prijavilo 500 kandidatov, vpisanih pa je bilo 450. Fakulteta bo sprejela neomejeno število izrednih slušateljev.
VSAK PETI V ŠOU
V SR Bosni in Hercegovini se šola danes vsak peti občan. Šolo obiskuje več kot 280.000 Učencev dijakov in študentov. V tej republiki je okoli 3000 osnovnih šol, od tega 800 osem-razrednic, 33 pa je fakultet, višjih ter visokih šol, kjer po-
Letošnjega septembra jelledi čela v Beogradu s preda’Iseb visoka vojnopolitična šola J lezni V njej bodo starešine ustre le-činov in dolžnosti po kori ite vojaški akademiji v dveh ireč pridobili potrebno znanje za ju u v političnih in sorodnih org ^ enot, komand in ustano strokovnih službah izvrš organov konferenc ZK v i ter strokovno usposobljeno! predavatelje predmeta dflj nih znanstvenih disciplin jaških šolali kakor tudi za ’ novinarje. Na tej prvi ant »politični11 fakulteti bodo davali marksizem, sodobn cializem, mednarodne od družbeni sistem SFRJ te: ravnavali vprašanja s pod vojne, splošne ljudske obra oboroženih sil in armade.
Odlikovanci osnovne šole Ivan Cankar v Mariboru
Člani učiteljskega kolektiva osnovne šole Ivan Cankafl Mariboru so bili pred nedavnim odlikovani za uspešno učflj vzgojno delo in vsestransko družbeno aktivnost. Ravnat osnovne šole Ivan Cankar Janez KARLIN je sprejel za sv dolgoletno delo odlikovanje, red zasluge za narod s srebri zvezdo. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Matija Babi| Viktorija Knez, Dragica Rogi, Ljubica Tapuškovič, Marij Arsenjug in Ivan Duh. Medaljo dela je dobila Boža Št
de ker.
FRANCI KRŽA
Članom samopomoči prosvetnih in znanstvei delavcev Slovenije
Upravni odbor samopomoči prosvetnih in znanstvenih det Slovenije sporoča, da je služba družbenega knjigovodstva v Ijani s 1. oktobrom 1972 spremenila števUko našeka tekočega1 na, ki se sedaj glasi: 500100-678-45314.
Prosimo, da novo številko vpisujete na položnice pri nat vanju članskih prispevkov od 1. oktobra 1972 dalje.
Hvala za pozornost!	Upravni odbor SPZD Slov*
Ljubljana, Gosposka ul [jj
ŠOLSKI CENTER TISKA IN PAPIRJA,
Ljubljana, Pokopališka 33 razpisuje za nedoločen čas delovno mesto učitelja za pouk slovenskega in angleškega jezika.
cn0
mar pasti etcev fno c Lon
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev visoko: . obrazbo ustrezne smeri.	1Ce
Nastop službe takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
rav
flevet
Na: ;
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD JTEFKE MAJNIK11, IDRIJA
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice Stanovanja ni.
To$t
^esa
SVET I. OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE
razpisuje delovno mesto
učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom nedoločen čas. Nastop dela takoj.
Stanovanja ni. _	-
'Sebnc
Poki
Jrei
akom ^oioš: ■ Bre zn:
du
u^ne
uči
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.