153. flevIM
• UiMjnn, t fcfrM. (. moi mi
XUU. leto.
.Slovenski Narod" velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen v npravntftvn prejemaš:
celo leto......K 24-—
SJ leta ........12-— trt leta........6-—
aa mesec....... 2*—
celo leto......K 22-—
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 550
na mesec....... IVO
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo■ Enaflova aillcm št 5, (v pritličju levo), telefon tt 341
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari
številka vsaja 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se sa ozira. Narodna tiskana lsisfoa št ta.
.Slovenski Narod* velja po poŠt!: ta Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
Mfateto.......K??~" I celo leto : ; . . ; # . KI*—
SI leta.......• 13*— . •■
W leta........6-50 i    " Ameriko in vse druge dežele:
na mesec.   * •  . . . .   .  2-30  1  celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica iti znam** Upravmlatvo: Baaflova ulica M. 9, (spodaj, dvorišče levofc teleta* it 85
Prevorane banke.
Feldpater kranjskih ubijalcev dr. Krek je na občnem z bom klerikalne »Zadružne zveze« z velikim veseljem povedal, da se razne banke kar trgajo za menice »Zadružne zveze«, odkar ima »Zadružna zveza« deželno garancijo.
Ne vemo, ali misli dr. Krek resno, da je deželni zbor dal klerikalni »Zadružni zvezi« deželno garancijo za njene kupčije, ali se le dela, kakor bi to verjel, brez dvoma pa je. da so banke prevarane, če »e pri sprejemanju menic »Zadružne zveze« zanašajo na deželno garancijo.
Meseca februarja t. 1. je bilo klerikalno zadružništvo v strahoviti stiski in bati se je bilo splošnega poloma. V tem obupnem položaju so si klerikalci pomagali s tem, da so v seji deželnega zbora dne 18. februarja storili atentat na deželno imetje, da rešijo svojo organizacijo. Sklenili so v tej seji:
1. Da »posodi« dežela klerikalni »Zadružni zvezi« na nedoločen čas vseueiliški zaklad v znesku 750.000 kron kot brezobrestno posojilo;
2. da mora deželni odbor blagajniška sredstva nalagati pri klerikalnih posojilnicah;
3. da se pooblasti deželni odbor, prevzeti deželno jamstvo za zadružno organizacijo.
Ta tretja točka se glasi doslovno:
»Deželni odbor se pooblašča, po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do vsote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda.«
Besedilo tega sklepa že kaže. da še govora ni o tem, da bi bila klerikalna »Zadružna zveza« že sedaj deležna deželne garancije in če se kaka banka zanaša na to deželno garancijo in zaradi nje sprejema menice klerikalne »Zadružne zveze«, zna doživeti jako bridko razočaranje.
Sklep deželnega zbora glede deželne garancije sploh nima nobene veljave in če misli klerikalna večina deželnega odbora, da je dobila s tem oklepom pravico, podeliti »Zadružni zvezi« deželno garancijo, potem je v /moti, ali pa vedoma napačno tolmači ta sklep. Po veljavnem deželnem redu sploh nima deželni zbor sam pravico, storiti tak sklep pravnove-1 javno, ampak je potrebno, da cesar tak sklep odobri.
Omenjeni sklep pa ni nikoli dobil cesarjeve sankcije in je vsled tega brez praktičnega pomena. Sicer pa je iz doslovno citiranega besedila jasno razvidno, da velja ta sklep samo za slučaj, če pri kaki zadrugi nastane kalamiteta, če nastane torej nevarnost, nikakor pa ni ž njim specijalno »Zadružni zvezi« dana deželna garancija.
Će se torej res banke kar trgajo za menice klerikalne »Zadružne zveze«, so bile glede deželne garancije vsekako prevarane in se zanašajo na nekaj, kar praktično nič ne pomeni, zlasti ker so finančne razmere dežele Kranjske najobupnejše in jo je deželni finančni minister dr. Lampe tako zavozil, da ga je njegova lastna stranka odstavila. Tako je delal dr. Lampe z deželnim denarjem, da so mn vzeli finančni referat in ga izročili deželnemu glavarju Šukljetu, dr. Lampetu pa so izročili kmetijske zadeve, o katerih ravno toliko razume, kakor dr. Zajec o šolstvu. V tem dejstvu, da je klerikalna stranka sama odstavila dr. Lampeta od vodstva deželnih financ, se najbolje vidi, kako zavožene so deželne finance in kako silna je zadrega, v katero je zašla dežela vsled slabega gospodarstva klerikalne stranke. Kaj naj v takih razmerah pomeni deželna garancija, zlasti ko je javna tajnost, da poka v naj%ečjih klerikalnih zavodih in so zadrege že take, da se bog usmili.__
Proti jMJevDnju osebno-dohodnfnsbesa dauUa pri oartniklh.
V Celju, 3. julija.
V letošnjem volilnem boju smo slišali na nekaterih shodih, na katerih so si upali naši pri zastopanju svojih interesov tako ponižni in skromni obrtniki povzeti besedo, da predpisujejo letos davčne oblasti naravnost strašno zvišani osebno dohodninski davek. Zato bo zanimalo tudi pri nas prizadete kroge, kako so zavzeli k temu vzviševanju osebno-dohodninskega davka stališče graški obrtniki na velikem shodu, ki se je vršil minuli petek v steinfeldskih dvoranah. Zborovanje se je vršilo po §2 — češ, ker se mnogi na javnem shodu pred vladnim zastopnikom boje govoriti — in mu je predsedoval
dež. posl. Krebs. Ta je poudarjal veliko krivico dvojnega obdačenja obrtnikov: plačevati morajo pridobnin-ski in osebnodohodninski davek. Prvi nudi jako složno podlago za občinske in deželne doklade: slednje namerava dežela v doglednem času zda t no zvišati. Ker so visoke tudi občinske doklade, zato je neumevno, kako si upajo davčne oblasti letos še na nezaslišan način zviševati osebno dohodninski davek, da ga podvojiti in potrojiti. Ako ne bode imel protest obrtnikov proti takemu postopanju nobenega uspeha, se bode moralo poseči po samopomoči.
Iz izvajnnj sledečih mnogoštevilnih govornikov posnamem naj-markantnejše točke. Neki Jackl je izjavil, da mora izginiti pri odmeri osebnodohodninskega davka sistem zaupnikov. Kolar na pr. ne more vedeti, koliko dohodkov ima na pr. krojač. Hotelir Buchmaier se je iako ostro izrazil proti vohunstvu, ki je posebno tu prava svinjarija. A vendar se ga poslužujejo davčne oblasti in dajejo nagrade za dostikrat grde izlive sovraštva ali zavisti. Tako se je zgodilo, da se je zvišal nekemu obrtniku osebnodohodninski davek od 98 na 740 K! Neki Kabelka je navedel mnogo slučajev, da se je predpisal osebnodohodninski davek obrtnikom, ki nimajo skora: neben »h dohodkov, da celo . ne dosežejo eksistenčnega minimuma. Podpredsednik deželne finančne direkcije je izjavil njemu in posl. Hofm^nn-Wel-lenbofn, ki sta šla zaradi te zadeve protestirat, da ne ve, čemu se osebna dohodnina tako zvišuje, iz Dunaja da ni nobenega ukaza za to. Zviševanje je torej v mnogih slučajih le zaslucra uradnikov, ki se bočeio na ta način prikupiti. Drugi govorniki so se izrekli za odoravo pridobninskega davka. Obrtnika se smatra danes sploh za najnrimemeiši objekt ohdačcva-nja; država si misli: sam ne bo plačal, temveč bo prevalil na druge. Če se potem zmerja obrtnika, kaj nam mari! Svetnik crraške trerovsko-obrt-ne zbornice ScMitz je pravil, da se vlada trudi cenitev pridobnin in osebne dohodnine popolnoma birokratizirati. Tzvedenci, katere se pritegne, ^o največkrat popolnoma nezmožne osebe, ki davčne oblasti samo motijo. Obrtniki sami napravijo tudi na načne f asi je ali pa snlob nobenih Ko se jim davek oredniše, jim j° odprta rot pritožbe. Koliko pa se jih nritoži? Poslanec Hofraann- Wel-ic-nhnf je svetoval obrtnikom, naj s
pritožbami proti previsokim davčnim predpisom preplavijo davčne oblasti. Te bodo sicer izrabljale število rekurzov za argument v prid zakonu o vpogledu v trgovske knjige, vendar pa se bodo davčne oblasti tudi morale nveriti, da se predpisovanje osebne dohodnine ne sme generalizirati. Obrtniki se naj tudi živahnejše udeležujejo volitev v cenilne komisije!
Končno je bila sprejeta resolucija, katera izraža ogorčenje obrtnikov in trgovcev nad letošnjim neprimernim in samovoljnim zvišanjem pridobnin in osebne dohodnine. Zbor izraža svoje prepričanje, da bode uničenih vsled tega zviševanja mnogo eksistenc, ako ne bode pravočasno odpomoči. Nadalje zahtevajo zboro-valci od deželne finančne direkcije pravico in od prizivne cenilne komisije v Gradcu strogo in nepristransko reševanje doslih rekurzov.
Enako zborovanje bi bilo potrebno tudi za slovenske obrtnike na Sp. Štajerskem, ki so gospodarski še mnogokje na slabšem ko njihovi nemški tovariši. Kakor je pokazal slučaj mesarja Roglja z ljudomilim poslancem Verstovškom, imamo državne poslance, ki se bodo za stvar »zavzeli«. Zato jih je treba tudi povabiti na shod in tam klečeplaziti pred njimi, Ja bodo poznje lažje vpili: Država rabi denar, ti obrtnik pa plačaj! Saj si veren kristjan, zato nastavi davčni oblasti, če te udari po enem licu, še drugo — in agitiraj pri prihodnjih volitvah za krščanske poslance, ki vedo, da se mora dati Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. To je po mišljenju svete cerkve in njenih služabnikov vse, kar imamo.
Politična kroniko.
Ministrski predsednik baron Gautseh bo imel prihodnji teden posvetovanja z voditelji strank o poletnem zasedanju državnega zbora in bo pri tej priliki   povedal tudi svoje
mnenje o jesenskem zasedanju.
• m
V krščansko-socijalni stranki se
kažejo vedno večje razpoke. Tudi tirolski poslanci so se združili v posebni zvezi ter izvolili posl. Schraffla za predsednika.
m
Cesarski namestnik   knez Thun
je včeraj došel na Dunaj, kar se sma-
tra kot začetek za zopetna pogajanja med Cehi in Nemci. Knez Thun je v zadnjem času preštudiral rezultate ljudskega štetja in druge podal -ke, da dobi pravo sliko o razdelitvi dežele v okrožja. Brr/dvomuo hoče knez Thun v pogovorih z baronom Gautschem pripravljati materijal, ki se bo meseca septembra predložil konferencam. Knez Thun je dane> min. predsedniku baronu Gautseh d sporočil, da bodo češki veleposestniki tudi pri teh pogajanjih prevzeli vlogo posredovalcev med Čehi in Nemci. V vodilnih parlamentaričnih kro-gih so mnenja, da se bo posrečil takozvani mali sporazum in da se bo s tem omogočilo delovanje češkega dež. zbora. Pogajanja se bodo začela jeseni.
• s
m
V ogrsko - hrvaškem državnem zbora je posegel v debato o finančnem zakonu tudi min. predsednik grof Khuen Hedervarv. Zavzemal as je v prvi vrsti za rešitev vojaških predlog ter priporočal zbornici, naj te predloge, ki so največjega pomena za državo, reši kakor hitro mogoče. Na to se je ha vil z različnimi vprašanji zunanje politike. Izrazil je mnenje, da bo albansko vprašanje utrod-no rešeno in da se torej nasprotja ne bodo tako zelo poostrila, da bi pri&lo do vojne. Maroško vprašanje nima sa državo tolikega pomena. Sicer bo pa Avstro-Ogrska zasledovala vse korake Nemčije s simpatijo in ji želi kar največ uspeha. Obžaloval je. da še ni rešena kazenska predloga, ki se nanaša na državnopravno razmerje Bosne. Povedal je tudi, da je ustanovitev tovarne za kanone na Ogrskem gotova stvar. Končno je obljubil, da bo zbornici v najkrajšem času pred ložena volilna reforma. Finančni zakon je bil na to sprejet.
m
Na Ogrskem se hoče J ust bova stranka približati narodnostni stranki. V komitatu hunijadskem je bil izvoljen za podžupana znani rumunski nacijonalist dr. Vlad in sicer s pomočjo Justhove stranke. Govori m , da ste obe prej omenjeni stranki sklenili skrivno pogodbo. Ruraunei so tudi začeli z akcijo, da podpirajo Ju-sthovo stranko v njenem boju zoper brambno predlogo.
Položaj v Albaniji postaja od dne do dne resnejši. Turčija je z veliko hitrostjo koncentrirala vojaštvo v Albaniji, posebno pa na črnogorski
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežllavfka.
Šaljiva povest;  spisal L. Sepetavec. (Dali«.)
Tedaj se je dvignila zavesa in zbor je stopil na oder.
»Tomaž, poglej Natalijo,« je šepetal Kozoglav. »Danes je pa že taka, da jo je veselje pogledati.«
»Nimam časa,« je odgovoril Tomaž in segel v žep ter spravil v rokav debelo, sočnato limono.
Zbor je začel peti. V tistem hipu, ko je pan Piskaček dvignil flavto in zopet nehote in proti svoji volji pogledal kvišku, je Tomaž ugriznil v limono in napravil vsled limonine kislobe tak obraz, da je moral pan Piskaček flavto odmakniti od ust in je sam začel delati obraze, kakor bi sam jedel limono. In Tomaž je žvečil in delal obraze, čeprav mu je bilo skoro slabo in pan Piskaček se je držal že na jok in je vendar moral dela/ti obraze in si ni znal pomagati.
»Pan Piskaček — co pak je to t« se je razljutil kapelnik in dajal muzikantu nujna znamenja,  naj piska.
Piskaček je hitro zopet dvignil flavto in jo primaknil k ustom, Tomaž pa je vzel iz žepa drugo limono in ugriznil vanjo, da mu je sok tekel od ust. In pan Piskaček si pri najboljši volji ni mogel pomagati in je zopet pogledal Tomaža in ko je videl kako grize limono, je zopet začel delati obraze. Jokal se je obupanja, a obraze je vender delal in ni moprel pi-skati na flavto, dasi ga je kapelnik med takti ran jem zmerjal v treh jezikih. Zaman je bil vsak poskus. Koli-korkrat je nesrečni pan Piskaček nastavil flavto vselej je Tomaž ugriznil v limono in Če se je Piskač-ku že posrečilo izvabiti svojemu instrumentu nekaj glasov in gledati nekaj trenotkov na note, misel sama, da nad njim eden limone je, ga ni zapustila in moral je zopet pogledati Tomaža in potem zopet delati obraze.
Koncem dejanja je kapelnik kakor tiger planil na pana Piskačka in ga začel po češko zmerjati, da je vse pokvaril in ga pošiljal k vragu. Sicer se je pan Piskaček izgovarjal na Tomaža in na njegovo limono, a to mu ni nič pomagalo. Kapelnik je razsajal dalje, češ, naj Piakaček gleda na note in ne drugam, in razsajal je toliko časa, da je začel drugo dejanje naznanjajoči zvonček.
Pan Piskaček je zavzel svoje mesto in je gledal v note. Krčevito je držal flavto in se ni premaknil in je
v srcu prisegal, da za ves svet ne pogleda kvišku, kajti v drugem dejanju je imel kratek, a važen solo. V začetku je šlo vse dobro. Pan Piskaček je neprestano gledal samo v note in je piskal pravilno.
Zdaj je nastopil zbor. Pan Piskaček se je pripravil za svoj solo. Tomaž je igro poznal in je vedel, da je zdaj prišel odločilni trenotek. Držal je limono v roki in čakal z nervozno nestrpnostjo, kdaj da se ozre nanj pan Piskaček. Toda muzikant se ni ganil. Ko je dvignil flavto, se je Tomažu zdelo, da je bitka izgubljena.
»Pa če me sredi predstave aretirajo . . . moram mu pokvariti solo.«
Tako si je rekel Tomaž in je obenem začel cmakati polglasno, tako da ga je muzikant moral slišati. Pripravil si je pa tudi nekaj limonovih lupinic, da bi jih metal Puskačku na note.
A pomagalo je že cmakanje. Komaj je pan Piskaček zaslišal cmakanje je začel nemirno drsati po svojem sedežu in kremžil se je in se zvijal, kakor bi ga šegetalo. A premagal se je in nastavil flavto in začel piskati svoj solo. Zdaj je bilo v gledališču vse tiho, razločno se je slišalo Tomaževo cmakanje in zdaj je Piskaček kakor premagan dvignil svoj pogled. V tem trenotkn je ugriznil Tomaž v limono in pan Piakaček je
naredil tak obraz, da ni mogel dalje piskati.
»Sakramenski . . .« je siknil kapelnik ves divji in zapodil orkester naprej, da prikrije Piskačkovo polomijo. Piskaček pa je kakor okamene-lo obupanje sedel v orkestru in delal obraze, ko je bil Tomaž že nehal cmakati in grizti limono.
Cim je padla zavesa, se je Tomažu zdelo umestno, da izgine iz gledališča, a po predstavi mu je povedal Kozoglav, da Piskačka pri tretjem dejanju ni bilo več v orkestru in da se je glasom zanesljive informacije dveh biljeterjev tako skregal s kapelnikom, da ga je s flavto v trebuh dregnil in se zarot i 1, da pod njegovim vodstvom sploh ne bo več piskal.
Zadovoljstvo Tomaževo je bilo veliko. Tolikega uspeha ni pričakoval. Nameraval je muzikanta samo blamirati, a dosegel je dosti več: spravil ga je ob zaslužek. Ravno v nedeljo, ko se je Tomaž pripravljal za potovanje v Drenovo, je prisopihal Kozoglav na njegovo stanovanje.
»Veš kaj sem izvedel f Piskaček je ušel! Noč ga je vzela. Napravil je še dolga, kolikor je mogel in je pobegnil. Zapustil je dva kavčukaata ovratnika in pismo na kapelnika.«
»Naj potuje srečno in spreihlja naj ga božja milost,« je dejal Tomaž,
ki se je že pripravljal na občevanja z duhovniki na kmetih.
»Kaj pa pravi Natalija!« je vprašal Kozoglav. »Ali naj jo zopen nadziram t«
»Hvala! Tvoje prijateljsko nadziranje mi je predrago. Sploh pa ne: maram o Nataliji nič več slišati, kajti prepričan sem, da njeno razmerje s Piskačkom ni bilo tako nedolžno, kakor njena druga znanja. Kadar postane ženska nesebična, tedaj je resnično zaljubljena — in zaradi tega jo med Natalijo in med menoj pri kraji.«
Tomaž pa ni nič dal na ta zagotavljanja Tomaževa.
»A. beži — kaj bi tako govoril! Saj te poznam. Kolikokrat si se že » Natalijo spri. Saj se sploh kregata, odkar vaju poznam. A če bi ti zdaj pomigala ali te prijazno pogledala, pa bi te zopet imela v oblasti.«
»Ne, ne in ne!« Tomaž je dvignit tri prste desne roke in je slovesno prisegel: »Vse je ven — in oženim se s prvo bogato žensko, ki jo istaknem, pa naj bo stara kakor zemlja in grda kakor pošast.«
Kozoglav pa se je samo smejal in 8e prekuceval po Tomaževi postelji.
»Oj Tomaž, pa če bi imel ti cel harem žena, pred Natalijo bi pa vender ne bil zavarovan.«
(Dalje pffao€Bjja&4
meji. Crna- gora toga nI mogla mirno gledati in kralj Peter je dal povelje, naj se mobilizira podgoriška divizija, ki šteje 15.000 mož. Vsa Orna gora z
navdušenjem pozdravlja ta odločni korak. Na meji bo v sobote s tem pripravljenih 13 pehotnih bataljonov, 3
oddelki s strojnimi puškami, o gorske baterije, 5 težkih in poljskih baterij. Dolgo časa jo Crna gora mirno gledala, kako se na njeni meji bi jejo
krvavi boji. Še le ko je Turčija z vso brezobzirnostjo naglašala, da bodo turške čete eventualno prekoračile i udi črnogorsko mejo, se je morala Crna gora odločiti k temu koraku. Orna gora se je predvsem pritožila pri interesiranih velevlastih, poslala je svojega pooblaščenca v Rusijo, da se vsa zadeva s Turčijo reši mirnim }K>tom. Toda Turčija je postala od dne do dne agresivnejša in začela na provokatorieen način pomnožcvati *voje čete na črnogorski meji. Kakor se govori, so se Busija, Avstro-Ogr-*ka in Italiju dogovorile, da so pravnic ne bodo vmešavale v eventualni vojni konflikt. Mobilizacija še ni vojna, toda najmanjša iskrica lahko rar-vuaine prenapeto razpoloženje. \ ojna med Crno goro in Turčijo bi bil pa za£etek velikih homatij na Balkanu.
V herolinskih političnih krogih presojajo mobilizacijo jako mirno. Upajo, da bodo na Cetinjn vsled svarila od strani "Rusije, Avstro-Ogrske in Italije .zelo previdni. V dunajskih političnih krogih pa niso tega nazi-ranja. Ta korak Črne gore smatrajo za precej nevaren, ker bo predvsem neugodno vplival na Malisore. Turčija ga bo smatrala za provokacijo in prav gotovo se bo zgodilo, da se bodo posamezni črnogorski vojaki vmešavali v tur^ko-albanske boje. — Kakor smo že poročali, poskuša ska-derski nadškof posredovati. Vendar pa ta intervencija skoraj gotovo ne bo imela uspehov, kajti ustaši ne opuste niti ene svojih zahtev. Nadškof je prišel tudi na Cetinje ter tam konferiral z raznimi osebami.
•
O maroškem vprašanju piše v »AHg. Zeitnng« neki poučeni diplomat. Postavlja se na stališče, da <e more doseči jamstvo za trajen mir le, če se sporazumejo vse velevlasti, ki so podpisale algeeiraške akte. V kaki obliki naj se vrše ta pogajanja, o tem ztlaj še ni treba govoriti. Gotovo pa je, da SO morajo pogodbene velevlasti posvetovati o potrebnih korakih, ker se je izkazalo, da specijalne pogodbe brc/, sankcije, kakršna je pogodba med Nemčijo in Francosko i ž
I. 1900 ne morejo doseči zaželjenega uspeha in da k večjemu provzroča nova nesporazuinljeirja. Zaradi tega je treba inednarodn*1 diskuzije ma romanskega vprašanja, ki utegne spraviti iz sveta vojaške operacije Francoske, Španske in Nemčije. Avstro-Ogrska se bo držala slej kot prej rezervirano in bo počakala kakšno stališče bodo zavzele druge bolj interesi rane velevlasti. Angleški krogi so mnenja, da je algeciraška pogodba sedaj neveljavna, ker sultanu ni mogoče več dati nazaj njegovih pravic. Treba je vsled tega nove pogodbe.Ena divizija angleške mornarice v sredozemskem morju je dobila povelje, da prijadra takoj v Gibraltar, kar je brez dvoma v zvezi z marokanskim vprašanjem. — Iz Pariza poroča politična korespondenca, da je francoska ekspedicija v polnem obsegu izvršila svojo nalogo. Voje, ki jih je odposlalo poveljništvo po padcu Mulu-je, je poveljništvo poklicalo nazaj in general Monier je popolnoma po svojih instrukcijah zapustil Fez. Cela ekspedicija se umika proti Mekinesu in bo od tam v par tednih dospela v ozemlje Sanja. Nemčija skuša sedaj svoj nerodni korak opravičiti s tem, češ da so se v južnem Maroku pojavili nemiri, da pa Nemčija nikdar ni mislila na to. da bi si prisvojila kak del Maroka, marveč se bo v enakih korakih z drugimi velesilami umikala. Nemčija hoče mirno čakati, da pride Francija s svojimi predlogi zaradi Maroka.
Ruske vojaške čete v Tiflisu so
pripravljene odkorakati v Perzijo. Ruski trgovci v Tebrisu so nujno prosili petrogradsko vlado, naj odpošlje nekaj vojaštva v varstvo.
vseslovonsm iflffliflB
ltonfires v Belgrodu.
V Bel grad u so te dni pričeli z instaliranjem razstave slovanskih listov in časopisov v novem poslopju
II. državne gimnazije. Razstavni odbor je že preje vzel v roke ureditev časopisov posameznih narodov, v soboto pa je pričel z razvrščanjem časopisov po oddelkih. Najprvo so pričeli z delom v skupnem hrvaško-srbskem oddelku, nato pa pride na vrsto slovenski, poljski, češki in drugi oddelki. V soboto je prispela iz Prage kompletna razstava čeških časopisov. Poljski listi so bili najprvo poslani, bolgarski pa dospo še-le te dni.
Ruska vlada je sklenila, da pošlje na belgradsko razstavo kompletno zbirko ruskih, rusko - poljskih, malomskib in beloruskih listov in Časopisov, izloženih na nedavno zaključeni netrogradski razstavi, kakor tudi vse časopisne in književne proizvode, ki se nanašajo na osvoboditev ruskih kmetov.
Srbska vlada je odstopila raz« stavi bogato zbirko srbskih časopisov iz narodne biblioteke.
Ruski oddelek bo uredil urednik »Praviteljstvenega Vjestnika« V. Bašmakov.
Udeleženci časnikarskega kongresa.
»Srbskemu novinarskemu udruženju« je izmed slovanskih časnikarjev naznanilo svoj prihod: 40 Cehov, 15 galiških Poljakov, 5 Poljakov iz Rusije in Pruske, 15 Slovakov, 6 Slovencev, 10 galiških Rusov, 40 Bolgarov, 20 Hrvatov, 10 delegatov srbskega društva »Zmaj« v Banatu, .1 lužički &rl> in 1 Srb - Bu-njevec. Razen teh je od povabljenih gostov odgovorilo »Srbskemu novinarskemu udruženju«, da pridejo v Helgrad: 8 Bolgarov, 8 Poljakov, 5 Hrvatov, 9 Čehov, 6 Slovakov, 27 Srbov iz Banata, Bosne, Hrvaške in Dalmacije, 16 Rusov iz Rusije in 5 iz Galicije. Po prijavah do 3. julija bo torej na kongresu navzočih: 49 Čehov, 2S Poljakov, t> Slovencev, 15 galiških Rusov, J H Rusov iz carevine, 48 Bolgarov, 25 Hrvatov, 21 Slovakov. 38 Srbov izven Srbije in 1 lužički Srb, torej v celem 247 slovanskih gostov.*
Kongresa se udeleže tudi inoha-medanski Srbi iz Bosne -— Osman Bikič in Smail aga Čemalović kot zastopniki »Samoupraven in »Gujre-ta« v Sarajevu. Oficijozni list ruske vlade »Kosijo« bo zastopal urednik Vasilij G. Jančevjeekij.
Poljaki in kongres v Belgradn. Nemški listi so pisali, da se Poljaki to pot nrvič udeleže v Belgradn vseslovanskega časnikarskega kongresa. Poljski listi zavračajo to trditev nemških listov ter naglašajo, da so tudi Poljaki prijatelji slovanske vzajemnosti, da so skupno s Cehi osnovali »Slovansko časnikarsko zvezo,« da so se v manjšem ali večjem številu razen lanskega v Sofiji, udeležili vseh dosedanjih slovanskih kongresov in da so se prav radi odzvali vabilu, da se udeleže tudi letošnjega kongresa v Bel gradu.
Dekoriranje belgradskega mesta.
V Belgradn se delajo velike priprave za vseslovanski časnikarski kongres. Ob času kongresa bo ves Belgrad v zastavah in zelenju. Pred vojniru ministrstvom bo postavljen velik slavolok z dvoglavim belim orlom na vrhu, okrašen s slovanskimi narodnimi zastavami. Posebno krasno dekoriran bo vhod v poslopje narodne skupščine, kjer se bo vršil kongres. Na Terazijah pred hotelom > Moskvo« bo takisto postavljen velik slavolok, ki bo imel na vrhu veliko srbsko krono. Pred »Albanijo« bo postavljen velik ženski kip, ki bo nad glavo držal pozdravni nadpis. Pri vhodu v Macedonsko ulico bodo postavljena velika vrata. Vhod v razstavo slovanskih časopisov bo okrašen z zelenjem ter s slovanskimi grbi in zastavami.
Ob vhodu na. Kalimegdan 1k> nameščen velikanski slavolok, prepleten z raznobarvnimi električnimi žarnicami. Park sam bo zvečer žarel od tisoč in tisoč električnih luči. — Tramvajsko društvo bo okrasilo mesto na ta način, da bo postavilo 16 ogromnih zastav, katerih vsaka bo obsegala 40 kvadratnih metrov.
Dekoracije mesta bodo stale pet-tisoč dinarjev. Dekoracijska dela vodi gosp. Ljnbiša Valič.
* Iz navedenih podatkov je razvidno, da so razmeroma Slovenci na kongresu  najslabše   zastopani, kar
je prava sramota. Izmed slovenskih listov bodo zastopani samo »Slovenski Narod«, »Jutro« in »Soča«. Kje pa je ostala »Edinost« in drugi listi?
Štajersko.
Trbovlje - Vode. V nedeljo, dne 2. t. m. so obhajali naši Nemci in nemčurčki v rudniški restavraciji pod patronanco ravnatelja Heinri-cha neko »šulvereinsko slavnost«. Vabljeni so bili sami pristni »Nemci« a la pek Ju van, krojač Lesjak, komi Holešek e tutti rjuanti. Dalje zagorski trgovec in strahoviti German MihelčiČ in paznik Očenašek iz Zagorja ter nekaj prvobojevnikov iz tevtonskega gozda v Hrastniku; njirn na čelu zadnji potomec slavne nemške rodovine trgovec Volk, uradnik Brinar in knjigovodja Pečnik. Hrastničanje so imeli seboj neko »godbo« in gospodu restavraterju Dolničarju iz srca privoščimo, da je njihovo hripavo petje ter škripava godba (katero imenujejo »orhester« — au) prepodila vse podgane, miši in celo ščurke iz hiše za dolgo časa. Ko je začela družba v svoji »navdu-
šenosti« in gi njen osti prav po hnron-sko divjati in vpiti svoj »heil*, tedaj se je vendar zdelo našim orožnikom umestno,   da so varovali mirne Tr-
hovce pred morebitnim izpadom in napadom in so zastrašili restavracijo, da ni mogel nihče vnn. Bogve, kaj bi se bilo zgodilo s nami, da nimamo tako skrbnega orožnilkega straž mostni. Gotovo bi bili vsi trboveljski Slovenci tisto noč poklani in podav-ljeni, kakor ubogi Rimljani v teuto-burškem gozdu. Zatorej res hvala lepa gospodu stražmoštru za toliko skrb in previdnost. Druge večje nesreče ni bilo, kakor samo ta, da so si Holešek, Ju van in Lesjak izpahnili jezike pri govorenju blažene nemščine, katera jim dela ravno take zapreke, kakor pri izdelovanju žemelj in hlač. Pravijo, da je imela drugi dan mati Gcrmanija strašnega moralič-nega mačka, ker je v družbi svojih pristnih sinčkov videla toliko vsiljive tuje zalege, katera je preveč »vin-diš« smrdela. Bog se usmili! — Samotar iz »hudičevega hriba«.
Iz Žalca. Ko so zvedeli gospodje v žalskem farovžu, da se vrši dne 25. junija velik ljudski shod na dvorišču hotela »Virant«, sklicali so posvetovanje, da se pogovore, koga svojih zvestih bi poslali tja, da bi vedel o shodu natančno poročati. Prišle so kapacitete: petrovški veleum Koren, ložniški Kline, žalski Žgank, vrben-ski vzorčuk Slamnik, slavnoobledni mežnar Jožko, organist Zupane in slednjič še njegova velesnažna — pardon povsodi velepotrebna gospa soproga. Dolga in huda je bila debata in sklenili so, da gre poslušat zborovanje organist Zupane. Posvetovanje v farovžu je bilo pri kraju, za Zupanca pa se je pričela skrb, kako priti na zboro val išče. Pa brihtna glava ti jo kmalu zgrunta. Na dan ljudskega shoda zleze ubogi organist na kozolec nasproti zborovališču, leže v slami na trebuh in posluša, kako so padale zaslužene besede ogorčenja po hrbtu največjega sovražnika sa-vinskega kmeta, dr. Korošca. Curkoma mu je lil pot iz "lica in ko je zaslišal ime »kancelparagraf« zlezel je zopet iz kozolca ter se napotil žalosten proti farovžu. Na pragu pričakoval ga je ves nestrpen g. provizor in njegova zvesta ženica. Z grozo in strahom pripovedoval je, kaj je slišal govoriti na shodu, ko pa je prišel do usodnega kancelparagrata zježili so se g. provizorju lasje na glavi, njegovo lice je še bolj upadlo in žalost se je naselila v srca vseh zvestih Korošcev. Hude so bile ure žalosti in straha pred to pošastjo, (kancelpara-grafom), ki je prišla najbrž tam kje iz proklete Francoske ali Portugal-sek, da pohrusta naše klerikalce. Da si poišče tolažbe, napotila se je uboga in obupana gospa organistova koj drugo jutro k g. provizorju, kakor po navadi ter vprašala, če je res, da sedaj ne bodo smeli več klerikalci agitirati. Pa g. provizor jo potolaži in ji razloži: »Če bi prišel tudi kancelpa-ragraf v veljavo, še bomo vedno lahko agitirali in tudi vaš mož še bo zaslužil marsikateri grošek, če bo priden, le mi duhovniki bi ne smeli več oznanjevati raz prižnice politike, amoak božjo besedo, kakor je to naročil Kristus.« Kot balzam so vplivale te besede na ubogo gospo. Vsa srečna je sedaj, in neštetokrat jo vidimo vsak dan, kako se ziblje čez cesto k g. provizorju — najbrž, da se mu zahvali, ker jo je tako lepo potolažil ----Mhm.
»Dol s popi — živio Brenčič!« Iz Ormoža nam poročajo: Ko se je vršil pred ožjimi volitvami dne 18. junija napredni shod v Frankovcib, so vpili navzoči štajercijanci: »Dol s popi — živio Brenčič!« V tej občini so štajercijanci glasovali skoro do zadnjega moža za Brenčiča. Iz gotovega vira vemo, da se je vozil dan pred ožjimi volitvami nekdanji slavni Štajercijanski kandidat Zadravec (Coprčki) k Omigu v Ptuj po direktivo. In Ornig mu je rekel: »Volite Brenčiča, ali pa ostanite doma!« (Iz tega poročila bi se dalo sklepati, da če je kje kak Štajerci iauec glasoval pri ožji volitvi za dr. Ploja, je to storil proti volilnemu geslu stranke. Op. ur.)
Nadomestna deželnosborska volitev v skupini veleposestva za mandat, katerega je odložil Rudolf pl. Dehne, se vrši v torek, dne 18. julija v deželnem dvorcu. Volilni imenik šteje 190 volilcev. Začetek ob 10. dopoldne.
Is Št. Pavla pri Preboldu nam
pišejo: Umrl je pri Sv. Lovrencu vrl narodni mladenič Rudolf Sitar, star 28 let. Domače pevsko društvo mu je zapelo lepo uagrobn^co.
Celjske novice. Moška C. M. podružnica je priredila s sodelovanjem drugih narodnih društev dne 4. julija zvečer po stari navadi na Starem gradu kres. Potov, učitelj C. M. D. g. I. Prekoršek je imel kratek nagovor, na kar so pevci zapeli več pesmi. Krasno je nspel umetelni ogenj. Po Savinski dolini, Poborjn in tndi po bližnji celjski okolici je žarelo vse nolno kresov, in pričalo o narodni za-
vednost! prebivalstva. — Strelne vaje imajo sedaj orožniki na vojaškem strelj išču v Peeovniku pri Celi«.
II. izvanredni občni zbor »Kluba napr. slov. akademikov« v Celja
sev rii v soboto, dne 32. t. m. ob 1. popoldne v društvenih prostorih.
Knjižnica »Kluba napr. slov. akademikov« v Sokolskcni domu v Gabrjlh in ista v Bralnem društvu v Laškem trgu se — kakor vsako leto — zapre začetkom julija za dobo 2 mesecev. Zopetno poslovanje istih javimo pravočasno slavnemu občinstvu. (Pripomba: Vse taiste, kateri nam še niso vrnili izposojenih knjig, prosimo, da to store prihodnjo nedeljo!)
V Gornjem gradu   je pri c. kr.
sodišču razpisana služba pisarniškega pomočnika proti dnevnini 2 K 50 vin. Gornjegrajci želijo, da bi to službo dobil kak dober pevec, ki bi sodeloval pri »Pevskem društvu« ali pa kak godbenik. Življenje v Gornjem gradu je v primeri z drugimi kraji ceneje. Tudi ni narodnostnih razprtij, ker so prebivalci trga z uradniki vred slovenske narodnosti. Kraj sam ima zdravo podnebje, kajti leži med planinami, obraščenimi z igličastim drevjem. Vozna pošta prihaja in odhaja po trikrat na dan. V trgu je več društev, tako tudi Čitalnica, ki prireja zlasti v zimskem času gledališke predstave in zabavne večere. Kdor želi priti tja, naj vloži nujno prošnjo.
Tečaj za slovenski tesnopis, katerega je priredil »Klub napr. slov. akademikov« v Celju, se je končal v splošno zadovoljnost dne 1. t. m. Poduku, kateri je trajal dobre štiri mesece, je prisostvovalo 35 oseb in sicer 18 dam in 17 gospodov. Poučeval je tov. I. U. C. Albert Vizjak, kateremu izrekamo še enkrat najtoplejo zahvalo za njegov trud in izvanredno požrtvovalnost. Hvaležnost učencev in dober vspeh, katerega so dosegli, mu bodi najlepše plačilo I
»Nemški klub« v — Vuhredu. Iz Vuhreda nam pišejo: Tu ustanavlja nekaj nemških zagrizencev svoj »nemški klub«. Lokal bodo imeli pri Vitmozerju, kjer nameravajo vuh-redsko »nemštvo« reševati s tem, da bodo pili iz kozarcev z nemškimi barvami. Nevarna torej ta reč ne bo. Če se bo nas skušalo na kak način iz-zi\feti, pa bodemo že vedeli stopiti nekaterim občutljivo na prste.
Imenovanja pri Južni železnici. Definitivno je nastavljen Mirko Rajh. prov. asist- v Mariboru (materij, skladišče). Za nadrevidenta je imenovan Jože Jirzik v Trbovljah, za revidenta Vlad. Prelog v Celju in Herman Jell v Št. Jurju.
Počitniški tečaj za učitelje, ki hočejo poučevati na trgovskih nadaljevalnih šolah, se prične na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu dne 17. julija ob 8. zjutraj. Ker je že mnogo prijav, je le še malo mest za oddati.
Iz Poljčan. Dne 2. julija se je ustanovila v Poljčanah najmlajša štajerska podružnica Ciril-Metodove družbe za Poljčane, Studenice, Ma-kole pod imenom »Dravinjska podružnica«. Ustanovni shod je bil v gostilni ob Boču, na katerem so bili tudi vsi trije v podružnici združeni kraji častno zastopani. G. Prekoršek je v jedrnatih besedah vzpodbujal k vstrajnemu, neustrašljivemu delovanju v prid naše prekoristne družbe. Upajmo, da bo ta nova podružnica hodila vedno svoja jasno začrtana pota naprej, da ne bo samo v gmotnem ozim prispevala kolikor mogoče družbi, ampak da bo tudi v narodnem storila vedno ovojo dolžnost ter da bo članom nekako družabno zbirališče. Odbor je sledeči: Predsednik: g. Fr. Vodenik; podpredsednik g. Fijauž; tajnik g. S Krotkv; blagajnik gospica Anica Hinterleeh-ner. Odborniki gg. Jos. Kokl, Amalija Vobič, D. Gselman.
Drobne novice. Profesorsk i izpit je napravil v Gradcu abs. phil. g. Jaka Cimerman iz Žič. časti-tamo! — VSelnici o b D r a v i je umrl 1. julija nagle smrti g. Karel Kure, posestnik in gostilničar. Mož je bil splošno priljubljen in spoštovan. — Iz Vranskega nam pišejo: Pri volitvah v tukajšnji okrajni šolski svet je trda predla prejšnjima udoma župniku Zdolšku iz Št. Jurja in notarju Jezovšku. Prvi je bil izvoljen po naključju (odločil je zanj žreb), drugi pa sploh ni bil več izvoljen. — Slovenjgraška podružnica štaj. kmetijske družbe priredi dne 9. julija ob 11. dopoldne v dvorani okrajne hranilnice kmetijski shod, na katerem govori lokalni komisar za agrarne operacije Sima Gali. — U m r 1 je v Ribnici 1 .julija gostilničar in posestnik Petrun, star 69 let. — Izid tiskovne p r a v d e A m b r o ž i č -Aistrich - Rabitsch. 4. julija bi se imela vršiti pred mariborskim porotnim sodiščem obravnava zaradi razžaljenja dr. Ambrožiča v »Unter-steierisohe Volkszeit.«, katero je izdajal tiskar Rabitsch v Mariboru. Znani učitelj na meščanski   šoli Ai-
strich je bil obdorZen, da je Ambrožiča žaleči članek pisal. 4. julija pa sta se obe stranki v Mariboru brez obravnave poravnali. Obtoženca dasta častno izjavo in plačata stroške. — Ogenj. V občini Drcnsko rebro je zgorel na praznik zjntraj hlev posestnika Artnaka popolnoma do tal. Ljudje so bili pri masi, zato niso mogli rešiti niti živine. — Iz Sevnice nam poročajo, da je bila dne 1. julija na poslopju okr. sodišča razo besana bela zastava v znamenje, da ni nobenega jetnika. — Utonil je pri kopanju v Voglajni blizu &t. Jurja ob J. žel. krojaški učenec Franc Sc-lič.
Koroiko.
Obesil se je v Rožeku 491etni tesar Lorene Andrešič na neki jablani na svojem sadnem vrtu. Bil je že dalj časa zelo duševno pobit.
Samomor železniškega ti radnik V Beljaku se je ustrelil   včeraj tajnik državnih  železnic Herman Lan ger. Sodijo, da je izvršil samomor iz žalosti. Pred kratkem mu je namreč umrla žena.
Odlikovanje. Orožniški straž-mojster O. Artner v Celovcu je dobil za večletno zaslužno delovanje srebrni zaslužni križec.
K uboju tatinskih lovcev v Rožni dolini. Žalostno vest o smrti gozdarskega praktikanta Ivana Koben-tarja je sporočil njegovi materi neki uslužbenec grofa Licchtensteina. Ko-bentar je nadzoroval tov v spodnjem delu Rožne doline. Zasačil je v lovišču tatinskega, lovca, ko je ravno ustrelil enega zajca. Kobentar mu je vzel plen in puško. Ko je hotel prijeti lovca, je ta. odskočil, v tem hipu pa je počil za njima strel, ki je podrl Kobentarja. V Jesenicah jo aretirala žandarmerija enega teh tatinskih lovcev.
Žepna tatvina. V Bistrici ob Dravi je ukradel neznan žepni tat slikarskemu mojstru Campidelu, ki slika tamošnjo cerkev, iz žepa denarnico s 150 kronami.
Primorko.
Porotna obravnava radi poloma goriške »Banke popolare« se je pričela včeraj. Porotna klop je sestavljena iz samih Italijanov. Sodnemu dvoru predseduje višjesodni svetnik grof Coroinni, prisednika sta svetnika pl. Frohlieh in Straussgitl. Grof Coronini se je pripravljal za vodstvo te razprave dva meseca ter bil radi tega prost drugega poslovanja. Na zatožni klopi sedijo: bivši ravnatelj banke Izidor Colle, Alfred Lenassi (bivši laški državni poslanec), bivši predsednik nadzorstva, odvetnik dr. Rajmondo Luzzatto, bivši disponent-ni član nadzorstva, Hektor Piani, uradnik, obtoženi goljufije in pone-verjenja, ponarejanja bilanc in zlorabe zaupanja; Guglielmo Conforti in njegova soproga Dina, obtožena goljufije ter falsifikati je registrov ter nedovoljenih prilastitev. — Branitelji so odvetniki: VVondrich, Pan-grazi, Puecher, Pincherle in Robba, vsi iz Trsta. Sestava porotne klopi je trajala do opoldne. Popoldne ob 4. se je pričelo čitanje obtožnice, ki je dolga za 4 ure. Izpraševanje obtožencev se prične danes.
Iz Gorice je izginil dijak drugega razreda tamkajšnje c. kr. državno gimnazije. Nahajal se je v konviktu Salezijancev. Deček govori nemško, slovensko, italijansko in poljsko. Piše se Karel Zettler. Ko je izginil, je imel modre hlače, belo marinarsko bluzo, modro sukneno čepico ter črne čevlje. Perilo in čevlji so zaznamovani s Številko 35.
Nečloveški starši. Iz Italije se je priklatila v Gorico družina Giaconi, revna družina, sestoječa iz moža, žene in 6 otrok. Pred kratkim je bila žena noseča. Mož jo je oddal v mestno žensko bolnišnico, potem po par dneh pa je pustil otroke in odšel iz Gorice kdo ve kam. Žena je povila v bolnišnici dvojčke, ki pa k sreči niso živeli. Ko se je okrepčala ter prišla iz bolnišnice, je šla k otrokom, jih peljala na magistrat, ki je vzdrževal tacaš to družino, potem pa je tudi ona izginila. Tako so otroci, najstarejša hči ima 14 let, najmlajši deček pa 2 leti, ostali v Gorici, starši pa se nahajajo kdo ve kje.
Dezinficirani gališki judje. Včeraj je prišel iz Aleksandrije v Trst Llovdov paru i k »Elektra«. Zdravniki so potrdili, da so potniki vsi popolnoma zdravi in se ni opažalo celo pot nikakih sumljivih znakov kolere. Vendar je trajala zdravniška preis kava potnikov 3 ure. Bolan ni bil nihče, pač pa so kljub temu dali zdravniki v bolnico precej galiških judovskih trgovcev, ki so vozili s sabo zelo veliko stare ponose ne obloke. Branili so se judje in silno protestirali, kar jim pa ni nič pomagalo. Morali so iti s svojimi culami v de-sinfekcijski oddelek, da jih desinfi-cirajo.
Požar v Lloydovem arsenalu Trstu. Včeraj okoli 8. zjutraj je iz-
bruhnil v kovačnici za kotle v Lloy-doveni    arsenalu  nenadoma velik
ogenj. Povzročil ga je kratki stik niočnega električnega toka. Popolnoma je pogorela streha kovačnice, ki meri okoli 800 m2. Na pomoč so prihiteli poleg tržaških mestnih gasilcev vsi delavci Llovdovih delavnic ladjedelnice pri Sv. Marku in mornarji parnika »Panther«, ter parnika »Audax« in »Pluto«. Pri gašenju se je ponesrečilo 6 oseb, izmed teh sta dva nevarno ranjena. Ogenj so lokalizirali okoli polenajste ure. Škodo cenijo približno na 40.000 kron.
Angleška eskadra v Trstu. Angleška eskadra vzbuja v Trstu, posebno v višjih krogih veliko zanimanje. V torek si je ogledala angleško admiralsko ladjo >>"Exmouth« prinee-zinja Elizabeta, v spremstvu admirala Koheua. Namestnik Hohenlohe pa je povabil častnike angleške eskadre na izlet v Portorose, kamor se peljejo z vladnim parnikom »Taja«. Angleške godbe prirejajo tudi redno koncerte na ladjah, kamor je vstop dovoljen. Danes pa koncertira angleška mornariška godba prvič na sunem in >i<*er ua Velikem trgu. Angleška eskadra odpluje iz Trsta a- Reko, kamor pride 10. t. m. Tam jo bode .♦rejrlo slovesno zastopstvo ogrske vlade.
Tatvina v kopališču. V vojaškem kopališču v Trstu je vkradel včeraj nekdo iz zaklenjene kabine srebrno uro in zlato verižico v skupki i vrednosti 50 kron.
Z;i sinom. Včeraj so pokopali v Trstu profesorja Tcciesehija. ki se jo zastrupil vsled žalosti, ker je zadela njegovo mater srena kap. Dve uri red pogrebom sinovim je umrla tudi mati.
Posledice tržaškega orkana. Včeraj so đvignili iz morja po siluo ua-pornem delu v Prane Jožefovem pristanišču velik bager, ki je last podjetja za zidanje jadranskih pristanišč. Ta bager je napravila 1. 1905. dunajska tvrdka Sehimmelbach in je btal 250.000 kron. Stroški dvignenja in stroški poprave se računajo na 100.000 kron.
Za žrtve tržaškega orkana, namreč za sorodnike ponesrečenih iu za čkodovane se je dosedaj nabralo darov, ki jih izkazuje namestniško predsedništvo 34.125 kron 97 v in okroglo 5000 L'rankov.
Aretacija ubeglega   ljubi janske-» kaznenca.   V Trstu   .-o aretirali
• ega Ivana Pattrrja iz Zagorja pri Ljubljani. Mož, že neštetokrat kaznovan, je bil >vojeeasno obsojen na 15 let Ječe" in zaprt v ljubljansko kaznilnico. Odtod pa se mu je posrečilo uiti in pobegnil je v Ameriko. Toda kmalu t-e ga je lotilo domotožje in vrnil se je v Evropo. Naenkrat pa je dobil, ko je živel že brezskrbno v nadi, da je že popolnoma iz nevarnosti pozivnico k orožnim vajam. Priglasil se je pri tržaški vojaški oblasti, kjer so ga pa spoznali in takoj aretirali. Faturja pošlje tržaška policija v Ljubljano.
Senzacijonalno odkritje tihotapstva s saharinom v Trstu. Pred krat-kim Je obvestil nekdo carinsko oblast Prstu, da se je vtihotapila iz Švice v Trst velika množina sahariua. Sani je bil odposlan glasom ovadbe v velikih zavitkih vrvi, ki se rabijo pristanišču in na ladjah in sicer na špedicijsko   tvrdko    >Adriatiea« v Trstu. Carinski urad je uvedel v skladišču omenjene   špedieijske tvrdke lataneno preiskavo,   ki   je dognala resničnost ovadbe.   V velikih zavit-
vrvi s<» našli škatlje napolnjene - saharinom.   V celem   so ga dobili iradniki ua ta način skritega saharina 12 metrskih stotov. Njegovo vrednost cenijo trgovci na 120.000 kron.
Predrzna tatica. Neka romanca izgubila na Sv. Gori denarnico s 100 kronami. Našla jo je neka mala deklica in jo hotela nesti v samostan. To pa je videla neka druga ueznan-1 i. iztrgala preplašeni deklici denarnico iz rok in pobegnila.
.Napad v spanju. Voznika, 301et-ga Ani »na M^ršVka so našli v nedeljo zvečer ranjenega v ulici Fabro Se ero v Trstu. Ko se je mož zave-«). I, je povedal, da je pijan zaspal ua ulici in da ga je neki neznanec v spanju napadel z motiko.
Ateutat na višjega poštnega ravnatelja Tichvja. Pred poroto v Zadru se je začel včeraj proces proti Vin-eenen Gentilizzi, ki je dne 9. aprila t. 1. hotel umoriti bivšega namestil i-< anega svetnika in sedanjega viš-tgB poštnega ravnatelja Tichvja. v Zadru iz maščevanja, ker mu ni dal ovoljenja za ustanovitev igralnega lokala. Oentilizza, pravilno Cace, je Tichvja zabodel z nožem v prsi in ga mrtuo nevarno ranil. Poklicanih je lo prič in Cacc ničesar ne taji. Prove bo končal najbrže šele danes
popoldan.
Odlikovanje. Višji davčni oskrbnik Luka Fiorentini v Zadru je do-bil povodom vpokojenja zlati zaslužni
križec.
Iz šolske službe. Suplent na nav-tiški šoli v Kotorju Bok Misetič je imenovan za pravega učitelja na tem
zavodu. Učitelj risanja na obrtni šoli v Mostarju Pop de Alamor je prišel
v IX. dijetni razred.
Dnevne vesti.
+ Peganova pritožba. Zoper znano famozno odločbo c. kr. deželne vlade vložil je priziv na c. kr. ministrstvo notranjih zadev tudi klub narodnonaprednih občinskih svetovalcev po svojem načelniku dr. K. Trillerju. Pazilo se bo tudi na to, kdaj bo predložila deželna vlada priziv z vsemi spisi vred na Dunaj. Upamo, da bo to pot ravno tako točna, kakor je bila napram nagajivemu škodljivcu Ljubljane, dr. Peganu.
-f- Nemci proti Slovencem. Nemški nacijonalci vseh baž, ki so v drž. zboru združeni v takozvanem »National verbandu«, se hočejo v okviru tega kluba razdeliti na dve skupini: v cuii bodo Nemci iz Češke, Moravske i u Šlezije, v drugi pa alpski Nemci. Namen te razdelitve je, preprečiti, da bi Jugoslovani prišli v vladno večino in dobili zastopnika v ministrstvu ter da bi se tudi na jugu vzelo v po-štev vprašanje o narodnem spora-zuniljenju. Prva skupina teb Nemcev bo imela nalogo omogočiti sporazum-1 jen je med Nemci in Čehi, alpska >kupina pa nalogo, preprečiti podobno >po razumi jen je med Nemci in med Slovenci in vzdržati Slovence zlasti na Štajerskem in Koroškem v stanju popolne brezpravnosti.
-J- Klerikalna armada, tista, s katero hoče dr. Krek ljubljanske naprednjake pognati v luknje, koder prebivajo sieer njihovi psi, in ki naj avgusta meseca v Ljubljani nastopi tako, da bodo njeni nasprotniki one-raili in sapo izgubili strahu, pride v Ljubljano za to, da bi — čast delala Slovencem in dala trgovcem in obrtnikom kaj zaslužiti! Tako čitamo v glasilu poglavarja vseh kranjskih ubijalcev. Ne hodi nam na misel, da bi o tem še kaj govorili. Baron Schwarz je za vse odgovoren — naj ukrene, kar se mu zdi.
+ Zaslužek Ljubljani. Ginjeni smol Klerikalci so tako dobri, da hočejo obrtnikom in trgovcem v Ljubljani preskrbeti zaslužka in zato pripeljejo Krekovo paralee trebuhov v Ljubljauo. To je res lepo. kajti klerikalci so Ljubljano tako izropaliinji vse tako podražili, da komaj še diha.
-f- Iz deželnega odbora. V odbor za tujski promet odpošlje deželni odbor, Pogačnika, Pibra, dr. Krisper-ja, A. Perkota, Lindtnerja in Šuk-Ijeta. Najrevuejšim pogoreh»em v Gaber ji h se dovoli 3000 K podpore. Gradba vodovoda v Koprivnice se <>dda tvrdki Rumpel. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za zboljšanje planin na Kranjskem 40.000 K, za zboljšanje živinoreje pa 88.000 K. Gradbo eeste Kranj - Besuiea dobil je za 36.321 K g. Lončarič Josip v Ljnhljani. V zdravstveni zastop Top-liški se pokliče Ivan Rakoše.
-f- Posnemanja vredno. Z ostrem na uotico »Slovenskega Naroda« pod naslovom -Umesten nasvet« nabrali so gostje narodne restavracije pri >>Jnžnem kolodvoru« vsoto 5 K za »Narodni sklad«. Darovali so vsak po 1 K gospodje: Vojteh Widmaier. Fakin Dragotin. Grinišič Franc, Siel-zer Avgust in Fngelbort Franehc t ti. V Ljubljnai je 20. junija pri držav-nozborski volitvi oddalo 3283 volil-cev glasove za naprednega kandidata in tudi v Ljubljani lahko vsak narodni napredni volilec odrine na leto vsaj 1 K v ta namen, da stranka prireja povsoc? >o deželi shode in ljudi \K)\ič\ o klerikalnih lumparijah. Darovalci obenem priporočajo, da narodna - napredna stranka uvažuje nasvete somišljenikov iz Novega mesta. Na zdJ***I
-f- Volilne imenike v Mostah je okrajno glavarstvo že vrnilo županstvu. Vkljub temu še vedno ni^o razpoloženi na vpogled, d^si bi bil za to že skrajni čas. Ali so bili res tako ]>o-manjkljivo sestavljeni, da potrebuje sedaj županstvo toliko časa za njih popra vi janje ?
-f- Vprašanje o novi šolf > Mostah je zopet zaspalo vklinb temu, da je prebivalstvo že opetovano pozivalo iu prosilo šolsko oblast, naj se vendar požuri, da čim najprej*' reši to pereče vprašanje. Po dnifrih pokrajinah so šolske oblasti vese'e. ako prebivalstvo zavzema za zpradbo novih šol in store vse, da ustrežejo čim naj preje tem željam prebivalstva, pri nas pa je šolska oblast, kakor se zdi, prava eoklja za šolstvo. Potem se tudi ni čuditi, ako je pri nas na Kranjskem še vedno toliko nnalfabe-tov, da je nas upravičeno lahko sram pred ostalim svetom.
+ Gostilničarska in mesarska zadruga v Idriji je imela že pred nekaj meseci občni zbor, na katerem se je dalo slovo dosedanjemu načelniku klerikalcu Didiču in z veliko večino izvolilo naprednjaka gostilničarja Alojzija Kobala za načelnika. Do danes pa še ni rešena pritožba proti tej volitvi, tako da ima zadrugo še stari odbor v rokah. Uljudno vprašamo c.
kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, kdaj misli rešiti to pritožbo in odrediti, da prevzame vodstvo zadruge novoizvoljeno načelništvo.   Bes čas
bi že bil.
-f* Imenovanja« Deželnosodna nadsvetnika Julij Polec in Fran An-dolšek sta imenovana povodom trajne upokojitve za dvorna svetnika. — Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Ludvik Perko je imenovan za dvoruega svetnika na svojem dosedanjem službenem mestu. — Okrajni sodnik Oskar De v v Škof j i Loki je premeščen v Kranjsko goro, sodnik Josip Lenart v Kranjski gori pa v Škofjo Loko. Avskultant Anton Ohm vitez Januschowsky je imenovan za sodnika v Kranjski gori.
-j- Odlikovanje. Deželnosodni nadsvetnik Albin Smola v Novem mestu je bil odlikovan povodom svoje upokojitve z najvišjim priznanjem.
— Konec šolskega leta na učiteljišču. V prvih treh letnikih tukajšnjega moškega učiteljišča je bilo koncem preteklega šolskega leta 79 gojencev. 58 gojencev je dovršilo nauke z zadostnim uspehom, med njimi 3 z odliko, 6 z nezadostnim uspehom, 15 jih ima v začetku prihodnjega šolskega leta ponavljalni izpit. Na ženskem učiteljišču so učni uspehi v prvih treh letnikih pri 80 gojenkah zadostni, pri 36 odlični, ponavljalni izpit ima 5 gojenk, 3 gojenke niso zadostile in 1 ni bila klasificirana radi bolezni. Vseh gojenk je bilo 125. Za zrelostni iznit se je javilo na moškem učiteljišču 33 četrtoletnikov in 2 pri-vatista, na ženskem 42 javnih gojenk in 22 privatistinj. — Zrelostni izpiti so se pričeli 1. julija.
— Starši« varuhi in obrtniki se
opozarjajo, da je deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanovila posredovalnico za obrtne vaience za vse obrte. Radi tega se prosijo, cenjeni starši in varuhi, da svoje sinove, kakor tudi hčerke zglase ustmeno ali pa pismeno glede posredovanja učnih mest pri podpisanem načelniku. Posredovalnica bo imela v evidenci vse one učne mojstre, ki resno skrbe, da se vajenci obrta d^bro izuče in ki imajo skrb za bodočnost vajenca. Vsi obrtniki pa, ki žele sprejeti kakega vajenca v učno dobo, naj se zglase pri načelniku deželne zveze obrtnih zadrug gosnodu Eng. Franchettiju v Ljubljani. Sodna ulica 2.
— Na Medjatovem dvorišču so lani razposajeni pohje takozvane deželne trgovske šole ob nedeljah igrali football in tulili, da ie bila vsa sose-šeina vznemirjena. Tudi letos imajo prebivalci za dvoriščem ležeče ulice ob nedeljah redki užitek, da slišijo huronsko tuljenje z Medjatovega dvorišča in vidijo tolpo 15 do 16 let starih umazanih fantov, ki brcajo žogo — menda s slamo napolnjen star klobuk — in kolnejo in svinjarijo tako, da bi še stnr šnopsar zardel. Oj ta katoliška mladina!
Nezgode. Samski hlapec Fran Križanec je hotel 1. t. m. skočiti pri opekarni na Viču na voz. Spodrsnilo mu je in je padel pod voz, ter si desno nogo težko poškodoval. — 621etna vdova Antonija Lavrič iz Male Loke v ribniškem okraju je padla 3. t. m. doma tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Pri tolčenju kamenja je udaril neki sodelavec Frana Z^rea 1. t. ni. pri neki novozgradbi v Ljubljani iz neprevidnosti tako na d^sno roko, da mu jo je teko poškodoval. — Rudar Fran Kalan, ki je letovanju iz Ljubnega je padel na cesti proti Kranjski gori tako nesrečno, da se je na glavi in po obrazu večkrat poškodoval. — 1. t. m. zvečer je prišla 601e*na Aloizna Grašič iz Kamnika s 701etno Terezijo Golob domov in ie šla z njo pO 3 m visokih stopnicah v svojo podstrešno sobo. Sredi stopnic je spodrsnilo Tereziji Golob iu je padla na Alojzno Grašič: zlomila se je ograja in obe sta padH kak noldrug meter eioboko na tlakovana tla. Alojziii Grešič je počila črepinja in je kmalu nato umrla, Terezija Golob na se je samo malo poškodovala na glavi.
Iz Goric nad Kranjem. Smatram pod svojo častjo odgovarjati anonimnemu dopisniku »Lažiljuba« od 29. junija t. 1. (članek »Iz Preddvorske občine«), še manj pa da bi se posluži I § 19. tisk. zak. Poživljam ostudnega in podlaga laž^jivca, da naj javi svoie ime; dokazal mu bom na pristojnem mestu, da je podlež in — iz-vrž"k človeštva, Če tudi tiči v farški sutani. — Fran Gros, nadučitelj v p,
V Litiji živi žena, mati 5 malih otrok, mož je navaden delavec. Da laglje preživita sebe in otroke, dela sladčice, za kar ima prav soretno roko iu jih prodaja, ter plačuje za to prodajo tudi davek. Na dan sv. Petra iu Pavla naloži na voziček blago in ga pelje v Šmartno. Mislila si je, ker je tam obilo ljudstva prišlo na veselico, bom morda obilo prodala. Ko jo zagleda kaplan Kriše, jo precej na-hruli, da ne sme tukaj prodajati, »že vemo, kako je bilo.«Ima namreč sum, da je mož te sladčičariee volil napredno. To je zgled krščanske ljubezni! — Kaj pa ko bi liberalci tako za-
vrnili različne redovnike in redovni-' ce, ki prav pogosto lazijo in beračijo tukaj okoli t Zakaj ne gredo samo klerikalce obiskat. Menda vedo, da pri njih le presneto malo podpore dajejo. — »Slovenec« že pozdravlja novega župana v Litiji. Imenuje ga trgovca. Al* ne vedo, da je bil in je še v prvi vrsti prav slab pek t Iz hiše njegovega očeta, v kateri ima novi župan pekarijo, je baje te dni priletela neke gotove vrste posoda z smrdljivo in umazano vsebino in poškodovala obleko nekemu gospodu in neki gospici. Sodna preiskava bo že dognala, kdo je to posodo vrgel iz hiše, kjer se nahaja pekarija.
Zanimiv prizor je bilo videti mi-nolo soboto na potu med Žužemberkom in Dvorom. Neki kaplan je duhovsko oblečen sam vozil trgovsko blago najbrže za kak konsum. »Fu-ral« je z enim kljnsetom in vse se je smejalo, kako je ta božji namestnik prerival tisto kljuse.
Velika tatvina v Ajdovcu pri Žužemberka. Ponoči med 25. in 26. majem so neznani storilci pristavili lestvico na hodnik trgovca Jerneja Lavriča, prišli potem v prodajalno in ukradli denarja 1100 K in nekaj anierikanskega denarja. Prijeli so kot sumljiva tatvine Franceta Lon-garja iz Dolenjega Ajdovca in Franceta Strojina iz Sred. Lipovca, ker sta ves prejšnji dan opetovano prišla v gostilno in štaeuno Lavričevo ter sumljivo ogledovala iu ker sta potem naravnost brezumno trosila denar. Sicer so pa tam v bližini našli Stroji-nov klobuk, ki ga je bil moral pri izvrševanju tatvine izgubiti. Pri klobuku pa je bil tudi nek listek, ki ga je imel Lavrič med denarjem v predalu. Drugi teden je našel Peejak na potu tisto denarnico, ki je bila Lav-riču z denarjem vred vzeta, toda naravno prazno. V denarnici pa je bil list z napisom, da Lavrič ne bo dobil tega denarja nikdar več, da pa po krivem dolži Longarja in Strojina. Vendar pa orožniki niso polagali prav nobene važnosti na to zagotovilo nedolžnosti Strojina in Longarja ter so spravili oba na varno, ki sta bila pa menda že preje spravila tudi ukraden denar na varno.
Kaj vse pride tatovom prav. Iz Bele cerkve se nam piše: V torek 27. junija zvečer je nekdo vlomil železno omrežje pri oknu v hiši Lojzike Pavlic v Tomažji vasi, vse preobrnil in preiskal ter ukradel nazadnje sledeče reči: dva namizna prta, dva suknjiča in dvoje hlač, en telovnik, dvoje moških spodnjih hlač, dvoje pisanih maj, še ene sive hlače, naramnike, srebrno žensko uro z vrvico, dvoje moških žepnih ur, lonec s kuhanimi hruškami, 1 zelenko kisa, dve zelenki vina, eno rjuho, žensko krilo, naglavno svileno ruto, 2 noža z belima platnicama in par gumbov. Storilci, ki jih je moralo biti več, so popolnoma neznani domači znanci.
Brat brata ubil. V Roženberku je pred 5 leti prevzel po očetu posestvo Anton Rogelj, d očim je izgovoril oče drugemu sinu Francetu le kot in nekaj denarja. France Rogelj je bil sploh zelo zloben in je delal bratu Antonu, ki je vobče veljal za pridnega gospodarja in ki se je pred leti oženil, povsod neprilike, kjer je le mogel. Doma je nagajal, sodišču ga je ova jal in črnil ga pred ljudmi. Dne 3. t. m. to je v nedeljo zvečer je vrgel France debel kamen skozi zaprto okno. Ko ga je Tone prišel svarit, ga je nagnal France s kamenjem, da se je moral skriti v hišo. Toda France je metal še naprej kamenje skozi okna v hišo, da so se poskrili domači po kotih. Čez nekaj časa je začel France spet silno razgrajati in vpiti, da bo vse zažgal. Tone je šel, da ga umiri, France pa ga je zgrabil in začel pretepati. V tem boju se je Anton strgal Francetu iz rok, zagrabil vile in udaril po glavi Franceta, ki ga je zasledoval, tako nesrečno, da je padel France po tleh in umrl. Anton Rogelj se je sam javil orožnikom.
Junijski hrošči. V krškem okraju, zlasti v onem delu ob Krki, so se junijski hrošči pojavili v nenavadnem številu. Škode na pšenici sicer ne bodo napravili občutne, ker žc dobro zori, dosti večja pa bo škoda prihodnja leta na poljskih pridelkih, ko se ličinke pod zemljo razvijajo. Nekateri travniki in deteljišča so zvečer in zjutraj kar pokriti s tem brenčečim mrčesom; sliši se kakor bi rojilo več rojev čebel. Ker ni pravega sredstva za pokoncevanje tega škodljivca, se utegne za prihodnja leta še bolj razploditi.
Za grofa Barbo ta krvavel. Enoten je bil na zunaj izid volitve v kočevskem okraju. Volile i so pa le imeli dne IS. junija različne pomisleke. V Rdečem kamnu pri Smuki sta imela Janez Kinkopf in Janez Peče o kandidatu različna mnenja, ki bi jih bila rada vcepila drug drugemu. Ker z argumenti ni šlo, je začel Kinkopf psovati in zmerjati kakor »Kočevar«, tako da so ga prijeli in postavili na hladno. Ko so ga vlekli ven, mn je prišel Peče preblizu in burna, ga je v daril s pestjo po imam, da «fa je obli-
la kri. Pece je vzel pafieo in nase-škal političnega nasprotnika po debeli koži. Ta pa je zagrabil teško poleno in hotel pretepati Pečeta, ker pa je bil pijan, je zamenjal Pečeta z Antonom Veselom in tega vdaril s polenom po glavi in ga poškodoval do krvi.
Živinski oče je Miha Gibar iz Skurzevca pri Mokronogu. Svojega petletnega bolehnega in nadložnega sina Toneta ne more videti, pretepava ga in dela ž njim, dasi deček niti hoditi in govoriti ne more, skrajno sirovo. Dne 2. julija t. 1. ga je tako metal ob tla, da mu je zlomil desno roko in desno nogo, pa tudi na glavi ga je zdatno poškodoval, da so morali peljati dečka ponoči v bolnico v Novo mesto. Poduk dobi sirovi oče pri sodniji.
Snežnik.   Ker   so obiskovalci Snežnika in Snežiškega ozemlja na neprimeren način trgali   in ruvali planinsko floro osobito planinke, je gozdarski in   upravni   urad kneza Schonburg - VValdenburg prepovedal obisk gore Snežnik, odnosno dovolil obisk tega ozemlja samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev, ali ako se vzame za to dovolil-ni list. Ker je osrednji   odbor »Slovenskega Planinskega Društva« uvi-del, da se   skoro   onemogoči obisk tega znamenitega vrha in ker je bil prepričan, da člani S. P. D. na planinah tako neprimerno nc nastopajo, se je z utemeljeno vlogo obrnil do navedenega urada s prošnjo, da ublaži pogoje za obisk Snežnika za člane našega društva in je predlagal primerne pogoje. Omenjeni urad je prošnjo upošteval in dovolil članom S. P. "D. obisk Snežnika pod naslednjimi pogoji: 1. Člani S. P. D. se morajo ob obisku Snežnika izkazati z društveno legitimacijo za dotično leto in morajo društveni znak vidno nositi. 2. Pohod Snežnika je dovoljen le po napravljenih  odnosno markiranih potih in stezah. (Markacijo bodo v prihodnje napravljene z oranžno barvo) 3. Po lovskih potih in stezah je prepovedano hoditi. 4.Trganje in ruvanje planink je sploh prepovedano. 5. Vse druge planinske cvetice se sme le v prav malen številu trgati. 6. Graščinski uslužbenci so upravičeni obiskovalce nadzorovati iu vsakega »vandala« iztirati in ovaditi v kaznovanje. 2.Takega člana je primoranodru-štvo izključiti. — Osrednji odbor S. P. D. opozarja svoje člane, da se naj navedenih predpisov strogo drže, da se ne odtegne članom S. P. D. ugodnost   prostega pohoda   na Snežnik. Naj pa slovenski planinci tudi drugod ne pozabijo, da je   flora znamenit kras naših planin, ki ga more le brez* srčen Človek uničevati. S. P. D.
Ameriške novice. Slovensko veletrgovino z likerji in žganjem je otvoril na Evolethu, Minn. rojak Makso Volčavšek. — Umrl je v Radi v Kausas rojak 331etni Martin Balah, doma iz Zg. Tuhinja pri Kamniku. — Nogo si je z l o -m i 1 pod kolenom v Jork Runu Fr. Kamenšek. — Umrla je na porodu v Colorado 331etna Marija Nov-ljen, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici.
Tudi konj se je hotel peljati. Včeraj proti poldnevu se je neki vpreženi voz pripeljal po Poljanski cesti, nasproti pa in u pridrči voz električne cestne železnice. V zadnjem hipu pa konj poskoči in zastavi pot električnemu vozu. Voznik električne železnice je naglo zavrl in tako v skrajnem trenotku preprečil skoro neizogibno nezgodo. Nekdo izined navzočih pa je šaljivo pripomnil, da se mu je prvič primerilo, da se je hotel tudi konj peljati s tramvajem. Temu dovtipu je sledil seveda splošen smeh.
Voznik pod vozom. Ob košnji imajo ljudje navado, da se na visoko naloženem vozu peljejo domov. V \Volfovi ulici je snoči zdrknil nek voznik s senčnega voza ter se zaplel med vprego. K sreči se je vjel za oje. kar ga je rešilo gotovo težke telesne poškodbe. Na Marijinem trgu so konje ustavili ter rešili voznika iz nevarne situvacije.
Poceni prišla do kosila. Ko je včeraj opoldne nesla lOletna Jožefa Jontesova Pred Prulami svojemn očetu kosilo, se ji je pridružila neka neznana ženska ter ji dala neko pismo, katero naj bi nesla neki stranki, za kar ji bode, ko se povrne, dala eno krono. Deklica ji je izročila košarico in je nesla pismo napovedani stranki. Ko pride nazaj, ni bilo ženske več tam, lončki v košari so bili pa prazni.
Kolo poneveril je v ponedeljek izposojevalki koles na Dunajski cesti ge. Ani Gorče v i neki Ivan Kavčič iz Trzina, pristojen v Medvode, ter z njim dozdevno pobegnil proti Trstu. Kolo je »Torpedo«, prostega teka, ima navzdol zakrivljeno balaneo, znamke »Union«, ima tovarniško številko 129.334 ter je vredno 100 kron. Pred nakupom se svari.
Vlom. Due 16. t. m. je bilo v Konju pri Litiji vlomljeno v stanovanje posestnice Frančiške Orebkove, kateri je bila ukradena srebrna žepna ura z verižico, vredna 33 K, in 10 K
Vtffcdni čevlji. Tat je svoje čevlje popustil k lastni nesreči kar na licu mesta in odšel. Ker je pa orožnik storilca, kateri je še neko drago kazen obsedel in takoj poteni prišel k Oreh-kovi vlomit, še od tedaj poznal njegove čevlje in potrdil, da so tam pu-ščene storilčeve. Vlomilec je sicer neznano kam odšel, a ker so vse njegove personalije znane, je upati, da kmalu pride v roko pravice.
Zatekel se je pred 8 dneva v Domžale bel pes z rumenimi lisami, ima dolgo dlako ter je lepe volčje pasme. Psa ima V oskrbi župan g. Matevž Janežič, kamor naj se lastnik obrne, ako ga hoče dobiti nazaj.
Saje so začele goreti snoči okoli 10. zvečer v dimniku hiše v Florjan-ski ulici št. 8. O tem je bilo takoj obveščeno gasilno in reševalno društvo in ko je prišel na lice 1 mosta vežbalec er. Dachs, je ogenj že sam pogasnil.
Popravek. Ivan Kramar nas prosi, da konstatiramo, da on zaradi trpinčenja živali ni bil ustavljen na Rimski cesti in da oni deček, ki je vozil ilovico tudi ni imel preveč naloženega voza.
Izgnbljcno in najdeno. Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, odnosno najdene tri sprehajalne palice, dežnik in solnčnik. — Kuharica Pavlina Gol jatova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj denarja in znamk.
Nova   gostilna na Tržaški cesti.
Va Tržaški cesti št. 21 je otvoril. kakor je bih* v inseratn že napovedano, svojo gostilno, vrl narodnjak gospod Vran Novak. Gostilna je lepo prenovljena, gostom pa je na razpolago lep rt s salonom. Gostilno priporočamo narodnemii občinstvu, zlasti ker bo g. Novak skrbel za izvrstno pijačo, dobro kuhinjo in točno postrežbo.
Koncerti. Popolen orkester »Slovenske Filharmonije« koncertira da-rles v hotelu :>Tivoli<. Začetek ob pol petih popoldne. Vstopnina prosta. — Jutri, v petek, igra oddelek pri ve* černih predstavah elektroradiograta bleal na vrtu hotela »Malic«. Začetek ob 8« zvečer.
Narodna ofiranM
Iz Jesenic. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Jesenice priredi v nedeljo, dne 9. julija, ddčajno Ciril-Metodovo slavnost za tukajšnji vrtec. Ob tej priliki se vrši i udi občni zbor podružniee. Prijatelji oodružniee dobro došli!
Stari trg pri Ložu. Dne 2o. junija je priredila naša Ciril - Metodova podružnica lepo napelo veselico v zvezi s sokolskim izletom. Tako krasne narodne manifestacije Loška dolina že davno ni videla. Slavnost so povzdignili junaški Sokoli, ki so sTJŠli iz Logatca, Postojne, Idrije in Cerknice. Staroslavno mesto Lož je hflo v narodnih zastavah. Pred občinsko hišo je pričakoval goste narodni župan z gasilnim društvom, pod ružnienim odborom in nepregledno množico. Gosp. župan je v vznesenih besedah pozdravljal drage goste, \ prvi vrsti brate Sokole. Zahvaljeval se mn je starosta notranjske sokolske župe gosp. Julij Novak iz Idrije. Na čelu postojnske godbe se je pomikal velikanski sprevod proti Staremu trgu, kjer je pred pomembnim slavolokom pozdravila Sokole dražestna domačinka ter izročila načelniku Sokolov sveži šopek. Tu je pozdravljal tudi zastopnik glavne družbe potovalni učitelj gosp. Ante Beg, a za ganljiv sprejem se je Še enkrat v daljšem govoru zahvaljeval gosp. Novak. Veselica je bila pri Pečetu na razsežnem sadnem vrtu, ki so ga marljive prirediteljice spremenile v pravcati paradiž za duševne in telesne potrebe. Najprej je bila javna telovadba, ki jo je gledalo na stotine ljudstva. Vse se je divilo junaškim Sokolom. Na vrtu se je nato razvila šumna zabava z raznovrstnimi točkami. Nenavadno lepo število domačih krasotic je imelo polne roke posla. Vsak si je lahko poiskal razvedrila po svoji volji. Plesišče je bilo vedno okupirano. Jako srečno je aranžiral šaljivi muzej gosp. notar Demšar, vodil pa ga je znani agilni gosp. učitelj iz Igevasi. Izredno mnogo gostov je prišlo iz zavedne Postojne, pa tudi iz Logatca, Cerkni-ce, Loškega potoka, Blok itd. Škoda ie, da se da kmetsko prebivalstvo hujskati od brezvestnih narodnih grobokopov. Toda tudi v tem oziru pride spoznanje. S posebnim ponorom beležimo, da je prišla večja družba iz hrvaškega Prezida s svojim ljubljenim narodnim župnikom. Obnovljeni odbor ondotuc podružnice SV. Cirila in Metoda sme biti ponosen na lepo prireditev ter bo svoje plemenito delo vztrajno nadaljeval kljub brezvestnim hujskačem iz nasprotnega in lastnega tabora. Čast in hvala prirediteljem, županstvu, prebivalstvu in dragim gostom! Škoda le, da so morali gosti zaradi daljave do železnice prerano odriniti.
Vabilo.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj
naznanja, da se vrši
y petek, ine 7. joHJa 1911 rt pri 9. ifBtir,
na restavraelfekem vrtu §. Valentina Mraka na Rimski cesti Št.«
javen društven
DNEVNI RED:
1. ) Občinske zadeve.
2. ) Splošni politični položaj.
Poročata dež. odbornik g. dr« Ivan Tavčar in državni poslanec g. Ar« Vladimir Ravnikar. Somišljeniki« vsi na shodi
Odbor.
Društvena naznanila.
I. velika ljudska veselica političnega društva za poljanski okraj, imenovana »Semenj na Poljanah«, bo v
nedeljo popoldne ob 3. na mestnem sejmišču. Svoje sodelovanje so prijavile prve kapicitete na vseh poljih in zato jamči odbor vsakemu neomejeno, da bo odnesel z veselice kar najlepše spomine. Semenj otvori prome-nadni koncert cele Zorničeve godbe in med Evonkimi glasovi popeljejo seimar.ji ljubke in brhke sejmarice v semenj med oiieno okrašene, z vsem potrebnim dobro obložene štante. Izborno vino, sveže pivo iu razna druga krepcila bodo nudili sejmarji svojim gostom. Tudi krasne spominke bodo prodajali in gotovo bo segla marsikaka roka z veseljem po njih, da nudi osebi, ki ji je ljuba, trajen spominek na ljubko zabavo in veselo ter radostno prebite urice na poljanskem Semnju. V odmorih bodo nastopali tudi pevci, iz prijaznosti sodeluje na semnju tudi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki bo gotovo veliko pripomoglo k dobremu uspehu in izborni zabavi sejmarjev. Tudi srečo lov 1k> na sejmišču. Ljubih prodajalk srečk nt? zavračajte, kajti človek ne ve. kje sreča tiči in dobitki so lepi. Xa pripravnem prostoru za Ogenj pa bodo sejmarji zakurili in spekli bodo janea. Tudi tega nimaš, prijatelj, vsak dan, na našem sejmnu pa se ti nudi prilika, da pokusiš to posebnost za prav mal denar. Nato pa se začne prosta zabava in popolno sejmarsk > vrvenje, šumenje, tehtanje, petje, vrisk bo potegnil sejmar-Je v radosten vrtinec veselja, ki bo nadvlada! eeio sejmišče. Da se ne pozabi, plesišče mora biti na vsakem sejmnu. in tudi za to je poskrbljeno.. Da se udeleži lahko vsak teg-a izrednega sejmna, je vstopnina določena samo na 40 vin., otroci do 10 leta pa so prosti. Na razpolago je gostom, ki se hočejo peljati na sejem, tudi avtomobil. Torej kdor želi, da preživi nedeljo popoldne v res neprisiljeni, ceni in ljubki zabavi, naj ne išče družbe drugod kot na »Velikem sejmnu na Poljanah«.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur«. Nekaj dobitkov za srečo-lov na vrtni veselici, katere priredi slov. trgovsko društvo »Merkur« v nedeljo 9. t. m. na vrtu »Nar< Inega doma«, je razstavljenih na ogled od včeraj dalje v izložbi tvrdke »Gričar iu Mejač:. Glavni dobitek bo pa en vagon premoga, to je lO—12.000 kg.
»Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Vipava« ima svoj letni občni zbor dne 13. julija 1911 popoldne ob 3. v šolskem poslopju v Vipavi z običajnim dnevnim redom. — Ako bi ta društveni občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih društvenikov.
Razne stvari.
* Požar. Vas Sora na Južnem Tirolskem je popolnoma pogorela. Zgorelo je 22 hiš in znaša škoda nad 100.000 kron. Požar so povzročili otroci,^ ki so se igrali z vžigalicami.
* K u It ur on ose i med seboj. Pri renski pevski slavnosti v Kolnu so se odigrali za. nemško kulturo zelo značilni izgredi. Na veseličnem prostoru je bilo postavljenih tudi mnogo šotorov, razdelitev in razporedba teh šotorov pa ni ugajala posameznim načelnikom in načelnicam šotorov, zato so ti naskočili vodstvo veselice in je hombardirali s kamenjem. Prišlo je do pravega pretepa in je morala posredovati policija. Razdraženi prodajalci so podrli tudi ograjo in se postavili tudi policiji v bran. Za današnjo otroško veselico je poklicano mnogo policije, da prepreči vsak podoben izgred.
* Kolera v Italiji. V Palermu umre že kake tri tedue na dan povprečno 50 oseb vseh slojev za ko-
lero, zboli jih pa na dan kakih sto, od katerih umre polovica. Profesor Manfredi je že lansko jesen konstati-ral, da je voda iz vodovoda polna bacilov, vendar pa mestni svet ni storil prav ničesar, da bi bil vodo očistil. Nevedno in babjeverno ljudstvo, ki ga podpihuje nič manj nevedna duhovščina iz zahrbtnosti proti italijanski vladi, misli, da vlada namenoma trosi pred hiše prebivalcev kali kolere, da bi se iznebila papeževim intencijam prijaznih ljudi. Prišlo je zaradi tega tudi že večkrat do prav resnih spopadov.
• Katoliška morala. Na kakšen način je izginilo že nešteto dragocenih umotvorov iz cerkva in samostanov in so bili ti umotvori nadomeščeni samo z nič vrednimi kopijami, kaže sledeči slučaj. K cerkvi San Fran-cesco v Pontremoli sta se pripeljala dva francosko govoreča tujca in sta hotela odpeljati Donatellov relief Madone ter ga nadomestiti 6 podobno kopiji). Policija pa je to še pravočasno preprečila in je dognala, da je bil kanonik dobil od tujcev, ki sta se izdajala za »kneza BuIo\va«, in »Pi-erponta Morgana«, are 1000 lir. Seveda so vtaknili kanonika v luknjo.
* Kitajska špionaža v Sibiriji. »Novoje Vrenija« poroča iz trans-bajkalskega ozemlja, da dela 20.000 Kitajcev v rudokopih pri Nerčinsku. Ti delavci stoje baje pod poveljstvom kitajskih častnikov in tvorijo trdno vojaško organizacijo ter imajo skrivne zaloge orožja, da napadejo Ruse v slučaju vojne, za hrbtom.
• Velike poneverbe v neki pariški banki. V filialki pariške »Ban* oue generale du eredit industrielle« so prišli na sled velikim poneverba m v višini pol milijona frankov. Pariški ravnatelj in vodja filialke si drug drugemu predbacivata krivdo na deficitu. V vzrokih poneverbe in o osebi, ki je poneverila, še ni prav nič natančnega znanega.
* Črni Jak. V Atlanti so se dogodili osem sobot zapored grozoviti zločini, ki jih je izvršil vedno eden in isti črnec. Moril je zlasti črne zene in jim rezal glave. Tudi zadnjo soboto so našli zopet odrezano jrlavo take žene in je izpovedala hčerka umorjene, da ie neki črnec pritekel za njo, zabodel njo v hrbet in se potem, ko mu je ona zbežala, spravil nad njeno mater. Oči vi d no se plazi morilec za svojimi žrtvami, jim prereze vrat in jih potem šele razme-sari.
Tefefonsta in brzojavna poročna,
Predsednik celjskega sodišča.
Celje, 6. julija. Za predsednika tukajšnjega sodišča je imenovan de-žclnosodni nadsvetnik Maks Bouvier. Predsedstvo gosposke zbornice.
Dunaj, e». julija. Cesar je imenoval v predsedstvo prosposke zbornice staro predsedstvo in sieer za predsednika kneza Alfreda Windiseh-gratza, za podpredsednika pa tajna svetnika Maksa. Fiirstenbercra in Alojza Sehonburg - Hartensteiua. Monopol na saharin.
Dunaj, C. julija. Vlada bo državnemu zboru takoj v prvih sejah predložila zakonski predlog, da naj se v Avstriji monopolizira izdelovanje sa b arina.
Odlikovanje.
Gradec* 6. julija. Povodom vpo-kojitve je bil odlikovan sodni nadsvetnik v Mariboru Morocutti s koni-t urnim križcem Fran Josipovega reda.
Umor.
Trst, 6*. julija. V Barkovljah stanuje 7 bratov Rivoli v vili Našič, ki imajo vsi fijakarska podjetja. Podjetje je vodil najstarejši brat Henrik. Dva mlajša brata pa sta bila huda pijanca. Ko je včeraj Henrik pregledal fijakarska stojišča in našel ta dva brata pijana, je prišlo doma zaradi tega do hudega prepira in pretepa. Mlajša dva brata, Josip in Emil, sta se lotila tudi Henrikove žene in jo pretepla tako, da sta jo ubila. Tudi brata Henrika sta smrtno nevarno ranila. Oba morilca so aretirali.
Vojna nevarnost na Balkanu. Carigrad, 6. julija. Vest o mobilizaciji ene črnogorske divizije je napravila v Carigradu globok vtisk. Takoj se je sestal ministrski svet, ki je sklenil naznaniti velesilam, da Turčija nikakor ne želi vojne, da pa bo turška vlada na ta agresiven korak Crnegore odgovorila kar najostreje. Vojni minister je takoj zapo-vedal vrhovnemu poglavarju Albanskih vojev, da naj zasede črnogorsko mejo in prepreči vsak promet med Crnogoro in Albanci. Nadalje je vojni minister zapovedal Torgut - Šef-ket paši, da naj takoj po 15. začne brezobzirno nastopati proti vstaškim postojankam. Vojni minister je ukazal poslati na črnogorsko mejo nove divizije iz Mnle Azije. Ob i*HJ*Hrr*r*ki meji je sedaj 60.000 turških voJakov.
Neposredno ob meji pa stoji 20.000 vojakov.
Cctinjc, 6. julija. Sem je dospel katoliški nadškof iz Skadra, da posreduje med vstaškimi Albanci in turško vlado. Oglasil se je pri turškem poslaniku in obiskal tudi kralja, katerega je prepričal, da je mobilizacija še prenagljena, vsled česar je preložil kralj termin za mobilizacijo na 8. julija.
Carigrad, b*. julija. Tukajšnji premožni amerikanski tovarnar Cra-ne je daroval 500.000 frankov za albanske vstaše.
Petrograd, 6. julija. Ruska vlada, pri kateri je posredoval bivši črnogorski minister Lazar Mijuškovic se do sedaj baje še ni odločila, kakšno stališče naj zavzame v črnogorsko-turškem sporu. Vest nemških listov, da vlada med rusko iu avstrijsko vlado, glede postopanja proti Turčiji enotno mišljenje, je popolnoma neresnična.
Carigrad, 6. julija. Porta je naznanila velesilam, da je pripravljena na vsak način varovati svoj ugled napram Crnigori in da Albanci nikakor ne mara več tolažiti b koncesijami.
Izmišljene vesti o koleri v Srbiji. Belgrad, (*>. julija. Glasovi o koleri, ki se razširjajo zlasti po slovanskih c litrih, so namenoma izmišljeni in tenrteneijozni, kar je treba konstatirati, da ?e ni niti v Srbiji niti v bližini srbske meje prigodil noben slučaj kolere, niti ni kdo zbolel na simptomih, ki bi le od daleč dali sklepati ua izbruh kolere. Monarhistična vstaja ua Portugalskem.
London, b. julija. Brzojavna agentura je dobila iz Lizbone to brzojavko: Monarh i stičua zarota, tele-grafične in telefonske žice prerezane.
London, fi julija. V prvih jutranjih urah so došle sem preko Badajo-za brzojavke, ki poročajo, da so včeraj mornarji, ki so kasernirani po vojašnicah v Lizboni vprliorili z orožjem v roki ni ulican velikanske monarh istične izgrede, pri katerih je tekla kri v potokih. Prebivalstvo se jO postavilo proti mornarjem, poveljnik mesta je poklica] na pomoč vse vojaštvo. Mornarje so posamezno na ulicah potolkli. Prebivalstvo Lizbone je v paniki zapu>filo viesto. Monarhisti so baje prejeli velike denarne podpore iz Angleškega.
Nove konference zaradi Maroku.
Pariz, 6. julija. V prihodnjih dneh se prično novi dogovori med Francosko, Nemčijo. Španijo iu Angleško zaradi nove konferenco velesil giede ureditve marokanskega vprašanja.
Revolucija v Paragvaju.
Pariz, 6. julija. Iz Paragvaja poročajo, da je izbruhnila tam vstaja. Vstaši so se polastili predsednika republike in ga zaprli.
Stavke.
London, f>. julija. V Manchestru je prišlo povodom stavke mornarjev do krvavih spopadov s policijo. Nad sto ljudi je bilo ranjenih. — V Glas-jrovu so začeli stavkati pristaniški delavci. Vsa parobrodna služba je ustavljena.
Velikanska vročina v Ameriki.
London, G. julija. Iz New Torka poročajo, da je vsled velikanske vročine umrlo tam zopet 53 ljudi. Bolnice so prenapolnjene.
eosnosforsin
Subskripcija 7500 delnic »Ljubljanske  kreditne  banke«  V. emisije v
znesku 3,000.000 K nominale.
V zadnji seji upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« se je sklenilo, razpisati v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911 subskripeijo 7500 delnic V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911.
Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komati v razmerju na vsakih 5 starih 3 nove delnice.
Za nove subskribente se je določil kurz 445 K za komad.
Kot prvi obrok je plačati pri subskripciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. 1. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat.
Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912, vsled česar se subskri-bentom povrnejo od vplačanih zneskov 4t/o,%ne obresti do 31. decembra 191L Upisovanje se bode vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri »Živ-nostenski banki« v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah; pri »Prvi hrvatski štedionici« v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri »Jadranski banki« v Trstu in podružnici v Opatiji; pri »Banki i štedioni za Primorje« na Sušaku in Reki; pri »Češki indnstri-jalni banki«, podružnici na Dunaju.
Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripeijo naše največ-
je jugoslovansko banke s pripombo,
da izidejo zadevni prospekti tekom prihodnjih dni.
Tflavadno društvo JokoT v Ljubljani
se udeleži 11. zleta Gorenjske sokolske župe in razvitja prapora »Sokola« v Škofjt Loki dne 9. felija po deputaciji z zastavo. Zbirališče za brate, ki se žele pridružiti tej deputaciji je v nedeljo ob 9 zjutraj na južnem kolodvoru priti je v kroju. Vlak odhaja ob 9 uri 9 minut zjutraj.
Na zdar!
ODBOR.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasto Pustoslemšck.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. julija: Fran Kodela, bivši brusač, 80 let, Radeckega cesta 11.
Dne 5. julija: Luka Šabec, hišni posestnik, 76 let, Na stol bi 4. — Jakob Cerne, postrešček, 70 let, Žabjak štev. (J.
V deželni bolnici:
Dne 29. junija: Anton Luštrek, delavec, 50 let.
Dne 30. junija: Marijana Sitar, žena tovarniškega delavca, 44 let.
Dne L julija: Marija Uderman, delavka, 57 let.
Dne 2. julija: Urban Car, dninar, 29 let.
Dne 5. julija: Ivana Dolenc, po-štrežniea. 71 let._^
Poslano.
Mnenje gospoda dr. B. pl. Gaman.i. docenta na vseučilišču v Kološvaru
Rogaška Slatina. Gospod J. Serravallo
Trst.
Potrjujem s tem listom rado/voljno, da sem rabil z najboljšim uspehom Vase Serravallovo kina - vino s železom za malokrvne, bledične bolnike itd.
Roiraška Slatina, 2S. maja 1909. Docent dr. pl. Gaman.
ZSisie oene v Budimpešti.
Dne 6. julija 1911.
Termin.
Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 11! 8 Rž za oktober 1911 . . za 50 kg 9 15 Koruza za juli 1911   ... za 50 kg 762
Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 780 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 7*— Oves za oktober 1911   . • za 50 kg 8*03
Efekti«.
Trdno.
Meteorolosično poročilo.
Vitinu r.ad werjen 396-?.
Sreoaii mttA tlak mm
rt I vas i= iopazo-3. vanja
baro-
	*>
= 2	2 Nebo
j- —	>
5   2. pop.  742-9     22 6   sr. vzh.   del oblač. 0.zv.   7436 j   175   si. szah. del. jasno
6. ' 7. zj. ' 743 6 !   13 2 si. vzhod. del. oblač.
Slednja včerajšnja temperatura 17*7-. norm. 19'4\ Padavina v 24 urah 0*0 mm.
gostilna Dražil
Rimska cesta 11.
Priznano dobra vina — Dvojno marčno pivo. — Gorka in mrzla jedila. — Prijeten vrt. — Prostor za balincanje. — Časopisi na razpolago. 2074
umi
14 do 15 let star, zdrav in Črrst, pošteni b staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine z raznovrstnim blagom, se Sprejme prt A. Graropovčanu na Vrhniki. 2341
■ntA
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDfTA kolesa.
hjintnijit jisitri Intimi ca« tasplilio.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
frecial. ftinla i blatil um lili.
Izposojevanje koles.
Ve*
30
80
Vila na Bledu
7 sob, 3 verande, kubinja, klet, 5 malih sobic (kamric) 1558 kvadratnih metrov vrta, se z inventarjem vred proda za 25.000 K. Dopisi pod „Vila na Bledu" na uprav. »SI. Naroda« pod št. 2190. 2190
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pri ti kl i na m i SO Odda
za avgustov termin«
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta štev. 16. 2174
Abiturijent
gimnazije z  izvrstnimi spričevali
$«fr   išče instrukcije TBjg
ez  počitnice v Ljubljani  ali mesto
domačega učitelja kjerkoli. 2346
Ponudbe do 12. t m. na uprav. »Slov. Naroda« pod „M. P."
lice SG za sedmoŠolca '2345
;•■      v boljši rodbini. s-s
Ponudbe s pogoii pod „St.11 poste testante Radeče pri Zidanem mostu.
Sprejmem dne 15. septembra 1.1.
v mešani stroki izvežbano 2348
prodajalk©
kot voditeljico podružnice v Smarjeti blizu Rimskih toplic.
Za glavno trgovino iščem pridnega in močnega U Č 6 C Skm And. Elsbacher, Laški ing.
Nove
hrastove sode
od 300 — 500 1 ter 2347
suhe Hrastov
ca. 30 mm debele, ina naprodaj
F. Cvek v Kamniku.
na Spodnjem Koroškem na jezikovni meji, v izmeri 43 oralov, od tega 16 oralov gozda, drugo rodovitne njive in travniki z veliko rodečimi sadnimi drevesi, obširna stanovanjska in gospodarska poslopja, žaga na vodo in domač mlin se z živim in mrtvim inventarjem vred ceno proda.
Pojasnila daje L. Kalb, Piber pri Koflachn. 2322
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Welsf Gor. Avstr. 1813
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Štajersko deželno zdravilišče B
kopališče. Jfeuhaus I
INT Pri Celju ■
staroznani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, solnčne in električne kopeli, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin. rev-
matizem, bolezni v mehurju itd.
Izvrstne restavracije, prekrasen park,
vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, postna in brzojavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A-Hiebaum. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad.
::  Avtomobilni omnibus Celje-Neuhaus. :: Sezija: 10. maja do oktobra.
Edina
Glogowsld & Co.
c ia kr. dv.nl MtavItelU
Gradec, Joanneanisring it 8.
Specialna fvrdka za kartoteko.
Registraturne kartne naprava.
KaaaJ?
Papa je dovolil! Saj Je Jacobl —
Pristne samo v cigaretnem zaboj-Čku   2 imenom
JatoM!
601
2349
Razglas.
C. kr. domobranski pešpolk Št. 27 raspisuje dobavo okoli
700 q sena. 420 q slame za steljo in 390 q posteljne slame. 90 m3 drv za kurjavo ter 2700 q premoga
potom pismenih ponudb.
Kraj, kamor se imajo predmeti postaviti: Ljubljana, domobranska vojašnica. Ponudbena razprava se vrši fine 24. julija t. 1. ob 10. dopoldne
V računski pisarni polka v Ljubljani, stara domobranska vojašnica, I. nadstropje, vrata št. 49, kjer se tudi lahko vpogledajo dobavni pogoji ter dobe druga pojasnila ob delavnikih od 9. do 11. ure dopoldne.
V Ljubljani, dne 5. julija 1911.
jj mm Miiie w Miii t. jr. imum peipollia LiuMiana a. 27.
Razglas.
Mi siji! is! za utaji II. aaUslrsi ijiiešaliia poslanja
v Spodnji Šiški,
vršila se bode pismena ponndbinska razprava.
Proračunjena so:
1. zidarska in dninarska dela.......... 26035 K 54 h
2. tesarska dela.............. 7469 » 50 »
3. železnobetonska dela............ 2826 » 50 »
4. kleparska dela.............. 912 » 58 »
5. krovska dela proti obračunu......... 600 » — »
0. naprava strelovoda............ 516 a — »
7. različne dobave............. 2064 » — »
8. mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela .   . 10995 » — »
9. vodovod............... 1900 » — »
Ponudbe je vložiti ča 16. julija 1.1. do10. dopoldne v šolovodjevi pisani v Sp. M\>
Proračuni, načrti in stavbni pogoji so razgrnjeni na ogled vsakomur vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v Sol. pisarni v Spodnji Šiški. Zapečatene in s 5% vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih so enotne cene in proračunani zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa v šol. vod. pisarni v Spodnji Šiški. Ponudnikom je na prosto voljo izročiti ponudbe za vsa dela skupaj ali za vsako posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpostevale.
Stavbni odbor si pridrži pravico dela oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Stavbni odbor za nadziranje šol. poslopja v Sp. Šiški,
dne 5. julija 1911.
■ Viljko Maurer
predsednik.
Telefon štev. 237.
ajee & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
Fundamenti.
Stropovi. 908 Mostovi.
Vzidava turbin. Stopale«. Tlakovi.
Ksilolit, umetni kamen: okraski za fasade, obbaHlne mize, balnstrade.
Razpisuje se služba občinskega tajnika
za občino Moste pri Ljubljani.
Zahteva se znanje nemškega in slovenskega jezika. — Prednost imajo prosilci, kateri so že tako službo v drugih večjih občinah opravljali. — Prošnje je vlagati dO 15. t. Hi.; nastop službe s 1. avgustom 1911. — Plača po dogovoru.
2329 J. Oražem, župan.
pvaškem
postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stnbica. Sezija od 1. mala do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje Ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša  brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K T— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubi ca na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubtca. Postaja za interurbani telefon.
S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano
D&fiajska cesta 52
z lepim senčnatim vrtom.
Skrbelo se bode za dobra gorka in mrzla jedila, vedno sveže pivo in pristna vina, kakor rdeč cviček, rizling in goriško rebulo. — Postrežba vestna in točna. — Priporočam se kar najbolje 2a mnogobrojen obisk 2332
z vsem spoštovanjem
Franc Zabkar, gostilničar Dunajska cesta 52, »restavracija Aurovih dedičev".
2271 HA ■ ■
Prodaja.
V Cerknici se bo vršita 9. julija 11. ob 3. popoldne«gostilni g. i.
I Ailjia ssiia dražba zenljl
nekdanja last Fani de Schiava in sicer:
1. )   „Tabor" (hiša št. 210 v Cerknici) z vrtom, izklicna cena .   .   4600 K
2. )  Cerkniška gmajna, izklicna cena...........loo
3. ) Solastninske pravice do gozda, ki jc vpisan pod vlož. št. 369
k. o. Dolenja vas, izklicna cena •   ••«..,..... 5 #
4. ) Njiva ltv Vidmu", izklicna cena............ 200 „
5. ) Njiva „pri Sv. Janezu", izklicna cena......... 200 „
6. ) Gozd „v Slivnici", izklicna cena........... 250
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Vsak dražitelj mora začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot vadij.
Polovica kupnine se plača na dan pravokrepnega domika, druga polovica pa na dan po preteku enega leta po domiku. Kupnina sc obrestuje po 6% od dneva pravokrepnosti domika.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in cenilni zapisnik se morejo vpogledati pri g. dr. K. Schmidingerju v Ljubljani in pri podpisanem sodnem komisarju med uradnimi urami,
Hubert Završni!
c. kr. notar kot sodni komisar.
Prva največja eksportoa hrib ur, zlatnine io stiniie
. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trs (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „     „ „     „ „ „ 9-70 „
14 kar. zlata „     .   -   . „ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico      ,. 8*50 „
Prava srebrna „    „ *    „ „ 9-50 „
14 kar. zlata       ..    . . . „ „ 20*— „ 1
Uhani zlato na srebro  . . . „ „ 1*80 „
14 kar. zlati uhani........, 4*50 „
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Ttlalaa iti 373. Taleitn it. 273.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 04 vplačili.
-       vzajemno zavarovalni banka v Pragi«  ••• • Boaervni foadi K 53,750.iaM4. — iipiaftaat ansbnanlis Ia lualtmlifo K I1MNJIML Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države i vtaakozj alovansko-narodno upravo.
Vsa mJmi
sssaaaaaaaaaamaaaaamaaajaaaaa^
Zavaruje poslopja in premičnine proti Dožamim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UZiva najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička Izdatno podporo v narodno in občnokofistoc
namene.
99
NV
559978
39
UD
59
Zatekal m !• v BerevaJel
velik rjav pes
s kratkim repom, z znamko dr. Gvido Dolschein 238 ter se nahaja v oskrbi gosp. Fortuma tam. 2324
flagrobne SVetiljke
mreže, ramena, stojala, križe dobavlja najceneje specialna tvrdka Bartak a eroiicb, umetno kljnćavnićaratvo Vam-berk, Ćesko. Ceniki zastonj. Sprejemajo se zastopniki proti proviziji. 2203
na jako prometnem kraju v Ljubljani.
Več se poizve v upravništvu »Slov. Naroda.«
2300
Na prometnem kraju v Ljubljani se ■ radi bolezni *
proda
urarska obrt
Naslov pod šifro „240 sreča" poste restante, glavna poŠta Ljubljana.
2334
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno Črno dalmatinsko Vino 233
Koč
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg)  franko K 4*50.
Br. Novakovic, Ljubljana.
$kmc Souvm Si
Veletrgovina % manufak = turnim blaaam.
«
ifhi omiška zaloga sukna. Stajvečja zaloga preprog. Popolne opreme %a neveste, (pprave %a kofete in stanovanja.
0lajni%je cenrl
Strogo solidna postrežba!
1741
tla niti no podjetje i
ANTON ŠARC LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
,TETR2V
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.;:
Vzorci na razpolago.
2321
za rastlinsko fntiladio likerjev
1977
Oljnate barve
priznano najboljše
edino  stanovitne proti menskim vplivom
in raznih drugih žganj. Želi se od 5 do 10 tisoč kron kapitala. Trgovsko znanje ni neobhodno potrebno. — Prijazne ponudbe na upravništvo »Slovenskega  Naroda«   pod „Gorica".
Naznanilo.
Vsled preuredbe delavnega časa v svoji pekarni sem v položaju izdajati
tudi popoldne
sveže pecivo
in sicer izdajam
zadnjo peko ob 5. popoldne.
Nadejajoč se, da sem s tem cenjenemu občinstvu ustregel, se priporočam blagovoljni podpori. 2318
Jean Sckrey,
pekovski mojster, Gradišče S.
Kranjski f irnež in laneno olje
Lake
angleške ln lastnega Izaelka
Steklarski in mizarski klej
Copi6e
a vaako obrt
Prašno olje
za pode
Olje in mazilo
za stroje
Karbolinej in gips
Barve in potrebščine
a isKtsikc slikarje, Usnje H8.
priporoča
i i i
Adolf Hanp
pm kra*]ska tovarna za oljute tam, firaežt, lakt ii steklarski U4
Zahtevajte cenike! Zahtevajte oenlkel
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
%^ ,,Puch 1911"
Pri ft. Čudmi, trgm. v Ijnbljam
Prešernova  Ulica  —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Baznih inamk ko  so od S 110* - naprei vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschi/f.
Pouk za vezenje: strojem brezplačne. 918
Ceniki sastenj in poštnine preste.
*a?
.'. Prvi slovenski,\ fotografski atelje
D. R0VŠEK
33     v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
CJaaOSejp leta 1890
Edino zastopstvo za Kranjsko!
laVa¥aaVaaVa¥aanaanV
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOHČAR, LJUBLJANA '
Centralno pisarno ln sUMltt: Uegova ulica 6.
Telelen Intemre. it It«. Teleion interni*, it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
Ia tak »Naroia. tUkarn««.
C/.504B