Poštnina plačana ▼ gotovini. Uto IX. itev. Z80. v miDijuii, o nedeljo 11. decembra 1SZ). Cena Din V Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznike. — In sera t i do 80 petit & 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420— Din. UpravniStvo; Knaflova ulica it 5, pritličja. — Talefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Davidoviceve priprave za odločitev Za sredo je sklicana Narodna skupščina in za isti dan tudi klub Demokratske zajednice. — Ministrski predsednik v avdijencL — Spominske svečanosti ob obletnici Pašiceve smrti« — Beograd, 10. decembra. Ministrski predsednik g. Vukičević je bil danes dopoldne zopet v daljši avdijenci na dvoru, takej za njim pa je bil sprejet prosvetni minister dr. Kumanudi. Večina v Beogradu navzočih poslancev ter več Članov vlade se je udeležilo parastosa o priliki obletnice smrti Nikole Pašića. Mnogo komentarjev je vzbudilo dejstvo, da tej slavnosti ni prisostvoval ministrski predsednik g. Vukičević, kar mu zlasti pašičevci zelo zamerijo. V imenu svojih klubov so prisostvovali spominskim svečanostim v cerkvi in na grobu tudi gg. Davidović, Pribičevič in Radič. Sinoči je bil v Narodni skupščini objavljen razglas, da je seja Narodne skupščine sklicana za sredo 14. t. m. Za isti dam popoldne je sklicana tudi seja demokratskega kluba. V objavi na klubovi deski se naglasa, da so na dnev. redu te seje zelo važne zadeve in da je zato prisotnost vseh poslancev nujno potrebna. Ker je bila za včeraj napovedana avdijenca g. Davidovića odgođena, smatrajo politični krogi, da bo seja Demokratske zajednice odločilne važnosti za nadaljni razvoj akcije g. Ljube Davidovića. Sklicanje seje Narodne skupščine smatrajo opozicijonalni krogi kot uspeh včerajšnje intervencije gg. Radića in Pribičeviča pri predsedniku Narodne skupščine, ker so vladni krogi še včerai dopoldne zatrjevali, da se Narodna skupščina pred božičnimi počitnicami sploh ne bo sestala. Prihodnja konferenca Male antante Vršila se bo koncem januarja v Rumuniji. — Na dnevnem redu bodo važni politični problemi. — Konference se udeleži prvič tudi Poljska. — Beograd, 10. decembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da se bo vršila prihodnja konferenca zun. ministrov MaJe antante kencem januarja prihodnjega leta v Rumuniji. V smislu sklepa zunanjih ministrov ob priliki VIII. zasedanja Društva narodov meseca septembra t. 1. bo zasedala konferenca v Jahimovu. Prvotno bi se imela vršiti konferenca že začetkom jauar-ja, je pa bila radi žalovanja za pokojnim rumunskim kraljem Ferdinandom, ki bo trajalo do 20. januarja, preložena do konca januarja. Ker so od zadnjega sestanka Male antante nastopili važni dogodki, ki so osobito spremenili diplomatski in mednarodni položaj Jugoslavije in Rumu-nije, kakior tudi glede na to, da je nastala sprememba v notranji politiki Ru-munije po smrti ministrskega predsednika Bratiana, se pripisuje v diplomat- skih krogih temu sestanku Male antante posebna važnost. Pri tej priliki se bo pokazalo, v koliko je italijanska diplomacija dosegla uspeh v tem, da odtuji Rumunijo Mali antanti in kakšen odmev bo imela v krogu Male antantn francosko - jugoslovenska pogodba. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje, kako stališče naj zavzame Mala antan-ra kot celota napram Bolgariji z ozirom n napetost med Bolgarijo in Jugoslavijo radi komitskih napadov v Južni Srbiji. Veliko pozornost je vzbudila v vseh diplomatskih krogih vest. da se bo te konference prvič udeležil tudi zastopnik Poljske, kar smatrajo diplomatski krogi kot prvi korak k tesnejšemu sodelovanju Poljske z Malo antanto v zunanjepolitičnem pogledu. Istočasno se bo vršila bržkone tudi konferenca novinarske Male antante. e: Obsodba v skopljanskem procesu — Beograd, 10. decembra. Danes dopoldne ob 10 je b.la v Skoplju razglašena razsodba o znanem špiionskem procesu proti 20 makedonskim dijakom, ki so bili v službi bolgarske revolucijonar. organizacije. Glavni obtoženec Ghingjelović je bil obsojen na 20 let ječe. Enaka kazen je bila prisojena njegovemu glavnemu pomagaču in organizatorju Šepoviću Nečević je bil obsojen na 15 let, Skatrović na 10 let, Manević, Kdče-vić, Fukarević. Andrije vi č im Svetijević pa vsa k-na 5 let težke ječe Ostalih 11 obtožencev je sodišče — oprostilo Obsojenci so vložili priziv in se bo torej z zadevo pečalo 5e višje sodišče. Pcljsko-iitGVski konflikt pred Društvom narodov — Ženeva, 10. decembra. V tajni seli je danes dopoldne Svet Društva narodov v prisotnosti maršala Pilsudskega in ministrskega predsednika Woldemarasa ponovno rarpravljal o li-tavsko - poljskem sporu Francoski znnanji minister Briand in angleški zunanji minister Chamberlain sta ocrtala stališče marSala Pilsud-skeza in litvanskega ministrskega predsednika Woldemarasa. V splošnem je prevladovalo mnenje, da mora vojno stanje med Litvo in Poljsko takoj prenehati. VVoldemaras Je energično zahteval garancije za neodvisnost in teritorijalno integriteto Litvanske. Maršal Pilsudski Je v svojem odgovoru izjavil, da je pripravljen s svečanostjo izjavo priznati neodvisnost Litvanske. Tukajšnji krogi upajo, da se bo že danes dosegel v titavsko-poljskem sporo sporazum. SAMOMOR ZAGREBŠKEGA INŽENJERJA — Zagreb, 10. decembra. Sooči okrog 7. je izvršil v svojem stanovanju mož zna* ne zagrebške gledališke umetnice g. Tinke VeseUPola ing. Fran Pola samomor. Zavžfl je 10 gramov veronala in so ga našli v gk* boki nezavesti. Prepreljali so ga v bolnico, kjer so mu takoj nudi h" zdravniško po* moč, vendar pa je njegovo stanje še danes brezupno. V smrt ga je gnala brezposeln nost. Bil je že tretje leto brez rhiibo. Zopet italijansko hujskanje Zlobno podtikanje fašistovskega tiska« — Rim, 10 decembra Italijanski tisk izrablja atentat, ki je bil izvržen v sredo zver v TiTani nt bivfiega predsednika al* banske vlade Sefket bega Vrlarija, očeta zaročenke predsednika albanske republike Ahmeda Zogu, za nove napade proti Ju» goslavji. Fašisti hočejo ta atentat za vsako ceno naprtiti Jugoslaviji, dasiravno za to ni niti najmanjšega dokaza O napadalcih do* slej ni še nobenega sledu. Italijanska argu* mentacijt se opira izključno samo na ldo» buk, ki ga je baje izgubil eden izmed napa« dalcev. Klobuk nosi n« notranji strani mak neke beograjske rvrdkc in to je faši» storo že dovolj jasen dokaz, da jc atentat delo jugoslovenskega agenta Italijanski H* Sti \r teg-a seveda takoj sklepajo, da je bil napadalec najet od beograjske vlade m smatrajo atentat za provokacijo Jugosla* vije. Včerajšnji rimski popoldanski listi ve« do celo poročati, da namerava italijanska vlada intervenirati v Beogradu. IO U Madžarska se še tssncj nasloni na Italijo — Budimpešta, 10. decemfora. »Esti Kurir« poroča iz Ženeve, da odpotujeta danes minte trski predsednik Krof Bethle«i m prosvetni minister KlebeNberg rz Ženeve v Roti, kjer se seetameta z Mussolinijem. Sestanku pripisujejo politični krogi velrko važnost, ker bi priglo pri tej priliki do sporazuma glede tesnejšega sodelovanja med Italijo hn Madžarsko zlasti trlede polttike na Balkanu. Mussolini hoče baje pridobiti Madžarsko za albansko - italijansko vojaško pogodbo. DEMISIJA FINSKE VLADE — Helslntfors, 10. decembra. Vlada, ki io Je sestavil socijalist Tanna in ki ie bila poi leta na krmilu, je danes podala demisijo, ker je ostala v zbornici ob priliki razprave o davčni reformi v Tunjflai Grčija se pridruži naši pogodbi s Francijo Važna posvetovanja francoskega in grškega zunanjega ministra. — Nov udarec za fašistično imperialistično politiko* — Pariška pogodba registrirana pri Društvu narodov. — Ženeva, 10. decembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da so bili razgovori, ki so se vršili minule dni med grškim zunan:im ministrom Kafandarisom in francoskim zunanjim ministrom Brian-dom v zvezi s prizadevanjem Franciie, da bi pridobila Grčijo za pristop k francosko-iugoslovenskem paktu. Ta pakt naj bi tvoril podlago za bodoči balkanski Locsrno Ker se je Francija v Društvu narodov zelo zavzela za Grčijo zlasti glede posojila za begunce, kakor tudi glede na to, da je definitivno in za Grčijo ugodno urejeno vpra-$an:e grških vojnih dnlgov v Franciji smatrajo diplomatski krogi, da bo Grčija ugodila tej želji Prarc'je fn sklenila ob rambno zvezo z Jugoslaviio. ki naj tvori izpopolnitev francosko - jugoslovenskega pakta. V italijanskih krogih so izzvale te vesti veliko konsternacijo, ker \t italijanska diplomacija mnen a, da bi taka pogodba znova poslabšala položaj in vpliv Italije na Balkanu. — Beograd, 10. decembra. Včeraj popoldne sta dospela iz Pariza diplomatska kurirja poslaniški svetnik g. Lazarevič in tajnik zunanjega ministrstva Paja Beljanski. Kurirja sta prinesla iz Pariza originalno pogodbo o francosko - iugoslovenskem prijateljstvu, ki io e podpisal predsednik francoske republike Doumergue. Pogodba bo shranjena v arhivu našega zunanjega ministrstva. Istočasno ie bila pogodba registrirana pri Društvu narodov v Ženevi v smislu čena 18. pakta Društva narodov. S tem sj izvršene zadnje formalnosti in ie pogodba s tem že definitivno stopila v veljavo Kako hoče vlada štediti . . , Zanimiv odstavek iz ekspozeja finančnega ministra« — Sedanji vladi je preveč univerz, srednjih šol, sodišč, bolnišnic, zdravnikov in bolniškega osebja. — Kako je poskrbel poslanec Škulj za povišanje draginjskih doklad duhovščini. Kakor znano, Je finančni minister Bogdan Marković v svojem ekspozeju, ki je bil predložen finančnemu odboru Narodne skupščine, navedel, da obstoja pismen sklep ministrskega sveta za redukcijo srednjega in visokega šolstva. Ker je tozadevr; odstavek iz ekspozeja finančnega ministra zelo zanimiv in za namene sedanje vlade uacivse značilen, «a navajamo dobesedno: •Kraljevska vlada pa ne smatra, da je z zgoraj navedenimi odredbami, od katerih večji del še niso mogle pokazati svojega finančnega efekta, izčrpala svoj program v pogledu urejevanja državnih financ. More se celo reči, da je bilo doslej storjenega celo manj, kakor je treba storiti. Nadaljnje delo vlade v tej smeri se ima po formalnem pismenem sklepu ministrskega sveta br. 8161-27. ki je bil sprejet na moj predlog, gibati v smeri sledečih ukrepov: a) da se izvrši reorganizacija centralne uprave, s katero se ima izvršiti zmanjšanje števila ministrstev in določiti njihova nova organizacija in pristojnost. Efekt tega ukrepa bo zanimiv tako s stališča direktnih prihrankov, ki se bodo na ta način dosegli, kakor tudi z ozirom na pospešenje in poenostavljenje dela v uradih. Predlog zakona o centralni upravi bo v ostalem te dni predložen skupščini; b) da se ukinejo odvisne fakultete, kateri ukrep bo koristen tako za državne finance same kakor za sam pouk; zmanjšane na število, ki odgovarja stvarnim potrebam države, bodo z manjšimi sredstvi mogle biti bolje tehnično opremljen« In osigurane s potrebnimi učnimi močmi- v zvezi s tem se mora kakor v drugih državah točno omejiti število rednih In Izrednih univerzitetnih profesorjev, docentov In asistentov; c) da se Izvrši redukcija števila gimnazij, a ne samo posameznih razredov, strogo po programu, ki le bil določen s finančnim zakonom za leto 1927—1928. in s predlogom istega zakona za leto IC 28— 1929, 8 katerim so (čl. 42) tudi imenoma navedene iole, ki se Imajo reducirati. Efekt bo kakor tudi pri univerzah dvojno zanimiv, razen tega pa se bo napotilo veliko število mladine v strokovne, tehnične iole. Na ta način bo Imelo korist tako narodno gospodarstvo In posamezniki, ki bodo po končani strokovni soli laži* dobili službo In si osigurali eksistenco; d) teritorijalna pristojnost sodišč se bo skrbno revidirala, potem pa zakonskim potom določilo njihovo znižano Število tudi v mejah stvarnih potreb države: isotako se ima Izvršiti tudi unifikacija kasacljskega sodišča; e) v pogledu revizije draginjskih doklad duhovnikov vseb veroizpovedi se Ima nadaljevati delo tako, da se doklade izjemno puste samo v slučajih, kjer se to pokaže kot neobhodno potrebno, upoštevajoč, da Je dostojna eksistenca pretežne večine duhovnikov zadostno zagotovljena z dohodki od župnij: f) število golencev v internatih pri pravoslavnih bogoslovjih, katoliških semeniščih, muslimanskih šerijatskih gimnazijah in veliki medresi v Skoplju. sc ona zmanjšati na minimalno; g) pri bolnišnicah se ima z zakonom določiti Formacija, v kateri se ima gibati število oddelkov, zdravnikov, bolniškega osobja in po-strežništva, kakor le že določeno v čl. 51 predloga finančnega zakona; h) ima se izvršiti revizija doklad diplomatskemu konzularnemu osobju v inozemstvu, razen tega pa ukiniti odvisni konzulati in sicer v prvi vrsti v krajih, kjer se nahajajo poslaništva in kjer bi ona mogla vršiti tudi konzularno službo; i) revidirati in z zakonom Izvršiti kategoriziranje cest. da bi bila skrb za nje pravilno razdeljena med državo in samoupravnimi telesi; k) po predhodnem sporazumu med prometnim ministrom in ministrom za šume in rudnike z zakonom določiti, v katerih krajih in primerih se imajo državne železnice in ladje oskrbovati izkllučno s premogom Iz državnih rudnikov. Ureditev teh odnošajev vsiljuje potreba zaščite državnih Interesov z ozirom na naslednja dva momenta: Dogajalo se Je. da se je premog iz državnih rudnikov nabavljal za državne železnice potom posrednikov, kar Je moralo imeti za posledico bodisi podraževanje premoga, bodisi zmanlšanje dohodkov rudnikov; razen tega obstoji možnost, da privatni rudniki pod Istimi ali celo težjimi pogoji oskrbujejo državne železnice s premogom tudi v krajih in primerih, kjer bi to komercijelno moralo biti izključeno; 1) poleg komercijalizacije podleti}, kl ostanejo trajno v rokah države, se ima postopno izvesti razdržavljenje ostalih podjetij, za sedaj pa se imajo takol odstopiti ali prodati: 1.) rudniki, ki io nerentabilni. 2.) tovarna sladkorja na Cuka-rici, 3.) tovarne svile.« Tak ie torel načrt stedenja. ki ra namerava Izvajati sedanja vlada. Ker vemo, da ga »Slovenec« ne bo priobčil, čeprav bi ga kot vladno glasilo moral označiti kot »velik uspeh« politike SLS in njenega zastopnika v vladi ministra dr. Gosara. smo ga v informacijo naSe javnosti objavili mi. Rusija stopi v Društvo narodov — Ženeva, 10. c-ecembra. V tukajšnjih krogih se uporno Sirijo vesti, da namerava sov etska Rusija prijaviti še tekom tegja meseca svoj vstop k Društvu narodov. V zvezi s tern namerava sovjetska delegacija v Ženevi zahtevati, da dobi Rusija kot velesila stalen sedež v svehi Društva aa-rodov. Polncare napoveduje valutno reformo _Parig, 10. decembra. Včeraj je razpravljala francoska zbornica o uradniških plačah. Ministrski predsednik Poincare je podal tem povodom izčrpno poročilo o gospodarskem stanju francoske države in izjavil, da stoji Francija pred važnimi dogodki na valutnem polju. Poincare je nadalje povdarjal, da francoska država ne more ostati Se nadalje pri sedanji papirnati valuti in da je prisiljena, da postavi svoje gospodarstvo in svojo valuto na trdnejšo in stabilnejšo podlago, lajava ministrskega predaedaika je vzbudila v javnosti veliko pozornost in časopisje jo splošno smatra kot za napoved predstojeće definitivne stabilizacije francoskega franka. BILANCA AMERIŠKE PROHIBICIJE — Newyork, 10. decembra. Ameriške pro-hibicijske oblasti objavljajo, da je bilo minulo leto aretiranih 70.000 oseb radi kršitve alkoholne prepovedi. Oblasti so konfiscirale 2.3 milijona alkoholnih pijač v vrednosti 28 milijonov dolarjev (nad 2 milijardi dinarjev). KRIZA NEMŠKE ŽELEZNE INDUSTRIJE Berlin. 10. dec. V vprašanju ustanovitve dela v železni industriji sta tudi frakciji cent ruma ko bavarske ljudske stranko vio* žili interpelacijo, v kateri opozarjata, da je med vsemi za železno produkcijo val« nimi državami, Nemčija edina, v kateri obstoja v teh obratih namesto sistem« treh sistem dveh ŠHht. Interpelacija obeoja, da so podjetniki Se pred pogajanji s strokov« nimi organizacijami sporočili, da bodo v svojim obratih dno 1. januarja ustavili Iz ljubljanske kronike Pregrešna Skolastika« — Opi& Ane Luštrek. Skolastika K., ki ima sicer precej svetniško ime, je grešna ptica. Skoraj vedno ima opravka s policijo in vsa poročila na kriminalnem oddelku govore o nji kot vla-čugi in tatici. Toda številne kazni grešne Skolastike doslej Še niso iztreznile in včeraj so imeli na policiji zopet opravka ž njo. Pretekli teden — bilo je na prvo ad-velno nedeljo — se je Skolastika izprehajala na kolodvoru po peronu. Zeblo jo je in zaželela si je toplega gnezda. Prišel je neki kavalir. Skolastiki se je hipoma zjasnil obraz, začela je s tujcem koketirati, njune oči so se ujele in hip nato sta bila že v živahnem pomenku. Krenila sta v hoteL, kar pa se je tu dogodilo, kronika diskretno zamolči. Ko se je drugo jutro tujec po burni ljubavni noči zbudil, je opazil, da je Skolastika ie odšla. To ga je hipoma streznilo in obšla s?a je zla slutnja. Naglo je pregledal ves svoj inventar in z žalostjo ugotovil, da so mu izginili zlati manšetni gumbi, za katerega je dal celega >Jurja<. Potožil je svojo bol policiji in rekel: »Ich weiss nicht, wie Sie heisst, aber Sie hatte einen Namen so wie Seno— Schokolade . .. Policija je vedela dovolj. Agenti so šli na posel in včeraj je stala Skolastika pred dežurnim, s katerim je že stara znanka. Brez oklevanja je priznala, da je gumbe res »vzela<, jih zastavila za 100 Din, polovico denarja je dala svojemu stalnemu ljubimcu Stanku K., ki je obenem njen zvodnik in ji dobavlja žrtve.. . Policija je prijela tudi Stanka K., poleg tega tudi nekega Frana K. Oba sta sploh delomržneža, skrajno sumljiva tipa. Vse tri lahkožive« so izročili sodišču. Kakor smo že poročali, je dne 4. t m. brez sledu izginila Ana Luštrek, stanujoča v Zg. Kašlju. Baje je s svojim 2 in pol leta starim sinom Peterčkom skočila v Ljubljanico. Luštrekova, po drugi verziji Lustigo-va, je srednje postave, črnih las, okroglega obraza, zdravih in lepih zob, v ušesih ima zlate okrogle uhane, oblečena je bila v Črno volneno bluzo, sivo zimsko krilo, Črne nogavice in na nogah je imela Črne Čevlje na zadrgo. Otrok je bil oblečen v rdečo pleteno jepico, suknene rdeče hlače in črne nogavice. SILEN MRAZ V AMERIKI — Newyork, 10. decembra. V Zedinjenih državah je nastopil strahovit mraz. Posebno so težko prizadete pokrajine na severu in severo-zapadu. Dosedaj je zmrznilo več kot 100 oseb. POVODNJI V ITALIJI Rim, 10. dec. V Napoliju je včeraj divjal 7 ur velik naliv. Ker se je remija na ne« katerih krajih udala, se je porušilo več hiš. Mnogo ljudi je ranjenih. Zrušil se je tudi stolp neke tvornice. Iz okolice Catanie po« ročajo o poplavah. V pokrajini Breecia so reke prestopile bregove ter napravile ve« liko škodo. Ker se je Pad dvignil preko na* snpov, je nastala med prebivalstvom pa« nika. MANIFESTACIJA SDS NA SUŠAKU Sušak, 10. dec. Jutri zvečer bo v Sokolu zabava samostojnih demokratov, ki se je bo udeležilo tudi veliko število radi« oevcev. To bo prva -»kupna manifestacija Seljaško»demokratske koalicije v teh kra* jih. Pričakuje se, da bodo na prireditev prišli tudi nekateri poslanci SDS in HSS. GOSTA MEGLA NAD PARIZOM — Pariz, 9 decembra. Včeraj ie ležala nad mestom ck tosta meela. da je bil ukinjen ves promet. Tudi zračni promet ie bil ustavljen. ULTIMAT SOVJETSKI OPOZICIJI — Moskva, 9. decembra. Sovjetska vlada je stavila opoziciji, katero vodi T ročki, ultimat, v katerem io pozivLja, naj tekom 14 dni prekliče svoje nazore kot amotne io ntj razpusti svode organizacije Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza daaes al poslovala, V prostem prometu so notirali: Dunaj 801, Berlin 1337, Milaa 308, London 277, New-vork 56.70. Pariz 224. Car* 10.95». ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza dane« nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Londcn 277, Newyork 56. Pariz 224. Milan 307 25. Cur.h 10.985, Berlin 1&56, Dunaj 801. Prao 168.40. INOZEMSKE BORIT. Curfli: Đeorrad 9.13. Durui 71 Beril* 123.60, Milan 28.10. London 2*5. NfW-yoxk H7J3, Pariz 90385, Praga 15Jo, Razkrinkana dvoličnost SLS \—kWnk«lci t Sk>v«niji protestirajo proti redukciji unJTftrc, je njihov minister dr. Gosar podpisal pismen sklep inlnistršlioga sveta o redukciji srednjih in visokih šol. — Kdaj je minister dr. Goenr protestiral t imen« SLS proti čL 42. in 44. norega finančnega sakona. Čl. 44 norega liaandnoga zakona za L 192&-29, ki j>oo$>USča vlado za redukcija J>osaroezTiih fakultet na naiih univerzah, j« izzval upravičeni) veliko protestno zibanj* tako v atovsni* kakor na Hrvatskem. Ko so $r«l* prve vesti o nameravani redukciji v javooat, se je od klerikalni strani zatrjevalo, da «o neutemeljene in da ■hna vlada alti najmanjšega namena reducirati imiverze, češ, da so ostali izdatki zanje v novem državnem proračunu neokrnjeni. Kmaltt se ie izkazalo, da so te trditve netočne, kajti ob predložitvi proračuna Narodni skupščini se je pokazalo, da Mmecava vlada iafcazaol deficit tekom proračunskega leta In ob koncu tekočega šojskaea teta zmaoJUtl tudi na račun našega šolatva, z redukcijami srednjih šol in predvsem posameznih fakultet na naših univerzah- Kar je bHo črno na belem tiskano in proti čemur je začela protestirati vsa javnost, tudi klerikalci niso mogli več tajiti in končno so se tudi po svojih oficijelnih predstavnikih v Ljubljani prisiljeni od jav-naga mnenja pridružili splošnim protestom prati zloglasnemu čl. 44 novega finančnega zakona. Povsem naravno je bilo, da se je ob tej priliki načelo tudi vprašanje odgovornosti ga predloženi finančni zakon, ki je bil odobren od celokupnega ministrskega sve. ta, m da s« je ugotovila tudi soodgovornost zastopnika SLS v vladi, ministra za socijalno politiko dr. Oosarja. No, »Slovenec« je hitro našel izgovor, da je bil čl. 44 v finančni zakon »utihotapljen« in da ministrski svet e njem sploh ni razpravljal. Na vprašanje, zakaj minister dr. Gosar ni protestiral proti »utihotapljenju« in proti takemu žaljivemu preziranju njegove osebe, sploh ni odgovoril in prav tako je tudi molčal na ugotovitev, da so v novem finančnem zakonu obnovljeni tudi členi iz fin. zakona za tekoče proračunsko leto, ki so bili po klerikalnih trditvah istotako »utihotapljen;« kakor n. pr. znani či. 82, s katerim se maksimirajo samoupravne do-klade samo za velekapitalisrična podjetja. Laž ima seveda kratke noge in tudi klerikalna trditev o »utlhotapjjsnju« čl. 4-1. v novi finančni zakon se ie kmalu Izkazala kot bajka, zvita iz trte. V sredo ie bil med člane finančnega odbora Narodne skupščine razdeljen ekspoze finančnega ministra za I. 1928-29, iz katerega je razvidno, da je vlada trdno odločena izvesti redukcijo univerz, za kar so se njeni člani I cele pismeno obvezah'. Po pkaiaflaifi dilemi ministrskega svat« br. 8161-27 te Imajo v svrho »štedeoja« reducirati odvila* fakultete in obenem omejiti itavlta radnih profesorjev, docentov in asistentov, Po istem sklepu se ima reducirati tudi število gimnazij in «iper strogo po programu, ki je bil žc določen v fin. zakonu aa 1. 1827-28 in ki je povzročal ob pričetku letošnjega šolskega leta toliko razburjenja v na$i javnosti. Ta sklep ministrskega sveta je seveda podpisal rudi minister đr, Gosar, ki bi moral pač izvajati posledice v nasprotnem, primeru, ako bi mu ne predložili sklepov celokupne vlade v podpis. Z objavo tega sklepa ministrskega sveta potom ekspozeja finančnega ministra je postalo jasno, zakaj je »Slovenec« pred dnevi prinesel poročilo iz Beograda, ca. beograjski politični krogi sploh niso informirani o protestnem gibanju v Sloveniji proti ukinitvi univerz in da je sploh dvomljivo, če je vlada prejela kake protestne izjave od organizacij, ki so priredile protestna zborovanja. Hotel ie pač že vnaprej od vrnit j odgovornost vlade ta redukcijo univerz na tiste činitelja v slovenski javnosti, ki so sprožili in ki vodijo protestno gibanje proti njenim nekulturnim namenom, češ, da svoje akcije niso znali tako organi-rati, da bi rodila resen uspeh. Klerikalci so bili bržkone že informirani od ministra dr. Gosarja o sklepu ministrskega sveta. Tako postopanje klerikalnih voditeljev in njihovega tiska ie skrajno cinično in hinavsko in v resnici njih samih vredno. Zopet se je jasno pokazalo, da igrajo naši klerikalci dvojno vlogo, drugo v Beogradu in drugo v Sloveniji. Ni mogoče najti dovolj besed za obsodbo te klerikalne hinav-ščine ne samo s stališča morale, ki je pri klerikalnih voditeljih pač ne moremo iskati, temveč za to, ker dejansko ogroža obstoj našega visokega šolstva. Kajti početje klerikalnih voditeljev v Sloveniji more zbuditi domnevo, da njihovi zastopniki v Beogradu v resnici vrše svoj dolžnost, kar pa ni re, kakor dokazuje pismeni sklep ministrskega sveta, in more odvrniti tako pozornost naše javnosti od namenov in načrtov vlade, kar bi povzročilo njihovo lažje uresničenje. Nobenega dvoma ni, da bo ta dvojna vloga klerikalnih voditeljev, ki zasledujejo samo en cilj, vzdržati se za vsako ceno pri koritu, izzvala splošno obsodbo. Pisane zgodbe iz naših krafev Zagoneten gost v mlekarni. — Smrt tolovaja Karanovića- — Razbojnik ubil razbojnika« — Senzacionalna aretacija v Beogradu. Koncem novembra je prišel v mlekarno na Ilici št. 146 v Zagrebu neki neznanec in prosil prodajalko Katico Petek, naj mu da pol litra mleka. Neznanec je mleko izpil in potegnil iz žepa desetdiHarski bankovec, ki je bil ves okrvavljen. Prodajalka ni hotela sprejeti bankovca in je zahtevala drugega. Tedaj je neznanec potegnil iz žepa šop bankovcev po 10 Din in vsi so bili okrvavljeni. Na vprašanje, zakaj so vsi bankovci krvavi, neznanec ni odgovoril. Dovolil pa je, da je prodajalka izbrala najlepšega za inieko. Ne-ZHanec je odšel, prodajalka je pa o tem obvestila redarstvo, ki pa moža z okrvavljenimi bankovci ni moglo izslediti. Medtem je dobilo zagrebško redarstvo od orožniške postaje v Petriniali dopis, s katerim se išče neki Dane BunČić. ki je zadnji dve leti živel v divjem zakonu z neko Maro Peškir v Moštancih pri Petrinju in ie 17. novembra nenadoma izginil. Orožniki so namreč ugotovili, da je Bunčič umoril logarja Jovana Polinca in težko ranil logarja Marka Dragica. Zagrebško redarstvo je pe opisu ugotovilo, da je Bunčić istoveten z neznancem, ki je na llici kupoval mleko z okrvavljenimi bankovci. Bunčič je skušal dobiti delo v okolici Zagreba kot gozdni delavec. Ker se mu to ni posrečilo, je odšel proti Brodu, da dobi tam kje službo. Policija ga s pomočjo orožnikov zasleduje. * V okolici Bihaća in povsod v državi se je bliskovito raznesla vest, da so orožniki v kratki borbi ubili poglavarja pobeglih na smrt obsojenih razbojnikov Mile Karanoviča. Kakor smo že poročali, so razbojniki pobegnili pred tedni iz zaporov v Bihaću ter ubili enega stražnika in dva orožnika. S Karano-vićevo smrtjo je odstranjena velika nevarnost, kajti Radić in Mutić, ki ju orožniki še niso izsledili, nista tako nevarna kakor je bil Karanović. O njegovi smrti poročajo, da je prišel v ponde-ljek v vas Brežičane in se pridružil kmetom, ki so kuhali žganje. Seljakom se je takoj zdel sumljiv, ker je imel pod suknjo puško. Razbojnik je popil nekaj žganja in nato prosil težaka Jo-va Mutića, naj mu dovoli prespati noč v njegovem hlevu. Mutić mu je dovolil. Takoj ko je pa sumljivi neznanec legel spat, je Mutić obvestil orožnike v PrU jedoru, da prenočuje pri njem zelo sumljiv človek. Orožniki se takoj odšli v Brežičane in obkolili hlev, kjer je Karanović spal. En orožnik je nato stopil Je*n de la Hyre: 81 ^ a (I — Ne umaknem vojske dva tedna, — je razmišljal sam pri sebi. — Dva tedna bodo hodile vojaški patrulje noč in dan po obali, a aeroplani nai opazujejo okolico iz zraka. Ge ie bila podvodna trdnjava spojena z obalo no podzemnem rovu, poizkusijo bivši ljudje zlesti iz svojega skrivališča in tedaj jih ujamem. General je takoi odredil vse potrebno. Italijan je bil sicer premeten in previden, pa tudi Neznanec ni bil tako nespameten, da bi se dal ujeti v nastavljeno past V spremstvu Jeanne in Ke-liosa je vodil svoj odred po podzemnem rovu in razmišljal sam pri sebi: — Ce si bodo naši sovraniki po razdejanju trdnjave dobro ogledali razvaline, lahko opazijo, da na kraju katastrofe Hi nobenega Človeškega trupla. Iz tega bodo sklepali, da smo se rešili po rovu. Iskati sredi razvalin podzemni rov bo težko. Lažie bo zastražiti vso obalo in paziti, če bi se pojavil kdo iz zemife. Obala na ne more biti zastraže- na dolgo. Treba se bo za vsak slučaj zavarovati. Podzemni rov, po katerem so bežali bivši ljudje, je vodil tja, kjer je bila nekoč vas Fusina, kakih 1500 metrov od obale. Na koncu rova ie bila velika podzemna dvorana, dovoli prostrana, da bi lahko stalo v nji sto aeroplanov. Paul Verneil je prispel v dvorano zadnji. Videč, da so vsi zbrani, se je obrnil Neznanec k njim, rekoč: — Vsak odred po oet mož naj ostane pri svojem aeroplanu. Deset mož naj se pa menja vsake četrt ure ori kopanju izhoda na površje. Častniki, preglejte aeroplane in zaloge živil. Vse moramo vzeti s seboj. Vzemite krampe in lopate in pojdite z menoj. Neznanec je povabil s seboj tudi Jeanno in Keliosa ter odšel na drugo stran dvorane. — Pet mo£ bo kopalo zemlio, drugih pet naj pa nasiplje prst v vreče in jo nosi na drugi konec dvorane. Toda podzemnega rova ne smete zasuti. Naslonil se ie s hrbtom na bližnji aeroplan in se začel s Keliosom posvetovati o nadalinih ukrepih. Jeanna je napeto poslušala. Cim boli ie Neznanec razvijal svoje načrte, tem ve?je zadovoljstvo se le izražalo na Keflosovero obrazu. v Me v in zakričal: Mile Karanović, predaj KjKsVgJiovjć je pUnfl pokonci * rtpfgfr Nt talg vrč ttit re-kel! TtiUj je pograbil tvoio pulko m jo namf iff na orof pika. Te&a t* ie bij hitrejši, tfftrelil je (fvafcrtt zaporedoma in rifbojnjk jc obltja 1 n* mest« mrtev. m Iz Podgorice poročajo, da je t« dni sreski poflavai Pečic dobil pismo od razbojniki Andjelića. ki to ga te dni ocenili na 30 tisoč Djn. V ivojem pismu javlja Andjelić sreskemu poglavarju, da je ubil svojega druga razbojnik* Ra-stodera, na katerega j« HI* rasspUana nagrada JK6 tišoj Din, v vaseh Bukovice jn Slatine. Srezki poglavar je odšel na označeni kraj in res našel ubitega razbojnika Raslodera, ki je nosil vojaško obleko in hi imel pri sebi nobenega orožja. Zadela ga je krogla iz samokresa. Rastoder je nedavno izvršil dva težka zločina in je bila zato na njegovo glavo razpisana nagrada. Ubil je nekega orožnika in kmeta Uroša Ostojiča, na kar je pobegnil. Sreski poglavar je pp ysem srezu razglasil, naj se pisec pisma preda oblastim in se mu bo to štelo za olajševalno okolnost. Te dni so v Beogradu aretirali po-narejalca Muhameda Pašića, blagajnika transpotrnega odseka uprave državnih monopolov. Aretacija je vzbudila v mestu pravcato senzacijo. Po izpovedi njegovih tovarišev uradnikov, je bil Pašić vedno vesten in marljiv uradnik. Zato se vsem zdi, da se mu sedaj godi krivica. Ko so v odseku za transport odkrili različne nerednosti, je posebna komisija takoj uvedla strogo preiskavo in dognala različne nepravilnosti, na podlagi katerih je bil Pašić tudi aretiran. Muhamed Pašić je bil Že dve leti blagajnik transportnega odsekaT Pašić je izplačeval in sprejemal denar za vso monopolsko blago. Različne fakture je pridržal in na te prejel denar pri glavni blagajni. Po prejemu denarja je fakture odposlal glavnemu ročunovodstvu v odobrenje. To uradovanje med blagajnikom, glavno blagajno in glavnim računovodstvom se je vršilo vedno v redu. Pred desetimi dnevi je pa šef glavnega računovodstva pregledal fakture, katere je Pašić poslal v odobrenje in našel v rubriki vsoto 5950 za plačilo blagovne težine od 24 kg. Ker je to popolnoma nemogoče, da bi samo za 24 kg blagajna izplačala 5950 Din, je šef uvedel preiskavo. Pazljivo je pregledoval vse fakture in ugotovil, da je blagajnik na prav otročji način povečal številke za izplačilo s tem, da je pripisal eno ali dve številki. Pred številko 9.50 Din je na pr. napisal številko 5 in dobil izplačanih mesto 9.50 kar 5950 Din. Pozabil je pri tem povečati tudi številko, ki je označevala težino blaga. Tako so mu prišli na sled. Komisija je dognala, da je Pašić oškodoval državo s falsificiranjem faktur za 100 tisoč Dm. Obupen položaj železniških upokojencev Ko je izžla nova naredba za prevedbo kronskih vpokojeneev in invalidov, smo z radostjo sprejeli to novico. A ko smo pozneje to prevedbo proučili, smo videli, da tudi ta prevedba ne prinese težko pričakovane rešitve. Kljub temu smo si mislili, bomo vsaj en korak bližje enotni prevedbi. Težko smo pričakovali, da se za enkrat vsaj ta malenkostna prevedba izvede. A kako smo razočarani, ker bo km?»lu ie 5 mesecev, a o prevedbi ni ne duha ne sluha. Torej kaj je z nami, ali smo v resnici tako zavrženi? Ali nismo tudi mi zvesto in pošteno opravljali svoje službe, dali smo svoje zdravje in plačevali sami svojo pokojnino, ali nimamo pravice do življenja? Ni še tega dovolj, mi stari vpokojenci in invalidi moramo trpeti naprej, zadajajo nam se še nove rane ih krivice. Po novem zakonu nimamo pravice, da se nam izboljša naše stanje. Pad pa s a nam hoče z novim zakonom Še okrniti pravice, katere so nam po rimskem paktu zajamčene. Usojamo si vprašati vse merodajne faktorje, kako naj še tako postopanje ujema s >ravico? Vprašamo tudi, koliko časa se misli z nami Se tako postopati? Vse drage države so vprašanje starih železniških vpokojencev in invalidov primerno že rešile, a mi gladujemo in čakamo rešitve. Koliko časa še? Društvo želejnidkik vpokojeneev. Anion Likozar - sedemdesetletnik Jutri, v nedtlju doživi zo&p. A. Likoiar. nad-učittll v p., predsednik naprednega kulturne!* in gospo4sr. društva ss Šentjakobski okraj io btvil Uvbijeacki gerent svoj 70. rojstni dan. Rojen v Primskovem pri Kranju v trdni kmetiški hiši. ie posedal ljudsko šolo in nižjo gimnazijo v Kranju ter tri letnike učiteljišča v LJubljani. Se preden je mogel maturirati, je moral k vojakom, kjer je absolviral ženijsko podčastniško Solo v Kremsu, se udeležil okupacije Bosne in Hercegovine ter bil pri zavzetju Mal-gala in Sarajeva. L. 1880. je takoj nastopil učiteljsko službo v Velesovem in je maturiral že kot praktičen učitelj. Nato Je učiteljeval v Olšev-ku in v Goricah, kjer je postal šolski voditelj; potem v Oodoviču in Preserju pod Krimom, kjer je postal nadučitelj. Od 1. 1904 Je služboval v Ljubljani ter prevzel vodstvo salezijanske šole na Rakovnika, ki jo je upravljal do svoje upokojitve l. 1924. Na kmetijski šoli na Grmu se je izobrazil za strokovni kmetijski pouk in na obrtni šoli v Ljubljani za pouk na obrt. nadalje v. šolah ter je dovršil tudi poseben tečaj za šolsko risanje. Kot kmetiški sin se je tudi kot učitelj vedno živo zavzemal za kmetiške koristi ter poučeval ljudstvo umnesa kmetijstva, sadjarstva, vrtnarstva in čebelarstva. Nove šolske vzorne vrtove je ustanovil v Olševku, Goricah in Preserju, podružnice Kmetijske družbe pa v Godo-viču in Preserju. Po vsej Sloveniji je imel okoli 200 predavanj o čebelarstvu in modernem kmetijstvu, pred plebiscitom pa skoraj vsako nedeljo ali praznik na KoroSkem. V ljubljanskem občinskem svetu je deloval od 1. 190S dalje skoraj nepretrgoma doslej; obenem je bil član mestnega šolskega sveta, namestnik člana dežel. šol. sveta. 14 let načelnik obč. ubožneza odseka, poročevalec mest. užitninske-ga zakupa, med vojno ves čas član odbora za mest. aprovizacijo itd. Po prevratu je ostal obč. svetnik, je član društva za varstvo mladine, cenzor za kine od njih začetka ter je član in odbornik skoraj vseh ljublj. učiteljskih organizacij. Bil je ustanovitelj šentjakobskega kultur, gospodarskega naprednega društva in šentjakobske knjžnice, Je ves čas odbornik in že dolga leta predsednik tega društva, ki je eden najbolj agilnih Širokopoteznih in mnogostranskih kulturnih laktorjev moderna Ljubljane. Njegova zasluga ie. fia se je zgradila na Pf|||| |ova u»novns io me-Ičanska tola, p.) n\-6'uvi inici .j sc jc uredil trg pred cerkvijo sv. Jakoba, :;.^uwl Stari trg in opremila Fjuri^n.-ka ulica i novimi h >dniki. Kot gerent j« uredil ljublj. iivilski trg. preuredil Vodnikov trg in dal zasaditi drevje, v^dil Ijub-ljan. osnovno in obrtno nadalj. šolstvo ur b -ci jalni mag. oddelek. Vse to je storil v harmoniji s tovarišema, predsednikom zerent. dr. D. Pucera in članom Jos. Turkom, ki -lovali za napre.:.k mesta, ved:: i I cn n:<-2 istih ci!jev. Prav posebno se Je HfHllnl Liku^ar /a šolstvo in šolska poslopja, ga katsfl k dosegel vse, kar je bilo po proračunu IfVttfljivo, Obenem je član predjed;:.a gjps Vfjii. svoji visoki starosti jc vedno inicijativen- neumorno delaven in uslužen vsakomur. Gotovo je danes med najbolj delavnimi mtičajt, objektiven in dubro-dušen ter zato naravnost popularen v vseli slojih. Po lastni krivdi pač ta marljivi in ljubeznivi mož ne more imeti nobeneca sovražnika Za svoje veleuspešno učiteljsko in kmetijsko izobraževalno, nad 35- letno delovanj« je bil I.i opetovano odlikovan po šol. oblastih s priznan,i, NJ. Vel. kralj pa mu je podelil red Sv. Save IV. step. Živel zdrav in čil še mnoga leta! eieznica KOLEDAR. Danes: Sobota, 10. decovibra 19*7; katoličani: Melluja-d; pravoslavni: 21. novembra. Jakov. Jutri: Nedelja, 11, decembra 19J7; ka- tolivani; Damas; pravoslavni: 28. novembra. Ste v. Nov. DANAŠNJE PRIREDITVE; Drama: *B Opera: TitSfis . ! I Kino Matica: Grešna slia v Alžiru*.. Kino Dvor: »Med d:\iim: zvermi v Alask: . Predavanja: Ob pol 9 \ drusivu »Soča«. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15. Sne- L\* ; cb ?0. »Hamlet«. Opera: »Faust«. Kino Maticn: i Grešna tiHU v Alžiru«. Kino Dvcr: .Med d:Yj:rni zverin: v Ala-skic. FIlm ZKD: ob 11. v Matici: ^Viljem Teli«. SfKMt: Vojaški tenm — Primnrje na igrišču PrimofU DEŽURNE LEKARNE: Danes in jutri: Ramo:, Miklošičeva c: Ttnkoczy, Mestni trg. Solnce zaide ob 16.18. vzide jutri ob 7.28 m ?aide cb 16 IS. Nerazumljena žena. — Ah, jaz pa res nimam nobene zabave! — Kako to da ne, draga? Saj vendar hodiš na koncerte, v gledališče, no pl-ese... Moderna služkinja. — Gospod novi služkinji: Zakaj ste odpovedali prejšnjo službo? Služkinja: Gospa je okupirala vse moje nove klobuke. UM srečke i. razredse Hje kupljene uri lini mmi r. z z. o. z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. \o so bile izžrebane dne 7, decembra Po Din 2.000 so zadele srečke: 40.531, 97 702, 9341, 99 577 Po Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.148, 15.440, 115.612, 47.735, 86.ć»74, 130.165, 70.286, 99386, 76.726, 30.947, 115.646, 48.564, 96.963, 123.358, 71.884, 99.531, 100.717, 30.984, 115.658, 59.363, 96.987, 123.352, 73.645, 110.727. 100.725, 40311, 8.007, 59.345, 96.904, 20.275, 73.643, 110.775, 5.776, 40.533. 9.713, 59.378, 96.950, 30.241, 73.696. 122.706, 5.741, 5.750, 15.439, 53.440, 53.4S6, 66.608, 11.551, 11385. 23.422, 59325, 60.873, 70.24'>. 97.774, 110.134, 111.154, 24.222, 34.081, 58.100, 82390, 82.538, 87.104. 122.724, 122.767, 122.723. 122.709. 15.485, 15.482, 66.665. 91.717. 34.191. 47.721. 70.286. 71J84, 120.175. 120.145, 5Š.080, 70.240, 87.137. 99.595, Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra 1927. do 31, marca 1928. Srečke za 15. kolo začnemo prodajati in razpošiljati 14. t. m. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. glavna razpečevalnica srečk za Slovenijo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Neznanec je potegnil iz žepa belež-nico in svinčnik ter začel nekaj računati. — Hodnik bo doli; kakih 25 metrov. Ce računam, da bode iskopali v čatrt ure en meter rova. bo treba delati sedem ur. Odprtina bo tako velika, da bo lahko zlezel človek skozi njo iz podjem-Ija. Potem pa počakamo, da se zdani. Kelios je odobril ta načrt. Jeanna je bala že trudna. Sedla je v aeroplan in zadremala. Delo se ie nadaljevalo. Bivši ljudje so delali tako vneto, da je službujoči podčastnik Še pred zoro stopil v dvorano in sporočil Neznancu, da je rov izkopan in da se je začelo daniti. — Ali si porledal iz rova? — Da, kapitan, za hip sem pomolil glavo skozi odprtino. — 2e prav. Reci vojakom, naj razširijo odprtino v toliko, da bo mogel zlesti človek skozi. Podčastnik se ie vrni! k vojakom. Neznanec je stopil v rok. kjer ie sijala odprtina, skozi katero so $e videle zvezde na nebu. Zlezel je sko«i odprtino legel vznak in se oziral na vse strani. — Nič sumljivega ni videti Na jugovzhodu se je začelo daniti. —. Ctz četrt are se zdanr Vstal je in se vzravnal. Na desni strani se ie razprostirala rodovitna dolina do Padove. Na levi je videl beneški zaliv v katerem so odsevale luči spečih Benetk. — Pusto je na vodi. pusto na zemlji in pusto v zraku! — je zamrmra! Neznanec. — Pa vendar ni general Motti še bolj glup, kakor sem mislil. Če je, lahko poletimo od tod podnevi. To bo krasen prizor! Benečani bodo videli, kako se je dvignilo istočasno v zrak sto aeroplanov z bivšimi ljudmi. In nihče... Naenkrat je Neznanec utihnil in padel na tla. Previdno se je ozrl in opazil, kako se je dvignila nad zaliv drobna črna ptica, za nio pa takoj druga, tretja, četrta... Sovražni aeroplani so se dvigali v zrak od vseh strani. Neznanec jih je hitro preštel. — Kako da jih nisem že prel opazil? — je zamrmral. Previdno je zlezel nazaj v podzemlje. Aeroplani so krožili nad zalivom in obalo. Cim se je vrnil v podzemlie. je za-Čul v daljavi zamolklo bobnenie. Ne da bi se zmenil zanj je zapovedal vojakom: —» Zamašite odprtino. PoŠliite koga po Keliosa in privedite ga sem, — Saj sem tu! je odgovoril Maščevalec smeje. Neznanec se .ie obrnil k niemu, rekoč: — Dogaja se to, kar sem pričakoval. — Aeronlani in vojaštvo? — Da. Zdaj nam ne kaže drugega, nego zamašiti odprtino in čakati. Vsako noč bomo opazovali, kaj počenja sovražnik. Morda se nam pa Ie posreči poleteti od tod prihodnji teden, BOVtida pod okriljem teme. — Da, je pritrdil Kelios. — če bo nebo oblačno ali pa Če se dvigne nad zalivom megla. Ponoči nas general Motti ne bo mogel zasledovati. Kako bi mogel ločiti v temi naše od svoiih aeroplanov? Morali bomo nekai časa previdno krožiti nad zalivom, oredno poletimo proti severu. — Seveda! Na vsak način ie treba do večera počakati. Prekinil ga je Paul Verneil. ki je prihitel v dovorano in sporočil: — Kapitan, voda iz zaliva prodira v rov. Prišel sem do bronastih vrat, ki se počasi upogibajo pod pritiskom vode. Cez deset minut lahko voda pritisne v rov in zalije vse. tudi dvorano. Neznanec in Kelios sta se spogledala. Nekaj časa je bilo vse tiho. — Ali se ne motite, Verneil? 32 5057 Kako se Ljubljana moži in ženi Letos si je obljubilo v Ljubljani večno zvestobo že okrog 500 parov. — 100 zakonskih parov hi se rado ločilo__Sodišče je ustreglo zakonskim uskokom le v redkih primerih« — Pikantne storije. Zakon je z medom namazan križ, med se poliže* križ pa ostane. Tako nekako veli narodna prislovica. No, pa se naši Llab-Ijančani in Ljubljančanke, kljub hudi gospodarski krizi, neugodni konjunkturi in po-manjkaju cvenka ne strašijo zakonskega jarma. To je činjenica, ki se ne da izpod-biti in fakt je, da si je tudi letos lepo število parov obljubilo večno (sic!) zvestobo, tako, da morajo utihniti i najbolj zakzrknjeni sovražniki žensk, vase zaljubljeni samci, zarjavele device in razni filistri. Le povprašajte pri naših zlatarjih in ti vam povedo, da se fatalni »obročki<. ki vežejo za vse življenje, še vedno zelo iščejo sporedno s tem pa je tudi povpraševanje po budilkah, kajti so zakonci, zlasti v medenih tednih Često zaspani in ie budilka potrebna ... Toda to je poglavje zase. Poglejzmo rajši, kdo se ženi in koliko jih kani skočiti v zakonski jarem. V zakonski statistiki ie zasedla prvo mesto najmlajša generacija. Prav mnogo jih je, ki so jedva zapustili šolsko klop, pa so stopili pred oltar s prisego večne zvestobe — vsaj do prvega skoka preko zakonskega plota. Potem sledi zrelejša, manj muhasta generacija. Največ parov je v starosti med drugim in tretjim križem, nežni spol pa je od 30. leta dalje silno redko zastopan. Če pa je že, potem so to vesele in brhke vdove. Pri moških letnica ne igra nobene vloge in je povsem irelativno, Če jih ima »25« ali »45« na grbi. Tisti, ki so v statistiki označeni s *40c, »45« ali »50« itd., so deloma podjetni vdovci, ali pa oni, ki so dolgo vztrajali v borbi proti zakonu, a končno podlegli njegovim izkušnjam. Cerkveni prag je letos prestopilo z obljubo zaveze za vse življenje okoli 500 parov. Pri sv. Jakobu so jih poročili 56, v Trnovem 62, pri sv. Petru 166, rekord pa so odnesli oo. frančiškani, ki so zvezali 187 parov. Ostali pari so iz drugih far, •manjkajo pa nam tozadevni podatki. Torej nima smisla govoriti o dekadenci zakona, ko je pač dokaz tn, da se Ljubljančani še ogrevajo za zakonsko življenje. Sicer ni vse zlato, kar se sveti in tudi vsak zakon ni z rožami posut. V našem mestu se mnogo šušlja o razmerah in prilikah tega ali onega zakonskega para, često pa so to zgolj zlobna natolcevanja brez podlage. Včasi pa imajo zlobni jeziki tudi prav. O tem svedoči dejstvo, da v našem mestu okoli 100 zakonskih parov ni zadovoljnih s svojim položajem in da so se pritožili pri kadiju. Zahtevajo ločitev zakona. Je pa to precej težavna zadeva, zakaj sodišče zahteva jasne in »konkretne« dokaze za uvedbo ločitvesega postopanja. Ni sicer treba, da tvori tak dokaz fotografija prijetnega tčte a tete aH zasačenega »inflagrantijac, zadostuje včasi, da je ena ali druga polovica oborožena z indicijami, ki pričajo o prelomljeni zakonski zvestobi ali če Ima tozadevne priče. Povod za to pa ie tudi, če je žena »Iintvem«, mož »Pijandura«, ali pa če eno ali drugo polovico »jaha« kaka ljubezniva tašča. Sicer je res, da Ljubljana ni tako svetniška, toda o Sodomi in Gomori v našem mestu ni mogoče govoriti! Pač pa se vsako leto pripeti več afer In ker so takore-koč aktualne in peleg tega pikantne, jih je vredno zabeležiti. Tako se v mesto precej komentira smola mltde In brhke zakonske ženice, čije mož je v finishu svojih moči. Polna kipe-čega žavijenia je mlada ženica nedavno sprejela v svoj objem mladega ljubimca, ki ie bil deležen vseh sladkosti in opola ljubavne noči. Toda nesreča ne počiva nikoli. V toplem IJubavnem gnezdu se le pojavil — ne mož — marveč ljubimec številka »2« na katerega je ženica popolnoma pozabila. Sledil je prepir in konflikt, nato dejanski spopad. Ljubljenca »1« ie zadela neprijetna usoda. V elegantnem loku ie zletel skozi okno drugega nadstropja na ulico. Razen par poloml:enih reber ni odnesel hujših posledic. O zadevi pa je potem strupeno razpravljala vsa bližnja in daljna soseščina. Potem govore, da se v zakonu ni dobro počutila Žena nekega uradnika in lo ie nekega lepega dne popihala v spremstvu pe-tičnega kavalirja, baie v Prago. Njenemu zgledu je sledila tudi neka druga, katero je pa zaneslo v solnčno Italijo. Ta se ie baš te dni vrnila. Ne radi poplav v Italiji, marveč ker se je njenemu drugu zahtelo novih avantur. Sedaj poide v Canoso.. . In tako dalje. Ne manjka tudi tragedij, samomorov radi zakonske nezvestobe in disharmonije, pri katerih igra važno vlogo lizol itd. Kakor ie torej videti, ima zakon svojo solnčno in senčno plat. Kdor še ni Iskusil zakonskega jarma, sili vanj, a poročeni iz nJega. Prosveta (Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Sobota, 10. decembra. »Boljši gospod« Pre- mijerski abonma. Nedelja, 11. decembra ob 15. uri popoldne. »Snegulčica in škratje«. Izven. Ob 20. uri zvečer »Hamlet«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 12. decembra. Zaprto. Torek. 13. decembra. »Medea«. Red A. Sreda. 14. decembra. »Boliši gospod«. Red D. Četrtek. 15 decembra. »Idealni soprog«. Red C. Petek 16. decembra. Zaprto. Sobota, 17. decembra ob 15. uri pop. »Medea«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Sobota, 10. decembra. »Tosca« Red D. Nedelja. 11. decembra ob 15 uri popoldne. »Faust«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje gg. Stotter in Zec Ponedeljek 12 decembra Zaprto. Torek, 13. decembra »CavaMeria rustica-na« — »Glumači«. Gostovanje ge. Fanette Hermsdorf - Billinove Red B. Sreda 14. decemora Zaprta Četrtek, 15. decembra. »Carmen«. Gostovanje ge. Fanette Hermsdorf - Billinove. Red A. Sobota 17. decembra. »Miloševa ženitev«. Red C. Šentjakobski gledališki oder t Ljubljani. V soboto, 10. decembra: »Igra v gra-du<. V nedeljo, 11. decembra: >Igra v gradu«, gostovanje v sokolskem domu na Vicu. Mariborsko gledališče« Sobota, dne 10. decembra ob 20. uri >Ma- •dame Butterflv« ab. C. Nedelja, dne 11. decembra ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Prvič. Navadno operne ceno. Fedor Sologub V Leningradu je umrl v pondellek 5. t. m. po daljši bolezn' znani ruski pisatelj Tedor Sologub, s pravim imenom Fedor Kuzmič Peter-nikov. Rojen je bil 1. 1863. v Petrogradu, kjer je tudi preživel večino svojega plodonosnega živijenla. Kmalu za velikim poljskim pisateljem Stanislavom Przvbvszeu-skim je odšel iz ruske literature njemu sorodni duh, romanopisec, lirik in dramatik Fedor Sologub. Kakor Przybyszewski, tako je izšel tudi Sologub iz tako zvane dekadentne literature, v kateri se Je zelo približal Brjusovu, Balmontu in Merežkovskemu. To je zadostovalo moralistom, so ga obsodili kot pisca bolnih idej in sadizma, kot zagovornika zla in sploh vsega, kar Je v literaturi slabega Niegovi nasprotniki so pa prezrli, da se pozna vsem Sologubovira delom globoka etična vrednost, k? Jo najdemo pri vseh velikih ruskih pisateljih. Sologub je bil neverjetno iskren in zaljubljen v psihološke resnice. V generaciji, ki je prišla po Cehcvn, Je bil Sologub edini pisatelj, ki Je znal mojstrsko ustvarjati tipe. V tem pogledu se Je močno približal Gogolju in Dostojevskemu. Na književnem polju se Je Sologub udejstvo-val najprej kot lirik. Bil Je velik pesimist, življenje )e sovražil hi najraje se j« m tekal k smrti, ki ga Je povsod rabila !n mamila Po No-valisu in Baudelairu ni bilo v moderni literaturi tako navduSenega trubadurja smrti, kakor je bil on. Sologubovi romani tu povesti, s katerimi Je stopil istočasno z Hrlko na knfiževno polje, so tudi kruta obtožba vsakdanjosti, obenem pa slavospevi smrti. Nekatere Sologubove povesti so tako sugestivne in prepričevalne, da čitatelj nehote veruie v vsemogočnost in lepoto smrti, ki Jo pisatelj na vsaki strani priznava. Velik dogodek v zgodovini rnske proz« pomenijo Sologubovi romani, posneti večinoma iz Življenja v ruski provinci. V romanih »Težke sanje« »Mali bes«. »Čar smrti« »Slalši ko med«. Je tako temeljito analiziral in ovekovečil bedo ruskega mužika, kakor še noben pisatelj pred nJim. 2e zdaj stavilo nekateri kritiki Sologubov roman »Mali bes«, v katerem le malomeščansko življenje poosebljeno v gimnazijskem profesorju Peredonovu, v isto vrsto z Brati Karamazovimi In Oblomovim. In kakor Ivan Karamazov. ima tudi pedant in sadist Peredonov svojega hudiča, malega besa, zvanega Nedotikonka, ki ima v svoji oblasti ne samo Peredonova, marveč rudi vso njegovo okolico. Proti koncu svojega življenja se Je pa Sologub naenkrat prelevil iz trubadurja smrti v oznanjevalca življenja. Ni sledil svoji ljubljeni ženi. pisateljici Anastaziji Čebotarevskl. ki Je skočila v Nevo, ni več iskal smrti, marveč nasprotno, začel je oocvati fivlienje, solnce m zemljo t c pr^''*' ---- ' era Je pusti živeti. Gledališki pregled V Parizu je bila 6 L m. na »Comedie Fiancaise< premiera nove D' Annuncijeve igre »Luč pod mernikom«. Predstava je Imela vse«koz slavnosten značaj, saj so bili poleg drugih odličnjakov navzoči predsednik republike Doumergue, prosvetni minister Herriot, italijanski poslanik grof Manzoni. pesnikova soproga in dr. Avtor sam pa ni prišel, Čeprav so ga pričakovali. Pariško sodišče se bavi z zanimivo gledališko afero. Lepi igralec in ljubljenec Pa-rižank Pierre Daltour toži bogato Madame Odencoven za odškodnino 500000 frankov Priletna gospa se je namreč zaljubila v kra-sotca, ki je stanoval v njeni h ili. Ta pa se ni dosti brigal za njena čustva. To je ženo na gnalo na maščevanje. Raznesla je po Parizu, da živi igralec nemoralno in da uganja na stanovanju prave orgije. Toda tudi to ni imelo zavaljenega uspeha. Pred kratkim se je neko noč umetnik vrnil od predstave na svoj dom, kjer ga je obkolilo gest oboroženih policistov, ga nasilno posadilo v avto in odpeljale v norišnico. Tam so ga oblekli v prisilni jopic in Sele po dveh tednih se mu je posrečilo dokazati, da gre za maščevanje besne ženske. Ker je gospe zelo petična, bo mogoče igralec dobil tistega pol miljončka, ki ne bo previsok honorar za tako težko vlogo, bodisi v fizičnem, bodisi v moralnem ozira. V Leningradu je 6. t. m. umrl znani literarni predstavnik predvojne Rusije in voditelj ruske dekadence, pisatelj Fjodor Sologub. Napisal je romane, novele in zelo uspelo dramo »Meščani življenja«. V Italiji so zelo energično začeli postopati proti klakerjem. Te dni je bilo predlo ženo, naj s« sef klakerjev konfinira za dobo štirih let, ker je od prominentov izsiljeval nezasltSane svote. V Neaplju so te dni aretirali znanega dramatika Roberta Bracca in ga obsodili na petletno pregnanstvo na otokih. Braeco, zelo od- ličen predstavnik sodobne italijanske literata r«, Jo bil svoj Čas opozicijonalen poslanec. Sedaj so pa ie dolgo časa no bavi s aktivno politiko, toda obsodili so ga, da jo proti fašistom in ga kratkomalo pregnali. Berlin lm portira z velikim veseljem amerikansko blago. Vsi nemški in dunajski odri so ga polni Čudno je to v Času, ko gostuje s tolikim uspehom v Newyorku M. Rein-hardt in to z reprezentančnimi evropskimi komadi. Berlin pa igra sedaj boksarsko komedijo »Knockout«, ki sta jo izdelala Američana Tabor in Gleason. V porenjskem Kref,eldu so imeli uspelo premiero francoske komedije »Biser Chica-ga<, ki jo je spisal Maurice Dekobra. Avtor je bil navzoč" in publika mu je prirejala silne ovacije. V Dresdenu bi imela biti v kratkem prva vprizoritev nove R. Straussove opere »Egiptovska Helena«. Komponist pa je prosil, naj bi jo v Dresdenu peli Sele osem dni po dunajski premieri. Sedaj je nastal radi tega hud prepir med obema operama in žurnalistike V Pragi igrajo med dr. na Dfvadlu: »Bo-heme«, »Zdravnik na razpotju«, »Dve vdo-vici«, »Cannen«, »Figaro se ženi« in »Pahljača 1. Windermeer«, >Cosi fantutte«; Vinogradi: »Noč na Karlštejnu« in te dni priredi »Klub solistov« na čast K. M Čapka-Choda matinejo »Basnikova nevesta«, pred njo pa ima uvodni govor prof. dr. M. Hvsek. Nemško gledališče je na novo naitudiralo Hauptman-nov >Bobrov kožuh«. V Brnu je imela 5. t. m. Janačkova »Missa glagolskaja« odličen uspeh. Komponist je bil navzoč. * Na Dunaju igrajo nanovo igro »Narcis«, ki io je po Brachvoglu priredil Daviš. Premiera te igre je bila L 1804. Na repertoarju »Aka-demietheatra« pa je Hasencleveriev »Boljši gospod«, ki je imel 3. t. m. premiero. V drž. operi gostuje stoviti ruski balet Sergeja Diagileva. Med dr. plešejo balete »Cimaroaiana«, »La Chatte« in »Le Tricor-ne«. Baletna mojstra sta L. Masin in J. Ba-lancin. Beograd ima 10. t. m. baletno premiero »Licitarsko srce«. Kot Boris Oodunov gostuje Jos. Križaj, v opereti »Poljska kri« pa ga Miku lit Osijek ima premiero Andrejeve drame »Anfisa« V Zagrebu igrajo med dr. >Strahove«. ■Juskijevičevo komedijo »Soukin in gl. dobitek«, »Revizorja« In Jeromovo igro »Fannv in niena družina«. — V operi »Faust« ni imel poljski tenor Stan. Drab**k zaželenega -:spe-ha, pnČ pa je bila prisrčno sprejeta od publike in kritike Margareta 7A Vilfan- Kun-čeve in Valentin Rud. Bukška. — Španski eelist Ant Sala gostuje v ZagTebu 20. t. m. Gospa SariČeva se je vrnila s Studijskega dopusta v Nemčiji. Pragi in Dunaju in bo prvič nastopila najbrže kot Marietica v Goe-thejevem »Faustu«. — Ljubljanska operetna noviteta bo HirSlerjeva »Zmagovalka oceana«. Fr. L. ■t Nedelja v Ijnbljanskem gledališču. V nedeljo dne 11. t. m. sc v ljubljanskem gledališču tri predstave. Popoldne ob 15. uri je v drami prva mladinska predstava in sicer se vprizori znana in priljubljena mladinska igra Snegulčica in Škratje v režiji prof. ^esta. Zvečer ob 20. uri pa je prva repriza ir.borne komedije »Boljši gosnod«. Obe predstavi sta izven V operi pa se poje popoldn«3 ob 15. uri Gounodova opera »Faust« v kateri gostujeta v vlogi Margarete ga Katta Stotter v vlori Mefista pa komorni pevec g. Nikola Zec Ostala zasedba »Fausta« kakor po navadi. Valentina poje >okrat g. Janko. Opero dirigira g. Balstka, ravno tako ie ludi režija v njegovih rokah. — V nondeliek ostaneta dramsko in operno gledališče zaprto. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske izvaja na svojem simfoničnem koncertu, ki se vrši v petek, dne 16. dec. ob 20. v unionski dvorani kot drugo točko sporeda Beethovnovo simfonijo v c-duru. Simfonij* je polna mori in radosti lahkotne sale. živega bnmorja. da celo nekoliko sentimentalnosti in sladkih s*»nj je v njej. Tu-patam se pokaže kakor blisk velikanski genij Beethovna, genij bodočnosti. To svoje delo čeprav jo je nazval Beethoven sam simfonija v c-duru. začenia s septakordom v f-duru. nato preide v a-mol. iz tega v g-dur harmoniio in nato šele ■ c-dur To je bilo za tedanje čase, ko je Beethoven kot ^0 letnik to delo nanisal, taka drznost, ia so se teoretski pikolovci silno razburjali '"n ljuto napadali Beethovna. — Predigro E-?-mont in simfonijo v c-duru dirigira sklada telj Emil Adamič. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Danes v soboto se ponavlja isvrstna Molnarjeva komedija v treh dejanjih »Igra v gradu«, ki je dosegla na Šentjakobskem gledališkem odru že dve razprodani dvorani. Pooetnike prosimo, da kupijo vstopnice že v predprodaji v trgovini gosp. Peler ^terka, nasl. Milo* Karničnik na Starem trgu. Jutri v nedeljo igrajo Šentjakobski gledališki oder isto komedijo v sokolskem domu na Viču. Začetek obeh predstav je ločno ob 30. uri. »Logarjeva Krista« v marib. gledališču. Ta lepa in priljubljena opereta se vprizori letos prvič v nedeljo, 11. decembra zvečer. Veljajo navadne operne cene. 2e prihodnji teden pa bo premijera operete »Takrat v starih časih«, ki obeta biti letošnji »lager. Konec borbe za Linderjevo dete Kakor smo že poročali, je nastala med roditelji pokojnega filmskega komika Maksa Linderja na eni in med roditelji njegove pokojne žene na drugi strani borba za njuno triletno hčerkico Lydio. Obe stranki sta dete zahtevali zase in ker se nista mogli zediniti, sta vložili tožbo. Sodišče je biio v precej kočljivem položaju, kajti tako pokojni Linder, kakor tudi njegova žena sta v oporoki navedla, da naj za dete skrbe njuni roditelji Linder je mislil svoje, žena pa seveda svoje roditelje. Te dni je bil v Parizu končan zanimiv proces. Sodišče je odredilo, da prevzamejo varu št vo nad otrokom roditelji in brat Maksa Linderja. Proces je v glavnem vzbujal zato toliko zanimanja, ker je eno stranko zastopal Paul Boncour, delegat Francije pri Društvu narodov, drugo pa bivši predsednik republike Aleksander i Millerand. * Sokol Brat dr Laza Popovič -petdesetletnik Sedmega decembra tega leta je dovršil zasluženi Sokol br. dr. L. Popovič 50 let svojega življenja Rojen je bil v Sremskih Karlovcih Ta njegov jubilej slavi celokupno jugoslovensko Sokolstvo, ker je razvoj, napredek, začetek, preteklost in iedanjost tega Sokolstva ozko vezana z osebo brata dr. Popovien, ki je bil že v rani mladosti prožet s sokolskim idealizmom in ki je tak Se vedno Intenzivno je začel s sokolskim delom takoj, ko se je kot mlad zdravnik po končanih študijah na Dunaju 1901. 1. vrnil v svoj rojstni kraj. Organiziral je predvsem tedanje srbsko Sokolstvo, osnoval je Truško-gersko župo. ki ji je bil starosta in je razširil svoje plodonosno sokolsko delo na Hrvatsko. Slavonijo. Bosno, Dalmacijo in Srbijo, • katero je ustvaril pred vojno krepke vezi. Po njegovi zaslugi orcrinizirano srbsko Sokolstvo je nastopilo kot močna in e-dinstvena celota na vsesokolskem zletu v Zagrebu 1911- v Pragi 1912. in pozneje v Sofiji, na Primorju, v Bosni in vseh srbskih krajih. Vseh teh zletov se je udeležil naS jubilant tudi osebno in utrjeval vezi z ostalim Sokolstvom. Preko Sokolstva je vedno gledal Slovan-stvo kot celoto. Sokolstvo je bilo in mu je Se vedno oni faktor, ki naj stvori popolno slovansko edinstvo V prepričanju, da so Hrvati, Srbi in Slovenci en narod, je deloval na tem, da bodi tudi eno Sokolstvo brez ozira na umetne državne meje. Po njegovi inicijativi je prišlo tik pred svetovno vojno 1914. L do znamenitega zagrebškega sestanka predstavnikov vseh treh plemenskih Sokolov, na katerem se je pretresala ideja ustanovitve skupnega jugoslo venskega sokolskoga saveza. Ta ideja je bila z navdušenjem sprejeta, toda začela je svetovna vojna in srbsko Sokolstvo je bilo postavljeno na zatožno klop. Brat dr. Laza Popovič je bil zaprt in je bil 16. junija 1916. 1. v Zagrebu obsojen radi svojega dela v Sokolstvu kot izdajalec na 14 mesecev ječe. Dunajska univerza mu je kot veleiadajalcu odvzela doktorat, toda Češka univerza v Pragi ga je pozneje po posredovanju staroste ČOS dr. Scheinera zopet promovirala vrnivli mu zdravniški doktorski naslov. Kljub preganjanju brat Popovič n! klonil. NajlepSi trenutek njegovega sokolskoga življenja je bilo naše osvobojenje in ujedinjenje. S pokojnim prvim starosto JSS bratom dr. Oraimom ga vidimo 1919. leta v Novem Sadu pri ustanovitvi jugoslovenskega Sokol-skega Saveza. In delal je naprej! Začel je z izdajanjem uradnega glasila JSS »Sokolskim Glasnikom«, ki mu je bil urednik od 1919. do 1923. leta. V njem je vzgajal mlado jugoslovensko Sokolstvo in udaril temelje jugo-slovenski ideologiji. — Jugoslovensko Sokolstvo ga je leta 1923. odlikovalo v znak priznanja in zaslug na polju Sokolstva z veliko savezno plaketo. Danes je brat dr. Laza Popovič kot zdravnik in univerzitetni profesor na višini svojega poklicnega dela. Udejstvuje se tudi literarno največ v »Novi Evropi«. Jugoslovensko Sokolstvo se spominja svojega brata — jubilanta ob njegovi petdesetletnici s ponosom in hvalo za njegovo veliko sokolsko delo. m — »Sokolski flaintke. Izšle so zadnje številke »Sokolskega glasnika«, uradnega glasila JSS 22.—24 v enem zvezku za 1. 1927. s prilogo »Prednjak«. Vsebina teh Številk je sledeča: Braćo 1 sestre I (Prodaš starešinstva JSS na vse članstvo ob prilik) podpisa prijateljske pogodbe med Trancijo in Jugoslavijo) — Sokolstvo i pitanje naših sveufiliSta. — Dr. Riko Tux: Sokolski slet u Skoplhi tod. 19M. — Ante Brozović: Brat dr. Laza Popovič — petdeset-godišnlak. — Anuška Jngova: Prvi savezni pred-njački tečaj za članice. — Iz starelinstva JSS. — Iz tehničkog odbora JSS. — Iz prosvetnog odbora JSS — Iz žnpa. — Razno. — Priloga »Prednjak« p« prinaša proste vaje članov ta članic za pokrajinski zlet JSS v Skopljn 1. 1928., objave tehničnega odbora JSS. poročilo o £ap-nem prednjalkem tečaja župe »Kraljevič Marko« v SkopljD in o prednJaSkih Izpitih sokolske znse »Svetozara Miletića« v Novem Sada. — S temi številkami le letošnje savezno glasilo končano. Prihodnje leto bo začelo Izhajati reorganizirano po obliki in vsebini tako. da bo moglo nstrezarl v vsakem pogleda sokolskemn Članstva in sokolstvu naklonjeni Javnosti. Končno besedo o nameravani reorganzaciji Olasnika bo izrekla jutrišnja odborova seja JSS. _ Seja zbora inpnih načelnikov se vril danes ob 4. pop. v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Dnevni red seje je sledeči: 1. Poročilo saveznega načelnika. 2. Poročila župnih načelnikov o stanju njihovih zup. 3. Pokrajinski rlet v Skopljn. 4. Olimpijske tekme v Amsterdamu. 5. Lahkoatletske tekme 1. 1928. 6. Prednjaški tečaji JSS v letu 1928. 7. Vprašanje glasila »Prednjaka«. 8. Slučajnosti. — Jutri 11. t. m. ob pol 9. dop. se vrši istotam odborova seja JSS po že priobdenem sporedu. — Bratje in sestre nalepite na vse sveia korespondenco sokolski obmejni kolek, ki ga naročite v pisarni JSS v Ljubljani (Narodni ftOBS)! Stran —w—m i ■ tSLOVkNSKl NAROD* dne 11. decembra 1927 Ote v ^80 Dnevne vesti. V* LJubljani, dn* 10. decembra 1927. Moderen muslimanski cerkveni poglavar Reis ul ulema za večjo svobodo muslimanskih žen. — Mohamedova vera ne zahteva zastrtih obrazov. — Jugoslovenski musliman ali Turek. — Kraljevo ranim—Se za novinarje. Včeraj dopoldne je kralj sprejel v avdijenci narodnega poslanca g. Prana Smodeja, ki je izročil kralju v imenu JNU en izvod velike ilustrirane monografije kraljevine SHS, ki jo ie te dni Izdelalo JNU. Kralju je mo-nograitja zelo ugajala. Pri tej priliki se je kralj zanimal tudi za razne stanovske zadeve naših novinarjev. —• Protest proti nameravani ukinitvi dveh fakultet na ljubljanski univerzi. Odbor društva industrijcev in vele trgovcev v Ljubljani je na svoji seji dne 2. decembra L L sklenil objaviti sledečo izjavo. Dr-uStvo irdustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki šteje med svoje Člane skoro da vso industrijo ta veletrgovino Slovenije in združuje torej najjačje davkoplačevalce Slovenije, polaga največjo važnost na to, da ostane slovenska univera neokrnjena. Zato protestira proti nameravani ukinitvi medicinske in tehniške fakultete, ker sta obe fakulteti za samostojni Tazvoj gospodarskega in kulturnega življenja Slovenije neobhodno potrebni. Poleg vseh razlogov, ki so bili za potrebo nadaljnega obstoji teb fakultet že s strani najbolj kompetentnih faktorjev izneseni v javnost, po-vdarja društvo še posebno, da ie slovenska univerza nastala po soglasni volji in iz kulturnih potreb prebivalstva Slovenije. Zato se na njei ne sme ničesar opuščati proti volji Slovenije. — Iz prosvetne službe. Vpokojeni so; Šolski upravitelj v Lembergu Fran Zidar, učitelj na moški osnovni Soli v Ptuju Vinko Šeron, šolski upravitelj v Kapelah Josip Pečnik, učiteljica v Vitanju Marija Petere, šolski upravitelj v Ponikvah Ivan Burdijan, šolski upravitelj pri Sv. Jakobu Franjo Kotnik, šolski upravitelj v Makolah Martin Sa-marli, učitelj v Studencih Franjo Roškar. učiteljica IL ženske osnovne šo!e v Mariboru Roža Novak - Bajt, šolski upravitelj v 2akii Milan TomSič, učiteljica na Viču Karolina GomilSek. učiteljica IV. ženske osnovne šole v Mariboru Justina Petrič, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano Marija Jelene, učiteljica v Šmarju pri Jelšah Feli-cita Šumer. učiteljica v Radovljici Alojzija Baebler - Delak, učiteljica v Novem mestu Marijana Potočnik ui učiteljica v Konjicah Marija Pleško; za profesorja Srednje tehnične šole v Ljubljani sta imenovana Davorin Volavšek in Romeo Strojnik. — V višjo skupino je pomaknjen prof. državne Trgovske akademije v Ljubljani dr. Blaž Svetek. Iz državne službe je odpuščena predmetna učiteljica dvorazredne trgovske šole v Celju Adda Košir. — Parastos za Nikolo Pašičem v Pragi. Radikalni dijaški klub »Slovenski Jug« v Pragi je priredil danes ob H. dopoldne pred cerkvijo Sv. Nikolaja v Pragi parastos za pokojnim ministrskim predsednikom Nikolo PašMćem. — Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen uradnik invalidskega doma v Celju Alojzij Mramor. — Iz sodne sluibe. Zamenjava službenih mest ie odobrena kancelistom Janko Mišici pri okrožnem sodišču v Novem mesto, Francu Osolniku pri okrajčnem sodišču v Kočevju in Josipu Hebariu pri okrajnem sodišču v Črnomlju tako. da pride prvi v Črnomelj, drugi v Novo mesto, tretji pa v Kočevje; vpokojen ie kancelist rvi okrajnem sodišču v Trebnjem Albert Sala-mon. — V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant profesor univerze \ Linbliani Vasiliie Nikitin. — Kraljev ordonančni olicir major Branko Pogačnik ie razrešen dolžnosti in stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. — Redukcija nekvalHcItranth učnih moči na srednjih šolah. Prosvetno ministrstvo je sklenilo reducirati koncem tekočega Šolskega leta vse nekvalifirane učne rroči na srednjih šolah. Ravnateljem srednjih šol je naročeno, naj obveste o tem vse prizadete suplente odnosno predmetne učitelje. — Reprezentativni Iov na češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada ie povabila ministrskega predsednika, ministra za šume in rude ter ministra za agrarno reformo na reprezentativni 'o\- v Židlohovicah pri Brnu. Ker so pa bili člani naše vlade zadržani, so se udeležili lova narodni poslanec M. Milojević, generalni direktor 5um M. Stamenković in šef odseka za lovstvo ing. Vojko Koprivnik. — Načrt uredbe o ribolovu. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo narčt uredbe o ribolovstvu, s katero bi se izenačili ribarski zakoni za vso državo in uredilo vpra« sanje ribolova v sladkih vodah enotno. Uredba Je posneta v glavnem po sedaj veljavnem avstrijskem zakonu. Načrt ie bit razposlan vsem ribarskim društvom in gospodarskim organizacijam ki morajo tekom 14. dni podati svoje mnenje. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Marija Pislarjeva, roj. škrabec. Pokoma je bila vzorna mati in kot idealna slovenska žena splošno priljubljena. Pogreb bo v nedeljo ob treh popldne s Celovške ceste Št. 42 v Sp. Šiški — Snoči je umrl v Ljubljani vpokojeni ravnatelj zemljiške knjige in hišni posestnik g. Janko Cerčelt. Pokojni je kot »ziedno simpatičen in zna-čajen mož v Ljubljani spk>Šno «ian in priljubljen. PogTefo bo v pondeljek ob ž ti rib popoldne iz državne bolnice. Blag jima spomini Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Ali se labko nosijo tanke nogavice? To vprašanje je rešeno, odkar se tanke nogavice iz flora m umetne svile brez vsake škode perejo v raztopini milnih lusk »Labod« — Najbolje je oprati fine nogavice takoj, ko se lih sleče, pa bodo kot nove. —r- Za Rož'č 1927. Jugoslavenska Matica ie izdala za letošnji Božič l) Gospodinjski koledar, ki je vdomačen že v vseh sloven- skih hišah in ki le za rodno in dobro gospodinjstvo zelo koristen; cena Din 20. 2.) Ipavčevo božično pesem za mladino »Sveta noče, ki jo je za klavir in petje priredil v najlažjem slogu Jos. Pavčič Po napevu in besedilu je pesemca zelo prisrčna in namenjena intimnim domačim krogom za praznovanje svete božične noči. Cena 7 Din. 3.) Dve originalni slovenski božični razglednici v štiribarvnem tisku in sicer Gasparijeve Slovenske jaslice in Kopačev Poprtnik, ki predstavlja slovenski božični narodni običaj iz Poljanske doline. Cena 1.50 Din. Vse to je naprodaj pri podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugo-slovenski Matici v Ljubljani Šelenburgo-va ulica št. 7-If. — Za Jugoslovensko Matico so v poča-ščenje spomina blagopokojne ge. Milene Žerjavove zbrali njeni ožji sorojaki znesek 610 Din ter ga poslali Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Iskrena hvala! — Dve nesreči. V bolnico so davi pripeljali 36-letnega delavca Alojzija Sendeta iz Prirroskovega pri Kranju. Pri delu tiru je padel težak hlod na desno nogo m mu jo zlomil. Hlapec Peter Lap, uslužben pri posestniku Rogovilcu na CernuČah, je danes zjutraj padel po stopnicah in se občutno poškodoval na glavi. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol osmih zvečer J. Jeromovo legendo >Tujec< v E. Kristanovem prevodu. Legenda nas vodi med skvarjene. slabe ljudi, ki jih navzočnost tujega popotnika (Krista), ki pride med nje, spreobrne in napravi iz njih poštenjake. Igra je napravila povsodi, kjer se je igrala, globok utis. 957-n — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala za božične praznike 2 novi razglednici, ter iste vsem prav toplo priporoča. Naročajo se pri C. M. družbi v Ljubljani. 962-n — Aretirani morilee zakoncev Pucelj Anton Skomina je bil, kakor smo poročali že včeraj, prepeljan v sodne zapore v Novo mesto. Tekom včerajšnjega in današnjega dne ga je preiskovalni sodnik zaslišal, podrobnosti o zaslišanju pa še niso znane. — Drugi morilec Josip Slapšak ge še vedno skriva. — Skrb vsake gospodinje. — Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečua. a cela družina snažno in skrbno oblečena. — Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. — Ako jo torej režimo vsaj skrbi za veliko žtehto, smo ji storili mnogo. — Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje *Radion<. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite 1 5. farmarja 1928 Ciril Metodova veselica v Narodnem domu ♦..........»MM......i+4.....M»MMtSoČac r 14UD* Ijani. Danes v soboto 10. t. m. predava v Ljubljanskem dvoru g- J- Orčar, uradnik pri direkciji drž. železnice o temi; »V Ru-aiji tik po revolucijic. K temu celo interesantnomu predavanju vabimo vse »Sočanec in prijatelje. Začetek ob pol 9 uri zveeer. Vstop prost. MO-n »lj Marionetno edajtfte C. & O. (Sokol Tabor) igra v nedeljo 11. L m. »Galperifcov sv. Miklavi« zaeotek ob pet 16. Vstopnina piostovoljna. 061-n lj Dram. iokeiia »Bdinestu vabi vsa svoje elane na občni abor t društvenih lokalih Gajeve ul- 3-1 v nedeljo, dne 11. t. m. Po obenem zboru raadelitev vlog za igro »Tate. —lj Franeosko-slereaski klak r Ljiblja- ni. Radi koncerta v Unionu odpade v pondeljek 12. t. m. redni klubski oeetanek. —lj Plesne vaje >Atene« oo vrše za uradnica mesto v pondeljek 12- t. m. v nedeljo 11. t. m. od pol 20—21 ure. Za otroke pa v pondeljek 12. t. m. od 18—19 ure. Plesni odsek. 963-n —lj Trgovski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Trgovskega plesa. Vrli se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto 14. januarja 1928 v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu. tako, da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. 954-n —lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši iomesečna dražba v aprilu 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 15. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 958- n —ij 3-Reduta t cvetjuc. — Svojo udeležbo na »reduti v cvetju«, ki jo priredita S. K. >Ilirijac in T. K. D. »Atenac v soboto, dne 7. januarja 1928 v veliki dvorani »Uniona«, je že prijavila originalna grupa s posebej za to priliko naštudirano kreacijo najnovejše moderne plesne novitete >bannanas-slide< v groteskni obliki. Grupa, sestavljena iz priznano odličnih ljubljanskih amateurskih plesnih parov, nastopi v slikovitih izvirnih ameriških kostumih in bo vsekakor pomenila za ljubljansko plesno publiko pravo senzacijo 1 Naj torej nihče ne zamudi te prilike! 959- n ZOBOZDRAVNIK Med, univ. dr. Ciril Girman se je preselil na Miklošičevo cesto it 18 L, desno in ordinira od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. —i j Mestno središče Saveza trezne mladine v LJubljani. V Akad. kolegiju se vrši danes, v soboto predavanje in sicer za nižješolce ob pol petih, za višiešolce pa ob četrt na šest. Po drugem predavanju se vrši seja širšega odbora. Mestno središče opozarja vsa ljubljanska Kola T. M., da pošljejo svoje delegate zanesljivo! «—lj Viljem TeiL Danes ob 14.30 predvaja ZKD v kinu Matica zgodovinski film, ki nam v pretresljivih prizorih slika življenje in trpljenje zatiranega švicarskega naroda in propovednika svobode Viljema Telia. O Življenju tega moža bo predaval z. prof. R. Pavlic, ki bo prisotnim poslušalcem orisal vse muke, ki jih je moral prestati preganjani narod, preden Je dosegel svobodo in prostost. Film sam je monumentalno delo, v čigar glavnih vlogah nastopajo najznamenitejši igralci. Spored se ponavlja še jutri ob 11. in v pondeljek 12. t. m. ob 14.30 uri. Zaradi poučnosti in zanimivega zgodo» vinskega ozadja vabimo občinstvo, diiašrvo in šolsko mladino k najobiluejšemu posetu. —Ij Nezgoda. Ko Je hotel snoči stopiti višji davčni upravitelj Josip Sfiligoj na tramvaj, mu je nenadoma spodrsnilo in padel je tako nerodno, da si je spahnil ali zlomil ključnico. G. Sfiligoj je moral iskati zdravuiŠke pomoči v bolnici. Skok preko kože 17 Kit 192? S A * ABOR t —Ij Neverjetna drznost. Včeraj popoldne je na Poljanski cesti našla učenka Milena Veršel zavitek, v katerem ie bilo okoli 10 stodinarskah bankovcev. To ie opazil neki deček, naglo je pristopil in ji z brahijalno silo iztrgal zavitek iz rok in pobegnil, še predrio se je deklica zavedla, zakaj gre. Nadebudnega tatica išče sedaj policija, —Ij Razne tatvine. Delavcu Josipu H-lipiču je neki brezposelni delavec v nekem lokalu bolniške blagajne ukradel skoraj nov dežni plašč v vrednosti 350 Din. — Trgovec Martiai Jančigaj iz Zgornje Šiške je prijavil na policiji, da je včeraj prejel z Dunaja fakturo od tvrdke Jakob Maver za 18 dežnih plaščev. V dospeli pošiljatvi pa je bilo samo 17 plaščev. Eden je bil očividno med potjo od ca mamice do trgovine ukraden. —g Največjo izbiro bluz, otroških ob* lekc In plaščkov nudi ceno KRIŠTOFlC-BUCAR. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c 12. so najboljša in najcenejša. izCeija mq Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 12. tm. predava zdravnik dr. Anton Schwab o Ipavcih, in njih skladbah. Pre* davanje se vrši ob 20. uri v fizikalni sobi deške meščanske šole. —c Smrtna kosa. Na Glavnem trgu je umrla 8. tm gospa Marija Lapornik v 90. letu starosti. Pokojnica Je bila mati gostil-ničarke gospe Kussove na Glavnem trgu. N. v m. p.l —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. _ Sestanek obrtništva se je vršil v četrtek zvečer v Narodnem domu. Na sestanku se je sklenilo, da se proslavi 35Iet-nica obunega društva v Celju o binkoštnih praznikih leta 1938 % vajeniško raastavo ia vseobrtniSkim zletom v Celtu. Dooim se turška republika pod vodstvom svojega prezidesnta Kemal paše naglo modernizira ter prevzema evropske Šege in navade, se muslimani v Jugoslaviji in tudi drugod po Balkanu trdno drže starih turških običajev. V Turčiji je odpravil Kemal paša fes in dal ženi popolno svobodo, v naših jožnih krajih pa vidimo še vedno žive mumije, ki hodijo po ulicah zastrte Ln zakrite v enolične halje, iz katerih vidiš samo oči ženske Naši muslimanski inteligenti sicer oblečejo svoje ženske po evropsko, kadar potujejo kam na sever, doma pa se morajo njihove žene Še vedno oblačiti po starin običajih kot »turške kule«, ker bi jih pravoverni proglasili kot izdajalce Mohamedove vere. V Turčiji hodijo že par let žene nezastrrih obrazov, pri nas pa nosijo še vedno nehigije-nične koprene, ki pa dostikrat ne zakrivajo prav nobene lepote in nedolžnosti. Dočim se povprečni jugoslovenskl musliman še vedno smatra za Turka, je v njegove kroge le malo prodrl modemi duh, ki je zavlada! pod diktaturo Kemal paše v Turčiji. Dogodilo se je celo, da so se naši muslimani, zlasti iz Južne Srbije, začeli ti-homa izseljevati v Turčijo, ker so mislili, da »kavrL v Jugoslaviji ne spoštujejo dovolj njihovih starih običajev in da bodo našli v Mohamedovi deželi svoj pravi turški raj. Toda, hudo so se zmotili. Ko so prišli v Turčijo, so spoznali, da ni tam nič več »turškega* fn da se da po tursko živeti samo Še v naši ljubi Jugoslaviji, kjer se tudi najvišja državna uprava drži še starih turških običajev, Četudi samo kar se tiče bakšiša. In so se mnogi naši »Turkic vrnili i-z Turčije skesani v Jugoslavijo. Zadnji čas se Je mudil v Turčiji tudi najvišji cerkveni poglavar muslimanov v Jugoslaviji reis ul ulema CavŠevič, ki so ga mnogi naši ljudje istotako smatrali za zelo konzervativnega človeka. Ta sodba pa je bila krivična, kajti po svojem povratku v Jugoslavijo, se ie napram beograjskim novinajjem zek> pohvalno izjavil o sodobni Turčiji. Na vprašanje, kaj sodi o zahtevi nekaterih modernejših muslimanov, da naj muslimanske ženske odlože kopreno, ki Jo nosijo čez obraz, je izjavil: »Jaz nisem drugega mnenja kakor oni, vendar pa to vprašanje zame kot cerkvenega poglavarja ni važno. Jaz sem samo tolmač verskega zakona, ki pa ne nasprotuje termi, da bi muslimanske žene hodile z nezastrtimi obrazi. Ni v naproti u z vero, ako muslimanke odlože kopreno in pokažejo sve je muslimanom pred osvobojenjem od strani hodž govorilo, da sta musliman in Turek istoveten pojem in da so muslimani prav za prav Turki. Tafco pojmovanje je prijalo tudi politiki predvojne avtrijske monarhije To Je bila zabloda, ki se bo morala s sodobno Ln pravilno vzgojo popraviti Splošna emancipacija m polno sožitje muslimanov z ostalim narodom. Ko prinesla tudi v tem pogledu iz-premembe.« Iz te izjave je razvidrm, da reis u! ulema v Jugoslaviji ni konzervativen čl vek in da pravilno pojmuje razmere in potrebe novega časa. Mi moremo samo pozdraviti njegove izjave, ker ni dv^ma, d:i bodo imele dobrodelen vpliv na na*e muslimanske sodržavljane Faustova Margareta v vlogi grešnice. Dvojno življenje Muse Samarre. — Ro* parski napad na karavano v Alžiru. — Ujetništvo v Afriki. — 2ena išče svoje-ia moža in pade v roke podlemu trgov* cu z belim blagom. — Padec poštene ,-ene v greh. — Orgije strasti v zakotni ulici in grešni hiši zvodnice. — Shajališče beduinov in črncev. — Mondena dama spoštovana in čislana v odlični družbi. — Povratek hčerke v materino naročje. — V pasti zločinskega zvoa% nika. — Pomoč in hoj matere. — Lju» bežen. — Plesalke. — Odaliske itd. itd. — V glavnih vlogah Marija Jakobini, Camilla Horn, Eliza La Porta, Adah beri v. Schlettoxv itd. Pri vseh predstavah igra pomnožen orkester! Jutri predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8„ in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. ELITNI KINO MATICA JeUfon št 2124. Iz Maribora —m Ljudska univerza. Vzpored koncerta, katerega priredi 12. t. m. operni ba-ritonist Fran Neralič v veliki kazinski dvorani je sledeč: 1 a)Parma: »Urh, grof celjski«. Podoknica, b) Zaje; »Zriniski«. Romanca. 2. Verdi: »Rigoletto«. Velika arija Iz 3. dejanja. 3. a^ Gounod: »Faust«. Molitev Valentina b) Puccini: >Tosca«, arija Scarpija 4. a) VVagner: »Tannhauserc, nastop VVolframa. b) Zvezda večernica. 5. a) Cajkowsky: »Evgen Onjegin«, arija Onjegina. b) Verdi: »Ples mask«, arija senata. 6. Rossini: »Seviljski brivec«, nastopne arije Figara. — — Vstopnina običajna. —m Občinske volitve v Studencih. V nedeljo bodo občinske volitve v Studencih pri Mariboru. Vložene so bile Štiri liste. Na gonjo klerikalcev pa je bila komunistična lista razveljavljena. Tako bodo merili moči socijalisti, klerikalci in naprednjaku ki so postavili skupno listo pod imenom napredna gospodarska lista. Volitve v Studencih so nekako merilo za volitve v Mariboru. Poznavalci razmer prorokujejo klerikalcem še hujši polom kakor pa so ga doživeli minulo nedeljo v Lajtersbergu. —m Most samomorilcev se bo kmalu lahko imenovala dravska brv v Mariboru, ki veže koroško predmestje s Studenci. Ne mine skoraj teden, da bi ne poskušal kdo na tem mostiču končati si življenje. Snoči Je neki delavec, ko se Je vračal domov, zapazil, neznano žensko, ki je skušala preplezati ograjo. Stopil Je k nji in jo prijel za roko, toda v zadnjem hipu se mu Je iztrgala in skočila skoraj 30 metrov globoko v deročo Dravo. Očividno pa jo je ozdravila mrzla kopel. S krepkimi udarci ie zaplavala proti obrežju kjer se ie skobacala na suho. Prepeljali so jo na policijo, kjer Je priznala namen samomora, ni pa hotela navesti vzroka svojega obupnega dejanja. —m Klerikalni Ustič, ki ga je začela izdajati za občinske volitve Cirilova tiskarna, je povsem podoben ranjki »Straži«, ki je slovela po svojem obrekovanju in natolcevanju. List pošiljajo klerikalci popolnoma zastonj, kar je dokaz, da so se njihovi fondi znova okrepili. Naročnine sploh ne pobirajo, a tudi inserati so bolj zaradi lepšega. Mislimo, da klerikalcem tudi to ne bo pomagalo pri reševanju poTap'-aioče se ladje, kajti volilci jih že predobro poznajo, Že danes pa govore, da bo novi občinski svet razpu^čen. Če klerikalci ne bodo imeli večine. Sobe m razpoke na koži zginejo, ct po umivanju it mokr koto masira* vsak dan s fcreas Simon (Crtms Simon) m t« t Oiisac otr*> >clt po masiranju. Kota obraza In rok postane mehka In baršunasto voiin Puder in Mih SiMOa.Psrfz mr-im Mladini neprimerno! Mladini neprimerno! Danes ob; 4-, pol 6-, pol 8, in 9. uri. — Najnovejši Ufa-film, ki je bil posnet v Afriki. ---Moda--- Trije vzorci elegantnih promensadnih plaščev in dva tipična damska kužka. Božična darila Bližajo se božični prazniki in ne glede na vsebino mošnjička, bo treba razmišljati o božičnih darilih. Malokateri moški zna pogoditi in uganiti, kaj si njegova žena, sestra, mamica ali ljubica želi. Ženske navadno prej uganejo, kakšne želje imajo moški, toda pri tem se često dogaja, da misli žena bolj nase, kakor na moža, ko kupuje božična darila. Zato kupujejo ženske najraje taka darila, ki jih možje samo pogledajo in polože za nekaj časa na pisalno mizo, potem jih pa dobe žene nazaj. Prijetno >e dajati in dobivati darila, toda za to je treba mnogo denarj in marsikdo se božičnih praznikov ne veseli, ker mu sredstva ne dovoljujejo, da bi privoščil sebi in drugim to veselje. Ker so časi slabi, si pomagajo ljudje na ta način, da se obdarujejo na sveti večer s takimi predmeti, ki jih itak potrebujejo in ki bi jih morali v kratkem sami kupiti. Vsaka žena ima rada nekaj parov lepih nogavic. Ni treba, da bi bile iz pristne svile, samo da so lepe in trpežne, pa jih je žena vesela. Isto velja za rokavice, nov klobuk, večerne čevlje itd. Premožnejši možje najdejo primerna božična darila v trgovinah s kožuhovino, kjer si laliko izbero kožuh, kožuhovinast ovratnik ali lepo kožuhovino za manšete, kakor jim pač dovoljujejo finance. Nekatere dame so tako praktične in taiko malo cenijo prijetno presenečenje, ki je pri vsakem darilu glavno, da si dajo za sveti večer poravnati račun pri šivilji Ii v trgovini, ker ga same niso mogle poravnati. Zelo lepa in praktična božična darila so razne pletenine, svt-tri. pulovri, topli šali itd. Med praktična božična darila spadajo tudi predmeti, ki niso strogo za osebno vporabo.Vse žene imajo rade gospodinjstvo, v katerem potrebujejo vedno kaj novega. Zato vsaka žena rada sprejme za božično darilo karkoli, kar lahko porabi v kuhinji ali v stanovanju. Zelo primerna, toda žal precej draga božična darila jo razni električni in plino/i aparativ ki pomagajo ženi pri gospodinjstvu. Žčne imajo tudi rade lepo namizno in postopno perilo. Neizčrpno zalogo božičnih daril za žene nam nudi parfumerija. Praktična darila pa lahko dajemo s>a.ino dobrim znancem, čuih razmere ii potrebe poznamo. Zato so *aka darila omejena večinoma na rodlmske člane -------Ti---■-----MBMMHPSMBI D starih devicah Biti stara devica ni kronologični fakt, kakor bi marsikdo mislil, marveč izvestno stanje misli. Nekatera dekleta so stare device kljub temu. da še niso izpolnile 20 let. druge žene so pa še z 80 leti dekleta. So žene, ki so imele tri moške in kopico otrok, pa so vendar stare device, nasprotno je pa mnogo žensk, ki se nikoli niso omožile, pa vendar niso stare device. V starih časih je bilo dekle s 16. letom že zrelo za možitev. Vsako dekle, ki do 23. leta ni ujelo moža, je veljalo za staro devico. Pozneje je postalo javno mnenje nekoliko bolj širokogrudno in je proglašalo za stare device šele ženske s 30 leti. Zdaj, ko mnoga dekleta hrepene po karijeri, je vprašanje starih devic problematično. Starost, ki je za staro de-vištvo merodajna, se ne da točno določiti, toda statistik bi jo najbrže pomaknil k 60. letu. Onih starih devic, ki so jih poznale naše babice, ni zdaj več. Moderna doba pozna samo ženske, ki se iz tega li onega razloga niso omožile. V privatni in državni službi je mnogo agilnih predstavnic ženskega spola, ki žive samostojno in si služijo kruli, pa nikomur ne pride na misel, da bi jih naziva] stare device. V prejšnjih časih je postalo dekle stara devica čim je izgubilo vsako nado, da bi našlo moža. Moški so izbirali v starih časih samo zelo mlada dekleta. Naše babice se gotovo še spominjajo, da prejšnje čase dekleta niso znala tako dobro skrbeti za svojo lepoto, kakor zdaj in zato so si morale poiskati moža, dokler se niso pojavili prvi znak/i staranja. Zdaj so se moški v tem pogledu spametovali. Modernemu moškemu ne zadostuje dekle, ki zna samo klepetati in razmetavati denar za Iepotičenje, on hoče imeti družico, dovolj naobraženo, da mu more po potrebi priskočiti na pomoč tudi s pametnim nasvetom. Moderni zakonci imajo tudi skupne interese in njihovo življenje je tem lažje, ker se medsebojno podpirajo. Modernemu moškemu ne zadostuje, da bi bila žena samo dobra kuharica in služkinja, kot je bilo v prejšnjih časih, ko so ženske podcenjevali in ko niso imele prilike, da bi se izobrazile. Stare device so bile v prejšnjih časih čmerne Ln obupane, ker so jih vsi Svile in čipke ostanejo kot nove Svileno in čipkasto perilo ni več luksus, če se brez skrbi pere z »Laboda luse kas tim milom. — Najfinejše tkanine in naj nežnejše čipke preneso brez dalnjega ta način pranja« Navodilo z a n p o r a b ot Raztopite »Labod« v vroči vodi ter dodajte mrzla, vode. — Namočite čipkovine, da jih milo skoz In skoz prepeni. — Izplahnite trikrat v topli vodi« — Ne Štedite z vodo. — Ožmite previdno, nato Zavijte v platno. — Izgladite z gorkim toda ne preveJJ Vročim likalnikom, prej ko so čipke popolnoma suh* ilov luskah \rse, kar ne zaupate nikomur, ampak perete sami pomilovali, da niso pravočasno ujele moža. Iz njihovih vrst so se rekrutirale najboljše klepetulje in opravljivke. Vsak družabni škandal je šel skozi njihove zobe. Neomožene ženske naše dobe so pa vesele in brezskrbne, ker se pogosto pripeti, da lahko pomiluje jo svoje om ožene družice. Modema ženska se ne omoži zato, ker ne najde pravega moškega ali ker dade svojemu poklicu prednost pred zakonskim jarmom. Poleg tega pa najde toliko zabave in razvedrila izven zakonskega jarma, da moža prav nič ne pogreša. Kaj pomeni poljub e: O tem delikatnem vprašanju razpravlja v nekem londonskem dnevniku znana angleška pisateljica U. Bloom. Pisateljica pravi, da so moderna dekleta, zlasti pa angleška, zelo darežljiva s poljubi. Cesto čujemo deklico, ki je komaj odložila šolske knjige: »šel je z menoj na izprehod, peljal me je v kino in na večerjo in ko se je poslovil od mene, me je poljubil. Saj tak poljub pač ne pomeni nič hudega, je-li?« Toda pisateljica, ki ima o ;em precejšnje izkušnje, je drugega mnenja in zastopa stališče, da tudi tak površen poljub za slovo lahko pomeni mnogo. Moški, ki mislijo resno, ne pričakujejo poljuba v zahvalo usluge, pravi Angležinja. Srečen je, če mu izvoljenka pokloni prijeten večer in nikakor ne misli, da se mu mora s poljubom oddolžiti Poljubovanje je važna osebna zadeva, to je dar, ki ima lahko važne posledice. Moderna dekleta nočejo, da bi se jim očitalo, da so ošabna in zaostala in zato se puste polj ubo vati. Moški vedno vzame to, kar se mu nudi, toda če pojmuje tak dar pravilno, je drugo vprašanje. Prišedši domov si bo o dekletu, ki se je dalo brez odpora poljubiti, mislil marsikaj, kar bi dekletu, ki bi vedelo za njegove misli, ne bilo prijetno. Nisem staromodna, toda ljubav je staromodna zadeva. Poljuba ni nikoli riskirati v situaciji, v kateri bi se lahko razumel kot povračilo dolga. Poljub je umesten samo iz ljubezni. Mladenič, ki gre z mladenko na izprehod in zahteva v zahvalo poljub, dekleta ne ljubi iskreno. Morda je v mladenko zaljubljen, toda ta plamen ugasne hitro, če mladenka ugodi njegovi želji. Primerjal jo bo z dekleti, ki so na glasu kot lahkoživke in ki jim je poljub malenkost. Saj ni treba, da se odgovori na ukraden poljub z zaušnico, toda pošteno dekle, ki kaj da na svojo čast, se ne sme dati kar tako poljubiti. Ce je mladenič pošten, ne bo štel dekletu odpora v zlo. Nasprotno, mladenka bo pridobila v njegovih očeh in njegova želja, da se čim večkrat sestane ž njo, bo tem bolj intenzivna. Nedvomno si bo mislil: Saj ni taka, kot so druga dekleta. Začel jo bo spoštovati in ceniti, kar je prvi korak k iskreni ljubezni. Sele ko fant dekleta zasnubi, mu lahko odgovori s poljubom, na katerega je tako dolgo čakal. To je najboljši odgovor. Ni fraza, če rečem, da je v vsakem moškem nekaj lovske narave. To je instinkt, ki mu je prirojen že od pamtiveka in kjer najde lahek plen, ga zagrabi. Ženska, ki podpira njegove roparske nagone, stori to v svojo lastno škodo in često v svojo lastno pogubo. tal? Podvojila jo je. Torej si se z Alico zopet pobo- — Da že deset let je nisem videl. — Ali je ohranila svojo dekliško postavo? — Seveda, ne samo ohranila, še podvojila jo je. Z dežja pod kap. — Milostiva, naš gospod že vedo, da ste imeli snoči v posetih nekega gospoda. Hišnica jim je povedala. — Za boga, Francka, evo vam 20 dinarjev in recite, da je bil dotični gospod pri vas. — Ne gospa, tako se nismo zmenili, kajti gospod bi se še bolj jezili. Iz moskovskih vojašnic. — 100 topovskih strelov naj oznani lOletnico sovjetske republike. — 2e prav, toda treba je štediti. Da ne bomo streljali kar tja v en dan. postavimo k steni sto članov opozicije. Duh časa. — Praviš, da ne pojdeš na vrtnar-sko razstavo? — Ne, kdo bi se trudil. Ostanem raje doma in jo prestrežem v radiju. Kaznovan napuh. Stara, domišljava žena: Zdaj, ko sem si dal ostrici lase, ne bo nihče trdil, da sem stara dama. Mož: Prav praviš, zdaj si podobna staremu dedu. 2enska starost. Življenje žensk je razdeljeno v sedem dob: detstvo — mala deklica - gospodična — mlada gospa — mlada gospa — mlada gospa — mlada gospa. Fr. ž. Pomemben napredek Kar se tiče naprednosti, je Ljublja* na jako napredna. Vsi Ljubljančani so napredni: nekateri so napredni kar ta« ko in brez pridevka, drugi pa so »res* nično napredni« in so ti seveda nekoli* ko manj napredni nego oni, kajti so napredni le v mejah resnice in se ve, da je resnica jako omejena reč in se prav za prav ne ve, kakšna da je in ali je sploh. Poglavitno pa jc, da so Ljubljančani napredni in da so napredni vsi. Vsako leto so napredni huje. Na primer letošnji Miklavž — še nobeno leto ni bila takšna njegova sla* va kakor letos. Vsi krogi, napredni in resnično napredni brez razlike vere, spola in aboniranega dnevnika so si bili složni na polju svetega Miklavža — ta složnost je velepomemben napredek _ ne eden ni bil zoper, in mislim, če bi bile občinske volitve, Miklavž bi do* bil klasove vseh volilcev, prav vseh, od prvega do zadnjega, in prigoljufanc glasove še povrhu in bi bil soglasno iz* voljen za župana. Tolikšno je vanj zaupanje in mislim, da je tolikšno, ker Miklavž ni umazan, ampak ima odprto bisago, kar je od sil* nega pomena za vero in prosveto. Ta« kih mož nam je treba, pa bi hitro oz* dravelo javno življenje in bi bil en sam hlev in ena sama stranka. Častil se je Miklavž na vse različne sorte in so mu bile vse sorte prav — nobene ni zavrgel. Razmere in talen* ti so pri različnih ljudeh različni, vsi ne morejo po enem kopitu, ampak vsak, kakor more, le namen mora biti dober in da ni ogrožena javna varnost in policija. Na primer so ga mnogi verniki ča* stili v gostilni ob vsak dan svežih kr* vavicah in pečenicah in zajamčeno pristni Portugalki, a je darila sprejemal odbor do šestiji zvečer. Drugim je na* rava razvila talente bolj spodaj, pa so na čast mu plesali čarlston in džezbend in foksterier. Sedaj v adventnem času so sicer ples in gostije greh in bi bil ta greh dovoljen le z dovoljenjem kn.* Šk. ordinarijata. Toda Miklavž ni tak, da bi ljudem gledal v zobe in pod no* ge, — to se sploh ne spodobi nego gleda le v srce in obisti. Ulice so bile zvečer kakor tisoč in ena noč. Nekatere prodajalne so imele v iz* ložbah cele altarje z razkošnim peklen* skim ognjem, ki so v njem rajali ob* jestni hudički, imenovani parki ji. Park* ljev je bilo videti skoraj več kakor Mi* klavžev, in če bi bil Miklavž kdo drugi in ne Miklavž, bi bil morebiti razža* Ijen. Toda Miklavž ni tak, da bi rekel: Jaz in samo jaz in nihče drugi! — ne* go je bolj moder in ve: če ne bi bilo parkljev, tudi zanj ne bi bilo službe. Po drugih izložbah pa so bili Mi* klavžu na čast postavljeni Miklavži. Bili so si jako podobni, nobeden ni imel brade ostrižene na »bubi«, niti ni* so bili iz umetniške razstave, nego so imeli ravne ude in glavo tam, kjer se spodobi, in ne kod na hrbtu ali na trebuhu. Koder je kaka prodajalna posebno lepo in izpodbudno častila Miklavža, je nosredovala policija, da je prodajalna nekoliko odnehala, kajti ni mrvel tramvaj mimo zaradi gneče. Skoraj nobena prodajalna ni bila čisto brez in če ni zmogla več, je imela vsaj rdečo luč — malo rdeče luči, pa je bil Miklavž! In so z rdečo lučjo spošto* vale Miklavža galoše in pecivo in hlače in parfumi in ribje olje in knjige in šivalni stroji in glistavčki in sir in vampi in železne blagajne in sardine in nogavice in frizure in kravate in modni saloni in obliž za kurja očesa. Vse je tekmovalo v enodušnem navdu? šenju: gostilne in Sokol in konzumi in kavarne in obrt in industrija — in le malokateri je bil, da ni. Genljivo je bilo videti: celo skrom* ni zavod, ki je namenjen resnični člo* veški potrebi in ima dva vhoda, za moške posebe in za ženske, je gojil slavne te dni rdečo luč in prijazno va* bil posetnike. Ne dvomim, da se je vr* li dami, ki s precizno spretnostjo vodi ta zavod, obnesel račun in želim, naj se ji s pomočjo visokega zaščitnika ob* nese še naprej v zvišani meri, zlasti naj ji bo zavod obvarovan Damoklejevega meča redukcije, ki žalibog raznim dru* gim zavodom žuga iz Beograda in so potem potrebne stavke in protesti in manifestacije in očitki, katera stranka da je kriva. Lahko se reče, da je proslava bila veličastna in je naredila vtis na vsa« kogar. Le režim je zamudil tudi to pot: za Miklavža ni imel kredita in se ve, kje tiči zajec: Miklavž ni v partiji! Zato ga režim prezira in brezobzirno gazi sve* tinje naroda, kar nikakor ni v skladu s poljem vere in prosvete! Na primer se je pikro opazila sod* nija, da ni imela ne sence kakega Mi* klavža niti ne toliko pekla in parkljev, kar bi šlo za noht. Lahko jo je sram, ko ima še veliko večji obrat kakor razni drugi obrati, ki vendar mimo njih ni mogel tramvaj in je morala po* sredovati policija. Zaradi malo prosla* ve Miklavža ne bi šla sodnija v kon* kurz niti ji ne bi bilo treba posebnega kredita. Kakega sodnika gotovo ima, ki ima brado za Miklavža, državni pravd* nik bi lahko bil za angela s sabljo, in kdor bi bil obsojen, pa bi prišli ponj oni iz jetnišnice in bi rožljali s ključi. Takisto se je narod jako pikro zgražal nad davkarijo, da ni štela Mi* klavža za vrednega niti počene rdeče lučke. Taka reč se bridko maščuje in se bojim, narod si jo bo zapisal za ušesa in se naj sodnija in davkarija ne čudi* ta. če jima stranke izostanejo in bo potem kriza. •STJOVENSKI NAROD* dne 11. HecemEra 1927. Stev 288 Ustroj sovjetske armade Boljševiki so dobro oboroženL — Rodna vojska šteje 1,124*000 mož« — Za slučaj vojne lahko postavi Rusija 10 milijonov vojakov, ki so že zdaj dobro irvežbanL Letošnjo razorožitvene konference so se udeležili tudi zastopniki sovjetske Rusije, ki so zahtevali, naj vse države tako omeje svoje armade in množino orožja, da bo vsaka vojna izključena. Dočfan so maki boljševici na jeziku vedno ki povsod nasprotniki vojne, dokazujejo v praksi baš nasprotno. To je razvidno H ustroja sovjetske armade, ki je zdaj ena najmočnejših na svetu. Sovjetska armada je nova samo po imenu, v resnici je pa točna kopija stare carske armade. Večina sovjetskih častnikov je služila pod carskim režimom in organizacija sovjetske armade spominja v marsičem na ustroj carske armade. Trocki, kateremu gre vsa zasluga za organizacijo sovjetske armade, ki jo je zbral iz nediscipliniranih, širom Rusije raztresenih odredov tako zvane rdeče garde, je spoznal, da mora vse po imenu novo temeljiti na starem. Zato je sprejemal v sovjetsko družbo vse one carske častnike, ki so bili pripravljeni prelomiti prisego. Pred vojno je štela ruska armada 1,300.000 mož. To število je v mirnem času variiralo, ker so vpoklicali vsako leto okrog 500.000 novincev. Zdaj šteje rdeča armada z zrakoplovnimi oddelki 1,124.000 mož. Od tega je 562.000 redne vojske, vse drugo so pa tako zvano teritorijalne divizije. Za primer vojne bi lahko postavila sovjetska Rusija na noge 10 milijonov vojakov, ki so že zdaj popolnoma izvežbani. Kakor pod carskim režimom, tako je tudi pod sovjetsko vlado vojaška dolžnost obvezna. Boljševiki so pa celo prekosili carski režim, ker kličejo pod orožje vse mladeniče od 16. do 18. leta, ki morajo vsako leto 14 dni delati orožne vaje. Z 21. letom se pričenja obvezna vojaška služba, ki traja pet let. Dve leti morajo služiti vojaki aktivno, tri leta pa v rezervi. Vojaška obveznost traja do 40. leta. Rusija je razdeljena zdaj na 10 vojnih okrugov, ki so razdeljeni zopet na divizije odnosno polke. Sovjetska armada šteje 21 pehotnih in 3 konjeniške kore. Vsak kor ima tri divizije, ki štejejo po 19—20.000 mož. Vseh divizij je 69. Od teh je 30 rednih, druge so pa teritorijalne. Poleg tega imajo boljševiki 12 kavaleriiskih in kozaških divizij. V zadnjem Času so začeli baje formirati še nekaj divizij. Pehotni polk šteje v mimem času 168d mož in je razdeljen v tri bataljone. Vsakemu polku je prideljena baterija s tremi topovi. Kavalerijske divizije štejejo šest polkov po 900 mož. Najtežji problem, s katerim si beli glave štab boljševiške armade, je promet. Ker ima Rusija malo železnic si mora vojaštvo pomagati z drugimi prometnimi sredstvi. Poleg redne vojske ima sovjetska Rusija še posebne vojaške edinice, ki so podrejene neposredno državni policiji odnosno bivši črezvičajki. To je izvrstno organizirana sila, ki je vedno pripravljena zatreti vsak najmanjši upor. Te čete so privi-ligiranc in neodvisne od rednega proračuna vojnega komisarijata. Zrakoplovni oddelki so organizirani ločeno od rdeče armade, vendar so pa podrejeni vojnemu komisarju. Vojno avijatiko je začela organizirati sovjetska Rusija šele 1. 1921. Mnogo aero-planov je kupila v inozemstvu, nekaj so jih pa konstruirali domači inženjer-ji. Rusija ima zdaj 90 zračnih eskader po 12 aeroplanov. Od teh je 50 izvid-nih, 25 vojnih, ostali so pa specijelni aeroplani za bombardiranje mest. Vojna avijatika ima na razpolago 14 šol za pilote. Najboljši aeroplani in piloti so dodeljeni armadi na zapadni fronti. Poleg tega ima sovjetska Rusija bronirane avtomobile, bronirane vlake in tanke, ki so pod vodstvom inšpektorja artiljerije. Pri teh oddelkih služijo samo zagrizeni komunisti. Velik nedostatek sovjetske armade je pomanjkanje dobrih častnikov. Prvotno so sprejemali kot častnike v armado samo Člane komunistične stranke, toda kmalu se je izkazalo, da si armada a takim materijalom ne bo opomogla. Zato je začela vlada ustanavljati vojne akademije. Srednjih vojaških šol ima zdaj Rusija 64. Poleg teh ima tudi akademijo za višje častnika, iz katere se rekrutirajo brigadirji, divizijonarji itd. Ta tečaj traja 9 mesecev. Najvišja vojaška šola je generalštabna akademjia, v kateri se uče gojenci tri leta. V Pe-trogradu je tudi vojno-politična akademija, v kateri se uče mladi vojni komisarji. Kar se tiče moralne strani sovjetske armade, je treba priznati, da vlada vzorna disciplina, Id v marsičem daleč nadkriljuje disciplino carske armade. Ruski vojak je pač ostal kakor je bil. Po naravi hraber in ubogljiv, se je pod sovjetskim režimom še bolj oklenil misli, da mora biti vedno pripravljen stopiti na branik ogrožene domovine. Veliko prednost ima sovjetska armada pred carsko v tem, da častniki ne ravnajo tako kruto z vojaki kakor so ravnali pod carskim režimom. V sovjetski armadi je strogo prepovedano vojaka udariti ali na kakršenkoli način ponižati. Zato je razumljivo, da vlada med Častniki in vojaki ono prisrčno razmerje, ki ga je pogrešala carska armada, kar je bil glavni vzrok njenega razpada. Kdor ima milijone... Znani ameriški miliionar James Duke, ki je imel v svojih rokah vso ameriško tobačno industrijo, ;e zapusti! svoji 151etni hčeirti Doris 53 milijonov dolarjev. Svetlolasa dolarska princesa je bila očetu najdražje na svetu in zato je sklenil, nuditi ji vse udobnosti in razkošje, ki si ga more žeV.ti tako razvajeno bitje, kakor je miiijonaneva hčerka. Mala Doris živi oo očetovi smrti v krasni palači v New Portu. Poleg te ima še sedem palač. Njena spalnica je polna najdragocenejšega pohištva. Ker se je v zgodnji mladosti na potovanju večkrat pripetilo, da jo je zdramilo iz sladkega sna drdranje koles je orisel oče na originalno idejo prebujati hčerko z muziko. Odpotoval je v Švico in kupil nalašč v ta namen konstruiran harmonij, ki posnema šum vodopada blizu kraja, kjer preživlja Doris svojo srečno mladost. Dekletce je namreč že od mladih nog zaljubljeno v ta vodopad in oče ji je pripravil s harmonijem največje veselje. Cim se Doris ob nežnih zvokih harmonija prebudi, stopita k postelji dve komornici, Francozinja in Angležinja da izpolnita vsako njeno željo. Vprašata io, kje bo izvolila zajtrkovati, v postelji ali v eni štirih razkošnih jedilnic svoje palače. Ta čas. ko pripravlja kuhar najfinejši zajtrk, gre Doris v kopel. Na drugem koncu velike spalnice je krasen bazen, v katerem mlada dolarska princesa vsako jutro plava. V topli vodi morajo biti vedno raztopljene najdražje francoske soli. Za parfumerijo izda Doris vsako leto najmanj 8.000 dolarjev. Nad bazenom je več obločnic in Doris si po svojem razpoloženju izbere rdečo, zeleno, modro ali kako drugo luč. Ko se naveliča plavati, leže na razkošno oto-mano pred velikim kaminom, na kar ji prineso na zlatem podstavku zajtrk. Zdravniki morajo vse jestvine pregledati, da so lahke in da bi se srečni dolarski princesi ne pokvaril želodček. Njena garderoba je pravcata džungla. Doris ima 35 oblek, 37 angleških po meri narejenih čevljev, 15 klobukov in 15 plašče v. Na prvi pogled to ni tako mnogo, toda pomisliti moramo, da obleče vsako obleko samo enkrat. Čim se vrne iz šole, morajo obleko kemično osnažiti in spraviti med ponošene oble-ke.V šolo se vozi v elegantnem avtomo- Leo Da rte y: Dekle zlatega srca — No, torej? Kaj meniš o nji? — je vprašala gospa Dunois svojega moža, ko je nova služkinja odnesla posodo za omako. — O kom? O omaki? — Ne, šema___o služkinji. — Bože moj... če že hočeš slišati mojo aodbo, evo je: omaka je mizerna, služkinja pa idijotska. Gospa Dunois je planila pokoncu, kakor da jo je pičila osa. — Nu, seveda, saj sem vedela! Zadostuje, da sem zadovoljna z njo jaz, pa je ogenj v strehi in služkinja je idijotska. Vsi dedci ste enaki. Bog varuj, da bi bila s služkinjo zadovoljna žena. Vam moškim je pridnost, poštenost in vestnost služkinj deveta brisa. Z vsako mrho ste zadovoljni, samo da je lepo zaokrožena, da reagira na va£e pohotne poglede in da vam postreže, če je treba. Kar se pa tiče omake, priznam, da je bila malo preslana. Služkinjo mi pa kar pusti pri miru! Dekle je marljivo, pošteno in vestno. — Kaj pa veš o nji? Saj je komaj dve uri pri nas. Tudi če bi priznal že vnaprej vse njene dobre lastnosti, ne moreš oporekati, da je zabita in nerodna. Res, čestitati ti moram, da si dobila tako butaro. — Nerodna! To nič ne de. Čez nekaj dni se bo sukala po sobah ko veverica. Ravnateljica posredovalnega urada me je zagotavljala, da dobim dekleta zlatega srca. — Bilo bi mi ljubše. Če bi imela čiste roke in manj zabit obraz. Sicer pa... — Takoj jo poučim in videl boš. da pojde vse gladko od rok. — Ančka. — je dejala gospa služkinji, ki je stala pred njo široko odprtih ust in mečkala v roki rob predpasnika. — Z doma moramo. Ta čas pospravite jedilnico in pripravite večerjo. — Jo... — Recite: da, madame! In še nekaj. Ce bi kdo ta čas pozvonil, si pripašite bel predpasnik, potem šele odprite gostu in ga odvedite v salon. Govorite z njim samo v tretji osebi in dobro si zapomnite, če vam kaj pove ali naroči. — Jo. madame, — je odgovorila ne da bi se poteze na njenem bedastem obrazu količkaj spremenile. — Saj pojde, boš videl, da pojde, — se je tolažila gospa Dunois in hitela za možem po hodniku. — Tem bolje, je vzdihnil mož in zmajal z glavo. — Zdaj sem vsaj lahko mirna. Dekle je zanesljivo... Vzorna služkinja v vseh pogledih. Ne, kakor tiste navihan-ke iz mesta, ki... * čez tri ure. — Ančka, ali ste pospravili jedilnico in skuhali večerjo? LIŠEJE VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO-TIP1JE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O. Z. SV. PETRA NAS. 13 bilu. pred katerim morajo biti pogrnjene perzijske preproge, da si ne umaže čeveljčkov. Če dežuje, razprostro nad preprogo baldahin. Takoj za njenim avtomobilom se vozi v drugem osebnem avtomobilu detektiv, ki mora paziti na mlado dolarsko princeso. Noblova mirovna nagrada Iz Oslo poročajo, da je bila danes podeljena Noblova mirovna nagrada bivšemu predsedniku Lige za člove-čanske pravice Francozu Ferdinandu Bouissonu ter znanemu nemškemu publicistu in pisatelju prof. Ludviku Ouid-deju. Svečana seja Noblove ustanove se je vršila danes ob udeležbi norveškega kralja, vlade in celokupnega di-Dlomatskega zbora. V Oslo je prispela tudi italijanska pisateljica Grazia De-ledda, ki ji je bila priznana letošnja Noblova literarna nagrada. Ferdinad Bouisson, sedanji predsednik francoske zbornice in ugleden član francoske socijalistične stranke, je rodom iz Alžira, od koder se je preselil v Aubagne v depertementu Bou-ches du Rhone. Politično se je udej-stvoval najprej v generalnem svetu svojega departementa, bil je tudi mar-seillski župan in v parlament je prišel leta 1909. kot poslanec socijalistične stranke. Svetovne vojne se je udeležil najprej kot artiljerijski častnik, pozneje ga je pa Clemenceau imenoval vladnim pooblaščencem pri trgovski mornarici. Predsedstvo zbornice je prevzel po Raoulu Peretu, ko je bil slednji izvoljen v senat. Bouisson je prvi socijalist, ki je postal predsednik francoske zbornice. S svojo spretnostjo in humorjem je že opetovano pomiril v zbornici razburjene duhove. Mož je star sedaj 43 let. Dr. Ludvik Ouidde je znan nemški pacifist. Po vseučiliških študijah se je posvetil zgodovini ter ustanovil v Mo-nakovem »Deutsche Zeitschrift fur Ge-schichtswissenschaft«. Politično se je začel udejstvovati 1. 1893. in sicer kot pristaš demokratske stranke. Takoj drugo leto je vzbudil ogromno senza-vijo s svojim spisom »Caligula«, v katerem je brezobzirno žigosal takrat še mladega Viljema II. in njegove vladne metode. To delo je doživelo v kratkem 30 izdaj. Nadaljni napadi na cesarja so se končali pred sodiščem in Ouidde je bil obsojen radi žaljenja Veličanstva na 3 mesece ječe. Po novemberski revoluciji je postal Ouidde drugi podpredsednik začasne narodne vlade na Bavarskem. Leta 1909. je bil tudi član nemškega državnega zbora. Mirovni pokret v Nemčiji podpira že od 1. 1892. Od 1. 1901. je član mednarodnega mirovnega odbora v Bernu. Od tega časa je stalno na čelu nemškega mirovnega pokreta in kot tak je trn v peti nemških nacijonalistov. Že opetovano — Jo, madame. — Prinesite večerjo... Je bil ta čas kdo pri nas? — Jo ... — Zakaj pa niste takoj povedali? Kdo je bil? — Dva gospoda. — Torej? — Torej... pripasala sem si bel. predpasnik in ju odvedla v salon. — Ali sta vam povedala, kako se pišeta? — Ne... Eden je dejal: Vse v redu, starih opic ni doma. — Opic? — Jo. Drugi je pa pripomnil: Samo tale zajec. Vse je v redu. — To da sta rekla? — se je začudila gospa vsa v skrbeh. — A potem? — Potem, — je pripovedovalo dekle naivno, — sta začela zbirati vse, kar se je dalo odnesti v vreči, — Vlomilci! Okradeni smo! — je kričala gospa Dunois obupano. — Nesreč-nica, kričati bi morala na pomoč, reči bi jima morala___ — Kako sem pa mogla kaj reči? — je protestirala služkinja s topim pogledom. — Niste mogli? Mar sta vas uspavala s plinom? Kaj sta vam zamašila usta? — Ne... toda naročili ste mi, naj govorim v tretji osebi, a bila sta samo dva. so nacijonalistični listi pisali, da pride Ouidde pred sodišče radi veleizdaje, toda vlada si ne upa nastopiti proti tako odličnemu pristašu ideje miru, ki je pognala tudi v Nemčiji globoke korenine. Chauffeurettes Kaj je to? Ženske, ki Šofirajo taksa-metre. Pri nas jih še ni, pač pa se pridno udejstvujejo v Ameriki. Filadelfija je prvo mesto, kjer neko avtobusno podjetje sprejema v službo ženske kot šoferje. Moškim preti torej nova opasnost. Ženske so jim bile vedno nevarne in zadnje čase, ko silijo v vse poklice, je ta nevarnost še večja. Zdi se, da so ženske zelo nezadovoljne s svojim spolom, ker se otresajo v svoji zunanjosti vsega, kar bi kazalo, da niso moški. Darvi-nova teorija bo kmalu dokazana. Ženske vedno bolj posnemajo moške in sicer na tak način, da bi celo opica zardela, če bi videla to posnemanje. Sicer pa stvar ni tako tragična, ker posnemajo ženske navadno samo to. kar jim je všeč in kar je na moških dobrega. Moški je izumil taksameter in ga šofi^a. Zakaj bi jaz tega ne mogla, si misli ženska? In tako so se pojavili ženski šoferji. Šofirajo zelo dobro, često celo bolje, kakor moški. V Filadel-fiji, kjer so se pojavili prvi ženski šoferji, se po njihovi krivdi še ni pripetila nobena avtomobilska nesreča. Redko se pripeti, da bi ženska kot šofer prekoračila predpisano hitrost. Seveda pa tudi ženske pri tem poslu niso popolne. Ker so že po naravi pozabljive in raztresene, se rado pripeti, da zavo-zijo nazaj, ne da bi se poprej ozrle, ali da pozabijo vzeti na pot dovolj bencina. Velika prednost ženskih šoferjev je v tem, da so ženske abstinentke in da ne prihajajo k podjetniku po predujem, kakor večina moških šoferjev. Podjetje sprejema ženske vseh starosti, toda večinoma se prijavijo za šoferje samo ženske od 20 do 30 let. Vsaka mora predložiti zdravniško izpričevalo, iz katerega je razvidno, da ni nervozna ali kratkovidna in da ima zdravo srce. Mlajše se večinoma kmalu naveličajo šoferske službe, ker spoznajo, da ta poklic ni tako lahek, kakor bi si človek mislil. V Ameriki mora biti namreč vsak šofer avtotaks dobro izurjen v lovu za pasažirji. Vozi po ulici in če ima prazen voz, mora zadržati avto in spremeniti oči v magnet, ki pritegne pasažirja in ga posadi v avto. Zdaj si pa mislite mlado lepo dekle, ki vam pomiga, da sedete v njen avto. Tudi pri nas bi se marsikdo rad peljal s takim šoferjem. Ženski Šoferji v Ameriki se pritožujejo nad pasažirji. češ. da jim ne dajo toliko napitnine kakor moškim. Američani se sploh neradi vozijo v avtomobilih, ki jih šofirajo ženske, ker ženskam ne zaupajo m ker so v nevarnosti, da se med vožnjo zaljubijo. Originalen pismonoša Argentinski listi priobčujejo drastično zgodbo o nekem pismonoši. Čigar originalnim idejam je sedaj policija napravila konec. Pismonošo je policija zalotila, ko je mirno sedel doma v svoji sobici v Bue-nos Airesu in pušil pipo, namesto da bi šel po opravkih in raznašal pisma. To bi še ne bilo tako tragično, da ni bila pismonoševa sobica polna nedostavlje-nih pisem. Na tisoče pisem je ležalo po tleh, tako, da je policija v njih kar brodila. S pismi so bile napolnjene vse omare, da celo omare za obleke. In čudno! Vsa ta pisma so bila zaprta, nikjer se niso poznali sledovi zlorabe ali poneverbe. Pismonoša je končno policiji priznal, da mu je pred dobrim letom šinila v glavo misel, da je pač nesmiselno raz-našati pisma ter bezljati po hišah in stopnicah gor in dol. Udobneje je pač sedeti doma. Tako se je par dni zaporedoma udajal sladkemu brezdelju. Medtem so se pisma nakopičila in zdelo se mu je, da je nemogoče zadevo urediti. Ostajal je doma, kjer so se mu pisma dan za dnem kopičila. Sčasoma mu je začelo brezdelje presedati, kajti ni si več vedel pomagati kam in kod bi s pismi. Višek originalnosti in filozofije dičnega pismonoše je pa njegova opra-vičba. Rekel je. da so v pismih običajno zgolj neprijetne vesti, človek pr%j- me račune, terjatve, razne neprijetne vesti, odpovedi, smrtna oznanila itd. Zato je mnenja, da je človeštvu storil samo dobro. Trdno je prepričan, da je mnogim ljudem prihranil nepotrebne skrbi, zdi se mu pa, da tudi ni nikogar prikrajšal za veselje. Značilno za razmere v Argentini itt da pismonoši ni nihče zameril lenobe in da se vsa javnost zabava nad tem odkritjem. Še bolj čudno pa je, da so šele čez leto dni opazili njegovo neredno poslovanje. Mogoče mu sedaj iz hvaležnosti celo postavijo spomenik. Profeso, Singer umrl C V četrtek je umrl na Dunaju v starosti 71 let prof. dr. Isidor Singer. izdajatelj demokratičnega dnevnika »Die Zeit«, ki je pozneje prenehal izhajati. Dunajski vseučiliški profesor dr. Singer je ustanovil z dr. Kannerjem v 90 letih preteklega stoletja tednik »Die Zeit« pri katerem so sodelovali dolga leta tudi češki pisatelji in politiki. To je bil moderno urejevan list, ki je dosegel v dunajskih političnih razmerah dokaj velik vpliv tako, da sta ga mogla izdajatelja I. 1901. spremeniti v dnevnik. Čigar namen je bil izpodriniti »Neue Freie Presse« in njeno dominantno pozicijo v takratnem dunajskem odnosno avstrijskem tisku. V uredništvu novega dnevnika je bila zbrana takrat elita avstrijskih novinarjev. Kampanja proti Korberju se listu ni posrečila in pozneje je zaplavaj v dunajskih vladnih vodah, vendar je pa ohranil proti drugim dunajskim listom objektivnejše in samostojnejše nazore. Pred vojno je podpiral Masarvkov boj proti Ehrentnalu, Fiiedjungu in For-gachu in celo med vojno se je znal emancipirati od oficijelne dunajske politike. Po prevratu list ni mogel več premagati finančnih težkoč in je kmalu zaspal. Večina njegovih glavnih so-trudnikov je prestopila že poprej k »Neue Freie Presse« in začela nastopati proti bivšemu svojemu listu. Prof. Singer se je zadnia leta udejstvoval samo literarno m publicistično. Pisal je zlasti mnogo o vzrokih svetovne vojne in odgovornosti za njo. Ime „Farina gegeniiber" (nasproti Farinu) ni splošna last. Zanimiva odločba v neki «Fari-na-pravdi». Opozarjamo javnost na odločbo kralj, sodnega stola v Budapešti od 28. junija t. L, ki bo najbrž zbudila pozornost širokih krogov. Ta v oktobrski številki v založbi zveze avstrijskih bank in bankirjev izhajajoči »Rechtsprechung« docela priobčena odločba je obsegala nastopni slučaj: Na Ogrskem so že nekaj časa pod označbo »Johann Maria Farina gegeniiber dem Stephansplatz Nr. 5« razpečavali kelinsko vodo v za-motu, ki je bil podoben naši staroznani kolinski vodi »Farina gegeniiber«. Naša matična hiša firma Jonami Maria Farina gegeniiber dem Julichs - Platz v KOlnu o. R. je na podlagi zakona tožila zaradi nečiste konkurence na ustavitev razpeČave te ponaredbe itd., sklicujoč se na svoje stoletja stare firmske pravice in svoje mnogostranske znam* kovne pravice. Sodni dvor prve instan-ce in takisto kralj, sodni stol kot druga instanca sta tožbeni zahtevi v vsem obsegu pritrdila, kvalificirala tožence-vo ravnanje za nečisto konkurenco, reklamo prevaro ter zlorabo znakov podjetij in sta zavrnila toženčevo sklicevanje na večletno rabo njegovega omota. Naj še omenimo, da se je toženec nadalje poslužil ugovora prav mnogih ponarejalcev. Češ da obstoja cela vrsta »Farina-firm« in se zatorej vsakdo lahko označuje za »Farina«. Z resnično prepričujočo utemeljitvijo je ogrsko prizivno sodišče složno s stalnimi pravoreki sodišč na Nemškem zavrnilo za ničev ta ugovor, ki je pred nekaj meseci v časopisju mnogo opisani pravdi igral vlogo. »Farina gegeniiber« zatorej ni brez zaščite izročena ponaredbam. Johann Maria Farina gegeniiber dem Jiilichs-Platz dr. z om. z. VVien. Pravi vzrok. Trgovec: Zakaj niste ostali v dosedanji službi, gospodična? Lepa prosilka: Tam nisem imela nobene bodočnosti. Trgovec: Zare s ? Prosilka: Ne. šef je bil Že oženjenj Dobro se jc orezaL — Hej, prijatelj, kaj pa pomeni čestitljiv napis zadaj na avtomobilu? Avtomobilist: Da ga ljudje prečitaj in se prepričajo, da jih je povozil dosti jen človek. I- JI J Naši rojaki v Ameriki V Barbertonu se je 8. novembra ustrelil Slovenec Franc Škraba, doma iz Iga pri Ljubljani. Pognal si je tri krogle v glavo in ie bil takoj mrtev. Vzrok obup.iemu dejanju je bila disharmonija med zakonci Škraba. Pokojni je bival v Ameriki 18. i«,t, siar je bil šele 36 let. — V kraju Ely država Minnesotta se je v rovu smrtno ponesrečil rojak Anton Župec. Doma je bil ii Iske Loke pri Ljubljani Zapustil ie ženo in več otrok. — V Clevelandu je zadela kap 65 letnega Antona Sturma, doma iz Zagradca pri Fužinah. V kraju Claridge je po dolgi in mučni bolezni umrl 18. novembra rudar Janez Pink, doma 'z vasi Srednje Brdo pri Skorji Loki. Pokojni se je predlanskim težko ponesrečil v rudniku in od tega dne dalje je vedno bolehal. Zapustil je ženo in več otrok. — V Calumetu, država Michigan je izvršil samomor rojak Stevo Kapš. Dotaknil se ]e z roko električnega voda z močnim tokom, ki ga ie takoj ubil. Pokojni ie dejanje skoraj gotovo izvršil v duševni zmedenosti, kajti nedavno se je ponesrečil na avtomobilski vožnji in od tega dne dalje se mu je vedno bledlo. — Žrtev težke avtomobilske nesreče sta postala zakonca Ivanšek iz kraja Pueblo država Colorado. Prevrnil se jima avtomobil, pod katerim sta oble«-žala oba. Anton Ivanšek je podlegel za-dobljenim poškodbam, dočim bo žena okrevala. — Umrli so: V Steeltonu rojak Martin Hočevar, doma iz vasi Rakovec pri Metliki, v Jolietu Rafko Zupanec, doma iz Nove Štifte na Spodnjem Štajerskem, v San Franciscu Janez Kramer v starosti 45 let, doma iz fare Semič v Beli Krajini, v kraju £ly Matija Rom v starosti 76 let. Nedavno, se je ponesrečil in sedaj podlegel poškodbam. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami" Razumna Mica trživa svoje življenje. Ne muči ae z žehtanjem ali krtaSenjem, za ujo dela. Radion* Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je cisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! RAZUMNA MICA Kotiček nočnega Pariza Sloviti Moulin Rouge in nekaj prizorov iz njegovega programa. V Parizu, začetkom novembra. Z dimom pomešana megla se plazi nad milijonskim mestom, kjer ne veš, kaj bi bolj občudoval, razkošje, bogastvo, prenasičenost, brezmejno oboževanje telesa in ječanje v verige trhle zapadne civilizacije vkovanega duha ali bedo, obup, lov za koščkom kTuha in divji ples lačnih teles in prodanih duš okrog zlatega teleta. Dež prši in pozna jesen napoveduje zimo, toda Parižani se ne zmenijo za to. V metro je toplo in tam ne prši. Tam v rovih pod mestom hite eni za zaslužkom, drugi za zabavo in razvedrilom. Eni štejejo krvavo zaslužene san tirne, drugi ne vedo, kam bi s tisočaki, eni komaj čakajo, da ležejo v mrzli, vlažni podstrešni sobi k počitku, drugi rinejo nalašč tja, kjer je največja gneča, da lahko čutijo mehka meča moške pohotu os t i vajenih dam. V metro je drugi Pariz. Lrži prvega na svojih preluk-njanili ramenih in oba tekmujeta med seboj, kdo bo koga prekosil v naglem tempu življenja. Podnevi ta dvojni orjak misli, dela, ustvarja, gnete in modelira, ponoči se pa veseli. In veseliti se zna kakor nobeno drugo človeško mravljišče na svetu. 3oulevard de Clichy. Ko se stemni, zažari ta bajni kotiček nočnega Pariza v morju lučic. Zavrte se gugalnice in tobogani, mimo drvi pestra množica, dolga vrsta avtomobilov in kočij se vleče kakor neskončna kača sem in tja, sredi tega nepopisnega dirindaja se pa suče orjaško kolo znamenitega Moulin Rougea. Ves je rdeč ta slavni pariški mlin. V ruskih stepah goni veter njegove sive bratce, ki meljejo mužiku žito, rdeči Parižan se jim pa reži vsako noč, ker ga goni elektrika in ker melje čisto zlato. Kdo ve, ali ne bodo sivi bratci iz ruskih step zmleli in štrli rdečega pariškega gizdalina. Ogromno kolo je posuto z rdečimi žarnicami. Neprestano se vrti in vabi, mami, kliče. Greš mimo in nehote za-viješ k rdečemu mlinarju. Na pragu te čakajo postrežljivi pomočniki v rdečih livrejah, ki ti s pristno pariško uljud-nostjo ponudijo vstopnico, še predan se odpre blagajna, seveda proti primerni napitnini, Stene so rdeče, strop rdeč stopnice pogrjene z rdečimi preprogami, izžeta lica žare v rdeči svetlobi jn se zde sama rdeča, rdeče so celo misli, ker so vsi ljudje pod kožo rdeči. Kdor je pod kožo bel, naj ne hodi v rdeči mlin, Za 20 frankov ti ponudijo vstopnico v zadnji balkonski vrsti. Ce si princ iz Arkadije ali arabski šejk, lahko dobiš za 400 do 500 frankov sedež v parterni loži. Vstopnino moraš podvojiti, ker rdeči mlinarji gospodov v ložah brez spremljevalke niso vajeni. In ko se napolni ves mlin od prve lože v parterju do zadjega kotička na galeriji, se dvigne zastor in rdeči mlinarji pokažejo, kaj in kako znajo mleti. Štiri ure vse vrste pred začudenimi provincijalnimi očmi čarobni prizori, štiri ure strmiš nad bogastvom in razkošjem, nad Čudom inscenacije, svetlobnih efektov, harmonije barv in ritma gibčnih teles. Štiri ure ne veš, ali sanjal ali bediš. Dvigne se zastor Ln v pozni zimi, ko leži nad mestom gosta megla in ko prši, zagledaš pomlad v njenem div-nem prebujenju. Gaj in log sta se odela v zeleno, drevje je pognalo popke in dekleta se zavrte s fanti v pomladno jutro. Srca prekipevajo radosti, orkester intonira triumfalno koračnico pomladi v pozdrav in že si pozabil, da vidiš to epopejo probujajoče se narave samo na odru Rdečega mlina. Zastor pade, pa 89 takoj zopet dvigne. Močni reflektorji obsevajo polje, kjer dozoreva zlato klasje, žanjice se zbero na njivi in zapojo pod pritajenimi zvoki orkestra pesem žuljavih rok, pesem potnih obrazov in težke borbe za vsakdanji kruh. Rdeči mlin je pričaral na oder pozno poletje, ki mu sledi jesen z orumenelim listjem, pokošeno travo, mračnimi mislimi in zlo slutnjo, da se bliža smrt. Zopet zastor pade in zopet se dvigne. Reflektorji so ugasnili, samo enemu je dovoljen pogled na zasneženo ravan. Goste snežinke padajo na zemljo in kmalu je vse pokrito z debelo snežno odejo. V našem teatru stresajo narezan papir iz žepa, kadar hočejo, da bi pričarali na oder sneg, v Moulin Rougeu pa ne veš, katerim snežinkam bi bolj verjel, onim izpod neba ali tem izpod rdečega stropa. Drevje se upogiba pod težo snega, komaj še mole iz žametov, burja piha, da te nehote spreletava mraz in kar se prikaže skupina fantov, ki gredo vasovat v bližnjo vas. Odpre se okence za okencem, plaho, boječ se, da bi mrzla burja ne zapihala v vroče dekliško srce, in že so dekleta zunaj, kjer se zavrte s fanti in snežinkami v poskočnem vaškem plesu. Sneg jih menda ne moti, ker itak ni pristen. Zimo so pa le pričarali ti vražji rdeči mlinarji na oder in sicer tako mojstrsko, da bi je ne ločil od prave. In kdo jim je dal te preklicane note, da te kar stresa, ko spremlja orkester burjo v njenem ledenem plesu? Letni časi so odpravljeni. Na odru zagledaš zaliv. Morje valovi, na bregu stoji ribiška koča, pred njo ladja, ki so jo mišičasti ribiči prav kar izpraznili. In punco imajo v koči, da bi jih šment. Pa še kako zalo in podjetno. Pa ji pride v zeljnik druga, še brhkejša in pod-jetnejsa, Bila je slavna, dasi zelo priletna Mistinguette v lastni osebi. Vname se ljubosumnost, za njo prepir in kakor nekdaj junak Volke Stenka Ražin, sklenejo tudi francoski ribiči vreči ta kamen spotike v vodo, da ga prebavijo ribe, ker ga sami niso mogli. Pobašejo jo v prazen sod in hajdi z njo na odprto morje. Tu se vname nov prepir. Prvi ribič hoče zavaliti sod s pregrešno robo v morje, drugi si je premislil in bi rad potegnil zlato ribico nazaj na suho v svojo kočo, tretji bi najraje objel deklica kar na odprtem morju in tako se ne morejo sporazumeti drugače, nego da si skočijo v lase. Ruvajo in boksajo se tako dolgo, da se prekopicnejo vsi v morje. V tem nastane strahovit vihar. Zapuščeno ribi-šk*o ladjo z nežnim tovorom v sodu mečejo valovi sem in tja kakor orehovo lupino. Orkester pomaga vetru tuliti in valovom butati ob ladjo, da je groza. Kar se pokaže iz valov ribičeva roka, potem glava in slednjič ves krepak mož, kakor je bil, preden ga je ljubosumni tovariš potegnil za seboj v morje. Skobaca se na ladjo, potegne iz soda sporno ljubico in komaj jo krepko objame, da bi se v njenem naročju ogrel po hladni kopeli, že trešči ob gu-gajoče se zatočišče strastne ribičeve ljubezni mogočen val, ki razkolje ladjo na dvoje. Objeta se mornar in njegova ljubica z ladjo vred potapljata. Strmeče provincijalno oko ju vidi še med požrešno druhaljo morskih pošasti, potem je pa te krasne vizije viharja na morju in v ribičevem srcu konec. Zastor pade in se takoj znova dvigne. Scena gozdnega požara. Na odru je gozd. v ozadju zastrt z zelenim platnom. Reflektorji ožive. Obsevajo tri deklice, tri gozdne vile, ki drže v rokah tančico in se zavrte v ritmičnem kolu med drevjem. Plešejo !n rajajo, J naenkrat počenejo in se pokrijejo s tančicami. Na odru vidiš prve iskre gozdnega požara. Zlohotno ližejo prvi plamenčki suhe vejice, plazijo se pod drevjem in vzpenjajo po deblih. Gozdnih vil ni videti več. Skrile so se pod tančico, s katero pričarajo vseuničujo-ča element od prve iskre do mogočnih zubljev in kupa pepela, ki ostane tam, kjer so poganjala malo poprej iz tal drevesa. Reflektorji obsevajo oder zdaj motno zelenkasto, nato rdeče in slednjič pepelasto sivo. Popolna iluzija gozdnega požara, kakor ga vidiš sredi žgočega poletja v naravi. In zopet strmi provincijalno oko nad čudom inscenacije. A ne dolgo, kajti v Rdečem mlinu se publika ne sme dolgočasiti. Nobenega presledka, nobenih pavz med po-edinimi točkami razkošnega sporeda. Samo glavna pavza, ki jo porabijo za pobiranje prostovoljnih prispevkov v prid vojnim slepcem. Scena pošastnih senc. OdeT prazen, v ozadju zastrt z belim platnom. Ple- šejo črno oblečeni možici groteskni ples pritlikavcev. Reflektorji se igrajo z njihovimi postavami kakor malčki z lesenimi vojaki. Zdaj jih projecirajo na platno kot čudovito majhne škrate, zdaj zopet jih raztegnejo od tal do stropa. Pritlikavec pleše med orjakovimi nogami, prekopicne se čez njegovo nogo, skoči mu za hrbet, pa mu sega komaj do kolen. A vsi so enaki, samo reflektorji jih poljubno podaljšajo ali skrajšajo. Orkester spremlja pošastne sence z muziko, ki pretresa poslušalca- Slednjič se pojavi na platnu v ozadju ogromna črna roka. Seže po plesalcih, zgrebe jih v pest in potegne z odra. Sledi divji ples apaša in njegove ljubice. Program zaključi apoteoza nepopisne krasote in bogastva toalet. Živa slika rafiniranosti in oboževanja telesa. Večer v Rdečem mlinu je končan. Odhajaš pod globokim dojmom nepozabnih prizorov, ki jih je pričarala umetnost na oder. Zunaj še vedno prši. Polnoč je že, a Pariz še ne misli na počitek. Ameriške zanimivosti Išče se levo uho. -strojnimi puškami« - Na smrt obsojeni Italijan, — Nesreča nikoli ni sama. riški svetnik. Roparji s Prvi ame- — Išče se levo damsko uho. — tako je bil naslov inserata, ki je zagledal nedavno luč sveta v raznih ameriških listih. Iskati levo ali pa tudi desno damsko uho potom oglasa znajo pač samo Američani. Neka newyorška dama iz boljših krogov, čije imena pa nočejo izdati, je doživela lani na svoji turneji po Evropi neprijetno avtomobilsko nezgodo, ki jo je veljala levo uho. In sedaj je dama inserirala, da išče svoje levo uho. Pripravljena je plačati zanj lepo odšodnino. Na ta nenavadni oglas se je odzvalo nesrečno število kandidatov — baš 13 in sicer 12 dam in neki moški. Tajnik zagonetne newyorške dame je končno po dolgem oklevanju izbral mladenko, Čije uho bo po njegovem mnenju odgovarjalo zahtevi Mladenka ie 18Ietna uslužbenka Doris Clark iz Chicaga, v ostalem ljubko in prikupno dekle. Zahtevala je 4000 dolarjev odškodnine za bolečine in pripomnila je, da bo s tem zneskom baš krila svoje dolgove. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila pogodba sklenjena in prihodnje dni pride levo uho Doris Clarkove pod nož. Operacijo bo napravil eden najboljših Čikaških kirurgov, nato pa bo odrezano uho pritrjeno zagonetni Newyorčanki brez levega ušesa. CIarkova bo po operacij* nosila pričesko, ki bo popolnoma zakrila luknjo, kjer ima zdaj uho. m O senzacionalnem procesu proti Italijanu Francesu Carusu, ki je bil radi umora zdravnika dr. Pendole obsojen na smrt, smo že poročali. 14. februarja t. L ie prišel dr. Pendola na Carusov dom, ker je Italijanov sinček obolel na davici. Zdravnik ie zapisal dečku antitoksin, toda že naslednjega dne je otrok trnrri. Ko je CarHso zdravniku javil dečkovo smrt, se Je ta samo cinično nasmehnil, rekef pa nI nič. Ta smeh je spravil temperamentnega Italijana iz ravnotežja in v divji jezi je zdravnika zaklal. Caraso je prišel pred poroto, ki ga je obsodila na smrt. Prizivno sodišče pa ie ra zveljavilo obsodbo porotnega sodišča in odredilo revizijo procesa. V revizijskem procesu Caruso ne bo obtožen umora, marveč uboja odnosno umora v silni razburjenosti. i V Chicagu vladajo čudne razmere. Ne pomagajo nobene odredbe, niti najstrožje kazni ne ustrahujejo banditov. Dokaz temu je, da so zločini in roparski napadi ravno tako pogosti kot popreje, ko policija, od*-nosno sodišča niso postopala tako brezobzirno. Se več! Cekaški banditi se sedaj pri svojem poslu poslužujejo tudi strojnih pušk. Nedavno le dobro organizirana ban- ditska tolpa na West Lake 2356 vdrla v neko kavarno in prisilila goste h kapitulaciji. Strojne puške so gostom kar zaprle sapo in tako so jih banditi neženirano olajšali za 20.000 dolarjev. Istega dne je bilo še več roparskih napadov, ki tih je večinoma izvršila ista tolpa, toda policija banditom ni mogla do živega. * Nesreča nikoli ne pride sama! To ie spoznal tudi William Konett, posestnik iz Chicaga. Ko je bil z ženo v gledališču, je doma izbruhnil požar, ki je poslopje skoraj popolnoma vpepelil. Ko sta se roditelja vrnila iz gledališča, sta našla svoj dom v razvalinah, njun štiriletni sinček je ležal v mrtvašnici, a 121etna hčerka z nevarnimi opeklinami v bolnici. Toda s tem še m. bilo konec nesreč. Prišla ie policija in aretirala moža. Gasilci so namreč pri gašenju naleteli v hiši na kotel za žganje-kuho in večjo zalogo alkoholnih pijač. Poleg težke nesreče bo moža torej doletela še stroga kazen. '* Amerika je dobila te dni prvega svetnika. Sveti oče je proglasil za svetnika frančiškana Leona Henricha, ki ga leta 190S neki ital. anahist med maševanjem v Den-verju umoril. Henrich je že popreje slovel kot svetnik, njegova mučeniška smrt pa je glorijolo njegovega svetništva še povečala. Pspež se ni mogel več protiviti želji ameriških katoličanov in tako bo sedaj med svetniki v koledarju zabeležen tudi frančiškan mučenik Leon. GospoMm —a Carinjenje izvoznih potitJk na po* vratek. Direkcija državnih železnic v Ljub* Ijani j« obvestila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je opazila, da razni interesenti utrpijo često veliko škodo, ker v tovornem listu ne predpišejo načina čari* njen j a. Predvsem pridejo v poštev izvozne pošiljke, ki so vložene v embalaže, za ka* tere želi pošiljatelj, da mu jih inozemski naslovljene« vrne takoj po prejemu robe. Ker gre za embalažo (zaboji, sodi, vreče, košare itd) domačega porekla, so izvozni* carji mnenja, da jim bo vrnjena brez for* maJnosti mm carine prosto. To nabiranje je pa docela pogrešno in je že marsikomu po. varočik) precejšnjo Škodo. Carinarnice ta* ko embalažo ob uvozu le tedaj carine prosto ocariniio, kadar se jim s uvozno dekla* racijo predloži tudi izvozna deklaracija, v kateri je bila embalaža oglašena na povra* tek v roku, ki je določen v carinskem »a* konu. Da se ta postopek bre* ovir izvede, niora pofiljatelj*izvozničar, kadar želi ca* rinjenjc na kaki medpotni postaji ali po železnici, predpisati v tovornem listu v do* ločeni koloni način carinjenja, Istotako mo« ia pošiljatelj prazne embalaže predpisati v pripadnem tovornem listu hkrati in način carinjenja ter priložiti izvozno deklaracijo, v kateri je bila embalaža prijavljena na po* vratek. Ako se tem formalnostim ne za* dosti, postopata železnica in carinarnica ta* kot kot z vsako drugo obično trgovsko robo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse interesente, da se držijo gor* njih navodil direkcije, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom. —g Za povzdigo produkcije sladkorne repe. V kmetijskem ministrstvu se je vršila 9. t. m. konferenca, ki jo je sklical minister Svetozar Stanković. Na konferenci se je razpravljalo o cenah sladkorne repe za prihodnjo kampanjo. Zastopane so bila na njej vse sladkorne tvornice. Konferenco je otvo-ril minister za kmetijstvo Stanković z daljšim govorom, v katerem je povdarjal važnost sladkorne industrije za gospodarski rai-voj nase države. Obenem je naglaSal, da se o uspešni kulturi repe ne more govoriti tako dolgo, dokler se bodo producenti pritoževali nad nerentabilnostjo sajenja sladkorne repe vsled prenizkih cen, po katerih kupujejo tvornice pridelek. Po informacijah ministra so cene sladkorne repe pri nas mnogo nižje kakor v drugih državah. Od lani pa so cene sladkorja pri nas poskočile, dočim so cene sladkorne repe ostale neizpre-menjene. Skrajni čas je, da se to razmerja v interesu sladkorne industrije same izpre-meni. Minister Stanković je odločno zahteval od zastopnikov tvomic, naj to vprašanje temeljito prouče. Zvišanje cen sladkorne repe mora biti tako, da bo lahko omogočilo porast njene produkcije po površini in izboljšanje njene kvalitete. Po konferenci je izjavil minister za kmetijstvo, da bo tovarne sladkorja, ako ne bodo pristale na povišanje odkupnih cen sladkorne repe, k temu prisilil. —g Poštna hranilnica r novembru. Celokupni denarni promet Poštne hranilnice je znašal v novembru 4.441,219.130.51 Din. Od tega brez gotovine 2.070,205.637.89 Din ali 4G.61 %. Stanje vlog izkazuje 30. novembra v Beogradu 158,885.334. v Sarajevu 104,896.250.92, v Ljubljani 72,586.753.97, v Zagrebu 122.313.570.10 v Skoplju 3,8H5.591 54 skupaj 462,717.506.53 Din. Novootvorjenih čekovnih računov je bilo v novembru 223 in sicer v Beogradu 53, v Sarajevu 19, v Ljubljani 36, v Zagrebu 50, v Skoplju 65, saldi ranih v Beogradu 11, v Sarajevu 7, v Ljubljani 14, v Zagrebu 13. Čekovnih računov je bilo 30. novembra v Beogradu 2705, v Sarajevu 2605, v Ljubljani 4702, v Zagrebu 4663, v Skoplju 286, skupaj 15.021. —g Češkoslovaški sistem uprave državnih podjetij. Po desetletnem pogubonosnem eksperimentiranju so se merodajni krogi končno odločili za temeljito reformo uprave državnih podjetij. Znano je, da je večina državnih podjetij vsako leto pasivna, dasi bi bila po mnenju strokovnjakov lahko visoko aktivna in vrgla državi lepe dohodke. Sedaj se je vlada odloČila, da uvode pri upravi državnih podjetij češkoslovaški sistem. V to svrho je bil poslan na češkoslovaško generalni direktor šum dr. Koprivnik, ki je študiral tamošnjo upravo gozdov in lovišč. Dr. Koprivnik se je te dni vrnil iz Češkoslovaške in bo pričel z reorganizacijo uprave ▼ svojem področju. Bilo bi Ie želeti, da bi tudi v drugih panogah posnemali ČeSkoslova&ki zgled, da bi tako končno prišli na zeleno vejico. —g Naša trgovina z Rumunijo. Leta 1920. smo izvozili v Rumunijo za 1,064.278 Din raznega blaga, leta 1921. za 8,644.020, leta 1922. za 10,606.966, leta 1923. za 30,325.489, ieta 1924. za 252,633.807, leta 1925. za 1.213.944.6S6 in leta 1926. za 783,288,000 Din. Uvozili smo iz Rumunije L 1920. u 315,619.098 Din, leta 1921. za 76,750.109, leta 1922. za 243,539.971. 1. 1921 za 212,205.989, 1. 1924. za 183,060.8&4, L 1925 za 315,604.798, in lani za 532,173.000 Din. Koliko bo stal novi Ford Tudi na evropskem avtomobilskem trgu se z veliko napetostjo pričakuje napovedani novi model Fordovega avtomobila. Ford namerava v Evropi pričeti v kratkem s prodajo novega modela, ki bo po ceni in opremi prekašal vse dosedanje modele. V Nemčiji bo taka ftestcilinderska limuiimt opremljena z najmodernejšimi napravami, stala 2800 mark (38.000 Din). V Zedinjenih državah pa se bodo različni tipi tega modela prodajali po 385 do 580 dolarjev (21.800 ido 32.900 Din). Stran 8 «SCOVENSKI NAROD, dna 11. decembra 1937« Stev 280 Originalne potrebščine za Opalograph. Preservat m F*« i. ^.potre^m Lud. Baraga £Z£-JES Stlotar|iYa 6 barva im matrice za Geatetner Cyl Več prostorov ležečih na dvorišču, primernih za skladišča, oziroma za pisar« ne — oddiam s 1. februarjem 1928. — Poizve se: Frančiškan* ska ulica ar. 8, L nadstropje. 3030 Angorski maček čiste pasme, bel, y krasoto vsaki hiši — naprodaj. — Na* •lov: Vilma Sabo, PribisJavec, pošta Čakovec. 3043 Trgovsko hišo 14 oralov dobre zemlje pri hiši, gospodarsko poslopje z m v en* t ar jem, na prometnem kraju na deželi — prodam. — Slivar, Ljutomer, Ormoška cesta 80. 3036 Najboljši koks! ICEBIN. WOLFOVA 1/2. 2770 Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po* slovalnica Bezjak, Maribor, Go* rposka ulica 25 77/L Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja najboljše znamke — lek rna Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. 2532 Poštena gospa stara čez 30 let — išče gostilno na račun ali v najem; gre even* tualno tudi za natakarico in oporo gospodinji. — Poseduje kavcijo. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod cGostilna fit 2.500/3037». Stanovanje obstoječe iz 4 sob in kopalnice oddam s 1. januarjem 1928 na Miklošičevi cesti št. 13/1. 3026 V najem oddam sobo s kuhinjo, shrambo in nekaj zemlje, pet minut od po* staje. Stanovanje je za 3 ose* be. — Rok Kranjc. 3028 Postrežnica za popoldanske ure išče službo v kakšni pisarni. — Ponudbe pod «Postrežnica/3039» na upe «Slov. Naroda». Prazno sobo v centrumu merta s posebnim vhod-om — išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Dopise na upravo «Slov. Naroda» pod «15. december/3041». šofer izučen ključavničar, vojaščine prost, išče službo šoferja ali kaj sličnega. — Ponudbe pod «Šofer/3042» na upravo «Slov. Naroda*. Boljša šivilja tudi za perilo — išče službo. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo aSlov. Naroda* pod ♦Šivilj a/3002». Praktikant s štirimi razredi meščanske šo» le in malo maturo — išče služ* bo v kakšni pisarni. Gre tudi par mesecev brezplačno. — Dopisi pod Nastop takoj/3004 na upravo «Slov. Naroda«. Snežne čevlje ia galoše oddajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. škofu, čevljarju. Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 290S Smreke (Fichtcn, Picea excelsa, Ballen* pflar .on) sa zemljom za pre* sad, kultivirane, u lijepoj for* mi od 1 do 3 metra visine — kupujemo cijeli vagon. — Jan* komir, velevrtljarija, Stenjevec kraj Zagreba, 2938 etiketo (SITAR & SVETEK A. Ljubljana f>J 'etra L Hikuš i;ubliana, Westn: trg 15 sproti m t n r-cr eitluikov i ■ utetaikat let sprr-gJ i»j!!riik cifiu Hsmto so nitmi letrr ip splitri Q0H iek proti kapavici (tri* perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno* jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za po« polno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena z navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja in razpošilja po pošti lekarna PENIC, Zaprešič. Znižane cene pri „Tribuna1* za Božič. Mamice, ne zamudite ugodne pri like, da si ogledate veliko izbiro vsako vrstnih otroških vozičkov igračnih vozičkov, stolec, bolendarjev, malih dvokoies m tricikJ je v, šivalnih stroje m dvokoies. Posebni oddelek za po uravo dvokoies, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem Kolesa se shranjmejo tudi preko zime. — TRIBUNA F. B. L., tovaria dvokoies in otroških vozičkov. Ljnbljana, Karlovska cesta 4. — Cenik franko. l 99 SID0L" najboljše sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin, . čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime SIDOL ter najodločneje odklanjajte raznovrstne manje vredne ponarejene znamke. •9 SSĐ0L' se dobi v vsaki trgovini. ■t Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je preminil danes, dne 9. t. m. ponoči ob Vali. uri naš nad vse ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod v Janko Cer ček ravnatelj zemlj, knjige v p. in hišni posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v pone deljek 12. t. m ob 4. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, 9 decembra 1927 Žalujoči ostali« Mestni pogrebni isvod. Najstarejša slovenska pleskar* ska in Hčarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* svosvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»h Se priporoča. — IzvrSiter toč* na, cene zmerne* 72'L I. Stjepušin {»OSEB. Jfldmka 53 oripofoca ntjtoljsi ambnre, tke, škole ^artitnre ■ ostale potrebščine t9 iva glazbala Odlikovan o« pariško J izložbi Cjenici franko r. v veliki izbiri pri A. & E. Skaberne, Ljubljana ==— Mestni trg 10 Trajno in koristno darilo za Božič in Novo lato e šivalni stroj znamke GRiTZNER fin Adfar v raznih opremah. — Do Božiča znatno znižane cene. KupHe pn Josip Petelimcu Tudi na obroke. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenu a ob vodi Oglejte si razstavo brez obveznost* do nakupa. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mamica, gospa Marifa Pipa m. Skrakec dne 9. decembra 1.1. ob pol 2 uri popoldne v starosti 72 let, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 11. decembra t. L ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 42. na pokopališče k Sv. Kr»žu. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. t. m. ob 9. uri dop v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 9. decembra 1927. Žalujoči soprog Franc Pišlar in rodbini Pišlar - Pretnar. Stev. 366» 1927. Poglavarstvo občine Jagodnjak. Dražbeni oglas. Na podlagi rešitve občinskega predstava M v a v Jagodnjaku od 21. sept. 1927, Št. 22, odobrenja ministrstva šum in rudnikov štev. 9329 od 20 marca 1927 ter odobrenja oblastnega odbora bačke oblasti št. 16375/1927 b« dne 27 decembra 1927 v pisarni okrožnega Deležnika v Jagodnjaku iavna ustna in ponudbena (pismena) dražba zaradi prodaje na panju hrastovega, brestovega, akacijevega in drugega lesenega blaga, sposobnega za hmeljarje, telefonske drogove, stavbe in gorivo v gozdu »Grabljik« (Balatin) v področju občine Jagodnjak, srez dardjanski (Baranja), oddaljenem 4 km od železniške proge. Površina tega gozda znaša 50 katastralnih oralov. Izklicna cena je 450.000 Din, kavcija 45.000 Din. Pogoji. 1. Dražba bo v pisarni okr. beleŽnika v Jagodnjaku točno ob 11. dopoldne po odredbah ČL 86—98 zak. o državnem računovodstvu. 2. Predpisno zapečatene in pismene ponudbe, opremljene s taksno znamko za 100 Din, se morajo izročiti najkasneje do pol 11. ure na dan dražbe. Po tem roku se ponudbe ne sprejemajo. Kavcija se mora položiti do 10. ure dopoldne na dan dražbe pri blagajni občine Jagodnjak. 3. Dražba joči in ponudniki morajo priložiti: potrdilo pristojne finančne oblasti, da je dražitelj ali ponudnik plačal državni davek za prejšnja leta kakor tudi za preteklo tromesečje t. L ter spričevalo o dražbeni sposobnosti. 4. Kupnina se plača v treh enakih obrokih in sicer: prvi 31. decembra 1927 do 12. ure opoldne, drugi 1. februarja 1928, tretji pa 15. marca 1928. 5. Kupec mora razen kupnine plačati takso, predpisano z zakonom o taksah na pogodbo in dražbeni zapisnik po Tbr. 81. 6. Za kavcijo se sprejme gotovina ali vrednostni papirji, ki se sprejemajo pri sklepanju pogodbe z državo. 7. Sečnja se prodaja z obvezo krčenja panjev, ki naj se izdelajo, a Čisto zemljišče izroči občini do 1. aprila leta 1928. Natančnejši pogoji se lahko vidijo vsak dan ob uradnih urah v pisarni okrožnega beležnika v Jagodnjaku* V JAGONDJAKTJ, 15. novembra 1927. M. NEDELJE OVIO s. r. okr. Deležnik. M. UGLJE2IĆ s. r. ob. načelnik. M. F. NARODNA KNJIGARNA, d. z *». z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in Šolskimi potrebščinami, Ljubljaaa, StJtarjeva ulica itev. 2. Oblastno dovoljena RAZ P R O D A J A vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1938. Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za kniižnice in druee interesente Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebštrne za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. |M Zastore, posteljna pregrinjala perilo, fflonograme, obleke L dr. vreze naffiaefie In aajce»ej*> mehanično cm etno vezenje Matek & Bilke* Ljubljana, Da Imatisova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predtia-kanje ženskih ročnih de) za trgovino, šolo in dom Tovarna perila Jllif priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana, Kolodvorska ulica it 8 ŠAMPANJEC ..BDUUIER • 4 „DEMI SEC ' (zmerno sladek) „BOUVIER SEC(ne sladek) „CUVEE RESERVEE (nekoliko sladek) Orisinolno uma u steklenicah iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric \m\ V SODiH Cenike razpošilja na zahtevo b*?zplačoo zastopstvo za Slovenijo: Kopne & Favai, L abljana. Dana'ska cesta 15 ali kraljevi dvorni dobavitelji Colar- 3oavier, veleposestvo vinogradov, Gornja Radgona. Šampanjec in vino v steklenicah „Boavier' se debi v vseb boljših trgovinah. St. 31.647-27 ref. IX. RAZPIS. Mestna občina ljubljanska razpisuje mizarska dela dobavo notranje opreme za mestno klavnico« Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 241. do 13. decembra 1927 do 11. ure dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljubljanski. dne 6 decembra 1927. Urejuje; Josip Zupančič. _ Za »Narodno tiskarno*; Fran Jeaeriek. — Za upravo io feserataj del u>ta; Oton ChristoL wm V« t LiubJjtaJL 5256