VESTNIK Poštni urad 902C Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XH. CELOVEC, PETEK, 11. APRIL 1986 ŠTEV. 15 (2271) Neprijeten moik v bekšMmjski občinski hiši Dvojeričnos! v otroškem vrtcu odkioniii skoraj bre: besed Prej ko selj je dvojezičnost v javnih, kot tudi predšolsko vzgojnih ustavno-vah občine Bekštanj )e še nekam preveč ..občutljivo" vprašanje, ki se ga je -po vtadajočem mnenju - boije izogniti - to je dokazaia prav zadnja, petkova seja občinskega odbora. Predlog Enotne tiste, da se v enem izmed štirih otroških vrtcev občine uvede tudi dvojezična skupina s posebno vrtnarico (stroške prevzame urad zveznega kancterja na Dunaju! - gtej tudi kopijo pisma -) je bit že poprej (zaradi „dodatnih, previsokih stroškov"!) v pristojnem občinskem referatu odktonjen. Občina je pripravljena prevzeti te stroške prevoza dvojezičnih otrok v vrtec šotskih sester v Šentpeter, če je števito teh najmanj deset (!) in starši sami dnevno prispevajo dodatno še šest šilingov za otroka. Zastopnik EL Fotti Kargt je zavrnit ta predtog s stvarnimi dokazi, da nastavitev dodatne dvojezične vrtnarice dejansko nikakor ne bi obremenjevala občine. Od urada zveznega kancterja ptačana otroška vrtnarica pa bi bita te še dodatna pomoč dotič- nemu vrtcu. Opozorit je občinske odbornike na dejstvo, da stovenski starši naše občine že dotga teta vozijo otroke v dvojezični vrtec v Šentpeter in to nemajhno breme nosijo kot enakovredni davkoplačevatci zato, ker žetijo njihovo vzgojo tudi v maternem jeziku. Z izčrpno argumentacijo, skti-cujoč se na uzakonjene pravice iz čtena 7 avstrijske države pogodbe, je nakazat tudi pozitivne družbene aspekte, ki bi jih imeta integrirana dvojezična skupina v taki ustanovi, He morajo podpore! Bekštanjski občinski odborniki nočejo koristiti finančnih podpor iz urada zveznega kancterja, kijih ponujajo občini! Raje vztrajajo pri enojezičnosti, preden bi btago-voiiti prejeti denar z F)unaja! REPUBLIK OSTERREICH BUNOESKANZLERAMT GZ 601.i64/15-V/7/85 MarktstraOe 21 9584 F i n k e n s tein 2465 1370-000 0000019 410-A1/RC/85 27. November 1985 Richtigkpoit HOUINGER ker bi že mtade otroke vzgajata v duhu dobrega sožitja obeh narodnosti. Župan inž. Hetmut Hatze je nato ponovno zagovarjat svoje pomisteke gtede financiranja, da tonamenski stroški že sedaj mejijo na pribtižno 3 mitijone šitingov in so torej komaj še znosni. Odkrito je izrazit tudi bojazen, da bi zahteva EL znata razburkati duhove v nacionatnih krogih in tako zbuditi škodljive emocije na občinski ravni, kar on nikakor ne žeti. Pripravljen pa je prej ko štej upoštevati upravičene žetje občanov in po svojih možnostih prisostvovati in podpirati dejavnosti katerihkoli društev v občini. Predstavnik bekštanj-ske tiste Schmidt, ki se je poteg prej navedenih dveh edini oglasit k diskusiji je bit mnenja, da je predtog EL za njega vsekakor sprejemljiv, tako iz praktičnega stališča, kot tudi zato, ker stuži mirnemu sožitju, kakor ga je on osebno, kot prijavtjenec k stoven-skemu pouku doživljat v tjudski šoti v Ločah. Drugače pa je vladat v občinski sobi molk - neprijeten, nepristen motk, ki ga niti županov poziv na odbornike, naj vendar povedo svoje stališče, ni mogel pregnati. Trenutno zadrego in onemelost občinskih odbornikov je povečalo še glasovanje samo, ko očitno ni bito jasno ati gre za ati proti. Župan je nato pustit še enkrat prebrati predtog in tako „re-šit" situacijo. Skoraj soglasno (25:2) je bit torej predtog Et zavrnjen in to samo zavoljo ..tjubega miru" ati?!? Že sredi pretektega meseca je občina Bekštanj odktonitno odgovorita na prošnjo domačega prosvetnega društva za podporo Stovenski gtasbeni šoti, ki jo obiskuje okrog 20 otrok naše občine. Utemeljitev: Občina ima od teta 1982 gtasbeno šoto, ki je vsem občanom na razpota-go, subvencioniranje privatnih šot, da trenutno ni mogoče. Na štiriurno trajajoči seji so občinski možje obravnavati kar 24 točk in še nekaj podstavkov, med njimi odobriti tudi tansko-tetni finančni obračun. Seja je potekata v mirnem vzdušju in večina pred-togov je bito sprejetih soglasno. F. Č. Og!ej!e si siovenske fi!me! MMR V SINČI VASI, ŠENTJAKOBU in ČAJNI bosto- venska prosvetna zveza predvajata tri stovenske fitme. ..Učna leta izumitelja polža" in ..Pastirci" sta namenjena predvsem mtadini, priporočamo jiju pa tudi odraslim; ljubitelji filmov pa si bodo lahko ogledali tudi film ..Pustota". Več o slovenskih filmih in točnih terminih preberite na str. 3. Komu primanjkuje kreativnosti? Koroma /avaos/ aa/ bi a c zver/e/a resa/č/?ega s/aa/a razprave g/er/e a/aa/s/asbega .fo/st ta. Ta v//s .se ver/ao bo// po/r/a/e. Zato zahteva boab/e za obra/abo r/vo-/ez/čae so/e or/ pobbbov, a a) r/eže/a boačao objav/ vsa r/o.ser/a-a/a s/robo vaa s/absča, re/br/aac prer//oge /a raor/e/e v zvez/ z ataaj-s/asbaa so/s/vora. ,S' te/a b/ bo risa// aače/o/a bar/ae r/e/aobrac/je. Tor/a b/'ab prorbraa/a v/grer/a/h te/aperatar v r/ezeb, p/ba r/e/ao-brabča/at s;7a/a spet precej atrze/ veter v obraz. /Va sejab prer/ser/-s/ev obeb vebb/b .straab v r/ezeb so v poaer/e//eb b/b' aaeaovaa/ č/aa/ za „boro.sbo so/.sbo boaa'.s//o", b/ aaj b/ pr/prav//a „v so/sb/ Vvarao-V/ /zveb/j/ve prerboge". bjab.sba s/raaba je /ateaova/a bot č/aaa boaa'.s;je greb//;j.sbega žapaaa /a obrajaega so/.sbega /a.špebtorja A7/b/aaa ter Va/eat/aa /t/a.sp/e/er-ja, prebseba/ba /Ibtvebrba/apjer-baaba /a pobp/eb.seba/ba b//D. ./asaej.sega obgovora /jabsba s/raaba a/ /aog/a bat/, .saj je ao/a/- PBEBEB)TE na strani 2 Dvojezično šolstvo: Kako so obiasti ..spregledale" predioge manjšine 2 Prodaja mieka postaja vedno boij kompiicirana 3 SPZ se posvetuje s krajevnimi društvi 3 P. P. VVipiinger razstavija v Ceiovcu 4 Občni zbor SPD ..Dobrač" na Brnci 5 Kako vrača Avstrija pod nacizmom zaplenjene umetnine 8 Pogovor s trenerjem avstrijske nogometne reprezentance Brankom Elsnerjem 8 VValdheim in antisemitizem Tovarna v Borovtjnh: Hov napad na detovna atesta Situacija za delavce nekdanje Kestag v Borovljah se še kar naprej zaostruje: ni bito dovotj, da so ukiniti „nastednico" Austria Draht in s tem odvzeti kruh skoraj r5() detavcem; ne, zdaj grozijo tudi tistim, ki so jih postati na preobrazbo, da ne bodo dobiti obtjub-tjenega novega detovnega mesta v Borovtjah. Prizadeti od tega novega napada so predvsem tisti detavci, ki so se v dobrem zaupanju v obtjube odrekti izptačanju odpravnine in sc vpisati v cetovški Wifi na preobrazbeni tečaj za strojnega ktjučavničarja - teh je zdaj pribtižno še štirideset, tečaj pa se konča že junija meseca. Lansko teto v apritu, ko je bit probtem boroveljske tovarne tudi na potitični ravni najhotj pereč, se je dežetni gtavar Wagner pobahat, da so detovna mesta v Borovtjah zagotovljena, saj bo menda začeto obratovati nadomestno podjetje že kar konec teta t985. Vemo, da, se to ni izpotnito, nakar so obtjub-tjati detavcem, ki so se vpisati za preobrazbeni tečaj, da bodo dobiti po končanem šolanju zaposlitev v tovarni za orodje . Ni še dotgo tega, ko je spet isti Wagner (z njim vred pa tudi vrhovi VP in FP) govorit o rešitvi Borovetj in o tem. da je tudi minister Lacina obljubit: ..Boroveljsko tovarno podržavljene VOEST bomo povečati, ne pa zmanjšati." Prejšnji teden pa se je pojavit pooblaščenec VOEST Fischer pri detavcih v Wifi in jim priporočat, naj si poiščejo sami drugo detovno mesto. Torej o izgradnji borovetjskega podjetja ni več ne duha ne stuha, kaj šete o tem, da bi odgovorni potitični in gospodarski vrhi biti votjni izpot-niti svoje obtjube, dane prizadetim detavcem. Jasno je, da so se detavci zdaj sitno prestrašiti, da ne verjamejo več v možnost rešitve. Strah jih je: kje te bodo dobiti drugo detovno mesto, saj je situacija v cetem Rožu od Apač pa tja do Šentjakoba brezupna. Bojijo pa se tudi, da se jim bo maščevalo zaupanje v obljube, po katerih naj bi dobiti novo detovno mesto v Borovtjah. Prav zaradi tega zaupanja so pri-votiti v preobrazbo ter se odrekti ponudbi „sociatnega paketa", se pravi, da si niso dati izptačati odpravnine. Zdaj jih more tudi ta negotovost: kaj, če nas bodo zaposliti za kaka mesec ati dva, kaj če nam bodo v tem času ptačali nižjo mezdo? Saj se bi s tem znižata tudi odpravnina! Skrbi jih pa tudi, kaj bo z Borovtjami samimi, saj ima uničenje delovnih mest posledice tudi na drugih ravneh družbenega živtjenja: tjudje so prisitjeni, da se preselijo, s tem pa upade tudi vsakršna druga dejavnost, da postavimo samo primer: mnogo detavcev je včtanjenih v razna kulturna društva. Če se bodo morali odseliti, bo seveda tudi to delovanje ..izumrlo". -ma a/ra/a z P/asp/e/er/ea; /Mio osebo, b//e pr/ „hear/ag/h" zas/opa/a aa/-bo//' or/b/oa/bio s/absče //o ser/aa/e sbapae r/vo/ez/čae so/c. To /c /.s/a //ar/sbn s/raaba, ba/ere /tov/ prer/-ser/a/b h/arah/ .Srhearher sc v so/-sbea/ vprasaa/a sc ver/ao „aespo-zaa". bo /aorr/a zarar// /ega bac-aovab svo/ega aa/7zbasae/sega „aeaisbcga s/robova/aba"? .Svo/e //ar// /c v poacr/c//'cb /a/c-aova/a /ar// sor/a//s7/čaa s/raaba, ba/crc prer/ser/a/b Lcopo/r/ IVag-aer /e v razgovora z aov/aar/7 r/c/a/, r/a /c „obapaa" aar/ „aiaa/-ba/očo brea//vaos7/'o" per/agogov aa cc/ovsb/ aa/verz/ /zobraževa/-a/b ver/, /acr/Zc/a bo /c r/os/av/7, r/a /arb' PPO-/evsb/ prcr//og/ a/so „prc/a/.s//ca/". ./c IVagacr acaar/o/aa aavr/ašca aar/ cc/ovsbo aa/verzo, r/a b/ rar/ pos/asa/ /a preb/ra/ ver/ao aovc prcr//ogc za a/aa/s/asbo so/s/vo z aa/verze? Ab pa /e obra/ao /abo, r/a so r/oser/aa/e s/robovac occac z aa/verze preveč/asae /a prer/obro prea//s//eae, r/a b/ se r/a/e s babba ga/b/a pobbčaaa bo/apro/a/so/a aeb/e avrsbb v aeaače/ao baraa/a-a/e /aer/ /re/a/ s/raabaaa ? Po pa /e bo//' r/rago vzrob ITagaer/ev/ „obapaaosb". Komu torej primanjkuje kreativnosti? /čorosbba b/oveacea/, b/ so vsa r/ese//e//a /z svo/egospor/ar-sbo /a pobbčao s/bbe poz/c//e r/a/ab a/erae//eae prer//oge za /zbo//saa/e poaba v pr/r/ obe/aa aaror/aosb/aa /a sever/a /ar// za /o, r/a b/ se popra v//a br/v/ca, b/ so /o r/ož/v//ab sboz/ vsa r/ese//c//a? Pr/-/aaa/ba/'e breabvaosb per/ago-go/a, zaaas/vea/bo/a, b/ s/ ae r/e/a/o saa/o sbrb/ za obs/o/ s/o-veasbe aaror/ae sbapaosb aa Porosbeat, /ea/več /ar// zarar// aer/e/aobrabčaega razvo/a aa /čorosbe/a? Ab pa praaaa/ba/e /reaa/ao brea//vaosb bs//a/, b//7az r/ovo//a/'e a/7b pobbčaa /a gospo-r/arsba preraoč, r/a se se ver/ao ob/epa/o svo/e vz//ab//eae ozbo-srčae eao/ez/čaosb? Or/govor/ so /asa/, /čo/ /e /ar// /asao, r/a /e /reba s/or/b se več za razbr/abaa/e pobbčaega s/epa/*/'e-a/a v zvez/ s sbapao so/o. v. tv. Na Koroškem je premato datjnovidnosti in poštenosti" Kukoviča o tem, kako zavračajo predtoge Stovencev in odktanjajo sodetovanje pedagoških znanstvenikov Komite za obrambo dvojezičnega šoistva na Koroškem: Smo proti nadaljnjemu zavajanju javnosti v razpravi o manjšinskem šoistvu ..^olsAfg/z z'p/*/zJ/!//)/z /zočc//zo ^polz/zz/r/z//" so pred /c/; odgov/zrj/zle K/zroJAe JrzlsAe oAl/z.s/; /o AoroJA/ po/;/;A/. Ao so c/zs/opzzzA; AoroJA//; .S/ccezzcec predl/z-g/zle n/z) /;/z.s/opz)c pro/z' zzemJA/w rz/zczo/z/zl/z//?/ s/1/zzzz. A/ /z/zp/zd/zjo dzo/ezzč/zc zz/7/el;e. G6/zz.y/z /oso zzArep/zlc. To)e 6;7o s* po/zz/zo z/z spod/zzzdo /z/zspro/zzzAoz?; sožz/pz /o ^Azzpzze Jo le. D/zzze.s, Ao /rz s/r/zz;Ae /Jčc)o /zA/pzčzzo „polz*//č/zo reJz/ev" v JAodo Jo//zr)ev jzzžzze KoroJAe /o pro/z z/z/erejom slocezzsAe /zzžrod/zc sAzzpzzos/z, )e /ezzz /zol) po/z*e6/zo, Jo sporzzzz/zzzo o o fo, A o A* o so pz/Je/zlz o A s7r/zzz/ s/roAotvze /zrgzzme/z/e /o ^odelov/z/zjeped/zgoJA/A .s/zoAorzzpzAov. .S'podpred^cd/z/Ao/zz Z.S67. r/zvzzzz/e-Ije/zz Fr/z/zce/zz KzzAov/co, se )č pogov/zz*)/zl V/zzAo M-Yf.se/*. Uredništvo Slovenski vestnik: Čeprav v prihodnjem šotskem letu še ne bodo uveljaviti kakršnekoh preureditve dvojezičnega šolstva, skušajo nasprotniki z vsemi sredstvi skrhati ugled skupne dvojezične šole. Med drugim nekvalificirano napadajo tudi „simultano metodo". Kaj pravite k temu? Franci Kukoviča: Očitki se pojavljajo večkrat v javnosti in tudi neposredno na strankarskih zborovanjih. Politiki navadno nimajo pojma o poteku vsakodnevnega dvojezičnega pouka. Posebno slabi predlogi z njihove strani pridejo takrat, če gre za ustvarjanje javnega mnenja v prid njihove stranke. Zakaj ne dopustijo preizkušnjo naših modeiov? V zadnjih tednih so kritizirali vedno spet tako znano simultano metodo. Slišale so se celo izjave, daje ilegalna? Vemo pa, da so desetletja na učiteljišču in na pedagoški akademiji bodoče učitelje usmerjali v tak način pouka. In zdaj ta oficialna metoda pouka naj ne bi bila več dovoljena! Govori se tudi, da menda ni nobenih modeiov za dvojezičen pouk. Zato vprašujem zakaj se preizkušnja naših modeiov za šoiske poizkuse ne dovoii? SV: Nasprotniki skupne šole kritizirajo ta način pouka, šolske oblasti so pa v preteklih letih ignoriale predloge koroških Slovencev. Kaj smo Slovenci ukrenili preden je šolsko vprašanje dobilo današnje razsežnosti? F. Kukoviča: Sprememba predmetnika za ljudske šole leta 1979 je pomenila izenačitev jezikovnih ur za celo Avstrijo. Za nas je to pravzaprav pomenilo ukinitev posebnega statusa dvojezične ljudske šole na Koroškem (z ozirom na predmetnik). Takrat sta dva inšpektorja odločila, in vsi protesti učiteljev in organizacij so očividno šli v koš. Poleg tega je bila uvedba novega predmetnika v dvojezičnih ljudskih šolah s pismom deželnega šolskega sveta z dne 28. 8. 1979 nezakonita. Naša opozorila zopet niso zalegla. Strokovnjaki ministrstva za pouk so se začudili, da dvojezična ljudska šola tako brez nadalnjega lahko prenese zmanjšano število jezikovnih ur. Napredek je torej bil onemogočen in zdi se nam, da od leta 1945 naprej šolska oblast v bistvu ni želela izboljšanja dvojezičnega pouka, saj niso bili uvedeni resni ukrepi v smislu izboljšanja. Primerjajmo naš položaj samo z Južno Tirolsko: Južni Tirolci izključno sami odločajo o potrebah njihovega šolstva! SV: Kako se je začetek 80-tih let šolska oblast brigala za sodelovanje pedagoških strokovnjakov? F. Kukoviča: Trdim, da se je sodelovanje inštitucij manjšine, npr. Slovenskega znanstvenega inštituta, v šolskih zadevah vedno onemogočilo. S pismom 26. 11. 1980 sta naši organizaciji zahtevali pogovore o šolstvu. Ti pogovi so bili pri deželnem šolskem svetu 10. 12. 1980 in 25. 3. 1981. Bili so dolgi in resni pogovori. Govorili smo med drugim: Ravnatelj Franci Kukoviča je podpredsednik ZSO in v okviru naše organizacije odgovoren za šolske zadeve. * o predmetniku za dvojezično ljud-skošolo, * o učilih, učbenikih, * o organizatoričnih in vsebinskih spremembah pri pouku, * o številu otrok na razred, * o sodelovanju znanstvenikov itd. Povod za razgovore so bila neurejena vprašanja v zvezi s šolstvom. Razgovori so bili vsebinsko zelo resni, vendar pozneje ni bilo razumevanja za uvedbo premišljenih ukrepov za izboljšanje dvojezičnega pouka. Oblasti KHD-jevskih napadov na učitelje niso zavrnile Pri teh pogovorih smo opozorili tudi na napade na dvojezične učitelje s strani KHD-ja in zahtevali ukrepe s strani oblasti in politikov. Nič se ni zgodilo. Rekli so, da vprašanja nočejo spolitizirati". SV: Če želimo, da bi oblasti ščitile interes narodne skupnosti, potem se izgovarjajo na „politizacio". Obratno pa večinski politiki spolitizirajo" šolsko vprašanje, če kdo hoče uveljavitev manjšinskih pravic. F. Kukoviča: Dogajanje okoli šole in ravnanje občine v Žitari vasi, je tipičen primer, kako nemškonacio-nalni nestrpneži ob tihem odobravanju ali ob pomoči navidezno demokratično delujočih inštitucij izvajajo pritisk proti manjišni. S tem pa spodkopavajo - na občinski ravni imajo mnogokrat proste roke - tudi avstrijsko demokracijo! Politična situacija glede dvojezičnega šolstva na Koroškem, kot jo imamo trenutno, bi bila lahko izostala, če bi v politični sceni na Koroškem bilo malo več dalekovidnosti in poštenosti. Vsaj po letu 1978 bi morali odgovorni vzeti naše predloge resno. Prepričan sem, da bi potem dvojezični šoli izostalo trenutno deloma zelo sovražno vzdušje. Odgovornost za trenutno stanje imajo koroški poiitiki Potrebne notranje spremembe v dvojezični šoli v prid slovenskemu in nemškemu delu pouka, bi bile danes že izvršene! S tem bi bili tudi napadi politične narave zaježeni. Zato sem mnenja, da leži odgovornost za vse zapletljaje v koroški politični sceni pri tistih, ki niso omogočili uresničitev naših predlogov, in s tem škodujejo otrokom, ki obiskujejo ta tip šote. SV: Minister Moritz je te dni iznesel predloge, ki se razlikujejo od predlogov koroških strank. Kaj se bi v tem trenutku še dalo napraviti? F. Kukoviča: Še so možnosti, da popravimo zamujeno. Na mizi ležijo naši modeli za šolske poizkuse, minister za pouk Moritz jim je v svojih izjavah prišel zelo blizu in dejstvo je, da na dvojezičnih šolah ne potrebujemo nobenega ločevanja. Potrebujemo pa notranje spremembe, ki morajo biti prej preizkušene s šolskimi preizkusi, prav tako potrebujemo znižanje števila učencev na razred. Kazni za „črno mieko" K prodaji mteka na kmetijah V državnem zboru so pred nedavnim vse tri stranke sprejeti noveto k zakonu o ureditvi mtečnega trga (MOG). Ta noveta vsebuje marsikaj dobrega za vetike in vetekmete, še več pa stabega za mate in potpokticne kmete. Najbotj nepravična je ureditev gtede prodaje mteka konzumentom direktno od kmetije. Ureditev namreč predvideva, da mora kmet od vsakega titra mteka. ki ga direktno proda, ptačati 3 šitinge mtečnemu fondu. Od te dajatve kmet ne profitira ničesar neposredno, niti posredno. V prejšnjih časih so takim dajatvam rekti desetina... Nove/a A MOG /c .s/zd gzz/legzz Aozzz-prozzzF/z ///cJ AzzzcčAo zvezo z/z vlado. T A rs/zp/ /mamo že do/ga /e/a zz/zdpz*odz/A-c/)o m/eAa m /o gre /zzAo da/eč, da pozze-Aod m/eAar/:e pl/zčzz/o Ame/om za /o, da )zzzz /e-// /VE dos/avZ/o m/eAa. Tud/ zarad/ /zzAJzz/A pojavov mora v.saA Arne/, A/ m/eAarm proda m/eAo, od do/deAa plzzčzz/z /. /. pr/.speveA za prodajo /