Leto XVm
T Celju, dne 12. februarja 1908,
SteT. 17.
a
Uredništvo
je m Schffieijevi cesti št 3.—Dopis« blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne VTafcajo.
Izhala trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo ln petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se pošilja upravnižtvu, plačuje se vnaprej.
one. Za Ameriko
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranj« znaten popust
Justična uprava v službi — nemške politike.
Vajeni smo bili od nekdaj udarcev »e strani justične uprave, saj smo se že neštetokrat uverili, da ravno tam, kjer bi moralo biti zatočišče in zavetišče pravice, ne poznajo pravice; a drznosti, ki si jo je dovolila justična uprava pri zadnjih imenovanjih, tudi pri vsem svojem pesimizmu ne bi bili pričakovali. Da si bode Beckova vlada upala udariti štajerske Slovence v obraz tako, kakor se je to zgodilo, ne bi bili verjeli in najmirnejšemu človeku mora zavreti kri, če vidi to nečuveno ropanje slovenskih pravic po — justični upravi! Javno obtožujemo ministerskega predsednika Becka in pravosodnega ministra Kleina, da sta z zadnjimi sodnimi imenovanji vedč in hotč kršila pravico
—	na ljubo nemški politiki!
Oglejmo si stvar pobližje. Ko so v vsakem ozira prenasičeni Nemci pred leti sami postavili načelo o varovanju »posestnega stanja11, se nismo mogli zlagati z njimi, ker tisti, ki ima polne žepe, lahko kriči, da naj ostane vse pri starem; a nadejali smo se, da nam puetč vsaj tisto trohico, ki smo jo doslej imeli. Toda ti nemški hinavci so poznali „varovanje posestnega stanja" Ramo tam, kjer imajo sami kaj, četudi po krivici, pridno pa so začeli segati po našem posestvu in .v novejšem času so kar javno prevrgli svoj prejšnji princip in kar ob belem dnevu ropajo naše postojanke. Sloviti celjski poslanec Marekhl je v zasedanju pred Božičem v neki interpelaciji zahteval, da v krajih, ki spadajo k njegovemu umetno zvarjenemu volilnemu okraju, ne smejo službovati slovenski uradniki in čujte!
—	naša slavna vlada se je požurila izvrševati to Marckhlovo nečuveno načelo! Tekom par mescev so nam vzeli tri mesta okrajnih sodnikov v najlepših krajih Štajerske, in sicer Laški trg, Šoštanj in Konjice! Na Laškem je prišel namesto Slovenca Pfeffererja Nemec Wagner, ki je tudi z laškimi „Vsenemci" v obč. zast., v Šoštanju namesto Slov.Miheliča— Nemec Stepisch-negg, sin proslulega celjskega advokata, in v Konjice na mesto indiferent-nega Globočnika — Nemec Doležell! Ali si moremo misliti večje drznosti?! A hujše še pride: Stepischnegg in Doležell sta preskočila celo vrsto dobro kvalificiranih slovenskih adjunktovin sicer so bili preterirani: Dr. Hra-šovec, Picek v Ložu, Toporiš v Ribnici, Polenšek v Radečah in dr. Šribar; nezmožni in leni Torggler, ki je imenovan na Koroško, je preskočil vse te imenovane Slovence in dva ali trije Nemci, ki so imenovani za Gradec, so preterirali tudi Slovenca dr. FOrsterja.
Edini dr. Mohorič, ki je bilpa že poprej dvakrat preteriran, je našel milost, a zato je moral — na Kranjsko, dasi tam ni bilo nobenega mesta zanj! Iz tega je pač tudi za največjega kratkovidneža jasnoraz-viden krivični sistem justične uprave, za katerega niso me-rodajni stvarni razlogi, temveč le cilji nemške politike.
Pri vsem je imel svoje prste vmes nemški minister-rojak Peschka, ki med Slovenci nemoteno in neovirano vrši svoj rabeljski posel, dočim ga na Češkem kontrolira in paralizira češki minister-rojak. Ali se bo res še našel kdo med nami, ki bo trdil, da za nas minister-rojak nima nobenega pomena? Če bi imeli svojega ministra, uprl bi se bil lahko na podlagi aktov temu nečuvenemu ropu in kršenju pravic slovenskih uradnikov. Tako pa je nemški minister-rojak izrinil n. pr. v resnici zmožnega Toporiša, ki so ga baje celo v spodnji instanci predlagali za Šoštanj, a se je moral umakniti pritisku nemške politike! Ko so svoj čas na Češkem zahtevali Nemci za nemške kraje nemške sodnike, je dosegel češki minister, da so bili vsi češki adjunkti pred nemškimi tudi pomaknjeni v VIII. razred ad personam. Za slovenske preterirance pa se ni nikdo brigal, zato so jih z mirno krvjo pohodili in čakati morajo v IX. razredu, da se kje iz prazne kako zakotno mesto, kamor jih milostno porinejo.
Toda poglejmo še, ali so bili res stvarni razlogi merodajni za zadnja imenovanja. Po zadnjem uradnem štetju štejejo sodni okraji: šoštanjski 370 Nemcev
in 13.750 Slovencev konjiški 1523 Nemcev
in 20.632 Slovencev laški	941 Nemcev
in 26.164 Slovencev Ali ni sploh smešno govoriti o ..Nemcih" v teh okrajih?! To so sploh slovenski okraji in vendar morajo biti sodniki — Nemci! V šoštanjskem okraju ima 300 (!) „Nemcev" 3 sodnike, 13.050 Slovencev pa nobenega I Beck iu Klein, ali se res ne sramujeta tega škandala!? In ubogi nemški minister-rojak, v njegovem debelem telesu morata bivati dve duši! Na Češkem zahteva za nemške okraje izključno nemške odnike, za popolnoma slovenske okraje pa nam vsiljuje nesposobn nemške sodnike in gospod Klein je njegov ponižni sluga in izvršuje njegovo zahteve na Češkem in Slovenskem, iie da bi se brigal za go-rostasno protislovje. Seveda, lepo je biti minister, če se tudi prostituira justica!
Ia sedaj imajo hinavski Nemci drzno čelo, da kričč o „sloveniziranju",
ker je prišel v Ptuj borni slovenski — adjnnkt dr. Sagadin. Omenjeno pa bodi, da spada Ptuj v volilni okraj z Lipnico, kjer torej par slovenskih uradnikov ne pride v poštev. In vendar ta krik zaradi imenovanja, ki je le pesek v oči. To je višek hinavščine in nemo-ralnosti!
Pa še drugega vprašanja se moramo dotakniti. „Domovina" je že v poletju enkrat omenila, da se disciplinarne razsodbe gledč premestitev zopter slovenske sodnike izvršujejo takoj in neoporečno. Zato imajo v Gradcu kra-? sen pripomoček. Ako ni na razpolaganje slabega mesta, na katero bi mogli premestiti Slovenca, ki je obsojen na disciplinarno premestitev, po-praša višje deželno sodišče graško kakega Nemca v slabšem kraju, ali ne bi hotel biti premeščen na boljše mesto. In če dotičnik, kakor je umevno z veseljem sprejme to ponudbo, ga povabijo, naj vloži prošnjo za premestitev iii graški gospodje so iz zadrege!
V jeseni leta 1906 je dobil sodnik Starič v Mokronogu disciplinarno kazen premestitve. Ležal je na smrt bolan v bolnici v Kandiji, a to ni oviralo graških „rahločutnežev", razsodba se je morala izvršiti in premeščen je bil na Brdo, katerega mesta ni nikoli nastopil.
Kako drugače ravnajo v takih primerih z Nemci! Ljutomerski sodnik Doxat je že od aprila prejšnjega leta pravomočno disciplinarno obsojen napre-mestitev, a ta razsodba se še do danes ni izvršila, ker se bojfc, da bi to mesto morda vendar dobil Slovenec; saj šteje ljutomerski sodniokraj 12.890 Slovencev in le 572 Nemcev. Govorilo se je, da cvetč Doxatu Svinc na Koroškem! In res, peljal se je celo tja, da si ogleda kraj — kako nežno se vendar ravna z gospodo nemškega mišljenja, kdo bi prisojal sodni upravi toliko rahločutnosti! a ko se je vrnil, je baje rekel, da je Svmc tako gnezdo, da se raje ustroj, nego da bi šel iz lepega Ljutomera In njegov prijatelj Marekhl in nemški minister-rojak sta dosegla, da ostane ljutomerski nemčurček še dalje na svojem mestu, Marekhl pa obdrži nemškega sodnika v svojem volilnem kraju; justica, ti si pa zakrij obraz, ker so te zopet enkrat izdatno — zlorabili!
Tako torej ravna pri nas justična uprava. Zanjo ni več zakonov in pravic, zanjo je alfa in ornega — nemška politika. Becku in Kleinu pa kličemo: če hočete imeti justico za vlačugo nemške politike, potem si pripišite posledice sami, mi odklanjamo vsako odgovornost, če bo enkrat našemu narudu zavrela kri, si bo sam poiskal pravice!
Politični pregled.
Domače dežele.
Kranjski klerikalci so imeli minolo nedeljo shod zaupnikov v Ljubljani Glavni govornik na tem shodu je bil dr. Šusteršič. kateri je v svojem govoru povdarjal, da si je S. L. S. vedno prizadevala izvojevati pravično volilno reformo za deželni zbor, da je pa bila v tem prizadevanju ovirana po liberalcih. Dr. Šusteršič je dejal, da za sedaj sprejema S. L. S. vladni predlog, po katerem dobi splošna kurija 10 poslancev, da pa ne opusti svoje zahteve po splošni in jednaki volilni pravici za deželni zbor. Ta trditev se kaj lepo glasi, ni pa verjetno, da bode stranka to obljnbo spolnila, ko postane po novih volitvah absolutna vladarica v deželi. Dr. Šusteršič je tudi previdno dejal, da bode stranka, ko enkrat to doseže, zahtevala pravični volilni red. Vpraša se le, kaj si S. L. S. misli, ali še bolje, kaj si bode mislila, ako se razmere v deželi za nekoliko let znatno spremene, pod pravičnim volilnim redom? Eno je gotovo, volilni boj se bode letos vršil pod geslom zdatnega razširjenja političnih pravic, demokra-tiziranja deželnega zbora in odbora in reforme vseh deželnih uradov in zavodov. Narodna napredna stranka je s svojim postopanjem v vseh teh vprašanjih in še posebno v vprašanju o razširjenju volilne pravice za državni in deželni zbor, kakor tudi v ljubljanski občinski svet S. L. S. neizmerno olajšala agitacijo za te zadnje volitve po starem volilnem redu in za končno zmago. Vodje S. L. S. obljubljajo ^vo-lilcem mnogo, vendar delajo njih lepe besede na vsakoga, ki ima tenak posluh, ntis, da jim ni ležeče na izpolnitvi danih obljub, ampak na tem, da končno postanejo neomejeni gospodarji v deželi. Njih ljube „ volivce" pa čaka po tej zmagi prav nemilo iznenadenje ali velik političen maček.
Vlada pojde klerikalcem v tem volilnem boju v mestih na roko. V eni mestni skupini hode kandidiral Oton pl. Detela, okrajni glavar v Radovljici kot ^samostojen" kandidat. G. Detela je klerikalec. Tudi v drugih mestnih skupinah je oglašenih več takih »samostojnih" ali maskiranih klerikalnih kandidatov.
*
Na Goriškem je volilno gibanje tudi zelo živahno. „Soča" v svoji številki od minole sobote apelira na „agrarce", naj se ne samo v velepo-sestvu ampak tudi v ostalih kurijah zvežejo z naprednjaki zoper klerikalce. Želeti bi bilo, da pride do tega spora-zumljenja.
*
o delokrogu tega oblastva so dovršena. Novo^ ministerstvo bo imelo tri oddelke ali sekcije in sicer: oddelek za vse javne stavbe izvzemši stavbo luk in vodnih cest, ki ostaneti še nadalje pri trgovinskem mmisterstvu; drugi oddelek za rudarstvo, ki je bilo dosedaj podrejeno ministerstvu za poljedelstvo; tretji oddelek za pospeševanje obrti, temu oddelku bode pridejan tudi patentni urad in vse obrtno šolstvo. Kakor je videti, se je Gessmannu posrečilo strgati nase tudi obrtno šolstvo. Kršč. socialci se bodo polastili posebno tretje sekcije ter napravili iz nje pravo agentnro za svojo stranko v obrtnih krogih. To je Gessmann že večkrat na
raznih shodih jasno povedal.
*
Nemško učiteljstvo je zborovalo 9. t. m. v Liberci na Češkem. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se protestira proti dogodkom na katoliškem shodu na Dunaju, proti skrajšanju šolske obveznosti in proti vsakeršni premeni sedaj veljavnega šolskega zakona.
*
Za leto 1908 se preračunava zemljiški davek na Avstrijskem na 53 in pol milijona kron; Štajersko plača 3 in pol milijona kron. Hišni davek se preračunava na 93 milj. 650.000; od tega odpade na Štajersko 4,475.000 K. Pridobninski davek (Erwerbststeuer) 35,470.000 K; Štajersko plača 1,440.000 K. Retni davek 9,280.000 K, na Štajersko odpade 480.000 K. Osebna dohodnina 60,900.000 K, na Štajersko odpade 2,780.000 K. Dohodki iz davčnih eksekucij 2,018 000 K, za Štajersko 117.000 K. Ako še prištejemo pet-odstotni hišni davek (8,264.000 K), pridobnino od podjetij, ki polagajo javne račune (56,400.000 K), krošnja-rino, davek od višjih plač in zamudne obresti od davkov, dobimo vsoto direktnih davkov, kakor so proračunani za leto 1908 322.552.000 K. — Od te vsote dobi Štajersko po zakonu iz leta
1896 državni prispevek 318.118 K.
*
Centralno vodstvo ogrske socialno dem. stranke je sklenilo ostro nastopiti proti stanovanjskemu oderuštvu. Ako ne bodo oblastva ničesar storila proti temu izkoriščanju delavcev in ako se stanarine do 1. maja ne znižajo, bodo delavci vstavili s 1. majem plačevanje stanarin ter bodo kampirali v glavnih nlicah Budimpešte.
*
Županom zagrebškim je zopet izvoljen dr. Amruš. Koj po svoji izvolitvi se*je šel g. Amruš poklonit banu in mu je razložil svoj program. Baron Rauch je z Amruševim programom zadovoljen in kakor je videti, se bodeta ta dva moža v bodoče prav dobro razumela. Kar pa mi ne razumemo, je to, da je mestni zbor Amruša zopet izvolil županom.
Vnanje države.
Rusija. Kuropatkin je izjavil, da bi bilo nespametno izdajati miljardeza novo vojno brodovje, dokler ne bodo v armadi izvedene vse neobhodne reforme. Rožd štvenski, nesrečni admiral, se je izrazil tudi v tem smislu. Kakor se zdi. pa vlada ne bode upoštevala teh glasov in bode zahtevala od tretje, pohlevne in pokorne dume ogromne svote, govori se o miljardah, za novo vojno bro-bovje. Ako duma tega ne dovoli, bode razpuščena.
Zadnja poročila iz Portugalskega.
Lizbona, 9. februarja. Včerašnje pogrebne slavnosti so se zvršili popolnoma mirno. Udri se je le strop neke tržnice, na katerem je stalo preveč oseb, ki so gledale pogreb. — Slovo
kraljice je bilo zlasti od prestolonaslednika ganljivo. Pokrivala je krsto s poljubi. Trupli kralja in prestolonaslednika ostaneta v cerkvi sv. Vincen-cija nekaj časa razstavljeni. Častniki tujih držav stoje pri njiju kot častna straža.
Monakovo, 10. februarja. ,.Miinchn. Allg. Zeitg." poroča iz Lizbone, da je kralj Manuel daroval jeden milijon kron za vdove in sirote onih treh me-ščanov, ki so bili pri atentatu na kralja po nedolžnem ustreljeni (Tedaj je skoro gotovo, da so pravi morilci ušli in to stavi v tem gršo lpč napade ljublj. dnevnika »Slovenca" katere si je pri tej priliki privoščil na učiteljstvo.
Dopisi.
Iz Trbovelj. VT soboto, dne 1. svečana t, 1. uprizorili so naši dile-tanje igro iz Napoleonovih časov izza avstrijsko-laško-francoskih vojsk „Le-gionarje". Igra sama na sebi je že privlačna, ker je domača zgodovinska drama, vršeča se na domačih tleh večinoma v Celju. Stari ljudje se še dobro spominjajo teh časov in ljudstvo od Vranskega do Kamnika in sploh po Gorenjskem še dandanes z nekako grozo govori, o strašnem poglavarju „Rokovnjačev" Nandetu, katerega je kruta usoda, ki nam jo predstavljajo ravno Govekarjevi „Legijonarji" gnala v tabor rokovnjačev, kjer se je strašno maščeval nad svojimi preganjalci in sovražniki.
Najboljši dokaz izvrstnega predstavljanja in da igra iz naroda globoko vpliva na narod je ta, da občin-činstvo želi vsekako ponovitev predstave. Velika Fortejeva dvorana, v katero gre nad 200 ljudi je bila natlačeno polna. Veliko jih sploh ni dobilo prostora in so se morali vrniti. Ne bodomo cele predstave na situ pre-sejevali, ker dobro veme, da je kriti-kovati lažje nego izboljšati, ampak splošno pohvaliti moramo prireditev in hvaležni moramo biti prirediteljem za užitek in zabavo, katero so nam nudili, kajti v Trbovljah se dosedaj še ni kaj tacega priredilo, zato najprvo hvala diletantom. Najbolj žalostna lju-bimska premagovanja in strasti polna vloga je bila v rokah gdč Krammar-jeve Anice, ki je s tako dovršenostjo in sočustvom igrala vlogo nesrečne „Lavre", da smo se nehote vglobili v njene bolesti in marsikatero oko se je porosilo v žalosti nad njeno obupno nesrečo. Ona je ustvarjena za oder! — Njena prijateljica „Anica" (gdč. Štefka Cimperšekova) je krasno pela „Zapoj mi ptičica" ob spremljevanju orhestra in delila z ljubeznijo odkritosrčne prijateljice veselje in žalost z Lavro. Trboveljsko občinstvo ljubi lepo petje in želeti je prihodnjič več petja na odru: tej želji se menda brez posebnih težkoč lahko ugodi. Lavrin ljubimec Nande Basaj (g. Gustav Vodušek ml.) se je popolnoma vjemal s svojo ljubico in nevesto, bil izvrsten partner ter nas je v momentih globoke ljubezni in obupne žalosti zlasti, ko je našel Lavro uničeno in umirajočo, presenetil s svojim temperamentnim, pretresljivim nastopom Rokovnjaštvu se pa menda ne bode udal, ker je — prenežen. In-trigant Lavrin zapeljivec, Nandetov konkurent — vojaški komisar Brnjač (g. Josip Moli ml.) je bil res pravi hlinjenec-hinavec, kateri je hotel in je tudi dosegel svoj grešni namen. Ovirala ga niso najpodlejša dejanja, pravi prototip intriganta in pustolovca, kakršnih je še vedno dovolj med svetom. Njegov nastop je bil miren, prevdar-Ijiv, semintja tudi strasten iu razburljiv, a odločen. Govoril je razločno in glasno, kar je velike važnosti in pri-
poročljivo tudi drugim. Zabčla cele igre je bil Jež s svojo energično ženo Barbko in sinčkom Boštjančkom. (G. Berger, gospa Kuhar in mali Dolničar) Jež — korajžen širokousten, da bi na mah vse pohrustal, kadar ni Barbe poleg — ali gorje, če pride Barba — takoj zleze pod mizo — zrcalo »pan-tofeljčka". Tako imenitno, kakor je g. Berger predstavljal v boju bojaz-Ijivca, ga menda razun Verovška in Salmiča ne zna nihče. Sploh sta bila „Jež" v svojem smešnem kostumu ves v zrjavelem orožju in „Barbka" v krasni narodni noši s pečo — duši smeha in splošnega razvedrila. Griča-rica gdč. Anica Gorjup) je svojo težko vlogo starke častno rešila. Govorila je v gorenjskem narečju, kar ji je jako dobro pristojalo. Nihče bi ne mislil, da tiči v starikavi materi Gričarici mladostna in živahna Anica. Torej mojsterski! Medvedova brhka hčerka (gdč. Tory Elica) je bila prava razposajena privlačna sila, ki redno v go-stiuo privabi dovolj zaljubljenih gostov. No in oče Medved sam (g. Dolničar Tone) zastavni rdečelični gostilničar je prav izvrstno pogodil v obleki kakor v obnašanju samozavestnega in šaljivega krčmarja, ki mora razumeti politiko na vse strani, da vsem gostom najsibode tega ali onega naziranja ustreže Lavrin oče — pisar Kak (g. Ranzinger) je kot prvič na deskah svojo vlogo prav dobro izvršil. Legi-jonarji so nastopali korporativno mogočno in krepko. Petje je splošno zelo dopadalo. Parmova koračnica »Skozi vas" je bila nad vse lepa in čvrsta. Prizor na bojnem polju je bil narav-ost občudovanja vreden. Marsikateremu gledalcu je šlo mrzlo po kosteh ob pokanju pušk in topov, ob troben-tanju v ogenj, ob rožljanju sabel in krikov ranjencev in ko krvaveči tovariši prineso na pozorišče ranjenega in umirajočega Nandeta — je bil prizor ginljivo lep. Da skoro najkrasnejši prizor cele igre!
Godbo — ljubljanski sekstet — obstoječo iz samih Čehov, moramo kot neumorno in nad vse izvrstno pohvaliti. — Videli smo med gledalci veliko Hrastničanov— manjkalo pa je Zagor-čanov. Kakor se čuje, se bode igra na vsestransko zahtevanje ponavljala in sicer še ta mesec. Dan predstave se pravočasno naznani po časopisih. Kdor je zadnjič zamudil, oziroma ni dobil več prostora, naj se sedaj potrudi, žal mu ne bode truda, pota, ne denarja. Še enkrat iskrena hvala prirediteljem in krepko dalje sebi v čast in nam v zabavo in izobrazbo.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Umrli g. Peter Majdič, ustanovitelj znane tigovske hiše Majdičeve, katera razpolaga danes z milijoni, je bil pravi vzor vstrajno in neumorno delavnega ter podjetnega slovenskega moža. Začel je z malim, a končal je z velikim. Naj bi našel mnogo posnemovalcev po Slovenskem, na ta način se borimo najvspešnejše proti vsem sovražnikom. V svojem domačem kraju je zapustil kot velik dobrotnik ubožcev in vseh dobrodelnih naprav lep spomin. V Jaršah je sezidal popolnoma na svoje stroške lepo ljudsko šolo.
—	Celjska podružnica nemškega planinskega društva je štela lansko leto 102 člana. Predsednik podružnice za tekoče leto je deželni sodni svetnik dr. Schaft.lein.
—	Nesreča na železnici. V pon-deljek se je vršil v Celju pogreb železniškega svetilničarja Franc Obržana, kateri se je v soboto zvečer na Zida-
nem mostu ponesrečil. Zgrabil ga je stroj tovornega vlaka, odtrgal mu levo roko pri komolcu in ga na glavi, in prsih tako težko poškodoval, da je v celjski bolnišnici še isti večer umrl. Obržan je bil v najboljših letih in zapušča vdovo s 4 nepreskrbljenimi otroci. Nesreča se je zgodila, ker najbrž ni dovolj pazil. Na zadnji poti mu je svi-rala zidanmoška godba, pomnožena z godci »Nar. godbe" v Celju. N. v m. p.!
—	„Na Balkanu". Pod to devizo se priredi dne 1. marca »Sokolova" maškarada v celjskem »Narodnem domu". Kakor izvemo, se je udeleže naravnost iz Turčije derviši in jani-čarji, celo iz haremov nameravajo pobegniti nekatere temnoobrve Čerkezinje. Ti derviši in janičarji se mislijo po petstoletnem boju pobratiti z bolgarskimi in srbskimi sokoli. Kdor želi izvedeti več podrobnosti, se naj obrne do brata Juro Detička ml. v Celju.
—	Umrla je v nedeljo v Celju trgovčeva žena Ana Schmidl, roj. Schrey.
—	O celjskem kaplanu Slaviča poročajo »Slov. Narodu", da zabrusi na deželni meščanski šoli v Celju slov. dečku, ki mu ne more točno odgovoriti na nemško vprašanje pri veronauku v obraz besede: »Ti slovenski tepec, če ne znaš nemški, zakaj pa greš v nemško šolo?" Odgovornost prepuščamo za to vest »SI. N." Tako daleč pa še vendar nismo ?
—	Narodnega koleka je razprodala »Lega Nazionale" dva milijona v jednem letu. Vzpodbuda za nas, da povsod rabimo narodni kolek! Zlasti manjka še mnogo občin, društev in korporacij, ki bi prav lahko rabile za svoje dopise narotftii kolek!
—	Pii Laškem trgu, pod Humom, so našli delavci na neki njivi starinski lonec, napolnjen s pepelom in prstjo. V njem je tudi bila bronasta zapestnica in kos iz bronastih krogljic sestavljene zaponke za roko. Tam so našli baje že več takih loncev, pa so jih ljudje zavrgli. Najden lonec se shrani v muzej v Laškem trgu.
—	Poučni tečaj za peke priredi letos v Gradcu štajerski zavod za pospeševanje obrti. Tečaj bo trajal dva tedna. Poučevalo se bo vsak dan popoldne dve uri. Tečaja se lahko udeleže štajerski pekovski mojstri in pomočniki. Oglasiti se je treba pri ravnateljstvu zavoda (GewerbefOrderungsinstitut.) — Predavalo se bo o žitu, moki, mleku, raznih dišavah, o pripravljanju testa, o peki, strojih itd. — Isti zavod priredi tekom tega leta tudi po eden obrtni knjigovodski tečaj za ključavničarje, mizarje, krojače in čevljarje.
—	Iz Trbovelj. G. Niko Pinterič je nabral pri odboru prostovoljnega gasilnega društva, zbranem o priliki goda načelnika g. Kramerja pri rujni kapljici, za družbo sv. Cirila in Metoda 6 K 60 v. Živeli!
—	Zastrupila se je v Mariboru 19 letna hčerka železniškega sprevodnika s fosforjem od žveplenk. Umrla je v bolnišnici. Siroto je nekdo zapeljal potem pa zapustil.
—	Pobegnil ie iz Maribora bivši fotograf Henrik Kr c in baje zapustil mnogo dolgov.
—	K zadnjim :;" Jm imenovanjem piše »N. Si. Št erc" med drugim: »Pa naši (štajerski) stranki se brigate menda bore malo za take ,malenkosti', saj bi se nam sicer ne mogla goditi taka krivica. Pri vsem tem se ovira delovanje ,Narodnega sveta!' Živela taka ,narodna' politika!" Resnici na ljubo kon.-tatiramo, da sta »Domovina" in »Narodni list" takoj protestirala proti tem krivičnim imenovanjem. Ker se je tudi »Km. zveza" na svojem celjskem občnem zboru izrekla proti nastavljanju nemških uradnikov (upamo, da se bo po tem tudi
resno razvila politika njenih voditeljev) in ker se bo protestiralo proti krivičnemu postopanju nemških višjih sodnih oblasti na 12 shodih »Nar. stranke" v nedeljo, dne 23. februarja po celem Spodnjem Štajerskem, mislimo, da dosežemo enoten odpor vseh spodnješta-jerskih Slovencev, kateri bo nedvomno našel svoj odmev na pristojnih mestih. „N. SL Št." pa svetujemo, da naj v tako važni zadevi ne priobčuje prezgodnjih in prenagljenih poročil, ki dobri stvari samo škodujejo. Treba je računati z dejanskimi razmerami, ako se hoče v resnici kaj doseči.
—	Samski večer »Slovanske Čitalnice" v Mariboru se ne bo mogel vršiti dne 22. t. m., ker je celovška vojaška godba nenadoma odrekla svoje sodelovanje. Ples se vrši vkljub temu, toda dne 1. marca. Posrečilo bode se gotovo pridobiti si drugo vojaško godbo. V najkrajšem času slede podrobnejša poročila.
—	Socijalni kurz v Starem trgu poleg Slovenjgradca je po poročilu klerikalnih listov zelo dobro obiskan. Udeležencev je baje nad 200. Vodi ga župnik Čižek.
—	Iz Braslovč. Z nenavadnim zanimanjem občinstvo pričakuje predstave »Deseti brat", katera se uprizori dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer prvo-krat na našem odru. Cenjene obiskovalce iz okolice uljudno vabimo, da se mnogoštevilno udeleže te krasne predstave. Pri predstavi sodeluje slavna Št. Pavelska godba na lok. Po predstavi koncert in prosta zabava.
—	Štajercijauski shod na Ptujski gori je bil zelo buren. Shoda so se namreč udeležili tudi Plojevi volilci in so hrupno ugovarjali Linhartovim napadom na poslanca. Prišlo bi kmalu do pretepa. Navzoči štajercijanci so na to izrekli — nezaupnico dr. Ploju. Eto: naši zvezarji so dobili v boju proti dr. Ploju zelo čedne zaveznike.
—	V Ljutomeru ustanove javno ljudsko knjižnico. Pripravlja se tudi slov. otroški vrtec.
—	Razdelitev državnih podpor v ptujskem okraju. Kakor je »Domovina" že pred Novim letom v dopisu iz ormoškega okraja prerokovala, tako se je zgodilo: državne podpore, katero je izposloval g. dr. Ploj, so bili veliko deležni oni, kateri je ne rabijo — siromaki, mali posestniki v Halozah, katerim je toča res . vse vzela, kar so imeli, pa so dobili le neznatne napitnine. To potrjuje dopis »Nov. SI. Štajerca" iz Haloz. Vemo, da so nepravične razdelitve podpor največ krive cenilne komisije, katere so se pač ozirale na velikost storjene škode, ne pa na premoženjske razmere posameznikov. V tem oziru bo treba v drugič več pravičnosti, kajti drugače služi taka podpora le prepirom in demoralizaciji ljudstva. — O krivičnem postopanju z malimi posestniki pri razdelitvi državnih podpor poročajo tudi iz Žetal v rogaškem okraju.
—	»Slovanska Čitalnica" v Mariboru opozarja še enkrat na umetniški koncert, ki se priredi v soboto, dne 15. svečana ob 1/49. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma". Mariborsko občinstvo se zelo zanima za koncert, kakor se vidi iz pol, ki leže pri g. urarju Fr. Burešu in v Cirilovi tiskarni. Prva mesta so že davno razprodana. — Umetnika Jan Buchtele in Julij Bochmiček-Laubner sta nastopila turn6 po Češkem in iz vseh strani dohajajo zelo laskava poročila o njunih koncertih.
—	Jan Buchtele, virtuoz na goslih, je rojen v Pisku na Češkem leta 1874. Deček siromašnih staršev je pokazal izredno godbeno nadarjenost in se je izobrazil v praškem kon-servatoriju, v Liittichu in Parizu. Šte-
vilo koncertov tega umetnika je že nebrojno, a vendar še Slovencem ni posebno znan, ker je nastopal umetnik dosihdob le po Francoskem, Nemškem, Holandskem, Laškem, Belgiji in na Angleškem. V Mariboru stopi umetnik prvič na slovenska tla. Odbor »Slovanske Čitalnice" v Mariboru je prepričan, da bode Slovence ravno tako očaral s svojo briljantno tehniko, čisto intonacijo, ukusnim prednašanjem in posebno s svojim klasičnim mirom, kakor izobraženo občinstvo svetovnih mest. V umetnikovem programu se blišče imena Bach, Mozart, Beethoven, Wieniawski, Paganini, Smetana, Čaj-kovsky, Dvof&k, Bazzini, Simonetti, Sladkovsky itd.
—	Od Sv. Bolfanka pri Središču.
V	soboto, dne 1. februarja je šel Jože Erjavec, posestnik v Jastrebcili v Središče, nakupil tam raznih stvari in povrh še eno in pol kile smodnika. Navlekel se je malo žganja in si kupil cigarete. V hrastju pri Steničjaku pa je najbrž stresel ogenj od cigarete v smodnik, katerega je nosil v roki: smodnik se je užgal in Erjavec je bil hipoma v plamenu. Slekel se je in sezul ter se tako ubranil večji nesreči. Vendar pa je tako opečen, da se je komaj privlekel do bližnje hiše, odkoder so ga spravili na dom, kjer se sedaj bori s smrtjo.
—	V graškem občinskem svetu je prišlo do burnih prizorov, ko je župan dr. Graf poročal o nemirih, katere so uprizorili štrajkujoči delavci „Styria" tovarne za motorje in kolesa proti svojim tovarišem, ki so šli vkljub štrajku na delo. Socijalno demokratični občinski svetniki so se zlasti jezili na policijo.
—	Na deželni vino rej ski šoli v Mariboru prispeva »Siidmark" za dva gojenca po 200 K in »Schulverein" za 2 gojenca po 200 K.
—	O vremenu. Na Spodnjem Štajerskem imamo prav lepo vreme, dočim imajo po severnih avstrijskih deželah velik sneg in vihar. Na Dunaju je v pondeljek deževalo in snežilo. --Na Goriškem že cveto na osojnih krajih vijolice.
—	K zadnjim sodnim imenovanjem. Imenovanji sodnikov v Konjicah in Šoštanju ste po vsej pravici razburili slovensko javnost. V Konjice je imenovan na Globočnikovo mesto sodnikom dr. Doleschell (njegovo »nem-štvo" kaže že ime!), torej mož, ki je znan kot strupen sovražnik Slovencev. Proslul je pred dobrim letom radi obsodbe neke Marije Tašner, ki je raztrgala jedno zavrženo številko ptujskega »Štajerca". Dr. Doleschell alias Doležal je videl v tem dejanju hudobno poškodovanje tuje lastnine in Tašner je morala v 24 urni zapor. Generalni prokuratnri na Dunaju pa ni dopadla taka agitacija za »Štajerca" v sodni dvorani; dvignila je ničnostno pritožbo in najvišje sodišče kot kasacijsko je razsodilo, da se dr. doleschell — milo povedano — ni ravnal po zakonu. Justično ministerstvo je moralo potem nad 150 K plačati za zmoto dr. Do-leschala. Priznati moramo, da bi se še pod krivičnim Waserjem ne pripetil slučaj, da bi takšen uradnik napredoval.
V	dobi Klein-Pittreicha pa se imenuje dr. Doleschell za okr. sodnika v popolnoma slovenskem sodnem okraju. Če to ni drzno in saraolastno izzivanje, potem izzivanja sploh ni. — Nemci sedaj pišejo v svojih listih, da spadata Šoštanj in Konjice po razdelitvi okrajev za državnozborske mandate v nemško posest, torej morata priti tje nemška sodnika; krvično (!!) je, da sta imenovana v Ptuj in Ormož, dve nemški mesti — slovenska adjunkta. Ker je očividno, da sodnije niso samo za do-tična mesta dvomljivega nemškega zna-
čaja, temveč za popolnoma slovenske sodne okraje, je taka pisava nesmisel in le posledica nena-sitljive nemške grabežljivosti in gospod-stvaželjnosti. — Upati je, da se doseže v tem vprašanju složen nastop vseh spodnještajerskih Slovencev in pride do razprave v državnem zboru.
—	Živinska kuga. Srab ali garje: v Braslovčah in Žalcu (okraj Celje), v Ločički vasi (okraj Ptuj); Šumeče bule (Rauschbrand): v Rogatcu (okraj Ptuj); Svinjska kuga: v Mozirski okolici (okraj Celje), v Slov. Bistrici (okraj Maribor), v Moškanjcih (okraj Ptuj), v Globokem, v Kapelah in Bizeljskem (okraj Brežice); Steklina: v Ljutomeru in Slov. Bistrici. — Prenehal je srab pri konjih v Ljubnem (okraj Celje).
—	Učiteljska mesta. Na triraz-redni ljudski šoli v Zidanem mostu (II.) je razpisano definitivno mesto naduči-telja; v Lokavcu pri Zidanem mostu (II.) in Sv. Jurju ob Taboru (III.) definitivno ev. provizorično mesto učitelja. Pri Sv. Jurju ob Taboru dobi moška moč, dokler ni šola pomaknjena v višji plačilni razred letno 72 K kot prispevek za stanarino. Prošnje je oddati do 10. marca 1.1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
—	Iz Maribora nam toži narodnjak v daljšem dopisu, da se vedno bolj širi grda navada nemškega go-voijenja zlasti med srednješolsko mladino. Opazoval je, da se je v plesni šoli v »Narodnem domu" vs-e vprek" nemčevalo, in to nekaj Nemkam, ki so tje zahajale, na ljubo. Isto je opazoval pri srednješolcih in trgovskih pomočnikih na promenadi. Da m*ajši in starejši slovenski moški in ženski svet ne zaostaja v tem za mladino — ali pa narobe? — je znano. Mi mislimo, da je prvi pogoj narodne vzgoje narodna govorica. Posebno starejši naj bodo lep vzgled mlajšim, ti pa naj pomislijo, da spada ta narodni ponos in narodna samovzgoja k tradicijam slovenskega dijaštva.
—	Iz Altenessena na Westfal-skem se nam piše: Žalostni sta-riši. Tu se je primerila velika nesreča. Potopili so se 28. jan. 1.1. trije fantje v štirinajstem letu svoje starosti. Dečki so šli na poti iz šole na led v 4 metre globoko jamo, iz katere so porabili zemljo za opeko. Vsled južnega vremena pa se je led omehčal. Ko je skočil prvi fant na led, se mu je led pod nogami ugreznil. Drugi mu je dajal roko, da bi ga rešil, pa je tudi zdrknil v vodo, tretji je hotel rešiti oba, a sta ga potegnila za seboj in so vsi trije utonili. Dobili so jih šele čez tri ure iz vode. Držali so se še notri trdno drug drugega. Stariši so res obžalovanja vredni. Posebno g. Kramar, doma pri Sv. Petru pod Sv. gorami, kateri je zgubil edinega sina, svoje upanje in materno pomoč. G. Kramar je naroden Slovenec in podpornik slovenskega pevskega društva v Borbecku. Pogreba dne 1. februarja se je udeležila mestna šolska mladina in tudi lepo število odraslih. Vozovi mrličev so bili lepo okrašeni, ob odprtem grobu pa so ginl'ivo peli šolarji.
—	Mesto Dunaj za »Schulverein". Dunajski občinski svet je sklenil letno podporo 4000 K za »Schulverein" zvišati na 5D00 K. V tem občinskem svetu gospodarijo najožji prijatelji naših klerikalcev, nemški krščanski socijalci.
Svetovne vesti.
— Brzojav skozi Saharo bode v kratkem postavila Francija, da zveže na ta način Alžir svojimi kolonijami na zapadnih obalih Afrike in v centralni Afriki. Telegrafska zveza med mestom Oran in Beni Abbes, kakor
tudi med Alžirom in Timmimonu že obstoji. Te linije se bodo podaljšale do Bourrena. Cela linija bode dolga 1400 km. Žice bodo pritrjene na železne kole. Ob liniji bodo v oddaljenosti 70 do 140 km ena od druge postavljene male trdnjavice z vojaškimi posadkami v varstvo brzojavne zveze. Troški bodo znašali samo 2 milijona kron; delo bode v 18 mesecih gotovo. Tudi železnico skozi puščavo pridno zidajo ter bo mnogo prej gotova nego se je- mislilo.
—	Buren volilni shod za deželnozborske volitve se je vršil blizu Bu-čaca v Galiciji. Kmetje so se stepli in nekega kmeta je žandar sunil z bajonetom, da je vsled tega umrl.
—	Bogata nevesta. Madžarski grof Hadik se je poročil z gospo Van-derbilt iz Novega Jorka, materjo milijonarke \ anderbiltove, katera je vzela madžarskega grofa Szechenya. Gospa Vanderbilt ima 50 milijonov kron premoženja.
—	Zaradi odpovedbe stanovanja je streljal neki Brošnič v Reki na hišnega gospodarja Kodaka. katerega je smrtnonevarno ranil. Na to je ob-strelil samega sebe tako nevarno, da v ne bo več ozdravel.
—	Ubegli bankir. Iz Novega Jorka je pobegnil bankir Morse. Kakor se je sedaj dognalo, je napravil z raznimi nepoštenimi kupčijami okog 25 milijonov kron škode.
—	Županom v Zagrebu je zopet izvoljen dr. Amruš, kateri je kakor znano odstopil, ker ni hotel uradno sprejeti novega bana Raucha.
—	Dunajski mesarji proti agrar-cem. Zadnji petek so imeli dunajski mesarji shod, na katerem so tožili, da se je stanje mesarjev poslabšalo, zlasti vsled strogega zaprtja mej. Sklenila se je resolucija, v kateri se je izreklo obžalovanje poljedelskemu odseku državnega zbora, kateri je baje sumničil mesarje, da so glede živinskih cen dogovorjeni. Izrekla se je tudi nezaupnica onim mestnim poslancem, ki proti interesom svojih volilcev nastopajo skupno z agrarci. (To so dunajski kršč. socijalni poslanci).
—	Bogoslovni profesor proti Rimu. Mnogo prahu vzbuja odločen nastop bogoslovnega profesorja dr. Schnitzerja v Monakovem proti lanskemu papeževemu pastirskemu pismu. Schnitzerju se je že odvzela pravica maševanja, dokler se ne bo uklonil Rimu.
—	Mlekarska razstava v Londonu. Meseca oktobra lanskega leta se je vršila v Londonu mlekarska razstava, katero je priredila angleška mlekarska zveza. Razstavljenih je bilo 237 komadov molzne živine, 48 koz, 5700 komadov perutnine, 593 vzorcev masla, 420 vzorcev sira, razni mlekarski stroji itd.
—	Nesreča s petrolejko. Trgovčevo ženo Elizabeto Maczejka so našli v njenem stanovanju kot popolnoma sežganega mrliča.
—	Največje knjižnice. Natodna knjižnica francoska je morda najbolj bogata knjižnica na svetu. Šteje do tri milijone del in knjig in do 102.000 rokopisov. Po tej je prva knjižnica pri britanskem muzeju (Britisch Museurn) v Londonu; ta šteje dva milijona knjig in 50 tisoč rokopisov; potem je kraljeva knjižnica v Berolinn, ki ima 1.230.000 knjig in blizo 30 tisoč rokopisov.
—	Prerezal si je vrat ravnatelj plemeniraškega ženskega zavetišča na Hradšinu pri Pragi, vladni svetnik KlBckner.
—	Ukradli so v Debrecinu na Ogrskem neznani uzmoviči blagajnico tamošnjega huzarskega polka, ki j *ri meterske stote težka. Bilo pa je v s- i le 3200 K denarja.
—	Samomor vojaka. V Vukovar, na Hrvaškem se je obesil častaišjjfs sluga Jože Vimer, kateri je desertirat od svojega polka.
—	Velik požar je divjal 1. febr. v veliki petrograjski tvornici za tele-fonične aparate. 20.000 gotovih aparatov je požar uničil. Pri gašenju je bilo ranjenih 8 ognjegascev.
—	Ljubčka je umorila 22 letna M. Šmid v Marienbergu na Morav-skem. Imela je z poduradnikom Kaulom ljubavno razmerje, a je opazila, da jo ta v zadnjem času zanemarja. Dekle si je spravilo dinamitno patrono in jo je djalo v peč v Kaulovi sobi. Ko se je ta vrnil domu in si je v peči zakuril, je patrona eksplodirala, peč se
je razletela ia je dobil Kanla take rane, da je še isto noč umrl.
—	Radijeve kopeli hoče urediti driava v Joahimovu na Češkem. Za letos bodo samo zasilno priredili kopeli, pozneje se bo postavilo posebno poslopje. Kakor smo poročali iz Dobrne, vsebuje tudi tamošnja voda mnogo radija in je tej okolščini pripisovati njeno zdravilno moč.
—	Palača v nevarnosti. Slovita palača „Fondaco di Tedeschi" v Benetkah, v kateri je nameščen poštni in brzojavni urad se hoče podreti. Komisija je odredila opore in takojšnjo preselitev uradov.
—	Samomor na cesti. Na Dunaju si je v petek na Ringu vzpričo mnopih ljudi z nožem prerezal vrat gostilniški sluga Dieser. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Dieser se je umoril, ker so ga tovariši dražili.
—	Odpustiti misli tovarna za lokomotive v Dun. Novem mestu 2800 delavcev, ako niso šli danes na delo. O vzroku štrajka smo že poročali.
—	Silen vihar je razsajal zadnji petek tndi okrog Semeringa. Trgal je s hiš strehe in prevračal dimnike.
—	Požar. Vas Peleške na Ogrskem je zadnji četrtek popolnoma pogorela. Štela je 54 hiš. Revščina je zelo velika.
—	Volkovi so napadli srbskega škofa Savo, ko se je peljal v svojo rezidenco, Kraljevo. Spremljalci so imeli težek boj z njimi in se jih je posrečilo šele potem odgnati, ko so jih več ubili.
—	Velika revščina v Novem Jorku. Vremenska sprememba je povzročila med tamkajšnjimi ubožci silno umiranje. Ljudje umirajo zlasti na vnetju pljuč in možganske mrene. Bolnišnice so prenapolnjene, dobrodelni zavodi ne morejo zmagovati podpor. 400.000 oseb je brez dela, 26.000 brez vsakih sredstev in 10.000 vobče brez vsake strehe.
Društvene vesti.
—	»Narodna čitalnica v Ptuju"
priredi v soboto, 16. t. m. ob 8. uri
avečer v dvorani »Narodnega doma"
običajni pustni plesni venček. Maski-rano kakor tudi nemaskirano občinstvo dobrodošlo. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Iz Št. Jurja ob Jnžni žel. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda vabi tem potem vse prijatelje naše mladine in napredka na svoj občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. po večernicah pri Zajcu v Lokarjih. Po zborovanju zanimiva prosta zabava s petjem mešanega zbora
in kvarteta. Za mnogoštevilni obisk prosi	odbor.
— Društvo »Domovina" v Gradeu
bode imelo dne 16. t. m. svoj VII. redni občni zbor po običajnem sporedu v društvenih prostorih Stiegergasse št. 2, I. n., začetek ob 3. uri popoldne. — Plesno veselico bode imelo društvo v soboto, dne 29. svečana 1.1. v dvorani pri „Sandwirt" v Griesgasse. Začetek ob 8. uri zvečer, konec ob 4. uri zjutraj. Igra slav. veteranska godba grof Gleissbach. Vstopnina pri blagajni 80 vin., v predkupu 60 vin. — Vstopnice se dobijo v društvenih prostorih, in v vinotoču g. Janžekoviča Mariahilfer-platz št. 6 ter v tobakarni gospe Hu-dobivnik Griesskai št. 14 ter pri vseh odbornikih. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Starejega
trgovskega pomočnika
samostojnega in izvežbanega v trgovini mešanega blaga, sprejmeta Na ZANIER A sini Sv. Peter, Sa«. dolina, Štajersko.
Notar na Sp. Štajerskem sprejme
not. kandidata
(tudi začetnika). Naslov pove upravni štvo
»c
97 m m y>
Domovine
3-2
Stanotfanjd
za 2 osebi s popolno oskrbo v
Celju s© isce.
t
Ponudbe na upravništvo tega lista.
za modno trgovino za gospode (krojaško obrt) se takoj sprejme v Celju, gosposka ulica St. 32,
93 3-2
I
86 6-7
Tehtnice
v
in
vsake vrste, sprejme v popravilo
Iv. Rebek, ključavničar, Celje
Preskrbi tudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu. »
Vabilo na
redni občni zbor
»Posojilnice v Šoštanju,
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom«
dne 24. svečana 1908 ob 3. uri pop. v zadružni pisarni.
Ako ne bo zadostnega števila udov, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu udov.
DNEVNI RED:
1. Čitanje revizijskega zapisnika in ukrepi vsled istega. — 2. Poročilo ravnateljstva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Odobrenje računskega sklepa pro 1907. — 5. Prememba pravil. — 6. Volitev načelstva. — 7. Volitev nadzorstva. — 8. Slučajnosti.
ŠOŠTANJ, dne 11. svečana 1908.	Nadzorstvo.
Vabilo na
33. redni občni zbor
it
mmam tmmr w mm mmmm	m mm mm	w	i	—m mm mm	m^mm	' *
„Gornje- Savinske posojilnice y Mozirju
v soboto, dne 29. svečana 1908 ob 9. uri dop. v uradni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Prečkanje in odobrenje zapisnika 32. občnega zbora z dne 18. mare« 1007.
2.	Poročilo načelstva o delovanju in potrjenje računa za 1. 1907.
3.	Poročilo nadzorništva in njega nasveti o uporabi preostanka.
4.	Volitev načeiništva in nadzorništva. 6. Pogovor o 00 letnici cesarskega jubileja.
6.	Čitanje revizijskega poročila Zadruine Zveze.
7.	Posamezni nasveti.
Načel^tvo.
Darujte družbi sv. Cir>ila in Metoda!

m
m




Savinski
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENG KVEDER te
13 130—16
Steekenpferd lilijino milo
50—38 od Bergmann & dr., Draždani in Dečin na Labi (Češko) 97 je in ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na licu in v dosego nežne, mehke kože in zdrave barve na obrazu.
Komad po 80 r je dobiti po vseh lekarnah, drogerljab, trgovinah z dišavami In milom ter pri brljažlb.
24 17
Nova vinsPfa postava	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, p© pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.

SHsasasHSHSES" sra^ '53sas^5H5H5HSHSHsa535B525H5HSH5H5a5H5H5H5Hsasasas2SH5HSHSHSHSHS2SHSssHSHS^sasa5Hsasa.'a
Galošne,
prave ruske, s znamko ,,ZVEZDA PROVODNIK" priporoča
£ P. Kostič v Celju.
BES£5H5E525E5E5I15^5E5£5ESE5H5E5E5H5ESa5ES£5ES£52SH52525EL5^^