L sto XIV IT Celju, dne 29. aprila 1904. L Stav. 33- ZGODOVINSKO P li izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljat- uredništvu, .n sicer tranktrano. - Rokopisi se ne - Inserate se plačaj. 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno insenranje primeren popust. - Naročnina za celo leto ö Kron» za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju. Volitve v celjski okrajni zastop. Uradni list j. kr. okrajnega glavarstva celjskega prinaša v današnji svoji številki sledeči razglas : Volitve v okrajni zastop. Pooblaščen od gospoda c. kr. namestnika razpisujem nove volitve za okrajni zastop celjski in sicer: Za skupino velikega posestva na petek, dne 13 majnika 1904. Za skupino najvišje obdačenih v industriji in trgovinstvu na soboto, dne 14. majnika 1904. Za občinske zastope mesta Celja in trgov Št Jurij ob juž. žel., Vojnik in Žalec na ponedeljek, dne 16. majnika 1904 Za skupino kmetskih občin na torek, dne 17. majnika 1904 Volitev iz skupine velikega posestva, iz skupine najvišje obdačenih v industriji in trgo ^instvu in iz skupine kmetskih občin vrši se v Ctlju. v porotniški dvorani pri c. kr. okrožnem sodišču in se prične vsa kega označenih 3 dni točno ob 9 uri dopo 1 dn e. Število okrajnih zastopnikov je 40; od teh odpade na skupino velikega posestva......10 na skupino najvišje obdačenih v industriji in trgovinstvu ... 10 na skupino mest in trgov ... 10 in sicer: Celje..........7 Št. Jurij ob juž. žel.....1 Vojnik.........1 Žalec.........1 na skupino kmetskih občin . . 10 Poverilnice (Legitimationskarten) se obenem razpošiljajo, le je prinesti ob volilnih dnevih seboj in dajejo pravico, stopiti v volilno | dvorano. *, Celje, dne 23. aprila 1904. C. kr. namestniški svetovalec : Apfaltrern. Volitve so torej pred vrati. Mnogo se je že pisalo o našem okrajnem zastopu, posebno nemški listi, na čelu jim celjska „vahtarca", so v zadnjem času napeli vse svoje sile, da bi odvrnili volilce celjskega okraja od dosedanje slo venske večine v okrajnem zastopu. Na najne-sramnejši način se je pisalo, ne toliko o posa meznih osebah, temveč le splošno o gospodarstvu Slovencev v okrajnem zastopu. Vedno in vedno se je kazalo, češ, glejte, taki so Slovenci, tako oškodujejo prebivalstvo, a g'edajo le na svoj lastni dobiček. Slovenci so krivi, da so se doklade zvišale, Slovenci so krivi, da je Kosem poneveril one tisočake, Slovenci so krivi ne vemo čemu vse, tako se je kričalo danzadnevom, a med tem časom so pridno delovali nemški agitatorji z vsemi mogočimi sredstvi, da bi pre slepili slovenske volilce. Obetali so jim vse mo goče, samo da bi dosegli vsaj toliko, da bi se nekoliko naših mož odtegnilo volitev in tako Nemcem pomagalo do zmage. Ali kakor smo že pisali, bila so vsa ta agitacijska sredstva naših Nemcev zgrajena na trhlem temelju. Da bi se bile doklade zvišale v svrho pokritja po Kosmu poneverjenega okrajnega denarja je najnesramnejša laž V našem listu smo natančno dokazali, da so se morale doklade zvišati radi odpisa davkov in radi zvišanja rednih potrebščin. — Največ seveda bobnajo Nemci s Kosmovo zadevo. Toda tudi tu so se opekli. Da Bog pomagaj, ali je dr. Sernec isto kakor slovenski narod? Dr. Sameo je vendar samo oseba, posameznik ki je deloval po svojem najboljšem prepričanju Ako je s premalo paz-nostjo zakrivil ono, kar se mu očita, bo tudi trpel posledice; toda kako je s tem v zvezi nemško očitanje, da so vsi Slovenci krivi, da. Slovenci niso sposobni za upravo okrajnega zastopa? Radi bi videli onega slovenskega kmeta, ki bi verjel, da mu bo Nemec, ki ga sicer vedno zaničuje, ravno v okrajnem zastopu tako pravičen, kakor obljubujejo nemški agitatorji, ki lazijo sedaj okrog slovenskih volilcev, kakor mačka okrog ki base. Pa ko bi Nemci delali samo na ta način, ! toda, kakor smo že rekli, ni ga sredstva, da n» bi ga uporabili, in naj bo isto še podlejše. Vse> 1 jim je prav. Postavo, katera bi morala biti ven-j dar vsakemu sveta, kršijo in preobračajo po svoje, samo da bi vtihotapili nekaj svojih ljudi v volilni imenik. Kakor je znano, je zmaga ali slovenske ali nemške stranke odvisna od vele-poseatva. Slovenci so pred 12. leti zmagali pri volitvah, ker so zmagali v veleposestvu. Od tedaj je b;l okrajni za3top v slovenskih rokah. Zato je bilo veleposestvo za naše Nemce vedno ono, po čemer so se jim vedno sline cedile. In rea so tudi za sedanje volitve iztuhtali lumparijo,. ki jasno kaže njihov „pošteni" značaj. Celjski meščani imajo zun*j mesta po kako njivico ali kaj takega, od česar plačujejo nekaj kronic zemljiškega davka, v mestu pa imajo hiše, od katerih plačujejo hišnonajemninski davek. Postava določuje popolnoma jasno, da sme voliti kot veleposestnik le oni, kdor plačuje 120 K davka, od katerega pa morate biti najmanj dve tretjini direktnega zemljiškega in hišnorazrednega (ne pa najemnin skega) davka Tu so torej uprizorili ono sle-parstvo, s katerim so hoteli vtihotapiti v volilni imenik nekaj svojih ljudi. Prišteli so k onim malim kronicam zemljiškega davka hišno na- LISTEK. Iz gozda pred sodišče Novela iz gozdarskega življenja. Spisal Maks Ring. Poleg češkega po Vodračku prevel Vrhovski. (Nadaljevanje.) Od tega dogodka je minilo nekaj dni brez posebnih dogodkov, Vsi udeleženci so molčali kakor zid iz raznih vzrokov, največ pa iz strahu, da bi o tem izvedel gospod nadlogar. Nekaka titilla [kakor pred kako nevihto, vladala je med nasprotnica strankami. Med tem časom se je pripravljal Vrba na noj odhod, kajti na gorko priporočilo svojega predstojnika je dobil novo, enako službo na Slezkem, katero je imel nastopiti že prihodnji mesec Zelo nerad ga je odpuščal nadlogar, kajti prav v tem času je bil s skrbmi in delom preobložen. Potreboval je prav nujno zvestega in poslušnega pomočnika, kakoršen je bil Vrba, zato ga je še prosil, naj vsaj za nekaj časa odloži svoj odhod, kar je Vrba tudi rad ubogal. Vest, da pomočnik v kratkem odide, razveselila je gospo nadlogarjevo, še bolj pa samo-pašnika Rudolfa. Pač pa je drugače vplivala na gosp co Barbiko, katero je potrla, da je postala tiha in otožna. 01 prihoda bratranca se je ona sploh mnogo izpremenila. Prej vesela in poskočna, po stala je tiha in zamišljena. Nekoč jo je oče podražil, češ da s tem skriva svojo „ljubav" do novodošleca na kar pa se je tako ugnjevila, da je takšne šale pozneje rajši opustil. Tudi nasproti Vrbi se je držala bolj hladno, medtem pa se ji je vsiljivi Rudolf hotel čedalje bolj dobrikati, kar je prenašala s prisiljeno vljudnostjo. Prav previdno se je ogibala vseh prilik, da bi se sešla z Vrbo sama, tako se tudi igre na glasovirju, kar je prej s toliko radostjo storila, ni udeleževala. Seveda ta sprememba ni všla očem otož nega Vrbe. Domneval si je, da se njegova ljubljenka udaja onemu priliznjencu, na kar je sklenil tudi on, kolikor mogoče jo pozabiti. Vendar deklica ni bila takšna, kakor se je dozdevalo Vrbi. Da mu je naklonjena, pokazala je, kadar so se med seboj menili o njem. Ta krat se je postavila zanj s tako odločnostjo, da je bila mati kar nevoljna, Rudolf pa je z zobmi škripal same jeze. Zatem pa je ona na samem tiho jokala. O vseh teb njenih tajnih bolestih Vrba ni mogel vedeti nič, kajti boriti se mu je bilo — kakor se mu je zdelo — zoper vse nezgode sveta, v katere je bil tako nenadoma pahnjen. Ves potrt se je namenil ob prvi priliki na samoti ji razodeti svoje gorje. Toda žalibog take priložnosti ni frlo nikoli. Vedno je bil kdo zraven, kadar sta se kje srečala, da je bilo nemogoče govoriti mirno nekaj besedi, kakor je želel, še pred odhodom. Samo enkrat želel je biti z njo brez sve-dokov, da bi iz njenih ust slišal, s čim jo je razžalil, da se ga ogiblje, da bi ji obenem odprl svoje prenapolnjeno srce. Povedal bi ji, da ma je dražja nego življenje, da mu je brez nje nemogoče živeti, rajši umrje pri njenih nogah, kakor ločiti se od nje na veke . . . S takšnimi mislimi v srcu korakal je Vrba nekega večera v gozd. — Treba je bilo namreč čuvati, kajti pojavili ao se baš zadnji čas tihotapci, kateri so jeli napravljati čedalje večjo škodo v gozdu. Iz tega vzroka ukazal je nadlogar vsem svojim paznikom, naj zalotijo zločince, da s» škoda za časa zabrani. Tudi Rudolf, kateremu je bilo delo na vseh straneh prizanešeno, moral je, četudi nerad, prevzeti to nočno službo, kajti stari gospod nadlogar ni poznal v službi ali ujradu razlike in olajšave. Gospa je sioer pri možu prosila za si» novca in bodočega zeta ali zastonj. „Ali ne veš", ugovarjala je, „da ima Rudolf e m n i n s k i davek in novi veleposestniki so bili gotovi, kar je očitno proti postavi. Tako so spekii enajst novih veleposestnikov in ti so : Ter8cbek Joh., Rakusch Julius, dr. Schurbi Aug., Sanderly Mar., Bauman n Fr ., Baumgartner Konr., Teppei K Zangger Rob., Jos. in Fr. Herzmann i n Pelle Fany. Na pritožbo dr. Ivana Dečka je vlada vendar izprevidela, da bi bila na tak način kršitev postave preočitna, in je izbrisala iz volil nega imenika dr. Schurbija, Sanderly Mar., Fr. Baumanna, Kon. Baumgartnerja, R. Teppeia, F. Pelle in Rob. Zanggerja. Poslednjega so sicer izbrisali, a vpisali so Marijo Züngger, češ da ona plačuje davek, ker posestvo še ni bilo prepisano na Roberta Zangger. Tu se je v najlenši luči pokazala pristra-nost slavne vlade, kajti izbrisala je iz volilnega imenika slovenska veleposestnika A. Sušnika in „Delniško družbo združenih pivovarn Žalec in Laški trg" iz istega vzroka kakor Nemca Roberta Zanggerja, a prejšnjima lastnikoma, gospej Wassióevi in g. Kuktzu pa ni priznala volilne pravice. Seveda, ker se je šlo za dva slovenska volilca. Ugodila pa je v drugi zadevi slovenskim zahtevam in vpisala v volilni imenik dva nova veleposestnika, Fazarinca in Koželja. Pri Nemcih je seveda izbris njihovih pri sleparjenih volilcev pobudi 1 velikanski vihar. Vsi nemški listi so se zagnali v vlado in celo zahtevali, da morata namestnik v Gradcu in celjski glavar pobrati šila in kopita, ker sta tako pre črtala lopovski načrt celjskih Nemcev, ki so se že veselili, da jim bo vsled njihove zvite slepa rije okrajni zastop padel v nenasitno žrelo, kakor zrelo jabolko z drevesa. Zato se tudi tako jasno bere v „vahtarci", ko si dela pogum za bodoče volitve, med vrstami, da je za gospode uprizo-ritelje volilnih sleparij okrajni zastop pač še mnogo prekislo grozd,e. Volitve niso daleč, komaj štirinajst dni še, in pokazalo se bo. ali naj namesto slovenskih mož upravljajo okrajni zastop celjski Nemci in nemčurji, oni ljudje, ki poznajo Slovenca le tedaj, kadar jim prinaša svoje težko prislužene vinarje, kadar se nadejajo kakega dobička od njega, sicer ga pa obkladajo z zasramovanjem in najgršimi psovkami. .Slovenski pes" bi jim bil pri volitvah dobrodošel, da bi jim dal v roke okrajni denar, da bi ga razmetavali tako kakor razmetavajo v mestnem zastopu meščanski denar za prusaške veselice, za „südmarko", ki slovenske kmete iz-pcdjeda z njihovih kmetij, za „šulferajn", ki uči slovenske otroke pljuvati svojim slovenskim ■-staršem v obraz in zaničevati svoj rod in jezik, za redne potrebe pa nimajo denarja v blagajni. Kakor je v mestnem zastopu, ki je mestu na-gromadil nad poltretji milijon dolga, tako bi bilo tudi v okrajnem zastopu. In če vam rečejo: ko so Slovenci gospodarili, je Kosem poneveril tisoče, aaj vam rečejo, okraj radi Kosma ne bo imel nikake škode. Kosem je storil svoj zločin, je kaznovan, denar se bo vrnil, ali kdo bi vrnil one tisoče, ki bi jih Nemci iz okrajne blagajne razmetali za svoje vsenemške namene, ki bi jih odtegnili vašim šolam, vašim dijakom, vašim dobrotvornim društvom? Pomislite to in pojdite na volišče in gotovo ne bodete volili«z Nemci, kateri po svoji stari navadi pripravljajo gotovo še za zadnji trenotek kako lumparijo. Zato je oač treba, da pridete naši vsi od prvega do zadnjega na volišče in pokažete, da bi vas bilo sram le z odsotnostjo pomagati slovenskega denarja lačnim nemškim častihlepnežem na krmilo. Kdor ni z nami, je proti nam! Pokažimo, da celjski okraj je in ostane slovenski ! Občinske volitve v Ljutomeru Dne 21. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Naši nasprotniki so napeli vse sile, da bi si priborili popolno zmago. Kakor pred tremi leti jim tudi sedaj ni bilo preostudno nobeno sredstvo. Kjer niso pomagale oBljube, prigovarjanja, pijača in denar, tam so rabili „šparkaso" kot strašilo, grozeč, da se bodo onim dolžnikom, kateri bodo volili s Slovenci, posojila odpovedala, kakor se je to zgodilo pred tremi leti. Ker pa so nam naši nasprotniki že pri zadnji volitvi zagrozili, da nas prihodnjič morajo izpodriniti tudi v tretjem razredu, smo si tudi to prav dobro zapomnili in tudi nismo držali križem rok, vendar pa smo delali le s poštenimi sredstvi in na pošten način. Tudi naše politično in gospodarsko društvo je storilo povsod svojo dolžnost. Spodbujalo je naše vo j lilce, naj se nikar ne ustrašijo groženj nasprot I nikov, ter je sklicalo volilni shod, na katerem so obširno poročali naši odborniki o dogodkih v občinskem zastopu iz zadnjih treh let. in na katerem so se določili tudi naši kandidati za bodočo volilno dobo. Uspeh našega delovanja proti nemškatar-skim obljubam in grožnjam pa je bil ta, da s j naši kandidati v tretjem razredu dobili po 125 glasov, nasprotniki pa po 73 glasov. Naši kandidati za tretji razred so bili tedaj izvoljeni z veliko večino 52 glasov, kakoršne še doilej nismo imeli ter smo od zadnjih volitev v tem razredu napredovali za 12 glasov, nasprotniki pa si vkljub vedno se množečemu uradništvu niso pridobili niti enega edinega g'ssu in so tedaj v istini nazadovali. Njihovi kandidati, kakor krčmar Štrman, peka Prager in Malek itd. pa za tri leta lahko zopet poskusijo svojo srečo, morebiti se jim takrat posreči, da bode njihov poraz takrat še mnogo večji, kakor je bil sedaj. V prvem in drugem razredu pa so zmagali vsled raznih „kiinšti" tudi letos nemškutarji. Sedaj pa si hočemo še nekoliko ogledati tudi volilce in volitve same. nocoj spremljati Birbiko na dom, ker je davi odšla v cerkev in se zamudila pri tari". „Uradna služba ni bogoslužba", zakliče mož, „Dekle ve za pot sama, da pride domu". „Ali strah jo bo v temi!" „Neumnost! Pravi gozdarski otrok se ni Česar ne boji. Takšna bližina kot iz vasi do nas, navrh pa bode nocoj še svetila luna". „Ni mi toliko za dekle, kakor za Rudolfa. Ali moreš biti odgovoren, da izpostavljaš bodo čega zeta takšni nevarnosti? Kako lahko se mu v gozdu pripeti nesreča!" „Tedaj mu pa ni treba biti gozdarjem. — Sicer pa je vsak v varstvu božjem. Jaz ga ne morem v plenice povijati. Kar je njegova dolžnost, mora storiti in naj bi bil moj lastni sin. Sedaj pa je dosti !" Iz večletne izkušnje spoznala je gospa, da z možem ni več nobene besede, kadar on pov-darja svoj „dosti!" Samo toliko je s prošnjami še dosegla, da je Rudolfa v gozd imel spremljati znani nam lovec, da bi mu v nevarnosti mogel biti v pomoč. Rudolf sam ni bil proti temu, da se mu je naložila nočna .služba. Vsaj se mu je stem ponudila kakor nalašč prilika, da se snide spet s svojo „črno Lizo". Poslal je zato v vas k njej ■lovca z naročilom, da jo bode ob 10. uri na na- značenem mestu čakal. — Sam pa je nastopil lahkomišljeno pot v gozd. Medtem je Vrba že pregledal kake pol ure od doma se nahajajoče delo pri drvarjih ter jim naročil delo za prihodnji dan. Čudom so se delavci čudili, da je ob takem času jih obiskal on sam, ko je drugokrat navadno pošiljal lovca k njim. Ta ali oni govoril je z njim o tihotapcih ter svaril ga pred glasovitim „Mlinarjevim Francem", kateri je baš sedaj bil izpuščen iz ječe ter se ves zdivjan vrnil domu, prisegaje maščevanje vsem gozdarjem in njih prijateljem. Vrba ni dal mnogo na to govorico, posebno že zato ne, ker se mu sedanje življenje ni zdelo mnogo vredno. Opravivši svoja naročila, šel je po znani poti svojemu „revirju", kjer je menil noč prečuti. Pot ga je peljala mimo „fare", Že razsvet ljena okna župnišča spomnila so ga iznova Bar-bike. Znano mu je namreč bilo, da se ona danes ondi mudi, h kateri mu je tako koprnelo srce. Gledal je, ali ne bi morda videl pri vratih nje gibčne postave. Ko pa nekaj zašumi, smukne enako tihotapcu za cerkvenim zidom na miro dvor, kjer so se v mesečevem svitu dvigali črni križi in stali bledi spomeniki. Par trenotkov moral je počakati, da si je oddahnil. Srce mu je bilo kakor kladivo in v Celo nič se nismo motili, ko smo trdili, da bodo skoraj vsi uradniki brez izjeme pri volitvah stali na nasprotni strani. In tako se je tudi zgodilo. Volitve sta se vzdržala edino le uradni vodja in okrajni komisar tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva. Vsi drugi uradniki, nad 20 po številu, pa so se volitve udeležili ali osebno ali s pooblastili, in razun enega edinega so volili vsi z našimi nasprotniki, njim na čelu vodja tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča, deželnosodni svetnik Doxat in sodnijski pristav dr. Klemenčič, slednji še tudi s pooblastilom živinozdravnika Šmida. rojenega Moravana. Volilna komisija je dopustila celo nedolet-nemu davkarskemu praktikantu Drnjaču, da je sam osebno volil. Z nasprotniki sta volila seve tudi uradnika knjigovodja Čatarič. rodom Slovenec in Ptujskega polja, in davkarski pristav i Žnidaršič, rojen Kranjec. S ednjemu kakor se govori, ta prisiljena nemškutarija nič kaj posebno ne ugaja, pa kaj si hoče? Da je tudi sanitetni referent pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu, ki je obenem tudi naš občinski zdravnik, dr. Varda. volil z nemškutarji, je umevno samo ob sebi, ni pa tako ob sebi umevno, da si je isti preskrbel tudi letos pooblastilo celovškega okrajnega glavarja in našega častnega občana, barona Mac Nsvina. Kar osupnilo pa nas je, ko smo slišali, da je po oblaščencu dr. Namesnigu z nemškutarji volil tudi naš višji davčni nadzornik, sin dobro znanega slovenskega pisatelja — tužna nam majka — Klodič pl Sabladoski, ki je na svojem prejšnjem mestu v Slovenjem Gradcu bil baje še naroden! Ko smo pa le nekoliko nazaj misl'li, nam je bilo takoj vse jasno. Spomnili smo se namreč, da smo svoj čas imeli priliko videti, kako je tega gospoda pri njegovem prvem prihodu v Ljutomer vzel v svojo družbo naš gene-ralisimus in ga celi poldrugi dan njegovega takratnega bivanja v Ljutomeru ni izpustil iz svojih rok, in že takrat smo slutili, kaki bodo mogoče nasledki tega prijateljstva. Skoraj polovica nasprotnih glasov v razredu pripada torej uradnikom In take uradnike nam pošilja naša nepristranska vlada, ki pri volitvah vsi javno kažejo, da ne čutijo z nami, da nas ne marajo, nas 14000 Slovencev ljutomerskega okraja pa jim mora zaupati!? Pa ne samo uradniki, ampak tudi več obrtnikov .je stalo odločno na nasprotni strani, tako peki Prager, Malek in Novak, krčmarji Strasser, Zidarič. Štrman, trgovci Hönigmann, Krajnc, Rabenstein itd. Celo iz Radgone jim je prihitel na pomoč Leki trgovec Hvalenc, katerega so baje brzojavno poklicali k volitvi, češ da jim manjka še samo njegov glas. Drugi, katere smo doslej imeli za svoje, pa se volitve sploh niso udeležili, kakor lončar Razlag, rojen v Lazarovcih. mizar Pihlar in več prsih ga je stiskalo, kakor da ga hoče — zadušiti. Skrit za oglom zidu, videl je vrata v žup-nišču odpreti. Gospod župnik z gospodinjo pri vedel je Barbiko in spr»mil še nekaj korakov. Ta se je branila daljšega spremstva rekoč: „Že lahko dospem sama domu, ne morem vas dalje nadlegovati". „Ali imela bi vendar počakati svojega bratranca, da bi vas spremljal?" „Je že pozno in Rudolf gotovo ne pride, Morda je pozabil priti ali pa ima drug posel". „Jaz vas pa nerad pustim samo iti". „0, ne bojim se. Luna tako jasno sveti. Saj ni nobene nevarnosti in pota sem tudi vajena". „Ker torej nočete, vas tudi ne smem dalje zadrževati. Vrnite se, Barbika, srečno domu in pozdravite mi roditelje!" Prijateljsko je še podala dobremu gospodu roko, popravila [rdeči robec na glavi in urnih korakov odšla. Toda ni šla čisto osamljena, kajti v primerni daljavi sledila ji je s tihimi koraki temna senca. Vrba — on namreč je bil, — spremljal je od daleč dekle, kajti v globočini ljubečega srca se je bal zelo za njeno varnost — Lahko se ji pripeti kaka nesreča, ali jo napade kak zločiinec. posestnikov iz Babinec, med temi tudi neki pre- ; možen in povsem neodvisen kmet. Tudi pek Peklar, ki sicer vedno trdi, da je Slovenec, ni priše! na volišče da bi pokazal svojo barvo. Da v prvem razredu, kjer imamo Slovenci itak samo štiri glase, naš okrajni načelnik, načelnik posojilnice itd. tudi ni volil in sicer ne samo za-se r.e, ampak tudi za posojilnico ne,-zabeležimo brez komentara. N* smemo pa pozabiti še pohvalno omeniti, da so sa naši okoličani, posebno oni iz Cvena, Kameoščaka in Noršinec in tudi precejšnje šte vilo volilcev iz Babinec volitve udeležili ter so s tem na eni straai pokazali, da so narodno zavedni in disciplinirani dovolj, na drugi strani pa so pripomogli našim nemškutarjem za sedaj si še prihraniti „faklcug in godbo". Samo radovedni smo še, ali bode naša .äjfiirkasa" kakor pred tremi leti tudi lotos Vnim volilcem, kateri so volili proti ljutomerski iiemškutariji, posojila odpovedala, ali ka li? Tedaj na zopetno svidenje za tri leta. Celjske in štajarske novice. — Imenovanje G. Franc Žuža je imenovan c. kr. davčnim adjunktom za Konjice. — Občni zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju se j,e vršil prošlo nedeljo popoldne v društvenih prostorih. Ob napovedani uri je društveni predsednik g. Rebek otvoril zborovanje ob lepem številu udeležencev, pozdravil navzoče in oddal basedo tajniku da poroča o društvenem delovanju Po prečitanju zapisnikov lanskega rednega in izvenrednega občnega zbora, poroča tajnik g. Mahorčič, da je imelo društvo v preteklem šestem poslovnem letu 3 častne, 9 ustanovnih, 678 podpornih in 546 rednih članov. Društvo je primeroma s prejšnjim letom z ozirom na število članov zelo napredovalo. Pridobilo si je ugled tudi v najboljših krogih in zavzema v krogu coljskih narodnih društev res častno mesto. Društvo je v preteklem letu v zmislu svojih pravil podalo 42 članom zdravniško pomoč, denarno pa 7 članom, Pomoč se ni odrekla nikomur, kdor je zanjo prosil. — Društveni odbor je posredoval, da se urede de \wske razmere v celjski cinkarni, V ta namen je stopil v dogovor z našimi poslanci. Upati je, da se stvar povoljno reši v najkrajšem času — Kolikega pomena je društvo za pouk in prosveto delavskih slojev, kaže dejstvo, da so se iz dru Stvene knjižnice posodile tekom leta 804 knjige. Knjižnica se je obogatila z nakupom in darili več novih knjig Članom je bilo na razpolago v društvenih prostorih 12—15 raznih časopisov. Društvena gostilna je dobro uspevala vkljub temu, da se nekateri pritožujejo zaradi preozkih prostorov. Člani naj bi pač gledali na to, da bi z rednim pohodom te razun „Narodnega doma" in še ene, edine slovenske gostilne v Celju omo gočili društvu čim prej pridobitev boljših prostorov. Društveni odbor je imel v preteklem letu 10 rednih in tri izredne seje. Tekom leta sta odstopila dva odbornika gg Gradišnik in Gorišek. V odbor sta se poklicala dva namestnika Delovanje društva se je raztezalo na prireditev več veselic, katere je priredilo ali samo, ali pa v zvezi z ostalimi celjskimi narodnimi društvi. — Posebno društveni pevski zbor pod izbornim vodstvom društvenega pevovodje g. dr. Schwaba, kateremu se izreka vseobče priznanje in zabval-nost, je nastopal s tako dovršenim petjem, da je žel povsod in ob vsaki priliki obče priznanje. V društvu se je po naklonjenosti „Celjskega Sokola", ki je prepustil društvu svoje tamburice v uporabo, ustanovil tamburaški zbor, ki pod vodstvom gosp. Fašaleka prav lepo napreduje. Vobče je društvo povsod pav lepo napredovalo. Poročilo blagajnika izkazuje 942 K 09 v dohodkov, in 894 K 05 v stroškov, torej preostanka 48 K 04 v. Drušveno premoženje iznaša K 1712 48. Gostilnièki odsek izkazuje dohodkov 3681 K 78 v, stroškov pa 3442 K 42 v, torej prebitka K 239 36. Računi so bili v redu. — Pri sledečih volitvah je bil z vzklikom izvoljen predsednikom gospod Rebek, ki je vseh šest let tako neumorno deloval na društvenem polju, Izvoljeni odbor se je v sledeči seji takole sestavil : podpredsednik g. Pauhar, tajnik g. Mahorčič, blagajnik g. Terček, knjižničar gosp. Beve, odborniki gg. Kramaršič, Moškon, Karnjevšek, Bač, namestniki gg Buh, SikoSek, Kukovec, Jos. Kmecl, računski pregledovale) gg. Kušec, Jagodič, Čeme. — Gostilniški odsek: gg Rabek, Kmecl Fr., Jagodič, LesxovSek, E kar. — Gleda stavbe „Delavskega doma" je poročal g. predsednik, da je stvar v najboljšem tiru in da ne ba dolgo, ko bo imelo društvo svoj „dom" na prav pripravnem mestu. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje, Pri točki „Razno" se je razpravljalo v živahni debati o nekaterih notranjih društvenih zadevah, na kar je potem predsednik, zahvalivši se navzočim za udeležbo, zaključil občni zbor. „Slov. del. podp. društvu" želimo, da bi vztrajno korakalo po začrtani si poti. Lep je cilj, za katerem stremi, in vreden je tiuda, torej z združenimi močmi na delo za domovino! — „Nemci in slovenski okrajni zastop". Pod tem naslovom se zvija zadnja „vahtarca" kakor kača, če se ji stopi na rep, češ, zakaj nemški okrajni zastopniki niso prihajali k sejam okrajnega zastopa, zakaj se njihov odbornik Je-schounigg ni udeleževal odborovih sej, zakaj vedno izvoljeni preglednik računov dr. Schurbi ni nikdar hotel pregledati okrajnih računov. — Čajte vendar, ljudje božji, to se je godilo vse le zato, ker so se vršile seje v „Narodnem domu", katerega praga Negaci ne prestopijo. Ako bi jim bil v resnici mar blagor okraja, bi prišli ravno tako v „Narodni dom", kakor je prihajal urednik Ambroschitz, ki je baje tudi Nemec, dr. Schur-biju pa sploh za pregledovanje računov ne bilo treba hoditi v „Narodni dom", saj se računi ne pregledavajo v „Narodnem domu", temveč v popolnoma „nevtralni" pisarni okrajnega za stopa, ki je v hiši, katere lastnica ni ne Slovenka ne Nemka. Odbcrove seje okraja ga zastopa so se vršile tudi redno v pisarni okrajnega zastopa, torej bi bil odbornik Jeschoun gg tudi lahko prihajal na ta „nevtralna" tla S cer se pa Nemci ne boje tako zelo „Narodnega doma". Razun Ambroscbitsc' katerega gotovo smatrajo ostali nemški zastopniki sebi popolnoma ravno-pravnim, pošiljajo k plenarnim sejam lepo število nemških poslušalcev, za katere „Narodni dom" ni nikako strašilo, kajti pride celo oni, ki je svoj čas razbijal stekla v istem „Narodnem domu". Da, kakih nevtralnih tal bi se jim hotelo? Ko je bila večina okrajnega zastopa nem ška, so bile seje v nemški hranilnici ; ali naj bi okrajni zastop tamkaj imel svoje seje? To bi bilo morda „nevtralno", ker je v nemški hranilnici slovenski denar, tako si pač morda tolma čijo Nemci „nevtralnost". Ako so prej Slovenci zahajali v nemško hranilnico, ko je bila večina nemška, naj sedaj zahajajo Nemci v slovensko posojilnico, ker je večina slovenska Toda Nemcem ni zato, „Narodni dom" je le izgovor, pravi povod je brezbrižnost, nemarnost, ali bolje rečeno lenoba. Ako bi jim bilo v resnici zato, da kaj; store v prid prebivalstva celjskega okraja, bi jih „Narodni dom" čisto nič ne zadrževal, zadržuje jih le, kar smo že rekli, in pa jeza, da ne morejo z okrajnim zastopom tako gospodariti, kakor bi se njim zljubilo. Delati nočejo! In takim ljudem naj bi naši volilci pomagali do zmage? — Teharsko graščino je kupil g. dr. Fr. Štor, odvetnik v Ljubljani, ki se kmalu preseli na Teharje. — Vprašanje Iz katerega fonda in v kaki, visočini se plačujejo denunciranja slovenskih urad nikov v „vahtarci" ? — Lopovi ! ki drugim očitate denuncijantstvo, sami pa tičite preko ušes v njem! „Lopov" je premalo za vas! — „Vahtarca" je za celjske Nemce pač slabo agitacijsko sredstvo za bodoče volitve v okrajni zastop. — Medtem ko se na eni strani skuša prilizniti slovenskim kmetom, jih na drugi strani psuje in obmetava s psovkami. Priobčuje namreč vsebino interpelacije, ki so jo vložili vse nemški poslanci v državnem zboru zoper na mestništvo v Gradcu, češ da je isto protipost » podelilo volilno pravico „bindišarskim a t t o m". Kaj boš pač odgovoril, slovenski kmet, onemu, ki te bo prišel nagovarjat, da glasuj za Nemce, ki se v svojem listu norčujejo iz tebe in iz tvoje narodnosti ? I, kaj pokazal mu boš, kje je pustil zidar luknjo v zidu, da bo hitrejša zunaj tvoje poštene slovenske hiše ! Hitra pomoč je v takih slučajih najboljša! Vrhutega je upal, da se ji ob tej priliki morda utegne približati in svoje srčne težave razodeti. Ni se mogel več zdržati, daäi je v svoji skromnosti in s pogledom na njemu višje bitje bil v tem poslu jako plah. Tudi ni hotel, dokler je pot peljala po vasi, biti blizu nje, ker bi znal kdor opaziti in bilo bi govoričanja Zato se je zadovoljil, da jo je spremljal od daleč, tako da deklica niti slutila ni o njegovi bližini, čeravno je prav v tem samotnem času premišljevala o njem. Tudi ona ni bila srečna, tudi njeno srce je bilo napolnjeno z bolečino in tugo, tudi njena duša je trpela Kakor [je v Vrbovem, tako je tudi v njenem življenju napravil prihod bratranca velik prevrat, kateri je uničil ves mir njenega srca. Kot neizkušeno dekle se spočetka ni na-ravnost ustavljala prilizovanju njegovemu, občevala je z njim brez premisleka, sploh pa ni razločevala njegove prijaznosti od navadnega dru gega človeka. Ko pa je Rudolf nastopil v svojih zahtevah do nje z vso svojo ošabnostjo, kateri je prigovarjala tudi mati, spoznala je, da je njena volja že kakor na pol zvezana. Šele tekom časa spoznala ga je v njegovih lastnostih in ustrašila se je obenem, da bi bila takemu možu soproga. Spoznala je njegovo nezmerno prevzetnost, brezkončno pijanost,«— a česar se je najbolj ustrašila, bila je njegova podlost in nesramnost, s katero je o njej najsvetejših rečeh govoril tako ostudno, da je ona sra mežljivosti kar zardevala, Nehote je Rudolfa primerjala z Vrbo. Nje gova vernost in zvestoba v poklicu, pošteno in spodobno obnašanje, kakor tudi njegova blaga, prikupljiva postava, vse je daleč nadkriljevalo v njenih očeh nasprotnika. Da se ga je zadnji čas nekako ogibala, izgovarjala se je sama sebi, da je to storila zategadel, ker se je bala, da bi se ji v njegovi bližini ali na samem z vso močjo vzdramila ljubezen do njega, katero je dosedaj po svojem mnenju komaj zatajevala. Odhod njegov pa jo je napolnil v vso motečo otožnostjo, tako da je s strahom pričako vala težke ure, ko ga bode videla zadnjikrat. Takšne misli so ji napolnjevale srce ves čas, posebno še, kedar je bila sama. Tudi nocoj se je udala tej otožnosti, da skoraj ni vedela, kedaj je došla do konca vaških poslopij, od koder jo je peljala pot po logu proti domu Brez vsega strahu je Sla mirno dalje, ne videvši ničesar okolu sebe. Pa — kakor da bi z neba padel, stoji pred njo neznan mož, divjega obraza in žarečih oči. Kakor zver plane proti nji, hoteč jo prijeti okolu pasu Dekle prestra-| Seno hoče kričati, ali neznani grdun reče: „Molči, moja sladka golobica! Saj veš, da te nihče ne sliši!" To je bil glas znanega tihotapca — Mlinarjevega Ftanca. „Kdo ste in kaj mi hočete?" klicala je deklica s tresočim se glasom. „Hočem se le s krasno deklico nekoliko poljubkovati. Kakor si izbere mladi gospod v ta namen mojo Lizo, hočem jaz vrniti s tem, da se poigram nekoliko z njegovo ljubico". Rekši objame divji tihotapec dekle okolu pasu s tako močjo, da ji je kar sapa zastala in onemogla je pala na tla. V tem trenotku, ko je pohotni divjak hotel poljubiti dekle, zgrabita ga za vrat in ramo dve železni roki, pa ga vržeta vznak, da je telebnil z vso silo daleč proč — na tla. Z grozno kletvijo se pobere lupežnik na noge in nameri na nasprotnika. — Toda ta mu stoji nasproti z napeto puško, kar je ropar ob mesečini razločno videl. Ustrašil se je, pobegnil v bližnjo hosto, od koder so se slišale kletve in psovke nazaj in odmevale naokolu. To vse se je zgodilo skoraj v trenotku. Ko je prestrašena deklica odprla spet oči in dobila zavest, počivala je že v naročju svojega brani-telja. Opiraje se na njegovo ramo, skrivala je svoje zardelo in s solzami oblito lice na njegova prsa. (Daije prihodnjič.) — Nove Benetke v Celja. Pisali smo ono krat o jezu, katerega je napravila modrost celj skih mestnih očetov od državne (ljubljanske) ceste „pri Zamorcu" do vilske četrti za cesto od vil, ki so nastale zahodno za veliko vojaSnico. Opomnili smo na veliko večjo nevarnost, ki je nastala vilam z novo cesto ob povodnjih, ker nova cesta je prav tako izpeljana, da bode voda morala imeti ravno pri vilah glavni tok izven reke Savinje same. Hitro, ko so one vile nastale krstili so nekateri vilsko četrt v Celju „nove Benetke" in to ime bode vsled nove ceste imelo Se več pravice. Zakaj pa se je cesta tako napravila, razame se s stališča gospodujočih Celjanov, ako se izve, da je ravno ob novi cesti, zapadno od nje, med vilami in Sušinco lani kupil „Deutscher Verein zur Erbauung einer evangelischen Kirche in Cilli" poldrug oral zem lje od župana Rakuscha za 10.00 K. Nova cesta je torej napravljena za novo lutrsko cerkev v Celju. Celjski luterani menda pričakujejo, da se bode voda ob povodnjih ognila lutrskega templja in tfckla nazaj v — katoliško savinjsko dolino. — Pitno vodo za Celje išče celjski mestni odbor že več ko deset let po hribih v okolici. Pred nekolikimi leti so hoteli napeljati z Maliča vodo v Celje, pa se niso dolgo držali tega na klepa. Zadnje leto pa so izmodrovali, da bi kazalo dobiti iz Vitanja vodo za Celje. Seveda pa niso Se preračunih stroškov napeljave same in pravic prebivalcev, mlinarjev, Žagarjev, kovačev itd. ob Hudinji, ki teče iz Vitanja proti Celju. Vitanjske vode zato menda Culje ne bo pilo nikoli. Da bi se dala zdrava voda dobiti v dolini prodnatega sveta Savinske doline, tega pa še v Celju niso pretresavali, akoravno imajo vzgled v bližnji Ljubljani, ki dobiva že mnogo let zdravo vodo iz ljubljanskega polja. — Ravno sedaj dela tudi češko stolno mesto Praga priprave za dobivanje zdrave vode iz ravnin* z nabiralnico in zajemalnico, ki se naj izkoplje na neokuženem kraju in se od tamkaj napelje v Prago. — Ker tudi celjska okolica, posebno Gaberje, potrebuje zdravejše vode, kakor jo ima, pridružila bi se celjska okolica napravljanju vodovoda v Calje, ako bi se razumno delalo. — Smrdeči mlin. Novi mlin, ki se zida poleg velenjske železnice, so imenovali Stadtmühle, imenovati bi ga pa bili morali „Stinkmühle" „smrdeči mlin." Sam ljubi Bog ve, kaj cmarijo v tem mlinu. Kadar delajo, nastane namreč naravnost neznosen smrad, ki se razlegne po celi okolici. Kdor gre po državni cesti, si kar nos tišči in pljuva ter hiti, kar more, da pride proč iz tega kužnega zraka. Kje so le imeli kompetentni uradniki nos, da so dovolili, da se smrdeče podjetje tako blizu mesta, blizu hiš, blizu železnice in blizu državne ceste postavi? To podjetje bo vse ljudi pregnalo iz vse okolice. Kdo bo stanoval v hišah, kjer ne sme okna odpreti, ker dobi mesto čistega zraka iz Savinjskih planin strahovit smrad, ki mu vse živce pokvari, tako da nekim ljudem slabo postaja in jim želodce obrača. To še bodo lepe pravde zaradi odškodnine, katero bodo morali poškodovani hišni gospodarji zahte vali od mlinske družbe, ko jim v hišah ne bo nobena stranka več ostala. Kako pa pridejo ljudje, ki morajo po državni cesti hoditi, do tega, da dubajo tako kužen, nevaren, smrdeč zrak, tako da bi morali nos in pljuča doma pustiti. To bo tudi občina okolice celjske morala potrebne korake storiti proti temu, da ti mlinarji s svojim smradom najboljši del Gaberja okužujejo in opu-8tošajo. Če so hoteli Nemci napraviti tovarno smradu, naj bi šli s tem mlinom kam v puščave, ne pa tako na prostor, ki je v največjem prometu ! Slavni c. kr. državni uradi, pošljite vendar koga z dobrim, zdravim nosom v Gaberje, da se bodete prepričali, kakega smrdečega vraga so Rakusch e tutti quanti semkaj postavili. Treba je, da se produciranje zdravju škodljivega, naravnost kužnega smradu v tem obljudenem kraju zakonito odpravi. — Slavnostna otvoritev novega mostu v Letusu se vrši s sledečim sporedom: 1) 1. maja ob 4. uri popoldne pri mostu veseloigra „Dr. Hribar" v enem dejanju. Vstopnina : Sedeži 1.—2. vrste K 120, od 2.-4. vrste 80 vin., od 4. vrste naprej 60 vin., stojišča 30 v. 2) Zvečer bakljada. 3) Koncert in šaljiva pošta v prostorih g. N. Zanier-ja. 4) 2. majnika ob 10. uri slovesno blagoslovljenje. Svira šmarska godba. — Čisti dobiček igre je namenjen braslovški šolski mia dini. — V slučaju slabega vremena preloži se samo igra na nedoločen čas. — Zibika pri Šmarja. V soboto, dne 23. aprila o pol 5. uri popoldne prihjrula je od južne strani strašna nevihta s točo orehove velikosti ter se je vlekla bolj kakor eno uro daleč na široko črez Tinsko goro, Št. Janž, Škofijo proti Šmarju ter zemljo tako pobelila, kakor sneg po zimi. Ali to še ni bilo zadosti. V noči istega dne ob 9. uri je spet od istega kraja, druga huda nevihta s točo in gromom prihrumela, da bi človek mislil, da bo sodnji dan, tako grozovito je razsajalo. Trsje po vinogradih v najlepši rasti, cvetoče sadno drevje, ki je obilo sadja kazalo, je uničeno in okleščeno, trsje stoji golo, kakor po zimi. Setev in trave po travnikih je čisto zatolklo in pomandralo, kakor da bi jo s cepmi zmlatil. Ubogi kmet, komaj je vinograde v spo mladi s težkočo in trudom nekaj v red spravil, a zdaj pa mu je toča vse vzela. Kaj bo, davki se vsako leto zvišujejo, uime pa množijo I — Potovanje čebelorejskega učitelja meseca maja. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajarsko začne ustanavljati podružnice po svojem potovalnem učitelju v naslednjem redu : Dne 1. maja pri Sv. Urbanu v gostilni g. Jož. Čolnar, za kraje : Sv Urban, Sv. Andraž in Sv. Bolfenk. Dne 12. maja za Ptuj in okolico v j gostilni g. Fr. Bračiča v Rogoznici. Dne 23. maja j v Domovi za celo Ptujsko polje na levi strani i Drave tja doli do Velike Nedelje. Dne 29. maja na Hajdini za spodnje Ptujsko polje na desnem dravskem bregu. Za mesec junij se bo pozneje objavilo. Na zgoraj navedene dni in za dotične kraje napovedano zborovanje se začne vsakokrat ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: Preda j vanje iz čebelarske prakse, o koristi čebeloreje i in potrebi čebelarske organizacije; čitanje pravil in koristi društva, oziroma podružnic; ustanovitev podružnice in nabiranje udov. Ako je na dotični dan v katerem kraju že odločena kaka druga slavnost, ki bi čebelarsko zborovanje ovirala, prosi se. da se podpisanemu takoj naznani ! Vsem vrlim slovenskim čebelarjem: „Na svidenje in čebelarski pozdrav !" Iv. Jurančič, pot. učitelj čebeloreje. Slovenskim hribolazcem v priporočilo. „Spomlad mila odklenila svoj veseli nam je : raj" ; novo življenje in gibanje poraja povsod toplo pomladansko solnce. Tudi planine, kolikor ne posegajo v. ledeni pas, si oblačijo polagoma novo pisano suknjo ter vabijo človeka iz hrušča in trušča vsakdanjega življenja na svoje strme vrhe, da se ondi v vedrih višavah nasrka sve žega zraka in v slovesni tišini umiri razburjene živce. Za modernega človeka, ki se neprestano kreče v nervoznem vrvenju in drvenju, je izlet na planine pravo duševno in telesno zdravilo. Hribolaztvo, ki pospešuje pohod na planine, ni samo šport, ampak je prekoristna naprava za potrebno duševno razvedrilo in za poznavanje domače zemlje. Sovražnemu tujcu, ki hlastno steza svojo tatinsko roko po naši zemlji, je tudi sicer nedolžna turistika sredstvo, da spravi v svojo last naše najlepše kraje. Zatorej je tudi slovenski turistiki stavljena važna naloga, da brani našo grudo. Z ozirom na to z veseljem pozdravljamo krepki napredek slovenskega hribolaztva ter želimo, da svojim prijateljem priredi tudi letošnje leto prav veliko poštenega veselja, domovini pa uslugo s tem, da varuje slovensko last in slovenski značaj naših krasnih planin. A opozoriti hočemo slovenske turiste še tudi na znanstveno stran in sicer na domačo zgodovino in narodopisje. Turistu se nudi lepa prilika, da pride v sredino ljudstva in stakne tudi najskrivnejši kotiček naše majhne, a zato tem milejše domovine. Planinska društva sicer nimajo namena gojiti zgodovine in narodopisja, a izletniki lahko brez posebnega truda in stroškov tudi v tem oziru mnogo storijo. Splošno se opaža in obžaluje, da je poznavanje domače zgodovine in narodopisa pri nas dokaj slabo, čemur želi sedaj odpomoči „Zgodovinsko društvo za Slov. Štajarsko", kateremu ravno hribolazci lahko storijo veliko uslugo. Slovenski hribolazci naj torej na svojih izletih : a) opazujejo in opisujejo narodne šege, nošo, pohištvo, pravljice, zgodovinske tradicije in razne folkloristične posebnosti ; b) zlasti naj obračajo pozornost na stare slovenske hiše, ki bolj m bolj ginejo; c) pozvedujejo o raznih starinskih predmetih, ki se včasih krijejo po kmetskih hišah, kakor staro orodje, posodje, slike, stare knjige in listine; d) naj zaznamujejo zgodovinske in umet ! niške spominke: gomile, sledove rimskih in srednjeveških cest, starodavne, opuščene rudukj^e, spominske križe (zlasti kužne, „Peitkreuze", pa one, ki spominjajo na razne važne zgodovinski dogodke), razvaline graščin, kapelice, cerkve, napise na raznih spomenikih itd. Priporočamo to tembolj, ker bi bilo potrebno, da ae štajarski Slovenci udeleže vstalo vanske razstave v Petrogradu zato naj se pa začne takoj zbirati gradivo. Zgodovinski in narodopisni predmeti se naj skušajo pridobiti za i muzej „Zgodovinskega društva", istotako naj se društvu dopošljejo poročila o raznih zanimivostih. Ravnokar je bilo brati, da se je v nemškem-avstrijskem „Touristenklubu" ustanovila historična sekcija, ki naj op'še vse zgodovinske za nimiv08ti, razvaline, kapelice, križe, kipe. napise, j naravoslovne posebnosti itd. Ali bi ne bila sramota, če bi Nemci na svoj način opisovali zgodovinske in narodopisne posebnosti naših krajev in našega ljUlstva. mi bi pa hodili mimo tega, kakor gluhi in slepi? Zatorej slovenski hribolazci na delo! Društveno gibanje. — Bralno društvo pri Kapeli priredi v nedeljo, dne 1. maja v gostilni g Divjaka veselico s tombolo, slavnostnim govorom, deklamaci;o in petjem. Naprosil se je tudi veleč, g. potovalni učitelj Jelovšek za predavanje o živinoreji. — Ustanovni shod „Kat. izobraževalnega društva" pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah se vrši v nedeljo, dne 8. maja t. 1. po popoldnevni božji službi. Sosedna društva in posamezniki se vabijo k obilni udeležbi. Za dostojen sprejem, kakor za prijetno zabavo in pouk je preskrbljeno ! Pripravljalni odbor. — Slov. pevsko društvo „Zvon" pri Sv. Miklavža bi Ormoža ima v nedeljo, dne 1 majnika ob 8. uri predpoldne v narodni šoli svoj redni občni zbor. Odbor. — Akad. teh društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 30. aprila 1904 ob 8. uri zvečer, svoje VIII redno občno zborovanje v prostorih restavracije „Zum wilden Mann". Spored: 1. Čitanje zapisnikov zadnjih dveh zborovanj. 2. Čita nje zapisnika br. dr. „Slovenije". 3. Poročilo od-borovo. 4. Glavna poročila odbornikov: a) odbora, b) blagajnika, c) knjižničarja, d) gospodarja. 5. Poročilo preglednikov. 6. Poročilo klubov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti. Gostje dobro došli! — Akad. društvo „Slovenija" na Danaja priredi v petek, dne 29. t. m. redni občni zbor v restavraciji „Matalony" I. Auerspergstrasse 6. Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli ! — Izobraževalno, zabavno in podporno društvo „Zvezda" na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi v nedeljo, dne 1 maja 1904 v dvorani „zum Regensburgerhcf", na Dunaju, I. Sonnenfelsgasse 2. s prijaznim sodelovanjem tam-buraškega zbora slavnega hrvatskega društva „Prosvjeta", gosp. Ivana Tomaževiča na glaso-viru in društvenega pevskega zbora pod vodstvom gosp. Vinka Krušiča. Začetek ob 8, uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! Spored: 1. Pozdrav predsednika gosp. Jak. Pukla. 2. Jos. Kocijančič: „Oblačku", poje društveni moški zbor. 3. Ivan Tomaževič: a) „Pomladanske sapice", b) „Slavčevi glasovi", igra na glasaviru gosp. skladatelj. 4. Poročilo o prireditvi 150 letnice slovenskega učenjaka in junaka J arijam barona Vege. 5. Vinko Krušič: „Ko bil sem s"noči za vasjo", poje društveni moški zbor. 6. Dražba razglednic Al. Ganglovega načrta Fr. Prešernovega spomenika, podarjenih v korist podpornemu društva za slovenske visokošolce na Dunaju. (Darò-vatelj Al. Gangl) 7. a) Ivan Tomaževič: „Pevec", b) Ivan Pušnik : „Njen spomin", poje društveni moški zbor. 8. V. Brož: „Složno pod hrvatskom astavom", 9. a) Farkaš: „Ruski ciganski valčik", b) Farkaš : „Zorko moja, Zorkojnila", tužaljka li opere „Porin" V. Lisinskega, igra slav. tambu-laški zbor br. hrvatskega društva „Prosvjete". 10. Ivan pl. Zaje: „U boj", poje društveni pevski zbor. — Društveni izleti: 1. V Marija Enzersdorf, v nedeljo 5. junija — z južno železnico do poje Brunn-Maria Enzersdorf. Sestanek ob 4 uri popoldne v Maria Enzersdorf v restavraciji gosp. Jos. Vukoviča „zum Schottenbof", Hauptstrasse 17. Izlet vodi podpredsednik g. Dr. Fr. Gosti. 2. V Giesshübl, v uedeijo 3. julija. Odhod ob 2. uri popoldne od postaj« južna železnica na Dunaju do postaje Brun-Maria Eazersdorf, peš hoja eno uro skozi krasen park kneza Iv. Liechten-steina, Hochleiten, Giesshübl, kjer bo sestanek na vrtu restavracije J. Bruckbergerja, (Giesshübl Hanptstra83e 6). Izlet vodi tajnik g. Ivan Vončina. 3. V „Ober St. Veit", v nedeljo 7. avgusta — z mestno železnico, sestanek ob 4 uri popoldne na vrtu restavracije „zur Einsiedelei" (v XIII. okraju .Stock im Weg" štev. 1). Izlet vodi odbornik {,Fr. Merlak. Odbor „Zvezde". Slovenska, turistika. Kmalu po ustanovitvi „Slov. plan. društva" desetimi leti, osnovala se je na Štajarskem Savinska podružnica, katere delokrog se je raztezal po vsem slovenskem delu naše dežele. Ta je bil mnogo preobširen in tedaj omenjena podružnica ni mogla delovati tako, kakor bi rada, temveč omejiti se je morala na najvažnejšo točko naših planin, na prekrasne Savinske planine. Preoddaljenost raznih planinskih krajev od sedeža podružnice bila je ena glavnih ovir uspešnemu in vsestranskemu delovanju — Ker pa je tudi drugod po ožji naši domovini dovolj dela v turističnem zmislu, moralo se je začeti misliti ti ustanovitev novih podružnic velekoristnega „Slov. plan. društva". Pred leti vzklila je „Po-dravska podružnica", delujoča na zelenem Pohorju in obmejnem Kozjaku, pred kratkim pa se je ustanovila „Šaleška podružnica", kateri bode delokrog v slovenjegraškem okrajnem glavarstvu. Ustanovni shod „Šaleškepodruž niče Slov. p I. društva" se je vršil 5. sušca ti. v Šoštanju.* V dvorani hotela „Avstrija® | zbralo se je isti dan lepo število planincev in j prijateljev nravnih krasot naše čudes bogate , domovine. Prišli so na poziv Savinske podružnice, ki je v življenje poklicala svojo najmlajšo matrico. Videli smo med navzočniki skoraj vso narodno inteligenco Šoštanjskega trga, njej na čelu župan gosp. Ivan Vošnjak, deželni poslanec, tovarnar itd.; zastopnike so poslali Velenjčani, Mozirčani, Rečičani, Mislinjska dolina itd. Tudi tnžni Korotan ni zaostal, kajti prihitel je v sredo planincev navdušeni planinec, tajnik „Ziljske podružnice" g. Knafelc iz Beljaka. Savinsko podružnico sta med drugimi tudi zastopala načelnik g. Kocbek in tajnik g. Šijanec. Prihitel je pa v krog planincev tudi znani po-topisec g. Bogomil Vošnjak, predsednik akade-uifinega društva „Slovenija" na Dunaju. Shod jeotvoril g. Kocbek, povdarjajoč važnost planinskega društva v narodnem in narodnogospodarskem oziru. V naše kraje radi prihajajo tujci, ker prebivalstvo teh ki a je v gostoljubno sprejema vsakega pod svoj krov. So sicer nekateri bojskači, ki bi radi onemogočili poset lepe nate domovine, ali ti nimajo veliko vpliva. Ko bi naših planin prebivalci bili Neslovenci, potem bi ne hujskali gotovi ljudje. Razlogi, ki so „Savinsko podružnico* dovedli do tega, da se snuje nocoj nova podružnica, so dovolj tehtni. Nato pozdravi v imenu „Savinske podružnice* vse navzočnike ter želi mnogo uspeha današnjemu shodu Sprejele so se sledeče točke soglasno: a) Nova podružnica se ustanovi; b) njen sedež je v Šoštanju in imenuje se „Šaleška podružnica" ; c) Sprejmejo se nekoliko prenarejena pra vila „Savinske podružnice". Podružnici je takoj pristopilo 21 članov, drugi so se izrazili, da to kmalu store. Volitev odoora imela je sledeči izid : soglasno se izvolijo predsednikom g. Ivan Koropec, učitelj; blagajnikom g. Kolšek, c. kr. notar; tajnikom gosp. Ivo Lukman, učitelj, in odbornikom g. dr. Franc Mayer, odvetnik. Živahno se je razpravljalo o bodočem delokrogu in delovanju. Določilo se je, katera pota je nanovo markirati, na katerih od „Savinske podružnice" zaznamenovanih potih je markacijo prenoviti, kje se razpoležijo nove spominske knjige itd. „Savinska podružnica" prepusti svoji sosedi vse, kar je storila in imela v delokrogu nove podružnice. Sprejme se predlog g. Rajšterja, da se priredi izlet na Ojstrico, in sicer, če mogoče o Sv. Petru in Pavlu, ko tudi „Savinska podruž niča" izleti tja. G Rajšter bode takrat oskrbel potrebno pijačo. Sklene se prilično skupno posetiti Mozir-Bko kočo. V imenu „Ziljske podružnice" govoril je g. Knafelc. V jedrnatem daljšem govoru navdu ševal je navzočnike za pravo turistiko. „Izpre hodi po naravi" je dejal, „so človeku velike vrednosti ; oni so mu krepčilo po napornem delu. Ne po prašnih cestah od gostilne do gostilne naj bodo sprehodi, ampak po krasni naravi, zlasti po gozdnatih gorskih bregovih in po sivih nebotičnih velikanih. Tedaj vun v naravo in na visoke gore! Kdor pravi, da zato ni član planinskega društva, ker ni turist, naj si izvoli namestnika, ki bode zanj hodil v planine vživat obširen razgled, zanj srebal čisti planinski zrak ter pil pristno planinsko studenčico, sam pa naj plača članarino. V dolinah je dim in prah, na hribih pa krepilen, zdrav zrak. Nova podružnica naj se krepko razvija in čvrsto deluje!" Novoizvoljenemu predsedniku „Šaleške podružnice" gosp. Koropcu napije g. Rajšter, povdarjajoč njegovo požrtvovalno dalavnost za vse dobro in pravo. Navzočemu potopiscu 6 Bogomilu Vošnjaku, ♦ Zaradi preobilice nujnejšega gradiva se je porodilo zakasnilo. Op. ured. vseučiliščniku in predsedniku „Slovenije" na Dunaja nazdravi g. Kocbek, na kar je z lepimi besedami g. Vošnjak govoril „Šaleški podružnici". Med drugim je tudi pravil, kako se je vozil z nekaterimi [Rusi, ki so bili očarani od lepote naše domovine. Navdušeno sprejet bil je tudi govor gosp. Koropca. „Storili smo zopet krepak korak naprej v delovanju za milo domovino. Osnovali smo si društvo, oziroma podružnico društva, katere delo se ne bo vršilo v mračni sobi, ampak zunaj v prosti naravi. Naša podružnica hoče dokazati svetu, da lepi kraji v Šaleški dolini, njo obrobljajoči krasni hribi, niso le na Slovenskem, am pak da smo tudi mi Slovenci njih gospodarji. Da se je nova podružnica osnovala, gre prva hvala naši sosedi „Savinski podružnici", s katero želimo vedno v slogi živeti. Prosimo zastopnike „Savinske podružnice", naj nam ostanejo tudi poslej naklonjeni, kajti mi smo Se novinci ter potrebujemo izkušenih svetovalcev. Ko se je oficijelni del shoda zaključil, so se navzoči še dolgo časa zabavali cb petju mešanega pevakega zbora, ženskega kvarteta in moškega zbora — zlasti je ugajal redko lep glas altistinje — ter ob zabavnem razgovoru. Tudi godba na glasovir, citre, gosli in kitaro je bila izborna. Došli so sledeči pozdravi: Ljubljana. Vse udeležnike ustanovnega shoda „Šaleške podružnice* iskreno pozdravljamo. Naj se nova podružnica krepko razvije v čast in korist mile domovine. — Utemeljiteljem krepki planinski pozdrav. Osrednji odbor „S. p d.". Ruše. Prisrčno pozdravljamo najmlajšo hčer „Slov. plan. društva" in našo novo sosedo na jugozapadu! Živeli! — Prisrčni planinski pozdrav ! Pcdravska podružnica. Lesjak, predsednik. Seme, tajnik. Gor nji g rad. Novo ustanovljeni podružnici kličejo gromoviti živijo Lea Kališ, Verbič, Urbaa, Božič. Novo ustanovljeni ,Šaleški podružnici® tudi mi želimo lepe uspehe pri njenem delovanju. Bodi ona krepek branik naše domovine „in prebivalstva naših lepih krajev! Prepričani smo, da bode vsa zavedna inteligenca Šaleške doline in tudi vrlo naše ljudstvo sploh — podpiralo novo podružnico „Slov. plan. dzuštva". — ij. — Dopisi Drgonja vas pri Fragarskem. — Žabji koncert. — Ako hočete poznati deda Žumerja, pridite enkrat zvečer k drgonjski mlaki, ko regljajo stare žabe in mlade žab.ce svojo pesem. Ni ca svetu mične pesmice, ni na svetu tako prijetne godbice, ki bi koga tako omamila in ga zazibala v sladke sanje, kakor očara žabji koncert ob drgonjski mlaki sedemdesetletnega veleposestnika, omenjenega deda Žumerja. Bilo je v velikem tednu, torej ne posebno vroče, da bi moral starec zevati pri mlaki. Ko sem ga videl vsega zamišljenega, si lahko mi slite, da se me je lotila radovednost, katere sem se hotel 7 vprašanjem rešiti. „Oča, ali bodete žabe lovili? Imate radi n * take postne kračice?" „Ka—aj, ka—aj, jaz žabe lovil, ko sem še sedaj sit ptujske teletine!" „Kako pa to, da so vas tako ž njo napi-tali" — „Niks bisen, da sem jaz err Čamet?' Sedaj sem vedel še preveč. Rad bi mu razložil tiste tele-ti-ne, a premagal sem se ter nadaljeval razgovor. „Gotovo poslušate prijetno regljanje nežnih stvaric, ki so sedaj na pomlad zopet oživele. „Poslušam, poslušam, a err Čumer tudi zna kaj pope vajo!" „Vidim da ste mož ogromnih možgan; vesel bi bil, ko bi mi zaupali svojo modrost", rekel j sem mu, akoravno sem nerad pustil v miru tisto ptujsko tel«-"i-no. Pohvala vsakega meše-tarja razveseli, kakor cekin in Štefan vina, to sem že večkrat slišal. Tudi Žumer se je široko nasmehnil in pričel govoriti seveda slovenski, ker drugega ne zna, zraven pa mešal vse njemu znane spakedrane nemške besede Hjtel se je modrega kazati, kakor „Štajerc", kedar govori o svoji znani ljubezni do slovenskega kmeta, ki bi moral hoditi le v nemške prodajalne in šnop sarije. Da se ne bi kaki nežni bralki želodte spuntai, bo najboljše, ako zamolčim nemškutar-ske spake, katere mi je Žumer nakričal v visokem hripavem glasu, kakor znajo le stari konjski in kravji mešetarji. „Jaz sem tajč", tako je pričel, a se prej debelo odkašljal ter pljunil v mlako, da so lahko imele vse žabe dovolj za večerjo. „Vse bo tajč» tako so rekli tajč gospodje, ko smo šli po vo-litvi v asino. To besedo sem si dobro zapomnil, ker pravijo, da je italijanska, le tega ne vem, kaj pomeni. Bo že kaj lepega, ker govore tako tajč gospodje, pri katerih se človek vsega nauči. Da bo res vse tajč, vidim tukaj, ker žabe nočejo nove slovenščine, marveč tako popevajo, kakor so klicali v asinu — Gospodje so rekli glasno: „O—o, o—o, err Čumer!" in žabe se tudi sedaj pogovarjajo: o-oo, e-ee, ume, ume. Vidite, žabe so tudi vse tajč, kakor jaz, le pri besedi o—o, so gospodje bolj močno d hali, česar se žabe sedaj ne znajo tako dobro, ker še nimajo tako velikih trebuhov. Nemčija jih bo že odebelila". Imel sem dovolj Spomnil sem se pregovora : „ptič se s ptičem druži, žaba z žabo v luž.", in hitro sem odšel, ker je bil opravičen moj strah, da bi bilo, če bi še dalje poslušal tako „Štajerčevo" modrost, tako gotovo z mano pri kraju kakor z večnim Ahasverom, ko je eno številko „Štajerca" prebral. \ Druge slovenske norice. — „Slovenskega planinskega društva" občni zbor se ne bo vršil dne 30. t. m, kakor je bilo poročano, marveč v sredo 11. maja t. 1. — Stavka na Gorenjskem. Kranjska in dustrijska družba ima na Gorenjskem na Savi in Javorniku velike tovarne za železo. Javor-niška tovarna se je ustanovila pozneje in delavci so prišli iz Save tjakaj. Vsled raznih vzrokov so bili pri zaslužku zelo prikrajšani, zaslužili so mnogo manj, kakor prej na Savi. Ker jiùi vodstvo tovarne, na čelu mu znani bogataš Luckmann, ni hotelo piač izboljšati, temveč se je isti norčeval z njimi, so delavci ustavili delo Javorniškim delavcem so se priključili tudi delavci na Savi, tako da sedaj stavka okrog 1700 delavcev. Poročajo se zelo čudne stvari o razmerah v teh tovarnah. Delavke so imele plače od 60 do 120 vin, a pri vsem tem se jih je še pretepavalo. zmerjalo in posiljevalo. Stavkajoči delavci so mirni, ali vzlic temu je baje odšel en bataljon vojaštva na lice mesta, kjer se že nahaja velikansko število orožnikov. Luckmann se nikakor noče udati pravičnim delavskim zahtevam. Baje hoče iztradati delavce in jih tiko prisiliti, da zopet začnejo delati. Zelo čudno je pisanje ljubljanskega dnev nika, ki se poteguje za nemškega bogataša in udriha po ubogih delavoh Nemški listi seveda prišejo proti delavcem. Upamo, da bo končno le zmagala pravica. Gotovo je dolžnost vlade, da odločno stopi na stran delavcev in pokaže, da postava ni pisana samo za berače, temveč tudi za nemške bogataše. — Nemški shod Nemci in nemškutarji so v nedeljo priredili shod pri Sv. Marku poleg Ve-likovca. Govorila sta državni poslanec Anton Čare in deželni poslanec Metnitz, ki je zabavljal proti naporu dr. Brejca, pridobiti slovenščini enakopravnost pri sodiščih. — Srce na desni strani. Is Krmina porc-čajo, da se je predstavil tam naborni komisiji Ivan Srebrnič iz Mudane, pri katerem je kon-statiral zdravnik, da ima srce na desni strani. — Goriški občinski svet je sklenil, da prepusti mestno godbo za delavske slavnosti dne 1. maja in nosi za to stroške 120 kron. — Posledice irredentovske demonstracije v Vidmu. Znana je protiavstri|ska demonstracija avstrijskih italijanskih vseučiliščnikov v V dmu. Ker udeležniki te demonstracije taje udeležbo, le razprava napram krivcem zelo težka. Da bi se mog'i krivci dobiti, zbira policija in deželno sodišče v Trstu fotogrifi,e laških vseučiliščnikov. One, ki so na sumu, da so se udeležili demon straciie v Vidmu zaslišujejo pred deželnim so diščem v Trstu v posebnih so bab. Opazujejo jih zaupniki policije, ne da bi jih dijaki videli, da se tako zaupniki prepričajo, jeli so se udeležili osumničeni dijaki demonstracije ali ne, V Gradcu je policija od več italijanskih vseučiliščnikov zahtevala, da se morajo pustiti fotografirati. Onim, ki so se branili izročiti fotografije, se je namignilo, da bodo morali iti k zaslišanju v Trst pred ondotno deželno sodišče, na kar so se udali. Lahom je to postopanje policije skrajno neliubo in je v tej zadevi vložil italijanski poslanec Benatti interpelacijo na ministrskega predsed-nka Korbfcrja. — Slovensko društvo v Pulju. C. kr. na me8tništvo za Primorje v Trstu je z odlokom 2. aprila 1904. št. 1133 odobrilo pravila „Sloven skega društva v Pulju". Ker je namen društva skrb za povzdigo duševne izobrazbe in gospo darskega stanja članov, podpiranje siromašnih članov in brezplačno preskrbljevanie služb, upati je, da bodo Slovenci živeči v Pulju mnogoštt-nilno pristopili k društvu. — „Narodni dom" v Pulju Predminolo nedeljo je bil sklical g. dr. Matko Laginja, kakor predsednik puljske posojilnice, nekaj rodoljubov na prijateljski razgovor radi gradnje „Narodnega doma" v Pulju. Zidala bo hranilnica. Zemljišče je že kupljeno in skoro prično z zidanjem. Grad nja „Narodnega doma" bo pomenjala velik napredek v življenju Slovanov v Pulju Zato se radujemo iz srca tej nakani. Politični pregled. — Državni zbor- V zbornici se nadaljuje obstrukcija. Glasuje se po imenih itd. Psovke lete od vseh strani, grajalni odseki imajo zopet svoj posel. Jugoslovanski klub je imel v sredo sejo, v kateri je sklenil, da naj se obstrukcija nadaljuje v zvezi s češkimi poslanci. Govori se, da bo vlada v kratkem poslala poslance domov. — Stavka ogrskih železničarjov je končana. Vlaki vozijo zopet redno. Državno pravd-ništvo ima zaprtih 12 članov stavkarskega odbora in 25 drugih uradnikov. Stavka je napravila državi velikansko škodo. Državni zbor je sicer odpuščen, a vse opozicijonalne stranke so obljubile, da bodo podpirale želje željezničarjev. — Francoski predsednik se mudi v Rimu, kjer mu prirejajo prisrčne ovacije, kar kaže, da sta se Francoska in Italijanska zelo zbližali. Pa saj je to tudi popolnoma naravno. — Nemški cesar, ki je bil tudi v južni Italiji, se je nenadoma vrnsl domov. Rusko-japonska vojna. Podadmiral Grigorovič je brzojavil generalnemu štabu ruske mornarice iz Port Arturja. da so oklopnice „Retvizan", „Cesarevič" n „Po-bjeda" že popolnoma popravljene in so torej sedaj vse tri ladje zopet sposobne, da se udeleže vseh vojnih operacij na morju. Vladivostoško pristanišče je, kakor se iz Pariza poroča, že popolnoma prosto ledu. Vsled j tega so baje Japonci sklenili, da Vladivostok čim preje napadejo. — Admiral Togo je baje že odposlal več oklopnic in križark v Japonsko morje z nalogo, da napadejo vladivostoško trdnjavo, čim se jim ponudi ugodna prilika. Takisto pa so tudi Japonci pripravljeni na to, da odpluje ruska vladivostoška eskadra iz pristanišča in bombardira bližnja japonska obrežna mesta. Z ozirom nato je japonska vlada ukazala, da ima vse civilno prebivalstvo takoj editi z vseh obrežnih trdnjav na otoku Jeso, kjer je takoj ob začetku vojne bombardiral admiral Gejcenstejn s svojo eskadro mesto Hakodate. Oddelek vladivostoške eskadre, o kateri že toliko časa ni bilo nobenega znaka življenja je priplul v pristanišče Gensan na severovzhodni korejski obali, ki je sedaj v japonskih rokah in kjer ao Japonci ob pričetku vojne izxrcali prve svoje vojaške oddelke, in v luki potopil tamkaj usidrano japonsko ladjo „Gojomaru". Kakor se javlja iz Petrograda, je poslal general Kuropatkin iz Liaojana carju Nikolaju brzojavko, v kateri mu naznanja, da namerava v najkrajšem času preiti v ofenzivo, ker je uver jen, da je njegova armada že dovolj številna, da bojna sreča ne more biti več odvisna od naključja Dodatno k tej vesti se poroča iz Berolina, da je pozicija ruske armade ob reki Jalu tako silna, da bodo Japonci le težko mogli prekoračiti to reko, proga med Liaojanom in Niučvangom pa tvori eno edino rusko taborišče. General Kuropatkin namerava že prihodnji mesec pričeti boj na vsej črti in napasti Japonce. Zatrjuje se, I da ima Ku opatkin že sedaj zbranih 450.000 ! mož vojaštva ! Rusko brzojavno agentstvo javlja iz Muk-dena: V torek je hotel večji oddelek prekoračiti reko Jalu severno od Vidžu; v to svrho so Ja-i ponci napravili preko reke most, katerega so j pa uničili ruski topovi. Pozneje so Japonci pre j koračili reko na čolnih južno od Vidžu. Japonska pehota, ki je imela sabo tudi topove, se je nato I približala ruskim pozicijam in jih napadla, a je bila odbita, da se je morala umakniti, ne da bi ; mogla rabiti svojih topov. Vsled vesti o atentatu na generala Kuro-j patkina so se v Petrogradu obrnili naravnost j v Liaojang za informacijo. Kakor se iz Petrograda j sedaj poroča, je došlo tjakaj obvestilo, da je ge i neral Kuropatkin sedaj v Port Arturju in da ni I prav ničesar znano o kakem napadu nanj. j Po poročilih iz Petrograda sta dva japon j ska polka prekoračila reko Jalu pri Siaopuzike. 15 vrst severno od Vidžua pri selu Sigu pa se Japonci pripravljajo, da z glavno armado prekoračijo reko. Zgraditi si baje hočejo velik most. Na desnem bregu stoji ruski general Sasulič s svojim vojem, ter se pripravlja, da takoj napade Japonce, čim prekoračijo reko Jalu. Petrograd, 26. aprila. Vest, da bi bili Japonci pri Daljnem izkrcali 20.000 mož, je popolnoma izmišljena. Petrograd, 26. aprila. Veat o poskušenem atentatu na generala Kuropatkina je neresnična. Car je pri neki avdijenci povedal, da pojde avgusta ali septembra na bojišče. Pariz, 27. aprila. „Matin" javlja iz zanesljivega vira, da je rusko vladivostoško brodovje dne 25 t. m. napadlo in potopilo štiri japonske transportne ladje, na katerih je bilo 4000 vo jakov. Pariz, 28. aprila. Listi poročajo, da so, Japonci prekoračili reko Jalu. Narodno - gospodarske novice, - Ekstrakt tobaka v boju proti mrčesom. • Kmetovalec, posebno pa sadjerejec ima se sila boriti z mrčesi. Razne uši, pršice, gosenice j i. t. d. delaio kvar ali krčijo množino pridelka ali celo globoko posegajo v zdravje rastlin. Težko je kmetu to gledati. Želi si sredstva, ki mu omogoči take ničvredntže zlahka in temeljito zatreti. V borbi proti rastlinskim škodljivcem se je vsaj v vinorodnih krajih že sleherni navadil škropljenja. Imeniten učinek tega proti peronospori rodil je željo, naj bi se i drugi škodljivci dali tako zlahka in tako sigurno zatirati. Kolikokrat se ; me je že vprašalo, če bi se dalo proti tem ali I onim mrčesom škropiti. Strupov za ta namen je bilo že od nekdaj mnogo. Navadno pa je tak j strup premnogo stal, ali ni bil vsakemu lahko ; pristopen, ali je celo rastline poškodoval ali je bil ts?žko za pripraviti ali je pa le prodajalcu I koristil, mrčesu pa nič škodoval. Že od nekdaj je veljal tudi ekstrakt tobaka kot zelo imeniten strup proti mrčesom. Pa malo jih je, ki so res poslušali nasvet ter tobak kuhali in za škropljenje drevja izločili. Žal jim je bilo za njega. Tobačni ekstrakt iz tovarn je že nekaj časa prav po ceni. Bilo ga je pa tako težko dobiti in po takih okolščinah, da ga je zopet le malo kmetovalcev rabilo. Vsled nove postavne odredbe z dne 29. decembra 1903 drž. zak. št. 3 iz 1. 1904 se pa dobi tobačni ekstrakt sedaj lahko v vsaki prodajalni tobaka v zaprtih plečevinatih posodah. V vsakem trgu. v vsaki vasi si odslej kmet lahko kupi to mu koristno tekočino. Tobačni ekstrakt ima v sebi nikotin, ki je hud strup mrčesom ° : že vsak kadilec ta strup pozna deloma *'• učinku in po imenu, Nikotin je že marsikaterega prestrastnega kadUca v grob spravil. Mrčesu pa še huje in hitreje preuda V tobačnem ekstraktu imamo najpriprav nejše sredstvo za zatiranje mrčesa, ker je isti J primeroma od vsek sredstev najceneji, ae sedaj labko dobi in lahko pripravi, se dobro ohrani, zamori škodljivce hitro in sigurno, rastlinam pa le tedaj škoduje, če je premočen. — Sadjerejci, hmeljarji itd. seguite po njem in vaše drevje in-: druge rastline so rešene razne nadloge, posebno j trti škodljivih trtnih uši. Če nam ni novo leto ravno že mnogo drugih ugodnosti prineslo, je i vendar že ta mnogo vredna, nam že ta za pri- i hodnjost marsikatero škodo odvrne. Kako pa ju rabi tobačni ekstrakt? V prvi. vrsti se ga je treba kot hudega strupa varovati, j da ne pride po kakem zlem slučaju v živila. Za i zatiranje mrčesa ae pa ta ekstrakt razredi z vedo. Če se škropi drevje še prej, ko ima listje, posebne če se ima z bolj trdovratnim mrčesom opraviti, vzeti se sme in mora po 15—3 kg in lj več ekstrakta za 100 1 vode. — Drevje v listju. !< škropi se pa le z 1 °/o mešanico, torej 1 kg ekstrakta na 100 1 vode. 1 kg ekstrakta ima po 90 gr nikotina in ima ta kapljivi ekstrakt vedno skoraj popolnoma enako. — Jemlje se ga torej vedno v enakem razmerju. Ena pločevinasta po-soda z 1 kg tega ekstrakta stane 2 K 6 kg pa 8 K. Za 1001 za škropljenje pripravljene 1 mešavine stane ekstrakt torej 1 60—2 K. Da pa se ta tekočina bolj oprijemlje škropljenih rastlinskih delov, primeša se ji za 1 kg ekstrakta po 1'5 kg prostega mila. Milo se že prej w vodi dobro raztopi. Včasih se pridene tudi alkohola ali mesto mila lanenega olja z ogljenčevo Ikislim natronom itd, Navadno se pa držimo prvetga recepta z milom Za listne uši zadostuje popollnoma. 1 kg ekstrakta v 100 1 vode, proti pršicam in golim ličinkam je treba že 2 kg, proti kosmatim gosenicam, hroščem itd. pa že največ, t. j. 3 kg. Pri močnijib mešanicah je paziti, da ne oškodujejo rastlin, ki so v zelenem stanu precej obt iutljive. Škropi se s pomočjo raznih škropilnic, ki so na razpolago, ki ustrežejo pravemu namenu, da spravijo tekočino tja, kjer je škodljivec, da istega z njo popolnoma doleti. Naravno je tudi, da se uničujejo taki škodljivci, ki se sila naglo plodijo, kakor n. pr. uši, zgodaj, preduo se preveč razmnože. Če se na od trtnih uši napadenih rastlinah listje že zavija tedaj brani zavito listje pristop tekočine do uši, tako da jim ne more do živega. Tedaj treba prej to ukreniti. Nikoli tudi ni mogoče s strupom vse škodljivce doseči. Nekaj jih vedno ostane, pa če se ti zelo hitro množijo, kakor n. pr. trtne uši, jih je kmalu zopet vse polno. Naravno torej, da treba po potrebi Škropljenje ponavljati. Sadjerejci, hmeljarji in drugi, katerim vam delajo trtne uši in drugi enaki škodljivci premnogo kvara, prišli bodete po pametni porabi tobačnega ekstrakta kmalu do vesele zavesti, da ste istim popolnoma kos. Varujte torej vaše rastline, vaše premoženje! Ivan Bellé. 11 Zahvala. Pogorel mi je 1. aprila kozolec, ki je bil zavarovan pri ogrsko-francoski zavarovalni družbi „FRANCO-HONGROISE" v Gradcu. Ta zavod je že 6. aprila škodo cenil in mi je danes izplačal polno, ne-prikrajšano zavarovalnino, da se čutim dolžnega izreči temu zavodu na hitrem in popolnem izplačilu zavarovalnine najodkri-tosrčnejšo zahvalo. Družmirje pri Šoštanju, 21. aprila 1904. Fran Goričnik 1. r. Iran Hermann 1. r. Fran Grebenšek 1. r. priča. priča. Oddaja šolske stavbe. Pri Sv. Andražu v Leskovcu se odda stavba novega šolskega poslopja potom zniževalne dražbe v proračunjenem znesku 57 000 K brez oprave. Vsa dela se oddajo le enemu podjetniku. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti varščino 5% izklicane cene. Zniževalna dražba se bode vršila v soboto, dne 14. majnika 1904, ob 10 uri predpoldnem pod vodstvom okrajnega šolskega sveta v Ptuju (c. kr. okr. glavarstvo d. št. 2). Stavbni operat, sestoječ iz stavbnih načrtov, stavbnega dovoljenja, stroškovnika in iz stavbnih pogojev je vpoglec" razpoložen v pisarni' okrajnega glavarstva v Ptuju d. at. 2 in pa v Šolskem poslopju pri Sv. Andražu v Leskovcu. Okrajni šolski svet ptujski, dne 25. aprila 1904. (193) 1 Predsednik: XJxid.©rrairL m. p zmožno slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom, z dobrim spričevalom in poštenih staršev. Sprejem takoj. (192) 2—1 Janez Repouš, trgovec v Št. Janžu. Dijak, petošolec išče primerne službe v kakšni pisarni. Natančen naslov pove upravništvo „Domovine" v Celju. (196) 1 Oddaja gostilne na prav pripravnem krsju v Dramljah (v Sentili hiš. štev. 16), kjer je že čez 50 let gostilna, pri okrajni cesti z 2 sobama, kuhinjo, 2 kletima, lepim vrtom, 1 hlevom, 1 sobo, prav pripravno za prodajalno, vodnjak tikoma pri hiši, vse v najboljšem stanu. — Naslov pove upravništvo „Domovine® v Celju. (190) 1 Išče se učenec za mizarsko obrt. Ivan Stankovič, Sp. Hudinja št. 40 pri Celju. (198) 1 Mesarija v večjem industrijskem kraju na Spodnjem Štajarskem, z ledenico polno ledu, se odda takoj v najem. Dokazati se mora 4000 K premoženja za obrat. — Naslov se izve pri upravništvu «Domovine». (180) 2-2 Licitacija vina V torek, dne 10. maja se bode na prostovoljni licitaciji prodajalo okrog 900 hektolitrov najfinejših, čisto sortiranih vin iz leta 1903, laškega rizleca, malega rizleca, traminca, rulandca ter belega in rdečega bur-gundca, lastnega pridelka gospoščine v Dugemselu, kjer je železniška postaja, v zagrebški županiji. Ljubitelji izvrstnih vin se stem najvljudneje vabijo, da se udeleže licitacije. Vj.ašanja naj se naslove na gospoščinsko oskrbništvo v Dugemselu pri Zagrebu. (176)6-2 Kdor želi kupiti mlin s stanovanjem im 2-1 na stalni vodi, pri okrajni cesti, novo, z opeko krito poslopje, zraven hlev za kravo in svinjak, dve njivi, vse za eden tisoč gld. — Več pove Dav. Pleterski na Zdolah. p. Videm. Prav lep, čist čebelni med okolu 150 kg, ima podpisani naprodaj. Kdor želi vsega kupiti, dobi kg po 1 K ter naj vpošlje primerno posodo za poši-ljatev; na manjše se pa proda v pločevinastih posodah po 4 kg za 5 K 50 vin. s posodo vred. (194) 1 Martin Grmin, posestnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah. tflTOjiw,jg3MiLil«aTO3Bram3m3TO3ro3Mi3 CX3 ^TSC Stl^OJ © za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z natanko namerjeno petrolmešanico, svetllnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drololjerLje stisk.anioe, © © € © C C čisto nove mline za grozdje, <3 O O 3 9 O Djff nove priprave proti peronospori in za žvepljanje "ajsr sesalke za vino, tZ cevi za vino, % »fct z"bixalrLilce (trieure), mlaülnica, vitale (gepel) itd. razpošilja kot specijalitete po najnižjih tovarniških cenah. IG. HELLER, DUNAJ, II. Fraterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. (47) 16 7 MMMlHHWMMMMMMMMitMMhriM Dopisuje se v vseh jezikih. m % m m Stanje hranilnih vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zakad nad 550.000 K. I Mestna hranilnica ljubljanska § na Mestnem trgu zraven rotovža ^^ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 2. ure dopoldne in jih ^V? obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. I m m » m 82 Slovite žveplene toplice na Hrvatskem Daraždinske fopliee ieleznična, poštna in brzojavna postaja ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Najvišje odlikovanje topliške razstave, Dunaj 1903. Velika zlata kolajna in častni znaki razstave. Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 68 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kronični ledvični bolezni, mehurnem katarju, škrofeljnih, rhachitis, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju [s svincem in živim srebrom itd., itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hämorrhoidih itd. ELEKTRIKA. * MASAŽA. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem načinu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna top!;3ka godba, obstoječa iz članov zagrebške kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno prosi, da se dotične naroči naprej pri upravi toplic. Zravniške podatke daje topliški zdravnik dr. A. Longhino, Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco (168) 12-2 uprava toplic. Trgovski pomočnik dobro izurjen v manufakturni stroki, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri tvrdki (179) Uršič & Lipej, Brežice ob Savi. 2-2 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričetnice so izključene), se sprejme takoj; ponudbe [pod: „B 170" upravništvu (165) 3-3 tega lista. Sprejmem takoj v svojo trgovino pridnega (174) 3-3 in krepkega Veliko stanovanje se odda s prvim julijem t. 1. v Zgornjem Lanovžu (Ober-Lahnhof) pri Celju. Pojasnila (178) 5-3 pri posestniku. Vydrove žitne kave POSKUSITE! B5>. Vzorek dragovoljno. Poitna 6 kg. pošiljka 4 K 50 h tranco. DOMAČI PRIJATELJ" »sem odiemalcem zastonj pošiljanj mesečnik. Vydrotia toùarna Jitne àaCe Vraga-MII. u O si O Oh * 1 * N d h-. N< d 0> O 05 d o * v O N O >1 HI * « * Kuverte priporoča, tiskarna D. Hribarja v Celju. Traverze, železniške šinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamen-ščine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdic, Celje. Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsakovrstnih poljedelskih strojev. Gumi za cepljenje na zeleno. Ciril in Metod znamka. Različni brusni kamni za kose. Tovarna za opeko peči in lončenino F. P. Vidie & Comp, v Ljubljani -—- ponuja poljubne množine - zarezane strešne opeke -m ir stisnjene strešne opeke (Strangfalz-Dachziegel) (Pressfalz-Dachziegel) (U2) 10 4 naravno rdeče žgane in črno impregnirane. Najcenejše, najodlienejše in najlepše strešno pokritje. Točna in najsolidnejša postrežba. Vzorci opeke in prospekti zastonjj.