P.b.b kulturno -polHično glasilo Motorne iage znamk: Stihi, JO-BU (Tiger) Pioneer — že od Sil. 3.900,— naprej vam nudi Johan Lomšek Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Eberndorl tel. (04237) 246 Štedilniki, pefi in kotli vseh velikosti stalno na zalogi. — Naročite takoj. — Zahtevajte ceniki — Brezplačno predvajamje žag in dostava na dom. 'mm?- s v e^tovnib in . dom a č ih do go d Kov Potmi urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenluri Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt leto XIV./ŠTEVILKA 51 CELOVEC, DNE 17. DECEMBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Napad na Združene narode Tudi kitajski komunizem se spreminja Leta 1958 je voditelj kitajskih komunistov Mao-Tsetung izvedel prvo čistko v svoji komunistični stranki. Ravno dobro leto pred čistko je Se dovolil nekaj več svobode v kritiziranju s svojo izjavo, da je Kitajska dosti velik vrt, da na njem lahko •tfete na stotine različnih rož. Kitajska inteligenca tunaj in znotraj komunistične stranke je takoj za-^da vrtnariti na debelo. Na svojih vrtičkih je gojila najrazličnejše „rožicc”, to je kritiko vseh vrst, kar pa voditeljem kitajskega komunizma ni bilo vŠeč. Slana je hitro poparila vse rožice, dobre in slabe, vrtnarji so pa bili srečni, ako jih je doletela ®cča, da so lahko samo umolknili. Precej med nji-mi jih je moralo romati v ječe, prisilna taborišča i® na kmetsko delo zaradi svojega prevelikega ve-selja do vrtnarstva. Nekaj takega se pripravlja tudi sedaj, ako sme-ntn vsaja nekaj verjeti redkim poročilom, ki priha-jajo iz rdeče Kitajske. Uradno časopisje toži nam-r*č že dalj časa, da se je med tovariši razpaslo 'eselje do »revizionizma”. Te bolezni so se menda nalezli celo najboljši pismouki med kitajskimi komunisti. Režim je zaradi tega moral javno posvariti “•o voditelja rdečih ideologov Yang Hsien Chena m mu dati priliko, da na tihem in v samoti premišljuje svoje napake. Kaj so pa zagrešili najnovejši kitajski »revizionisti”? Nič posebnega in še posebej nič originalnega- So bili samo toliko pogumni, da so trdili, da ni treba, da bi uraden, komunizem imel zmeraj Pmv, da ni greh, ako kdo želi boljše življenje, da ne tiči za vsakim grmom »razredni sovražnik”, ki o njem navadni Kitajec niti ne ve, kakšen je, da je Partijska budnost lepa stvar, da pa radi nje nava-'fen človek še zmeraj lahko mirno spi itd. Uradni kitajski komunisti so pa vse to obsodili kot ne-^estobo komunističnim idealom in opozarjali, da * vse to že dolgo godi na Ruskem, seveda šele od mkrat, ko so tam pokopali Stalina. Zato je za ntadne kitajske komuniste Stalin še zmeraj vzor ^0munista, ki stoji prav poleg Lenina, dočim so njegovi nasledniki navadni rdeči pustolovci, ki ho-komunizem speljati v kapitalizem. Mao torej vidi v takih grešnikih v vrstah svojih Pristašev tihe oboževatelje ne samo kapitalizma, *mpak tudi komunizma ruske vrste, da ne rečemo titoizma. Ti ničvredneži bi radi hodili po sledeh Pokojnega Trockega, Bulharina itd., na drugi strani pa še zmeraj škilijo v Moskvo. Greh je torej dognan, grešniki so očitni. Kaj naj ^ rgodi z njimi, to je sedaj vprašanje, ki se z nj-m peča kitajska javnost, kolikor jo jc še in niikor upa samostojno misliti. Ali jih bo Mao »likvidiral”, kot je Stalin svoje nasprotnike? ^li bo kaznoval vse po vrsti, kot je to delal Stalin? ^li bo poznal kaj usmiljenja, kot ga Stalin ni? Ali Pa se Mao ne počuti varnega v svoji okolici in se ^‘nša znebiti tistih tovarišev, ki jim je do sedaj tau|>al? Ali sc je morda tako zagrizel v svojo vero, kitajska revolucija še ni končana in da je treba njenem imenu še zmeraj prelivati nedolžno kri? pa morda hoče samo zastrašiti vse nergače in ,lejevoljneže v stranki? Nekateri poznavalci kitajskega komunizma nam-^ toislijo, da je Mao prišel do prepričanja, da sc ^ sedanji kitajski rod tekom 15 let rdeče dikta-re že tako naveličal uradnega navdušenja, da kaže nobene požrtvovalnosti za nobeno stvar. 0 Pa je ravno največja nevarnost za kitajski ko-ftonizem. Mao namreč misli, da bo boj za pravi tajati komunizem trajal najmanj še par rodov. ato ho pa prišdj ako bo že sedanji rod sit rdečih Pebes? Vidi torej v vedno večji apatiji kitajskega ti^oda največjo nevarnost za bodočnost svojega ko-'toitiizma. To apatijo je pa treba ubiti z ognjem in ^Žcm. jc ta domneva pravilna, potem se nam po-s vlia samo od sebe vprašanje, ali ne čuti Mao ^ Svojo okolico, da v kitajski komunistični družbi nckaj prav, in da se boji, da ravno to slabi ^sed jn Vj(|jv sedanjega režima tudi v tujini. Ce nenia Stalina, kot zmeraj trdi, potem mora Mao 1 do zaključka, da svoje napadalnosti na tuji ^ te sme prenapeti, ampak jo omejiti na be-^ e- Ako so pa potrebna dejanja, je treba, da naj-^ toieraj nekoga, ki naj hodi po kostanj v ogenj c**je njegove zunanje politike. Ta domneva ne- MmiJo ni niti 24 ur po neuspelem napadu z možnarjem na palačo Organizacije združenih narodov, ko je bij preprečen že drugi napad. V neposredni bližini palače OZN so varnostni organi odkrili dinamitni palici. K sreči ti dve dinamčtni palici nista mogli eksplodirati, ker jima je manjkalo električno vžigalo. Newyorška policija je talkoj nato poostrila varnostne mere, da bi na ta način že v naprej preprečila nadaljnje atentate na palačo Organizacije zdru-ženih narodov. Trenutno raziskuje newyorška pokcija, če nima ta eksplozija zveze z najdbo dinamita. V tem, ko je pretekli petek govoril v glavni skupščini kubanski minister Emesto Guevara, se je zunaj nenadoma razlegla eksplozija. Tisti, ki so takrat sedeli ob vzhodnih oknih steklene palače OZN, so lahko videli več metrov visok vodomet, ki se je dvignil z East Riverja. S pročelja poslopja je bilo mogoče videti vrvenje na new-yorški široki velemestni cesti z nasadi, kjer so se hrupni proticasbrovski demonstranti hoteli prebiti proti vhodu palače, policija pa jih je zadrževala. Kakor je potem poročala policija, ni šlo pri najdbi teh dinanuiitnih palic za rastrelil-no snov, ki se običajno uporablja za razstreljevanje pri gradnji, ker morajo biti di-namitne palice najprej zvezane, ko se namešča električno vžigalo. Dinamit je odkril slučajno neki mimoidoči. Policija je bila takoj na mestu, zastražila ozemlje in ukrenila potrebne varnostne mere. Newyorška policija pa tudi raziskuje še nadalje skrivnostne okoliščine okol’ napada z možnarjem. Do sedaj namreč še niso našli nobene sledi, ki bi mogla odkriti napadalca. V času, ko se je razlegla eksplozija, je bilo v palači Organizacije združenih narodov pet tisoč odposlancev in nameščencev. Medltem pa je ona pregnana Kubanka, ki je v istem trenutku, ko je granata eksplodirala, predrla policijski obroč, da bi zabodla pravkar govorečega kubanskega ministra Ernesta Guevaro v glavni skupščini, izvršila brezuspešen samomor. OBJAVA DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V soboto, 19. decembra 1964, ob 9. uri dopoldne je v Modri dvorani Doma glasbe (Konzenthaus) občni zbor Združenja staršev. Popoldne od 13. do 16. ure je na šoli v Lerchenfeldgasse Dan staršev. V tem času so vsi profesorji na šoli in prosimo, da se starši te priložnosti tudi polnoštevilno po-služijo. Ravnateljstvo * V PONOVITEV OPERETE »MIKLAVŽ PRIHAJA" V nedeljo, dne 13. decembra, popoldne so dijaki in dijakinje slovenske gimnazije v Celovcu ponovili v mestnem gledališču z velikim uspehom opereto »Miklavž prihaja". Tudi pri drugi predstavi so bili kot pri prvi sedeži popolnoma razprodani. Posebno mladina je bila močno zastopana. Val navdušenja s ploskanjem se ob koncu prireditve ni hotel poleči. Uspeha smo vsi veseli. V zadnji številki našega lista je bilo pomotoma poročano, da skladatelj operete »Miklavž prihaja" biva v Argentini. V resnici pa dr. Jerko Gržinčič živi v Rovinju v Istri. Prepad Pariz - ZDA zmerom večji Konferenca o večstranski jedrski sili januarja 1965 Ameriški zunanjfi minister Dean Rusk je prispeli v začetku tega tedna v francosko glavno mesto Pariz. Sestat se je s francoskim predsednikom de GauLlom, sodeloval pa bo tudi na konferenci sveta Atlantskega pakta. Sestat se je tudi z italijanskim zunanjim ministrom Saragatom, ki je v ta namen prišel v Pariz. Sporni načrt o večstranski jedrski siti Organizacije severnoatlantskega pakta naj bi končnoveLjavno ugodno rešilii na konferenci, M bi se je udefležfle: Združene države Amerike, Velika Britanija im Zvezna republika Nemčija, Italija in Holandska. Diplomati v nemškem glavnem mestu Bonnu govorijo o roku, za tak sestanek konec januarja 1965. Načrti za to pa naj bi bili gotovi v nekaj tednih. Prvotnemu načrtu o večstranski jedrski siti, ki si ga zamišljajo Združene države Amerike, stoji nasproti britanski protipred-log. Kakšen pa je prvotni ameriški načrt? Po ameriškem načrtu o večstranskih jedrskih silah spadajo vojaške enote vseh članic Organizacije severnoatlantskega pakta in vojna mornarica, oborožena s polaris raketami. Medtem ko britanski protimačrt predlaga, naj bi vključili v atomske sile tudi ameriške jedrske podmornice, butanske bombnike, kakor tudi nemško v Združenih državah nakupljeno raketao orožje. Načrt o atomskih silah Organizacije severnoatlantskega pakta je bit glavna tema tega sestanka članic te organizacije v Pa- rizu. Zunanji minister Združenih držav Amerike Dean Rusk, ki je prispel v ponedeljek v francosko glavno mesto Pariz, je dal že na pariškem letališču prvo moralno klofuto francoskemu predsedniku de Gaul-lu, ko je dejal številnim navzočim novinarjem: Francija more svojo trmasto politiko o Evropi izvajati samo pod okriljem ameriške varnosti!" Stiki Islam ■ Vatikan V Kairu se je te dni mudil dunajski kardinal dr. Kbnig, ki je vodil pogovore z vodilnimi poglavarji muslimanskega sveta. Tako je kardinal dr. Konig izjavil vodilnim osebnostim Arabske lige, da koncilska shema o Judih ne zasleduje nobenih političnih nagibov in ciljev. S tem je dr. Kbnig zavrnil arabske trditve, da je s potrditvijo sheme o judovskem vprašanju koncil priznal posredno izraelsko državo. Čeprav je bilo rečeno, da je bil dr. Kbni-gov obisk le privatnega značaja, opazovat- Deželni zbor razpuščen Deželni glavar Ferdinand Wedenip se je poslovil ob priliki razpustitve koroškega deželnega zbora na zadnjem zasedanju od vseh poslancev z obširnim referatom, v katerem je podal obračun dela, ki ga je vršil koroški deželni zbor v preteklih dveh desetletjih. V svojem govoru se je bavil deželni glavar s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi problemi dežele ter nakazal, kako je Koroška po letu 1945 na omenjenih področjih vidno napredovala. V zvezi z manjšinskim vprašanjem je po- udaril, da je Koroška tudi domovina manjšine. Vsekakor je domovini resnično zvest le tisti, ki manjšino glede njenih življenjskih pravic tudi spoštuje, saj pomeni manjšina dejansko za skupno koroško domovino obogatitev. Za slepo narodnostno mržnjo v bodoči Evropi ne sme biti prostora. Nato je deželni glavar dejal, da želi Avstrija izpolniti svoje v državni pogodbi prevzete obveznosti. Kulturna izmenjava pa dokazuje, da gradimo preko naših meja prijateljske odnošaje z vsemi sosedi. kako dobro razlaga sedanjo kitajsko zunanjo politiko. Sedanja kitajska zunanja politika je namreč mogočna v besedah. Kar je pa v njej dejanj, obstojijo samo v podpiranju kitajskih sosedov, kadar ti napadajo svobodni svet. Mao sc na primer z besedami vojskuje z Rusi radi Sibirije, miruje pa njegova vojačka akcija proti Indiji. Je tiho, kadar omenja premirje v Koreji ali pa odnose dp Cang-kajška, to sc pravi, ponavlja samo vse ie znane grožnje. V Laosu in Južnem Vietnamu pošilja Severne Vietnamce po kostanj v ogenj. Sc pa skrbno odmika vsakemu oboroženemu spopadu. Ne kaže nobenega veselja do novih sporov, akoravno se mu za to nudi vsak dan nova prilika. Mao je torej postal previden, kot je bil tudi pokojni Stalin. Tega mu ne svetuje samo zgled Stalina, ampak tudi prikriti nemir v vrstah kitajskih komunistov. Mao ne bo spremenil svoje taktike tudi odkar je počila njegova atomska bomba. Dobro ve, da bo njegova dežela potrebovala desetletja, da dobi zadostno množino atomskega orožja. Od te strani ni torej nevaren za mednarodni mir. Tudi kitajski komunizem sc spreminja v svoji strukturi, kot se spreminja ruski. To ga bo nagnalo, da i)o moral bolj upoštevati mednarodno stvarnost kot jo danes. Šel bo po moskovskih stopinjah, akoravno jih danes zaničuje in obsoja. oi ne toklijučuijejo možnosti, da je kardinal dobil iz Vatikana zelo važna navodila. Kardinal dr. Konig se je sestal v Kairu z rektorjem svetovnoznane Alashar univerze — najznamenitejše izobrazbeno središče muslimanskega sveta — šejkom Hasanom Maamounom, dalje z direktorjem te univerze šejkom Hasanom Bakurijem, kakor tudi z egiptovskim ministrom za kulturo. Po sestanku s šejkom Hasanom Maamounom, najvišjim mohamedanskim verskim poglavarjem je dr. Konig izjavil, da je bil razgovor izredno plodovit In da sta razmo-trivala stvari, ki zadevajo obe strani, in ki so v središču skupnega zanimanja za krščanstvo in muslimanstvo. S šejkom Hasanom Bakurijem pa sta govorila o možnosti skupnega dela med alasharsko univerzo in Vatikanom. Šejk Hasan Bakuri je dejal nekemu poročevalcu: »Kardinalu dr. Konigu sem rekel, da obstojajo sicer med krščanstvom in muslimansko vero dogmatične razlike, vendar pa nobenih z ozirom na etično-moraime vrednote in socialnega zadržanja. Potem pa je zahteval šejk Hasan Bakuri, naj bi krščanstvo in muslimanstvo delala složno za blagor človeštva. Vse to govori v prid dejstvu, da so bili že v Bombayu začeti razgovori zastopnikov katoliške Cerkve z drugoverci — tudi pri onih razgovorih je bil kardinal dr. Konig vodilna osebnost — kronani z uspehom. Da so ti stiki padli na plodna tla, dokazuje pozitivni odmev Konigovega obiska v glavnem mestu Egipta Kairu. Kardinal Konig je na koncu razgovorov povabil! šejka Hasana Bakuriija, naj obišče Avstrijo. Šejk Hasan Maamoun pa je podaril kardinalu v znak bratskega priznanja koran (muslimanska verska, sveta knjiga). Politični teden Po svetu ... COMBE UKINIL PRAVICE BELGIJSKIM DRUŽBAM BeCig^isika vlada je zahtevala pojasnila od fkongoiSkega ministrskega predsednika čom-beija, ker je ta ukinili pravice belgijskim družbam v Kongu do rudarskih koncesij. Tega ni omenit, ko se je nedavno sestal v Parizu z belgijskim ministrom za zunanjo trgovino. V Brusiljiu trdijo, da ti ukrepi niso brez povezave z nekaterimi zagotovili, ki jiih je baje Čombe dobit od francoskega državnega predsednika de Gaulla, ko se je ta sestal z njim v francoski prestolnici, Parizu. Politični opazovalci zahoda so mnenja, da želi ministrski predsednik Combe na ta način pridobiti na ugledu med afriškimi državami, češ da ni lutka kolonialistov. Kakor je znano, je kongoška vlada ukinila pravice družbam, ki izkoriščajo katanške rudnike: bakra, kobalta in urana. S to odredbo je postala država lastnica teh rudnikov. Pred neodvisnostjo Konga sta bili namreč dve tretjini delnic teh družb last Belgijcev. Vsii belgijisiki listi pišejo članke, ki kažejo presenečenje nad čombejevimi ukrepi. Listi pišejo, da je ta odločitev kon-goške vlade, brutalna in da brez moralne podpore Francije ta odločitev ne bi bila mogoča. ■ Na neki tiskovni konferenci v Leopold-viilu pa je Čombe dejal, da Belgija in Kongoška republika ne moreta biti druga brez druge, ter je še dodal: „Ukrep, ki smo ga 'izdali, bo omogočil naši deželi, da živi sedem let brez dohodkov iz tujine, enostavno s produktom te listnice". Potem je še rekel, da pomeni ta ukrep jamstvo za tiste, ki so vložili svoje premoženje v Kongu. SOVJETSKA ZVEZA ZA ZMANJŠANJE VOJAŠKEGA PRORAČUNA no odgovornost vseh udeležencev, da se prepreči širjenje jedrskega orožja. Ko so ga novinarji vprašali, da misli Francija malo drugače o večstranski jedrski sila, je Wiison rekel, da je važno obravnavati probleme jedrske sile s francosko vlado ter izrazil upanje, da bo Francija mogla čez nekaj časa gledati na te probleme tako, kakor jih sedaj vidi Velika Britanija. Wilson je nato novinarjem povedal, da sta z Johnsonom razpravljala o svetovnem položaju, ter je izrazil veselje, ker je ameriški predsednik priznal posebno vlogo, ki jo Britanija zaradi Commonwealtha in njenih pomorskih tradicij lahko ima v službi miru na področju izven Evrope. ŠPANIJA IN EVVG V Bruslju so bila pretekli teden pogajanja o asocilranju (vezanju) Španije z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EWG). Španija je namreč zahtevala prvotno polno članstvo v Evropski gospodarski skupnosti, vendar so bile gotove članice proti tej zahtevi. To so bile države: Italija, Belgija in Holandska, ki so bile predvsem iz političnih razlogov proti sprejemu Španije za polnovredno članico te gospodarske skupnosti. Kot najmočnejša zagovornika za sprejem Španije v članstvo pa sta Francija in Zvezna republika Nemčija. Pri tem mislita obe imenovani deželi na poznejše polnovredno članstvo Španije. Jedro problema pri pogajanjih tvorijo predvsem španski sezonski delavci, ki jih je v deželah Evropske gospodarske skupnosti okoli petsto tisoč, španska vlada zahteva namreč za svoje delavce iste pravice, kot jih uživajo italijanski delavci. PAPEŽ JE SPREJEL ČOMBEJA V Rim je prispel minuli teden na enodnevni privatni obisk kongoški ministrski predsednik Molze čombe. Tu ga je spre- jel papež Pavel VI. v privatni avdienci. Čombeja pa je morala spremljati italijanska policija, ker so hoteli tako preprečiti demonstracije ali možne napade nanj. Prahi običaju so spremili policaji katoličana Čombeja še na prostor Vatikana, kjer so ga potem prepustili] v varstvo švicarski , gardi. Čombeja je najprej sprejel neki papežev komornik in ga pospremil v II. nadstropje vatikanske palače. Papež Pavel VI. je pričakoval kongoškega ministrskega predsednika v privani knjižnici. V kratkem nagovoru se je papež najprej spomnil vojnih žrtev. „Nafie misli hitijo h kongoškemu ljudstvu, še posebno pa k nesrečnim žrtvam zadnjih strašnih dogodkov. Obračamo še na vse odgovorno kongoško ljudstvo in ga pozivamo, da bi ono spoznalo, da je bratomorna vojna nesmisel, in da s tem ni nikomur pomaga-no v dežel, kajti le resnični mir, ki sloni na zvestobi, pravičnosti, ljubezni do bližnjega im svobodi, more dati vse možnosti razvoja mladi kongoški republiki, da si bo mogla zgraditi solidno prihodnost za svoje otroke. Čas je za slehernega, svojim bratom pokazati več medsebojnega spoštovanja. Čas je, da zgradimo jez proti trpljenju in preprečimo nadaljnjo razširitev ognja." Papež je nagovoril čombeja v francoščini. Sprejem pri papežu je trajal 20 minut, kar odgovarja privatnemu sprejemu pri papežu, vendar je bil krajši, kot je običajno pri tujih državnikih. Poleg tega je bilo fotografom prepovedano silikati papeža in čombeja v družbi. Z istim strahom, kot je Vatikan dokazoval, da sprejem čombeja nima velikega pomena, se je tudi italijanska vlada izognila zavzeti svoje stališče. Zunanji minister Sa-ragat pa je še zatrjevali, da je bil čombe gost Vatikana in ne italijanske vlade. Kon-gcčko poslaništvo je prvotno govorilo o sestanku med čombejem in ministrskim predsednikom Moram, potem pa je izjavilo, da sestanka med obema ne bo. Italijanski ministrski predsednik je tudi dejal, da o kakem sestanku med čoimbejem im njim sploh ni bilo govora. . in pri nas v Avstriji Na Vrhovnem sovjetu Sovjetske zveze je predsednik sovjetske vlade Kosigin sporočiti, da je Sovjetska zveza pripravljena znižati izdatke v vojaškem proračunu za 500 milijonov rubljev (555 milijonov dolarjev ali okoli deset milijard avstrijskih šilingov). Sovjetski ministrski 'predsednik Kosigin je poudaril, da pripisuje Sovjetska zveza veliko važnost nadaljnjemu znižanju vojaških 'izdatkov velikih držav. Pri tem je dejal, da so se tudi Združene države Amerike izrekle za zmžanje vojaških izdatkov v svojem proračunu za leto 1965-66. Iz Wasih:mgtona pa do sedaj še ni bilo nič znanega o znižanju ameriških vojaških izdatkov. Politični opazovalci so mnenja, da sta o teh stvareh govorila na nedavnem sestanku Gromyko in Rusk. Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je Kosigin govoril o načrtu za leto 1965. Ta določa v nasprotju z letošnjim letom zvišanje narodnega dohodka. Načrt določa 7 odstotkov proizvodnje potrošnega blaga in 8,1 odstotka proizvodnje proizvodnih sredstev. Največja delež bo pripadel kemijski industriji, ki bo zvišala proizvodnjo za 15 odstotkov. Kosigin je dalje izjavil, da se gospodarstvo razvija na podlagi določenega načrta, pripomnil pa je, da so hude napake v kmetijstvu imele težke posledice za celotno kmetijstvo države. Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je manjkal Hruščev, čeprav je še zmerom poslanec. Njegov zet Adžubej, odstavljeni glavni urednik lista ,,Izvestija“ je bil tudi odsoten. Poleg nekaterih drugih odsotnih veličin so pogrešali tudi obrambnega ministra Mali-novskega. Po Moskvi namreč govorijo, da je Malinovski že odstavljen ali pa je pred odstavitvijo. Vrhovni sovjet je odobril tudi formalno imenovanje Kosigina za predsednika vlade namesto Hruščeva, in sicer — kot je bilo pričakovati — enoglasno. BRITANSKI PREMIER WILSON V ZDA Pretekli teden je bili v Združenih državah Amerike na uradnem obisku britanski ministrski predsednik Harold Wiison, ki je vodil razgovore z ameriškim predsednikom Johnsonom. Po zaključku je VVLlsom izjavil na tiskovni konferenci, da je bil zadovoljen z razgovori, kajti pokazali so enakost gledanj ameriške in britanske vlade. Britanski premier je dejal, da so še posebej poudarili odločenost okrepiti in združiti skup- VOLILNA REFORMA dela še vedno preglavice obema vladnima koalicijskima strankama. Kot je znano, trajajo pogajanja že več mesecev, a še vedno ni prišlo do nikake pozitivne rešitve. Prvotno je bilo dogovorjeno, da bo ta problem rešen do 1. julija t. 1., a vidimo, da po nadaljnjih šestih mesecih še niso mogli priti s pogajanji „na zeleno vejo". Politični krogi na eni in drugi strani so si bolj ali manj edini v tem, da sedanji sistem valitev in določevanja mandatov oziroma narodnih poslancev ne pokaže dovolj točno in pravilno dejanske volje volilcev. Tako so socialisti — posebno tedanji notranji minister Olah — v enem izmed svojih predlogov želeli povišati število poslanskih mandatov, kar pa v javnosti ni naletelo na kako posebno odobravanje, ker bi se s tem v glavnem le povečali izdatki državnega proračuna, koristi pa od novih mandatov ni pričakovati bogvekaj Ljudska stranka pa je v smislu določil avstrijske ustave mnenja, da je možno število poslanskih mandatov določati le na podlagi števila pripadajočega prebivalstva, ne pa na podlagi števila volilcev. Ker so predlogi socialistov deloma v protislovju z ustavnimi določili, je tako rekoč možno razpravljati le o predlogu Ljudske stranke glede volilne reforme. Kdaj pa bo prišlo do dokončnega tozadevnega sporazuma, je še popolnoma negotovo! RENTE ZA VOJNE ŽRTVE bodo s 1. junijem 1965 zvišane približno za 20 odstotkov. Do tega zaključka sta prišla prejšnji teden finančni minister dr. Schmitz in minister za socialno skrbstvo Proksch v navzočnosti zastopnikov osrednje organizacije Zvez vojnih žrtev. V ta namen je namreč v drž. proračunu za 1. 1965 dodatno predvideno 152 milijonov šilingov. Da bo to povišanje dobilo s 1. junijem 1965 zakonito moč, mora parlament še letos odobriti tozadevno novelo k zakonu o preskrbi vojnih žrtev. Da so povišanja kar izdatna — posebno za hude in najhujše poškodovance —, naj navedemo predmetne številke! Pri stopnji I. se poviša od 600 na 800 šil.; pri II. od 900 na 1200 šil.; pri III. od 1300 na 1600 šil.; pni IV od 1700 na 2150 šil.; pri V. od 2100 na 2700 šil.; pri Va. od 2800 na 3600 šil.! Nekateri so mnenja, da mogoče ne bi bilo potrebno, uporabiti tudi pri najvišjih rentah isti odsto- tek povišanja kot pri nižjih rentnih stopnjah; toda izgleda, da tudi v tem primeru nismo v Avstriji prijatelji progresivnih povišanj (kot smo že nekaj takih primerov doživeli v zadnjih letih), temveč za vse enak odstotek poviška! ZASTARANJE NACISTIČNIH ZLOČINOV? Kot v Nemški zvezni republiki se tudi v Avstriji v zadnjih mesecih veliko razpravlja o tem, ali naj bo rok o zastaranju nacističnih zločinov podaljšan ali ne. Kajti tako v Zah. Nemčiji kot tudi v Avstriji poteče sredi prihodnjega leta (1965) ta rok, do katerega je še možno sodnijsko zasledovati ljudi, ki so pod nacistično dobo zagrešili zločine in jim je vse dosedaj uspelo svojo zločinsko dejavnost prikrivati ali pa so se sami skrivali v tujini ali živeli in še živijo pod napačnim imenom. V Zah. Nemčiji je vlada pred nekaj tedni sklenila, da tega roka ne bo podaljšala. To se pravi, da po njegovem izteku ne bo več mogoče sodnijsko zasledovati tamkajšnjih nacističnih zločincev, če ni bil že prej uveden proti njim sodni postopek. Ta sklep bonnske vlade je doma im in v svetu vzbudil nemajhno začudenje, ko skoraj vsakdo vč, da je doma in drugod po svetu še precej nekaznovanih nacističnih zločincev. Proti nepodaljšamju roka o zastaranju nacističnih zločinov je protestirala zlasti Zveza proti-nacističnih borcev in svoje pomisleke o tej zadevi je izrekla tudi Nemška socialistična stranka. Javnost je nad tem vladnim sklepom posebno začudena še zaradi tega, ker je hes-sensko glavno državno tožilstvo v Frankfurtu nekaj dni pozneje razpisalo nagrado 100.000 DM (t. j. skoraj 700.000 šil.) onemu, ki bi dal točne podatke o točasnerri bivanju Hitlerjevega vodja pisarne Martina Bor-manma (64 let), katerega dolžijo, da je kriv oziroma sokriv neštevilmih umorov. (Menda živi sedaj nekje v Južni Ameriki.) V Avstriji je v tej zadevi nekoliko drugače. Rok o podaljšanju zastaranja sicer poteče 29. junija 1965, ako ne bo medtem nastopila kaka izprememba; pri tem pa je treba pripomniti, da se znani nacistični zločinci sploh ne morejo okoristit: s tem, kajti pri njih n e zastarajo njihova zločinska dejanja, dokler niso tega uredili pred pristojnim sodiščem, ki je proti njim itak že uvedlo kazenski postopek. Tudi pri nas so različne organizacije pro- SLOVENCI donm in pa v n rt n Gostovanje Lire na Koroškem Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika je j nedavno gostovalo v Celovcu. Z izbranim programom narodnih in umetnih pesmi je zbor pod vodstvom dirigenta Sama Vrcm.šaka priredil samostojni koncert v celovškem konzervatoriju. Pozneje j« posnel več pesmi v studiu celovškega radia. To je bilo že tretje gostovanje Lire na Koroškem in prav letos poteka 70 let, odkar je kamniški pevski zbor prvič ponesel slovensko pesem med koroške Slovence. Slovenska šola pri Mariji Pomagaj Slovensko šolo pri Mariji Pomagaj v Kanadi obiskuje v novem šolskem letu 158 otrok. Razdeljeni so v pet razredov. Otroke poučujejo naslednje učiteljice in učitelji: ga. Anica Marušič, gdč. Karla Merhar, gdč. Marica Kavčič, gdč. Milena Mejač, gdč-Ivanka Levstek, gdč. ing. Cvetka Jakus in gg. Vilko Čekuta ter Mirko Krapež. Sola si namerava med I šolskim letom omisliti lastne slovenske šolske knjige. Pripravili jih bodo učitelji sami. Slovenec na graški univerzi Zvezni prezident dr. Adolf Scharf je 11. novem bra 1964 imenoval našega rojaka dr. Stanka Hafnerja, za Izrednega profesorja slavistike na graški univerzi. Po drugi svetovni vojni je bil g. dr. Hafner bibliotekar na državni knjižnici na Dunaju. K imenovanju iskreno čestitamo. Literarni večer ob 85-letnici Cvetka Golarja V Ljutomeru na štajerskem so proslavili 85-letnico slovenskega pesnika in dramatika Cvetka Golarja. Na prireditvi so nastopili nekateri najmlajši slovenski literarni ustvarjalci Peter Baloh, Tone Kuntner, Branko Maksimovič, Evald Flisar, Tone Partljič in Drago Novak. Mladi literati so brali v začetku pesmi Cvetka Golarja. Pred nastopom so obiskali in v imenu najmlajših piscev po-zdravili pesnika, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti prireditve. Spacal je razstavljal Slikar Lojze Spacal je odprl 9. decembra večjo razstavo svojih del v galeriji Torbandena. Prikazal je dela, ki jih je razstavljal zadnji čas v Milanu-izpopolnjena še z novimi stvaritvami. Razstavlja p0" leg grafik v raznih tehnikah tudi oljnate slike. Cankarjev večer Društvo slovenskih književnikov je sklenilo, da bo vsako leto v decembru z večerom sodobne slovenske proze, s Cankarjevim večerom, počastilo spomin ve likega slovenskega pisatelja in potrdilo nepretrgano zvezo slovenskih pisateljskih generacij, ki jih pr’ vsej različnosti družita eno hotenje in en cilj. T* večer je bil letos v nedeljo, 6. decembra v ljubi jan ski Drami. Uvodoma je Andrej Kurent bral odlom ke iz Cankarjeve Bele krizanteme. Nato pa so bral’ svoja dela znani tvorci slovenske proze Fran<* Bevk, Anton Ingolič, Ciril Kosmač, Ivan Potrč, An-drej Hieng, Pavic Zidar in Smiljan Rozman. Ki® virske skladbe slovenskih komponistov jc vmes igr®* | pianist in skladatelj Marjan Vodopivec. ■ Spomin na Antona Sovreta Društvo prevajalcev Slovenije jc skupaj s Slov«® skim klubom v Trstu priredilo minuli torek v klub skih prostorih večer v spomin akademika Antoni' Sovreta in o pomenu antične kulture za sodob humanizem. Govorila sta Božidar Borko in dr. K® jetan Gantar; odlomke iz Sovretovih prevodov p* so brali dr. Franjo Smerdu, Mara Černetova in vester Škerl. Sodelovala jc tudi harfistka Ruda R®v nikova. Prireditev so gostje iz Ljubljane ponov nekoliko skrajšano za višje razrede slovenske ^ sične gimnazije pri Sv. Ivanu. testirale iprotd temu, da bi vsa nacista** zločinska dejavnost, v kolikor že ni bila scx^ nijisko zasledovana, ostala nekaznovana, tej zvezi je pravosodni minister dr. prejšnji teden izjavil, da bo v začetku P . hodnjega leta predložen vladi tozadec osnutek vprašanj podaljšanja reka o zas ^ ranju tovrstnih zločinov. Vladi bo dano prosto, da pusti te zločine zastarati ali P ne. Spričo dejstva, da je na Dunaju sedaj že več dni v teku sodni proces P1"' Fr. Novaku (dama iz Woifsberga na foškem), ki je bil „desna roka" pred °e leti v Izraelu na smrt obsojenega in J1*3 , ficiiranega velikega nacističnega zlo*1*.. Adolfa Etchmanna, je vsa poštena avs ^ ska javnost prepričana, da vlada ne bo P stila zastarati te strašne zločine, ki M1 •, k nebu po pravični kazni. Saj je znau0 vallšče marsikaterega velikega padati*1 _ zločinca v inozemstvu. V slučaju uV morda premalo dinamična. Prosto iz-6rana pesem ..Večer na morju" A. Schwaba N nekoliko zvodenela, zato je bila izvedba Gallusovega „Ecce quomodo moritur iu-stus" sijajna. Želeti bi bilo več glasovne ^'tosti in včasih več interpretaoijske živo-celoten zbor. Morda je temu pomanj-•juiju vzrok v tem, da' zbor ni nastopi! pod Sv°f|m pravim dirigentom Bolčino, ampak ^ N nadomestoval šele kratko Jericijo. Eroseški moški zbor bi potreboval še ne-aj izglajenoistd in skrbi za enotno petje, er 'ma zbor brezdvomno glasovno zmoglji-°S|t, kar je dokazal z narodno v priredbi • Bučanja „Dečva pa v hartelcu". ■Zboru „PP. Capucoin! di Montuzza" je P^rebno malo samokriitike Ln nekaj mlaj- _ Moški zbor „Liipa“ iz Ajdovščine ima pod deiad|:m dirigentom Kolomljem dobre izgle-■ saj so glasovi izrazita in lepi. Pri te-E-h bi bilo želeti vedno enako intona-’T1 bniljantnost — tudi pri „Camtate“ __Pri prikuipnem „Momčetu bez gunčeto" ^ kot v ,,Večernem Ave". .Višek dopoldneva je tvoril nastop sloven-6ga zbora „Jakob Gallus" iz Trsta pod v6otVko U. Vrabca. V tihih legah Galluso-..Mliserere" so prišli do izraza zliti jj,|. 5'ki in polind moški glasovi, ki so se spo-t v Ukmarjevi skladbi „2oga“ v enovito . °> Ei se je upogibalo in menjavalo v acce-andih in deceierandih. ^Eadnjii je nastopil „San Ignazio", ki je 01 nekoliko težave z ženskimi glasovi, ne-izgovarjavi; deloma je bilo pogrešati ■n.tenpretacije. Vp^PpMansfci koncert je otvoril naš slo-^ asiki koroški zbor „Jakob Petelin-Gallus'' e*°vca- Vodi! ga je dr. F. Cigan. Pri ob-t,. n‘ »Quid retribuam" ga je stala majhna q .^jivcst moških glasov do.sti točk, ki jih Usova „Resonet in laudibus" in Svete-»Boskočniča" kljub prikupnosti nista ltetr ‘ ve^ nanovo pridobiti. Temu je krivo, * ** peismi sicer učinkoviti, pač pa ne- Prelahki. Mainjkarnje koncentracije in da] sta prispevali svoje, da zbor ni tega ie sebe, kar bi lahko. ^ ošfci zbor „Ermes Grion" je ostal na k) v^era(jšnjem nivoju. Drugi tenorji ^^tsuh brez potrebe opozorili nase. Prava 'tvorba glasu — in zbor bo bolj enovit. Najboljše je bila zapeta „Can:tate Domino". Da včasih v nekem smislu suženjsko točna interpretacija ne dovede do cilja, je pokazal nastop Obirskega mešanega zbora pod dirigentom T. Holmarjem pri obvezni „Quiid retiniibuam". Seveda pade dosti krivde na žirijo oz. prireditelje (o tem bom še spregovorili’ — kajti v smislu stila skladbe je bila interpretacija pravilna. „Padec“ iz beneškega sloga v napol romantično Fer-sterjevo „Veni Sancte Spriritus" je škodoval zborovskemu vtisu, ki ga tudi zadnja pri-kupljiva in sijajno prednašana skladba F. Cigana „V ves" ni mogla izničiti. Bujen aplavz je veljal skladatelju. Predvsem ženski glasovi se niso upali vedno prav iz sebe, torej malo več poguma in samozavesti — zmogljivost zbora je dokazana. Četrti v vrsti mešani zbor „Santa Ma. Magigiore" je verjetno edini zbor, ki je razpolaga! z dobniimi ženskimi glasovi. Zbor je intonirail čisto, včasih se je sicer malo razlezel. Najliepše se je predstevil v „Quid re-triibuam" in s skladbo nizozemske šole „0 Jesu Christe". „Laus et perennis gloria" (druga pesem) velja za „Komorni moški zbor" iz Celja, če že ne ..perennis", pa vsaj tako dolgo, dokler nam ta zbor še pripravlja nastope na tako zavidljivem nivoju, čistost intonacije in svežost glasov sta dali pozabiti tek- movanje in človek je lahko užival res umetniško izpoved. Dirigent E. Kunej nas je seznanil z zborom, ki je v Arezzu v »hujši" mednarodni areni pokazal kaj zmorejo šolana grla. Del zbora — proti drugi polovici sta tehtala v Tajčevičevi skladbi »Tri junačke pesme iz Makedonije"' svojo moč im dokazala gibčnost in mnogostransko nadarjenost. Prvo mesto mu je bilo takoj za-goto voljeno. Artmenjevemu »Kammerchor St. Veit" — mešanemu zboru so prisodili v njegovi skupini prvo mesto, ker razpolaga z glasovno zmogljlivostijio, kot je ni pokazal noben mešan zbor, ponoven dokaz tega je bil večerni koncert. Interpretacija „Quid retribuam" in »Ecce quomodo“ pa je bila nemogoča, brez pravilnega tempa in takta (saj ni narodna pesem!). Kljub temu se morejo naši pevci še dosti od njega učiti, predvsem kar se tiče tvorbe glasu. Bolj so se odlikovali v večernem koncertu, ki mu je pravzaprav šele prav osvojim prvo mesto. »Ecce quo-modo" pa je pustil marsikatero vprašanje odprto im se je treba vprašati, zakaj so ga zamenjali v zadnjem trenutku. Kolt zadnji je nastopil zbor »Illersberg", ki je glasovno komaj dosege! prejšnjega nivoja. Zvečer je sledil razglas zaporedja zborov in podelitev predikatov. Razporedba pri mešanih zborih: Kammerchor Št. Veit, Gaif.us iz Trsta, San. Ma. Maggiore, San Ignazio, Jakob Petelin-Gallus iz Celovca, Obiirski mešani zbor, Lojze Bratuž, PP. di Montuzza. Zbor San Ignazio so umestili predaleč spredaj. Pri moških zborih: Komorni moški zbor, iz Celja, A. Illersberg, E. Grion, Lipa iz Ajdovščine in Prosek, Trst. Tu se zdi vse v redu, samo »Liipa" bi se morala uvrstiti pred »Illersbergom". Zaključek je bil koncert zmagovalcev in uprizsiruteilja, kjer je prišio poslušalstvo docela na svoj račun. Predvsem so se odrezali »Komorni moški zbor iz Celja" in z lažjimi narodnimi »Kammerchor" ter zbor prireditelj »C. A. Seghizzi", ki je pokazal znanje pod taktirko Slovenca Valentinšiča. Debra volja prireditelja je bila vidna, pač pa nikakor ne zadostuje, če želijo Goričani iz tega leitnega tekmovanja narediti res mednarodno (kar smo pogrešali letos že v tem, da napovedovalec ni znal niti izgovarjati slovenskih in nemških naslovov, kaj šele, da bi bila napoved v več jezikih) torej pevski in umetniški dogodek — ne samo nastop ducata zborov —, si bo treba staviti določen cilj. Nejasnosti koncepta žirije in uprizoritelja so dajale in jemale točke marsikateremu zboru. To je trlo tudi žirijo, da je nastal videz, da ni vedela 11 sodil zgolj po glasbi ali pa naj upošteva tudi druge vidike kot n. pr. turizem itd. Tudi občinstvo bo bolj privleklo, če se bo izdelal načrt za leta naprej, da se posamezna tekma posveti določeni pesemski zvrsti, obdobju. Za naše zbore pa velja, če tudi niso med prvimi, da so zraven, kajti tudi mi smo dolžni in bomo prispevali, ko se gradijo osnove za zb')'žanje in sodelovanje med narodi in ljudmi, tudi na področju glasbene, zborovske kulture. — smk — Božična razstava v Galeriji 61 V celovški Galeriji 61 razstavlja pet avstrijskih slikarjev in kiparjev. Gospa Jose-fima Nitsch si je tokrat nadela nalogo, da predstavi našemu celovškemu občinstvu posebno čislane umetnike. Toplo je treba pozdraviti dejstvo, da so na razstavi v o-sprediju domača umetniki, kar je treba še posebej pohvaliti. Razstava, kakor je v uvodnem govoru poudarili gospod arhitekt Nitsch, naj bi pokazala majhen prerez in pogled nazaj. Pri tem pa ni mislil samo na to, kar je Galerija 61 do sedaj razstavljala, marveč predvsem, kar so likovni umetniki letos in še bolj v zadnjih nekaj letih ustvarili. G i s e 1 b e r t H o k e razstavlja v glavnem slike, ki so nastale kot plod njegovega potovanja po Grčiji. Umetnik, ki je v fre-skah na celovškem železniškem kolodvoru še kazal vplive Boeokla in povsem od daleč Picassa, se je v teh slikah dedoma že osamosvojili. Tudi v tehniki slikanja gre neko novo pot. Tokrat uporablja smolo kot spojilo, kar da slutiti, da se umetnik pripravlja na večje stvaritve. Vendar pa tudi v teh delih, ki jih vidimo na razstavi, ne more skriti težnje po velikopoteznosti, po freskah. B u d o 1 f K e d 1, edini kipar na razstavi, se 'izpoveduje v bronu in kamnu. Kedl uporablja kamen — temnozelena serpentin, ki mu skuša dati zmerom nove oblike, pri katerih prihaja do učinka močna plastičnost, kot na primer pri »Mački" in »Glavi". Medtem pa so pravo nasprotje tega plastike v bronu, kjer oblikuje Rudolf Kedl vegetativne cvetne forme. Anton Lehmden priznava veselje do podrobnosti in natančne obdelave snovi oziroma zamisli v svojih grafikah. Raddran-ke, kot so na primer »Hišna podrtija s cerkvijo sv. Stefana" ali pa »Marija na bregu" in druge kažejo lepe kvalitete. Najmlajša med razstavljailci-umetnaki je naš koroški rojak VALENTIN OMAN, doma iz Štebna pri Maloščah. Mladi umetnik se je že kar lepo uveljavil v umetniškem svetu. Že leta 1962, ko je prejel prvo nagrado Akademije umetnosti, je razstavljal na več krajih, tako n. pr. na Dunaju, Beljaku in Innsbrucku. Leta 1963 je razstavljal v celovški Galeriji 61, medtem ko je letos razstavljal že v Spittalu in v Mestni Galeriji v Ljubljani. Valentin Oman je predstavnik abstraktne smeri. Razstavlja štirinajst gvašev in risb. Posebno kar se risb tiče, kaže neko strastno veselje in nagnjenje do njih. Dela, kot so na primer »Zarjavela risba", ali »Deklica", »Na pokopališču", »Mesto v nedeljo" ali »Na kolodvoru" in druga so impresije, ki jih je mladi umetnik abstraktno naslikal. Na enovite temne barvne ploskve nanaša plastično preparirano barvo, kar daje podobam tako svetel izraz. Tem barvnim relie- fom pridaja z neke vrste šrafiranjem grafične elemente. To, kar razstavlja Valentin Oman na sedanji razstavi v Galeriji 61, je moderno tonsko slikarstvo. Na dokaj splošen, skoraj neoseben način nam predstavlja mladi umetnik svoj slikarski-abstraktni, tonski, strukturalni, poljubno transponirani, nedoločni izrez iz sveta. Presenečenje na razstavi so dela zlatarja Seppa Schmolzerja, ki razstavlja istočasno tudi na neki mednarodni razstavi v Zahodni Nemčiji. Kar razstavlja Sepp Schmolzer v Galeriji 61, je nekaj več kot samo rokodelsko znanje. Zato je razumljivo, da so njegova dela povsod močno čislana. Vsaka njegova stvaritev je neko presenečenje za sebe. Kamenje, biseri in emajl so izredno lepo kombinirani z zlatom ali srebrom. Ta lepa in nadvse zanimiva likovna razstava bo odprta v Galeriji 61 še do 23. decembra. Naše ljudi pa še enkrat opozarjamo, da si ogledajo to razstavo že zaradi domačina Valentina Omana. Drama »Zadeva je končana” v radiu Trst A V četrtek, 17. decembra 1964, je imela slovenska tržaška radijska postaja na sporedu radijsko dramo »Zadeva je končana" avtorja Franca Jeze, za katero je prejel prvo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je razpisala Italijanska Radiotelevizija. Glavna nit zgodbe je tale: Karta Bergmana, enega voditeljev Naoio- Najdba etruščanskih pisav Že nekaj let je zavod za etruščino in ital-slke starožitooisti univerze v Santa Severi pri Rimu — na delu pri izkopavanju ostankov etrurijskega mesta Pyrgi in njegovega pomembnega templja. Pred kratkim so dkrili ositanke dveh ve-Ifkih templjev iz 16. stoletja pred Kristusom, od katerih je eden okrašen s prav redkim visokim reliefom (= izboklo sliko), ki predstavlja boj gigantov (= velikanov). Malo kasneje so odkriti na istem kraju, na katerem so izkopali ostanke templjev, tri skupaj stisnjene čez in čez s pisavo pokrite zlate ploščice. Dve zlati ploščici sita pisani v ebruščanskem jeziku, in sicer predstavlja ena ploščica s šestnajstimi vrstami najdaljši napis sploh, ki je bil kdaj v tem skrivnostnem jeziku napisan. Tretja zlata ploščica ima enajstvrstni napis v jeziku, ki znanost! ni nepoznan, namreč v p umsko -k ar t a ž an sik em jeziku, če bodo dokaza!!, da ima ta napis isto besedilo kot ostati dve zlati ploščici, potem bi bilo lahko na ta način razrešiti uganko etruščariskega jezika. Znanstveniki rimske- ga zavoda v Santa Sever! so mnenja, da bi mogla primerjava najdenih napisov dati talko zaželeni ključ za razvozlanje tega jezika. Napisi kažejo, da jih je pisal isti avtor, namreč Tiberius Volnius, najvišja sodnik Cerveteri, ki je bilo nekoč pomembno mesto stare Ebrurije. Napisi na zlatih ploščicah ,so posvečeni kantažanskim boginjam: Astante, Hera in Uni. Najdba v Santa Severi odkriva s tem luč na odnose med Kartagino in Etrurijo. V ostalem pa je odkritje kartažanske kulture pred vrati Rima za raziskovalce zgodovine prišlo čisto nepričakovano. JUGOSLOVANSKI PROFESOR NA DUNAJU Profesor arhitekture v Sarajevu inž. Esad Kapetanovič je imel na dunajski akademiji likovnih umetnikov nekaj predavanj o arhitekturni dediščini Bosne in Hercegovine in o arhitekturi te republike nasploh. nalme protinaoistične stranke, ki se je med vojno skrival, je nekdo izdal in Nemci so ga ustreCilS. Bergmanov prijatelj Erich Lange začne po vojni iskati krivca. Odkrije, da ga je izda! sedanji notranji minister Rendl, bivši Bergmanov sodelavec. Ta časnikarja ustreli in talko se vsa zadeva konča. Čeprav se dejanje drame odvija v določenem prostoru in času, je njen globlji pomen univerzalen in večen, ker temelji na konfliktu med resnico in lažjo, med svobodo in sužnostjo, med dobrim in zlom. Zgodba je spretno in tehtno zgrajena, zanimiva, zgoščena in napeta, osebe žive in nazorne, dialog prožen in izčiščen. ARHITEKT HOLZMEISTER V GRABSTANJU Prejšnji teden se je mudi! v Grabštanju arhitekt prof. Clemens Holzmeister. Pred zbranimi novinarji je govoril o svojem načrtu mrtvašnice na grabštanjskem pokopališču. BOŽIČNA RAZSTAVA V DOMU UMETNIKOV Božična prodajna razstava Umetniškega društva za Koroško je letos odprta od 10. do 23. decembra, in sicer v celovškem Domu umetnikov. Razstava je odprta dnevno od 14. do 19. ure, v nedeljah pa tudi dopoldne od 9. do 12. ure. Kakor v‘a leta razstavlja Umetniško društvo bogat izbor umetniških del. Stvaritve je mogoče kupiti po ugodnih cenah, tako da so dostopna najširšim plastem prebivalstva. LOGA VES OB VRBSKEM JEZERU (Dvojna slovesnost) V nedeljo, dne 6. decembra, smo obhajali pri nas ob zelo lepi udeležbi našega ljudstva dvojno cerkveno slavnost. Minilo je osemsto let, odkar je bila posvečena nova cerkev na čast ,,Kraljici rožnega venca'1 (Maalllja v Trnju). Cerkev je posvetil škof Roman. Istočasno pa je bila tudi blagoslovitev dveh novih zvonov, ki sto bila nabavljena tudli tokrat pri tovarni GraBmayer v Innsbrucku. Stara dva so namreč pobrali v drugi svetovni vojni. Blagoslovitev je opravil mil. g. kanonik Aleš Zechner ob asistenci domačega im petih sosednih župnikov. Tudi kratko o nastanku cerkve, ki je bila še do pred približno 100 leti romarska cerkev, so nam povedali gg. pridigarji v obeh jezikih. Zanimivo je slišati zgodbo o zvonovih. Najistarejši od vseh nekdaj štirih je ..večerni zvom“ (večemjak), vlit leto 1453. Ta zvon kot zgodovinski, celo vojaška uprava v prvi svetovni vojni ga kot zgodovinskega ni vzela za prelitev v kanone, a v drugi vojni pa je moral tudi ta romati. K sreči se je pa vojna prej končala, preden so jih dali v livarno in tako smo ga leta 1945 zopet dobili nazaj in ga potegnili v stolp k edinemu še ostalemu velikemu zvonu. Ta veliki, leta 1687 vM zvon, je bil darovan in namenjen za Svete Višarje, kamor ga je namenila neka grofica, a si ga vsled velike teže ter slabih potov in mostov niso upali spraviti. Tako je pa darovalka svoj namen, ki ga ni mogla izvršiti, predrugačila in darovala zvon za že tedaj romarsko cerkev Logo ves, kjer je še danes v ponos cele fare in okolice. V potrdilo za to je napis na tem težkem zvonu, kjer so vlito imena na njem od g. župnika in cerkvenih ključarjev iz Žabnic iz leta 1678. Slavnost so olepšali cerkveni pevci s primernimi pesmimi. Pri sv. maši pa so sodelovali „KoJpingovi godd“. Ravnotako tudi pri blagoslovitvi, kar je bilo res lepo. Tudi mladina pri deklamacijah ni izostala. Tako je nastopil korajžno naš Kaki Fol-tej, potem Kargl Kristej, potem Rezicava Malej in Sušnikova Mojca. Ta zadnja je podala kratko zgodovino naših zvonov, kar tu prinašamo. Bilo je res lepo, za kar se imamo zahvaliti v prvi vršiti našemu delavnemu in po-žrfcvovaLnemu g. župniku Francu Repniku, ki se ni ustrašil ne dela ne žrtev. Ne smemo pa pozabiti naših pevcev, ki so izkazali s svojim ubranim petjem čast Bogu, nam pa veselje. Po končanih obredih smo se vsi v gostilni „Marica“ malo okrepčali. Pevci so nam zapeli še nekaj domačih pesmi. Vsem, ki so pri tem pripravljalnem delu sodelovali, darovali ali karkoli že pomagali hodi izrečen na tem mestu „Bog plačaj". M§p7 im na7ich III. ples slovenskih akademikov Spet vabijo naši akademiki na plesno prireditev, To družabno srečanje naj služi medsebojni utrjevalni vezi in naj ustvari tisto domače vzdušje, ki ga poznamo že od zadnjih tovrstnih prireditev. Ob sodelovanju naše dijaške mladine iz višjih razredov pri otvoritveni polonezi in ob sodelovanju Veselih študentov naj bo to tudi letos ples naših dijakov iz Slovenske gimnazije. Naša šola nima pustne prireditve, kot jih imajo druge srednje šole na Koroškem, zato naj nas ravno ta praznik veselja in razpoloženja poveže med seboj. Vse prijatelje dijakov in akademikov pričakujemo na 3. plesu slovenskih akademikov v nedeljo, dne 3. januarja 1965. VABIMO VAS NA 2E TRADICIONALNI III. ples slovenskih akademikov ki bo v nedeljo, dne 3. januarja 1965 v 'kletni in zrcalni dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu. Zabavata dve izvrstni godbi: »Veseli študentje in „Konzerthaus-Trio“ Na sporedu: poloneza, plesne igre, kabaretistični vložki in drugo. Vstopnice in rezervacijo miz pod številko 04222 - 4358. Akademski ples bo spet v znanem prijetnem vzdušju. Pridite, prisrčno vabljeni! Za pripravljalni odbor: dr. Reginald Vospernik Kareji Smolile sta postala zopet plen te strašne vojne. Celo zgodovinski „zvon večerni“ je moral iz zvonika, tako je zahtevala vojaška klika. A le sreča naša je bila, da se je vojna izgubila in ti, večemlik, si prišel k nam nazaj,. A od tedaj je v zvoniku le veliki zvon sameval in le žalostne pesmi nam pel, saj umirali naši najboljši sinovi ter vladal zločinski sistem. O, da le ne bi se vrnili taki časi! Vi, zvonovi štirje, pa nam veselejše pesmi pojte, Vabite nas k molitvi in sveti daritvi. Nazadnje pa nam zazvonite za večni pokoj! Matevž Rainer cesti in elektriki še brezprimerno težavnejše nasproti onemu v dolini. A velika pomoč pa sto cesto in elektrika vendarle. Pa še en vesel dogodek beležimo Sredi novembra je praznoval naš spoštovani sosed Brdnik 72-letndco svojega življenja in 45-letnico, odkar samostojno gospodari na Brdnikovem domu. Lepo število prijateljev je prišlo čestitat temu trdnemu gospodarju k njegovemu izrednemu prazniku. Brdniko-va družina je po svoji gostoljubnosti znana po vsej okolici. Tokrat pa je oče odprl klet na stežaj, mati pa kuhinjo. Razvil se je neprisiljen vesel družaben popoldan in šele pozno v noč so se razšli veseli gostje, želeč gospodarju in celi družini še mnogo sreče in zdravja v bodoče. LOČE POD JEPO Kratka zgodovina naših zvonov Draga zvonova! Bodita z našim storim pozdravom „Bog Vaju sprimi“ prav prisrčno pozdravljena! Stoletja ubrano so peli zvonovi in v tem dolgem času so mnogo doživeli. Največ bi vedel povedati ti, zvon večerni, saj bival si tu že nad let petsto. Minevali prehitro veseli so časi, žalostnih pa le ni bilo konca. Največjo bol si pa občutil ti, večernjak, tedaj, ko je vdrl brezverni Turek v naš kraj. Ta je domove pustošil, požigal vasi, božje hrame oskrunjal, otroke moril, ter uganjal razne zločinske reči. A zvon večerni, ti si pa le klical k molitvi in sv. daritvi. Pobožna dekleta, posebno verna Miklova Zala je Tvojemu bolestnemu klicu rada prisluškovala iiq je potem v turški ječi goreče za rešitev žebrala. Prišla je doba mirnejša, dobil sl, večernjak, brate tri, med njimi zvon veliki, namenjen le „Viša>rski kraljici". Ta naš ponos že od leto 1687 v družbi večemjaka , še danes kličeš in vabiš po da!jši okolici. V prvi svetovni vojni sta Ti bila vzeta in namenjena za prelitev v kanone srednja brata dva. Hitro so logoveški farani toliko skupaj zbrali, da so že leta 1928 dva nova zvonova v zvonik djali. Druga svetovna vojna, še hujša od prve, je zahtevala takoj še večje žrtve. Srednja dva zvonova, že v prvi vojni vzeto in nadomeščena, Loško faro in daleč preko nje je pretresla vest o smrti dr. Ogrisa. Nad 40 let je pastirova! v naši fari. Zaslovel je spričo svojega kremenitega značaja, uvidevnosti in pravičnosti in posebno še zaradi jedrnatega pridigovanja širom po naši deželi. Za vse te njegove vrline mu je ljudstvo izkazalo s svojo ogromno udeležbo pri pogrebu, ki je prišlo od blizu in daieč, primerno in dostojno pozornost. Kdor pozna Brdnikovo domačijo ali jo je vsaj enkrat videl, si stavi vprašanje, odkod jemlje družina svoj obstanek. Kaj šele, da imajo tam vsega v izobilju, kar človek potrebuje, da dostojno živi. Svetel dokaz zato je gotovo moderno opremljen hlev, kakršnega nima vsak gospodar niti v dolini. „Ti pa ostani ti," je bil njegov zadnji gromki opomin in klic svoji m ovčicam pri njegovi zadnji pridigi, kjer je podajal svojo poslednjo voljo, ko se je poslavljal na prižnici od svojih dragih vernikov ... Prvo adventno nedeljo smo bili zelo presenečeni in smo kar ostrmeli, ko smo zagledali popolnoma nova lična cerkvena vrata. Ko dobi naša farna cerkev še novo »obleko", potem bo vesel in srečen tudi naš č. gospod župnik in z njim vsi zvesti farani. Vesel pa bo verjetno tudi naš cerkovnik s pomagači vred, ko bodo v kratkem tudi našli trije zvonovi, ki nam iz stolpa sem donijo in nas budijo zjutraj opoldne in zvečer in ko spremljajo žebrajoče, molčeče ali klepetajoče spremljevalce naš/ih rajnih na zadnji poti na domače pokopališče. Prva uganka. Mi pa si jo dovoljujemo rešiti takole: gospodar Marbin se je v svojem dolgoletnem gospodarjenju držal srednje peti. Kar je čas prinesel novega, dobrega, je izkoristil in uporabil, kar pa je bilo starega dobrega pa tudi ohranil. Vkljub naprednemu času je pri Brdniku jutranja ura še zmeraj zlato ura, in pregovor „Mo!i in delaj in šparaj, jdm je svet. Želimo trdnemu in uglednemu gospodarju - očetu tudi s tega mesta še mnogo srečnih gospodarskih let in da bi njegov sin naslednik stopal po stopinjah svojega očeta. KOMEL (72-letnica Brdnikovega gospodarja) Kakor povsod drugod, bi tudi m imeli radi marsikaj, kar bi bilo vredno, da se ohrani našim poznejšim rodovom. Znano je že vsem Korošcem in tudi izven meje naše dežele, da se lahko pripeljete z avtom k vsaki hiši. Zdaj pa poteka že skoro leto, odkar nam sveti elektrika in olajšuje naše težavno življenje. Vkljub izdatni subvenciji smo morali seči še globoko v žep, da smo se mogli tako daleč modernizirati. Seveda ostane življenje pri nas v gorah vkljub KAZAZE IN METLOVA (Pogreb in miklavževanje) Znano je, da rastejo danes po deželi hiše kakor gobe po dežju. In tako mislimo, da tudi mi nismo na zadnjem mestu. Pred 20 leti je bilo tu pri cesti 9 hiš, danes jih naštejemo že 78. Iz srede te naše vasi je Vsemogočni odpoklical na dan Vseh svetih Evo Speirdčn v starosti 86 let. Po krafeki in hudi bolezni je bila dobro pripravljena na smrt. Bila je članica »Živega rožnega venca". Dokler so ji moči dopuščale je rada prišla ob nedeljah k sveti maši. Sedaj je bila že več let priklenjena na dom. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, saj so se ga udeležili ljudje še iz sosednjih far. Spremljali smo jo na Metlovo v cerkev, kjer so domači gospod župnik opravili mrtvaško opravilo. Od tam smo spremili rajno na pokopališče v Kazaze. Pevci so ji zapeli več žalostink. C. g. župnik Cergoj so se z lepimi besedami poslovili od pokojne ob odprtem grobu. Naj počiva v miru. V nedeljo, dne 6. decembra, smo se v lepem številu zbrali v Ilogovi dvorani, kjer nas je obiskal Miklavž. Naši najmlajši so se postavili na odru s kratko igrico in tako pokazali, da imajo talente za to. Naš mešani pevski zbor nam je zapel več narodnih pesmi pod vodstvom pevovodje Florijana Bed. Tako lepo petje je našim ljudem še zmerom pri srcu. Pevd res zaslužijo pohvalo. Iskrena hvala pa tudi g. učitelju in gospodu Cergoju, ki sta največ pripomogla do te prireditev. Nato je prišel Miklavž s svojimi sprem-Ijevald na oder in obdaril vse, ki so bili pridni. Najbolj so to gotovo zaslužili č. g. Cergoj,, ker jih je Miklavž največkrat poklical. Kateri nismo bili obdarovani, se moramo pač poboljšati, da bo drugo leto Miklavž bolj pogledal na nas. Sedaj pa simo radovedni, kdaj nas boste zopet povabili na kako prireditev. GLOBASNICA Naš vaščan, kovač Štefan Gregorič je posta! preizkušen vodovodni Inštalater, k čemur mu prisrčno čestitamo in želimo obilo uspeha. DOBRLA VES (Novice iz dobrloveške občine) V zadnjem času smo imeli pri nas v do-brioveški občini osem sej. Na teh so naši občinski očetje obravnavali lepo število stvari in tudi marsikaj važnega sklenili. Proračun za leto 1964 znaša 4,7 milijona šilingov. Davčna stopnja je ostala na isti višini. Ustanovili so šolski odbor, ki naj bi obvestil arhitekta g. dipl. ing. Kliiimpfiinger-ja, naj bi izdelal podrobne načrte za novO Ljudsko šolo v Dobrii vesi. Staro uradno hišo so prodali gospodu Florjanu Trattnigu za 140.000 šilingov. Najemnina v novem uradnem poslopju je določena s 4,7 šilingov na kvadratni meter. Kurjavo so na podlagi nove ogrevalne naprave, ki je stala 3.700 šilingov — še posebno zaračunali. Za občinski arest v Sinči vesi bodo plačali 1.200 šilingov najemnine. Bivši župan plača za garažo 50 šilingov najemrine. Gospod Kapp prejme za uporabo svojega betonskega mešalca 2.000 šilingov. Stani sinčeveški avtomobil za bencin so prodali za 3.500 šilingov. Občinski možje so vzeli tudi na znanje zgraditev realne gimnazije v Velikovcu. Zemljišče za pokopališče v Sinči vesi bodo še letos plačali. Ustanovili so pokopališki odbor, katerega naloga je, da poveri izdelavo načrta nekemu arhitektu iz Celovca. Franc Angerer je ponudil kos zemljišča, da bi se tako izognili zidavi kmečkega poslopja. Gospodu Ureju so dovolili, da sme svoje stanovanje na lastne stroške popraviti & napeljati vanj centralno kurjavo. Cesto, ki pelje v hldroeemtralo Kazaze, je prevzela občina. Celotni odsek ceste čez Lovanke so ponudili deželi v posest. Windischeva zemljišča bodo spremenili v mešano gradbeno področje, kakor hitro dobi gospod Wnndisch dovoljenje po uradni poti za graditev hale. Površinski načrt za zidanje so sprejeli 2 ozirom na številne spremeniitvene predlogo-Enoglasno so ugotovili krajevno potreb0 hotela F. & M. Rutar, bifeja prostega kop®' lišča Franc Rutar, gostilne Josef Pucher i® penziona Scheiternig. V otroškem vrtcu bo odslej kuhala gosp3 RoBmann, namesto gospe Maršal. Vodovod, kot največji občinski načrt, b°j do dalije gradliili, tako da bodo dobili kralj do vključno Dobrle vesi še letos vodovod v hišo. Ker pa interesenti še niso vsega pl3' čali, je občina najela v ta namen dva rrM’K jona šilingov poisojlila. Podjetje Moril dobi za dela pri kopanju 1,812.184 šilingov, med' tem ko prejme podjetje Hafner za polag3' nje vodovodnih cevi 1,055.246 šilingov. Kraj Pribla ves bodo priključili k obči0' ski vodni napeljavi Dobrla ves. Stroški zn3' šajo 1,4 milijona šilingov. Od tega bod° plačali 'iz rezervnega sklada 756.000 Šiit*1' gov, občina pa plača 140.000 šilingov. Ost3' nek plačajo interesenti, pri čemer znaš3 osnovna pristojbina 40 šilingov za vodn° enoto. Priključitev kraja Pribla ves k vodtd napeljavi je že pred dvema letoma pripor°' čil listič „Die Lupe". Upamo, da bodo upoštevali tudi dob1’0 mišljene predloge, tako n. pr. izgraditev je' zera v Goselni vesi, posebno še prometa^ mreže v Dclbrli vesi. Pospeševanje tujekeg3 prometa je ravno tako pomembno ikakof ustanavljanje industrijskih podjetij, kaj oba dajeta delojemalcem trajna delovn mesita in prinašate celi občini korist. Številka 51 — Stram 5 Pred kolinami Za celotno kot tudi za družinsko gospodarstvo je koristno, če nam n. pr. po zakolu prašiča gre čim manj v izgubo. Zato je zelo važno, kako se bomo na same koline pripravili. Okusnost in trajnost mesnin je odvisna tudi od tega, kako krmimo prašiča in kako ravnamo z njim pred zakolom. Izkušnje velikih predelovalnic so pokazale, da so mesni izdelki, zlasti n. pr. gnjati, vse bolj okusne,, če prašiče nekaj dna pred zakolom hranimo s knmiili, ki imajo mnogo ogljikovih hidratov. Meso takih živali vsebuje mnogo krvnega sladkorja, ki ugodno vpliva na zorenje mesa in iz njega izdelanih mesnin. Ameniške tovarne mesnih izdelkov dodajajo krmi celo sladkor. Morda bi kazalo Priporočaiti našim gospodinjam, da zadnja teden krmijo prašiče s krompirjem, k; je — kakor je znano — bogat z ogljikovimi hidrati. Pred zakolom prašiče postimo 12—24 ur. Izkušnje in poskusi so dokazali, da se mesnine, pripravljene iz mesa neposredno pred zakolom nakrmljenih živali, laže in hitreje Pokvarijo. Ugotovili so tudi vzrok tega pojava. V mesu takih živali so namreč našli večje število raznih mikrobov, kakor v me-su nekrmljenih živali. Ta pojav si razlagajo tako, da pri sitih živalih mikrobi hitre-je in laže preidejo iz črev v kri kakor pri živalih, ki smo jih pred zakolom postili. Končno naj še omenimo, da je skoraj pra-2na čreva prašičev, ki smo jih pred zakolom postili, veliko laže temeljito očistiti, kakor polna čreva sitih prašičev. Mikrobov, pogosto celo takih, ki so tud", človekovemu zdravju škodljivi, je v mesu še več, če zakoljemo nespočite živali. S poskusi so dokazali, da se že zaradi tega, če prašič pred zakolom preteče 100 m poveča število mikrobov v njegovi krvi in v mesu. Nespočite živali tudi ne izkrvavijo dovolj. Spričo tega je razumljivo, da se mesnine iz mesa nespočitlh prašičev začnejo hitreje kvariti in da prav take mesnine največkrat povzročijo bolj ali manj resne prebavne motnje in celo huda zastrupljenja. Prihodnjič vas bomo opozorili, kako važno je pred zakolom izbrati primerno vreme in dobrega mesarja. JUBILEJ JEDILNIKA Kuharska poznavalci pravijo, da je letošnjo jesen minilo 475 let, kar je dobila Evropa prvi jedilni list, vsaj v grobem podoben sedanjim. ..Duhovno očetovstvo" pripisujejo braumschvveiškemu vojvodi Hein-richu, ki je leta 1489 na sestanku odposlancev nemških dežel v Regensburgu naročil glavnemu kuharju, naj mu napiše vsa pripravljena jedila, da bo svoj tek pnilago-goidiil izbiri. STENSKI KOLEDAR, ki je priložen današnji številki, vam poklanja Družba sv. Mohorja, ki vam želi blagoslovljen Božič 1964 in se vam priporoča. ® Strokovnjaki nekega ameriškega fizikalnega laboratorija so izdelali naočnike, s katerimi lahko človek vidi v temi tako dobro kot mačka ali skovir. Nov optični pripomoček nekajkrat ojači svetlobne žarke, ki so tako šibki, da jih ne more zaznati človeško oko. Plemenski sejem simentalskega goveda čeprav so bili zadnje tri tedne plemenski ^itni v št. Vidu ob Glini in Leobnu na Štajerskem dobro obiskani, je bil zadnji plemenski sejem alpske simentalske živinorejske zveze za Štajersko in Koroško, ki je bil ž. decembra 1964 v Št. Vidu ob Glini, od-'^no obiskan. Prav tako je bilo povpraše-vanje po plemenskih bikih 'in kravah iz-r6dno. Izvrstna je bila kvaliteta 190 prignanih živali tega plemenskega goveda. 20 bikov je bilo uvrščenih v razred 4 Ha. Najlepšega bika je prignal Untervveger ^®ter, po domače Glanzer iz Schoderberga. Takoj za njim pa so se zvrstili biki iz hle-v°v: Seidl Erw:;n, p. d. Moser iz Bodendorfa, Koigensberger Alois, p. d. Holzer iz Hinter- Vse naše sorodnike, prijatelje in znance prosimo, da se v molitvi spominjajo našega očeta Miloša Svanjak katerega je ljubi Bog 13. oktobra 1964 v 80. letu njegove starosti poklical v večno domovino. Njegovo truplo počiva daleč od nas v Kasahstanu za jpžnim Uralom. Upamo pa, da je njegova duša našla srečno večno življenje. V veliki žalosti: Marica Hutter, roj. Svanjak, v imenu otrok. burga in Hofer Herta iz Krakaudorfa. Vse bike so prodali po ugodni povprečni ceni. Izredno lep pogled je bil na 45 krav, ki so jih prodali po prav dobri ceni. Najlepša krava je bila iz hleva Stocker Karl iz Fro-jacha. Živahno je bilo tudi povpraševanje po nosnih telicah in še prav posebno po mladih telicah. Dve najiepši telici sta bili iz hleva Michaela Schifferja iz Katschach in najlepša mlada telica je bila iz hleva Wa'li-ner Marija, p. d. Moar iz Schwarzenbacha občina St. Lambrecht. Cena in kvaliteta sta dali sledečo podobo: Biki: Il.-rairedni prodani neprodani popreč. cena Ila 4 — 20.000.— Šil. Hb 5 — 16.360.— šil. Hla 11 — 11.191.— šil. 20 — iMk245.— šil. — 12.533.— šil. 1 11.607,— šil. Krave: II 29 Hla 15 43 Nosne telice: Ilb lila 53 53 1 5 109 12.231.— šil. 18.133,— šil. 13.387 — šil. 10.009.— šil. "Tl875.— šil. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU RADIO CELOVEC PONEDELJEK, 21. 12.: 14,15-14,55 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. — 10 minut za športnike. - TOREK, 22. 12.: 14,15-14,55 Poročila, objave. — Saša Martelanc: Pismo Božičku. Dramatizirana božična zgodba. — SREDA, 23. 12.: 14,15—14,55 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 24. 12.: 14,15-14,55 Poročila, objave. — Dr. Metod Turnšek: Sveti večer... — PETEK, 25. 12.: 07,30—08,00 Duhovni nagovor. — Božične pesmi. - SOBOTA, 26. 12.: 07.30-08,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 27. 12.: 07,30—08,00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo. LJUBLJANA (327,1 m) NEDELJA, 20. decembra: 8.00 Mladinska radijska igra. Aleksander Popovič: Kot kraguljčkov cingljanje. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 17.05 Operni koncert. — PONEDELJEK, 21. decembra: 8.55 Za mlade radovedneže ' — Mirko bo ribič. 10.35 F. S. Finžgar: Polom. 12.05 Radijska kmečka univerza. 14.35 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo. 15.30 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca in Petra Jereba. 17.05 Iz opernega sveta. — TOREK, 22. decembra: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Gibajoča se in mirujoča telesa. 9.25 Drobni odlomki iz oper. 12.05 Kmetijski nasveti: Sadimo medovite rastline. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. O slovenski književnosti po zadnji vojni-I. 14.35 Pet minut za novo pesmico. Janez Kuhar: Ciciban je brigadir. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 20.00 Majhen recital pianista Marijana Lipovška. — SREDA, 23. decembra: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — M. Zo-ščenko: Zgleden otrok. 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Beneški fantje in ansambel orglic Miška Hočevarja. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Gibajoča se in mirujoča telesa. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci doma in po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes. 4. oddaja: teronist Anton Dermota. — ČETRTEK, 24. decembra: 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. O slovenski književnosti po zadnji vojm-1. 12.05 Radijska kmečka univerza. Osnove gnojenja v sadjarstvu.14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-Ijajo. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. — PETEK, 25. decembra: 9.35 Pet minut za novo pesmico. Janez Kuhar: Ciciban je brigadir. 12.05 Kmetijski nasveti. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. Veliki in mali Filip. 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi. — SOBOTA, 26. decembra: 8.05 Pojeta mariborski ženski kvintet in moški vokalni kvartet iz Ljubljane. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. Veliki in mali Filip. 9:25 Mladi glasbeniki glasbene šole Rakovnik-Vič. 14.05 Odlomki iz slovenskih in hrvaških oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Nastopata amaterska zbora Jakob Gallus iz Kočevja in Lira iz Kamnika. 20.00 ..Modrostni zob” (mladinska oddaja). 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nikar v novo leto brez DRUŽINSKE PRATIKE 1965! Naročite jo na naslov: DRUŽBA SVETEGA MOHORJA Viktringer Ring 26 Celovec - Klagenfurt gLEPALlSČE V CELOVCU MBO———W—^ ZAHVALA V torek, 1. decembra 1964, smo spremili na zadnji zemeljski poti ženo ®h mater Marijo K Janšek katero je Bog nepričakovano poklical k sehi. Vsem, ki so rajnici izkazali zadnjo čast z daritvijo in molitvijo, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja preč. gg. duhovnikom in Pavcem. Encelna ves, 9. XII. 1964. Janez Klanšek in otroci. FINANČNA DIREKCIJA ZA KOROŠKO Vpis davka prostih zneskov V interesu nemotenega poslovanja pri uradih za uslužbenski davek in da bi se izognili nepotrebnemu čakanju pri vnosu davka prostih zneskov v davčne karte za koledarsko leto 1985 zaradi zvišanja reklamnih stroškov, posebnih izdatkov ali nenavadnih obremenitev, naprošamo delodajalce, da upoštevajo sledeče: Za predložitev prošnje so predvideni določeni uradni obrazci, ki se dobijo zastonj pri vseh splošnih finančnih uradih. Prošnjam je treba priložiti davčne karte 1965-66-67 in zahtevane priloge. Izdatki, ki jih na običajen način ne more davkoplačevalec dokazati, je treba primerno obrazložiti. Prošnje so kolka proste. Potrdilo o plačilu (plačilni list) in druge priloge so tudi kolka proste, če so v obliki poročila naslovljene na finančni urad. Prošnje je treba poslati po pošti ali osebno oddati pri pristojnem finančnem uradu. Ako bi se delojemalec rad osebno zglasil, lahko to stori na davčnih mestih finančnih uradov Koroške in sicer vsak delovnik od 8. do 12. ure, razen sobote. Izrecno pa je treba poudariti, da morajo biti prošnje pri vnosu davka prostih zneskov in ki zadevajo koledarsko leto 1 964, oddane brezpogojno še v teku tega leta pismeno ali ustno pri pristojnih finančnih uradih. Poleg tega prosimo, da se prosilci v zadevi letne izravnave 1963 zglasijo šele marca 1965. JCot božično dariLo Zimski plašči Anoraki Smučarske hlače v veliki izbiri v specialni trgovini plaščev V. TARMANN Klagenfurt — Celovec, Volkermarkter Str. 16 Telefon 52-76 PETEK, 18. decembra, ob 19.30: Verkundigung (Oznanjenje); 7. predstava za F-abonma in GWG-ipetek; 5. predstava za GWK-petek. — SOBOTA. 19. decembra, ob 19.30: Die Landstreicher (Potepuhi). - NEDELJA, 20. decembra, ob 15. uri: Rumpclstilzchen; premiera otroške igre. Cene od 4,- do 20.- šilingov. - TOREK, 22. decembra, ob 19. uri: Verkundigung (Oznanjenje); mladinski abonma A2. - SREDA, 23. decembra, ob 15. uri: Rumpclstilzchen - ČETRTEK, 24 decembra - na svefi večer je gledališče zaprto. Za vse predstave velja prosto prodaja vstopnic in abonma. Titm&Ci' ocčhčž aaBBSBSBBBNiBaHiiEaRinnnnp Miklavčevo. - Nedelja, 20. decembra: Soklaten-sender Calais (IVa). - .Film iz druge svetovne vojne po načinu ilustriranih revij, ki skušajo posplošiti in povečati resnično situacijo. — Sveti dan, 25. decembra: \Vcnn die Musik spielt am W6rther See (III). — Film s popevkami. Samo za malozah-tevne kino-obiskovalce. — Stefanovo, 26. decembra: Ist Geraldinc cin Engel? (IV). — Komedija brez humorja. - Nedelja, 27. decembra: Dcr Fischer von Heiligensee. (II). — Povprečen zabavni film v slogu domovinskih filmov. — Novo leto, 1. ja nuarja 1965: Ohne Krimi geht die Mimi nie ins Bett. (VI) Komedija na nekem otoku z neslano vcobino in s popevkami, pa skoraj brez humorja. Dobrla ves. — Sobota 19. in nedelja, 20. decembra: Strasse dor Verhoissung. (IVb). — Ljubezenski film. Umazano okolje in moralno dvomljiva tendenca jrovzročata resen premislek. — Sreda, 23. decembra: Dcn Golt im Naoken (III). — Film iz divjega za,pada. — Sveti dan, 25. decembra: Ist Ge-raldine ein Engel? (IV). — Komedija brez humorja. — Sobota, 26. decembra (Štefanovo): Bis zum Ende nller Tage (IV). — Plitva romanca s podpovprečno vsebino. - Nedelja, 27. decembra: Der Wilderer . vom Oberland. — Domovinski film. — Sieda, 30. decembra: Die Grafin mit der Peitsche (III). Za prijatelje humorističnih kriminalnih ugank. — Četrtek, 31. decembra in petek, L januarja 1965: Ro bert und Bertram (Ila) Prisiljeno, vesela pustolovščina dveh mož, ki potujeta za neko čevljarsko tvrdko. Zabava za malozahtevne. Bistrica v Rožu. - Soboto, 19. decembra: Die Katze mit dem roten Haar. Barvni film. — Nedelja. 20. decembra: Das Geheimnis des goldenen lUuldba (IV). — Hudobna spletka pri izkopu nekega zruše nega templja na Ceylonu. Pustolovščina, ki učinkuje bolj neverjetno kot pa zlobno. — Sreda, 23. decembra: Hblic auf Guam (III). - Doživljaji nekega ameriškega vojaka v drugi svetovni vojni. — Soboto, 26. decembra: Nachts ging das Tclephon (III) . Nemška zamenjalna zgodba med podjetnikom in njegovim nastavljencem. Brez humorja in primitivna veseloigra. - Nedelja, 27. decembra: Das Geheimnis der schrvarzen Witwe (IV). — Kriminalni film z vrsto umorov, ki jih Scottland Yard prepozno razjasni. — Sreda, 30. decembra: Die Vogel (IV) . — Film, ki vzbuja grozo in strah. — Četrtek, 31. decembra: Die Fischerin vom Bodensee (IVa). — Vesel in sentimentalen domovinski film. — Petek, L januarja 1965: Frauenarzt Dr. Sibelius (IVb). — Zakon nekega zdravnika za ženske bolezni sc vzdrži kljub težkim preizkušnjam. V dejanju konstruiran in moralno nejasen. Železna Kapla. - Torek, 22. in 23. decembra: Der Tod tanzt keinen Dixieland (IV). — Kriminalni film. Akcija dveh tajnih policajev proti kr voločnim prodajalcem opojnih strupov, je kon&ro dosegla uspeh. Za odrasle. - Petek, 25. decembra: »Cbermut im Salzkammergut”. (III). - V neki vasi se uveljavi mladina in Jazz-muzika proti predsodkom starejše generacije. Za odrasle in zrelejšo tula dino. - Sobota, 26. in nedelja, 27. decembra: Hoch zeitsnacht im Paradies” (IVa). — Ljubosumna kolegica skuša brezuspešno preprečiti sklep zakona nekega slavnega pevca. Za odrasle s premislekom. — Torek, 29. in sreda, 30. decembra: Die Pliinde-ror (IV). — Divji zapadni film. Za odrasle. — Četrtek, 31. decembra: Das Dschungelbuch. — Po znani pripovedki Rudyarda. — Priporočljiv za mladino Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves-Eb«rndorf tel. 04236-281 Žrebanje Dne 1. decembra 1964 je bilo v navzočnosti javnega notarja v prostorih ravnateljstva žrebanje, pri katerem so bile izvlečene številke: 2 7 2 6 Vsa veljavna naša zavarovanja, ki imajo gornje številke kot zadnje v številki potrdila o zavarovanju in so že najmanj 3 mesece v veljavi, so takoj izplačljiva brez odbitka. Neizžrebana zavarovanja ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo L junija 1965. Jupiter, V. V. a. G. Ravnateljstvo za Kor. in Vzh. Tir. Klagenfurt-Celovcc, St.-Veiter-Str. 1/1. Moj prijatelj Starša tožlijo nad svojim dorastem fantom: „Niič se ne meni več za nas; vedno je na vasii s farnti.. Zares, v mladem fantu nastopi doba, ko mu družba sovrstnikov več pomeni kot starši, bratje iin sestre. Ves se naveže na tovariša. Polaščajo se ga m'isLi, da domači živijo preveč preprosto im zaostado življenje im da ne morejo razumeti mašili im teženj, ki se vzbujajo v njem. Loči se duhovno od mjSh im si .poišče prijatelja, ki mu je podoben po mišljenju im hotenju im ki ga bo zato razumel; njemu se bo pusti1! z besedo im z vzgledom usmerjati. On mu je priijateUij, kateremu se ves zaupa, im mu pomeni ideal fanta — vsaj po njegovem gledanju —, ideal, ki bo v njem vzbujal spoštovanje, bodisi z zunanjostjo ali s telesno močjo, bodisi z dušno dozorelostjo, pogumom in odločnostjo. V njem želi imeti to, kar njegovi osebnosti manjka. Toda o pravem in resničnem prljatelljistvu ' moremo govoriti šele takrat, če se je fant po daljšem opazovanju prepričal o prijateljevi resnični možatosti in zvestobi. Pogosto se tedaj skuje prijateljstvo, ki more trajati tudi do smrti. Trdno in zvesto prijateljstvo se zvari skoraj vedno samo v mladosti. Treba ga je pa znati ohranjati s spoštljivostjo, dobroto im priizanasiljiivostjo. Posvečati mu mora pozornost, imeti razumevanje za njegove zadeve; toda nikdar mu biti vsiljiv! Pogosteje pa veže fante na vasi zgolj tovarišija. Fantje., navadno istih let im istega okolja, se skoraj redno shajajo na vasi; povedo sli najvažnejše novice, večkrat zabe-Jjeme s šalami. Malo zapojo, naredijo kakšen skupen načrt, gredo k temu ali onemu fantu v vas, ponagajajo njegovi sestri. Tako se ustvari zaključena tovarišija, ki povezuje fante v vaško fantovsko skupnost, v kateri navadno vlada sorodna miselnost. Ta ali oni tovariš postane v tej skupnosti vidnejši, vplivnejši ali celo vodilen. Navadno se niti ugotoviti ne da, kaj mu je pripomoglo do tega vplivnega .položaja v fantovski družbi. Verjetno je skrivnost tega pojava v njegovi močnejši osebnosti in aktivnosti. Prav gotovo pa ne bo vodilen tisti, ki stremi za tem. Če hoče kdo v taj fantovski družbi kaj 'posebnega doseči, mora prej dobro premi-sliiti, kdaj in kako bo začel. Tudi se bo z nekaterima vplivnejšimi na tihem o nameravanem podjetju prej pomeni! in z njimi nared'! natančen načrt. Na ta način bo apo-stofisM fant dobil druge fante za dobro organizacijo, za pevski zbor, za predavanje, za zabavni večer, pa tudi za skupne duhovne vaje. Tovarišija je veliko sredstvo za pridobivanje; biti pa more dobra ali slaba, kakršni fantje imajo pač premoč v njej. Potrpežljivost težave olajša, nadloge preloži, grenkosti poslajša. Bogastvo jezikov „Več znaš, več veljaš** ali še boljše pove pregovor: „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!** Ko postaja svet majhen in dostopen z majhnimi stroški vsakemu povprečnemu človeku, postaja pomen znanja tujih jezikov vedno večji. V poletnih mesecih doživljamo pravo »preseljevanje narodov** in to bo v bližnji bodočnosti zajelo še večji obseg. Zlasti na Y7zhod se bodo verjetno že v nekaj letih vrata na stežaj odprla in množice turistov z Zapada bodo preplavile vzhodne dežele. Ogromno učnih priročnikov za znanje najpotrebnejših izrazov so v minulih letih prodali v Italiji, Franciji in Španiji; saj se je glavni dotok turistov stekal v te dežele, že nekaj let pa je veliko povpraševanje tudi po slovenskih, hrvaških učnih pripomočkih; vse drugače se pač počuti potnik v deželi, če vsaj nekoliko razume tamošnjo govorico. Mnogo je treba truda, da se priučimo tujega jezika. Le redki so, ki tuje jezike obvladajo popolno. Vedno več je teh, ki sl prav z znanjem jezikov služijo svoj vsakdanji kruh. Ljudje še vedno občudujejo tiste, ki govore pet ali tudi deset jezikov. Na Koroškem že od nekdaj mnogi obvla- dajo dva jezika: svojo materinščino in drug deželni jezik. Zlasti Slovenci, ki kot narodna manjšina dobivajo pouk nemščine že v šolah in so po svoji nadarjenosti za jezike posebno obdarovani, govore oba deželna jezika. Velika je dobrota v tem, da jim je prihranjeno težko učenje, da brez posebnega truda obvladajo jezika, ki sta v Srednji Evropi nadvse pomembna. Nemški jezik in nemška kultura sta skozi stoletja obrazovala Evropo, pa tudi slovanski jeziki, ki so si med seboj močno sorodni, že desetletja soustvarjajo novo Evropo. Pričakovati je tudi, da bodo v bližnji bodočnosti slovanski jeziki vsaj enako vredni in enako potrebni v mednarodnem sožitju. 2e danes so skoro vsi mednarodni dogovori pisani tudi v ruščini. Pa se še vedno najdejo na južnem Koroškem ljudje, ki se vprašujejo, čemu jim bo slovenščina, češ saj je vse nemško. Taki pač ne vidijo daleč. Kakor da bi bili ograjeni z visokim plotom; mislijo, da onstran ni več enakovrednih bitij. Čemu jim bo slovenščina? Za to, da bodo za en jezik bogatejši od drugorodcev; pa tudi za to, ker bo čas vedno bolj potreboval ljudi, ki znajo kak slovanski jezik! Sfe filmske (j a sneta GRETA GARBO 2IVI V SPOMINIH Nekdanja filmska zvezda Greta Garbo, ki je doživljala čudovit razvoj filmske umetnosti, je še vedno pri čvrstem zdravju in spremlja filmsko življenje z žvim zanimanjem. Svoje življenje si je znala lepo urediti in živi prav udobno privatno življenje iz dohodkov dobro naloženega premoženja, Id si ga je »prislužila** v svoji filmski ka- iz sveta LATINŠČINA KVARI OČI V francoskem mestu Dijon je ugotovil ravnatelj tamošnje gimnazije, da študentje višjih razredov, v katerih poučujejo tudi latinščino, močno bolehajo na očeh. Ko se je za pojav zanimal, je dognal, da je to posledica učenja latinščine. Ko namreč pri nalogah študentje prevajajo iz latinščine, uporabljajo pri tem na skrivaj francoske prevode in s tem si kvarijo oči. Zato je opozoril svoje študente: »Delajte rajši napake v nalogah, kot da bi si kvarili oči!“ rieri. Njeni častilci jo še vedno vzpodbujajo, da bi še kdaj stopila pred filmsko kamero, kar pa ona odločno odklanja češ, pravi trenutek je treba stopiti iz življenja in iti v ozadje. Sicer bi pa želela igrati le še tisto vlogo, po kateri je postala slavna in v katero se je najbolj vživela; to je bila vloga Ane Karenine v romanu Leva Tolstoja. Toda za to vlogo je pa že prestara, saj bo prihodnje leto dopolnila svoje 60. leto. mladine: HOROSKOP IN ŠOLA V ameriški televiziji so pred časom prinašal’! tudi horoskopske oddaje za študente, v katerih so napovedovali:, kakšen bo prihodnji dan: ©rečem ali nesrečen za študente. Toda šolske oblasti so hudo protestirale in oddaje so morali ukiniti. V šoli je oh dnevih, katere je horoskop označil za neugodne, manjkalo vedno več študentov ... Le tisti resnično ljubi Kristusa, kdor ljubi tudi njegovo Cerkev. KRIMINALNI ROMAN Prevedel; AVGUST PETRI5IČ 14. NADALJ EVANJ E IHII! UH S A X ROHMER H M SKRIVNOST IINIIIIIIIIIIIIIIIIIIII da. fu> • fkatania Preobrnili je telo na drugo ©tram in, dasi sem bil vajen 'takšnih prizorov, ©o me spačene 'poteze Italijana navdahnile z grozo; tako zelo zgovorno so sipričevale smrt, ki je morala biti hujša ko našitima. Odstranil sem haljo in iskali na telesu kake znake, tki jiih pa nisem mogel majifci. Nayland Smith je šel ©kozi sobo in s pomočjo detektiva sta nesla Kitajca Kweeja v delovno soho v polno svetlobo. Kiitajčevo nagubano lice je bilo videti še bolj grozno kakor ono drugo im njegove modre ustnice so bile razprte ter talko odkrivale spodnje in zgornje zobe. Nikafcih znakov nasilja ni bilo videti, pač pa so bili njegovi udi, podobno kakor Stroz-zovi, zaradi smrtnega boja zviti v nepriro-den položaj. Vetrič je postal jafiji in ostri vzduh vlažnega grmičevja in omobičavih plazilk je neprestano vel skozi okno. Nadzornik Wey-mouth si je ponovno skrbno prižgal cigaro. »Strinjam se z vami do tod, Mr. Smith,“ je povzel. »Strozza, ki je vedel za odhod sira Lionela, se je bil tu motri zaklenil, da oropa skrinjo, kajti Croxted, M je prišel noter skozi okno, je našel ključ znotraj v vratih. Strozza ni vedel, da se je Kitajec skril v shrambo ... “ »In Kwee si ni upa! pokazati se, ker je tudi on bil tam zaradi kakega lastnega tajnega ' nagiba,“ ga je presekal Smith. „Ko je odstranili pokrov, je nekaj — nekdo ...“ »Postavimo, da je bila mumija?** Weymouth se je neugodno zasmejal. »No, sir, nekaj, kar je zginilo 'iz zaklenjene sobe, ne da bi odprlo vrata ali okno, je umorilo Strozzo.** „Ln nekaj, kar je po umoru Strozze še umorilo Kitajca, očitno, ne da bi se trudilo, da bi odklenilo vrata, za katerimi je bi! on skrit,“ je nadaljeval Smiith. »Zakaj tokrat je videti, da je doktor Fu-Manču uporabil zavezrika, ki si ga niti njegova velikanska volja ni mogla popolnoma podvreči. Katero nevidno silo —- kakšno strašno moralno sredstvo — je zaprl v tista sarkofag?** »Misliš, da je to delo Fu-Mančuja?“ sem rekel. »Če imaš prav, potem je njegova moč zares nadčloveška.“ Nekaj v mojem glasu, mislim, je Smitha napotilo, da me je čudno premeril. »Ali dvomiš? Navzočnost skritega Kitajca to dokazuje. Kwee, o tem sem prepričan, je bil član morilske družbe, dasi je verjetno šele nedavno vstopil v to tajinstveno službo. Ni oborožen, sicer bi si lahko mislil, da je bila njegova naloga, umoriti sira Lionela, ko bi bil tu na delu, ne da bi sumil, da je v bH'ž:ni skrit sovražnik. S tem, da ja Strozza odprl rakev, je ves načrt gladko pokva-ril.“ »Tako, da je imel za posledico smrt ...“ »Enega izmed Fu-Mančuijevih služabnikov. Da. Za to pa ne najdem pojasnila.** »Mar misliš, Smith, da je bila v tem načrtu rakev uporabljena?" Z očitno začudenostjo me je pogledal. »AL! meniš, da je bilo golo naključje, da so pripeljali rakev sem ob času, ko je doktorjev podvrženec Kwee bil tu skriit?" Pokimal sem; Smith se je skloni! čez rakev in z zanimanjem motri! kričeče slikarije, s katerimi je bila znotraj in zunaj okrašena. Ker je ležala na boku, jo je pograbil za robove in jo prevrnil na dno. »Toda težka je," je zamrmral! »vendar jo je moral Strozza prevrniti, ko je padel. On je gotovo ne bi bil prevrnil na bok zato, da bi odstranil pokrov. Oho!" Sklonil se je še niže ter prijel za košček motvoza in iz skrinje potegnili gumijast zamašek. »Ta zamašek je tičal v luknji ob dnu rakve," je dejal. »Puh, kako zoprno diši." Vzel sem mu zamašek iz rok, da bi ga pregledal, ko je zunaj v veži zazvenel močan glas. Vrata so se sunkoma odprla in velik možakar, ki je bil vzlic toplemu vremenu oblečen v suknjo, s kožuhom obrobljeno, je prihrumel v sobo. »Sir Lionei!" je zavpil Smith vneto. „Po- OtcaškL ( Kozji pastir SRUTEJ SEM JAZ, MORAM KOZIKE PAST! JE ZIMA, JE MRAZ, NIMAM ČEVLJEV ZA GAZ. SUaU Mama in Minka sta ostali po večerji v sobi. Mama je likala. Minka pa je šivala punčki oblekico. Ko je mami zmanjkalo vode, je dejala Minki, naj gre v kuhinjo P° steklenico vode, ki je tam na mizi. Mink3 odide, pa se kmalu vrne brez steklenice. ^ lice je bleda in plašno gleda. »Kaj ti je?" se začudi mama. „V kuhinj! je strah!" odgovori Mbka-»Ves je bel. Po štedilniku pleše in maha z rokami!" Mama se nasmehne, vzame luč in dč »Pojdiva pogledat!" In sta šli ter videli: Strah v kuhinji je bila brisača, ki se j® sušila nad štedilnikom. Ko so se odprla vrd-ta, se je zazibala. Polžek in oiroci »Polžek, polžek, kam pa, kam danes nosiš hišo sam? Na gostijo — .pa z rogmi! Ej, si smešen, polžek, ti! Nebogljenček si, da veš, vse posliniš, koder greš! Na rogeh imaš oči, pa ne vidiš tri pedi, tri pedi naprej, nazaj, da bi šel lahko na raj." »Meni se mudi, mudi, stran, otroci, stran s poti! Na gostijo sred poljan vabi polže star goban. Jedli, pili, se mastili bomo tam in prenočili; a če več ne bo Gobana, vrnem jutri se zarana in pol)6dem vse z rogrni ■— tekla bo v potokih kri!" * V »Za slovo, prijatelji, vam rečem besedo ^ srca: Verujmo! Ker le v veri je moč in zmag in odrešenje!« (Pisatelj Ivan Cankari ©vari! sem vas bil! In vedite, le za las s ušli smrti!" . Sir Lionei Barton je pogledal mrtveca, tem pa po vrati Smitha, mene In naiZa e. nadzornika Weymoutha. Spustil se je v ga 'izmed redkih praznih stolov. „Mr. Smith," je začel vznemirjeno, » naj to pomeni? Povejte mi brž!" . j V kratkih besedah mu je Smith oP'1 Q nočne dogodke, — vsaj toliko, kolikor ] ^ nijlh vedel. Sir Lionei Barton je posluša. da bi se ganil — kar je bilo zelo ne'na^ dno za moža tako silne živčne delavno« ^ »Prišel je zaradi draguljev," je izg° ^ počasi, ko je Smith končali; in njegov® ^ so se obrnile k telesu mrtvega ItaliO3 .j »Nisem ©tori! prav, da sem ga azpo'31 ^ v talki skušnjavi. Bog ve, kaj je počel Kv*'® . skrivališču. Morda je prišel, da bi me u ^ ril, kakor domnevate, Mr. Smith, das« ^ težko verjamem. Vendar — ne mislinj’ , bi to bilo dejanje vašega kitajskega do ja." Uprl je svoj pogled v rakev. ^ Smith je ves presenečen strmel ».Kaj menite, sir Lionei?" .^<1- Sloveči potnik je še vedno zri na sa ^ fag z nečim v pogledu, kar bi mog* bojazen. »Dobil sem brzojavko od P sorja Rembolda," je nadaljeval. ”'Irne ^jfr prav z vašo domnevo, da razen Strozze ^ če ni vedel za mojo odsotnost. Nag ° eJll se oblekel in dobi! profesorja pri 'P0'tR1 uradu. Ta je vedel, da nameravam ^ ^ teden Citati predavanje o" —- siPet v®' gleda! na rakev — »grobnici Mekare, ^ del je tudi, da so rakev pripeljali ^ njeno v Anglijo. Proaii me je, naj j® 1 I “ S 00 /\ o QO R ^ /\ 00 oo J oo V d zadnjega pisma iz Homg Konga sem že prepotoval Formozo, Japonsko, Filiiplne, Siam in sedaj sem v Bombayu, v Indiji. Toliko zanimivega sem že doživel, da sem že prepoln vtisov. V meni je vse zgoščeno, kajiti dobro sem izrabil vsak dan potovanja. Ker povsod potujem le z „jet“-letatom, traja potovanje iz ene države v drugo le nekaj ar 'in tako v enem dnevu lahko doživljam že dve državi, V glavi .se mi že kar meša, ko moram tolikokrat menjati bivanje in d&nar, se vživljati v druge razmere, spre-rainja se klima, toplota, spreminja se hrana, spreminjano se jeziku. Hvala Bogu, da sita doslej moja glava in moj želodec prenesla toliko sprememb. Razdalje so pa za naše tropske razmere ogromne, kar poglejte zemljevid! Zalilbog nisem imel .prav nič časa in ga todi sedaj nimam, da bi dosedanja doživetja opisoval. Ker pa je Bcmbay sedaj središče sveta — saj „statio orbis“ pove— da sedaj HQ spectal! press-permit (izkaznico). Na letališču pa je že pritekla k nama ne-® sestra, vsa v skrbeh me je iskala kot j^gdalena in takoj vem, da je to sestra Onradima Resnik. Slovenka, doma tam pri Umniku. Ona mi je že preje preskrbela sta-/h^anje v njenem samostanu. Silno vesela »ila, da zopet enkrat lahko govori slo-onsko. Pomislite, da je tukaj že 32 let, pa •koli ni imela prilike govoriti v domačem 2l,k11- Le z neko hrvaško sestro se včasih Ogovarjata hrvaško, zato govori na pol gensko, na pol hrvaško. Pa sedaj ji gre a* ^an bolje slovensko, ko se midva raz- V J?aVa- ^ Hrvatico pa govoriva hrvaško. ge 'ko dela ima, je zakristanka, deia hostije NaZj* ^ruge cerkve in še bolniška sestra je. t., kongres pa ne more nič, ko ima sedaj tu toliko dela. *tozan fotografa Kešpreta in mene sta na Preiti." Nayland Smith je ves čas'opazoval Negovo lice. »Kak razlog je navedel za .tako nenava-zeljo?" sem ga vprašal, log.. ktonal Barton si je pomišljal. „Raz-(Jaj' končno le odgovoril, „M me je te-bil f^a^avaL Pojasniti vam moram, da je ®kara — čigar grobnico je odprl moj }n 2°^n'.k za časa mojega bivanja v Tibetu tek aracl‘ katere sem prekinil svoj povra-pt^V/ktoksandriji — veliki duhoven in prvi Sjjr ^ Amona — pod Faraonom v Exodusu. va! ' ku. eden izmed čarodejev, ki je tefcmo-tonetnosti čaranja z Mojzesom. Menil Prof ^a nail(lba ediimstvena, dokler mi 'biiKh650'1’ Nembold ni povedal nekoliko ču-‘Podrobnosti glede smrti francoskega so P^toga Pagea le Rol — podrobnosti, ki 2 “ e mani neznane." ja rastočim začudenjem sva poslušala, ne 1 vedela, kam naj to meri. o^L.^Se le Rol," je nadaljeval Barton, „je tjja 111 Pa je o tem molčal, grobnico Amen-nekega drugega izmed te čudne bra- I ep •^in Mesita. e. Videti je, da je odprl rakev na li- skee'wo,ua' — Ti duhovni so bili iz kraljev-9l,jyja ^du in so pokopani v dolini B.'ban-rairj- 01 tok. Le Roijevi uslužbenci so mu za-deij H^keiga razloga pobegnili — ko so vi-tiskrinjo z mumijo — im našli so ga skp. po videzu zadavljenega, poleg Vso zadevo je egiptovska vlada po-kgij a' Rembold rni ni mogel povedati, za-Prosi^ me je, naj ne odprem rakve r^^V-adala je tišina. Resnični podatki o Simrti Pagea le Roi, ki sem jih to pot Bcmiatfu, dne 2. detemfoa 1964 (Popotne vtise koroškim bralcem opisuje g. Vinko Zaletel) kongres prišla še dva Slovenca: mariborski škof dr. Maksim.:lija.n Držečnik in misijonar Pavel Berrik, ki deluje med najbolj divjim indijskim rodom v Natgaland v gorati severni Indiji. Morda je še kdo drugi, pa jaz ne vem zanj. Tudi ne vem, ali je še kdo iz Koroške, našel nisem še nobenega. Iz drugih dežel Avstrije sem jih že več -srečal in juitri .se zberemo Avstrijci in Nemci pri cerkvi sv. Terezije, kjer delujejo avstrijski Steyl-mi-sijomarju iz Družbe božje Besede (SVD). Avstrija je bila na kongresnem prostoru posebej omenjena in pohvaljena, ker je darovala kongresno mostranoo. Pravzaprav jo je darovala Vzhodna. Tirolska. Še na nek poseben način je Avstrija sodelovala pri kongresu. Avstrijski pater Prciksch iz že omenjene Steyl-misijonske družbe je priredil za kongres najbolj mogočno, veličastno in edinstveno prireditev, kot je doslej vsa Indija še ni doživela: „Amu-tam Prem". Sodeluje 1000 pevcev in 300 plesalcev. Ta indijski balet (plesna skupina) prikazuje v tipičnem indijskem plesu stvar- jenje sveta, prva dva človeka in greh, zma-gosflavje satana, Manijo, ki ponižno sprejme materinstvo Odrešenika, ki je Ljubezen sama in Kristusovo odrešenje, in njegovo obnavOjianije v Evharistiji in življenje v Cerkvi. Je nekaj podobnega, kot smo imeli mi na Koroškem misterij ..Brezmadežna", le da je tu pristna indijska glasba, rajanje, obleka in vse odgovarja indijskemu mišljenju. šel bom še enkrat gledat jutri, ko bo ponovljena predstava ob papeževi navzoč-noisti. Ves Bom!bay in kongres je v znamenju papeževega prihoda. Indija se smatra po-češčena, da pride, prvikrat v zgodovini — papež sam in sploh, da bo izmed 38-t'h ev; haalstlčnih kongresov prvič papež na tem kongresu v Bombayu. Priprave so res velikanske in vzorno sodelujeta pri tem Cerkev in država. V začetku so binduisti zavpili proti obisku, toda to je bil le tisti radikalni nacionalistični dpi hinduistov, ki je sodelovali, pri umoru Gandhilja. Pod vpli-vem splošne navdušenosti in javnega mnenja pa so sedaj povsem utihnili. Tudi je sedaj izjavil poglavar hinduistov, da vsi hinduistd prisrčno pozdravljajo papežev prihod. Izmed premnogih opazovanj in vtisov, katerih pa nimam časa opisovati, naj omenim le prijaznost im gostoljubnost. To sem pravzaprav srečavat na vsem dosedanjem potovanju, prav čudovite zglede bi lahko naštel. Tukaj, kjer stanujem, mi je že kar nerodno, ko mi tako strežejo, ko so vedno okoli mene, gledajo na vsak gib, vsako željo in vedno tisočkrat slišim „father“ (tu vsi duhovnika nagovarjajo z „oče“). Pa tudi drugod. V nedeljo me je nek Indijec povabil na kavo. Iz kewe je nastal zajtrk in zopet je bilo nešteto stvari, da so v družini pokazali, kako so veseli obiska in mi hočejo napraviti veselje. Oče, dober katoličan,, mi je ponosno pripovedoval o hčerki, ki sedaj študira jezike v Peruggio v Italiji,, kako verna je in o sinu, ki študira zdravilstvo. Potem me je s taksijem zapeljal k bežjepotni cerkvi (posnetek Lurda) in mi vse razkazoval. Sprejel je v svoje stano- Stanko Janežič: PESEM Tiho, tiho — • skrivnost v mojem srcu spi, čaka na klic ,.. Tedaj se Zbudi, spregovori v besedi zveneči, vsa srca osreči. vanje zastonj dva švicarska duhovnika, udeleženca kongresa. Včeraj sem zašel med revne ribiče in Slikal njihovo delo in revščino. Arabci bi me ubili, tukaj pa vsi prijazni. Fantje so mi ponudili, če se hočem voziti. Šel sem v ribiški čoln, da smo šli na morje k ribiškim ladjam. Ko sem potem hotel dati nekaj denarja, ga niso hoteli vzeti (pa ga sami gotovo nimajo). Spremljal so me potem daleč vsi vesel, da so mi napravili veselje. Med potjo sem šel pogledat neko cerkev. Mlad indijski duhovnik me vpraša, odkod sem. Ko povem, da iz Avstrije in iz Celovca, mi takoj ves navdušen prinese knjigo-slkanico „Kamten“, ki, mu jo je poklonil duhovnik dr. Tsohur-tschenthaier, ko je bil pred leti na obisku na Koroškem. Navdušen je bil nad lepoto Koroške. To je le eno izmed zanimivih srečanj v Bombayu, pa jih je sedaj ob evharističnem kongresu zelo veliko in zanimivih, ko se iz vsega sveta stekajo katoličani. Moram spet naprej, četudi je vročina... prvič slišal, so me neprijetno zadeli, zakaj slišal sem jih iz ust moža s skušnjo in slovesom, kakršnega je imel sir Lionel Barton. „Kako dolgo je ležala rakev v pristanišču?" je zdajci vprašal Smith. „Mislim, da dva dni. Nisem praznoveren človek, Mr. Smith, in tudi profesor Rem-boid ni, vendar pa zdaj, ko vem dejstva o smrti Pagea le Roi, hvalim v srcu Boga, da nisem videl... kar koli je že prišlo iz rakve." Nayiand Smith je srepo strmel v njegov obraz. „Veseli me, sir Lionel, da tega niste storili," je dejal; „zakaj, kar koli že ima opraviti tisti duhoven Mekara s to zadevo, s pomočjo te rakve je dr. Fu-Manču izvršil svoj .prvi motilni poskus .na vas. Izjalovil se mu je, vendar pa upam, da me boste od tod spremil v kak hotel. Zakaj, drugič se mu ne bo izjalovil!" Sužnja Bilo je v noči, ki je sledila za dvojno tragedijo v hiši sira Liomala. Nayland Smith in nadzornik Weymouth sta bila zaposlena z neko 'taifnistveino preiskavo v pristanišču, jaz pa sem ostal doma, da nadaljujem svojo nenavadno kroniko. In — zakaj ne bi priznal’? — moj spomin me je plašil. Urejal sem si zapiske, M so se nanašali na .primer sira Lionela. 2al pa so bili brezupno pomanjkljivi. Tako sem si na primer zabeležil sledeča vprašanja: 1. Ali je kaka resnična primerjava med smrtjo Pagea le Roi, smrtjo Kitajca Kvveeja in Strozze? 2. Kaj se je zgodilo z mumijo Meikare? 3. Kako je morilec ušel iz zaklenjene sobe? 4. Kak namen je imel gumijasti zamašek? 5. Zakaj se je Kwee skril v shrambi? 6. Ali je fciTa zelena megla le privid — plod Crox-tadove domišljiije — ali jo je resnične videl? — Dokler ta vprašanja ne bodo zadovoljivo rešena, je nadaljevanje nemogoče. Nay-land Smith je odkrito priznal, da se nahaja v temi. „Vse kaže, da je ta primer bolj primeren za ljudi, ki se pečajo z raziskavo duševni h pojavov, ko pa za navadnega detektiva," je dejal vprav tisto jutro. „Si'ir Lionel Barton misli zares, da so se pri odpiranju rakve velikega čarodeja uveljavile nadnaravne sile. Za moj del, četudi bi isto verjeli, sem vendarle mnenja, da je dr. Fu-Manču nadziral te sile. Sicer pa razmislili vso stvar sam, pa bova videla, ako prideva do skupnega jedra. Ne opiraj se na stvar zelene megle, marveč se drži dognanih dejstev!" Začeli sem s tem, da sem pipo izpraznil na pepelnik, nakar sem š pipo v roki čakal. V hiši je bilo vse tiho, zakaj moja gospodinja in služinčad so bili zunaj. Med ropotom m:mo vozeče električne cestne železnice sem slišal, tako se mi je zdelo, da so se odprla vežna vrata. V sledeči tišini sem poslušal. Niti enega glasu nisem mogel zajeti. Stoj! Urno sem segel v predal mize po revolver in vstal. To je bil nek šum. Nekdo ali nekaj je skozi temo lezlo po stopnicah! Ker so mi b-ia pošastna sredstva, uporabljena po Kitajcu, dobro znana, me je prijelo, da bi skočit k vratom in jih zaklenil. Tisto šumlja-nje se je bližalo in sem ga slišal v neposredni bližini zunaj mojih deino odprtih vrat. Nisem več utegnil zapreti jih, zakaj, ker sem poznal grozote, s katerimi je razpolagal Fu-Manču, nisem imel poguma,, da bi jih odprl. Srce mi je divje bilo, oči’ pa šem imel priklenjene na progi teme in čakal sem — čakal, kar koli je imelo priti. Nemara je poteklo dvanajst sekund tišine. „Kdo je?" sem zavpil. ..Odgovori, ali streljam!" '„Ah, ne!" je zazvenel mehak, pretresljivo blagozvoneč glas. ..Odložite tisti samokres!’ Brž! Govoriiti moram z vami." Vrata so se odprla in vitka postava, zavita v plašč z ogiavnico, je vstopila. Roka mi je omahnila in onemel sem ter strmel v prekrasne temne oči Fu-Mančujeve poslanke — ali, če sem njeni izjavi smel verjeti, njegovi sužnji. Ob dveh prilikah je to dekle, čigar zveza z doktorjem mi je bila ena izmed največjih ugank, tvegalo — ne morem reči kaj, morda nepopisno kazen — da bi me rešila smrti, v obeh primerih grozne smrti. Zaradi česa je prišla sedaj? Z lahno odprtimi ustnicami je tako stala pred menoj, se ovijala v plašč in me gledala z velikimi, strastnimi očmi. „Kako ..sem pričel. Nestrpno je zmajala zglavo. „Om ima posnetek ključa od hišnih vrat," je bil njen presenetljiv odgovor. „Do danes še nisem nikomur izdala kake skrivnosti svojega gospodarja, toda poskrbeti morate za drugo ključavnico." Stopila je ‘naprej in mi zaupno položila vitke roke na rame. „Spet sem prišla, da vas prosim, da me odvedete od njega stran," je dejala preprosto. In obrnila je svoje obličje k mojemu. m- BRUNNERS PREISE WARENHAUS KLAGENFURT em 'lOeifinachtsgeschetik (uc Sie f Transistorradio (2 Transistoren) Transistorradio (6 Transistoren) Transistorradio (8 Transistoren) Kiichen- und Babywaage, bis 10 kg Personenvvaage, 5 Jahre Garantie Heizmatten ohne Schalter, einfarbig, 70X140 ... 84.— Heizmatten mit Schalter, einfarbig, 70X140 . . . 99.— Heizmatten in Brokat und Chintz, geblumt, 80X150 147.— F tl R I H R II E I M : Slepptlccken, Clothin-Clothin, verschiedene Farben ... 119.— Steppdccken, Brokat, original Weber (Vliesfullung) ... 178.— Daunenstcppdccken (Halbdaune) ...................... 889.— Flanelldeckcn, bunt kariert ........................ 69.— Cupramadecken, kariert und geblumt .................. 98.30 Cupraraadecken in Jacquard, 140X190 cm .............141.— Wirtscha£:tshan