UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Niva Piazzulta 18 - Cena oglasom po dogovoru. °dprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl tek. ratun it. 9-17768 — Poltnlna plačana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 37.
GORICA DNE 15. SEPTEMBRA 1948.
Cena L. 15
oJIepojciGni dneoi fccifollšfclfi
dehlal d SŽimu
V	življenju sv. Cerkve v preteklem tednu je bil najvažnejši dogodek Veličastni shod deklet itah Katoliške akcije v Rimu. Kakor smo že poroča!', Sc jc zbralo čez 200 tisoč deklet iz vse Italije, da praznujejo 30» letnico usta* novitvc dekliške KA v Italiji. Začetek slavnosti je bil v soboto 4. sept. dopol* dne v cerkvi Marije Device Snežne, kjer je zbranim dekletom govoril 1’. Lombardi o dekliškem Apostolatu. Nato su sc zbcrovalkc podale v sprevodu na Kapitol, kjer jih je pozdravil rimski *upan.
. V .nedeljo zjutraj je bila na največ« jem rimskem stadionu skupna sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Obhajalo je istočasno 300 duhovnikov. Popoldne so se dekleta zbrale na trgu sv. Petra, da počakajo na obisk sv. očeta, ki je prišel fned nje po peti uri. Ves čas je bilo Vrcmc nestalno. Ko je pa papež okrog 6 in 1/4 začel govoriti zbrani množici, Sc je kakor nalašč vlila huda ploha, ki je trajala z malimi presledki ves čas
papeževega govora. Kljub temu so de* kleta strumno vztrajale pod dežjem, sv. oče pa se je med govorom za silo ubranil dežju z dežnikom, dočim so kardinali lovili dež, kakor ga je nebo poslalo. V svojem govoru je sv. oče spodbujal dekleta, naj pogumno vztrajajo v apostolatu, v spoznavanju vere in v zvestobi do Cerkve. Tu je omenil papež besede ital. politika Mazzinija, ki je pred sto leti zapisal: »Papež jc mr* tcv«. Torej ste morda tudi ve mrtve in ste prišle obiskat mrtveca? Ne, ve ste žive, ker v vas živi Kristus, in papež je živ, ker je skala, na kateri je sezidana Cerkev .. .«
Vprav to resnico so prišle izpričat preteklo nedeljo dekleta na trg sv. Pe* tra in isto resnico so izpričali tudi fantje, ki so se prav tako te dni zbrali v Rimu, da v bližini sv. očeta praznujejo 80*letnico svoje organizacije K A.
Novice iz katoliškega sveta
Sv. oče nemškim katoličanom
Ob katoliškem shodu, ki so ga imeli
^»eniški verniki zadnji teden v Mainzu je spregovoril po radiu tudi sv. oče. ^pomnil sc je najprej, kako je imel žc 'ečkrat priliko, da jc kot nuncij v Nemčiji govoril osebno na raznih prej* 5njih kntol shodih. .»Današnji shod«, tako je nadaljeval sv. oče, »pa ima za 'as posebno važnost. Z njim praznujete stoletnico prvega nemškega katoliškega shoda in obenem prvi katol. shod po dolgem presledku 15 let, ko je nemški Narod doživel najstrašnejše ih najtem* tiejše dogodke svoje zgodovine. I a shod mora vašim voditeljem pokazati -mer za bodočnost, katera sami veste, da bo trda tako v verskem kakor v go* spodarskem pogledu.«
. Nato jih je papež spomnil velikega dela. ki so ga nemški katoličani opravili v zadnjih sto letih, in bojev, ki so jih morali prestati za svobodo Cerkve pod Bismarckom in pod Hitlerjem. 1 udi % bodočnosti, tako je opozoril sv. oče, sc ^o lahko zgodilo, da sc bodo morali nemški katoličani boriti za Svobodo Cerkve do zadnje kaplje krvi Nato jc Pozval papež tudi laike, naj pomagajo cerkveni hierarhiji pri reševanju verskih ■n moralnih težav sodobne Nemčije. Sv. očeta je poslušalo 180.000 vernikov.
Katolški shod sc jc naslednje dni vršil ob obilni udeležbi vseh vodilnih nemških katoliških osebnosti, cerkvenih •n laičnih, ter tudi zastopnikov iz ino* semstva. Po navodilih sv. očeta so raz* Pravijali o glavnih vprašanjih, ki danes zadevajo Cerkev na Nemškem, in jim skušali poiskati prave rešitve. S tem shodom so nemški katoličani pokazali, da nočejo umreti ali samo životariti, temveč da hočejo znova graditi kato* liSko Nemčijo na ruševinah, ki sta jih *apust'la Hitler in »njegova« vojna.
Nov kip fatimske Matere božje.
Slavni kipar Thedim, ki jc ustvaril znani kip fatimske Matere božje, jc ■zdelal nov kip, ki predstavlja četrto Prikazanje, ki so ga bili deležni fatim* ski otroci 13. oktobra 1917. leta, ko sc je prikazala Marija kot kaimelska Mati božja. Kip, ki uprizarja Našo Gospo s škapulirjem v roki. bo ,poslan v Se. verno Ameriko, kjer bo v mestu Mon* tecito postavljen kot spomenik na pro* stem, toda p0«! umetniško izdelanim ;|k*klenim obokom.
*	* *
Duhovnik le postal vojni poročeva« •ec ameriške časnikarske agencije lini« ted Pres \Vi11iam Mac Dougali. Med vojno je bil na daljnem Vzhodu. Tu je doživel najbolj čudovite dogodivščine ob japonski zasedbi Kitajske in Indonc* zije. Med drugim je bila njegova ladja
bombardirana in potopljena, ko je plula na Cejlon. Več ur jc časnikar plaval v morju, dokler je imel še kaj moči. Ob gledanju smrti v obraz je izpovedal, da človek misli predvsem na dvoje: na Boga in na družino. Ko so mu moči že popolnoma opešale, se je v kratki mo* litvj obrnil na Boga: »Moj Bog, v imenu tvoje svete matere daruj mi še nekaj življenja ; ipotrudil se bom, da ga bom prav uporabil.« Po tej molitvi pravi, da ga je res čudežno srečala rešilna ladjica in vzela na krov. Bil je rešen. Kmalu pa so ga spet zajeli Japonci in interni* raU do konca vojne. Sedaj *meni Mae Dcugali, da bo svoje življenje najbolj prav uporabil, če postane katoliški duhovnik.
Dva junaška škofa
Praški nadškof Heran je bil junak ne samo med vojno proti nacistom, ko jc branil češki narod pred njihovim na* siljem, temveč jc prav tak junak sedaj, ko brani pravice in svobodo Cerkve pred komunisti. Zato je prav zanimivo brati njegove izjave in spomenice, ki jih prinašajo katoliški časopisi. Posebno lepo in odločno je nastopil v zadevi ministra Plojharja. Ta je duhovnik. Ker je pa kandidiral pri volitvah proti ukazom celotnega češkega episkopata. je bil suspendiran. Zaradi tega je vse kom. časopisje zagnalo strašno vpitje
o	preganjanju »ljudskih duhovnikov«, kakor smo to že velikokrat brali tudi pri nas. Msgr. Beran pa jc na te očitke odgovoril, da je duhovnik Plojhar bil suspendiran, ker ni poslušal svojega škofa, kakor je obljubil pri svojem posvečenju. ■ Torej to ne pomeni nikakc* ga preganjanja »ljudskih duhovnikov«, temveč jc samo kazen za nepokorne du* hovnike. Pokazal pa jc tudi na prc* tcklost Plojharja, ki je bil posvečen kot nemški duhovnik in se izdajal za takega vedno, tudi v internaciji v Dachauu. Tam, pravi škof, da ni bil zaprt skupaj z njim in drugimi češkimi duhovniki, temveč z nemškimi. Čeh je Plojhar po* stal šele tedaj, ko jc postal komunist.
*	* *
Drug/ pogumen vladika jc kardinal Mindsz.enti na Ogrskem. Tudi ta daje komunistom precej preglavico zaradi neizprosne obrambe cerkvenih pravic, ki jih režim na Ogrskem tako brezob* zimo tepta. Kardinal je trda grča, ker jc kmetski sin, ki hodi ob počitnicah še vedno rad k svoji materi na kmete, da tam s svojimi domačimi zagrabi za ko* so in grablje, čeprav je kardinal in pri* mas Ogrske. Č-c ga bodo komunisti poslali na prisilno delo, mu to ne ho preveč težko. Gotovo bo on znal veliko bolje kositi in cepiti drva, kakor pa komuni* stični funkcionarji voditi politiko in vladati državo.
Škofje na Madagaskarju in volitve
Madagaskarski škofje so v skupnem pastirskem listu (julija 1948) izdali svojim vernikom tole navodilo: »Slišali ste, da bodo v kratkem nove volitve ... Kar se tiče kandidatov, ki se vam po* nujajo, bi bila — velika krivda, ako bi volili take', ki odkrito zaničujejo sv. ve* ro ali se ne brigajo za drugo kot za materialno hlagoste-nje dežele ali celo izrečno pripadajo k stranki, ki taji Bo* ga, bodisi da jc to komunistična ali kaka druga stranka.« — Navodila sv. Cerkve glede volitev so povsod enaka in drugačna sploh ne morejo biti.
*	* *
love katoliSke univerze. Dne 12. ok*
tobra, torej na dan odkritja Amerike, bodo na Portoriku slovesno otvorili kat. univerzo sv. Marije, ki je dobila
ime po ladji, na kateri jc Krištof Ko* lumb prispel v novi svet. Otvoritve se bo udeležil tudi njujorški kardinal Spel* lman. Tudi v Indoneziji, ki šteje kakih 60 milijonov prebivalcev in kjer je okoli 750 tisoč katoličanov, bodo najbržc ustanovili katoliško univerzo.
* * *
Sv. Jožel Kaiasancij, 'ustanovitelj pia* ristov, ki je umrl pred 300 leti in je bi| pred 200 leti proglašen za svetnika, je bil pred kratkim proglašen za patrona vseh katoliških ljudskih šol.
*	* *
Kongres Marijinih družb za Sicilijo bo v Mesini. Govore bodo imeli v občinskem gledališču. Med drugimi bosta govorila tudi poslanca ital. parlamenta I.a Pira in Henrik Medi.
Zakon in družina v sovjetski Rusiji
Ko so prišli ruski boljševiki 1. 1917. do oblasti, je bila njihova prva skrb, kako bi udejstvili revolucionarne nau}ce, ki sta jih oznanjala njihova učitelja Marx in Lenin. Med temi nauki je bila tudi zahteva, da je treba odpraviti raz* ne meščanske ustanove, kot sta na pr. zakon in družina, ter dati »svobodni ljubezni« prosto pot. In tako 'je pričel znani boj zoper zakon in družino, ki je stal rusko ljudstvo nepopisne žrtve, a jc končal z zmago narave, ki si ne pusti delati sile. Boljševiški />hlastniki so mo* rali slednjič priznati, da brez urejenega družinskega življenja tudi njihovi go* spodarski načrti ne morejo uspevati. Seveda si predstavljajo oni urejeno družinsko življenje na svojski način, ki nima s krščanskim pojmovanjem dru* žine skoraj nič skupnega.
Tri dobe
V tem boju, oziroma umikanju iz boja zeper zakon in družino moramo razločevati tri dobe. Prva doba sega od začetka revoluciji? do 1. f93C>, druga do* ba od, 1936 do 1044, tretja (doba pa od leta 1944 do danes.
Civilni zakon
V prvi dohi so veljale na podlagi po* stave te le določbe: Pred državo je samo civilni 7akon velja\>en. Zakon sc sklene s tem, da moški in ženska izjavita pred civilnim uradnikom, da sc vzameta v zakon, in da sc ta izjava vp;še v knjige civilnega stanja. Ženska ohrani svoi priimek in sploh imata mož in žena iste pravice. .Tudi razporoka jc dovoljena, in to tudi na zahtevo ene same osebe. Mož, ki sc loči od žene, mora skrbeti še šest mesecev za ločeno ženo, če jc ta brezposelna, ter skrbeti za vzdrževanje svojih otrok. — Pred postavo ni nobene razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Dolžnftst staršev je, da dajo registrirati svoje otroke na civilnem uradu. — Naj omenimo, da so dajali starši svojim otrokom pri registriranju vsa mogoča in nemogoča revolucionar* na imena in da svojih otrok po mestih na splošno niso pustili krstiti.
Uničevanje rojstev
Toda prišlo je še slabše. Postava z dne 18. II. 1920 je dovolila umetne spla* ve otrok, država pa jc ustanovila držav« ne abortorije, kjer so se nečloveške matere lahko brezplačno iznebile mate* rinskih skrbi. V sami Moskvi, kjer je bilo pet abortorijev, so zamorili do ti* roč človeških življenj na dan. V Ukraji« ni, ki je štela takrat okoli 30 milijonov ljudi, se je izvršilo leta 1930. en milijon splavov. Poleg tega jc bila po letu 1927. razporoka še bolj olajšana, in sicer z določbo, da zadostuje za vcljAvnost razporoke, če se ta vpiše v knjigo civil* nega stanja, nc da bi bilo treba za’to kake sodnijske razprave.
ŠIRITE NAŠ LIST
Blaznost razporok
To je bila najbolj propadla doba zakonskega in družinskega življenja v so* vjetski Rusiji. To jc bila doba, ko so se ljudje zjutraj poročali, popoldne pa šli naznanit svojo ločitev na civilni urad, deba »svobode ljubezni«, kot jo ozna* nja čisti komunizem, in doba tako zva« nih »kolektivnih otrok«, to je otrok, za katere niti mati ni vedela, koga imajo za očeta, in ki jih jc zato država spreje* la v svojo oskrbo. To stanje, posebno glede splavov, sc jc slabšalo do leta 1929, potem je ostalo stalno. Zanimivo je to, da se ta splavila kuga ni prejela podeželskega ljudstva.
Pogubne posledice so zahtevale nmik
Boljševiški oblastniki so spoznali, da po tej poti ne morejo iti dalje, če noče« jo, da njih gospodarski načrti popolno* ma propadejo. Zato so izdali 27. 6. 1936 postavo, ki kaznuje umetne splave, zavira razporoke ter grozi z občutnimi kaznimi tistim, ki zanemarjajo skrb za svojo družino. Kake temeljitejše refor* me si niso upali uzakoniti, najbrže iz strahu, da bi se s tem povrnili k pred* revolucionarnim meščanskim razmeram.
Pa tudi do tega je prišlo, čeravno v zmanjšanem obsegu. V zadnji svetovni vojni je padlo na milijone mladih ru* skih delavcev in kmetov, poleg tega je bila evropska Rusija radi vojne grozno i pustošena in uničena. Treba je hilo nadčloveškega napora, da se vse razde* janje popravi in da sc vrne gospodarsko življenje v predvojni red. Ker pa raz* drapane zakonske in družinske razmere gospodarske obnove nikakor nc pospešujejo, zato je izdala vlada že 8. 7. 1944 novo postavo, ki je postavila zakonsko in družinsko pravo na novo podlago. Ta postava razlikuje med zakonsko in nezakonsko druž:no ter med zakonskimi in nezakonskimi otroki. — Poroka po* stanc zopet obojestranska pogodba, zato tudi razporoka ni več odvisna od volje poročencev, ampak je pod oblastjo sod* nika, ki sodi. ali so dani pogoji, da sc zakon razveljavi ali ne. — Otroci, ki so rojeni izven zakona, dobijo priimek ma*
terc.   Država prevzame skrb za neza*
konske otroke, a daje podporo tudi zakonskim materam in vdovam, ki ima* jo več kakor tri otroke. — Država pro* slavlja materinstvo ter odlikuje matere številnih otrok, obenem pa obdavčuje s progresivnimi davki neporočcncc in družine, ki imajo manj kot tri otroke.
Jz tega razvid’mo, da se sovjetske oblasti resno, trudijo, da bi uredile in utrdile zakonsko in družinsko življenje. S tem so zapustile svojo prvotno doktrino ter postale nezveste Marxu in Le* ninu, ki sta zavrgla poleg vere in nrav* nosti tudi meščansko obliko zakona in družine ter zagovarjala tako zvano »svobodno ljubezen«. In trockisti kot zagovorniki čistega marksizma očitajo v resnici Stalinu, da je izdal tudi v tem pogledu Marxa in Lenina.
Do krščanskega zakona še dolga pot
Vendar bi se zelo motili, ako bi sodili, da sc vrača Stalinova zakonodaja h krščanskemu pojmovanju družine. Sedanji ruski komunizem gleda na dru* žino s svojega materialističnega gospo* darsko * političnega stališča. Njemu je družina le ustanova, ki naj podpira ko« lektivno gospodarstvo. Sedanji holjšc-viški voditelji so spoznali, da dobro urejena družina poveča delovno zmog< Ijivosti njenih članov ter da prispeva s tem k povečanju produkcije. Ti in samo ti vidiki so vodili sovjetske oblasti, ko so odločali, da dajo svoji družinski politiki novo smer. Niso torej odločali moralni, ampak predvsem go* spodarsko * politični razlogi. Zato seda« nja postava ne zahteva ne zvestobe ne skupnega bivanja, zahteva pa, da sc mo* rata mož in žena medsebojno vzdrže« vati, ako je eden ali drugi nezmožen za delo. — Tudi ni žena dolžna sprejeti moževega priimka, ampak ohrani lahko svoj priimek. Otroci, katerih starši imajo skupen priimek, dobijo skupni priimek staršev, drugače se pa lahko odločijo za očetov ali materin priimek.
— Žena ne postane deležna moževega državljanstva. Radi te določbe ne sme« jo, kakor je znano, sovjetske žene, ki so poročile angleške vojake, slediti svojim možem v Anglijo. — Razporoka jc dovoljena, a sodnik jo lahko zavrne.
— Tudi razmerje med starši iij otroci jc čisto drugačno kot pri nas. Očetov* ska oblast, ki jo izvršujeta oče in mati, ni v resnici nobena očetovska pravica, ampak le oblast, ki jo izvršujeta oče in mati v interesu svojih otrok in končno v korist države. Če ic torej v interesu otrok (države), se otroci luhko staršem odvzamejo in starši sc temu nc morejo upirati. Starši nimajo nobene pravice do vzgoje otrok; za vzgojo skrbijo šola ;n razne mladinske in politične organi« zacije, ki vzgajajo seveda mladino v popolnoma brezverskem duhu.
Tako je torej bilo v splošnih obrisih zakonsko in družinsko stanje v sovjet« *ki Rusiji od začetka revoluciji* do danes. Priznati moramo, da se je to stanje zadnje čase precej izboljšalo, posebno če pomislimo na ono prvo do*, ho, ki je trajala do leta 1936 in je pri« i.csla toliko moralnega in materialnega gorja ruskemu narodu. Milijonske žrtve nedolžnih nerojenih otrok kličejo 'c dandanes po maščevanju k nebu ter opozarjajo človeštvo, kam zaide človeška družba, če zavrže Kristusove nauke ter poskuša svojim blodnim, iz strasti izvirajočim načelom na ljubo urediti zakonsko in družinsko življenje na način, ki popolnoma nasprotuje večni ho-žji zamisli.
Nova znanstvena odkritja. — Mogočna naprava za ROntgenove žarke
V	Združenih državah uporabljajo nove zdravniške priprave, ki omogočajo zdravniku, da lahko gleda v notranjost človeškega telesa ter ugotovi bolezen. S tem je mogoče odpraviti mnogo poiz* kusnih kirurgičnih posežkov. To so izboljšani roentgenovi aparati in zelo občutljive električne naprave, ki omo« gočajo jasen pogled v notranje organe in naglo odkritje možganskih obolenj.
Roentgenov aparat, ki ga je izboljšal dr. John \V. Coltman, ipokažc na flore* scentni plošči ‘sliko notranjih organbv 500 krat svetlejc, kot so pa slike navad« nih roentgenovih žarkov. Na ta način je mogoče razločiti predmete, ki so veli* ki eno tisočinko centimetra.
Tržačani) pozori
Poizkusno vpisovanje slovenskih di* jakov na Slovensko klasično gimnazijo, Slovensko dvorazredno trgovsko nada* ljevalno šolo in Slovensko industrijsko tehnično srednjo šolo v Trstu, se vrši vsak dan od M), do 12. ure dopoldne v tajnižtvu Slovenskega učiteljišča v Tr« stu, Ulica Lazzaretto Veechio 9/II do 20. septembra.
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 37
OKNO V SVET
Nizozemska
Kraljica Viljemina je 1. septembra praznovala 68. rojstni dan in 50 letnico vladanja. Pa je ta dan tudi odložila svu* je vladarsko žezlo in yu odstop la svoji hčerki Julijani.
Berlin
JC bil pretekli teden zopet pozor1 šče komunistične nasilnosti, ki je obstajala v tem, da so blokirali mestno hišo in nazadnje aretirali vse mestne policiste, ki so bili tam v službi
To je bilo Berlinčanom že preveč. Sklicali so pred poslopjem državne zbornice, ki leži v britanskem področju, masovno zborovanje, ki se ga je udeležilo 250 tisoč meščanov iz vseh mestnih predelov. Glavni govorivk je bil tam Franc Neumann, predsednik socialno * demokratske stranke, ki je v glavnem poudarjal, da potrebuje Berlin,
v	boju proti terorju in diktaturi pomoč vsega sveta.
Francija
doživlja v svoji notranji politiki težke ure. V zadnjih par tednih je imela že tri vlade, ki pa so vse padle, ker sc res puhlikanci in socialisti niso mogli spo* razumeti za skupen gospodarski pro* gram. To nasprotovanje spretno izrab*
1	ja general De Gaulle, ki ima med ljudstvom vedno več pristašev in terja raz* pust sedanje nesposobne zbornice ter nove volitve. Teh pa sc vse stranke bojijo, ker predvidevajo, da bodo zgu* bile mnogo volivcev. — Levičarji bodo potegnili s komunisti, desničarji pa se bodo pridružili generalu De Gaullu. Zato so poskusili še korak, da bi se volitvam izognili. Zdravnik Qucuillc jc sprejel nehvaležno nalogo sestaviti no* vo vlado brez degolistov m brez komu* n;stov, a terja kot pogoj, da vse druge stranke sklenejo z njim nekako pogod* bo, s katero sc obvežejo, da bodo na vsak dhčin branile vrednost franka in se uprle vsem poizkusom inflacije. — Zdaj je njegova vlada že sestavljena. Za koliko časa?
Kako se jih otepajo v Angliji...
Štiri najvažnejša britanska ministr* stva so določila, da nc more biti pri njih zaposlen noben komunist ali fašist
-	nc črn ne rdeč. Ta štiri ministrstva so; ministrstvo /a dobavo, vojno mini* stvo, — admiraliteta in letalsko ministr* stvo. — Počasi prihajajo vsi do spo* znanja.
V Združenih državah Amerike
pa je odbor za čiščenje oboroženih sil .pripravil načrt, ki naj prepreči vtiho* tapljanjc komunistov v ameriško vojsko.
Združeni narodi
bodo letos v septembru pričeli v Parizu svoje tretje redno zasedanje, ker v Ameriki šele začenjajo zidati palačo njihovega stalnega sedeža.
Na dnevnem redu so posvetovanja o sledečih zadevah: Koreja, Grčija, atom* ska sila, glasovanje v Varnostnem sve* tu in omejitev pravic veta, svoboda obveščanja, kršitev človečanskih pravic s strani Sovjetske zveze, razdelitev se* dežev v Varnostnem svetu. To zaseda* nje utegne biti odločilno za usodo ZN, kajti bodočnost te organizacije jc zelo
dvomljiva zaradi globokega spora med štirimi velesilami.
Begunci iz Palestine
Okoli 300 tisoč Arabcev jc zbežalo pred Judi iz Palestine. Živijo po tabo* riščih v obmejnih državah, mučenj od vročine, žeje, gladu in bolezni. Okrog 00°/o otrok je zbolelo na očeh, tudi tifus se je pojavil med njimi. Grof Berna* dotte se je obrnil na mednarodno orga* nizacijo Rdečega križa za pomoč tem revežem.
Čežkoslovažka
že uživa blagodati novega komunistič* nega režima. Uranov rudnik v Jachimo* vu na (peškem upravljajo izključno le sovjetski častniki in funkcionarji in se obnašajo tako> oblastno, kot da bi upra* vljali kako sovjetsko kolonijo. Zaple* nili so celo vse razglednice in turistično propagandne brošure, ki so opisovale
zdravilno moč njjjieralncga vrelca Jachi* mova. Tujci ne Ime jo več tja in mešča* ni se smejo g:bati le v omejenem obsegu. Tako pač zahteva »varnost države«.
„lzkori6£evanje<( in ,,izžemanje"
uboge Evrope od strani zapadnih kapi* talistlčnih držav je res kar vnebovpijo* če. Dokaz za to je poleg mnogo drugih naslednji: Mednarodni fond ZN za pomoč otrokom na obeh straneh želez* ne zavese je nakazal v letu 1647 Alba* ni ji 233.000 dolarjev, Avstriji 2,337.000, Bolgariji 1,337.000. Češkoslovaški
1.176.000, Finski 711.000, Franciji
1.200.000, Grčiji 2,675.000, Madžarski
1.007.000, Italiji 6,641.000, Poljski
6.341.000, Romuniji 3,869.000, Jugosla*
vi	ji 5,707.000, Kitajski 7,000.000 dolar* jev. In v letu 1948 prihaja nova pomoč.
—	72"/« od teh vsot so prispevale Zdru* žene države Severne Amerike, 28°/0 pa vse druge države pridružene ZN. — Zelo veliko otrok je bilo s tem rešenih največje bede. In .to imenujejo komu* nisti »izki riščanje«. Babilonski stolp in zmešnjava pojmov se spet obnavljata.
Tokraj in onkraj žične ograje
—
Spoštovani gospod urednik
Čeprav se navadno ognem komunističnim listom v velikem loku, mi je vkljub temu prišla pred oči zadirčna in strupena tetka »Soča«. Tom sem čital. da niso komunisti nikoli mislili zagovarjati tistih, ki heže od doma v’ strahu pred ljudsko sodbo. Po drugi strani, pravi »Soča«, se zapeljanci lahko vrnejo domov.
Zdaj bi vas rad vprašal, gospod urednik, ali ni poti, da bi strupeni tetki »Soči« dopovedali, da se slovenski be--gunci, če be/.e po svetu, ne bojijo ljud* ske sodbe, pač pa se po pravici bojijo komunistične krvoločnosti in seveda prav tako tudi krivičnih in krvi žejnih komunističnih sodišč. Kako bi komuni* stični klepetulji in rdeči tovarišici kri-' vonosi » Soči« to dopovedali? Morda bi uspeli, če bi po komunističnem re* ceptu stvar trdovratno ponovili kakih deset tisočkrat. Tako delajo komunisti in — uspejo, ali vsaj so uspeli. Se več! Njim se je posrečilo sužnosti reči svo* hoda — in najširše ljudske množice (se* stoječe sicer navadno le iz par ljudi) verjamejo, tako vsaj misli tetka »Soča«, da je prava in edino resnična svoboda na zemlji, za katero se izplača živeti in umreti in vse žrtvovati — temna in na*
silna sužnost v Titovini.
.Potem — zapeljanci! Ali je zapelja--nec, kdor ni maral in ne mara verjeti komunističnih laži, ali je zapeljanec ti* sti, ki je komunistične neumnosti in zločine podpiral, pa se zdaj tolče po glavi in vzdihuje: »Zakaj smo se borili? Zakaj smo verjeli rdečim lažem, ki. jih je trosila OP? Kako smo mogli biti tako neumni ? I«
S*
Gospod urednik! Ali ni poti, da bi obsedeni tovarišici »Soči« dopovedali, da je ona zapeljanka, v kolikor ni sama zlobna zapeljivka?
Vaš hravec
Eno sredstvo jc, a ni v naši moči. Rdeči plačanci bi morali dobiti kje dru* god možnost poštenega dela in plačila.
Op. uredništva
SPREHOD OB MEJI
Prišel me je obiskat drag znanec, ki ga že več let nisem videl. Želel si je pobli* že ogledati našo novo mejo in tako sem ga spremljal od Krasa do Sabotina. Na* letela sva na značilne pojave nezdravih medsebojnih razmer med dvema državama, katerih ena se prišteva zahodni krščanski miselnosti, druga pa vzhodne* nui, krščanstvu nasprotnemu svetovne* inu nazoru.
Prvo, kar je znancu padlo v očf%iri tem obhodu, je bila stroga zapora meje: bodeča žica in cestne harikade na važ* nejših prehodih z oboroženo vojaško stražo na obeh straneh: a jugosl. straž* niki so bolj togi, sami vase zaprti, s puško na rami, dočim so italijanski brez. pušk in tudi dostopni za pameten kratek pogovor in za kako pojasnilo. Kjer pa žičnih ovir ni črez obdelana polja, tam si jc vzhodni sosed pomagal na drug način, da vzdrži strogo »želez* no zaveso«. Kar na smeh je šlo mojemu znancu, ko»je zagledal - pri izhodu iz dolske soteske oh robu borovega gozdi* ča na štirih borovih deblih neko veliko ptičje gnezdo, do katerega je vodila lesena lestvica. Pa sem mu pojasnil, da tam ne gnezdijo čaplje ali kaki drugi veliki ptiči, temveč da^jc to le opazo* valnica jugosl. stražnika, ki budno pre* gleduje vso pod njim ležečo okolico, da bi kdo skozi gosta in obrasla polja skrivaj ne prekoračil ali prelezel meje. Takih opazovališč je ob meji več, zlasti na polju ob žplczn:ci Jjorica * Št. Peter. Eno sva našla tudi na prelomu hriba pri goriški Kostanjevici, kjer ima straža lep pregled črez goriški Rafut in črez Solkansko polje.
Mesto Gorica je pa vse z bodečo žico ločeno od vzhodnega raja. Glavni pre* hod pri Rdeči hiši je močno zastražen in vsakdo, ki ima prelaznico, je manj strogo od italijanskih, zelo strogo pa od jugosl. stražnikov preiskan. Za preizkavo žensk je tam nastavljena »to* varišiea«, ki v ločenem prostoru dobe* sedne slači svoje žrtve in jih do kože preišče. — Tam sva tudi videla vlake, ki vozijo po jugoslov. progi, še precej dobro zasedene, ker so bila vsa okna polna glav, ki so zrla na goriško stran
in si najbrže obujala lepe spomine na Gorico in na cesto iz Gorice proti Aj* še vici, ki jc bila nekdaj polna vozov, koles, pešcev, a danes sameva.
Onkraj proge in vzporedno z njo je nova cesta od Rafuta do Šempetra. Pro* meta na nji ni kdo ve kaj. Gradijo pa pol kilometra bolj vzhodno drugo novo in široko eesto, ki bo vezala Solkan s Šempetrom in bo šla skozi Rožno doli* no prav pri judovskem pokopališču preko visokega nasipa.
Najbolj zanimiva meja je tik pod Kostanjevico v Rafutu, kjer gre bodeča žica črez stopnice, ki peljejo v neko hišo, tako da pride hišni gospodar lahko na prag pogledat, kakšno vreme je v Italiji, a črez prag ne more več stopiti, ker bi ga zbodla žica.
Severni kolodvor in trg pred njim je tudi ograjen; meščani imajo le ozko pot ob žici, da hodi ji lahko radovednost past, toda le redkokdo se od tam pri* kaže na trg iz glavnega kolodvorskega poslopja, ki je nekoliko popravljeno, medtem ko so druge hiše na kolodvoru še vedno take, kakršne so jih pustile zavezniške bombe v letu 1945. — Kakih 100 m pred železniškim viaduktom nad cesto Gorica * Solkan se meja obrne od železniške proge proti Soči in jo tam pod sabotinskim hribom prekorači ter se vzpne poševno po skalnatem obronku na vrh Sabotina, kjer so si na najvišji točki tudi Italijani postavili barako «stražnico. Skoro cela duhovnija St. Maver'je na ta način ostala pod Italijo kot nekak klin ali zagozda, ki ovira, da bi Jugoslovani napravili cesto iz Brd naravnost v Solkan. Zato morajo hoditi črez Vrhovljc v Plave v Soški dolini ter od tam šele v Solkan. Sosednji Pod* sabotin pa jc že spet v Jugoslaviji, ker se meja od najvišje točke hriba spusti spet precej strmo v dolino Pevmice.
Iz št. Mavra je lep pogled na Solkan in njegovo zaledje tja proti Kronbergu.
V	Grčnj rastejo i/ tal nove, še neome* tanc hiše — tri so že obljudene — in tudi neka dolga delavska baraka že stoji tam. Bilo je 15. avgusta, ko sva z znancem stala oh cerkvi v Št. Mavru in gledala v obljubljeno deželo. Med* tem ko je bila v Solkanu glavna maša, je bila na nekem travniku v smeri proti goriškemu kolodvoru neka parada ali manifestacija. Mnogo zastav, velika Titova slika, a ne preveč ljudi. Zdelo sc mi je, da sami niso vedeli, čemu so se tam zbirali, ker so se očividno dolgo* časili. Ker naju telefon .ni vezal s tisto parado, nisva sFšala drugega kot kak zvok godbe. Ob lih je bilo vse konča* no, le neki polnagi ljudje so še pozneje igrali nogomet; nama se je zdelo, da je bilo med njimi tudi nekaj hlačark. Takrat pa jc končala v solkanski farni cerkvi tudi sv. maša v čast vnebovzetju Marijinemu.
Domov grede sem vprašal znanca kak jc njegov glavni vtis s tega sprcho* da. Po kratkem molku mi jc odgovoril: Veliko koncentracijsko taborišče za žično ograjo. Od tu proti zahodu do Amerike in tja črez do Koreje sc nc vidi več kaj takega. — Tudi o vplikan* skih graditeljskih naporih in uspehih onstran zavese ni opaziti tohko kot po zapadnih državah.
SHOD TRETJEGA REDA
bo v nedeljo 19. septembra ob 4h popoldne v cerkvi sv. Ivana
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Goriča
Birma v Solkanu
Apostolski administrator v Slovenski Primorski msgr. Tcroš pridno birmuje po slovenskih krajih. V nedeljo 6. sep* tembra je b la sv. birma na sedežu ad* minis;trature v Solkanu, ki jc nekako tudi »glavno mesto« Slov. Primorja ter jedro bodoče Nove Gorice. Solkanci so se za sv. birmo lepo pripravili in tudi cerkev primerno okrasili. V nedeljo zjutraj ob osmih jc g. administrator maševal, nato pa je začel birmovati. Gotovo si msgr. Toroš ni mogel predstavljati, da bo zanj ta dan tako p°ln dela in obenem tudi zadoščenja. Saj se je delitev zakramenta sv. birme zavlek* la do dveh popoldne in čez zaradi izred* no velikega števila birmancev, ki so prihiteli	v	Solkan	prav iz vse	dežele,
posebno	še	iz Gor	in Vipavske	doline.
Nekateri govore, da jih je bilo čez 2, drugi pa čez 3 tisoč. Kakor koli, naval birmancev je bil nezaslišan. Vrsta z8 vrsto se	je	vrstila v cerkvi sv. Štefana.
Svetnik	se	jc brez	dvoma čudil,	odkod
toliko junaških častilcev Sv. Duha, ki so peš ali na nerodnih vozovih priromali v Solkan po ure in ure daleč, dočim še ni dolgo tega, ko sc še z vlakom ali 1 avtobusom niso hoteli peljati v Gorico k birmi. Sv. Duh je pač v.elik misijonar, ki govori, kadar hoče in kakor hoče. Incidentov med birmovanjem ni bilo, le gneča jc bila v cerkvi tolika, da ie mnoge prijelo slabo m da se je moral sam g. prelat večkrat odpočiti v zakri* stiji, da si je opomogel.
Oblasti pa niso bile tako navdušene za sv. birmo- kakor birmanci in botri-Zato so bile gostilne dopoldne suhe, da si botri in birmanci še grla niso mogli zmočiti. Popoldne ob štirih pa, ko je bil v Solkanu nastop pevskih društev iz goriškega okraja, so prišle na dan vse vrste božjih dobrot: vino, kruh s sirom, testenine z mesom itd. Tudi kamioni in avtobusi so bili za »tovariše pevce«, za _ j birmance in botre pa ni bilo nič drnge* ga kot voda izpod Skalnice in pot pod nogami.
Drobne novice
Z one strani poročajo, da letina obeta4 * v mnogih krajih zelo slabo zaradi pre' velike moče, drugod zaradi toče, Nii -i komenskem Krasu jc o velikem šmarn** toča tako klestila, da ni ostalo zrna n« trti. Na Postojnščini pa sc širi tifus in so oblasti podvzcle energične ukrepe, da bi ga zaustavile. Prav tako so se pojavili nekateri primeri te bolezni tudi v Brdih. Oblasti priporočajo snago 'n le snago, a mila ne dajo!
Robedišče
Zvedeli smo, da so na Rohediščih obesili neko ženo in ustrelili mladega fanta — nabornika iz Breginja. —
DAROVI:
Prijatelj iz Trsta z motivacijo, da za Slovence izven železnega zastora zado* stuje en sam katoliški tednik, 1000; se* stra Karitas iz Rojana namesto cvetja na grob g. J. Dovgana 500; Karlinca 2(HL N. N. iz Štandreža 1000; Pavlica 100; v čast Brezmadežni za spreobrnjenje ne* vernikov 100; preplačila iz Gorice 500; isto iz Trsta 100;družbenici iz Trstu 100 — 250; Kristina 100; N. N. iz Šked* nja pri Trstu 1000.— lir.
Bog povrni I
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
Rijavec Julija 100; Edvard Bregant, sodar 200; N. N. 200; N. N. 250; Hrovatin ustanovnine 600 lir.
Vsem srčna hvala!
Urh in
»Gospod doktor! Vi ste torej tu blizu
že nekaj mesecev in gotovo poznate
tudi tukajšnje gospodarske razmere precej dobro. Kako lepo bi bilo, ako bi se mogel tudi jaz kje blizu nastaniti.
Morda bi sc dala kupiti kaka dobra kmetija. Vzel bi jo ali sam ali v družbi s kako našo kmetsko begunsko družino. Tako bomo preskrbljeni v telesnih in povrhu še v dušnih zadevah. Da govo* rim prav po pravici, meni jc življenje
v tujini najbolj težko, ker smo tako raztreseni, da ne moremo imeti rednega dušnega pastirstva v domačem jeziku. Danes sem se kar pomladil, ko smo imeli v svetišču tako lepo domačo po* božnost. Ljudje smo res čudni. Božje darove znamo ceniti šele takrat, ko jih zgubimo. Tako je z. zdravjem in tako je tudi z darom sv. vere, službe božje, do* mačih duhovnikov itd. To izkušamo mi v tujini in to izkušajo v domovini, kjer je od 1900 duhovnij le še 400 redno
oskrbovanih.«
»Bravo, dragi Urh! O pravem času sva prišla skupaj. Prav te dni sem slišal, da v našem »Standrežu« prodaja lep kos zemlje neki Bask. Prislužil si je že toliko, da namerava kupiti v bližini Buenos Airesa, kjer je zemlja bolj dra* ga, večje posestvo. Vzemite njegovo zemljo, a hišo boste morali sami sez.i* uati, ker je svojo hišo s kosom zemlji* šča žc drugemu prodni. Ali imate kaj denarja?«
»Vse se bo storilo. Prav danes sem dobil od nekega ljubitelja slovenskega petja precejšnjo vsoto denarja. Poiskal si bom še kakega slovenskega kmeta, da se mi pridruži. V skrajni sili m-i ho go* tov o tudi g. predsednik Peron priskočil na pomoč, saj sem z njim vedno v do* hrih odnošajih, ker mu dajem pojasni* la in nasvete v zadevah slovenskih be* guncev.«
»Toda skrbite, da si dobite za pomoč kako družino, ki ima kaj delovnih moči, kajti tu jc težko dobiti kmetske delav* ce; vse beži z dežele in si išče v Buenos Airesu lahkega in dobro plačanega dela v tovarnah itd. — Ce hočete, bom tudi jaz skušal poizvedeti za primerno dru*
žino med našimi begunci.«
»Vse gre kot namazano z najboljšim oljem. To sc pa splača prav po slovcn* sko zaliti. Gospoda, dovolita, da grem po prigrzek in liter dobrega vina.«
»Nikar, drugi Urh. Tukaj so navadna vina zelo slaba:	večinoma so v tovar*
nah predelana in pokvarjena. Dobre vrste vina so zelo draga. Pivo jc zelo dobro, a tudi hudo drago. Posebno dra* go pu je žganje.«
»Poceni ali drago, danes ga bomo pili vama na zdravje, meni pa na srečo, da si čimprej uredim novi dom. Po posre* dovanju g. predsednika dobim kmalu sem tudi ženo in dva nečaka.«
Urno sem skočil v gostilno in prinesel butiljko najboljšega vina in še vse tisto, kar jc potrehno, da Vipavcu vino nc škoduje.
G. profesor je bil že po prvih požir* kih tako vesel, da mi jc prav nazorno popisal, kako homo gradili novi dom.
Kupil si bom veliko površino zemlje. Na kraju, kjer si bomo gradili hišo, si bomo napravili najprej iz prsti opeko. Nekaj dni jo bomo malo posušili na soncu. Nato jo bomo zložili v ohliko peči in nekaj dni žgali. Vode tu ne
manjka.	Kjerkoli	vrtaš	globoko	v
zemljo,	povsod jo	najdeš.	To vrtanje
ni težko, ker je silno globoko sama prst. Bog ve, koliko sto t’soč let je šumela tod kakšna velereka, ki je vso to plast nanesla. Hišo bomo sezidali majhno, kakor jo imajo tu vsi kmetje. Hlevov ne bomo rabili, kajti vsa živina Jc v tej deželi vedno zunaj.	Okrog	kmetij	so
povsod pašniki in na njih črede praši* čev, konj, krav in volov. — Zidava poj* de hitro od rok, ker so stene tanke in okna le enojna. Tudi streha bo iz tanke opeke. Okrog hiše bomo zasadili neke vrste bore in evkaliptus. Ta hitro zrn* ste do višine 20 m in še čez. Ima svetlo deblo in liste kakor naše vrbe. Njegov les je dober, dovolj • trd. Zasadil ga bom okrog vsega posestva leto za letom, ker se les dobro proda.
Hitro si bom moral pripraviti 6 konj. Pri oranju in ko bom z njim »vlačil« brano po njivi, bom rabil vseh 6 v dveh vrstah.
Večji	del posestva bom pustil	za
pašnik. Živino bom nadzoroval po veči* ni sam. Pri tem hoin jezdi) na konju, s širokim klobukom na glavi in ogrnjen v plašč kot pravi pastir ali »gančo«.«
Pridelke bodo hodili kupci iskat n* dom. Živino bomo gnali v bližnje me* steče na sejme, ki so dvakrat na mesec. Za živino rabijo tu posebne dolge av' tomobile. Polagoma si bom nabavil več _glav živine, ki jc tu rjave ali pisane barve in je manjša kot pri nas; voli imajo prav majhne roge. Konj si boin kupil več pasem, tudi kakega plemeni' tejšega dirkača; rabil ga bom samo za kake opravke v mestu ali kakem bolj oddaljenem kraju.
Gospod doktor mi je bodoče naše življenje tako popisal, da jc Tvoj ved* no optimistični prijatelj postal kar navdušen in da gleda v bodočnost kakor kak novoporočenec, ki misli, da rastejo v sv. zakonu same rožice brez trnja. Pomagalo je sevedu k temu tudi pravo in resnično vino iz Brd.
Na butiljki jc bilo namreč napisano: Cantinc Clansech — Trebezzo — Vero e genuino vino del Collio.Napisa v špan' ščini nisem razumel. Takega vinu Bog gotovo ni ustvaril, da bi se z njim opi' vali, ampak da bi razveseljevalo naša srca v žalostnih dneh.
(Nadaljevan je sledi)