Posamezna številka 10 vinarjev. Slev«v Linniioou v pooeoeneK, 25. MIH 1917. Leto XLV. ea Velja po pofiUi 5 oelo leto oaprtj • • B 26-— >■ eo meseo „ ., „ 2-20 sa Hemdljo oalolatno. „ 29 — aa oatalo laosamatvo. ,, 35'— V L|obl|aol oa dom l Za oalo leto aapra|.. K 24'— sa aa meseo „ .. K 2*— V apravt orslioae nitiSns „ 1-80 s Sobotna Izdaja: == Za oe!o lato.....K 7'— aa tlemčl|o oeloletno. „ 9'— u oatalo looitmalvo. » 12 — Inseratf: Enoatolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) aa enkrat .... po 30 t za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Poslano: »■ Enostoipna petltvrsta po 60 t Izhaja vsak dan Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga vozni red. ■MT OrednIMvo |e » Kopitarjevi allol itev 8/tlL Bokoplsl aa aa vračajo; nelranklrana pisma ae ne mm sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. ca Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi nllol &t. 6. — Bačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Nova vlada, PoloZoj po padcu Clam Marlinca. Dunaj, 22. junija. Clam Martinic je padel. Njegov padec je logična posledica velikih napak njegovega režima. Prišel je s programom, ki je bil kratkomalo nemogoč. Hotel je Avstrijo »prenoviti« potom protiustavnih naredb. Ko mu je bilo to zaenkrat onemogočeno, ni demisijoniral, temuč svoje načrte samo odjožil za »boljše« čase. Zato je preprečil, da bi bil cesar, ob otvoritvi državnega zbora, storil slovesno obljubo na ustavo. Ročno granato »Staatssprache« je nosil Clam še dalje pri sebi. To je bila nevarna igra. Nezaupanje in nejevolja je rastla od dne do dne. Grof Clam Martinic je menil, da je njegovo zvanje, postati regenerator Avstrije. »M oj program je A v s t r i -i a«, je zaklical v svojem programnem govoru v zbornico. S tem je hotel reči, da je njegov program taka Avstrija, kakršno si on m i s i i, t. j. centralistična, biro-kratično-policijsko vladana Avstrija, In zoper to je vstal^ — Avstrija. Avstrija sama je po večini svojih legitimnih zastopnikov glasno povedala, da odklanja C 1 a m-Martiniceve eksperimente in da hoče ostati sama sebi zvesta, da noče biti Clam-Martiniceva fantazija, temveč da hoče biti realna — Avstrija. V zadnem trenotju je Clam-Mar-t i n i c skušal rešiti svoj čolnič in skoval je fantastičen načrt velikega kabineta, ki bi bil pravi nestvor. Poleg resničnih ministrov je hotel imenovati še dobrega pol tu-cata novih ministrov posebne vrste: vsaka narodnost bi imela svojega narodnega ministra brez portfelja in vsakega teh številnih novih ekscelenc naj bi bilo, pripraviti in zvariti za jasen načrt za »prenovo« Avstrije. — Načrt je bil pokopan v 24 urah, ker je bil ravno tako neizvedljiv, kakor oktroaji. Pokopali so ga Slovani in s tem vrgli C 1 a m - M a r t i n i c a , ki ni našel nobene medicine več v svoji hišni apoteki. Kaj prinese prihodnost, ne kaže prerokovati, Ključ situacije imajo Poljaki, ki so sklenili, da novi vladi votirajo proračunski provizorij. Vsled tega pričakujejo innogi zvezdogledi začasno, prehodno ministrstvo, ki spravi najnujnejše »državne potrebe« pod streho, jeseni pa se umakne definitivnemu političnemu ministrstvu, za katero naj se dotlej pripravijo tla. Ta članek je bil namenjen za sobotnega »Slovenca«, a nam je došel prepozno. Med tem časom smo že dobili prehodno uradniško mislrslvo. Dobili smo uradniško prehodno ministrstvo, obstoječe iz treh ministrov — ministrski predsednik dr. Seidler, pl. Feuch-tenegg, minister za prehrano Hofer, notranji minister grof Toggenburg. Druga ministrstva so ostala nezasedena in jih vodijo začasno uradniki posameznih ministrstev. Naloga tega uradniškega ministrstva, da dobi od parlamenta proračunski provizorij in napravi pot za jesen močnemu koncentracijskemu parlamentarnemu ministrstvu. Sedanji vladi bo parlament brezdvo-mno odobril proračunski provizorij. Nato bo zbornica še rešila vprašanje za podaljšanja mandatov in izvedla volitve v delegacije. Delegacije se sestanejo na Dunaju že v juliju koj po zasedanju zbornice. Novo uradniško ministrstvo, Dunaj, 23. junija. Novoimenovani načelnik parlamenta dr. Ernst vitez pl. Seidler je predložil cesarju sledeči seznam svojega kabineta v odobritev. Ministrsko predsedstvo sekeni načelnik dr. pl. Seidler. Notranje ministrstvo: dosedanji tirolski namestnik grof Toggenburg. Minister za ljudsko prehrano: generalni major Hofer. Voditelj ministrstva deželne brambe sekčni načelnik flm. Karel Czapp pl. Bir-kenstetten. Voditelj trgovinskega ministrstva: predsednik statistične osrednje komisije dr. Mataja. Voditelj finančnega ministrstva: sekčni načelnik baron pl. Wimmer. Voditelj pravosodnega ministrstva: sekčni načelnik dr, pl, Schauer. Voditelj železniškega ministrstva: sekčni načelnik baron pl. Banhans. Voditelj ministrstva javnih del: sekčni načelnik pl, Homann. Poljedeljsko ministrstvo: sekčni načelnik Ertl. Posle, ki jih je vodil dozdaj minister Bobrzynski, bo prevzel dvorni svetnik Twardowski, ki je imenovan za sekčnega načelnika. Dunaj, 2.4. junija. (K. u.) Nove ministre zapriseže cesar danes dopoldne. V novi vladi so trije ministri, ravno toliko, kolikor jih mora biti, da more zborovati ministrski svet. Ostali člani nove vlade so le voditelji ali upravitelji svojih ministrstev. Dr. Ernest pl. Seidler si je kot voditelj poljedelskega ministrstva pridobil posebno z agrarnimi parlamen- ' tarči tesnejši stik, kar bo posebno dobro, ker Clamovo ministrstvo, ki je moralo iti, ni bilo posebno že po svoji sestavi: toliko zastopnikov visoke finance, naklonjene ne kmetskim in tudi ne delavskim težnjam. Rojen je bil dr. pl. Seidler 1. 1862. v Scliwe-chatu pri Dunaju. V državno službo je vstopil 1. 1888. Od leta 1895. do 1900. je bi! tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubnu na zgornjem Štajerskem. Dr. pl. Seidler je vseučiliški profesor na dunajskem vseučilišču in docent na visoki kmetijski šoli. Vitez je postal leta 1916. Pri zadnjih pogajanjih z Ogrsko in glede na trgovinske pogodbe je sodeloval dr. pl. Seidler kot zastopnik poljedelskega ministrstva. Dr. Seidler je bil tudi med učitelji našega cesarja. Predaval mu je kot prestolonasledniku o upravnih pravnih zadevah. Novi ministrski predsednik na seji načelnikov klubov. — Delo zbornice, Dunaj, 23. junija. Danes ob 5. uri popoldne je zboroval posvet načelnikov klubov, Navzoč je bil tudi novi ministrski predsednik dr. pl, Seidler, katerega je predstavil predsednik zbornice dr. Grosz, Dr. Seidler je v kratkem nagovoru izjavil, da je njegova vlada lc začasna. Sledila ji bo pozneje trajna vlada. Njegova naloga je, da reši začasni proračun in postavo o podaljšanju mandatov poslancev in volitve v delegacije. Prosil je, naj ga stranke v težkem njegovem stanju podpirajo, O razdelitvi dela v zbornici se je tako dogovorilo, da se bo na torek v zbornici o začas-r.nm proračunu v drugem in tretjem branju glasovalo vsaj ob 5. uri popoldne. Priglašenih ie s;cer 13 govornikov za 21 proti, a dogo\cri!i so se, da ne bo govorilo več poslancev, da bodo govorniki govorili pol ure in na bodo vse stranke podale kratke izjave. V sredo bodo pričeli razpravljati o postavi glede na podaljšanje mandatov. Naglašalo se je tudi, da se poleti ne bo zbornica odgodiia in da bodo zborovali odseki. Novi notranji minister grof Toggenburg je bil rojen 12. julija 1866. Njegov oče je bil bivši minister Jurij vitez pl. Toggenburg, mati rojena grofica Virginija Sarn-thein. Oče je bil od leta 1867. do 1868. tirolski namestnik; nato se je umaknil ko je bil upokojen, v Bolcan. V državno službo je vstopil sedanji notranji minister 23. maj- nika 1890 kot politični uradnik na Tirolskem; 1898 je bil okrajni komisar v Rove-retu, 1. 1900 v Tridentu; nato je bil pozvan v notranje ministrstvo, kjer je postal pod-tajnik; 20, februarja 1903 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Borgo, 1905 je bil premeščen v Trident; 15. novembra 1907 je postal namestniški svetnik. Pozvali so ga zopet v notranje ministrstvo, a leta 1909 je bil radi slabega zdravja stopil v pokoj. Poročen je z Leopoldino grofico Ledebur. Dne 28. marca 1913 je bil imenovan za tirolskega namestnika. Seja Jugoslovanskega kluba, Dunaj, 23. (K. u.) Jugoslovanski klub je imel danes sejo, na kateri se je podrobno razpravljalo o sedanjem položaju. Izraženo je bilo soglasno mnenje, da je uradniški kabinet v sedanjem trenotku nemogoč. Poljski klub in slovanski blok. Dunaj, 23. K. u.) Z ozirom na ponovna poročila, da je Poljski klub sodeloval pri ustanovitvi slovanskega parlamentarnega bloka, izjavlja predsedstvo Poljskega kluba, da Poljski klub vztraja pri svojem načelnem sklepu glede stikov z vsemi strankami parlamenta, da si, kakor doslej, tudi v bodoče ohrani v vsakem oziru popolno akcijsko svobodo. Nationalverband poživlja Nemce zopet k edinosti. Dunaj, 23. (K. u.) Z ozirom na ponov« na včerajšnji plenarni skupščini nemškega Nationalverbanda soglasno sprejet predlog posl. dr. Steinwenderja, po katerem se predsedstvu Zveze naroča, naj nemudoma ukrene priprave, da združi vse nemške stranke k enotnemu postopanju. Treba se je dogovoriti glede češkega vprašanja, razmerja napram Poljakom in jugoslovanskemu vprašanju. Razjasniti je treba razmerje narodnosti do države in zagotoviti nemškemu narodu mesto, kakor je zahteva državni interes. Ministrski predsednik in časopisje. Ministrski predsednik vitez dr, Seidler je prišel v soboto popoldne v parlament, kjer so se mu predstavili navzoči parlamentarni poročevalci, ki so mu čestitali k imenovanju. Ministrski predsednik je odgovoril, da bo stremel za tem, da sloji s časopisjem vedno v dobrem razmerju. Po-vdarjal je na podlagi dolgoletne lastne izkušnje velikanski pomen časopisja za splošni blagor. Vipava. (Po spisu dr. Rudolfa pl. Andrejke v .Reichsposti«.) Mirna in v solncu blesteča rečica je to, ki je bila vzbujena, kakor neprimerno večja in sedaj svetovnoznana Soča, iz svoje mirne, stoletne zamišljenosti vsled nenavadnega vojnega šuma. In njeni mirni, skoro leni valovi se kale od dne do dne bolj vsled krvi in blata, odkar je postavil na njenih zelenih bregovih Mars svoj ostrog. Nekega dne smo mogli brati: Naše postojanke v vipavski dolini... Kdo je poznal do takrat to 50 km dolgo dolino? To je tihi in sanjavi paradiž, poln južne krasote in bujnosti, ki ga pošilja benečanska ravnina daleč med kraške gore, kakor da bi nam »barbarom« hotela prinesti pozdrav, o katerem šele sedaj vemo, da je bil poziv, ki je kazal pot našemu hrepenenju po južnih deželah in za katerega se nismo zmenili. In vendar so šle tu skozi za časa preseljevanja narodov vse množice Germanov in Slovanov, ki jih je gnalo hrepenenje po solncu. Na 1200 m visokem Nanosu, ki spremlja vipavsko dolino od severa in jo proti vzhodu zapira, je stal nekoč Alboin, kralj longobardski, kakor poroča zgodovina, ko je šel od severa čez sedanjo Notranjsko. In gledal je deželo svojega hrepenenja — vedno bolj in bolj se odpirajočo vipavsko dolino in potem daleč na zapadu v megli izginjajočo italijansko ravnino! Pri spominu na to je laška domišljija prekrstila slovansko ime gore v svoj lepo doneči »monte re« — kraljeva gora, ne da bi slutila bridek zasmeh, ki v tem tiči; kajti ni bil laški kralj, ki je priklopil to goro od juga sem laškemu »kraljestvu«, ampak bil je germanski kralj, ki je na gori zapopadel laško deželo v mislih in željah, preden si jo je podvrgel. Večjega razločka si skoro misliti ne moremo, kakor je med solnčno, blagoslovljeno vipavsko dolino in njeno okolico. 500 metrov višja postojnska planota in 1000 metrov višji gori Nanos in Čaven, zadnja izrastka Julijski alp, padajo strmo v dolino. Starodavni trg Vipava, kateremu je dala reka iine, leži samo nekaj 100 metrov nad morjem; v enaki višini izvira tudi reka. To ni nikaka alpska reka, ki si dela pot šumeč in vriskajoč v mladostni prešer-nosti k močnejši sestri Soči in k morju: močna je in njen tok je miren, samemu sebi enaka od izvira pa do izliva, kakor zrel mož, teče Vipava iz tihih pečin za nekdaj lantieriskim, sedaj levecovskim gradom. Kdor je sedel ondi pri izviru Vipave v onih vročih jesenskih dneh, ki napolnijo božji blagoslov vipavske doline, njene trte s sladkim sokom in je gledal poigravanje postrvi v ledenomrzli vodi ter .solnčne žarke, ki so prodirali skozi kosalo vejevje starih dreves in kdor je opazoval na majajoči se brvi brezštevilne temne razpoke in votline, iz katerih je vrela neprestano kristalno čista voda, ta ne pozabi nikoli več onega pravlično pomirujočega razpoloženja. Jezero da leži daleč notri v sredi gore, tako pravi ljudska vera in tudi moderno raziskavanje Krasa ni proti temu, da se ne bi to vzelo kot teoretična razlaga za ta mogočni izvir Vipave, o katerem pravijo, da ni pravi. Toda nobeno človeško oko še ni gledalo onih skrivnosti polnih prostorov, iz katerih zajema Vipava svojo vedno enako moč in svoj hlad; pač pa je ves nanoški masiv poln jam in votlin, posebno na oni strani, ki jc obrnjena proti Postojni. V teh dneh naj zopet oživi zgodovina Predjamskega gradu na vzhodnem vzno žju Nanosa. Drznega viteza Erazma Predjamskega, ki se je vzdignil proti državi in cesarju, da bi maščeval svojega prijatelja Baumkirchnerja, so zaman oblegale v njegovem predjamskem gradu cesarske čete pod poveljstvom stotnika Gašparja Rau-barja. Ko so mislili, da jc že popolnoma sestradan, jim ie ta vrtfcl v oosmeh celega pitanega vola in jim jc poslal v mesecu maju po vrvi košarico češenj. Ko pa je slednjič vsled izdajstva padel, so našli v gradu dolg hodnik, ki je drža! skoz cel Nanos v Vipavsko dolino in po njem so mogli pra^ lepo in neovirano zalagati sc 7. živili. Hodnik je dandanes na mnogih krajih precej zasut, ker se je vdrla zemlja in nobe« na moč na zemlji ne more tega naravnega predora popraviti kakor je bil nekdaj. Vipava jc otrok Nanosa — mogoče ja tudi njen izvir v odtokih Hrušice in Javor-nika. V leh skrivnostnih podzemeljskih jamah izgube besede svojo veljavo. Izvir pa je tudi mogoče samo odtok in njen gornji tok kak potok, ki kje drugje pod kakim drugim imenom Izvira in zopet izgine. Bodi temu kakor hoče, Vipavi se ne mudi zapustiti raja, katerega si jc s težavo priborila. Padec do njenega izliva v Sočq znaša samo 1 meter na en kilometer, na en kilometer. Na njenem desnem bregu se vzpenjajo čez 1000 metrov visoke gore: Nanos, Hru-šica, Čavn, Trnovski gozd, same apnenske tvorbe; levi breg pa obdajajo s trtami poraščeni holmi, da sc umaknejo Krasu. Mirno, samozadovoljno, leče Vipava obdana od sanjavih vrb in jelževega grmičevja skozi bujne, včasih močvirnate loke, da v tesni zapusti svojo kranjsko domovino. Njen tok po Goriškem je še bolj počasen. Številne vljuge značijo njen pot. Toda dolina je v*. SLOVENEC, 25. . iiHia stf&& a v ■ - - ■ - -' .....—- Česky svaz Jugoslovanom. »Česky svaz« se je po svojem predsedniku StanSku zahvalil Jugoslovanskemu klubu za odločen nastop Jugoslovanov v kritičnih dneh Clam-Martinicove krize. VI. ovslrijsKo volno posojilo. Podpisi na VI. vojno posojilo so dosegli doslej znesek 4.908,892.000 K nom., od tega odpade polovica na amortizačno državno posojilo. Končnoveljavne zaključne številke se bodo mogle ustanoviti še le pozneje, ker podpisi zadnjih dni še niso vsi naznanjeni. Razen tega je poštnohranilnični urad pooblaščen, da jpodpise javnih korpo-racij, ustanov in zakladov, radi katerih se vrše pogajanja, kakor tudi zbirne in hipo-tečne podpise ter vojnoposojilno zavoaro-valne podpise še naknadno sprejme. Ljudstvo in armada. Glasom uradnih izkazov poštnohranilr ničnega urada je bilo na 6. avstrijsko vojno posojilo do 22. t. m., ko se je podpisovanje zaključilo, končnoveljavno podpisanih 5 miljard kron. V teku so pa še dogovori radi nadaljnih podpisov. A že ta nezaključeni uspeh kaže, da klic na avstrijske narode ni bil zaman, da se vsi državljani zavedajo, da za našo monarhijo velja le eno: Vztrajati do zmagovitega konca, da bo solnce miru obsevalo vesel razvoj zadovoljne Avstrije. Skupaj z Ogrsko se je podpisalo potom 6. vojnega posojila, dati vojni upravi na razpolago 7 in pol miljarde za nadaljevanje boja za naš obstanek. Sovražniki monarhije, ki so že z gotovostjo mislili, da se bodo mogli vreči na razpadlo Avstrijo, so se spričo uspeha zadnjega našega posojila lahko prepričali, da smo močni dovplj, da vodimo vsiljeno na vojno do konca. Gorski mm\ znor. Budimpešta, 23. (K. u.} Zbornica je razpravljala o začasnem proračunu. Poročevalec Hegediis (delovna stranka) je izjavil, da bo večina dovolila začasni proračun, a dokler vlada ne pove, kako bo pokrila izdatke, večina more dovoliti le štirimesečni začasni proračun. Ministrski predsednik je prosil, naj se odobri po finančnem ministru predlagano besedilo. Finančno tehnično je pa vseeno, če se dovoli začasni proračun za 4 ali 6 mesecev. Ko sta govorila Jakabffy in Pal, se je Rumunec Lerban pritoževal, ker je v pravosodju in v upravi tako malo ru-munskih uradnikov. Izjavil je, da bo glasoval za začasni proračun. Ob 2. uri popoldne so odgodili razpravo do 4. ure popoldne. Ogrski ministrski predsednik grof Esterhazy se je 23. t. m. zvečer odpeljal na Dunaj, kjer bo poročal cesarju o parlamentarnem položaju in o imenovanju državnih tajnikov. Prostozidarji m de;u. Koln. V. Ztg." poročajo iz Španije, da delajo prostozidarji s posebnim povdarkom j za clemokratiziranje Nemčije. V Združenih ! državah severne Amerike so nemški Američani pod prostozidarskim vplivom ustanovili zvezo, ki se imenuje »Liga prijateljev nemške republike«. Ta zveza deluje na to, cla bi na Nemškem odstavili cesarja in ustanovili republiko. Prostozidarji so odločeni, prekucniti vse monarhije, ki so še ostale v Evropi in jih spremeniti v republike. Dalje je sedaj dognano, da so izhajale spletke, ki so nameravale Španijo pognati dno širša in pri Mirni dospe v goriško ravnino. Poleg reke pelje lepa, bela goriška državna cesta in od Ajdovščine dalje tudi kakih 12 let obstoječa vipavska železnica. Vsako četrt ure pozdravlja popotnika prijazna vas ali pa lep trg. Ondi, kjer pridrvi Hubeljski potok s planote Trnovskega gozda in se izliva pri Ustju v Vipavo, je deželna meja med Kranjsko in Goriško. Kjer prestopi državna cesta mejni potok, leži na Goriškem obrtni trg Ajdovščina s predilnicama za svilo in bombaž in z umetnim mlinom. Ime kaže na rimski izvor. Tu je stala tudi rimska trdnjava »Ca-stra ad Pirum«. Še sedaj se more spoznati, če se natančneje preiskuje, kje je bilo zi-dovje in stolpi. Bila je zato tu, da zadrži naval narodov, ki so boteli vdreti z gor. v italijansko ravnino. Tudi mrzli in na postrveh bogati potok Hubelj ima svojo zgodovino. Tu ob Mrzlem, kakor se je imenoval tudi v rimskih časih, se je bila leta 394 po Kristusu odločilna bitka med cesarjem Teodozijem in njegovim nasprotnikom Eugenijem, kjer je prišla cesarju na pomoč burja, veter, ki se ga še sedaj zelo boje. Naskakujočim vojakom Eugenija je pihala pesek v oči, njih puščice je vihar obrnil in jih uničujoče vrgel v lastne vrste; toda s tem večjo silo so pa letele puščice Teodozijeve armade. Malosrčnost se je polastila Eugenijevih vrst, izdali so svojega poveljnika in ga iz- v vojno, Iz Velikega orienta. Demonstracije, ki so se vršile 28. maja 1917 v Madridu, je vodil dr. Simarro, pooblaščenec španskega Velikega orienta, ki bo zastopal špansko prostozidarstvo tudi na velikem mednarodnem prostozidarskem kongresu, ki se bo vršil sredi julija v Parizu. Prav tisti življi delajo zadnji čas z vso vnemo, da bi pokopali špansko monarhijo. Tudi Španija mora po načrtih prostozidarjev postati tepublika, kakor sploh smatrajo prostozidarji kot glavni cilj sedanje svetovne vojne, da bi odpravili vse monarhije v Evropi in na njih mestih postavili republike. Skiep o ruski ofenzivi. Iz Stockholma poroča zaupnik lista »Vossische Ztg.«: Iz Petrograda je došla vest, da se je kongres vseh ruskih delavskih in vojaških delegatov na predlog Če-retelija zavzel za takojšnjo ofenzivo. To petrograjsko poročilo izvira iz časopisne centrale, ki je plačana s francoskim in angleškim denarjem, med tem ko petrograjska brrzojavna agentura doslej o tem molči. Zato je pri tem treba previdnosti. Pa četudi je poročilo resnično, bomo pri natančnem proučavanju položaja umeli velikansko brezdno, ki zija med tem sklepom in dejansko izpeljavo. Uprav danes sem dobil o sestavi tega kongresa podrobnosti. V petrograjskem delavskem in vojaškem svetu samem štejejo bolševiki polovico vseh delegatov. Od te strani bi bila ofenziva v najboljšem slučaju odobrena s polovico glasov. Pri kongresu pa ni zastopanih 19 mest in provinc, ki so po večini proglasile samostojnost. Zastopane pa so ruske organizacije na Finskem, ki pa ne morejo zastopati naroda, marveč le same sebe. Nadalje je treba upoštevati, da je ta kongres zelo površno pregledal legitimacije udeležencev. Prišli so zastopniki nadomest. in vaških organizacij, o katerih petrograjska centrala doslej ni prav nič vedela. Tako so bili na kongresu ljudje, ki niso imeli nobenega mandata. Zato ge .ententa najbrž prekmalu veseli ruske ofenzive. * • * AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. junija. Uradno: Na gorski črti in v Voliniji se je zopet poživil topniški ogenj. Trajnemu obstreljevanju prostora južno Brzezanov so naše baterije krepko odgovarjale. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. junija. Veliki glavni stan: Močnejše so se bojevali včeraj posebno med železnico Lvov-Tarnopol in ob Dnjestru. Prvi generalni kvartirni mojster AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. Uradno: V Galiciji je topniški ogenj nekoliko ponehal. Dne 22. junija so sestrelili letalci vzhodno Brzezanov in Zborova 6 sovražnih zrakoplovov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. junija. Veliki glavni stan: Položaj se ni izpremeni!. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. * * * Pogajanja sporazuma z Rusijo o ofenzivi. Bera, 2-3. junija. Iz Petrograda: Začasna vlada se ie glede na ofenzivo dogovorila o ofenzivi: Bodoče velike vojaške operacije bodo izvedene skupno z rusko armado. Vse se bo storilo, da bo ruska armada sposobna za boj. Odločili so ko- ročili cesarju Teodoziju. — Poldrugo tisočletje je preteklo od takrat, toda burja piha še vedno z isto močjo, posebno v času ena-konočij in pošta, ki občuje med Ajdovščino in Vipavo ima tedaj težavno stališče. Moč burje je tako velika, da morajp voz obložiti s težkimi kamni in dva moža morata upirati voz z vrvmi z vsemi močmi proti vetru, sicer ga prekucne burja. — Pogozdevanje Krasa, ki je drugod zmanjšalo moč burje, je tu brez moči. Kajti vinorodna in poljedelska okolica ni pripravna za pogozdevanje, na drugi strani pa leži pravi in nepremagljivi vzrok burje v tem, ker visoko gorovje naenkrat pade v ravnino in ker je velika razlika v temperaturi na obeh straneh. Da se pa ta izenači, nastane burja. K sreči pa burja ne piha dolgo, 2 do 3 dni, potem je pa cele tedne, da, cele mesece mir pred njo. In nato blišči ta rajska dolina v vsem čaru italijanskega juga. Skoro bi mislili, da imamo Rafaelove pokrajine pred seboj, tako podobna je slika. Strme, navpične stene Čavna z oblaki, spodaj pa na nestrmih pobočjih skrbno negovani vinogradi in vrtovi, med temi pa kakor plaha čreda ovac tesno skupaj postavljene hiše brezštevilnih vasi in bivališč, vse v vseskozi laške mslogu. Nad rdečimi, ploščatimi in s kamni obloženimi lesenimi strehami mole proti nebu visoki dimniki kakor kaki vprašaji. V močnih kagienitih zaki, ki so za napad. Kerenskij je odpravil neslogo na bojišču. Z neruske strani se. javlja, da je predlagalo francosko vojno vodstvo v Petrogradu, naj se pošlje večje število francoskih čet v Rusijo, ruski oddelki naj se pa pošljejo na Francosko, ker upajo tako dvigniti disciplino na ruski bojni črti. Angležev v Rusijo ne bodo poslali. Rusko vojno vodstvo je francoski predlog odklonilo. Viharna razprava na kongresu delavskega vojaškega zbora. Stockholm, 23. junija. »Aftonbladet« objavlja obširno poročilo o viharnih razpravah na zboru delavskih in vojaških svetovalcev in o spopadu med Kerenskim in bolševiki. Ljenin je očital Kerenskemu, da zastopa napačno stališče nasproti Finski in Ukrajini,Kerenskij je odgovoril, da svojega stališča ni izpremenii in da se še vedno zavzema za samoupravo Ukrajine in Finske. Začasna vlada ne more razkosati Rusije v različne dele; pozival je na boj proti takim stremljenjem, ki morejo dovesti do popolne zmede in do diktature. Ta diktator, je rekel minister, pa ne bom jaz, dasi me žc za takega veliko smatra. Kerenskij je nato nastopil proti propagandi bolševikov in pobratimstvu, ker bolševiki pripovedujejo delavcem, da bi se napravila le usluga mednarodnemu kapitalu, če postane armada zopet sposobna za boj. To ni resnično. Njegovega nazora je tudi cel.a revolucijska armada, v kateri sme vsakdo svobodno izraziti svoje mnenje. (Ironični medklici bolševikov, viharno odobravanje večine.) Černov je nato opozarjal, da se mora armada okrepiti. Opozarjal je na afero Hoffmann-Grimm in rekel, da Nemčija ne nastopi z ofenzivo, dokler more upati na poseben mir. Markov je očital začasni vladi, da je pritrdila nasilstvu proti Grški. Vprašal je, zakaj Rusija ne stavi tudi Angliji takega ultimata. Minister Čereteli je odgovorih Kar trdi Martov, ne odgovarja resnici. Izjavljam; Rusya je ugovarjala po svojem zunanjem ministru proti žalitvi prava nasproti Grški in proti kršitvi njene ustave in sa-modoločbe narodov. Predsednik Čheidze je prekinil ministra, nakar je Čereteli odgovoril: Navada je, da sme odgovorni minister vselej govoriti, kadar prosi za to. Minister je nadaljeval: Martov želi, naj bi naši zavezniki takoj pozvali, da se skliče mednarodni mirovni posvet. Kaj naj se zgodi, če nam odgovore nikalno? Naj li prekinemo ž njimi odnošaje? Tega se moramo bati, ker bi morali sicer skleniti poseben mir. Na večerni seji istega dne sta se živahno sprla Trotski in Miljukov, V seji dume je namreč primerjal Miljukov Trot-skega z Grimmom in z zaprtim agentom Wolyskom, o katerem pravijo, da je nemški agent. Miljukov je rekel: Vlada je izgnala Grimma in zaprla Wolyskega, a Lje-ninu, Trotskemu in tovarišem dovoljuje njih zločinske nastope, s katerimi kužijo družbo in armado. Trotski je med živahnim pritrjevanjem očital Miljukovu, da je brezčastni opravljivec. Sklepi kongresa delavskega in vojaškega sveta, Petrograd, 23. (K. u.) Agentura poroča: Splošni kongres zastopnikov delavskega in vojaškega sveta iz cele Rusije je sklenil s 543. proti 126. glasovom: 1. Upoštevamo, da bi se zadal smrtni udarec revoluciji, ako bi se v sedanjem stanju dogodkov osredotočila vsa moč v rokah meščanstva. Upoštevamo pa tudi, da KŠl 143. f----- I 1-1—T-m-Wl-TTfWlm-nt»MHM— bi zelo oslabili revolucijske sile, ako bi se vsa moč izročila delavskemu in vojaškemu svetu. Zbor zato pritrjuje ustanovitvi koalicijske vlade. 2. Zbor odobrava izjave socialističnih ministrov o splošni politiki, sodi, da so zadovoljive in jim pritrjuje. 3. Zbor poziva začasno vlajdo, naj odločno vresničuje svoj program. Posebno naj dela na splošen mir brez priklopitev ozemelj in brez odškodnin temeljem pravice narodov. Krepko naj se bori proti težavam finančne in gospodarske krize. Odločno naj nastopa proti vsem poizkusom, ki merijo na protirevolucijo. Kmalu naj predloži pqljedelsko in delavsko postavo, ki na} upošteva, kar zahtevajo delavski sloji. Revolucijske sile naj druži; v ta namen naj se "iznova uredi krajna uprava in samouprava občin in mest, v katerih se 3e ni uvedla. 4. Zbor zahteva, naj se prej ko mogoče zbere ustavodajalna zbornica. i 5. Tisti dan, ko se bo ta program sren čno izvedel, naj se ustanovi enoten organ, ki bo zastopal celo organizirano rusko de* mokracijo, ki bo obsegal tudi zastopnike kmetov, kateremu bodo morali biti socijalistični ministri odgovorni za vso zunanjo in Notranjo politiko vlade. Spor na delavskem kongresu. Stockholm, 24. junija. (K. u.) Glede na dogodek na kongresu delavskih in voja-> ških svetnikov izjavlja Miljukov v »Rje&«, da vzdržuje očitke proti Ljeninu in Tro-ckiju. Svoječasno je iz angleškega vira, izvedel, da je Trockij ob povratku y Rusijo dobil od nemških Amerikancev 10,000 dolarjev, da vrže začasno vlado. S kongresa kozakov. Petrograd, 23. junija. (Kor. ur.) Agentura: Na splošnem kongresu odposlancev kozaških čet so govorniki iz Sibirije in donskih kozakov plamtevito govorili proti posebnemu miru in se zavzemali, da se mora podvzeti v sporazumu z zavezniki ofenziva. Za vojsko navdušeni kozaki. Petrograd, 23. junija. (K. Agentura: Kongres kozaških delegatov je brzo-javil generalisimu Brusilovu: Kozaki se bodo podali na bojno črto, kjer bodo vse storili, da zagotove zmago. Prisilno posojilo. List »Ruskija Vedomosti« poroča, da je na ruskem postalo prisilno posojilo neizogibno, če hočejo preprečiti polom, ki grozi ruskim financam. ženske prostovoljke na Ruskem. Petrograd, 24. junija. Guverner petrograjske okolice general Polocov je nad^ ziral prvi oddelek ženskih prostovoljk. Priznal je, da so popolnoma sposobne, da se bore ob strani drugih ruskih čet. Oddelek bo v najbližjem času poslan na fronto. Petrograd, 24. junija. V Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Sibirsku in drugih središčih so ustanovili ženske bataljone. Preosnova vojnega sveta, Stockholm, 23. K. u.) Vojni minister Kerenskij je odredil preosnovo vojnega sveta, ki naj šteje 40 članov. Pravico do izvolitve imajo le tisti, ki so služili deset let v armadi. Vlada je sklenila, da radi posebnih razmer izvede revizijo senatorjev Marmarske železnice. Boji z anarhisti v Petrogradu. London, 22. junija. (Kor. ur.) Reutei javlja iz Petrograda: Anarhisti so se polastili vile generala Turnova v vviborškem predmestju Petrograda, a so jo na povelje začasne vlade zapustili, ker jim je zagrozila z orožjem, Več tisoč ljudi je obkolilo stenah so majhna okna s kamenitim. okvirom z močnim omrežjem; med hišami pa stoji vaška cerkev z vitkim stolpom, ki ima tudi kamenito, okroglo streho. Celo glas zvonov ima tukaj mučno, svinčeno težko barvo italijanske ravnine. Toda trta in listje murvino se ovija tukaj okoli visokega, često že razpadajočega zidovja, južne cvetke cveto in dehte, figa daje dvakrat na leto sadove in češnje zore že začetkom maja. Ob vroči cesti stoji enonadstropna gostilna in pred njo visoka murva. Na njenih visokih in močnih vejah je postavil domači iznajditelj uto v višini prvega nadstropja. Tu je zelo prijetno sedeti sredi drevesa, ko dozorevajo murve. Treba je le stegniti roko in vsajkdo si jih lahko privošči, kolikor hoče. Prijazni gostilničar prinese nato izvrstno gnjat, skoro prozorno narezano, »šentdanielska« jo imenujejo. Nekuhana tekne tako kot najboljša vestfalska gnjat, In kupica temnordečega burgundčana spravi družbo kmalu v najboljše razpoloženje. Domačini hodijo mimo, se ustavljajo pred gostilno ter govore z gostilničarjem in njegovimi ljudmi. Pač se spozna na njih obrazih in kretnjah južna živahnost, toda težki zvok govorice spominja na sever, na Alpe gorenjske, južnokoroške in južnošta-jerske. In tudi njih oči so večjidel modre in lase imajo plave ali svetlorjave. Tu zapazimo naenkrat: Ni laška pokraiina ta južna, mirna dolina; ona je del naše ljube, mnogo-jezične Avstrije in ljudje, ki tukaj prebivajo v nezavesti za naravno lepoto, katere so navajeni, to so naši Slovenci, ki prebivajo po vsej vipavski dolini do Gorice; to je zvesti narod, ki mora sedaj toliko trpeti vsle£ grabežljivega osvoboditelja, ki je narodu popolnoma neznan iz onstran Tere, In medtem ko prihaja do naših ušes temno bučanje topov, zapojo deklice tam spodaj eno izmed onih melanholičnih, pravih slovanskih pesmij, medtem ko branijo njih bratje in dragi svojo malo očetnjavo in veliko domovino: »Tam za laškim gričem tam j«i dost' fantičev, k' se za nas vojskujejo, k' se za nas vojskujejo.« Počasi se vleče napev dalje, otožoo v prijazno pokrajino. Toda kakor da bi dospel žarek upanja raz božanstveno solnce in našel vhod v srce sinejoče se pokrajine: naenkrat se zasliši iz mladih, dekliških grl troglasno, v trdem upanju na zmago, stara slovenska pesem: Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven je, pa moj fantič se 'zmed vseli spozna, zelen, zelen, zelen pušelc 'ma. ' i pa, mirna Vipava, teci le dalje brez ski bi. Nikdar ne bodo dobili sovražniki v pest rajske doline in naroda, ki jo varuje, hišo. Izjavili so, da bodo branili anarhiste, če bodo napadeni. Vojno pravo v Petrogradu. Baselj, 23. (K. u.) »Agence Havas« javlja iz Petrograda 22. junija, da so tam razglasili vojno pravo. Kodanj, 24. (K. u.) »Rečj« javlja: Mesto Petrograd se nahaja pred finančnim polomom, Za razpust dume in državnega sveta. Petrograd, 23. junija. (K. u.) Agentura: Kongres delavskih in vojaških svetovalcev je danes razpravljal, predno se je pričel pečati z vojnimi smotri Rusije, o razpustu dume in državnega sveta. Po daljši razpravi je kongres sprejel sledeči predlog manjšine: Duma in državni svet naj se razpustita; poslaniški mandati naj se razveljavijo; krediti navedenih institucij se črtajo. Državni svet v Rusiji razpuščen. Bern, 24. junija. (K. u.) Ruska agentura javlja iz Petrograda, da je vlada odpravila državni svet. Kerenskij zbolel. Kodanj, 23. junija. Kerenskij je nevarno obolel. Trde, da mu bo sledil Alekse- Samouprava Ukrajine. Berlin, 23. junija. »Nationalzeitung poroča: Lahko se reče, da se je Ukrajina ločila od Rusije. Nedavno ustanovljeni ukrajinski svet upravlja deželo že v vseh vojaških zadevah in dela na popolno samoupravo ukrajinske dežele, Stockholm, 22. junija. (Kor. ur.) Stock-holms Dagblad poroča, da je pričel zborovati po vladi prepovedani ukrajinski vojaški kongres. Udeležuje se ga 2000 zastopnikov, V navzočnosti nekega ukrajinskega polka je razpravljal kongres o izvedbi samouprave Ukrajine. Tudi v Litvi so sklenili proglasiti neodvisnost. Kaj je doživel angleški častnik v ruskih strelskih jarkih. Lvov, 23. junija. Včeraj so prepeljali nekega močno ranjenega angleškega častnika pehote v Lvov v vojaško bolnišnico. O tem, kako je bil ujet, je pripovedoval: Po večurni pripravi s topovi, katero so vodili francoski in japonski častniki, naj bi napadla pehota v odseku Lipa. Angleški častnik sc je zaman prizadeval, da bi bila naskočila posadka jarka, kateri je poveljeval. Ruski vojaki niso hoteli ubogati in zapustiti strelskih jarkov. Ko je angleški častnik odločneje nastopil, so vojaki razjarjeni planili nanj, ga pretepli in vrgli iz jarka na predpolje, kjer je v nezavesti obležal, dokler ga niso dobili in odpeljali avstrijski vojaki. Preiskave pri carici-vdovi, Stockholm, 23. junija. »Echo de Pariš« javlja: Carico-vdovo so, k3 je bivala v Jalfi na Krimu, mornarji križarke »Se-vastopol« sramotili. Carično vilo je zasedlo ponoči 500 mornarjev. Poveljnik, nastopil je v častniški obleki, se je podal s štirimi mornarji v carično spalnico, ki je morala obleči spalno obleko in zasesti naslanjač, mornarji so nato preiskovali spalnico, Rekli so, da postopajo tako po zapovedi začasne vlade. Carico so surovo psovali. Ravno tak prizor se je ponovil v spalnici princese Olge. O teh dogodkih so bili obveščeni začasna vlada, dansko in angleško poslaništvo. Ministrski predsednik Ljvov je izjavil, da vlada ni odredila preiskave, a da žal v teh časih takih dogodkov ne more zabraniti. Toženi ruski ministri. Amsterdam, 22. junija. »Humanite« javlja iz Petrograda: Preiskavo proti ministrom carjeve vlade so pričali. Stiirmer, Ščeglovitov, Protopopov, Bjeljajev in Su-homlinov so obtoženi. Razprava se bo pričela najkasneje 28, junija. » * » Odstop vrhovnega poveljnika črnomorske-ga brodovja. Petrograd, 21. (K. u.) Vrhovni poveljnik črnomorskega brodovja, admiral Kol-čak je zahteval brzojavno svoj odstop. Petrograd, 21. (K. u.) Agentura poroča iz Sevastopolja: Zadnje dni so bili tu viharni shodi mornarjev. Govorniki so izrazili nezaupanje proti častnikom in se zavzemali za carizem. Na zboru zastopnikov posadke so sklenili, naj odstopi vrhovni poveljnik črnomorskega brodovja admiral Kolčak, katerega je pozvala vlada, naj pride v Petrograd, da pojasni dogodke, Listi poročajo, da' je imenovan admiral Suvkin za vrhovnega poveljnika črnomorskega brodovja. Po zadnjih poročilih se je v Sevastopolju nastali spor poravnal. Umor ruskih mornariških častnikov. Ženeva, 24. junija. Petrograjski dopisnik lista »Petit Parisien« poroča, da so ruski mornarji na vojnili ladjah vzhodnega brodovja umorili večje število višjih častnikov. t » « Ruski delegati v Stockhoimu. Stockholm, 23. junija. (K. u.) Jutri ali v bližnjih dneli pričakujejo 16 ruskih delegatov, katerih potovanje sc je radi zboro- vanja delavskega in vojaškega sveta nekoliko zakasnilo. »Aftonbladet« poroča iz Haparande: Na željo mestnega zastopstva v Uleaborgu se je tam nastanjeno vojaštvo umaknilo in je bilo poslano najbrže na fronto. Podmorsko vojsko. Plen podmorskih čolnov. Sporazum izgubi vsak dan toliko t-n, kolikor jih obsega 66 tovornih vlakov. — Majnika je bilo potopljenih 869.000 ton. Pregled plena podmorskih čolnov od januarja 1916: 1916. januar-februar 238,000; marc-april 432.000; majnik-junij 219.500; julij 103.000; avgust 209.347 ton; september 254.000, oktober 398.500 ton, november 408.500, december 415.000 ton. 1917: januar 439.500; februar 784.500; marec 885.000; april 1,091.000; majnik 869.000 ton. Berlin, 22. junija. Uradno: Naši podmorski čolni so zopet na severnem zaprtem morju potopili 21.000 ton. Na Sredozemskem morju so potopili naši podmorski čolni parnike in jadrnice: 40.177 ton. Berlin, 22. junija. Uradno: Plen naših podmorskih čolnov meseca majnika je znašal 869.000 bruto ton, kar odgovarja približno 550.000 neto tonam. 550.000 neto ton obsega približno težo tovorov 1,100.000 meterskih ton. Prometna sredstva normalnotirnih železnic v Nemčiji so obsegala leta 1914 po državni statistiki okroglo 700.000 tovornih voz z uporabljivo težo tovorov 10,200.000 ton. Desetino te vsote bi bile lahko meseca majnika potopljene trgovinske ladje vkrcale, če primerjamo z železniškimi vozovi, je izgubil sporazum majnika približno 70.000 tovornih voz in sicer takih, ki nosijo po 15 ton; še bolj jasno povedano: 2000 tovornih vlakov s 70 kolesi, vsak dan torej 66 tovornih vlakov, Berlin, 23. junija. Wolff: Američani so opustili svoj načrt, da bi gradili lesene ladje. Tudi Angleži jih najbrže ne bodo gradili, ker so takozvane Standard-ladje prepočasne. Zdaj se priporoča, naj se grade male, hitre ladje. Berlin, 23. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu 28.000 bruto ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Berlin, 24. junija. Uradno: Na Atlantskem oceanu in na Severnem morju so naši podmorski čolni zopet potopili 7 parnikov, 1 jadrnico in 2 ribiški ladji. — Nek naš podmorski čoln se je boril z neko sovražno ladjo in z nekim sovražnim podmorskim čolnom; med bojem je bila stražna ladja s topovi težko poškodovana; sovražni podmorski čoln smo pokrili s salvami, če je bil zadet, nismo natančno dognali. Neki drug naš podmorski čoln, katerega je napadel sovražni čoln, je zadel stolp sovražnika. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Angleški uvoz vedno manjši. »Miinch. N. Nachr,« poročajo: Angleški uvoz se je zelo zmanjšal. V primeri z mescem majniko mleta 1916 se je letno manj uvozilo za 62 odstotkov sena, 46 odstotkov železa in jekla, 34 odstotkov bombaža, 45 odstotkov lesa, 59 odstotkov usnja, 48 odstotkov cinka. Izgube norveške trgovinske mornarice. Kodanj, 22, junija, (Kor. ur.) »National Tidende« javlja iz Kristijanije: Načelnik zveze lastnikov ladij je na glavni skupščini zveze poročal, da je izgubila norveška trgovinska mornarica do danes med vojsko 585 ladij z 818.988 tonami; norveško brodovje je za 600.000 ton manjše, kakor je bilo avgusta leta 1914. Dve italijanski ladji potopljeni. Madrid, 24. junija. (K. u.) »Imparcial« poroča; Podmorski čolni so potopili blizu Tangra italijanski parnik »Italia« (5500 ton), ki je vozil železo in premog iz Angliji v Tarent. Parnik William (8000 ton), ki je vozil premog iz Cardiffa v Genovo, se je potopil blizu Alicante. Za japonsko mornarico. Bern, 24,- junija. Japonski mornariški oddelek bo, kakor se poroča iz Stockholma, zahteval od parlamenta 250 milijonov kredita. No južnem Balkonu. BOLGARSKO URADNO PORC I.O. Sofija, 23. junija. Uradno: Na celi bojni črti slab ogenj s topovi, ki se je ojačil od časa do časa v ovinku Črne, vzhodno črne in južno Dojranskega jezera. Neki angleški vod pehote, ki je poizkušal napredovati severnovzhodno Dojranskega jezera, smo pregnali z ognjem. Blizu levega brega spodnje Strume praske prednjih oddelkov, Nova srbska vlada. Pariz. 23, junija. (K. u.) Agence Havas javlja s Krfa: Srbski kabinet'je ponudil kraljeviču odstop, ki so ga sprejeli. Novo ministrstvo je sledeče sestavljeno: Predsedstvo in zunanje stvari Pašič; finance Protič, notranje stvari Jovanovič, pravosodje in trgovino Gjuričič, javna dela in pouk Minčič, vojska general Tersič. Bodočnost Sarrailove armade. . Francosko dnevno časopisje zelo'ostro kritizira umik Sarrailove armade, ker je s tem general Sarrail napravil pri osrednjih silah vtis slabosti in pri že itak razburjenem prebivalstvu Grške vzbudil mnenje, da je njegovo armado sovražnik prisilil k umiku. Mnogo listov odkrito izraža mnenje, da je solunska ekspedicija kot mrtvorojeno dete dardanelskega podjetja ni bilo nikdar resno vzeto in da bi bila najhitrejša likvidacija edin izhod iz te zagate entente. ga. Grški kralj v Švici. Curih, 22, junija. Dopisniku »Ziiricher Ztg,« je bivši grški zunanji minister Strcit izjavil, da kralj Konštantin ni sprejel nobenega časnikarja. Kralj in Streit želita, da bi njuno bivanje v Švici ne povzročilo nobene politične diskusije, ker bo kralj živel več časa v Švici; sicer je pa kralj še bolan; njegova rana se še ni zacelila. Tudi kraljica boleha. Frankobrod, 23. junija. »Frankf.Ztg.« javlja iz Thusisa: Kralj Konštantin je dobre volje. Ostati namerava za nekaj dni v St, Moritzu. Spremlja ga polkovnik Lewi-dis in major Manos. Kraljico je potovanje utrudilo in želi počivati. »Bund« pravi, da je neka javna vlačuga v Luganu udarila kralja po obrazu. Thusis, 24. junija. (K. u.) Kralj Konstantin je zapustil danes Thusis, odpeljal se je v Bergen, kjer bo ostal nekaj časa, potem se bo preselil v St. Moritz v Engandi-nu. V soboto zvečer in v nedeljo se je pripeljalo v Thusis 30 Grkov iz raznih švi-carsih krajev, da se poklonijo bivšemu grškemu kralju ,ki jih je zaslišal danes dopoldne, Zasedenje grškega ozemlja. Basel, 23. junija, »Temps« poroča: Celo Tesalijo, okraj Korint in del Phokisa so zavezniki zasedli. Venizelos na Pireju. Petrograd, 23. junija. (K. u.) »Agence Athen« javlja iz Aten: Venizelos, ki je prišel na Pirej, se bo na krovu francoske vojne ladje »Justice« posvetoval z ministrskim predsednikom Zaimisom. Sporazum vlade na Grškem. Pariz, 23. junija. »Petit Parisien« javlja iz Aten: Generalu Dusmanisu in polkovniku Metaxasu niso izdali popotnih listov v Švico. Venizelisti zahtevajo, naj ju obtožijo. Sporazum je izročil Zaimisu seznam 60 oseb, katere je zapovedal zapreti. Geni, 13. junija. »Temps« brzojavlja iz Aten; Jonnart je izročil Zaimisu nov seznam 167 oseb, ki naj se izženejo iz Grške. Med njimi so še ostali člani kraljevske rodbine, izvzemši sedanjega kralja, princa Nikolaja in kraljice vdove Olge, Vsled dogodkov na Peloponezu je pričel izkrcavati sporazum še 20.000 mož. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. junija. Uradno: Bojevali so se Ie malo. Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na flandrijski obali in pri Artois je motil dež do popoldanskih ur boje topništva. Živahnejši je bil boj blizu obali, pri Bixschotte, pri Armentieres in med Loo-som in Builecourtom. Kakor ponoči, smo tudi danes, preden se je pričelo daniti, vrgli na več mestih poizvedovalne oddelke. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Po kratki, besni pripravi s topovi oddelkov metalcev min so vzeli včeraj zjutraj nižjesaški polki na Chemin des Dames z naskokom del francoskih postojank jugovzhodno Filouna; vzete jarke, ki so dolgi približno poldrug kilometer, globoki pa 500 metrov, so držali proti besnim proti-sunkom. Izgube sovražnika so bile strašne, ker je naš obrambni ogenj zadel tudi posadke jarkov, ko so bežale; 300 mož smo ujeli. Francozi so napadli zjutraj zahodno Comminesa, zvečer pa pri Vauxail-lonu, a dosegli niso ničesar. Vzhodno Cra-one in na obeh bregih Moze so privedli naši naskakovalci ujetnike. Bojna skupina Alberta Vir-temberžana. Le običajni boji. Odbili smo francoske poizvedovalne čete severno St. Mihiela, vzhodno Mosela, ... Od 15. junija smo sestrelili v zračnih bojih 23, z obrambnim ognjem 5 sovražnih letal in 4 pritrjene zrakoplove. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. junija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na angleško-belgijski bojni črti med Kanalom in St. Quentinom ni bilo z boji nič izrednega. Močnim ognjenim valovom so sledili severno Warnetona in tik južno Scarpe angleški poizvedovalni sunki,' katere spio odbili. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. V odseku Vauxaillon in južno Filai-na kakor tudi na zahodnem bregu Aisne, v zahodni Champagni in ra levi strani Moze so od časa do časa topovi močnejše grmeli. Osredotočen učinkujoči ogenj je prisilil Francoze, da so morali izprazniti prostor, ki so ga zasedli 18. in 21. junija vzhodno gore Cornelett. Naši poizvedovalci so dognali, da so bile izgube sovražnika visoke. Vojna skupina vojvoda Albrehta Virtemberžana. Nič novega. + * * Naši letalci so sestrelili v ovinku Wy-tschaete 3 pritrjene zrakoplove; dalje je izgubil sovražnik 3 letala. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 24. junija zvečer. Veliki glavni stan: Le s krajno omejenih delov bojnih črt se poroča o živahnejših bojih. Francosko uradno poročilo. 21. junija ob 11. uri ponoči. Podnevi se je boj vzhodno VauxaiIlona nadaljeval uspešno za nas. Protinapad naših čet na del jarkov, ki jih je zasedel sovražnik v odseku sela Moissy je dosegel dobre uspehe. Pridobili smo zopet vse naše postojanke, izvzemši prednji del 400 metrov pred selom, kjer se sovražni oddelki še drže. V Champagni smo v posebno sijajnih okol-nostih izpopolnili uspeh, ki so ga dosegle naše čete severovzhodno gore Cornillet. Nemci so poizkušali zopet osvojiti postojanke, ki smo jim jih iztrgali 18. junija med goro Cornillet in Blodbergom, a to so za-branili naši metalci granat, ki so sami napadli, zasledovali sovražne oddelke v njih izhodne postojanke, katerih so se tudi polastili. Napredovali smo tako 300 metrov in 600 mptrov proti črti. Na stotino sovražnih mrličev leži na bojišču. 22, junija popoldne. Južno La Fere smo pri Haucortu vpadli v nemške črte, vrnili smo se z ujetniki. Sledil je topniški boj vzhodno Vauxaillona, ki se jc razširil ponoči južno Filaina in severno Breye-en-Laounoisa; bil je izredno besen. V Champagni so napadli Nemci okoli 9. ure zvečer po močni pripravi s topovi naše jarke na pobočju gore Teton in vzhodno od tam na 400 metrov široki bojni črti. Začetkoma se jim je posrečilo, da so vdrli v naše prednje jarke, a iz njih smo jih po besnem boju zopet vrgli. Francoske črte smo popolnoma obnovili. V Loreni ni uspel nemški presenetljivi napad v gozdu Remieres, Angleško uradno poročilo. 22. junija popoldne. Uspešno smo poizvedovali jugovzhodno Oueanta kakor tudi blizu Neuvechapelle in Armentieresa. 22. junija zvečer: Ponoči smo odbili vzhodno Epehy sovražni poizvedovalni oddelek. Sovražnik je izgubil v našem ognju več mož. Izjalovil se je tudi sovražni poizkus, da bi premagali našo stražo blizu sela Gillemont.' Sestrelili smo sedem nemških letal, mi pogrešamo tri letala. Francozi žele pomoči Američanov. Berlin, 23. K. u.) Wolff: Francosko časopisje naglaša vedno bolj, da žele Francozi, naj jih razbremene Američani na njih bojni črti. Ameriko. Ameriško vojno posojilo. Washington, 24. junija. (K. u.) Reuter; Uradno sc naznanja: Posojila prostosti je podpisanega 3.033,226.850 dolarjev. Za zračno brodovje izda Amerika 1000 milijonov dolarjev. Washington, 23. junija. Vojaški odbor kongresa je dovolil 1000 milijonov dolar-jevza zgradbo zračnega brodovja, ki bo po končani vojski služilo pošti. Za obnovitev miru so pozvali pod orožje rezerve policije, ker je več tisoč oseb napadlo sufra-gete, ki so oblegale belo hišo. Nosili so zastave z Wilsonu sovražnimi napisi. Pelloiev i. ia i srnic cesarja Karlu. Dur-a j, 25. junija. (K, u.) V parku Laksenhurg se je poklonilo včeraj cesarju odposlaništvo častnikov in vojakov tistih c. in kr. armad, s katerimi je vladar, prp-cien jj." zasedel prestol, osvobodil Erdeijsko in premagal sovražnika v lastni deželi. Odposlanstvo zastopnikov 1. in 7. armade je vodil generalni polkovnik nadvojvoda Jožef, ki jc prevzel za Najvišjim vojnim gospodom poveljstvo bojne črte na ogrski meji. Nadvojvoda Jožef jc prosil cesarja, naj sprejme v spomin zmage na Erdeljskem in v Rumuniji vojaško zaslužni križ I. vrste, ki mu ga poklanjata obe armadi z napisom: Osvoboditelju Erdeljske v neomaj-I ji v i zvestobi boina črta generalnega polkovnika nadvojvode Karla. — Cesar je gi-njen odgovoril, da sprejme poklonilo. Dnevne novice. — Sirotišče Vincencijevs družbe v Št. Vidu pri Ljubljani. Vincencijeva družba je pričela z adaptacijo nakupljenih 2 poslopij v Št. Vidu, ki imata služiti za sirotišče. »Detoljub« poroča o tem: Rokodelski dom se ima dvigniti v dvonadstropno hišo, takozvana »stara šola« pa, ki se s hodnikom združi z rokodelskim domom, ima sirotišču služiti kot gospodarsko poslopje, kjer bode nameščena kuhinja, pralnica, kopalnica in druge potrebne gospor darske naprave. Novi zavod ima predvsem služiti otrokom v predšolski dobi, ki dobe zdaj blizu Ljubljane zdravo in udobno zavetišče. Pri napravi adaptacijskih načrtov, so bile merodajne zlasti zdravstvene potrebe otrok in bode novi zavod ustrezal vsem tozadevnim zahtevam. Prostora bo za 70 do 80 otrok. Stroški za popravo in prireditev bodo presegali 20.000 K, Vincencijeva družba si je s tem podjetjem naložila veliko breme, toda zavest, da gre za blagor nače osirotele mladine in sicer v tisti dobi, ko si še najmanj more sama pomagati in v dušnem ter telesnem oziru najbolj potrebuje varstva in negovanja, je ustvarila to napravo, kakršno smo v Ljubljani že dolgo pogrešali. Vodstvo novega zavoda bodo prevzele šolske sestre iz Maribora, izmed kr.terih se jih bo nekaj izučilo v tečaju za otroško skrbstvo na Dunaju. Tretja številka »Detoljuba« je izšla in se bode razpošiljala v prvih dneh tekočega tedna. List ima na čelu sliko cesarice 'Zite in pesem Silvina Sardenka: »Cesarica Žita mati sirot :. Tudi po vsebini ta številka presega vse druge. Naj le omenimo nekatere važnejše doneske »Novo vojno sirotišče v Št. Vidu pri Ljubljani«, »Srce Jezusovo in krščansko usmiljenje,« »Vincenci-jeve in Elizabetne konference,« itd. Zaradi naraslih tiskovnih stroškov velja naročnina za celo leto 3 krone, posamezne številke po 60 vinarjev. Najprimerneje se naroča Detoljub za vse naročnike kake župnije skupaj, cla jim dohaja pod skupnim naslovom. Naroča se pod naslovcro: Pisarna Patronata za mladino, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18. + Občinski odbor na Bledu ;e v svoji seji dne 5. junija t. 1. imenoval gospode: armadnega poveljnika soške fronte c. in kr. generalobersta ekscel. Svetozara Bo-roevič pl. Bojna, c. in kr. vojn. ministra eksce!. generala infant. Rud. Stoger-Stei-ner pl. Steinstetten ter c. kr. okrajnega glavarja dr. Friderika Mathias za svoje častne občane. i VI. vojnega posojila na Štajerskem je bilo podpisanega, približno 235 milijonov kron. Tako poroča cesarski namestnik v Gradcu. -j- Slovenci v Neijičiji. Slovensko drurštvo sv. Barbare v Hambornu v ■ Nemčiji jc podpisalo 200 K šestega av-strijskega vojnega posojila- Hrvatski sabor se sestane 26. ali pa 27. t. m. Hrvatske socialiste bosta zastopala na konferenci v Stockholmu dr. Mijo Ra-doševič in Štefan Turkovič. Spor med črkcstavci in poslodavci v Zagrebu je poravnan. — Pokvarjena mladina, — »Črna roka« morilka gospe Fratt v Celo vcu. Iz Celovca: Poročali smo, da je policija prijela 17 let starega Arturja Majorana kot morilca gospe Fratt v Celovcu. O tem še poročajo celovški listi nekaj podrobnosti. Artur Majoran je poznal gospo Fratt, ker je bil kot vajenec eno leto in pol v Jože-fovem podjetju v Celovcu, Od tu je bil zaradi poneverjenj odpuščen. Nato je bil nisar v nekem etapnem skladišču v Beljaku, kjer je poneveril 1000 K. Tudi tu je bil odpuščen, nakar se je pripeljal v Ce-lovcc, kjer sc je hotel oglasili k prostovoljnim strelcem, a sc jc kmalu premislil. Za vožnjo v Beljak nazaj ni imel dovolj denarja, Slučajno jc srečal gospo Fratt, ki <•1 jc prijazno pozdravila. Sel je pozneje va njeno stanovanje, kjer jo je prosil za 2 kroni. Gospa mu je pokazala denarnico, češ da nima toliko denarja. Ker ie mislil, da ima doma najmanj 1000 kron prihrankov, jc skočil h gospej ter jo pričal daviti — davil jo ie toliko časa, da ie ob- ležala mrtva. Po umoru je mladi morilec iskal denarja in našel v denarnici umorjene gospe samo — 11 vinarjev. O aretaciji poročajo: Policiji v Beljaku se je zdelo sumljivo, da je neki vajenec večkrat na pošti povpraševal, ako je nekaj denarja prijšlo iz Cclovca na njegov naslov. Policija jc pozneje opazila, da ta vajenec, Rudolf Santner, mnogo občuje s 171etnim Majoranom. Zaslišani Santner je priznal, cla je Majoran član skrivne družbe »Črna roka«, ki jc izvršila že več zločinov in tudi umor gospe Fratt. Nato so aretirali Majorana. Sedaj zasledujejo še ostale člane »Črne roke«. Zdi se, da v resnici obstaja družba mladoletnih zločincev, katero je vodil dvajsetletni prost, strelec desetnik Preissegger, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu vojnega sodišča. Tej družbi je pripadal tudi prost, strelec Schimek, ki istotako sedi v preiskovalnem zaporu, Preissegger je priznal, da je dajal svojim tovarišem navodila za tatvine in roparske napade in jim namignil ,da nič ne de, če pri tem koga ubijejo; glavno je, da dobe denar. Ako bi začelo »smrdeti«, naj se javijo na fronto, kjer je tudi dovolj priložnosti, da se dobi denarja: marsikakšen častnik lahko pade »odzadaj«, nakar se mu »obveže denarnica«; ako postane stvar nevarna, ostane še zmerom odprta pot — k Lahom! Vse to Preissegger brez pridržka priznava. Tako poročajo celovške »Freie Stimmen«, ^ " r . \ * v, ..k 1, , < „ _ > — Ženske pomožne sile za vojaške pisarne, Kakor že objavljeno v časopisih, sprejme se pod že naznanjenimi pogoji več ženskih pomoči v pisarnah nadomestilnega bataljona strelskega polka št, 5 v Voits-bergu- — Poleg nemškega zahteva se znanje italijanskega ali pa slovenskega jezika in to v besedi in pisavi. Tozadevnim lastnoročno spisanim prošnjam, katere je predložiti clo 5. julija t. 1., pridati je spričevalo o dobrem vedenju. L]uni)onslce novice. I?redno praznovanje. Mestna slovenska dekliška osemrazrednica v Ljubljani je poveličala nastop vlade Njiju Veličanstev casarja Karla in cesarice Zite s posebno svečanostjo dne 19. in 20. junija. Vsled pomanjkanja primernega skupnega prostora, je imel vsak razred posebej sicer skromno, a iskreno prireditev. Pred okrašenimi slikami cesarske dvojice so razložile razredne učiteljice v slavnostnem nagovoru izreden pomen tega dne, nakar so se vršile dcklamacije in popevanja patrijotičnih pesmi. Slavje je zaklučila cesarska pesem. V spomin tega lepega in pomembnega dne so prejele učenke lične slike presvetlega cesarja Karla in presvetle cesarice Zite. Dne 21. junija so imele deklice (20 razredov) v cerkvi pri Sv. Jakobu slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo, pri kateri je pel zbor šolskih gojenk iz višjih razredov. Krasno petje pod vodstvom neutrudno marljive učiteljice gdčne. Marija Šerc in orga-nistinje učiteljice gdčne. A. O j s t r i ž, je izredno poveličalo cerkveno svečanost. Po božji službi se je zbralo učiteljstvo v okusno z zelenjem in cvetjem okrašeni šolski učilnici pred cesarjevo sliko k slavnostni konferenci. Vodi teljica gdčna. Fr. Z e m m e je v toplih besedah slavila izredne vladarske vrline visoke cesarske dvojice. Učiteljstvo je zatem navdušeno zapelo cesarsko pesem in končno podpisalo udanostno izjavo, v kateri pozdravlja novega vladarja in obljublja, da se hoče tudi nadalje z vso vnemo posvetiti izoliki in versko-nravni vzgoji izročene dekliške mladine; ljubljeni cesarski dvojici pa prosi iz neba obilo božjega blagoslova! lj Prvo ljubljansko delavsko konzum-no društvo je podpisalo 11.000 K VI. vojnega posojila v obliki zavarovanja vseh 11 svojih uslužbenk pri Nižjeavstrijski zavarovalnici. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Krajevna skupina Ljubljana tega društva je imela včeraj dopoldne v restavraciji M-ak svoj občni zbor, ki ga je namesto zadružnega predsednika gosp. Pretnarja vodil g. Hiter, spominjajoč se padlih štirih društvenikov ter naglašajoč potrebo, da društvo po triletnem počiva-nju prične zopet delovati. Iz tajniškega in blagajniškega poročila podanega od gosp. Lenčeka, posnemamo, da je društvo tik pred izbruhom vojne dodelalo uzorno službeno pragmatiko, ki pa se bo morala sedaj izpremenjenim razmeram primerno preurediti in izpopolniti zlasti z ozirom na one tovariše, ki se bodo vrnili iz vojne. Nadalje se bo morala podružnica, oziroma osrednje društvo postaviti na stališče, da ne gre plač uradnikov občinskih hranilnic meriti po plači občinskih uradnikov, ker so viri, iz katerih se plačujejo te plače, povsem različni. Blagajniško poročilo graja pojemajoče zanimanje članov pred vojno ter izkazuje imovino 142 K 56 v., oziroma terjatvami 276 K 56 v. in podporni fond 99 K 80 vin. Poročili se odobrita ter se na predlog g. Pečarja podeli odboru ab-solutorij. Pri volitvah so bili na to izvolje- ni v odbor gg. Žaler, Krištofič, Jeločnik, Kenda, Pečar, Hiter, Pretnar, Ropaš, Sla-donja in Lenček, za namestnike gg. .Je-senko, Vidic in Arko ter za preglednika gg. Reicher in Kralj. Ropaš iz Novega mesta je grajal brezbrižnost društvenih članov, ki se ne zavedajo niti v sedanjih časih važnosti svoje organizacije kakor tudi one stanovske tovariše, ki bodisi iz ko-modnosti, bodisi iz osebnih razlogov ne pristopijo k organizaciji. Sklenilo se je nadalje, cla se naj uredi razmerje napram centralni organizaciji ter se je odbor pooblastil, da izdela primerne predloge glede stališča, katero bo zavzelo društvo napram snujoči se organizaciji privatnega uradništva. G. Hiter je poročal tudi o akciji državnih uradnikov glede na sedanjo draginjo o tozadevnem zborovanju delegatov- s stalno plačo nameščenih ter dal nekatera pojasnila o aprovizacijski akciji za uradništvo. *■— Zasebne uradnice in uradniki se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v prostoru »Okrajne bolniške blagajne«, Turjaški trg št. 4 ob 8. uri zvečer in sicer: Dne 28, t. m. za uradnice obrti, trgovine, industrije, denarnih zavodov, zavarovalnic ter notarskih in odvetniških pisarn; dne 30. t. m, pa za uradnike obrti, trgovine in industrije. P. n. uradnice in uradniki agitirajte za obilno udeležbo. — Pripravljalni odbor društva zasebnih uradnikov in uradnic. lj V pojasnilo. Z ozirom na sobotno notico z dne 23. jun. t. 1. izjavljamo prizadeti mesarji glede na poročilo mestne aprovizacije o masti prešičev, da izjava mestne aprovizacije nikakor ne odgovarja resnici. Mesarska zadruga je pripravljena potrditi, da so vsi prevzeti prešiči skoraj toliko tehtali, kolikor se same masti zahteva. Vsi mesarji so dobili 15 prešičev, torej je odpadlo na vsakega mesarja komaj polovica prešiča. Prizadeti mesarji smo tudi pripravljeni z računi dokazati, koliko so prešiči tehtali in da je bilo vse blago slabše vrste. Boljše blago je dobila mestna aprovizacija sama. Tudi ni res, da bi špeh prodajali pod roko, ker se je blago prodajalo javno na trgu. Kar se tiče 15 vagonov masti, ki jo omenja mestna aprovizacija, da so jo mesarji pod roko prodajali izven Ljubljane, ni res, ker jo je v celoti pokupila Deželna dobava klavne živine za Ljubljano (60.000 prešičev), nekaj tega blaga je odpadlo tudi na vojaške bolnišnice. Vse to lahko dokažemo s poštenimi pričami. — Načelstvo mesarske zadruge. lj Oddaja živil za samice. Vsi samci in samice, ki so dobili pri mestni aprovjza-ciji izkaznice za dobivanje cenejših živil, se poživljajo, da se zglase v torek dne 26. junija popoldne v cerkvi sv. Jožefa, Pri oddaji živil pridejo na vrsto od 1. do 2. ure št. 1 do 200 in od 2. do pol 3. ure ostale številke. lj Umrli so v Ljubljani: Janez Noč, dninar, hiralee, 41 let. — Elda Mazzari, hči brivskega mojstra, 7 let- — Štefanija Vertelj, tiskarniška uslužbenka, 19 let, lj Najdena je pompadura z malo vsoto denarja. Dobi se jo Ilirska ulica 19, II, nadstropje levo. MM novice. Pomanjkanje kave je povzročilo, da so nekateri trgovci in tudi zasebniki skrili precejšnje množine kave, katero sedaj skrivoma prodajajo po 80 K kilogram. Nekatere ženske so celo tako predrzne, cla jo ponujajo po hišah. Policijska oblast zasleduje špekulante. Petrolej se prodaja izključno za obrtne in poljedelske svrhe. Prodaja za zasebno uporabo je strogo prepovedana. Delavske knjižice, izdane od avstrijskih in hrvatskih oblasti, so na Reki neveljavne. Državna policija pregleduje te dni knjižice in se morajo radi tega priglasiti vsi posli, da se zadeva uredi po neki ogrski postavi iz leta 1876,! Avstrijskim podanikom, ki prihajajo zadnje čase na Reko, aprovizacijski urad noče izdajati potrebnih krušnih kart in tudi ne aprovizapijskih knjižic. In pri nas? Delo v tobačni tovarni se je zopet pričelo. Osrednje ravnateljstvo v Budimpešti je menda vsaj deloma ugodilo željam tobačnih delavk, ki so zahtevale povišanje dnevne plače. Vročina je vedno hujša. Kopališča so vedno polna. Zdravstveni urad skrbi v vsakem oziru, da se odvrnejo nalezljive bolezni. Guverner grol Wickenburg, ki je je vsled Tiszovega padca odpovedal svoji službi, ostale še nadalje začasno na svojem mestu. Sodnijske počitnice bodo trajale letos do sredi avgusta. Med tem časom se bodo reševale le najnujnejše zadeve. Naknadno prebiranje se vrši 27. t. m. v glasbeni šoli, ulica Edmondo de Amicis, Priprlo nnvirp 1 I 1UIU.1 UMU HUllUUl — Odlikovanje. C. kr. cestni mojster na Opčinah g. Urban Mamilovič je bil od- likovan z vojnim križcem za civilne zasluge IV. razreda. — Emil Adamič v ruskem ujetništvu. Iz nekega privatnega sporočila jz Taš-kenta: Naš tovariš Emil Adamič je zložil novo melodijo na besedilo »Scherzando« majorja Majsterja, S tem je naša pevska skupina na koncertu dne 27. marca tudi s to kompozicijo nastopila. Pesem je jako uspela. Pohvala poslušalcev je bila velika. Življenje in smrt v Trstu. V tednu od 10. do 16. junija je bilo v Trstu 16 rojenih, umrlo je pa 65 oseb; od teh je pobrala je-tika 22 oseb, starostna oslabelost 7, prirojena slabost 4, bolezni v dihalih 6, različne kužne bolezni 5 itd, Pogrešane družine. Alojzij Cotič, k. u. k. Inft.-Rgmt. 27, 11. Fk., Feldpost 638, išče Ivana in Zofijo Cotič iz Škrbine na Primorskem. Izpreti sodišča. Razmere v thalerholskem taboru. »Grazer Volksblatt« piše: Pred vojaškim sodiščem se je zagovarjal nadporočnik dr. Leon Czyrowsky, ki je bil prideljen taboru v Thalerhofu, radi hudodelstva goljufije, poneverbe in radi prestopka prot i redu. Ovaden je bil, da je sprejel v več slučajih denar za posredovanje in pospeševanje o-prostilnih prošenj; v enem slučaju se je pustil tudi plačati kot zagovornik. Obtoženec se je zagovarjal, cla je občeval z interniran-ci le kot zasebnik in v takih zadevah nikdar kot častnik. Višji policijski svetnik Klein iz Lvova je pojasnil, kako se je postopalo glede na oprostilne prošnje interni-rancev. Voditelj razprave je naznanil, da je obtoženec nekemu interniranemu nadpaz-niku finančne straže ponudil sam svoje posredovanje, če mu plača 100 kron, ki jih je tudi dobil. Obtoženec jc to priznal in pristavil, da je nameraval teh 100 kron pozneje vrniti. Voditelj razprave je izjavil nato, da ga obtežuje, ker jc sprejel kot častnik od svojega podrejenca 100 kron. Obtoženec je bil obsojen v 5 mesečni strogi pro-foski zapor, uračunali so trimesečno preiskavo; izgubi tudi častniško čast, ker je čez potrebno mero nedopustno občeval z in-terniranci in ker je sprejemal denar in darove. GosjoHarske Beležke. Letina v Nemčiji. Wolff poroča: Ker je te dni v Nemčiji deževalo, se je letina tako zboljšala, da je v južni in zahodni Nemčiji naravnost sijajna, v srednjih in vzhodnih pokrajinah Prusije popolnoma zadovoljiva. — Strojniški inženirji za državne železnice. C. kr. železniško ministerstvo namerava sprejeti nekaj inženirjev strojniške stroke kot strojniške asistente z letno plačo 1600 K, oziroma nekaj absolventov višjih državnih obrtnih šol kot uradniške as-pirante s pripomočkom 100 K mesečno. Pi*osilci naj vložijo svoje sprejemne prošnje, katere morajo biti opremljene z vsemi listinami, posebno pa z dokazilom o vo-jaško-službenem razmerju, čim preje pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst, ekspozitura Ljubljana. Predpogoja za sprejem sta seveda znanje službenega jezika v govoru in pisavi in telesna sposobnost za izvršujočo službo. Važne ugodnosti za civilne državne vpokojence. Izšla je vladna naredba, glasom katere bodo deležni vsi civilni državni uslužbenci katerekoli stroke in kategorije, ki so v vojni službi ali padli aH umrli ali postali za nadaljno službo nesposobni ali pa se pogrešajo, vse tiste ugodnosti, ki jih za smrt ali ponesrečenje v službi določa službena pragmatika zanje oziroma njihove vdove in sirote, In sicer velja to tudi za tiste uslužbence in njihove družine, katejim bi po službenih določilih ne šla pokojnina. Naredba velja tudi za nazaj od 25. julija 1914. dalje, — Vlaganje prošenj za prepustitev izločenih vojaških konj, dalje žrebet ter brejih kobil v zasebno rejo v svrho žrebete-nja, C. kr. poljedelskemu ministrstvu prihaja mnogo prošenj za brezplačno prepustitev za vojne namene nesposobnih konj in vojaških žrebet ter brejih armadnih kobil v zasebno rejo v svrho žrebotitve. Ker pa je c. kr. poljedelsko ministrstvo prepustilo na Kranjskem razdelitev za vojne namene nesposobnih konj Kmetijski družbi v Ljubljani, se prizadeti poljcdelci opozarjajo, da je take prošnje vlagati samo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Pripominja se, da je število takih konj prav neznatno. Od vojaške uprave za zasebno rejo prepuščene breje kobile razdeljuje pristojna državna žrebčarna, zato so take prošnje vlagati pri (Staalshengstendepot in Grsz) državni žrebčarni v Gradcu. Samo prošnje za.prepustitev vojaških žrebet, potrjene od županstva ali pa od c. kr. okrajnega glavarstva je naslovljati naravnost na c. kr, poljedelsko ministrstvo. Bilo je hudo. Lela 1742. so držali Prago Francozi s 30,000 možmi in so bili tu oblegani od naše armade. Obleganje je trajalo 11 tednov t. j, od začetka julija pa do konca septembra. V tem času se je po-užilo 17.000 konj, psov ii) malodane vse mačke. Funt mesa je stal po kakovosti od 1.12 do 2 goldinarjev, po našem denarju 12 do 20 kron, zajec tri goldinarje, vrabec 5 krajcarjev, skoraj 50 fickov. Druga živila so bila podobno draga. Ker manjka krme. Reška mestna občina je lani nakupila večje število mlečnih krav in koz, da bi odpomogla pomanjkanju mleka. Živali so spravili v Vrata. Toda pomanjkanje krme je postajalo vedno večje in te dni je bila občina prisiljena, nekaj živali odprodati. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. junija. Uradno: V odseku Plocken več časa trajajoči sovražni ogenj z minami. Naše naskakovalne patrulje so ujele na Monte Siel poljsko stražo. , Italijansko uradno poročilo. 22. junija. Na celi bojni črti navadni topniški boji in nastopi poizvedovalnih čet. Papirni ugovor radi nasilnosti proti Grški. Stockholm, 22. junija. »Stockholm Tidningen« poroča preko Haparande, da se je na nastop delavskega in vojaškega sveta izjavil minister Čereteli, da jc ruski zunanji minister radi nasilstev proti Grški protestiral. 23. junija. V prelazu Tonale smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Sovražnik js včeraj osredotočil živahen ogenj na naše postojanke na planoti pri Asiagu; naše topništvo se jc učinkujoče borilo ž njim. V označeni postojanki je bil dne 19. junija naš plen znaten. Dozdaj so privedli 4 topove, 14 strojnih pušk, okroglo 1000 pušk, zelo veliko streliva in veliko množino vojnega blaga in min. Naše baterije so na julijski bojni črti večkrat namerile svoj ogenj na železniške transporte pri železniški postajji Sv. Lu-cija-Tolmin. Sovražne baterije so zopet z nepotrebnim obstreljevanjem pustošile hiše v Gorici. Na Krasu so naše pozorne baterije zaduši'« znake delovanja v sovražnem taboru in so tako olajšale koristno delo naših patrulj. Sovražno letalo so prisilili 19, junija naši letalci, da se je moralo izkrcati pri Ajševici, Drugo letalo smo sinoči razstrelili na slemenih gore Sv, Marka. Bojišče ob tirolski meji. Monte Forno (1912 m) leži približno 3 in pol kilometra južno od mejnega grebena. Cima Dieci (2216 m) je eden izmed vrhov mejnega grebena; vzhodno pred njim leži Monte Ortigara (2107 m), kjer se je po vsej priliki izvršil zadnji pripetljaj, da je sovražnik pridobil nekaj sto korakov tal. Pri Cima Dieci se obrne mejni greben proti jugozapadu in tvori tu mogočne vrhove Cima Undici (2228 m), Cima Dodici (2336 m) in Krempel (2303 m), nakar poteka greben zopet proti zapadu. Italijanom je očividno na tem, da dobe v roke mejni greben od Cima Dieci do Krem-pla, ker je mogoče od tu obvladati nadalj-ni kos Valsugane in bi posest tega odseka ustvarila ugodne predpogoje za zopetno osvojitev izgubljenega lastnega ozemlja. Angleški, irancoski in ameriški topovi na južnem Tirolskem. Dunaj, 23. junija. Zanesljivo se javlja, da so v prvi polovici minulega tedna v Ta-rentu izkrcali veliko težkih baterij z moštvom. Topovi odrinejo na soško bojišče, Bern, 24. junija. »Bund« poroča: Za napad na južnotirolsko fronto so imeli Italijani pripravljene angleške in francoske topove najtežjega kalibra ter ameriške metalce min najnovejšega sistema. Razstrelba na Lagzuoi. Dunaj, 23. (K. u.) Iz vojnega stana se poroča: Italijansko vojno poročilo z dne 21. junija pripoveduje, da so Italijani na grebenu malega Lagzuoi razstrelili mogočno, v dolgo votlino pripravljeno mino, ki da je porušila avstrijsko postojanko, ki je bila nad mino in posadko pobila. Nato da so italijanske alpinske čete, podpirane po ognju artiljerije, v drznem navalu vzele vrh točke 2668 na malem Lagzuoi in ga takoj iz-oremenile v obrambno postojanko. Ta opis ne odgovarja dejstvu. Omenjene obsežne priprave za razstrelbo vrha malega Lagzuoi niso odšle avstrijski pozornosti. Razstrelbe nismo mogli preprečiti, ker so imeli Italijani že od začetka vojske s po-sestvijo nižje ležečega južnega vznožja malega Lagzuoi za vojsko z minami veliko prednost. Pač pa smo mogli preprečiti, da sovražnik ni mogel izkoristiti razstrelbe, kar se je temeljito izvršilo, Od 15. junija na razstrelbo pripravljeni, nismo izgubili niti enega moža in nič materijala. Podatki o uničenju naše posadke so pravtako popolnoma izmišljeni kakor trditev o drznem navalu nlpinov. Poskus sovražnika, da bi se polastil razstreijene točke, se je popolnoma izjalovil v našem zapiralnem ognju. Vrh točke 2668 je porušen le proti jugozapadu z vdrtino, katere rob je v naši posesti. Bobneči ogenj, ki ga jc sovražnik po razstrelbi otvoril proti malemu Lagzuoi — približno 6000 strelov vseh kalibrov na najožji prostor — je ranil pet mož. Nasprotno so pa sovražne izgube, ki jih je povzročil naš zapiralni ogenj znatno večje. Velikosti italijanskega uspeha potemtakem ni težko ceniti, Rumunski častniki v Italiji. Lugano, 23, junija. (K, u.) Rimski general Georgesco je prišel s sedmimi ru-munskimi štabnimi častniki v Milan. Italijanskega generala Riccierija pogrešajo. Lugano, 23. junija. Rodbino generala Riccierija v Perugia so uradno obvestili, da je bil general, ko se je boril na Krasu na čelu svoje brigade, v prvih dneh junija nevarno ranjen in da ga od takrat pogrešajo. Izključeno ni, da je ujet. Tajne seje italijanskega državnega zbora, Curih, 22, junija. (Kor, ur.) Italijanski senat je v javni seji razpravljal o prehrani in kako naj bi prebili z domačimi pridelki, da bi ne bilo prebivalstvo nezadovoljno. Poslanska zbornica je /> ir BRATA EBERL Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. n n a o 5C O -t 3 o tO o o< n N a (O -t a & Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. Cjjristofov um savod v Ajubljam vpisuje v dnevne in večerne tečaje za šolsko leto 1917-1918 v Sodni ulici št. 1. ves mesec Julij 1917 vsak dan od 2. do 8. ure zvečer. — Najbolje obiskovano zasebno učilišče. — Absolventi pridejo najhitreje k dobremu kruhu. Ustanovljeno I. 1893. Ustanovljeno I. 1393. v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zahvala. 1544 Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sočutje ob smrti našo nepozabne, predobre sestre, oziroma tete, gospodične Marjete Žerjav posestnice na Jesenicah, članice Marijine družbe, in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za vodstvo pogreba, Dekliški Marijini družbi za spremstvo pri pogrebu in za prekrasno petje pri pogrebni sv. maši in na grobu, vsem ki so pokojno okrasili s cvetjem in venci, ter vsem ki so se udeležili pogreba ali nam na kak drug način lajšali težke ure. Vsem stotero Bog povrni. Vse tudi prosimo, naj se spominjajo pokojne v molitvi in pri sv. maši. Jesenice, 21. jun. 1917. Rodbina Žerjav. Denar varno naložen 11 — Prodam IfRfOTM še davka prosto, v Ze-IIlSll 1'arski uL 4> Ljubljana, Trnovo, za izklicno ceno 26.000 K brez posredovalca. Natančna pojasnila da lastnik Fr. Martinec, mest. tes. mojster, Ljubljana, Prule 8. 1525 Zahvala. Podpisani se v imenu tukajšnjega pomožnega odbora najprisrčneje zahvali c. kr. civilnemu komisarju, blag. g. Staretu, da nam je ravno sedaj tako velikodušno oskrbel živila za naše uboge siromake. Bohinjska Bistrica 20. junija 1917. Frančišek Žvan župnik-načelnik. HHH Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7>/2, 15 ali 22'/2 letih v od. selcih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg žt. 19, ki daje vsa potrebna pojasnita. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4W7o. Druitveno Bastno premoŽenje znaSa koncem leta 1913 519.848*40 kron. D^leS^ikov je bi.o koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleža, ki reprezentu;ejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. ■■■ ■ ■ Fran Marolt, Ljubljana, 800 ' lovenske vojaške narodne pesmi za K150 ali K180 se še dobe. Po poŠti 20 v več. Najlepša dalilol Razpis. Sehundarsha služba. v deželni bolnici v Ljubljani je popolniti troje mest sekundarljev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi. Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu ž 2.000 K, v drugem letu z 2.400 K in od tretjega leta dalje z 2.800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici. Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse. Prosilci za razpisane službe prediože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje do 10. Julija 1917 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 9. junija 1917. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trda kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi njQ Ralcam Cena ločku z jam-I\lU llCll3Qlll* stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 450, 6 lončkov K 7-5' Stotine zahvalnic in priznalnie. Kemeny, u ■ iiau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042 Proda se 1535 moško kolo malo rabljeno, s starim gumijem. Ljubljana, Jen ova ulica 20. Vojno zavarovanje za Ul. uojno posojilo Sprejme zavarovalnica V9 ANKER" do 15. julija 1917 To priliko naj vsak uporabi in se odzove svoji dolžnosti ter podpiše. Glavno zastopstvo za Kranjsko. Ljubljana, Prisojna ulica 1. Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. priv. Telefon št. 41. Solosna prometna banka podružnica Ljubljana, prej 1. C. Maver Centrala na Dnnain.- Ustanovljena 1864.- 33 podružnic, Uogal marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital 60,200.000 K R erve 17,000.000 X Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim veduo ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vaekdar Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. romese za vsa žrebanja brezplačno. Stanje denarnih vi m na hranilne knjižice dne 30 novembra 1916 <& 143,241.140.-,